Novi učni načrt za narodne šole. Po sprejetju zakona !o narodnih Išolah je postajal problem novega učnega načrta za narodne šole od dne do dne aktualnejši. Mnogo se je že pisailo o učnih načrtih že y prejšnjih časih in se je vedno poudarjalo potrebo uvedbe enotnega učnega načrta za vso državo. Sedaj pa, ko je posebna komi* sija že pripravila materijal zanj in ga od= dala Glavnemu prosvetnemu svetu v pre* tres^ se pojavljajo o novem učnem načrtu razna mišljenja. Poudariti je treba, da so to povsem osebna mišljenja posameznikov in kot tako naj velja tudi naslednje. Že v § 44. zakona o narodnih šolah so posebna določila ^lede učnega načrta. Ta določila predvidevajo koncentracijo pouka in učenčevo aktivno sodelovanje. Isti člen zakona pa določa tudi, da mora učni načrt dajati roožnost, da se prilagodi pouk živs ljenskim irazmeram in potrdbam tv "kraju, kjer je šola. Ker stojimo danes pred1 sprejetjem enotnega učnega načrta za vso državo in ker imamo že tozadevna določila zakona o narodnih šolah, je mogoče razpraVljati o učnem načrtu edino iz stališča teh določil. Iz članka priobčenega v zadnji številki »Učit. Tovariša« bi se moglo povzeti, da je izdelan osnutek nekakega maksimalnega načrta za vse vrste šol, in sicer v planinskih, industrijskih in poljedelskih krajih, in za= radi tega poudarja pisec potrebo, da bi se dal ves načrt raznim šolam vsaj eno leto v preizkušnjo. Nastane ^pa rvprašanje, ali je mogoča izvedba takega rnaksimalnega na=> črta? Ako se oziramo na določilo zakona, da naj se uppšteva načelo kpncentracije pp* uka, pridemo do zaključka, da je na pod» lagi tega načela nemogoče sestaviti maksi« malen učni načrt za vso državo, kajti iz» vedba koncentracije pouka in učenčevega aktivnega sodelovanja, je mogoča edino na podlagi učenčevih doživljajev. Jasno in sa* moposebi umevno pa je, da so učenčevi do» življaji v obmorskih krajih povsem drugač* ni od onih v gorskih, industrijskih ali po* Ijedelskih krajih. Zaradi tega pa mora biti snov enega in istega predmeta v raznih kra* jih ppvsem drugačna, ker se mora naslanjati vedno le na doživljaje. Zakonodajalec je imel ob izdelavi za« kona o narodnih šolah v mislih isto načelo, ker poudarja, da se mora prilagoditi pouk življenskim razmeram in potrebam v "kraju, kjer je šo4a. In če sedaj natančneje premi* slimo, moramo priti do zaključka, da je na podlagi teh dejstev nemogoča uvedba neka« kega maksimalnega učnega načrta, ki bi predjjjsoval natančnp vso snov, ki naji jo predelajo učenci raznih razredov, ker je to mogoče izvesti le s podrobmmi učnimi na= črti. Te pa naj izdelajo posamezne šole, eventualno tudi posamezni srezi na pod« lagi okvirnega učnega načrta, ki naj bi ve» ljal za vso državo. Okvirni učni načrt bi lahkoi podal na» tančne smernice, ki so potrebne pri izde* lavi podrobnih učiuh načrtov. Tudi nekako minimalno snov bi mogel vsebovati, vseka= kor pa bi moral začrtati natančno obseg znanja, ki ga morajo pridobiti učenci nižje, odnosno -višje narodne šole. Učni načrt je sam po sebi morda še celo važnejši faktor, nego zakon o narodnih. šolah in zato bi bilo predvsem potrebno, da se zasliši pred njegovim sprejetjem mnenje praktikov na poflju osnovnega šolstva. Mno« ge zmešnjave lahko nastanejo z uvedbo no« vega učnega načrta, to pa predvsem zaradi njegovega tolmačenja. Veliko težje pa bo ustvariti enotno tolmačenje maksimalnega 'ičnega načrta, nego bi se to dalo urediti z okvirnim, ki naj bi vseboval le minimalno snov, a bi jasno začrtal končni cilj, ki ga morajo doseči posamezni razredi in posa» mezne šole. Vsekakor pa bi bilp zelp priporočljivo, da bi se ves učni načrt dal, pred iivedbo v vse šole, v preizkušnjo. Kako naj bi se ta preizkušnja izvršila, naj bi določili mero« dajni faktorji, poudariti pa je na tem me» stu potrebno, da bi se s preizkušnjo učnega načrta, pa najsi bo ta maksimalen, minima« len ali samo okviren, izognili mnogim nepri= jetnostiiri, ki bi nastale vsled }različnega toJlmačenja. Preizkušnja Ibi ugotovila vse dobre strani učnega načrta, pokazala bi pa tudi gotove hibe, ki bi se jih dalo pred uza=* konitvijo odstraniti. Kakor je ustvaril novi šolski zakoo v vsej državi enotno šolstvo, tako upajmo, da bo tudi novi učni načrt, z uvedbo enot« nosti pri pouku v vsej državi, izadovoljil vse merodajne faktorje. predvsem pa uči* teljstvo, ki ga bode preizkušalo in po njem poučevalo. —ž.