LOŠKO GOSPOSTVO IN KMECKA PUNTARIJA vincencij demšar Zaradi pospešenega naraščanja podložniko- vih bremen, zlasti deželnih, za katere je kmet menil, da gredo v korist gosposke — deželne davke je prav tako pobiral zemljiški gospod — je kmet vedno pogosteje odrekal posluš- nost. Sprva je poskušal priti do svoje pravice z raznimi moledovanji in prošnjami, ki so le redkokdaj kaj dosegle, zato je bil prisiljen seči po sili, po orožju. Kolikor je znano doslej, so se podložniki loškega gospostva na Dovjem že leta 1475 upirali plačevanju tedenskega vinarja.* Na- slednja leta so jim, kar se tiče deželnega dav- ka, sledili tudi drugi loški podložniki. Uprli pa so se tudi opravljanju prekomerne tlake. Tako so se spomladi 1483 pritožili svojemu zemljiškemu gospodu, škofu Sikstu v Freisin- gu, podložniki iz okolice Škofje Loke zaradi velike tlake pri utrjevanju Škofje Loke same ter ljubljanskega gradu, čeprav so bili na- mesto tlake v Ljubljani že plačali določeno vsoto.^ Skof je rešil vprašanje tlake na ljub- ljanskem gradu s 400 goldinarji odkupnine.* Škofjeloškega gradu pa v tem času očitno še niso zadosti utrdili ter so ga potem na hitrico utrjevali med samim uporom. Tako sporočilo imamo iz leta 1525, ko poroča oskrb- nik o zidu, ki je bil »In der eyll des ersten pawrnpunts gepawt«.^ Nekateri kmetje so se očitno upirali po- ravnati svoje dolžnosti nasproti zemljiškemu gospodu in vladarju že 1484.^ Vsa naslednja leta so deželne davke vse pogosteje razpiso- vali. Kmetje seveda niso verjeli, da vse te davke zahteva vladar, temveč so sumili, da se pobiralcev nekaj prime. Prav zato je škof v več pismih poudarjal, da je ves denar od- dal in da on ni ničesar zadržal." Sumnje kme- tov niso bile brez osnove, saj je takratni loš- ki oskrbnik in kaščar goljufal tudi škofa pri odrajtovanju letnih dohodkov, poleg tega pa mu je bil še vedno dolžan.' Leta 1487 so se njegovi dolgovi povzpeli na 1900 goldinarjev.^ Tudi škof se je na razne načine skušal iz- makniti plačevanju deželnih davkov. Janu- arja 1487 je pisal v instrukcijah oskrbniku v Škofjo Loko, da bi v primeru take obdav- čitve, kot je predvidena za to leto, kmetije postale prazne. S tem pa bi nastala velika škoda za njega samega, kakor za vso deželo; j>a tudi pobiralci ne bi mogli toliko izterjati, ker podložniki enostavno nimajo.» Aprila tega leta je prosil cesarja, da bi lahko na- mesto davka popravil zid v Škofji Loki, sicer pa je že i486 plačal dvakrat po 1000 goldi- narjev davka. Veliko so mu uničili tudi Ogri.'" Jeseni je pisal deželnim stanovom v Kranju, da je za leto 1487 že plačal 1000 goldinarjev davka, da ga pa še dvakrat ne bo, kot bi ga moral, in sicer 1500 goldinarjev. Priporoča, naj se tudi njemu, kot se je dru- 'gim, vračuna v davek vzidrževanje vojske za obrambo proti Ogrski. Opozarja jih na bedo kmetov ter izraža bojazen, da bi v primeru, če bi izterjali tolikšen hišni davek, kot ga hočejo, kmetje bili prisiljeni zapustiti svoje hube.'^ Upornost kmetov je morala doseči velik razmah poleti 1488, saj drugače škof ne bi bil dajal podrobnih navodil oskrbniku, kako prisiliti uporneže k poslušnosti. Sprva naj take zaprejo v mestni stolp, drugič v grajske- ga; če pa bodo še tretjič odrekli poslušnost, naj bodo kazni tako ostre, da bo mir.'^ Konec tega leta so se obrnili s prošnjo na škofa župani in celo loško gospostvo (dy suppleil vnd gemain vnnser herschaft lakch) zaradi strogega postopanja oskrbnika.'' Februarja 1490 so se zaradi davka pritožili na škofa poljanski, žirovski in selški kmetje. Ostro jih je zavrnil, da je že plačal namesto njih od- škodnino za tlako, jim črtal neko drugo dajatev (Beichsteur) in jim posodil 400 gol- dinarjev. Pokaral pa je tudi oskrbnika zaradi njegove nepravičnosti (impilUchkeit).''' Kljub temu so se podložniki loškega gospostva še vse to leto hudo in pogosto pritoževali nad davkom.Skof se v tem času očitno še ni bal hujših nemirov, saj je maja 1490 poslal konjenike in pešce deželnemu knezu na nje- govo zahtevo,'* čeprav jih je že prejšnje leto poslal več v Köln.'' Naslednji mesec bi bil moral poslati v Novo mesto 11 jezdecev, ven- dar je škof naročil oskrbniku, naj jih da sa- mo 8.»8 Kmetje so bili zaradi dajatev in davka že precej gospodarsko prizadeti. Leta 1490 je bil davek kar trikrat razpisan." Škof je sicer poudarjal v svojo korist, vendar je ustrezalo resnici, da je marsikatera kmetija že bolj za- dolžena, kot je vsa vredna (es hat manicher ain besesste hueb er ist aber mer schuldig dann sy vnd all sein guet bert ist).^» Dne 22. februarja 1491 je škof direktno odgovarjal na pritožbe podložnikov loškega gospostva. Imenuje jih vnsem lieben getreuen. Nič jih ne kara, kot jih je vedno dotlej zaradi pri- tožb, temveč jim obljublja, da bo o sv. Juriju sam prišel v Škofjo Loko, če bo le mogel, ter vse uredil.^' Ker s svojimi ljudmi ni mogel zatreti upora, je škof prosil za pomoč kranjskega deželnega glavarja Viljema Auersperga. Zlasti se je mu- dilo zato, ker je bila nevarnost, da se upor razširi. Glavarju in svetovalcem je bilo na- ročeno, naj povzročitelje in podpihovalce upora po pravici sodijo in strogo (ssymlichen) kaznujejo. Prisilijo naj jih, da bodo obljubili, da kaj takega ne bodo nikdar več poizkuša- li.Glavar je nalogo temeljito opravil; po- lovil je uporne in celo poslušne kmete in jih kaznoval.^* Spomladi 1491 so škofovi svetovalci odsta- vili zasovraženega oskrbnika Jakoba Lamber- gerja. Odtlej posli kaščarja in oskrbnika niso bili več združeni v eni osebi. Oskrbnik je postal Jurij Dürrer, kaščar pa Jurij Siges- dorff. Ob tej priliki jima je bilo naročeno, naj izterjata od prejšnjega oskrbnika dolgo- ve, zlasti pa naj poskrbita, da se bodo zbolj- šali odnosi med predstavniki škofa v Škof j i Loki in njenimi meščani. Očitno je bilo nam- reč, da so bili meščani povezani z upornimi podložniki, oziroma celo njihovimi vodjami vsaj v začetku, saj vir pravi, da so meščani spodbudili kmete k uporu: »den purger der dy pauren auf ew raten gehetzt hat geschehe alz den pauren dy der aufruer vrsah sein gebesen...«. Eden izmed vzrokov za upor je bil tudi dolg 800 goldinarjev, za kar je si- cer prejšnji oskrbnik Jakob Lamberger imel pobotnico, vendar pa ni bilo tu vse čisto in jasno.^* V času upora so kmetje še vedno pisarili škofu, le-ta pa je potem svaril oskrbnika, naj z ničimer ne podžiga upornosti, istočasno pa naroča, naj si zavaruje življenje pred nevar- nostmi.Opozarja pa tudi prebivalce Dovjega in Železnikov, naj se ne upirajo plačati dolg. Posebno Zeleznikarji naj vedo, da je njihov dolg deželni davek, ki ga ni naložil škof, temveč vladar. Zagrozil jim je s kaznijo, če ne bodo plačali.^^ Iz tega jasno sledi, da so se v uporu združili vsi: podložniki, meščani in fužinarji. Spor zaradi Lambergerjevega dolga se je še dolgo vlekel, s tem pa tudi upornost kme- tov. Lamberger je trdil, da je njegov dolg dejansko dolg, ki ga kmetje niso plačali nje- mu. Zato je škof naročil oskrbniku in kaščar- ju, naj ugotovita, kateri podložnik ta dolg priznava oziroma zanika, ter ga pobereta ali izterjata ob pojezdi.^' Lamberger je svoj dolg opravičeval s preveliko popustljivostjo do kmetov, sicer pa da je bil vseh deset let ves- ten oskrbnik.^8 Poleti 1492 se je za Lamber- gerja zavzel sam cesar. Škof naj bi postavil Lambergerja nazaj ali pa njegovega brata, toda ta ni popustil, češ da mu je bil skoraj vedno dolžan, pa še sedaj mu dolguje 2100 goldinarjev.^' Več zvemo o začetku konca upora iz ško- fovega pisma oskrbniku konec leta 1492. Sve- toval je, naj oskrbnik in kaščar najameta ne- kaj pešakov, ki bodo s pokornimi kmeti vsak dan lovili upornike ter jih zapirali v stolp v Škofji Loki. Zaprti naj bodo tako dolgo, da bodo prevzgojeni k poslušnosti. Zavarovati pa je treba kmete pred meščanskimi hujska- či.^" Upornost kljub temu ini tako hitro splah- nela. Se jeseni 1493 je moral škof Sikst na- vajati kmete na poslušnost cesarju in deželni oblasti sploh, ker bodo le tako rešili sebe, svoje imetje in družine.'* Poleti 1494 pa je škof v pismu kranjskemu deželnemu glavarju poudaril, da je bilo loško gospostvo prehudo obdavčeno v primerjavi z drugimi; zlasti v denarju, pa tudi s stražo in podobnim.ä^ upor leta 1515 Položaj kmetov je bil čedalje bolj slab in neznosen. Poleg sporov s Kranjem in potresa 1511 je prišla nova nevarnost in breme: be- neška vojna od 1508 do 1516. Ko je postalo loako gospostvo mejna pokrajina z Benečani, so se podložniki selške, poljanske in žirovske županije pritožili svojemu gospodu v Freisin- gu zaradi raznih obveznosti, zlasti zaradi op- ravljanja vojaške straže ter vojaške službe in tlake zunaj loškega gospostva. Naložili ho jim razen tega 60 beneških šilingov davka na vsako hubo. Rok za plačilo je bil 8 dni. Vzrok, zakaj temu ne morejo ustreči, je v triletni stiski od leta 1505 dalje. Suša in miši so jim uničili žito, sedaj — škofu so pisali 3. junija 1508 —■ »so ravno na meji in morajo noč in dan stražiti zaradi nevarnosti vpada« Bene- čanov. Nedavno pred tem so morali na oskrb- nikov ukaz 8 ali 10 dni na lastne stroške iti v vojsko zunaj loškega gospostva; sicer bi bili kaznovani. Prav tako je bila zaradi vojne že dolgo zastala trgovina s pridelki podložnikov. V pismu izrecno poudarjajo, da bi zapustili svoja posestva in zemljo, če bi morali plačati davek. Toda oskrbnik Kasper Lamberger jim je zagrozil, da bo v primeru, če kmetje ne bodo poravnali davka, poklical na pomoč de- želnega glavarja s 1000 pešaki. Težila jih je zlasti tlaka v Ljubljani. Dolžni so se čutili opravljati tlako le za mestno obzidje v Škofji Loki in tri loške gradove. Škofa so zato prosili za oprostitev tlake zunaj loškega gospostva.'^ Za leto 1512 pa vemo, da je loško gospostvo moralo prispevati za vojsko proti Benečanom 8 konjenikov in 33 pešakov. Veliko so podlož- niki tirtpeli pri popravljanju porušenih gradov in mesta Škofje Loke. Poleg tega so v tem času prevajali v kmetovo škodo denarne da- jatve v novo valuto: iz mark in šilingov v goldinarje in krajcarje. Iz vseh teh razlogov so bili leta 1515 loški podložniki med prvimi uporniki na Slovenskem. Kdaj so se podložniki pritožili škofu Filipu: ali še v času miru ali že med samim uporom, je težko ugotoviti. Dne 8. aprila 1515 je škof pisal svojemu upravitelju Kasperju Prunner- ju, naj izreče razsodbo glede pritožb kmetov kanonik (thumbner) Hawsner, njegov posla- 6 nec v Škofji Loki, ker ga je za to posebej pooblastil. Kmete pa je skušal pomiriti s pis- mom nanje ter preko upravitelja. Dopuščal pa je možnost, da kmetje z odgovorom ne bodo zadovoljni. V tem primeru naj upravi- telj kmete zasliši ter obljubi vse dobro ure- diti.'^^ Ukazal je utrjevati grad v Škofji Loki. Zlasti pa naroča ničesar storiti zoper kmete, da se bodo sami pomirili. Zaradi zadnjega je imel škof v Škofji Loki še enega poslanca in sicer dvornega mojstra Ahaca Puscha. Vse to pa ni dosti zaleglo in gospod se je že pri- . pravljal na maščevanje. Zanimalo ga je še prej, kako se ravna plemstvo, cesar in du- hovščina drugod glede kazni.'* Ker prepri- čevanje ni zaleglo, je bilo treba zbrati vojsko. 15. aprila je škof naročil imejitelju Klevevža Hannsu von Tschernemel, naj pošlje v Škofjo Loko tri jezdece (drew gerüste pfert), Ulrich Welzer, oskrbnik v Welzu, pa dva." Točno čez en mesec je škof pisal, da je cesar ob- , veščen o uporu na Kranjskem in da je naro-' čil, da morajo kmetje razpustiti uporniško zvezo. Prepovedal je vsako nadaljnje šesta- ; Prošnja treh županstev z dne 3. junija 1508 freislnškemu školu Filipu za oprostitev dajatev zaradi slabih letin, vojne z BeneCani ipd. Janje kmetov. Zato pa bo cesar poslal komi- sarje, ki bodo vso tozadevno problematiko proučevali in reševali.'' Loška gosposka je za začetek upora vse- kakor sumila Kasperja Lambergerja, gospoda v Polhovem Gradcu, češ da je nemoralen in sploh v slabi luči pri podložnikih. Prunnerju je bilo zato naročeno, naj ga skrivaj opazuje, posebno še, če ima kake zle naklepe proti loškemu gospostvu, Lambergerja v Polhovem Gradcu pa je prosil, naj svoje uporne kmete drži čim dlje od meja loškega gospostva, da ne bodo delali na tej strani škode.'* Ker je bil upor tu, je oskrbnik maja 1515 prosil škofa, naj pride sam osebno pomirit kmete. Škof je sicer prišel bliže, v Welz," v Škofjo Loko pa ne, z izgovorom, da je sla- bega zdravja. Zato pa je prosil cesarja za pomoč, če bi prišle v nevarnost njegove po- sesti na Kranjskem. Isti dan, to je 15. maja 1515, svetuje oskrbniku, naj počaka s kaznimi in naj se zgleduje po drugih. Piše mu tudi, kateri in koliko jezdecev bodo poslali na loš- ko gospostvo v boj proti upornikom. Oskrb- nik in kaščar naj poleg svojih in že omenje- nih petih najameta še toliko konj, da jih bo skupno 16. Najameta naj tudi 50 do 70 pe- šakoiv, oziroma kolikor je mogoče.^' Ob vsem tem pripravljanju za obrambo Škofje Loke in zatiranju upora ni čudno, da so bili loški meščani pohvaljeni zaradi poslušnosti in po- kornosti,^' čeprav so se prej večkrat skupno s podložniki pritoževali svojemu gospodu.*^ Sedaj v uporu jih je Škof prosil, naj skupno z drugimi skrbe za mesto samo.*' Verjetno je to eden izmed važnih vzrokov, zakaj je Škof j a Loka bila eno izmed redkih mest na Slovenskem, ki ni padlo v uporniške roke. 17. maja je škof še naročal oskrbniku, naj s tlako pospeši obrambo.** Drugače so ravnali Železnikarji. Pridružili so se upornikom, za- voljo česar so izgubili stare privilegije; ven- dar so jih leta 1521 dobili nazaj.** Vsi ti do sedaj omenjeni ukrepi niso za- doščali. Iz Filipovega pisma 14. novembra 1515 zvemo, da je imel za obrambo mesta in gradu v Škofji Loki 6 mesecev 15 konj in 100 pešakov. Poleg teh je še tri mesece imel na cesarjev ukaz pripravljenih za de- želo 32 jezdecev** in prispeval deželi skoraj 200 mark za vzdrževanje 200 huzarjev.*' Kakšne so bile neposredne posledice upora? Latinski napis, ki pa ga danes ni več, v kapeli sv. Trojice v Škofji Loki, je pričal, da je najeta vojska nekaj upornikov pobila, nekaj pa obesila ter požgala kmetije. Podložniki so morali svoje domove, če so jih hoteli dobiti nazaj, odkupiti.** Ze med samim uporom so morali kar večkrat plačevati stroške upora.** Vsaka cela huba naj bi plačala praviloma en ogrski goldinar globe, manjša ustrezno manj.*" Do novembra 1515 je bila na loških tleh pobrana globa od 1100 hub, od 700 pa jo je bilo treba še pobrati ter denar izročiti cesar- skim komisarjem v Ljubljani za vzdrževanje vojske. Nastal pa je spor, do kdaj to globo pobrati. Stanovi so se upirali, ker je ta de- nar šel v cesarske roke in ne njim. Cesar je zato poleg še drugih vzrokov ukazal svo- jim komisarjem obiti in popisati vsa gospos- tva ter ugotoviti, koliko je goljufije pri do- tedanjem pobiranju globe preko gosposke, oziroma izterjati, kar še ni bilo plačano. Loš- ko gospostvo je bilo med prvimi določeno za tak ogled in popis. Oskrbnik se je temu odločno uprl, češ da je že plačano ter da je za to potrebno škofovo dovoljenje. Proti je bil tudi zato, ker so baje komisarji podpiho- vali kmete k uporu, ponekod so polovične hübe zapisovali za cele in podobno. Na Dov- jem pa naj bi komisarji celo grozili tistim kmetom, ki se niso hoteli pritožiti nad zem- ljiškim gospodom. Spor je nastal tudi zaradi enega komisarja, ki se je neprimerno obna- šal na Dolenjskem. Zaradi vsega tega je odšla k cesarju deputacija, v kateri je bil tudi loš- ki oskrbnik Pavel Rasp. Le-ta je upal, tako je pisal škofu Filipu 18. januarja 1516, da bo ogledovanje po posredovanju pri cesarju opu- ščeno. Komisarji pa niso hoteli čakati dokon- čne odločitve, zato je škof naročil oskrbniku, naj on in kaščar skupno s komisarji gresta po gospostvu, ker imata urbar ali salsko knji- go ter popis dotlej plačane globe. Komisarji tega niso sprejeli, češ da v njuni prisotnosti kmetje ne bodo upali govoriti resnice. Oskrb- nik se je s tem čutil prikrajšanega v pravicah; prav tako škof.*' Končno je sam škof pisal komisarjem. V pismu 2. marca 1516 doka- zuje, da ne more dovoliti popisa in ogleda kmetij, ker je Freising dobil loško gospostvo v fevd od nemške države z vsemi regalijami, jurisdikcijo in knežjo oblastjo. Pristal bi edi- no v primeru, če bi bil prisoten kaščar v Škofji Loki. Zaradi vsega omenjenega je pri- čakoval, da bodo njegovi posesti pustili stare pravice; kolikor pa ne bi bil zanje dovolj prepričljiv, se bo pritožil na cesarja.*^ Kako je potekala ta zadeva naprej, ni na razpolago virov. Strah gospode v Škofji Loki je bil še velik v začetku leta 1516, ker so se podložniki po njenem mnenju slabo obnašali. Gospoda si je zato preskrbela nekaj oborožitve,*' vsak dan pa je določeno število pešakov (fuess- knecht s prsnim oklepom, sulico in deloma z ročnim orožjem) stražilo okoli mesta. Kaš- čar in oskrbnik pa sta imela še določeno šte- vilo konjenikov." Strah pred upornimi kme- ti pa ni bil neupravičen, saj je že čez 10 let spet močno gibanje proti zemljiškemu gospo- du prav na loških tleh. 8 upornost loških kmetov leta 1525 i Čeprav leta 1525 ni prišlo do pravega obo- ' roženega spopada, so bili stanovi na Kranj- \ skem nared, da takoj preprečijo vsak poizkus i kmečkih nemirov. Za loško gospostvo vemo \ iz dveh pisem škofu, kako je ukrepalo. V | prvem, iz 11. junija 1525, poroča loški oskrb- ^ nik o hudem uporu na Koroškem in Štajer-: skem. Zato so se kranjski stanovi zbrali o! binkoštih — 7. junija — z namenom, da pre- i prečijo upore na Kranjskem. Sklenili sozbra-! ti vojsko kot za pravo vojno (wie in ain veld: gehört) ter določili, koliko mora prispevati vsako gospostvo. Loško je moralo dati poleg 6 konjenikov, kot proti Turkom, še 12 konje- nikov, ki so jih poslali v zbirno taborišče v Kranju. Da je bila nevarnost, da se kmetje vsak hip upro, je razvidno iz oskrbnikove prošnje, naj mu škof čimpreje pošlje svoje svetovalce, ker se upor tako hitro bliža (die- weil das fewer so nahent herzue Reint). Dalje mu piše, da se upor tu lahko začne (... hie Im land der punt auch erheben möcht...). Ce pa ne bi mogel poslati .svetovalce, mu je za- . Filipovo naročUo z dne 15. junija 1515 loškemu oskrbniku, da v Skofjl Loki zbere pešake in konjenike proti upornikom 9 gotovil, da bo že sam poskrbel, da se bo ubra- nil »podivjanih« upornikov (wuetunden pa- wrn). Nujno pa je potreboval enega puškarja, da mu uredi orožje. Potreboval je zase moč- nega konja, zlasti dobrega za galop. Napove- dal je tudi zbrati župane z nekaj kmeti ter meščani in jim pojasniti, kako je z uporom, oziroma jim pojasniti in zagroziti, da jih je v primeru upora pripravljen prisiliti k po- slušnosti.'* Vse te akcije gosposke so imele določeno težo, da do upora ni prišlo. Iz pisma škofu 25. avgusta 1525 zvemo, da so imeli plemiči svojo vojsko v Kranju en mesec. Očitno ni bilo več večje nevarnosti, saj so vojsko pu- stili domov. Ostali pa so še vedno v vojaški pripravnosti. Poslali so koroškim stanovom 150 konjenikov; od tega loško gospostvo 7. Drugače pa je bilo s pešaki. Za strah kmetom in obrambo Škofje Loke je bilo tu 22 nemš- kih pešakov (lantzknechte) in češki pešaki (pähain) kar dva meseca. Ker pa je bilo av- gusta že povsod mirno razen na Salzburškem, je nekaj landskechtov oskrbnik v Škofji Lo- ki odpustil, oziroma odstopil drugim, obdržal pa je še 13 čeških pešakov. Poleti, točno 12. julija 1525, so se predstavniki petih avstrij- skih dežel obvezali, da bodo do sv. Martina (11. novembra) nabrali 3000 pešakov za boj proti upornim kmetom. Zato pa so obljubili plačati, posebej je bilo naročeno, da tega ne smejo prevaliti na podložnike, do sv. Mihaela (29. septembra) po 9 krajcarjev na en renski goldinar dohodka. Loški oskrbnik konec av- gusta ni vedel kaj storiti, ker mu je škof prepovedal plačati kakršenkoli davek.*' Vse to kaže, da je bilo v loškem gospostvu precej nemirno, do odkritega upora pa vendar ni prišlo. loško gospostvo in uvajanje »V deželi običajne tlake« v 17. stol. Od konca 16. stoletja dalje so zemljiški go- spodje poizkušali prisiliti svoje podložnike, da bi hodili vsak dan na tlako. Načini, kako so hoteli to doseči, so bili različni, vzrok pa isti: večji dohodki.*^ Marca 1621 je dal škof podložnikom na Loškem na izbiro: ali raje plačujejo rabotni- no, denarno dajatev namesto tlake, ali pa ho- dijo na tlako na pristavo, ki jo je hotel imeti na račun kmetov v vaseh Dorf ar jih in Sv. Duhu na Sorskem polju. Kmetje so se uprli temu in trije so se hitro znašli v grajski ječi v Škofji Loki.*8 Naslednje leto je stekla prav- da glede omenjene pristave. Podložnikom je uspelo dokazati svoje pravice.*' Škof je sedaj poizkusil drugače. Zahteval je enostavno ro- botnino, češ da ima tu veliko dominikalne zemlje. Vnel se je več desetletij dolg spor, v katerem so zaradi podkupovanj kmetje pod- legli. Po dolgih peripetijah so kmetje 1633 dobili pravdo na deželnem sodišču,*" toda škof se je pritožil na sodišče v Gradec ter obljubil kanclerju in vsakemu referentu po 100 tolarjev, tajniku pa malo manj, če bo priziv ugodno rešen."' Podkupovanje je bilo uspešno. Pomladi 1638 je loško gospostvo pravdo dobilo."^ Kmetje so se pritožili na isto sodišče,"' škof pa je s salsko knjigo dokazo- val cesarju svoj prav."* Na sodni razpravi je 1640 gospod imenoval loške podložnike kot >-svojeglave in boja željne«. Odkrito je tudi povedano, da gospostvo vidi le v robotnini možnost za povečanje dohodkov, sicer pa ta- ko že dolgo delajo tudi drugi. Vsaka huba bi plačevala tri do pet goldinarjev robotnine. To bi po mnenju gosposke zmogli, saj da- jejo 400 do 600 goldinarjev dote, ali pa vzdr- žujejo vodje uporov."* Loški glavar je zahte- val, da morajo podložniki delati tako dolgo, kakor se jim ukaže in na katerikoli dan. Na- mesto te tlake pa naj bi plačevali robotni- no."" Podložniki so uspeli ostati pri starih pra- vicah."' Marca 1643 je ponovno neugodna razsodba za škofa."^ Kljub temu je ta naročil sodnijskemu pisarju v Škofji Loki, naj takoj izterja vsa zaostanke, 20 do 30 goldinarjev od 400 do 500 goldinarjev vrednih hub. Kdor ne bi plačal, naj se mu premoženje zarubi in proda."« Leta 1645 je bilo čez 200 loških podložnikov zadolženih, ječe na gradu pa pol- ne, kot je priznal sam sodnijski pisar.'" Po ugodni razsodbi za kmete 1643 še ni bilo konec pravdanja. Cez tri leta, to je 1646, so se morali zopet potegovati za svoje pravi- ce na graškem sodišču.'' Kmete sta zastopala Jernej Šifrer in Pavel Kaiser.'^ Eden od lo- kalnih vodij v hlenovrški županiji je v tem času celo pod smrtno kaznijo zagrozil še kar- koli dati za vojsko,'* sicer pa ni to nič čudno, saj so morali loški podložniki samo v letih 1648 in 1649 dati za vojaštvo za več kot 11000 goldinarjev ovsa, sena in slame.'* Čeprav so bili spočetka vsi proti: deželno glavarstvo v Ljubljani, vlada in tajni sveto- valci v Gradcu, je škof z raznimi oblikami podkupovanja končno vse te pridobil zase.'' Junija 1651 je izšla cesarska resolucija, ki je prepovedala kmetom vsako shajanje in po- biranje denarja.'" Ti pa so kljub temu zbirali po eno srebrno krono, potem ko so zvedeli, da se pripravlja cesarska komisija, ki bo spor preučila na mestu samem." Julija 1651 je bila v Kranju komisijska razprava. Zaradi salske knjige sta bila zaslišana podložnika Jernej Šifrer-Vojvoda in Matija Ažbe.'^ Na- slednji mesec je bila komisija tri dni v Škofji Loki. Samo stroški tega »obiska« so bili sko- raj 500 goldinarjev. Deželni glavar pa je do- bil v dar kristalno vazo v vrednosti 1100 goldinarjev." Maja 1652 je cesar dokončno razsodil, da sme freisinški gospod pobirati 10 od kmetije po 4 goldinarje, upoštevaje seveda njeno velikost.*" Zahteval je tudi »perpetuum Silentium«. Podložniki so dobili resolucijo še- le oktobra tega leta. V njihovi prisotnosti sta jo odprla Jernej Sifrer in Ivan Gerne; toda ker ni bilo na njej cesarjevega podpisa, so jo imeli za neveljavno. Posebno so se upirali robotnini Bitenjčani na Sorskem polju. De- želno glavarstvo jim je zato januarja 1653 zagrozilo z eksekucijami.*' Februarja pa je vodja loških podložnikov Jernej Šifrer oseb- no izročil prošnjo cesarju na poti v cerkev v Regensburgu.*^ Isto leto zvemo še za eno puntarsko ime: Ivana Šusta-Horvata iz Gore- nje vasi. Ko so mu hoteli zarubiti premoženje, je izjavil, da bo treba prej obesiti tri Nemce, preden bodo začeli podložniki plačevati robot- nino. Isto je ponovil na sodišču v Škofji Loki ter dodal, da ne bo prej miru, dokler se ne bodo podložniki dvignili v pravi kmečki punt.*' Toliko pa so pozimi 1653 podložniki le dosegli, da jim ni bilo treba plačevati ro- botnino za nazaj.** S tem je bilo v glavnem dolgoletno pravdanje zaključeno. Pomladi 1653 so polovili glavne vodje upo- ra proti robotnini in jih izročili deželnemu sodišču ter zaprli na ljubljanskem gradu. To so bili Jernej Šifrer, Andrej Jenko, Lenart Žontar in Jurij Trepol.** Loški glavar je ob- sodil mestnega svetovalca Ivana Pušarja, da je >vpomagal s svetom in dejanju loškim pod- ložnikom« pri robotni pravdi.*" Odstavljen naj bi bil iz istih razlogov brojski župan iz Po- ljanske doline.*' Ivan Šust naj bi poleg zapo- ra plačal 120 tolarjev globe. Zadnje pa ni bilo mogoče, ker vse njegovo premoženje brez dolgov ni bilo vredno 100 tolarjev. Kanili so ga celo usmrtiti, toda ga niso, da se ni cerkveni knez mazal s krvjo.** Ker kmetje še vedno niso hoteli plačevati robotnine, je bila potrebna še tretja cesarska resolucija. Izšla je 23. julija 1653 in loški glavar je hotel, da jih nekaj plača robotnino že v štirinajstih dneh. Zaradi boljše obvešče- nosti, čeprav je bila resolucija prebrana vpri- čo županov in še zastopnikov podložnikov, so morali pwtem še župani iti od hiše do hiše, da so obveščali kmete o vsebini resolucije. Tudi vse to ni dosti zaleglo. Poleg tega je glavar še samovoljno dvignil robotnino s šti- rih goldinarjev na štiri in pol do pet in 30 krajcarjev.*^ Ko je glavar hotel rubiti, so se kmetje s silo uprli. Šele na hujši pritisk so začeli plačevati.'" Bitenjčani so se najdlje upirali, zato so bili klicani na zagovor k de- želnemu glavarju."' Nekaterim so rubili po- sestva."2 Spor se je vlekel še tja v leto 1654. Ko so se tega leta podložniki znova pritožili na cesarja, jih je le-ta ukazal po vrnitvi za- preti."' Bitenjskim in godeškim podložnikom so poslali za kazen vojsko, ki so jo potem morali vzdrževati, dokler niso s tožbo do- segli njen odpoklic."* Kaj je robotnina dejansko pomenila, nam lepo kaže naslednji primer. Leta 1674 je bilo od celotnih dohodkov 31687 goldinarjev 6714 goldinarjev robotnine in »le« 2426 goldinar- jev desetine."* Ze samo ta primer precej pove, zakaj je bila tolikokrat izrečena zahteva po stari pravdi. ODMEV tolminskega punta v LOŠKEM gospostvu" Da so se loški podložniki 1713 pripravljali na upor, so do tega zlasti na začetku veliko pripomogli tolminski odposlanci pri hotavelj- skem županu in mogoče pri bivšem žirovskem županu in njegovem bratu. Ti so vabili loške kmete v upor ter jim obljubljali, da bodo sto- pili na njihovo stran. Odziv je bil precejšen. Prvi sestanek je bil verjetno v adventu 1713 v cerkvi pri sv. Ožboltu. V tem času sta dva kmeta v Škofji Loki pregovarjala gruntarja Eernika, naj gre kot pooblaščenec s pritož- bami na Dunaj. Bemik je imel precej tesne stike prav tako z gruntarjem Golirajem z Gosteč pri Škofji Loki. Goliraj je bil eden izmed glavnih organizatorjev upora in prav pri njem so verjetno sklenili, da se pritožijo pri cesarju. Poleg Bernika, ki so mu na sestanku v Bo- dovljah v Poljanski dolini obljubili povrniti potne stroške, je bil v delegaciji tudi Jernej Pol ene. Za pot so zbirali denar po več krajih na Loškem. Bernik in Polenc sta šla po na- vodila in pooblastila tudi v Selca. Zvezo so imeli celo s Tržičem. 30. decembra so imeli v Puštalu glavni sestanek, ki se ga je udele- žilo okoli 40 mož, v glavnem trdnih kmetov. Obravnavali so pritožbe desetih županij. Pri- tožbe so bile proti gosposki in delno proti cesarju. Zlasti so bili proti raznim taksam in neenakomerni obdavčitvi hub, desetinskim gospodom, članstvu podeželskih obrtnikov v cehih, umrlini in podobno. Gosposka ni čakala križem rok. Jerneja Po- lenca so aretirali kmalu po njegovem obisku v Selcih. Na zaslišanju 3. januarja 1714 so kot pričo proti Polencu pritegnili Goliraja, enega glavnih organizatorjev loških podlož- nikov. Cez tri dni so Polenca pogojno izpu- stili. 8. januarja pa je glavar sklical na gradu zbor podložnikov in vseh 16 županov. Bilo je nekako splošno zasliševanje posameznih žu- panov v prisotnosti raznih pomembnih oseb- nosti, med njimi tudi prisednika okrajnega sodišča iz Ljubljane. Le redki so priznali, da so bili kaj več povezani z agitatorji. Na koncu je glavar še vse zaprisegel. Prve dni januarja je odšla kmečka depu- tacija na Dunaj in isti dan, ko so bili loški podložniki na zasliševanju, izročili pritožbe 11 na dvoru. Sprva, ko sta se vrnila oba odpo- slanca, Bemik in Dolenc, sta se zaradi spre- menjenih razmer skrivala. Iskali so ju po vsem loškem gospostvu, pa še goričanskem in polhograjskem. Končno so ju le našli in za- prli. Zaslišana sta bila 14. junija 1714. Enega so kmalu izpustili, ker je priznal svojo »kriv- do«, drugi pa je sedel dalje. Kmetje tokrat niso kaj več dosegli. Uspeli pa so, da je mo- ral naslednje leto glavar poročati deželi o svojem poslovanju. OPOMBE 1. B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 77 — 2. Mikrofilmi in foto- grafske povečave loških arhivalij iz Münchna v Arhivu v Škofji Loki ( nadaljnjem MLAM) št. 1300. Upore loških podložnikov je obdelal P. Blaznik v Uporih loških podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja. Loški razgledi II, 1955, str. 65—70; Odmev velikega tolminskega punta na tleh loškega gospostva, Loški razgledi X. 1963, str. 84—96 in Kolonizacija in kmetsko podložni- štvo na Sorskem polju, Razprave SAZU II, Ljub- ljana 1953, str. 141—276. — 3. P. Blaznik, Upori lošldh podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja, str. 66. — 4. MI^M, št. 2911. — 5. P. Blaznik, Upori loških podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja, str. 67. — 6. MLAM, št. 1368-69. — 7. P. Blaznik, Upori lošldh podložni- kov konec 15. in v začetku 16. stoletja, str. 66. — 8. MLAM, št. 1318-19, 1321. — 9. MLAM, št. 1307-08. — 10. MLAM, št. 1333-34. — 11. MLAM, št. 1330-31. 12. MLAM, št. 1345. — 13. MLAM, št. 1349. — 14. MLAM. št. 1367. — 15. MLAM, št. 1385.— 16. MLAM, št. 1372. — 17. MLAM, št. 1342. — 18. MLAM, št. 1376. — 19. MLAM, št. 1380. — 20. MLAM, št. 1376-77. — 21. MLAM, št. 1390. — 22. MLAM, št. 1392. — 23. MLAM, št. 1408. — 24. MLAM, št. 1393. — 25. MLAM, št. 1395. — 26. MLAM, št. 1395-96. — 27. MLAM, št. 1411. — 28. MLAM, št. 1414. — 29. MLAM, št. 1415. — 30. MLAM, št. 1408. — 31. MLAM, št. 1426. — 32. MLAM, št. 1436. — 33. MLAM, št. 1172-73. — 34. P. Blaznik, Upori loških podlož- nikov na koncu 15. in v začetku 16. stoletja, str. 68. — 34a MLAM, št. 157. — 35. MLAM, št. 167/68. — 36. MLAM, št. 156. — 37. MLAM, št. 155. — 38. MLAM, št. 161. — 39. MLAM, št. 161-62. — 40. MLAM, št. 154, P. Blaznik, Upori loških pod- ložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja, str. 6fi. — 41. MLAM, št. 159. — 42. MLAM, št. 159, 161. — 43. MLAM, št. 159. 44. MLAM, št. 162. — 45. P. Blaznik, Spremembe v pravnem položaju loškega teritorialnega gospostva v 16. stoletju. Razprave V, Hauptmanov zbornik, Ljubljana 1P66, str. 10. — 46. MLAM, št. 2601-03, P. Blaz- nik jih omenja 36 v Upori lošldh podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja, LR, II, str. 68. — 47. isto kot op. 46. — 48. isti str. 69. — 49. pojasnilo Marije Verbič. — 50. MLAM, št. 2601-03. — 51. MLAM, št. 2601-03, 2604-09. — 52. MLAM, št. 173-74. — 53. MLAM, št. 164. — 54. MLAM, št. 2604-09. — 55. MLAM, št. 2619-20. — 56. MLAM, št. 2610-11. — 57. P. Blaznik, Koloniza- cija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju, Razprave II SAZU, Ljubljana 1953. — 58. Franc Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in nje- nega okraja, Ljubljana 1894 (v nadaljnjem Kos, Doneski in številka regesta) št. 99. — 59. B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, str. 274. — 60. Kos, Doneski, št. 169. — 61. Kos. Do- neski, št. 134. — 62. Kos, Doneski št. 151, 170, 171. — 63. Kos. Doneski, št. 109. — 64. Kos, Do- neski, št. 166. — 65. Kos, Doneski, št. 170. — 66. Kos, Doneski, št. 170, 171. — 67. P. Blaznik, Ko- lonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju, str. 228. — 68. Kos, Doneski, št. 180. — 69. Kos, Doneski, št. 189. — 70. Kos, Doneski, št. 206, 209. — 71. Kos, Doneski, št. 222. — 72. Kos, Do- neski, št. 231. — 73. Kos, Doneski, št. 256. — 74. Kos, Doneski, št. 281. — 75. P. BlaznUc, Koloni- zacija in kmetsko podložništvo na Sorskem po- lju, str. 229. — 76. Kos, Doneski, št. 297. — 77. Kos, Doneski, št. 288, 297. — 78. Kos, Doneski, št. 291. — 79. isto kot 75. — 80. Kos, Doneski, št. 325. — 81. Kos, Doneski, št. 332, 337. — 82. Kos, Doneski, št. 340. — 83. Kos, Doneski, št. 351. — 84. Kos, Doneski, št. 353, 354. — 85. Kos, Done- ski, št. 356. — 86. Kos, Doneski, št. 357. — 87. Kos, Donski, št. 318. — 88. Kos, Doneski, št. 358. 89. Kos, Doneski, št. 362, 363, 369. — 90. Kos, Do- neski, št. 366. — 91. Kos, Doneski, št. 371. — 92. Kos, Doneski, št. 376. — 93. Kos, Doneski, št. 3fl0. 94. Kos, Doneski, št. 396. — 95. Kos, Doneski, št. 494. — 96. Kratek povzetek razprave P. Blazni- ka. Odmev velikega tolminskega punta na tleh loškega gospostva. Loški razgledi, X, 1963, str. 84—96. 12