St. 5
Maribor, dne 3. februarja 1910.
Tečaj XLIY.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Ialiara rsak Četrtek in velja s poštnino vred in ▼ Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, aa drage izvenavsirifck« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List ee dopošilja do odpovedi. — Udje „KaW, ttakevneea društva" dobivajo list brez posebne naročnino, Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Korofika
b	cesta štev. 5, v sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
%a inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 Tin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. InseraH se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne«
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Velevažne škofove besede.
Pred nami leži letošnji pastirski list našega pre-mil. gospoda knezoškofa. ki ga je ravnokar razposlal svejim škofljanom. List je izredno zanimiv, ker najdemo v njem razjasnjeno prevažno poglavje iz našega družabno-gospodarskega življenja, poglavje o preseljevanju in izseljevanju. Prevzv. nadpastir nam podaje slike in statistične podatke o tem žalostnem novodobnem preseljevanju narodov, zraven pa vzbuja v živih besedah ljubezen do domačih krajev in domače grude. Ponekod se glase besede pastirskega lista kakor ganljiva, pretresljiva visoka pesem globoke in nežne domovinske ljubezni.
„Izseljevanje iz Spodnje ¿štajerske kakor iz drugih avstrijskih dežel izredno in nevarno narašča od leta do leta. Mnogoteri prodajo posestva, drugi poza-klene jo prebivališča ter odjadrajo z rodbino črez širno morje v daljno Ameriko. Ko sem se nekoč vračal iz Rima v Maribor, pride med kratkim postankom br-zovlaka na Zidanem mostu k meni preprost kmetifi, ter me prosi, da naj podelim sveti blagoslov družbi izseljencev iz brežiškega okraja. Nepovedno me je v sreu užalostilo in zabolelo, ko sem zagledal veliko število krepkih mož in žen, mladeničev in mladenk, da, mater z dojenčki v naročju in z dečki in deklioa^-mi ob strani, in ko sem blagoslovil množice in se poskrvil od njih morebiti, da jih nikdar več ne vidim.
Na mojih birmskih potovanjih pretočenega leta se mi je več dušnih pastirjev ustno ali pismeno pritožilo. koliko vendar njihovih župljanov živi v tujini, in kako neprenehoma narašča preseljevanje in izseljevanje. V neki župniji sem izvedel, da biva v Ameriki 800 župljanov, v drugi, da jih živi tam 300. Ko-likto telesne in duševne revščine bo pač tukaj najti!
Nedavno me je obiskal misijonar, ki deluje že 28 let v severo-ameriški zedinjeni državi Teksas. Pri pogovoru o žalostnem pojavu izseljevanja je pripom nil: „Le nikomur ne svetovati, naj zapusti domači kraje ter se preseli v Ameriko. Večina izseljencev ob žaluje nepremišljeni korak, ker kmalu pridejo di bridkega spoznanja, da bi se jim godilo doma dosti bolje, če bi delali enako naporno in marljivo, kakor se morajo truditi in pehati v tujini."
In dne 7. prosinca tekočega leta se je pri meni mudil frančiškanski misijonar, ki že dalje časa opravlja dušoskrbje za avstrijske priseljence v Novem Jorku; tudi on je naglašal, kako večina naših ljudi
ondi peša na duhu in hira na telesu. V Ameriki doseže, pripomnil je med drugim vneti dušni pastir, le mali odstotek priseljencev resnično blagostanje navzlic visokemu zaslužku, za katerega pa se terja tudi primeroma težje in napornejše delo: mnogi namreč niso vajeni gospodariti z večjimi denarnimi svotami, zato si ne le nič prihranijo, marveč se nasprotno vdajo zapravljivosti ter tako padejo v siromaštvo. In vrhutega jim prete od hišnih gospodarjev in voditeljev gospodarskih podjetij razne nevarnosti, ker se dajo prelahkomišljeno zapeljati k pijančevanju in k drugim pregreham. Ker pogrešajo duhovnikov, veščih njihovi govorici, postanejo tudi v verskem ožim mlačni tako, da se vsled izseljevanja poizgubi ne lo mnogo delavnih moči za lepo našo domovino, marveč tudi na stotisoee neumrjočih duš za nebeSko kraljestvo. Naša domača zemlja, mislim, je še zmeraj toliko bogata na raznih virih, da si morejo iz njih njeni pridni in krepostni prebivalci prizasluževati potrebnega Krni».-''
In o domovinski ljubezni govori pastirski list na enem mestu v pesniško vznesenih besedah:
„Dom, domovina! Kako sladko in milo donite te imeni! Redkokateri človek je tako trdočuten, da mu sroe ne bi utripalo hitreje in veseleje, ko govori ali sliši govoriti o svoji ljubi domovini, zlasti če se mudi v tujini. Tedaj se ga včasi polasti silno hrepenenje po predragem domu, hrepenenje, ki neredko narašča. v koprnečo srčno bol tako, da prizadeti začne hirati in bolehati, dokler ga i;e odreši zgodnja smrt. Domotožje izpodjeda življenjšk/i moč tudi 'siofer močnim ljudem.
Koliko pesmi je bilo zloženih in navdušeno petih t proslavo domovini; koliko sijajnih slavnosti je bilo prirejenih iz ljubezni do dragega domovja!"
Vprašanje, katero obdeluje letošnji pastirski list za lavantinsko škofijo, je za naše družabno-go-spodarske razmere na Spodnjem Štajerskem velikega pomena. Narod nam odhaja in zemlja nima dovolj obdelovalcev. Kmečki stan hira in omaguje pod veliko težo dela in plačil. Vse kliče po odpomoči.
Duh krščanstva, ako bi našel vhod v vse človeške naprave in odredbe, bi tudi glede tega vprašanja odstranil vse težave ter ublažil razmere.
Našim nepolitičnim društvom ponovno gorko priporočamo, da se v njih proučuje natanko izseljeniško vprašanje. Pri tem jim bo letošnji pastirski list dragocen kažipot in pripomofeE?
Za spremembo lovskega zakona.
Dne 27. januarja t. 1. je poslanec Roškar «te-meljeval v deželni zbornici predlog za spremembo lovskega zakona, katerega sta stavila skupno z dr. Ben-kovičem že v jeseni lanskega leta.
Dokazoval je potrebo spremembe z mnogimi razlogi:
V letu 1906 spremenjena in zboljšana lovska postava nikakor ne zadostuje splošni pravici, še manj zahtevam posestnikov, kateri trpijo tudi sedaj ravao toliko škode, od divjačine povzročene, kakor poprej, ker je postava prekomplicirana in prepomanjkljiva, da bi dala poljedelcu zadostnega varstva.
Bogati lovski lastniki in najemniki gojijo na mnogih krajih Spodnjega Štajerja, poisebno na celem Ptujskem polju divjačino raznih vrst v tako ogromnem številu, da je povzročena škoda naravnost neprecenljiva. Fazani in zajci uničijo mnoge, še komaj iz zemlje klijoče sadeže skoraj popolnoma; uničujejo pa taiste tako dolgo, dokler niso spravljeni pod streho v varstvo. Pse in mačke postreljajo lovoi mnogim lastnikom; varujejo pa tembolj zajcem življenje, kateri že vživajo skoro več varstva in svobode kakor ljudje.
Neki graščak na Ptujskem polju goji v nekem gozdu sredi polja toliko divjačine, katera povzroča to liko škode na bližnjem polju, da je groza. Nekatere bližnje občine ao se trudile, da bi vršile lov v lastnem delokrogu, a se jim je potom tožbe to onemogočilo, češ, da nimajo strokovnjakov, to je, za to izuče-nih ljudi.
Koliko škode povzroča zajec v vinogradih, katere smo z velikimi stroški in trudom ustanovili, ve le tisti, kateri škodo trpi. V sadonosnikih so v hudi zimi mnogokrat debela, že več let rodeča drevesa vsa oguljena ter se prejalislej posuše. Mlado drevje se že pred razvitkom mnogokrat uniči; ali je potem čuda, ako gospodar, kateri je s svojo pridnostjo zasadil sadni vrt, potem vse veselje izgubil Povrnitve po divjačini storjene škodo skoro ni mogoče doseči, ako se toži za njo, je še nevarnost, da se morif doplačati stroške.
Zato se mora spremeniti lovski zakon tako, da se bo smel vsakdo varovati svoje kulture s tem, da sme uničevati škodljivca, ali pa se mu mora povrniti vsa škoda.
PODLISTEK.
Grajska gospodična.
(Pravljica. — Spisal Stsrogoiski).
(Konec.)
„Grof, katero žebte, da odfcrijem?"
„Najprej angelja."
Slika se odgrne. Vse strmi. Krasna siika! Vse £f®talQ ti^ kakor vi grobu, in oči bo bile vprte \ suho. Na platnu je bila naslikana, ženska v nedolžni, preprosti obleki brez lepotičja*. Rožnato navdihnjen obraz, milina očes, Id so zrLe i- tako se Je zde-K^jgiedalcem - ▼ njih duše, Je prevzelo gledalce. Laaje, kakor vlakno, so padali na rame. Čudno, slika je bila podoba grajske hčerke.
Grof je zamišljeno in skrbno opazoval. Bil je miren. Hipoma zdrzne: „Res, ženska je anoeli človeku."
Umetniku se je olajšalo srce. Zadovoljen je bil ¿prof z angeljem, z vragom bo še bolj.
Odgrne se druga slika*
Vskliki presenečenja so se razlili po dvorani. Ee grof je pazljivo motril sliko. Vsi so si predstavljali, da zagledajo našemljeno postavo z rogovi, dolgim repom in spačenim obrazom. Predstavljali so si, kako sika ogenj iz ust in nosa.
Pa tako presenečenje?
Slika jo kazala žensko poHobo, vso v lišpu in draginji. Biseri krog vratu so se malo ne lesketali in spajali z obeskom zlatih igel v laseh, M ao bili u-metno vbrani. Obraz je gorel, oči zapeljivo lesketa-
le. Usta so bila, kakor zrele jagtvde, nabrane v sladek, koketen smehljaj, LepSa j« bila tai slika od prve.
Zamišljen je postal grof. . . Rahlo se je izvilo iz njegovih prs:
.. in ženska je tudi vrag lloveku. Ljudstvo, čemu segaš raje po strasti in ognju, kakor po milo-bi! Gorje ti, ljudstvo, gorje!
Z zlatom je plačal grof ti podobi.
Umetnik je šel dalje • kaljo ljubezni vi srcu.
Veneti je pa jela tujdi cvetka gradu, grajska gospodi čina. Ni več donela pesem. Zamišljeno J« ari» pred se. Zabiti ni mogla umetnika.
Grofu se je temnilo lice skrbi radi hčerke. Kaj ji manjka?
Ona je pa molčala, in se oklenila očeta in aa>
plakala.
„Hrepeni li njena duša po čem drugem, po družbi?" To vprašanje si je stavil venomer. „Odgojil sem jo, da ne spozna sveta. A kako pride nemir v njeno srce? Je li res, da se v človeku budi ono. za kar je vstvarjen ?"
Nekoč je prišel k njemu mlad vitez. Prvikrat ga je predstavil svoji hčerki.
Vitez je strmol in njegovo srce se je vžgalo. De-vojka je pa povesila oči.
Vitez je ostal v gradu in iskal družbe po lepi grajski gospodičini. Nadlegoval jo j« z ljubeznijo.
Nekoč mu pokaže sliki.
„Tu, vitez, je moje srce," in čopič, ki je zlil te krasne barve v ta umotvor, je držala v roki, i „koje ljubim. Ne mučite me torej več. Vem, da Je nesmisel, da je med nama propad brez upanja, ga zagrniti. Vendar. ker ne morem imeti njega, nočem nobenega."
Vitez je prebledel. Poznal je umetnika, saj ga je poznal ves svet. Povedal je grofu.
Ta se je razsrdil. Ukazal je poiskati umetnika
in ga pripeljati pred se. i Dobil ga je. Dal ga je vreči v Ječo. Brez šuma in trušča se je zgodilo to, niti hčerka ni smela vedeti. Dal je raztrositi glas, da je umrL
Grajska gospodičina je še bolj bledela. Neko* i j« šetala po vrtu. Bilo je že zvečer. Iz nekega okna I ječ« je čula pesem:
Verjel sem vedno v luči moč, ki vlada brezdnom mraka; a vendar večkrat mi oko grenk® solze pretaka.
Iz morja solz se naenkrat pošast pred me postavi in tožni kaže mi obraz, ki se o b u p ji pravi.
1
Dreveneč je poslušala gospodičina. Ta glas, ni li to nek znan glas?
In poslušala Je dalje. Tako tožno je donela pesem. podobna šepetu:
Tam gori pa nad dušo mojo žaluje angel beli, a tu smejo se zaničljivo zaTržencev krdeli.
Gospodična se je prijela za srce. Tako burno ji je bilo. Nt fi to glas umetnika? Posluša. Tik okna se
skloni.
Deželni zbor štajerski.
Občina Godomerci.
V	deželni zbornici je utemeljeval dne 26. januarja poslanec Roškar svoj predlog, s katerim zahteva deželne in državne podpore za občino Godomerci v ljutomerskem okraju, kakor tudi za druge sosedne občine, katere so bile v teku leta 1909 vsled raznih elementarnih nezgod oškodovane. V predlogu se zahteva nujna odpomoč za vse v ljutomerskem o-kraju znatno prizadete.
Skoda v brežiškem okraju.
Dne 21., 22. in 23. decembra je Sava preplavila v mnogih občinah brežiškega okraja polja in travnike in povzročila velikansko škodo. Deloma je površno rodovitno plast voda pobrala, deloma pa je travnike in njive s kamenjem in peskom zasula. Samo v občini Mihalovec se je škoda uradno cenila nad 5000 kron.
Vsled tega je dr. Pr. Jankovič v družbi s Fr. Pišekom in tovariši dne 26. jan. tdožil predlog, da se potom deželnega odbora skrbi za pravično ocenjevanje nastale škode in za primerno denarno pomoč.
Lovski zakon.
Poslanec Pišek je v seji dne 27. januarja t. 1. obširno utemeljil predlog za spremembo lovskega zakona, katerega sta stavila skupno s poslJncem g. dr. Benkovičem.
Povdarjal je ogromno škodo, katero povzroča divjačina ter da dohodki od lova niso v nikakem razmerju s škodo, katero napravi. Navadno ima en sam posestnik več škode, kakor cela občina dobička. Lovski zakon se mora tako spremeniti, da se bode vsaka škoda, storjena po divjačini, povrnila, ali pa da sme ▼sakdo sam varovati svoje pridelke s tem, da uniči škodljivce.
Deželna zavarovalnica.
V	seji dne 28. prosinca je dr. Jankovič utemeljeval predlog, ki zahteva, cla se ustanovi deželna zavarovalnica proti škodi povzročeni po toči, povodnji, slani, suši itd., ki bi pa morala biti obvezna za vsakega. Le na ta način bi zamogel zavel res vspešno delovati in svojemu namenu v pravem pomenu besede služiti. Škode, povzročene po nezgodah, se morajo vsaj do 70% izplačati.
Ker se taka zavarovalnica zamore le na podla' gi okvirnega državnega zakona osnovati, se je v tem smislu predlog izročil kombiniranemu finančnemu in deželnokulturnemu odseku.
Za zboljšanje stanja učiteljev.
V	isti seji je deželni odbornik Robič utemeljeval svoj predlog, ki zahteva, da se pomaknejo šole 3. razreda v 2. plačilni razred. Govornik povdarja, da ima edino njegov predlog praktičen pomen, ker edino na j ta uačin se da kaj vkreniti v poboljšanje stanja uči- ; teljev. V razne fantastične predloge se govornik ne j spušča, ker se jih itak ne more uresničiti.
Predlog je bil odkazan kombiniranemu financ- . »emu in naučnemu odseku. f --- ■ ---- -------------- ---l
Kombinirani finančni odsek In odsek za kulturno
zadeve.
Ker se je bati letošnjega leta velike množice hro- ; ščev ali kebrov, je sklenil odsek, pozvati deželni od- j bor, okrajne zastope in šolska vodstva, da delujejo na vso moč, da se zatrejo škodljivi hrošči". Dežela plača za vsak kilogram hroščev, katere kdo nabere, po 4 vinarje. Okrajni zastopi pa so primorani, dodati še po 2 vin. za kilogram. Izdali se bodo tudi v tem smi-slu poučni spisi. Deželnemu odboru se je tudi naročilo, da skuša doseči znižanješ cene halačnega eks-trakta.
_________	I
Njim nevošljiv sem, ki že spe v grobovih, zavitih v šelestečih trav tišine; več ne ječi jim duh v teles okovih, ne slišijo več stokov solz doline.
„On je," je vzkliknila. „Tako, zaprli so ga, mučili so ga, njega, kojega ljubi moja duša. Ti, oče moj, in tako grozovit?"
Z razpletenimi lasmi je bežala po vrtu in se u-stavila zopet pod oknom.
„Maščuj me ti, ki ljubil sem te srčno, da vitez djal zato v verige te me krute . . .
Grajska gospodična je obsedela pri oknu. Cula je, da so se odprla vrata ječe, nekak mahljaj je pre-rezal po vzduhu, zadonel, zamolkel vzklik in nekaj je padlo po tleh.
„Tako, sedaj mami dekleta."
Umetnik je ležal v krvi brez glave. Vitez sam mu jo je vzel.
Trepetaje je vstala mladenka in šla v senčni-
eo.
Za njo pride vitez.
„Proč . . ." S srda polnimi očmi ga je pogledala.
„Tu imaš . . ." je odvrnil in ji vrgel krvavo glavo pod noge. Odskočila je od strahu. Nato pa prijela glavo, odprla vir in močila glavo.
Glej čudo! Motne oči se odpro, in glas se sliši.
„Pogrezni se, ti ponosni grad, s tvojimi prebivalci vred. Mučil si lastno hčer, ti grof in ti vitez u-moril si lastnega sina, kojega si zavrgel z nesrečno ženo vred, da si lahko lovil nedolžne device. Pogubi se . . ."
Oči so onemele, vitez je strmel. Se migljaj ustnic in izginilo je vse.
Tako jo sanjal popotnik.
Kjer je stal prej grad, tam je sedaj prepad. Vir s srebrno-čisto vodo je ostal. Tudi mesta ni več. Se se sliši v temnih nočeh zvonenje iz zemlje — tako pravijo — in vsakih deset let enkrat se v mesečni noči prikaže lepa gospodičina, da pije iz vira. in pojoč milotožno pesem, izgine zopet.

politični ogled.
—	Državni zbor. V zadnji seji dragiejskega odseka, ki s9 je vršila dne 27. t. m., je stavil poslanec Pišek sledeči predlog. C. kr. železniško ministrstvo se pozivlje, da odločno delnje na to, da bo južna železnica vpeljala na črti Dunaj-Trst več hladilnih voz in v tem eziru tudi znižala vozno tarifo. Predlog, ki ga je krepko utemeljil g. poslanec, je bil sprejet.
—	Približanje Avstrije Rusiji. Listi, kolikor dunajski, toliko tudi ruski, prinašajo zadnje dni dolge članke o nekih poskusih, težečih za tem, da bi se vstvarili med Avstrijo in Rusijo zopet prijateljski odnošaji. Misel k zbližanju Avstrije k Rusiji je izšla baje iz Dunaja in ima vmes svoje prste tudi Nemčija. Na Ruskem so pozdravili nekateri z veseljem to misel. So pa drugi, ki Avstriji in Nemčiji ničesar ne zaupajo in pravijo, da ni nobenega pravega povoda in nobene potrebe za kake dogovore med Avstrijo in Rusijo, in da tiče med temi poskusi najbrže skrivni nameni, naperjeni le proti Rusiji.
—	Češki deželni zbor sklican. Češke in nemške stranke se niso mogle sporazumeti. Nemci hočejo, da jim dajo Čehi jamstva, da se ugodno reši jezikovno vprašanje za Češko in narodna avtonomija. Cehi pa tega seveda nočejo, ker naglašajo, da se ima predvsem rešiti proračunski provizorij. Merodajne osebe pa kljub tem izjavam niso izgubile upanja, da se sporazum doseže. Deželni nadmaršal proračuna ne bo djal na dnevni red, predloge glede na nacionalno avtonomijo se bodo odkazale odseku, sklenil se pa bo davek na pivo in druge manjše gospodarske reči. Da se resno pričakuje uspeha, dokazuje to, da je vlada češki deželni zbor pravkar sklicala in sicer na 3. februarja.
Vendar pa se kaj lahko zgodi, da med zasedanjem, ki bo menda 14 dni trajalo, izbruhne med Čehi in Nemci spor, ki bo imel za posledico zopetno odgodenje. Mladočehi namreč nimajo za seboj ljudstva, ki je večinoma na strani ra-dikalcev. Slednji so se zadnji čas močno ojačili, zlasti ker se bosta pbe radikalni skuoini — narodni socialci in radikalni državnopravniki — ^družili v eno in tvorili opozicijo Na drugi strani pa so *enici za obstrnkcijo pripravljeni, ako se jim popolnoma ne ugodi. Nemški agrarci so dne 30. m. m. na svojem velikem strankarskem shodu na Ustju sklenili, da morajo dati popolna jamstva, da se izvede nemška nacionalna avtonomija, če ne, morajo Nemci vztrajati v brezobzirni obstrukciji.
—	Ogrsko. Miaistrski predsednik Khuen-Hedervarj je odgodil zbormeo, ke? je izrekla njegovi vladi nezaupnico. — Cesar je grofa Khuenu naročil, da ogrsko zbornico, ko se okoli marca zopet snide, razpusti in razpiše nove volitve. Volitve se bedo vršile po leti.
—	Vojna nevarnost na Balkanu. Med Turčijo in Bolgarsko se je rasmerje silno poslabšalo. V Bolgariji je vse razburjeno radi ostrih razsodb turškega vojnega sodišča v Solunu proti Bolgarom. Rezervisti bodo sklicani še ta mesec. Turška vlad.-, ho baje irdtla razp s za nakup 7000 konj za konjenico in trpništvo. V soboto je turška vojna uprava kupila 1500 kenj v Avstriji in Rusiji.
— Grško. V soboto se je vršila v kraljevi palači pod kraljevim predsedstvom seja političnih kolovodij. Triurne seje so se udeležili: Theodokis, Ral-lys, Dragumis, Zaimis, Mavromichalis in Romaš. Kralj Jurij je nasprotoval reviziji ustave, v kakršni obliki se sedaj zahteva, ker je mogoča le s tričetr-tinsko večino poslanske zbornice. Theodokis je bil mnenja, naj se skliče narodna skupščina. Podpirala sta ga Dragumis in Ra.llys. Zaimis pa se je izrekel za revizijo ustave po ustavnem potu. Kralj je končno izjavil, da bo še ponovno razmišljal o položaju, seji načelnikov se je kralj baje izjavil pripravljenega za sklicanje narodne skupščine, ako pritrdijo v principu načrtu o kabinetu, ki bi bil sestavljen iz vseh, kajti na ta način bi bil kralj zagotovljen, da zastopa narodna skupščina vse ljudstvo^
—	Angleške volitve. Izvoljenih je dozdaj 271 unio-nistov, 272 liberalcev, 40 od delavske stranke in 80 irskih na-cionalcev. Združene protiunioiustiške s ranke bodo torej najbrž razpolagale z večino približno 100 glasov. Iz tega sledi, da je proračun z novimi davki, zaradi katerih se je vnel volivni boj, zagotovljen, tarifna reforma v smislu unioni-stov pa se ne bo še izvedla. Preosnovala se bo tudi gosposka zbornica, zdaj seveda le v kompromisu z opozicijo, ker so konservativci dobili tako impozantno manjšino. Veliko vlogo bodo topot igrali irski poslanci, brez katerih ni vladne večine.
Mala politična naznanil«.
D n e 27. januarja: HaBelnik poljskega kluba. Glabinski, se je včeraj pripeljal na Dunaj ter se posvetoval v nižjeavstrijskem deželnem zboru z voditelji krščanskih socialcev o političnem položaju. — Dunajski kasacijski dvor je praškim antimilitaristom povišal kazni, in sicer od treh mesecev do enega leta ostre ječe in vse oprostilne razsodbe razen dveh
razveljavil. - V Makedoniji se je položaj silno poslabšal. Vojna uprava odpošilja v Makedonijo topništvo.
Dne 2S. januarja: Draginjski odsek je včeraj zopet začel delovati. - Nižjeavstrijski deželni zbor je po daljši razpravi sprejel proračun. — V včerajšnji seji draginjskega odseka se je z gotovostjo trdilo, da se bo sestal državni zbor dne 22. februarja.
Dne 29. januarja: Na Norveškem je podalo celokupno ministrstvo ostavko. Kralj je ostavko sprejel in prosil ministre, da še nekaj časa vodijo svoje posle. — Brata turškega pravosodnega ministra je predvčerajšnjim ponoči nekdo umoril. Gotovo je hotel umoriti pravosodnega ministra samega, a se je zmotil. — Na Dunaju se je dne 27. t. m. zvečer vršila pri cesarju slavnostna pojedina povodom praznovanja rojstnega dne nemškega cesarja. Med pojedino je cesar napil na blagor nemškemu cesarju.
Dne 30. januarja: Cesar je včeraj sprejel ogrskega ministrskega predsednika Kimona v avdijenci. — „Neues Wiener Tagblatt" poroča, da bo sklican državni zbor dne 22. februarja. — Na gališki deželni zbor je- vložilo 75 nemških občin prošnjo, v kateri zahtevajo gališki Nemci, da se mora pri volilui reformi, ki se ravnokar pripravlja, ozirati tudi na nje ter jim dati primerno število mandatov ki bo odgovarjalo njih številu in zgodovinskemu pomenu.
Dne 31. januarja: Ogrski ministrski predsednik Khuen Hedervary je sklenil s hrvaško koalicijo nekako zvezo, vsled česar je ban Rauch nemogoč ter v kratkem poda svojo ostavko, ki bo sprejeta. — Cesar je i j dal na ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena svojeroČno pismo, v katerem utemeljuje svojo odločitev, zakaj ni sprejel ostavke ministrstva, marveč se izrekel za razpust poslanske zbornice. — Bukovinski deželni zbor se razpusti. Nove volitve se bodo vršile šele v jeseni.
Razne novice.
*	Iz finančne službe. Prestavljeni so: Respi-cijent Anton Serbec iz Maribora v Ormož, nadpaznik Franc Jodl iz Ormoža v Maribor in nadpaznik Mihael Ferenčak iz Rečice na Vransko. Upokojen je višji respicijent Ožbald Drevenšek v Radgoni.
*	Iz pravosodne službe. C. »ar ,(e ¡xideiii deželno-sodnemu svetniku in predstojn ku okrajufg.% sodišča v Kozjem dr. Karolu Geiiugsheimu povodom vstopa v pokol naslov višjega deželaosi dsega svetnika.
*	Požrtvovalnost francoskih k a t o 1 i č a-n o v. Večkrat se bere in sliši o žalostnem stanu katoliške cerkve na Francoskem. Vendar, če se upoštevala gorečnost in požrtvovalnost tamošnjili zavednih katoličanov, se ne more obupati. Razpoloženje frnncoštcifc katoličanov je v marsičem podobno razpoloženju prvih kristjanov za časa preganjanja katoliške cerkve od rimskih cesarjev. Stanje cerkve je bilo takrat sicer na videz obupno, vendar je imelo tudi veliko tolažljivega na sebi. V taKem položaju se vzbuja človeku pogum in zaupanje v Boga. isekaj takega opažamo sedaj na Francoskem. Tam so katoličani veliko zamudili, marsikaj zanemarili tudi v lastni krivdi. Sedaj pa nočejo nič več nazaj gledati, temveč pogumno sklepa jo svoje vrste in jih zbirajo pod odločno katoliško zastavo, karkoli je še ostalo krščanskega. Povsod se organizirajo na tem trdnem temelju. Požrtvovalnosti jim ne manjka. Za en sam časopis na deželi so zložili 150 tisoč frankov (skoro toliko kron) kapitala. Res je sicer v katoliških vrstah precej bogatih mož, vendar je ta svota dokaz, kako so vsi skupaj prepričani o potrebi katoliškega tiska. To je zelo razveseljivo, če se pomisli, kako je še tu pri nas vse tako mrtvo v tem pogledu. Ljudje bi pri nas rajši ne vem za kaj dali svoj krajearček, kakor pa za dober katoliški list. In vendar smo ga mi v marsičem nič manj potrebni, kakor francoski katoličani. Nekatere bogate družine so ustanovile takozvano „Ligue en troisieme",. to se pravi „Zvezo tretjega razreda". Ti bogatini so se zavezali, da se bodo vozili samo v tretjem razredu na železnici in da bodo ves prihranek na svojih potovanjih darovali v prospeh katoliškega gibanja. Požrtvovalnost se kaže pa ne samo v denarju, ampak tudi v tem, kar morajo zavedni katoliški možje radi svojega prepričanja prestati. En vseučiliški profesor je rekel, da bo z mnogimi drugimi katoliškimi možmi nastopil proti u-vedbi brezverskih knjig v ljudske in druge šole, dasi ve, da ga zato čaka ječa. Če bo hotela vlada zapirati vse zavedne katoličane, se bo prepričala, da so ječe pretesne za vse te pogumne može. — Veliko so pričakovali brezbožni prostozidarji1 na Francoskem, ko so naredili postavo, po kateri morajo francoski duhovniki prav tako v vojaško službo, kakor vsi drugi državljani. Francoska vlada je menila, da bo na ta način duhovščino po kasarnah uničila, ker je pričakovala, da se bodo duhovniki med surovimi in pokvarjenimi vojaki po vojašnicah skvarili. Zgodilo se je pa prav nasprotno. V mestu Belfort je en častnik, ki je bil duhovnik, pokleknil vsak večer v veliki spalnici v kasarni pred očmi vseh svojih tovarišev na gola tla, da je opravil svojo večerno molitev. S početka so se mu vsi posmehovali, eno leto pozneje so pa vsi skupaj ž njim molili. Z duhovniki v vojaški službi ne bo torej brezbožna vlada nič drugega dosegla, kakor da se bodo še ostali vojaki privadili krščanskemu življenju. Kjer je toliko požrtvovalnosti in poguma, kakor med francoskimi katoličani, tam mora dobra stvar zmagati, le ravnajmo se po teh zgledih\

*	Narodna požrtvovalnost med Nemci in Italijani.
Odbor za Roseggerjev dar nemškemu „Schubereinu* je razposlal nove oklioe, v katerih pravi, naj za Roseggerjev dar endi, kjer posameznik ne zmore, nabero člani ene rod-biae' 2000 kron. — Koliko je med nami rodbin, ki bi lahko zbrale med seboj vsaj 20 kron kot dar obmejnim Slovencem ia ga poslale kot „Dar rodbine . . . obmejnemu skladu. Vsaka naša rodbina naj izvrši to plemenito delo! — Italijanski uradniki neke zavarovalne dražbe v Trsta so sprožili misel, naj italijanski uradniki od svoje plače določijo gotov mesečni prispevek za italijanske narodne namene, aajraanj 20 vinarjev na mesec. Doslej se je oglasilo prostovoljno že 1000 uradnikov, ki bodo od svoje plače mesečno redno prispevali »Legi Nazionali«. — Koliko je pa pri aas uradnikov, posebno po naših zavodih, ki bi kaj takega storili za sklad obmejnih Slovencev?
*	Na delo za dražbo sv Mohorja! Lepe knjige dobimo od družbe zopet lekšnje leto. Stare ude opozarjamo, naj nikakor ne pozabijo naročiti Zgodb sv. pisma, 16. snopič Ta kDjiga naj bi bila vendar v vsaki naši hiši. Kdor pa poverjeniku tega posebej ne omeni, je ne dobi. Ena knjiga izmed letošnjih pa je posebno vredna, da si letos prav" vsaka slovenska hiša naroči knjige Draibe Sv. Mohor ja, in ta je: Zgodovina slovenskega naroda, I. mopii Slovenci moramo poznati slovensko zgodovino, iz te knjige se je bomo učili. Poverjeniki, opozorite ljudi zlasti tadi na to knjigo! Mladeniči, mladenke, skrbite, da jo dobit« v roke. Torej te kratke dni krepko vsi skupaj agiti-rajmo za družbo, da bo štela letos še več udov, nego lani — t vsaki župniji.
*	Slovenci na Dunaju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža" priredi letos svojo večjo veselico s prijaznim sodelovanjem slov. kat. akad. društva ,,Danica" ttne 13. svečana tP 1. v „Češkem nar. domu" (XV. Turner-gasse 27). Poleg lep;h glasbenih in pevskih točk bo pač tadi ljnaka igra „Revček Andrejček" gotovo marsikoga privabila na ia večer. Slovenci! Agitirajte med svojimi znanci,
bo udeležba kar največja!
*	Za rezervne častnike in podčastnike. Vsi oni rezervni častniki in podčastniki, ki se hočejo udeležiti le-teftnjih vojaških vrj z automobili, odnosno motor-kolesi, naj to osebno ali pismeno naznanijo pri svojih okrajnih dopol-nitvenih poveljništvih do konca meseca svečana. Navesti je hkrati tudi ti po in storil no sposobnost vozila, kakor tudi ie šofer pripada domobraastvu ali stalni četi. Transportne stroške za vozila in Šoferje, kakor tudi oskrbo za š ferje prevzame vojaški erar. Častniki kakor tudi podčastniki dobe za automobil 30, za motor kolo pa 6 K dnevne odškodnine. katero plača vojaški erar.
*	Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo in tečaj za vini-čaije se vrši na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru od 7. do 18 marca. Natančnejše je razvidno iz inserata.
*	Smotke bodo dražje. Dunajski listi poročajo, da namerava finančno ministrstvo boljše smotke in tadi nekatere svaljčice še bolj obdačiti, tako da bodo tadi te vrste postale dražje.	"
*	Spominske znamke z dne 20. septembra 1908 je ljubljansko državno pravdništvo zaplenilo. Torej nuj jih občinstvo ne rabi več, ker ne pride nobeno pismo ali razglednica, ki nosi to znamko na sebi, na-siovljencu v roke, ampak se zapleni na poštnih uradih. — Zato pa rabimo odslej še bolj druge. Rabite znamke „V korist obmejnim Slovencem", za katere sprejema naročila S. K. S. Z. v Mariboru.
*	Za dija&ko kuhinjo r Mariboru so darovali sledeči p. b. dobrotniki in dobrotnice: Hranilnica in posojilnica v Dola 30 kron; torn, orotesor, 2 kroni; Čuk Fran za kruh »v. Antona 5 kron; Koser F rano, gostilničar, 2 kroni; dr. Jožef Barle, c. kr. noter, 20 kron; dr. Schmirinaul 10 kron; mohorjani v Slivnici 40 kron; gostje na gostiji g. Dragoti-na Novaka z gdč. Pepeo Mihalič v Stročji vasi 11 kron 26 vin.; EmwtTerntenjak, c. in kr. vrj-i kurat, 20 kren; neimenovan »a t rtih sr. Antona, o kron; gostje na gostiji g. Frane in Marije Do ene pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 3 krone 2 vin.; Zupanič iz Joienine 3 vreče krompirja; Prelog cd Sv. Marjete p. Pt., 2 vreči krompirja in 1 vrečo korerja; Č.ček od Sv. Magdalene pri Mariboru 3 vreče re pe in 1 vrečo korenja. Vsem dobrotnikom btotero Bog plati!
*	Za okm«;ae Slovenca se je na gi8tiji Jakoba Sinka in Mi-cike Kcroščeve v Biserjsnah darovalo 10 K; Terezija Sketa t Bras lovč.ak je nabrala ca gistiji Jožefa Hrušovar in Ivane Rančigaj 15 k; neimenovana t Gradcu darovala 8 S 40 v; Mohorjani v Bt. Petru t Sav. 4ol. podarili 7 E; ni gostiji Marije Kras v Slakovi te je nabralo 8 K. - Priarčna brala.
St. Ilj v Slov. gor.
Zadnji četrtek 27. Jan. izvršene občinske volitve so jasno pokazale, da imamo v St. Ilju res dobre branitelje slovenske meje. JOdkrito rečeno, nismo si npali niti misliti na tak uspeh, kot smo ga dosegli, v «Sigled žalostnim razmeram, ki vladajo v St. Ilju.
Pritisk od nasprotne strani je bil zadnja leta tako hud, tako nasilen, da si tisti, ki ne pozna dejanskih razmer v St. Ilju, tega niti predočiti ne more.- Nemci so z vso gotovostjo še zadnji hip račuuaii na to, da zmagajo na cel; črti. Se tako predrzni so bili, da so si lastili celo ITI. razred.
Udeležba je bila na obeh straneh velikanska. Naši volilci so razun nekaj izjem prišli vsi, ter so se kaj imenitno držali discipline. Le vsled značajnosli m zavednosti naših vrlih mož je bila v III. razredu mogoča tako lepa večina.
V III. razredu so izvoljeni:
Ivan Bauman s 94, Franjo Thaler in Franio Freiham s 93 ter Josip Ferk s 92 glasovi. Kot namestnika sta prodrla s 93 glasovi našinca Lešnik in From. Izid v III. razredu so naši volilci pozdravili z burno radostjo.
V	odločilnem II. razredu so delali nasprotniki s peklensko silo. Dokazano je, da so dajali volilcem denar, samo za to, da bi se volitve vzdržali. Visoke svote so ponujali našim kmetom še dan pred volitvijo za posestva, za vino itd. Pa nič ni pomagalo. Tudi v tem razredu smo edino Slovenci zmagali!
Izid je bil sledeči: našinca* Lopič in Flucher s 15 glasovi izvoljena, med našincema Tišlerjem iu Vračkotom ter nasprotnikoma Fraissom in Fišereder-jem, ki so vsi dobili po 14 glasov, je pa prišlo do žrebanja. Nasprotnika Sadu in Gutstein sta s 13 glasovi slavno pogorela. Usoda nam je pri žrebanju bila grozno nemila. Žreb je namreč odločil za najhujša in najbolj zagrizena nasprotnika Fraissa iKn Fišerederja.
Namestnika v II. razredu pa sta oba naša: namreč Andrej Prinzl in Anton Bračko.
V	I. razredu je doživela Sudmarka smešno bla-mažo. Nek krojač Peter Url iz Gradca bi bil rad imenom Siidmarke volil, pa glej smolo i— pooblastilo je pozabil doma v Gradcu. V tem razredu je prodrla nasprotna lista s 6 proti našim 4 glasovom. Izvoljeni so: Koudella, Hornicky, Bartl in dr. Mentl. Vendar prva dva sta nepristranska moža. Namestnika v tem razredu sta: Haberl in Flucher Kari.
Sudmarka je žrtvovala ogromne svote za po-nemčenje St. Ilja, in mi se moramo naravnost čuditi, da so naši Sentiljčani si tak lep uspeh, vkljub vsem neugodnostim, priborili. Ko bi v vseh naših občinah bili taki možje-volilci, kot v St. Ilju, zginil bi tujec z naših rodnih tal kot kafra: Slava zavednosti St. Iljčanov!
Mariborski okra).
m f Profesor Matek. 29. januarja je po dolgi, hudi, a z neizmerno potrpežljivostjo prenašani bolezni svojo blago dušo izdihnil oWe znani iu ljubljeni tukajšnji gimnazijski profesor gospod Blaž Matek, star šele 58 let. Z njegovo smrtjo je narod naš izgub 1 enega svojih najboljših sinov, ki mu je s tihim in neprestanim delom žrtvoval svoje najboljše moč;, da, trditi se sme, svoje zdravje in živijenje, so izgubili uienci najblažjtga in najboljšega učitelja, je izgubila žena najplemenitejšega moža. Kit človek skromen in črez vse blag, kot Siovenec v dejanju teumorno skrben za napredek svojega naroda Kje mu je najti para? Se zadnja BVrb, predno je nas zapustil, mu je bila dovrJiter slovenske knjige za gornje gimnazije, koji, kakor je bolestno vzd.hnil, manjka le še par nalog. Revežu ni bih pri-voščeuo veselje, svoje delu videti dokončano, ker je pod njim obnemogel. Zato naj zdaj uživa mir, oni večnosladki mir, ki so ga vreini le oni, ki so v življenju bili podobni našemu rajnkemu.
m /.ivinozdravniške pogovore si je določil c. kr. okrajni živinozJravnik A. Fischer v Wastianovi gostilni pri črnem orlu. Kako vpitje pa bi nastalo, ako bi si kak slov. tovariš določil take pogovore za Narodni dom!
Pnstni zabavni ?ečer pevskega odseka S. K. S. Z. v Mariboru se bo vršil v soboto dae februarja 1910 v prostorih kat. delavskega društva FiOB3?rgasse št. 4. Začetek bo ob 8 uri zvečer. Vspored obsega mnogo točk, katere bodo nudile občinstvu goiovo vtlino zabave. Pripravljalni odbor je neamorno na delu in izza kulis čojerno, da se bo igrala med dragim pevo gra Kovačev študent, ter bo nastopil velesloveč šaljiv govornik. Razni šaljivi nastopi in druge zabave bodo dale prireditvi značaj pred pustne veselice. Po vsporedu se vrši ples. Vabila se bodo te dni razpošiljala in pričakujemo da se bodo povabljenci odzvali v polnem števila.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo dne " -"»"»na. ob 3. uri popoldne v prostorih Narodne	. oijo se vsi
gospodje trgovci in obrtniki,	repotrebno
društvo zanimajo, da se vdeleže občnega zbora v obilnem številu.
m Sv. Križ pri Maribora. Kaj lepa in ginljiva s!o-veenoBt, kakoršoa se pri nas ni vršila že od 1. 1821., obhajala se je 26. prosinca t. 1. v tukajšnji župai cerkvi. Ta dan sta namreč poštena tukajšna zakonska Anton in Elizabeta Pajtler, p. d. Žunko, obhajala svojo zlato poroko. Zlatoporočenca sta oče in mati predsednika tukajšnega bralnega društva, kmeta Jakoba Pajder. Vrlemu zlatozakonskemn paru naše iskrene čestitke! — Du» 31. prosinca t. 1. se je pa poročil nečak zl» toporočnega ženina, pošten tukajšnji mladenič Jožef Pajtler, z vrlo kmečko hčerko Heleno Elznik. Želimo tudi novoporočencema tO let srečnega zakona!
m Jarenlna. Vrlo dobro se držijo jareninski Slo-| venci, to se je že res mnogokrat pokazalo. Pa nekaj jim še jemlje ugled, in to je, da se v tamošnjih slo-; venskih gostilnah popolnoma pogrešajo slovenski čas-1 niki, pač pa se po mizi valja židovska „Tagespošta". ) Tudi se popolnoma pogreša kak slovenski nabiralnik. Samonemški napis na neki trgovini pa tudi goiovo Ja-reninčanov ne bo osrečil. Zato proč z vsako nemšku-tarijo! Kdor ni z nami, je proti nam.
m Jarenlna. Spodnje-kungotskim mladeničem. Od gotove strani opozorjeni, da nimajo vrli šentkun-govski mladeniči dosedaj še nobenega društva, kjer bi se zbirali k skupnemu narodnemu delu, vabimo vse pošteno misleče, da se pridružijo nam. Tudi na naših shodih ste nam vsikdar dobro došli. Z združenimi močmi!	Odbor mlad. zve?e jareninske.
m Polička vas. Naš očka Reininger so kaj ljubezniv človek Doma v polički „gmajni'', se na v*o moč trudijo in pehajo, da bi pri bodočih občinskih volitvah zlezli ko-modno na županski stolec. Pa pravijo ljudje, ki sc spoznajo na zvezde, da je komet ali zvezda ropatica Reiningerjeve županske sreče, še daleč daleč tam z a — ledenim mo<jera. — Dne 17. jao. so se naš pridni očka tudi malce potrudili
gor v Št/ Ilj, da malo „zrihtajo" Sentiljčane. Pa, oh smola polička! Še pogledal ni noben naš volilec našega očko, kaj še da bi ga slušal in glasoval za lutrovsko-nemške kandidate. Hoj, ljubi očka, le potrpljenje, tadi v Polički vasi Tas čaka neljubo razočaranje.
m Pragarsko. V noči od 28. do 29. p. m. je povoiil vlak posestnika Janeza Erkerja iz Črešnjevca pri čuvajnici štv. 454. Pokojni se je vračal domu in vsled prevelikega snega je šel po železniškem tiru. Zapušča vdovo ia osem nepreskrbljenih otrok.
m Slovenska Bistrica. Neznani nzmoviči so pobrali r obeh naših cerkvah iz nabiralnikov več denarja.
m Slov. Bistrica. Najboljša trafika na Spodnjem Štajerskem je gotovo gosp. Jagodičeva. Ce pride kak Slovenec noter ter zahteva kaj v slovenskem jeziku, ga že nagovori v svoji pristni germanščini. Enkrat pride nek zaveden fant v trafiko in zahtev* užigalice v korist obmejnim Slovencem. Gospod Jagodic, pristen German, se ne zmeni za to, ter po vrsti ponuja nemške, a ker fant noče nobenih vzeti, zahteva še enkrat. Zdaj je bilo pa temu Nemcu preveč, zadere se nad njim, da naj bo zadovoljen, če nemški zna. Fant se razkačen obrne ter reče: „pa jih imejte za kislo juho."
m Črežnjevec. Občinske volitve so pred durmi. Znani štajerčijanski kandidat Kresnik že dela zgago po občini. Upamo, da so ga ljudje že vendar enkrat spoznali in mi ne bodo šli na limanice, čeravno ima prav dober jezik.
m Kako draga je ljubezen. Neki učitelj je imel rai-merje s hčerko vaškega gostilničarja. Medtem ko se je šle dekle v mesto kuhat učit, si je učitelj zbral drugo nevesto, ki je bila bolj bogata. O le zapuščene je dotičnega učitelja tožil, ki je bil obsojen na 600 kron, beri šest sto kroa. Torej kako draga je ljubezen?
m Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi t nedeljo, dne 6. svečana t. 1. popoldne po rečernieah v p. d. Pipai-evi hiši, Šober št. 8, redni letni ob^ni zbor, na kater;ga rsporedu je razna običajnega poročila društvenega odbora dektamanja, govor, petje ia predstava igre „čašica kave". Vstopnina znaša 80 v. K prav mnogoštevilni udeležbi vse nde in prijatelje našega bralnega društva aaj-vljud&eje vabi	oibor.
ptujski okraj.
Zveza Ptuj—Maribor. Ravnateljstvo južne železnice je obljubilo na prošnjo vseh spodnještajerskih poslancev, da bode vlak št. 266, ki odhaja zdaj iz Ptuja ob 11 uri 38 min., od 1. majnika naprej že ob 11. uri 17 min., tako, da bo imel direktno zvezo z dunajskim brzovlakom.
p Sv. Barbara v Halozah. Strašne reči je zakrivil naš g. kaplan, da ga je Ogorelec, ki ga Je bil že enkrat zapri v posojilniško sobo za kazen, i sedaj izročil sodniji po dr. Jurteli radi razžaljenja časti. Obtoženec bi moral oglasiti Ogorelčev govor v pletar-ni (kako oblastno!!), a mesto tega pa je pletarsko šolo opozoril, da ne smo več dajati brezverskih listov „Slovenski Narod" in „Narodni List" ter „Narodni Dnevnik", ker se vajenci po njih pohujšajo, ker ti listi uče, da je katoliška vera strup. To ni lepo za u-čitelja, ki take liste razširja. Radi tega je dobil g. i kaplan, ki je dobil prepozno povabilo in ni vedel, za-i kaj se gre in je moral iti isti dan k umirajočemu, 5® kron globe. Za priče je poslal nadučitelj pobožno deklo i pletarja Pintariča in Podhostnika..
Sv. Bolfenk pri Sredi&čn. Jurij Čorin, vpokojen duhovne in zlatomešnik, je umrl dne 22. prosinca t. L ob 6. uri zvy&. v. Dne 25. prosinca je bil pokopan zelo slovesno Č. h. oče Nikolaj, ki je govoril prav ganljivo, je omenil, da se spodobi, da mašnike pokapamo zavoljo dn-hovske časti bolj slovesno, kakor druge kristjane. In te smo tudi pokazali z mnogoštevilno udeležbo sprevoda, da namreč duhovnika častimo visoko. Kajti bilo je vkljub slabi poti radi visoko zapalega snega na sprevoda 7 mašnikov: čg. oče Nikolaj Meznarič, gvardijan in čg. o. Simon Čnrin. od Sv. Trojstva v S'ov. gor., čg. Jakob Cejnkar, župnik in Anton Kuhar, kaplan v Središču, čg. Jožef Moško, župnik, Franc Štuhec, kaplan pri Sv. Nikolaju in domači župnik, domače učiteljsko osebje in šolarska mladina. Posebej &e naglašam, da se je vdeležila velika množica, v nepretrgani vrsti, priprostega ljudstva, kar je dokaz, da še nsše ljudstvo ima vero, če tudi ga neverniki radi izrabljajo v ne-verske namene. Pokojni je bil tukaj domačin, prvi primi-cijant v tej župniji. Zato je nekdaj njegov pridigar bla-groval mater pokojnikovo. Bil je 27 let kaplan in nekolike nad 23 let v pokoju radi zlomljene noge. Torej duhovnik nad 50 let. N. p. v m.!
p Hranilnica in posojilnica v Stoprcah, p. Rogate«, obrestuje po 5% hranilne vloge, katere znašajo vsaj 500 K in se štiri leta ne odpovejo.
p Stoprce. Lansko leto nam je suša vzela dve tretjini pridelkov na travn.kih ia na njivah. Naše županstvo pa še do sedaj o suši ni nič poročalo na glavarstvo v Ptuj. Stoprški občani smo potrebni podpore, kakor slepi pogleda in hodimo prosit žnpana, da bi naznanil glavarstvu, kolike nam je suša naredila škode. Župan pa pravi, da še nima nobenega ukaza od zgoraj in očka Ornig bodo podporo, ki bi jo imeli ubogi posestniki dobiti, porabili za ceste. Radovedni smo, koliko zaslužka bomo Stcprčani dobili pri Ornigovih cestah. Mogoče nameravajo g. župan svoje občane in njih živino s „šodrom fojtratia.
Ljutomerski okraj.
1 Mala nedelja. Lažnjivi dopisun „Narodnega Lat»" se v dopisu z dne 27. jan. največ zaletava v katoliške narodno stranko in nam očita, da se je naša stranka občnega zboranja nagega bralnega društva, razven par izjem dvomljive vrednosti, iz samih ctrok, šolarjev ter malonedeljskih tercijalk, vdeležila in da smo bile v polnem številu zbrane
»
i»»j res! Naš ponosi Ali se ne sramujete, vi takozrani napredni fantje, da smo tudi že me dekleta spoznale, da ste na krivih potih, ah bi ne bilo bolje, da se organizirate za svoj prihodnji kmečki poklic, kakor pa da služite vadim «eljskim jerobom! Me malonedeljske takozvane tercijalke pa Se vkljnb temo ostanemo to, kar smo. Ti dopisan pa si 1« lainjivi širokoustnež, naj podi ejši razširjalec liberalizma, in verni sluga celjskih kumov. — Zdravo 1
1 St. Krit na Murskem polja. Tukajšnje bralno društvo je imelo dne 9. m. m. svoj občni zbor, pri katerem se je z običajnim sporedom izrekla zahvala gg. našim rojakom, kateri nam iz tujine pošiljajo podporno udnino, kakor: g. Ludvik Lederhas, c. kr. profesor v Ljubljani, č. g. Jakob Kosi, mestni kaplan v Celju, Č. g. Ivan Topolnik, kaplan v Šoštanju, č. g. Mihael Golob, naš prejšnji kaplan, sedaj v Št. Iljn, in g. Matija Bt žan, c. kr. notar v Marenbergu. Udov je bilo 49, skoro samih mladeničev, prečitalo se je 654 knjig. Naročeni so bili ti-le časniki: „Slovenec", „Straža", .Slovenski Gospodar", „Domoljub", „Mir", „Zarja", „Naš Dom", „Kmetovalec", „Bogoljub" in „Glasnik NajSV.Src"; nekateri izmed teh v večih iztisih, dalje leposloven list „Dom in Svet" in knjige, ki jih izdaja Mohorjeva družba. Med letom se je iz Katoliške bukvarne naročilo 46 novih knjig poučne in strokovne vsebine. Priredili smo dve veseliti. V novi odbor so izvoljeni: predsednik Anton Slavič, podpredsednik č. g. župnik Jože Weixl, tajnik Jakob Štuhec, blagajnik Ivan Slavič, knjižničar Alojz Stuhec iz Logaro-vec, odbornika g. dr. Jože Lebar in Frane Novak. Dobro bi že tudi bilo, ako bi naš gledališki oder malo prezračili, ker drugače bi znula naša društvena blagajna občutiti sušo.
i St. Križ na Murskem polju. Gasilno društvo iz Hra-stja in Mote je imelo pri Horvatu pri Kapeli neki „bal"; v ta namen so se pri nas trosila tudi vabila in po nekaterih gostilnah tudi lepaki, toda vse v „hoh deutsch sprahi". Dvomimo, da bi se eden Nemeo tega bala udeležil.
1 St. Križ na Murskem polju. Gospod urednik! Škoda, da mi pero bolje ne služi, gotovo bi Vam večkrat kaj poročal tu od Mure. Toda čitanje me vendar veseli in posebno novine, zato oprostite, da včasi pokukam tudi v Nar. List, ki ga ima naš krčmar. Ko sem si ga na sv. Trt h Kraljev dan privoščil en masele pri njem, prinese mi koj svoje novine in mi kaže s prstom na dopis od Sv. Križa. Ker si Vi gotovo ne mažete rok z branjem tega lista, zato Vam povem, da dopisnik na grd način napada našega splošno priljubljenega g. župnika in bralno društvo. Pravi, da so oni krivi, da se v društvu ne trpi dobro — hočem reči slabo berilo. Tudi nad pevce in pevke se spravi; nad slednjimi najhuje zdivja očitajoč njim, da akoravno nosijo svetinjice Marijine, vendar si pulijo lase za fante — ali za pevce ali pa za dopisnike v N. Listu, tega dopisnik ne pove. Dopisnik pa vabi tr.di na neko veselico urednika N. Lista. Ta pa ta! Spomnim se tega gospoda in ne bi Vam ga rad opisal, ker ne vem o njem nič vzornega povedati, dasiravno ga poznam, odkar je še po šolskih klopeh hlače trgal. Pa če Vas zanima, pišite v Logarovce. Sam vem, da je tod hodil mnogo tudi ob nenavadni uri in fantje so se pogovarjali, da so mu „biks" naložili. — Dopisnik naznanja tudi, da bo si bralno društvo na občnem aboru izvolilo same narodne kimovce, ki bodo poslušni na „komando od višje strani". Končno pa celo faro imenuje svezarsko. Tu si oddahnem Vem, da s tem, svoj dopis sklepajočim stavkom dela dopisnik N. Lista za^ društvo mnogo več dobrega, kakor mu je mislil storiti hudega. Ker sem čital v Vašem listu, kdaj bode občni zbor br. društva, pa jo hsijd mahnem k Sv. Križu. Pa o smola! Radi shoda je zborovanje preloženo! No, mislim si, našega poslanca bo tudi dobro slišati. Poročal bi Vam o tem shodu lahko mnogo, pa to danes ni moj namen. Povem Vam le, da je bil shod dobro obiskan, da se je g. poslancu izrekla zaupnica in se hvalil nastop „Slovenskega kluba" v deželnem in državnem zboru. — Na shodu vprašam nekega fanta, kdaj se bode vršilo danes nameravano zborovanje. Ta pa mi odvrne: mislim, da danes teden, sicer pa je tamle društven predsednik, njega vprašajte. Zdaj pa ga imam, si mislim. Vabim ga v stran, izvle*em iz žepa ono številko N. Lista in mu jamem čitati. Nadjal sem se, da se bo kakor jaz jeiil na dopisnike. Kaj še! Prime me za ramo rekoč: ne bodite vznemirjeni radi tega dopisa; jaz sem hvaležen dopisniku, da dela za društvo tako dobro reklamo. Lehko bi vam ga imenoval, pa je skoraj cela reč preveč zasebna. Mislil sem ga še nekaj vprašati, pa mi ga njegov tovariš odvede. Ko bi me ne navdušil g. poslanec s svojim govorom, bi prišel slabe volje domov. Jezilo me je, da je predsednik bralnega društva tako hladnokrven in mi v odgovor dal besede, ki jih ne razumem popolnoma. Tolažim se se s tem, da mladi ljudje smejo nekaj več znati, saj hodijo enkrat dalje časa v šolo kot sem jaz hodil. Pietečeno nedeljo pa pride sosedov fant k meni in mi pripoveduje marsikaj o občnem zboru bralnega društva. Pravi mi, da je društvo staro že 60 let in se je prvotno imenovalo „farna bukvama". Dalje tudi, da se je predsednik hvaležno' spominjal vseh g. podpornih udov, da so naročeni samo na one novine, katere odobrojo vsak, kdor ni baje „zameglen", in da je izvoljen star odbor s prejšnjim predsednišivom, le ker se je dozdajni blagajnik izrečno odpovedal tej časti, bil je izvoljen nov blagajnik. Vprašam ga med drugim »udi, ali je prišel na zborovanje urednik N. L. Odgovori mi, da ne, in da če bi tudi prišel, bi mu pokazali oni del zida, katerega zidarji niso zazidali. — Gospod urednik! Zdaj vem zadosti in to me veseli. Bralno društvo je na poti, katero si je začrtalo od poČetka, na poti, ki vodi k resnični izobrasbi, k luči — in ne v „meglo" celjsko.
1 Podporno društvo Franc Jožefi ve šole v Ljutomeru vabi vljudno na šolsko tombolo, ki se vrii v nedeljo dne 13 februarja ob 6. nri zvečer v gostilni g. Fr. Sever (prej Furman) v Ljutomern.
1 Star« ln novavas. Na gostiji Alojzij« Štahec in Marije Sovič v Stari in Novivasi je starešina Alojz Osterc iz Bunčan nabral za dijaško kuhinjo v Maribora 8 K 36 v.
Ne pozabite na Št Ilj!
Slovenjjraškl okraj.
Cesta Št. Ilj pri Velenju Čez Št. Aiulraž do Polzele.
Da se je ta velevažna cestna zadeva obravnavala nekaterikral v slovenskih listih, dokazuje le veliko potrebo te ceste. Zlasti v Soštanjskem okraju se že kaže nevolja zaradi tega, da se tako zavlačuje zidanje. Posebno je hudo prizadeta občina St. Andraž in občina Polzela, Cesta je za Šaleško in Savinjsko dolino velikega pomena, o tem ni dvomiti in tudi ni potreba več o tem razpravljati.
Ker sem dobil v zadnjem času več pritožb od strani uglednih posestnikov, ki dolžijo enkrat šoštanj-ski, drugikrat vranski okraj, da ovira začetek tega dela, smatram za potrebo, nekoliko pojasniti to cestno zadevo, da ne bode mogoče nastalo mec^ okrajnima za-stopoma in raznimi prizadetimi krogi nesporazumlje-nje. Posvetoval sem se s stavbinskim svetnikom Her-welyjem in deželnim inženirjem Eichkitzom, ki sta mi dala povoljne podatke in obljubila, da bode dežela storila vse, kar je le mogoče, da se prične kar najhitreje z delom. Okrajnih zastopov ne zadene nobena krivda. Tudi vranski okrajni zastop, o katerem se je trdilo, da ovira celo zadevo, se je izrekel za zidanje ceste, samo, da si jo pridržal pravico, zidati v svojem okraju v lastni režiji. Nasprotoval torej tudi vranski okraj ni načrtom.
Po mojem mnenju morajo prizadeti krogi pač potrpeti; kajti zidanje cest zahteva mnogo časa; še več je pa treba časa, da se določijo načrti in podajo natanko računski sklepi in sestavijo končne svote, ki pripadajo na razne interesente.
Zidanje te ceste je v načrtu, ki se mora prej ko slej izvršiti. V poročilu deželnega odbora je stavljen proračun za ta del v Vranskem okraju v dolgosti 2 km približno na 35.000 kron, h katerim prispeva dežela 17.500 kron; za večji del ceste v Soštanjskem okraju v dolgosti 8 km se bode porabilo približno 120.000 K, h katerim prispeva dežela 60.000 K. Kakor dokazujejo te številke, je podjetje veliko; zato se mora še natanko preštudirati celi načrt.
Iz pogovorov s stavbinskim svetnikom in deželnimi inženirji sem posnel, da še ni pričakovati, da bi se zamoglo delo pričeti pred jesenjo. Na ta pojasnila sem odločno zahteval pospešitev podjetja. Odvisno je mnogo od merodajnih zastopov, da se stvar hitreje vrši. Zato nasvetujem, da bi okrajni glavarstvi rešili to zadevo kratkim potom in se med seboj naravnost pogajaii. Obrnil sem se na glavarstvo tudi v tem oziru. Treba je najprvo, da glavarstvo, ki ima vse akte, brzo reši vprašanja o vodovodnih zadevah in še izvrši končni komisionelni ogled. Radi vremena tega pred mesecem marcem skoro ni mogoče storiti.
Nato bode šele deželni stavbinski urad na novo preštudiral vse načrte in proračun, tako da ni misliti, da bi se pred poletjem pričelo z delom. Tako daleč smo torej s to zadevo. Smatral sem za važno, podati javnosti to pojasnilo, da se ne bode po nepotrebnem širila nevolja med prizadetimi krogi obeh okrajev.
Dr. Karol Verstovšek, dež. posl.
s fflarnberg. Zadnjič smo poročili, aa so Eaša dekleta predstavljale gledališko igro „Dve materi" ter »mo nekatere igralke pohvalili imenoma. Pozabili smo na Elizabeto (Anežičova Jera), ki je s svojim gibčnim nastopom rešila svojo vlogo tako dobro, da so jo poslušalci poslušali z velikim zanimanjem. Prav dobro ste jo pogodile, dekleta, da je igralka, ki je predstavljala Marijo (Rižnik Terezija) prišla na oder z Marijino podobo, in sta angelja rešila Olgo iz ječe.
s Remšnik. Na godovanju g. župnika so darovali on in njegovi častilci 17 kron 60 vin za tukajšnje izobraževalno društvo. Bog plati! Živeli vrli posnemovalci! Tudi tukaj je začel oholi Nemec vedno bolj stegati svoje roke po naši rodni zemlji. Pomoč je tembolj potrebna, ker živimo ob popolnoma nemški meji; obračamo se zato na radodarna slovenska srca, da nam priskočijo na pomoč. Vsak, tudi najmanjši dar, bode hvaležno sprejet.
s Remšnik. Krasno nebesno sliko smo videli tukaj 23. m. m. zvečer. Proti 6. uri zapazim iz okna svoje sobe veliko zvezdo-repatico, koje smer je bila južno-zahodna. Zvezdin rep je bil videti dolg do 20 m, proti koncu pa pol m širok. Počasi se je pomikala repatica vedno nižje in nižje, dokler ni izginila za hribe. Se potem, ko zvezde ni bilo več videti, opazovali smo njeni rep lahko še dolgo časa, akoravno je bila lepa mesečna noč. Celi prizor je trajal 25 minut. Pa menda ni bil to Halley-ev komet?.
s V Trbonji je meseca novembra m. 1. umrl vele-zaslužni občinski predstojnik Lukež Kočnik, vrli katoličan in dolgoletni naročnik Slov. Gospodarja. N. v m. p.
s Iz Velenja se nam poroča, da je poročilo v „Nar. Dnevniku" od 19. janu<uij;» prpolni)U,a lažnjivo. „Nar. Dnevnik" si je tudi sedaj, kakor navadno, nekaj izmislil in piše, da se je neki Br rčenov fant ponesrečil pri streljanju ob godu župnika v Št. Iliu pri Velenju. To pa ni res. Fant se je obstrelil tri dni poprej, ker ga ob godu med fanti soloh ni bilo. Modrost, ali bolje rečeno zlobnost „Nar. Dnevnika" se kaže torej jasno v tem, da skuša vsako nesrečo, ki se prigodi, naprtiti kakemu duhovniku, da potem zasramuje duhovski stan in vero. Vsak pametan človek vidi, da more tako ravnati le list, ki je blizu popolnega propada.
s Šmartno pri Velenju. Dne 16. januarja, ste se vršili v Društvenem domu dve igri in sicer: „Cašiča kave"
in „Jagode". Prva je bila prav šaljiva, druga pa ael« zanimiva. Obe sta se prav dobro obnesli. Mladina Je «rčn* naprej! Posebno sedaj ▼ zimskem fesu, ko 8e oi tolik* dela, polnimo prav pogosto prekrasne prostore Društvenega doma. To naj bo vsikdar naše veselje.
s Y Skalah je umrla Helena Stropnik, Mairjica družbenka. Pogreb, ki se je vršil dne 27. januarja, je kil zelo sijajen. Spremila jo je v sprevodu Škalska M arij i« a družba z gorečimi svečami. N. v m. p.
i Kmečko bralno društcc v Ribnici na Pohorju prirefc liae C. t. m. ob 5. nri zvečer v prostorih g H. Pnhr veseli««. Na vcipoied« ita dve predstavi, dsklamacija in petje. K mnogoštevilni udeležbi vabi
»ibor.
Konjiški okraj.
k Konjice. Prireditev bralnega društva pretekle nedeljo se je prav dobro obnesla. Fantje, ki so prvokra« nastopili, so vzbujali veliko smeha s šaljivim prizorom „Ženiš Miha", dekleta pa z buiko „Ubogljiva služkinja". Pevki so prav dobro zapele par pesmie. Šaljiva dražba eae podarjene žepne ure je bila prav izvrstna zabava, ki je prinesla društvu 14 K 51 v. Želimo še več takih predstav. Zlasti fantje, pridite v Bralno društvo, kjer imate poduk, zabavo, časopise, knjige itd. ter ne iščite zabave samo v pijači in pretepih.
k Konjice. Bralno društvo ima svoj redni občni zbor 20. febr. t. j. na kvaterno nedeljo popoldne po veeernieah. Fantje, dekleta, možje in žene dobrodošli. Predavanje bor o domačem knjigovodstvu.	Odbor.
k Konjice. Pri e.kr okrajnem glavarstva se takoj aprejm uren pisar (pisarniški pomočnik), zmožen obeh deželnih jezikov. Plačilo je: 2 K 50 v na dan in za prestavljaj spisov iz nemščine v slovenščino se plača posebej Ha mesec 16 kron.
k Vitanje. Stare posojilnice nikakor ne zavidamo» da je včlanjena pri liberalni celjski Zadružni m zi, Saj vemo, da se liberalna hčerka zvesto drži »veje liberalne matere kakor cek ščeneta. Mi se pa hočemo trdno oklepati svoje, za kmečko organizacijo toli zaslužne Zadružne zveze v Ljubljani* Zaradi ter-ga pa nas ne napadajte zahrbtno in nepremišljen®-!! Vi ste storili, kar ste vi hoteli. Bodite tedaj toliko liberalni, da tudi nam dovolite, d» mi storimo, ka* nu hočemo. Kdo pa je s svojo zvezo pravo pogodil, o tem nas bo vse skupaj prihodnjost podučila* Mi gremo naprej, mi mladi, nikdo nas ne bo mogel ustaviti.
k Vitanje. Slavni dopisnik v „Narodnem Listu", o konzumu nam pa le kar Črke ne piši, in nas kac ne straši! Ti dobro veš, kdo je zavozjl In kje so listi možje. Ti tudi dobro veš, zakaj je posojilnica gromen dolg nase vzela. Slo se je za kožo posojilni-čarjev. (Tisti so se zavarovali po posojilnici, nikako* pa ne kmetje, ki so morali do zadnjega vinarja dolg plačati, katerega pa niso zakrivili. Za kmete ni posojilnica prav nič storila, le za svoje ude načelstva se je žrtvovala. Vprašamo pa, kam je prešlo blago, ki je bilo v prodajalni nakupičeno? Ali je šlo v zrajs, ali v zemljo? Ali so je molji snedli ali rja? Niso »na<-li ljudje računiti? Ali s*o stroške šteli med dohodke!? Zakaj niso takoj prenehali, ko so videli, da voa a« gre naprej ? Sele sodnija je morala storiti konec takemu gospodarstvu? — Kmečka hranilnica in posojilnica ne bo blaga nakupovala, ga tudi ne bo prodajala — zato g. Koser zastonj tvoja skrb in strah za nas, in škojda peresa in Črnila za v hudi jezi napisan ©la^ vek.
k Prihova. Dve ženski prodajate pozlačene križe, aa katerih so iz malca narejene podobe Kristusa, Marije » sv. Janeza. Prodajate križe po 12 K, katerih seveda »i-kakor niso vredni. A kako zvito si pomaga.e! Ljudem nat-vežete, da se berete m, mesec po 2 sv. maši, govorite uik. da se morate oglasiti v farovžih, da smete prodajali križe (a farovžev se take agentinje in agenti skrbno izogibajo); lani da 6ta hodila moška ter prodajala križe, a nekaj goljufala, letos pa da namesto onih hodite ženske Kdor je pameten, ve, kaj bode storil.
Cetlskl okraj.
c Šmartno ob Paki. Umrl je dne 27. m. m. g. Franc Remšau, trgovec in posestnik, v 65. leta starosti. Blagi mož naj v miru počiva!
c Mozirje. Naše ljudstvo je večinoma odstopilo od celjske bolniške blagajne, ter tako pokazalo celjskim renegatom hrbet. Pristopili so sedaj k grašM delavski bolniški blagajni, za katero pobira mesečne prispevke neki Ivan Brezovnik, nekdanji policaj občine trg Mozirje, kateri naj javno pojasni, kako dolgo misli še stranke opominjati na dopisnicah po izključno „nemšk", — ko mu vendar v tem narečju še kljunček ni prirastek Kako stoji nameravana ustanovitev lastne okrajne bolniške blagajne-, proizvajalni stanovi stopite naprej v dosego začrtanega cilja!
c St. Pavel p. Preboldu. Poro.il se je dne 31. pro,. Anton Stenovec, vrl mladenič, narodnjak, vnet zagovornik kat. načel, večletni odbornik tukajšnjih društev, delaven sotrudnik pri društvenih prireditvah, vnet pospešitelj mlade-niškega gibanja, s Terezijo Karničnik z Dolenjevasi. Odbor izobrai. društva mu izreka tem potom svoje priznanje i željo, da ostane tudi z družico v bodoče naklonjen nafli stvari. Novoporočencema iskrene čestitke. Bog ju živi!
c Orlavas Poročil se je 31. jan. vrl mladenič Fraae Juhart v Orlivasi, z gospodično Marico Košee iz Loči«. Vrlemu paru iskrene častitke!
c BrasloTče. Obilo sreče in božjega blagoslova ieli. svojemu blagajniku Franoeta Juhart ob priliki njegove p*
rek« Bralno društvo Braslovče. Isto tudi želi svejemo podpredsedniku fcentpaveljski pevski zbor.
Kokarje. V „Nar. Dnevniku" štr. 11, dne 15. janna-riia t 1 Tresk«'1 podobno brije nek dopisnik neslane šale o g. Anzelma, ki je baje prestavljen za misijonarja v Ameriko. Vsebina dopisa jasno priča da se dopisniku iz osvete sline cedijo po svetlih kronicah, katere bo ^ ^" krvavo rabil in pa mogoče celjski Dnevnik, da » o^ore od groznega lanskega poloma, ko je napravil okoli 4d.0UU K
d0 g3'e Ponikva Ob juž. žel. Poročil se je takji dne 2L prosinca g. Mihael Br*ler, pos. „a Bodovem z gjč. «.cik° Zapnik v Cecinjah. Vrlemu narodnemu paru iskreno ča-
stitamo.	0 „
e Šmarje pri JelSah. Izredno hvaležni smo S. K. S. Z. za sojini tečaj dne 24 in So. januar^ To je pokazala velika udeležba. Predpoldne je bi o po 200 udeležencev, popoldne pa po 100 in to vkljub Mo neugodnema vremenu Zastopane so bile župnije: Šmarje Sv. Peter na Sedovem selu, Z,bika, Svv Štefan Slivnica Sv. Vid Ponikva, sladka gora iz šmarskega okraja m & F1?«JJ» ob Boču iz rogaškega. Šmarski in petrški „Orel" je bil tadi jako lepo zastopan; največ udeležencev pa je poslala na tečaj šmarska župnija. Poučevali so na tečaju dr. Korošec, dr. Hohnjec in župnik Gomilšek. Pošteno so se tmdili in poljudno razlagali krščanski socijalizem m njegove nasprotnike, kmečko vprašanje, časopisje politično in nepolitično organizacijo, deželni in državni zbor narodno vprašanje, stranke v Avstriji in na Slovenskem, zadružništvo, pTmen in ustroj občin, okrajnih zastopov društveni in shodni zakon in agitacija za zmago katoliške m narodne itrari. Pa so tudi učenci bili kaj hvaležni poslušalci. Pa »e le mladeniči, temveč tadi prav veliko mož, tudi starejših je bilo vedno med poslašalci. Tako dela naša katoliška stranka za itobrazbo ljudstva. Nasprotniki, le sknjte se! Naj lepo uspeli tečaj rodi bogatih sadov!
e Sv. Jurij ob juž. žel. Katoliško bralno društvo je imelo dne 23 m. m. svoj redni občni zbor v Katoliškem domu,. Odbor je izvoljen sledeče: Klajnšek fvan posestnik v Botričnici, predsednik; Žgank Ferdinand, kaplan v Št. Juriju, podpredsednik; Cmoki Franc, kmečki laut, Lokarje, tajnik; Barbič Ivan, kaplan v Št Juriju, tajnikov namestnik; Raptočnik Jflalantin, organist, blagajnik; Ž15j5ar Franc, Rajnik posojilnice, blagajnikov namestnik; ¡KrajŠek Ivan, posestnik, Bezovje, knjižničar; Ungar RudolI, kme& ki sin, Kameno, knjižničarjev namestnik; MikuŠ V a-lerfn, župnik, Ziičar Alojzij, posestnik in Artman 3anko. trgovec, odborniki. Že imena odbornikov sO nam porok, da bode društvo krasno procvitalo.
c. Sv. Jurij ob juž. žel. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je shod, katerega je priredila Slov. kmečka zvoza zadnjo nedeljo, lepo obnesel. Lepo število najboljših posestnikov se je zbralo v Katoliškem domu, ki so pazljivo poslušali poročilo državnega in deželnega poslanca dr. Ben-kovič-a o delovanju v deželnem in državnem zboru in 9 splošnem političnem položaju. Enoglasno se je izrekla zahvala in zaupnica njemu in vsem poslaicem Slov. km. zveze za njihovo vstrajno delovanje.
,	e Ljnbečna. Slavna posojilnica v Vojriku blagovolila je tudi le-
to» od svojega čistega dobička za revne šolske otrnke na Ljubeim podariti 25 kron, za ka-eri dar so v imenu obdarjenih otrok zahvaljuje Uraiai šolski svet io iosko vodstvo na Lgubečoi.
e Pcnfe vskl mladeniči priiedijo dne 6. t m. po vetrnicah šaloigro „Repoštev". Prijatelji poitene zabave, ne zamudite lepe prilike in pridite v obilnem številu. Sedeži so po 80 v, sttjišča po 30 v.
Brežiški okraj.
b Kapele p r i B r e ž i c a h. Ko je svoje dni sloverfski kmet še ječal pod jarmom nemških grašča-teov, so mu bili pred vsem zoprni grajski biriči, oso-bito' zloglasni valpli, ali kakor jih je ljudstvo imeno-.valo „vaupoti". Dandanes pa, ko slovenski kmet prost diha na svoji lastnini, hoče pa gnjili liberalizem ali neumno naprednjaštvo ga na novo zasužnjiti in se v to svrho poslužuje raznih svojih valptov, ki bi naj z besedo in peresom tirali kmečko ljudstvo v naročje celjskih dohtarjev, kateri so ta liberalizem za sedaj v „štant" vzeli. Tako se eden teh valptov poskuša v „Narodnem Listu" nad župnikom iz Kapel in nekem uglednem veleposestnikom. Zbodel bi rad, pa se vidi, da je bolj vajen zbadanja s šivanko. Da ni posebno bistroumen, se vidi iz tega, da si je iz cele pridige zapomnil le eno besedo: zapeljivci —, mora se mu posebno dopasti. On ne verjame, da bi pomagal sv. Anton ljudem vino prodati, in ima čisto prav za svojo osebo, ker nima res nič za prodati. O bernji bi tudi rad govoril, pa ne pomisli siromak, da se je pri tem vprašanju temeljito osmešil celo njegov general pri deželnem zboru v Gradcu, kako bo neki priprost gmajnar o tem razumel? Zaradi bernje lahko mirno spiš, te bržčas ne bo nikdar bolelo. Tudi kos padarja je naš napredni dopisnik in svetuje zgoraj imenovanemu posestniku, da, ker ima oslabele možgane in prevročo kri, naj ga žena poliva po hrbtu. Ta hvaležni posestnik ga je ubogal, pa le deloma, kajti mesto po hrbtu, je dal dopisniku na javnem prostoru v gostilni krepko zaušnico. Zakrij svoj obraz Z. S. N. M ' In to se zgodi voditelju naših naprednih fantov! Pa potolaži se, vsaj polovico tistega udarca zadene one širokoustneže, ki so te poliberalili. Morda bi kaj vedel o tem povedati učitelj Jerše. Zato pa pusti nehvaležno dopisovanje v napredne liste, pa škornje in Šivanko v roke. Dokler bodo takšni voditelji napredne mladine, se ni treba za naše fante bati, so za ta-feo družbo premodri in prepošteni.
Vesfnlk
mladinske organizacije.
Zveza slovenskih deklet na Štajerskem.
Kakor smo se pred dvema letoma iz srca veselili ustanovitve pomenljive Zveze slovenskih mladeni-čev, tako se sedaj iz srca radujemo ustanovitve Zveze slovenskih deklet na Štajerskem, ki se je n?ul vse sijajno izvršila v četrtek dne 27. jan. pri Sv. Petru na Medvedovem selu.
Do 200 mladenk kot odposlank 11 dekliških zvez se je udeležilo važnega ustanovnega shoda. Ob 9. uri je maševal gospod župnik Gomilšek, proseč blagoslova novi organizaciji. Ob Vi 10. uri otvori zborovanje v župnišču pesem „Slovenka sem", na to pa v imenu S. K. S. Z. pozdravi nje podpredsednik dr. Hohnjec zborovalke, ki si izberejo sledeče predsed-ništvo shoda: Anica Kren (Št. Ilj v Slov. goricah), predsednica, Mar. Dreo (Petrovče), podpredsednica in Mar. Bernhard (Sv. rAna na Krembergu), tajnica.
Predsednica A. Kren pozdravi zborovalke v imenu šentiljske dekliške zveze in želi najlepšega izida ustanovnemu zboru Z. S. D. Navdušen pozdrav Z. S. D. deklamuje Neža Škodič (Sv. Peter na Medvedovem selu), Amalija Verk (Sv. Peter na Medvedovem selu) pozdravi shod v imenu domače dekliške ' zveze, ¡razloži namen Z. S. D. ter pojasni potrebo splošne izobrazbe za vsako Slovenko. Mar. Bernhard (Sv. Ana na Krembergu) povdarja pomen skrbne, izobražene gospodinje, pove, kake lastnosti naj ima, ter želi, da bi naj Z. S.,'D. skrbela po poučnih gospodinjskih tečajih za izobrazbo naših deklet v tej; stroki.
Mar. Štelcar (Št. Ilj v Slov. goricah) razloži, j kako bi naj mladenka delovala za napredek v druži- i ni, posebno s tem, da bi pomagala z besedo in vzgledom starišem odgojevati mlajše bratce in sestrice. V j rokah pridnih deklet, žen in mater je sreča naših družin. Mar. Hajnšek (Sv. Peter na Medvedovem selu) razpravlja, kako bi naj mladenke postale dobre, spretne vzgojiteljice naroda. Same morajo Hiti čed-nostne, z vzgojo morajo začeti pri sebi, jo nadalje- ( vati pri mlajših bratcih in sestricah, občevati z izobraženimi, izkušenimi vzgojiteljicami in čitati vzgojne spise. To bo najlepša priprava za zakonski stan.
Predsednica A. Kren nam je naslikala žalostne verske in narodne razmere ob meji, zlasti v Št. Ilju in poživlja zbrane, naj Boga prosijo za srečen izid isti dan se vršečih občinskih volitev v Št. Ilju. Pro- j šnja ni bila zastonj, zakaj Št. Ilj je še vsaj deloma naš. Ob takih razmerah mora vsaka mladenka sodelovati pri obrambnem delu vzlasti z nabiranjem prispevkov za obmejne Slovence.	__
Neža Pere (Podčetrtek) navdušuje tovarišice, naj povsod ustanove dekliške zveze, naj širijo „Naš Dom" in naj delajo za naše cilje. Amalija Krajiic (Sladka gora) opiše pomen Z. S. D. za vero in domovino ter opozarja zborovalke, naj bi bila vzorne Slovenke. Cilika Bevc pozdravi zbor v imenu najmlajše pilštanjske dekliške zveze, Franca Smole pa v imenu zibiške.
Antonija Kač (Petrovče) vnema zborovalke za toliko potrebno narodno delo, Ana Dreo (Petrovče) pa opiše, kako naj mladenke ljubijo svojo domovino in vedno nastopajo kot zavedne Slovenke. Zbil Marija pozdravi shod v imenu dekliške zveze pri Sv. Križu tik Slatine, Ana Kos pa v imenu emške želi uspeha delu Z. S. D. Marija Novak (Šmarje) poučuje sestrice, kako naj druga drugo navdušujejo za napredek naše organizacije s vstrajnostjo in prijaznostjo, kako naj naše namene razložijo starišem, ter ob volitvah bodrijo očete, da bodo volili slovensko in krščansko. Marija Vrečko (Slivnica pri Celju) primerja trozvezo Avstrije, Nemčije in Italije s trozvezo Zveze slovenskih mladeničev in Zveze slovenskih deklet z Marijo, ki bo prevažna za našo bodočnost.
Marija Dreo (Petrovče) povdarja odločno voljo Z. S. D., da bo skrbela povsod, da bo liberalno delo zveze napredne mladine brezuspešno. Govore je zaključila Ana Vehovar (Sv. Peter na Medvedovem selu), povdarjajoč, da bo Z. S. D. svoje vzvišene namene dosegla le tedaj, ako bodo članice gojile vedno dejansko ljubezen do Boga, Marije in domovine, torej pravo vernost in iskreno rodoljubnost.
Dr. Hohnjec opozarja mladenke na tri barve. Naj ljubijo belo barvo, podobo čistega življenja; ru-dečo, ki znači ljubezen do Boga in do bližnjega. Mladenka, žena bodi apostolka krščanske vere. Iz nje ljubezni do Bopa bo izšla tudi nje požrtvovalna ljubezen do naroda. Draga jim bodi modra barva nebes, da bodo nad zemljo povzdigale svoje misli potom prave krščanske izobrazbe. Ljubiteljice teh naših narodnih barv so prave slovensko mladenke.
Župnik Gomilšek vnema zborovalke, naj po razvitih načrtih pričnejo takoj prelepo delo v povzdigo našega ženstva, pa tudi v obrambo verskih in narodnih svetinj. V tem delu pa naj bodo vsikdar vstrajne in neomajno zveste obljubam ob tem nepozabnem shodu pri Sv. Petru.
Predsednica slovesno izjavi, da hočejo mladenko po geslu: „Z Bogom in Marijo za slovensko in nebeško domovino!" delovati z največjim navdušenjem v dosego namenov S. D. Z.
Soglasno je bil na to Z. S. D. izvoljen slede*) odbor: Anica Kren (Št. Ilj v Slov. goricah), predsednica; Marija Dreo (Petrovče), I. podpredsednica: Amalija Verk (Sv. Perk Ptt* r na Medvedovem selu), II. podpredsednica; Erna Razlag, učiteljica v Ptuju, I. tajnica; Ana Vehovar (Sv. Peter na Medv. selu), II. tajnica; Marija Bernhard (Sv. Ana Ba Krembergu), Terezija Nemec (Sv. Jurij ob Ščavnioi), Marija Novak (Šmarje), Neža Pere (Podčetrtek) in Cilika Bevc (Pilštanj) odbornice.
Predsednica na to zaključi velepomenljivo zborovanje z besedami: „Končale smo! Hvala vam vsem. Pojdite sedaj na svoje domove kot apostolke naše misli ! Širite našo idejo, da bode kot povodenj preplavila vso lepo naše Spodnje-Štajersko. Pred vsem bodi naša sveta skrb, da bo armada močna, silna pa poštena. Kajti rečem vam: če bo poštena mladina — bo srečna domovina!
Na ustanovnem zboru so bile zastopane dekliške zveze: Sv. Peter na Medvedovem selu, Sv. Križ tik Slatine, Sv. Ema, Zibika, Šmarje, Sladka gora, Slivnica pri Celju, Pilštanj, Petrovče, Št. Ilj v Slov. goricah in Sv. Ana na Krembergu.
Brzojavno in pismeno so pa pozdravile shod dekliške zveze: Pišece, Trbovlje, Sv. Jurij pod Taborom, Dobrna, Konjice, Šmartno pri Velenju, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Peter pri Radgoni, Vurberg, Sv. Jurij ob Ščavnioi in Sv. Miklavž pri Ormožu, nadalje dekliški Marijini dražbi pri Sv. Vidu na Planini in v Frankolovem, Erna Razlag v Ptuju, Julijana Korent, Griže, Tilka Zaje, Cirkovce, Amalija Letnik, Sv. Benedikt, župnika Ri-bar in Ravtar ter kaplana Lovrec in Sinko.
Kljub neugodnemu vremenu tako velika udeležba od mnogih krajev in duhovna udeležba vseh, ki niso mogle biti dejanski zastopane, izredno navdušenje, ki je vladalo na shodu ter resnost, ki so jo ta dam razodevale naše mladenke, nam je gotov porok, da bo najmlajša ' naša dekliška organizacija, ki že sedaj šteje po došlih poročilih nad 1500 članic, kar najlepše uspevala, kar ji želimo iz srca! Živela Z. S. D.!
Griže. Kdor ie bral napihnjena poročila v na-sprotnem časopisju o grižki napredni mladini, bi lah* ko mislil, da je grižka mladina večidel v naprednem taboru. Toda kdor dozdaj ni vedel, da je ravno n». sprotno res, se je lahko o tem prepričal dne 23. m. m., ko Je imelo tukajšnje Kmetijsko in bralno društvo v Soli občni zbor£ Zbralo se je toliko število vrlih grižkih mož in mladeničev, da je bila prostorna soba polna. Z velikim zanimanjem je vsak poslušal poučni govor domačega g. kaplana o zgodovini Griž. Izmed grižkih mladeničev je govoril Anton Holobar y ognjevitih besedah o mladeniški zvezi. Da so šle te besede k šrcu, je kazalo navdušeno odobravanje ob koncu govora. Cvet grižkih mladeničev je zbran zdaj v bralnem društvu, in to daje najlepše upanje.-Vrli grižki mladeniči, oklenite se društva, pokažite z delom, da ste le vi v resnici napredni!
Grižki mladenič.
Potres.
V noči od 28. na 29. prosinca t. 1. so čutili skoro po celem Štajerskem in tudi po Kit ' m potres. Sunek je bil precej močen, vendar ni napravil, kolikor smo izvedeli, nikjer nobene škode.
Došla so nam sledeča poročila :
Juršinci. Dne 29. m. ia. zjutraj ob 1 uri 6 minut nas je zbudil močen potres. Zazibal nas je v smeri od izhoda na zabod.
Mali kamen. Tukaj smo čutili v soboto dne 29. prosinca ob 1 uri po noči precej moden potresni sunek, ki je trajal nekaj sekund.
Trgovišče pri Veliki nedelji. Po noči od 28. na 29. prosinca smo čutili dva precejšna potresna sunka v smeri od severa prrti jugu. Prvi, dokaj čutni, je bil neka minut pred pol dvema po polnoči, drugi, slabejši, pa ob pol dveh. Prestrašila sta nas precej.
Slivnica pri Celju. Tukaj smo čutili dne 29. prosinca ob 1. uri zjutraj močan potresni sunek, ki se je v četrt uri malo rahleje ponovil.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 29. janaaija 1.1. ob 1. uri 5 minut po polnoči je bil tukaj 4 sekunde trajajoč mojan potres v jsžao-severni smeri.
Črna gora pri Ptuju. V noči od 28. do 29. januarja ob 1. uri smo čutili precej močan potre?.
Ljutomer. Dne 29. januarja ob 1. uri 6 minut p» noči vzbndil nas je iz sladkega spanja nekaj sekund trajajoči potres. Četrt ure pozneje občutil se je drugi sunek, a manj močan. Škode ni naredil.
Sv. Bolfenk pri Središču Dne 29. januarja je bil točno ob 1. uri po polnoči tako močan potres, da so se stene na južni strani zmajale osemkrat; ob 1. uri 15 minut pn drugi sunek tako, da so se od južne strani stene stresle trikrat. Ker je bil obenem precej močan veter, na* je bilo strah; ob 1. uri so nas „čarui" obhajali.
Najnovejše novice.
Socialni tečaj pri Sv. Lenariti v Stav. jor.
Slov. kršč. sec. zveza priredi pri Sv Lenartu v Slov. gor. dne 14. m 15. t m. socialni tečaj. Možje in mladeniči, pridite v lepem številu!
Socialni tečaj v Vitanju. Dne 27. in 28. februarja 1.1. se vrši v Vitanju krščanske-socialni tečaj. Možje in mladeniči iz celega okraja, pridite v prav obilnem številu!
í
Ime pridelka.
o ®
Tí
55
Ui
CD
K '
ti
o ¡a "C
33
s
Ki i
Pšenica .	»
Rž ...	. Ječmen
Ore» . .	.
Koruza .	.
Proso . .	.
Ajda . .	. Sladko seno. Kislo „
Slama . .	.
S
Fižola . . . Grah . . . Leča . . , Krompir . . Sir .... Surovo maslo Maslo . . . Speh, svež . Zelje, kislo . Repa, kini» .
Mleko .... Smetana, sladka _ kisla.
Zelje, 100 glav
Jajce, 1 kom.
50
34
93
K j v"
D
eu
„ i
O
3 O
K v
60
! 50
l-M-H-H
Duhovske Testi. Frano Lovrenko, ki je bil na za-lasnem dopustu, je nastavljen kot kaplan pri Veliki nedelji, isto tako je nastavljen po začasnem dopustu kot kaplan t Laporja g. Ferdinand Ciuha. Laporski kaplan Alojz Sagaj je prestavljen v Št. Lovrenc na Drav. polju.
Izjava Slovenskega kluba v deželnem zboru. Slovenski j klub se je v svoji seji dne 2. t. m. še enkrat posvetoval o položaju v štajerskem deželnem zboru. Dognal je, da nestrpnost nemške večine vedno bolj narašča. Da se narodni predlogi Slovencev ne odkažejo odsekom, je zopet na dnevnem redu. Tudi na gospodarske predloge Slovencev, ki se •¿kažejo odsekom v posvetovanje, kakor železniška vprašanja, se v odsekih ne ozira Nemšia večina lahko neovirano psova slovenske poslance in slovenske volilce. Deželni glavar se vstrajno brani, da bi smel slovenski namestnik j deželnega glavarja le za trenotek predsedovati. Vsled tega sovražnega obnašanja večine je prišel Slovenski klub do prepričanja, da bo večina po rešitvi proračuna dala tudi že napovedanim mpadom na šolo in občinsko samoupravo postavno obliko. Zato je Slovenski klub enoglasno sklenil seči z vsemi pripustniini sredstvi po najstrožji opoziciji, da brani narodno posestno stan'e in odbije nemškonacionalne napade ter pričakuje tudi od vlade vsaj isto varstvo v ohranitev resničnega posestnega stanj», ki jo ima nemška manjšina na Češkem.
Sv. Lovrenc v Slov gor. Poročil se je 31. januarja 1910. gospod Franc Rakuša, odbornik našega izobraževalnega društva in vrl nd Mladeniške Zveze, z gospodično Heleno Kosec iz Hlaponec, ki je bila vrla članica Marijine d užbe. Franc Rakuša je neutrudljivo deloval za naio Mladeniško zveza in organizacijo. Pcročencema želimo •bilo sreče in božjega blagoslova v novenn stanu.
Za Šentiljski dem so darovali : Betika Zel v Mariboru 2 K, Kaka podružnica C. M. družbe na Koroškem 10 K. Na gostiji Zebot-Iren v st. Ilju nabrala nevestina sestrica Anica 41 K.
Sv. Birbjra v Halozah. V toboto dne 5. t m priredi domače cčiteljfctvo pustno veselico s tsmburanjec iu gltdališko igro. K«r je prebitek namenjem domači dolarski kuhinji, se je nadejati moogi-itevilne ud<)ežbe. Prireditev se vrši v Ktrenjukovi gost.loi. Začetek cb 1. uri. Vstopnina 50 v.
Sv. Bolfenk v Slov. yw. Tukajšnje Kit. slov. šzobr. društvo ko imelo dne 6. februarja po veiernicah svoj redni občni zbor s običajnim vsporedom v mežnaiiji, K obilni udeležbi vabi mlade in stare
odbor.
Listnica uredništva.
Več gg. dopisnikom: Prihodnjič!
Cene deželnih pridelkov.
Posojilnica v FRAMU,
rejlsfrev«tri4 i«drug 2 z neomejenim porošfrom.
üazgiaSi
Posojilnica v Framn obrestuje od 1. prosinca 1910 naprej do preklica Immlne vloge po 47»7« iQ plačuje rentni davek kakor dosedaj, sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem.
Posojila daje proti pupilarui varnosti po 5% na hipotekami kredit jiC" po 5'/i9/o)	na osebni
pa po 5Vt®/o do 6% zadružnikom.
Posojilnica v Framn uraduje vaak četrtek (če je četrtek praznik, pa v petek) od 8. do 12. ure T občinski pisarni.
FRAM, dre 27. grudna 1909.	85
RAVNATELJSTVO.
Zahvala.
Ker mi ni mogoče, za mnogobrojne dokaze najiskreteišega sočutja, ki so mi došli povodom smrti mojega nepozabnega moža, zahvaliti se po-edincem, prosim, naj blagovolijo vsi, ki so ali predragega pokojnika počastili s spremstvom na zadnjem pota, s prekrasnimi venci, z darovi v dobrodelne n?mene ali kakorkoli ali v neizmerni žalosti tolažili mene in meje sorodnike, sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo.
V Maribora, dne 3. februarja 1910.
Marija Mtfek,
vdo?a po c. k. gimc. profesorju.


VABILO
občni zbor
„Hranilnega in posojilnega drnštva v Ptuji", regist. zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši m čefriek dne 17. svečana f. I. ob V»2. url popoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o III. uradni reviziji.
2.	Poročilo načelstva za pošlo no leto 1909.
3.	Poročilo nadzorstva in odobrenje letnega računa za leto 1909.
4.	Sklepanje o uporabi čistega dobička.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajni nasveti.
Če bi ob pol 2. nri ne bilo za sklepčnost potrebno število udov navzočih, vrši se ob 2. uri istega popoldne drugi občni zbor v ktih prostorih in po istem dnevnem redu po § 40 zadružnih pravil.
►t
Serravallovo n
železnato kina-vino
Higien. r«**t»»a Dunaj 19 6: Državna od-:: lika časUi diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne ia rekonvaleseente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okns. Nad 6000 zdravniških spričeval.
j j	ruski n spncevai.	^
ti I. Sei*ravaSi#, c. kr. dvorni floMvitelj n
ti	Trieste-Barcola«	H
Knpt se v lekarnah v »teklanicah po pol 1 4 K 2"60 in po P« 446	1 1 4 K 4-8O.	^
Našim rodbinam priporočamo
Molinsko rikorijo.
280
Kjer sta t redn tek, prebava, Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN".
Želodčni liker
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko z» 10 vinarjev.
Loterijske Številke.
Dne S2. janusrja 1910
Trst 15 48 37 51 90 Lino 83 26 48 69 62
Vsak dan 10—20 K zasluži
vsak brez truda in brez predznanja. Pošljite takoj svoj naslov na: Scbaechter, Dunaj 104, Postfich j upravništvu 46.	986
Prod« se zaradi družinskih im-mer posestvo obstoječe iz fep* hiš- »etike kleti i a s kmetijski»
Dosioniera	wt iD <"»d0f,0*lik>
J'01' DJ" '»tra td Maribo»,
pr koroški železnici 10 vsftkef» kol drora, priprlo za obrtnika al, trgovca. Na,i»v S»
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zam&n kupoval draga in neprijetna zdravila!
84
V PTUJI, dne 26. prosinca 1910.
NjlČELSTVO.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2'40. d » 4*80.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Zdrave delavke dobijo v tovarni za vžigalice v Bušah pri Maribora ! trajno delo in tudi prosto stanovanje '
1002
I flVočenje postelje!
Ozdravljenje takoj. Starost in «pol naznaniti. Pojasnila zastonj. Zavod Aeskulap št. 523, Regensburg na Bavarskem. 16
Proda se posestvo v Vokovskem dola št. IT, obstoječe iz ameri-kanskega vinograda, njiv in sado-nosnika. Posestvo meri okoli 7 oralov. Zve se pri la ,tni«i Mariji Požarnik, Zg. Hlapje štv. 44, 8v. Jakob v Slov. gor.	26
Lepo malo poseslvo s hišo, gospodarskim poslopjem in svinjskim hlevom, vse lepo novo z opeko krito poleg 12 oralov zemlje, gozd, travnik in vinograd se po jako nizki eeni na prodaj. Denarja je treba samo K ?000-—. Kup-i naj se oglasijo pri Alojziju Hnter ju v Slov. Bistrici.	37
Kupim dobroidočo gostil»-) ali j« vzamem v najem v kraju, kjw j« večji promet. Tudi kupim posestv« z žago ali mlinom. Naeljv Fraa» Boh, Slov. Bistrica, Štajersko, %
Pekovskega učene« sprejmem takoj od poštene hiše in itamti*i 15 let naprej. Franc Horrat, je kari j a v Cirkoveah, po«a Piiger-sko.	77
Dobre molzne krave z drugim sii tretjim teletom se kupijo. Pomike na gospo Konrad Fftrst, Ptuj. 7f
T slnibo sprejmem »«eajeiuc«
hlapca, ki je popolnoma izrržbss pri kenjih, zaaesljiv ia treoM, Letno plačilo 480 K is prosto stanovanje.	71
Pridna, poštena kaharita išče v kakem župnišču službe. Mador v npravništvu.	M
Priden, močen in pošten »esarste učenec se sprejme takoj. K&hIot v upravništ:a.	)t
efi^l 18 H
Ha possstio grofiefi Brsndig pri |
Sv. Petru niže Maribora se vzame i	fensko in moško, kakor srajc? v;n>čar s 3 delavnimi močmi k no- j -	j u
vemu nasadu.	46	hlače tn ovratvke, aadaS|t
'	kravate, pase, roka viee, dež-
f	nike, solnčnike, predpasnik«
i	in spodnja krila samo solidni
!	fabrikat v velikanski izbiri n čudovito nizkih cenah se kipi
Njiva z dvema stavbenima prostoroma v Studencih pr. Mariboru blizu koroškega kolodvora se proda, suženj po 8 krene. Vp*a<a se v Koroški cesti 9».	57
Učenca ali blapca sprejme takoj 16 letnega, M. Kučanda, vrvar St. Jur j. žel. Kupim konjsko žimo, čisto opran kravji rep in svinjske ščetine po najvišji ceni. Vzorce sprejmem eamo franko.	54
v veletrgovski h>ši <»4
R. Stermecki, Celje.
j Vel kansk» zaloga gsmitnr, aasta-rov in preprog 1 garnitar» ia 1 , , , — I prtiča za migo in 2 postelj» z zelo dobro vodo z g»- j 8Fkupaj k 9 —, iiaa K 10-.
" br.kastib ostankov po 2o »t., tr-' pežni. K 8 —, fiai K |iO*—, zel» flni K 12 -,
Slatina
stilno s 5 sobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in škedeaj, gozd, njive in travniki, okoli 6 orilor, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni proda. Pojasnila daje Na irratil v Lipnici (Lflibnitz). 60
Pekovski n'enec eloč<u od 14 l»t naprej star, dobi mesečno plačilo
pa tudi ooleko, se apr>jme pri Jakobu Krajcčanu v Podčetrtku. .
55
Proda se nov harmonij z jako mcčaim in lepim glasom z 11 rt- j gistri izdelan po ameriškem sis-temn. Pripraven bi bil za kako majhno farno cerkev ali podruž- | nico, ali pa za veijo pevsko dro- i štvo. Več pove Iv. Kacin izdel. harmonijev, Otalež, Cerkno, Primorsko.	58
Novorojen otrok se sprejme Da brano pri pošteni in pridni osebi. Naslov v upravništvu,	67
Lepa šestletna breja kobila, katera bo v sušcu povrgla, se prod». Naslov v upravništvu.	6 i
Učenca sprejme pek Berner v Mariboru.	65 .
Ena gostilna se proda v sredi mesta Maribora, 3 minute od glavnega trga. S t slov t upra» niitvu.	59
Posestnikom vinogradov nasut njam, d« imam 125000 cepljenih trt raznih »rst kakor silvaner zeleni, laški risling, mosler in še 10 drugih vrst. Natsnčnejše v ceniku, kater ega pošljem na zahtevo franko. :
Delavnica za popravila!
a
O
ca o
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke! Illustr. cenik zistHj! Gramofone od 20 do 200 K,
Niklasta remont.-ura, K S"4® Pristna srebrna ura ,, 7'— Original ornega ura „ 18 — Kuhinjska ura	„ 4'—
Budiljka, niklasta n 8 — Poročni prstani	„ 2,—
Srebrne verižice	„ 2' —
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbacii
urar in očalar Maribor, 6o»p°8ka *
Kupujeti zlatnino in srebre.
v
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v
tia-
Imsm tudi več tisoč korenjakov bilf. Cene so sledeče: cepljenke po 12 kron, korenjaki 3 krone 100 . komadov. Imam tudi raznu vina, bela, črna iu rudeča. Pošljem tudi karni SV. Cirila V Maribora, od 56 1 dalje, cena od 30 vin. naprej. Jo Bi p Cotič, trtničar in po- i sestnik vinog ada v Vrhpolji, p. j Vipava, Kranjsko.	53
Kapljice za želodčni krč: Žganje proti trganja: :
Stane ena steklenica samo 50 vinarjev.
Prav dobro mazilo pri prehla-jenju v zglobih in udih. Cena 1 K.

mestna lekarna pri c. kr. orlu
MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 326
ooooooo

OOOOOOOOOOO K XXXXKKXXKKXXXX
Priporočamo našim gospodinjam pravi	kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
«L Zaga II, Y1161, 5:9 I. V.
goCOCQOOQCOCOOCQOOCQQOCQOOOQQQQQQQCOOOOOOOOOQOQO
x	Tiskarna sy. Cirila
&	v MARIBORU
^	priporoča za trgovee :
^	cenike, okrožnice, letake,
^	lepake, račnne, pisma, kn-verte z naslovom, dopis-
^	:: niče i. i d.
&
X X
X X K X
Častna izjava, j
Treza Marinič jz Berkovec obžaluje, da je nepremišljeno obdolžila Ivana Kranjc po- ■ sesteika v Berkovcili h. štv. 81, požiga.
Berkovci, 30 januarja 1910.
81	Treza Marinie.
Naznanilo.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino na snbo cepljenih trt na prodaj, kakor najimenitnejše vrste mosler, burgunder, gntedd, beli in rodeči muškateler, por-lugiaer, traiuiner, raufol, ralander. kapčina, vee na rip. por- ' lalia cepljeno, trte so dobro zaraščene io vkoreninjene, in j veliko množino korenjafcor rip. portalis za zeleno cepiti in ključice za suho cepljenje 100.000 rip. portalis. Cepljene trte stanejo 100 komadov 11 kron, korenjaki stanejo 100 komadov 3 krone. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti, dokler je kaj zaloge.	28
Ivan Vrbnjak, posestnik in trtnar, 5p. Breg, pfuj.
m DciSmiiiEfiskc)
K trgovina z vinom
V nobeni rodbini ne Bine manjkati po zimi kupica dobrega H vina. Dobro, pristno dalmatinsko vino odgtraui mrziino, pre-
hlajenje, malokrvnost in droge bolezni. ^^ Tri lita staro pristno dalmatinsko vino se da izvrstno upe-rabiti k čaju in kakano.
Ponarejanja, ki se dajo dokazati, se obdarijo s 1000 kronami.
I
Jafit dražba»
Bae 54. svečana 1910 ob 10 uri dop. vrši se dražba pri c kr.
okrajni scdniji v Konjicah zemljišča zakonskih Sajko v Raskotcu, ki	__.	___
leži v vasi Jamne kat. obč. Augenbaehdorf vL št. 132 in obstoji iz hi-e j	^Hk^Sk : & V^AVil	Cdfflllil»
ter gospodarskega poslopja, 2 ha goše, 2(i a njiv in 7 a vinograda. Ce ; k.	M	» SS.O V<i K ITailVtt VVlldJllC
—Ji! """ T;r —:---—-udek
I'rod.aja samo:
nilna vrednost znaša 37fc8 K 70 h, vadij 376 K, najmanjši ponudek 2512 K 48 h, pod kojim se zemljišče ne bo prodalo. Kupnino je po loiiti pri sodniji.	76
Naznanilo.
V	času od 7. do 18. marca se bodo vršili na deželni sadjarski in vinarski Soli v Mariboru sledeči tečaji:
1.	En tečaj za vinarstvo in sadjarstvo za posestnike vinogradov in padonosnikov in druge prijatelje teh panog kmetijstva.
2.	En tečaj za viničarje.
V	prvem se bo razpravljalo o najvažnejšem iz ime-covanih pano», primerno sedanjemu stanju, teoretično in praktično. Dragi ima predvsem namen praktčno izobraziti vini-čarje v sadjarstva in vinarstvu.
r>tevilo udeležencev sadjarskega in vinarskega tečsja z od deželnega šolskega sveta poslanimi učitelji vred je določeno na 40, v »viničsrekem tečaju ne 20.
Proulci za sprejem v viničarski tečaj lahko dobijo po razmerju sredstev podpcre. Dii take dobijo, morajo izrecno javiti in dati od občinskega predstojnika potrditi t 1. da so sami revni posestniki,
2.	da so na očetovem posestvu delujoči sinovi ali
3.	vinicaiji takih posestnikov.
To potrdilo se mora priložiti že javljenju za tečaj z naznanilom starosti.
Prosilci, ki ne prosijo podpore, morajo to posebno naznaniti.
Teoretični pouk se začne 7. marca ob 9. uri pred-poldse Udeležinci tečaja morajo priti isti dan ob 8. ari.
Udeleženci obeh tečajev morajo seboj prinesti škarje za rezanje in žlahtnenje trt; lahko pa take tudi ja';o dobre kipijo na zavoda.
Prijave se morajo naznaniti do 23. februarja na podpisano mest«.	82
Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole.
Ceno Posteljno Perje
l kg sive-a, pulje-egaK2-, ^jol belega K2'30, belt ga K 4'—, prima perje mehkega kakor puh K 6 —, veleprima oglejenega najboljše vrste K 8'—, mehkega pfrja (puha) sivega K 6'—, belega 10'—, prsnega pnha K 12— od 5 kg naprej 247	poštn ne proato.
Narejene postelje
iz goatonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inlets (nankinga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavni-eama, te dve 80 X 56 em, zadosti napolnjene, novim, sivim, •čiiienim, košatim in atanovitnim perjem K 16-—, napol maka K 20 —, maha K 24—, pernica sama K 12- -, 14 —, 16—, zglavmca K 8 —, 8"60, 4-—, pernice 180 cm X140 cm velike K 15"—, 18-—, 20 —, zglavnice 90X70 ali 80X80 cm, K 4-50, ' x-rT' bI**,no K radia 180X116 cm K 13—, K 15 — razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10 — naprej poštnine prosto.
Maks Berger V Dešenicu štev. 1015, Šnmava.
Kar ne ugaja, se lameni ali pošlje denar nazej. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in drugem posteljnim blagu zagtonj in poštnine prosto.
81
Odvetnik
Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 trt na prodaj, kakor najimenitnejša serte muškateler, sylvaner, bur-gunder, beli mosler, žlahtnina rudeča in bela, purtagiser, tra-miner, vse na Rip. portalis cepljeno; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene iu 40.000 korenjakov Rip. porlalia. Cepljenke stanejo 100 komadov 11 K, korenjaki 100 komadov 3 K. Tudi drevesa se dobijo. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge.
ftnicit Zimerleif, posestnik in trtnar ECaniža,
Ptuj.	933
k m
dr. Josip Leskovar
§|	S vljudno naznanja, 5 m
:: da je otvorJ svojo ::
^	• f*t<, v.'.
i odvetniško pisarno
^ '/Mariboru, Gosposke ulice št. 15.
%M
k
MARIBOR, Bur^asse 20.
969
% i
Novo! Čifaj! Pozor kmetice in dekleta!
Najnovejše in najboljše sredstvo za r!,st las in da lasje postanejo gosti 964	in dolgi, to je:
Rastolšt.IL
Odstranjuje prhljaj na glavi in vsako kožno bolezen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 3 60, 2 lončku K 5 -, Pošilja se po poštnem pov zet ju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom:
Lekarna uri S». Trojici, Dolini M noUac 25(1, Slavonija.
Cepljene, trte
najboljše kakovosti, vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni:
Trsničarska zadruga Sv. Bolfeok p»
Ceniki brezplačno. — Opozarjamo na našo špecijaliteto: Mnšk&tni silvanec: '	926
Steekeapferd-mk z liipsi! mlekom
Najmehkejše milo m kožo kakor proti popm!
Dobiva se povsod!
iMT Redka priložnost!
Od neke pogorele tovarne' sem nakupil celo zalogo krasnih, težkih
flanelnih posteljnih odej
v najnovejših vzorcih, ki imajo celo nevažne komaj vidne madeže od vode in pošljem take 3 komade za 9 K po povzetja. Odeje so primerne za vsako domačnost, da se ž njimi od« nejo postelje in ljudje in so zelo tople in fine. Težke domače odeje 4 komadi 10 krcn.
Ofon Beckera, vpok. c kr. fiiančni nadpajnik v Na-chodu, Češko. '	61
Najmodernejša
i kemična pralnica in bar?ari]a
llo^tls ¡T''- J rf
W	v
Šoštanj, Spod. Štajersko.
se priporoča slav. občinstvu za vso v to stroko spadajoča dela. Mcška in ženska obleka se pobarva in osnaži, ne da se ista razpara. Volnene mreže, svileni robci, preproge, mizna in draga
Ipogrinjala se lahko prenovijo ali v poljudni barvi predragačijo. V nujnih slučajih, kakor žalne 0-bleke i. dr. se delo izvršuje v najkrajšem času, \ vsa draga naročila pa v teka je'jega tedna.
i Najsolidnejše delo!	Cene nizki!
i Zbiralnice se iščejo po vseh večjih trgih in mestih proti dobremu plačilu	30

z najboljšim! stroji In najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-kete, ekspenzarje, pobotnice itd.
E = H = R!
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, rafiune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice Itd.
Za razne korporacijo in druStva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice
:: :: :: 1.1, d. :: :: ::
Koroška cesta št. 5.
Jj
Novo 9M Citaj! Pozor kmetje in fantje!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las, brk in brade je:
Rastol št. I.
Deluje, da brke in brada postanejo gosti in dolgi, odstranja prhljaj in vsako drugo kožno b olezen z glave. Naroči naj si vsaka drnžina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Cena na vsako pošto franko 1 lonček K 3 t0, 2 lončka K 6'—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej Naroči se le pod naslovom:
Letarna pri S?, Trojici, Doljni Mihoijac 250, Slavonija.
Slovenci! Slovenke! Razširjajte „Slovenski Gospodar"
ADLER"
»
Najvišja izpopolnitev I
je izdelek pisalnega stroja prve vrste, takoj vidna pisava, samo 80 tipk, 90 črk, ki dajo zopet nad 100 pism#*k. Trste so zajamčeno ravne. Prebije 20 kopij.	-
okoli 50.000 v rabi!
925
Brez vsake konkurence
W* Zastopnik: Robert Fuchs, Maribor, y trgovini z blagom H. J. Tiirad. raW5

Dobra poceni
,Križe vska opekarna1
drnštvo z omejenim poroštvom s sedežem v Krlževclh na Murskem = polju, s temeljno glavnico 200.000 K	-
To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih
ilovnatih izdelkov
kakor: zidno opeko, zarezane strešnike sistema Steinbruck, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah.
Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje Križevoi na lepi ravni cesti.	52 Podpirajte edino slovensko kmečko indnstrijelno podjetje z naročili pri vodstva. — Naročila pošiljajo se pod naslovom :
„Križevska opekarna11 v

mora biti resnična kava za družino.
je pa SKathreiner ¡Kneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno povdarja ime SKathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika SKneippa kot varstveno znamko.
Tovarna za poljedelske in kmetijske stroje
kakor mlati lnico za škopanje in navadne mlatilniee za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalniee itd. Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se atliai in žage za vodno in parno moč. Vsa popravila po eeni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Ka-pnje se po najboljši ceni staro vlito železo, cink.
cin, baker, svinec, t. d.	941
L Pfeifer,
tovarna in liiarna
v Hočah
pri Mariboru.

Olje
od motorja oddaje 100 kg po'25 K.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor
* i
K. fc
)or i,
«PL ®a i m ■ M ■ M
Štefan Kaufmann
trfovae i železo« 33
v Radgoni,
priporoči naj bolj Se ocelae motike in lopate, dobre kose in irpe, pravo itajenko železo se dobi po najniiji ceni in lolidni poatreibi
Ženitna ponudba, -a
X Umeten in olikan rokodelec, 24 let star, s pre-
X	«ej denarjem, se želi seznaniti z gospodično za
X	poznejšo ženitev, katera bi imela kako posestvo X ali denarne svote od 1200—2000 kron. Prednost
X	ima samo ona, katera je slovenskega in tndi
X	nemškega jezika vešča. Popolna tajnost zajarn-
X	čena. Naslov: A. P. Upravništvo Slov. Gospodar, X Maribor.	51
X X

■ > 1
IBQRU
p
ijuasKa posojilnica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo »
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in selobcestnjejo: navadne po 4*/«, preti 3 mesečni »¿povedi po 4*/«. Obresti se pE»piaaj«go b kapitala 1. jaaatuga m 1. jqjifa Vsakega leta. Hraailae kaj&Me so sprejemajo kot gotov dooar, ae da bi m njih obrestovan}« kaj prekinilo. Za nalaganje po poiU so peto« Jiranifee poležat«« na rarpoiago konto
ta poKgtioi
97.078). Restai davek pUtéa
laica sana.
posojila se dajejo
1« članom in steer: na vknjižbo proti papilarm varnosti po 4*/«%, aa vkiyilbo sploh po 5% rknj&bc ia poro&vo po 5 »/»•/• bi kredit po 6%. Nodale »posojnje n: dao«to& papiijev. Dolgove pri drogi rodA prevzame poeoptoiaa v »vojo lart proti po-vrsitri gotovih stroikor, ki pa nikdar bo paesefago 7 bran. — Profajo aa vknjižbo deta poaoJft*i«a
ia plača le kodom.
Profajo brezplačno, stamka
ia vady praaeflvt.
Uradne ure
vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemSi — V uradnih arah se sprejema ia ia-plačnje denar.
pojasnila se dajejo
peoferio sprejemajo vFak delavnik od 8.—18. dopoldne in od 2.-6. dopoldne.	6
raiajllnlca im» tndi m raipnlair* dont««« hranilne nablrotnlhf.

Izdajatelj ia zalofeaik :_KatoUIk» tiskomo draitro.
Odjerorni urednik : Fraa RaktviC.
Tiik tiskarn it. Cirila t Marïbers.