16. Številka
DalftVM izhaja vuk petek x datumom naslednjega d«*. — Naročnina za eelo Isto K 20—, *a pol leta X10'-, n že trt leta K 5'—. Poaamema Številka 40 Tin. nafoinina v inoaematro sorazmerno vet PolOjatve na uredništvo in apravniitvo Uabijana, " nUea Rtr
ftUfci it 335.
Šelmborfov* «. O. aabtr.
Pavialni frttnko v driavl SHS.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1920.
VIT. leto
Rokopisi bo ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav-po 60 vinarja, pri tri krati ni po 68 vinarja, pri šeat-kratiti po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat. - Za razne inaveitd. stanc mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poit-nine proste. — N efr« n tirana pisma se ne sprejemajo.
Gospodom okrog „Večernega lista" v album.
y vseh tobačnih tovarnah Jugoslavije se bori delavstvo za ureditev svojega gmotnega položaja, ki Je postal za kategorijo tega delavstva ne le neznosen, ampak naravnost obupe®. Uprava monopolov se na vse moledovanje delavstva »1 ozirala. Prošnje in nujne življen-ske potrebe delavstva Je enostavno negirala.
Vse delavstvo brez izjeme čuti bri-skiranje svojih potreb tem hujše, ker Je prilika in možnost za ureditev plačilnih razmer pri ogromnih dobičkih tobačnih tovaren dana. Naravno, *da tudi delavstvo ljubljanske tobačne tovarne, katero je poleg zagrebškega najslabše plačano, ni moglo držati roke križem. To uvideva vsak pošten človek, kateremu so razmere tobačnega delavstva le količkaj znane. Le gospodje okoli -Večernega Usta** so drugega mnenja. Čudna je njihova taktika in še bolj neodkrita. Vzemite v roke »Večerni list“ večkrat, pa boste prišli m sled, da Je delo gotove klike okok) njega-podobno delu žonglerju. Venomer na prav hinavski način zatrjujejo, da se delavstvu slabo godi, da Je lačno, boso in strgano, da ie draginja neznosna, Plače nezadostne Ltd. Časih ne - >zabi udariti tudi po kapitalistih. Ali kakor hi-ifcro se delavstvo po brezuspešnih j roš-nJah končno ojunači ter seže po skrajnem sredstvu — stavki —, da svoje izkoriščevalce prisfli odstopiti mn del svojega dobička, tedaj mu ta družba s svojim ..Večernim listom" pade zavratno v tilnik kakor najeti rokomavhar, da v zadnjem trenutku, ko gre za odločitev vsak boj delavstva onemogoči. Slučaj tobačnega delavstva nam to jasno dokazuje. Da se upravi monopolov ne skrivi nobenega lasu, so si izmislili celo vrsto razlogov. 1^ baje govore proti stavki. V pr-
S vrsti trdijo, da ni sirovega tobaka hi v sled tega preti nevarnost, da se bo niorata tobačna tovarna sploh ustaviti. No, temu nasproti konstatiramo, da se v ljubljanski tobačni tovarni inomentano nahaja red in piši dvanajst vagonov tobaka.
Pa vzemimo slučaj, da bi uprava monopolov res hotela ali nameravala ustaviti tobačno tovarno v Ljubljani, potem pa Je čisto vse eno, če se to zgodi nekoliko prej ali pozne}. Da nimajo v Belgradu dosti zmisla za našo industrijo pač vemo, ampak nastane vprašanje, čemu flgurira^ notem g. dr. Korošec tamkaj kot namestnik ministrskega predsednika, ako ne more priti morebitni taki Iw*neri v okam. In, ali je dr. Korošec tako
muh. da potoni ministrskega sveta njegov vpliv ne seže niti do uprave državnih monopolov? Zdi se, da Je gospo* Bor okati w Večernega lista14 malce stidno,
da navzlic svojemu »velikanskemu vplivu" svojih toliko hvalisanih »odličnjakov" niso bili ti gospodje v stanu ali pa kratkomalo niso hoteli ukreniti ničesar, da bi se prizadetemu delavstvu uredile plačilne razmere vsaj približno primerno obstoječim draginjskim razmeram.
Prepričani pa smo, da se tobačna tovarna v Ljubljani ne bo ustavila. Vsa tozadevna pretnja je prazen bav bav in nič drugega.
Goloto razkrinkane družbe ..Večerni list*4 s takimi pripovedkami ne bo zakril.
Prejkoslej se bo v Sloveniji kadilo in prejkoslej bo tobačna uprava v Ljubljani obratovala in če bi prenehala obratovati, bodo v prvi vrsti krivi ljudje pri vladi, ki stoje ..Večernemu listu“ prav blizu.
Taki dok..zi torej in tega se redak-terji »Večernega lista" prav dobro zavedajo, torej ne drže, zato se poslužujejo še drugih trikov. Dan na dan skušajo v „Večernem listu" in »Slovencu** javnosti dopovedovati, da ima stavka tobačnih delavcev politično ozadje! Ne povedo pa ne, kakšno naj bi bilo to politično ozadje. Razumemo, trditev o političnem ozadju ni nič drugega kakor prikrita denuncija-cija. Vzemite gospodje današnje cene živežu; liter mleka naprimer stane danes v Ljubljani K 7.—, moka kilogram K 14.— do 16.—. kilogram sladkorja do K 61.— itd.-itd. V očigled te gorostasne draginje so dnevne plače tobačnemu delavstvu ostale vedno ene in iste. Te dnevne plače znašajo za prvo kategorijo K 4.66, za drugo kategorijo K 467 do K 5.95 in za tretjo kategorijo K 6.—!
Ugotoviti je tudi treba, da spada izmed tobačnega delavstva v Ljubljani v prvo kategorijo le 7 duš, v drugo 110 ln vsi ostali, to je okroglo 1200 duš v tretjo, torej najslabše plačano kategorijo. Ako hočemo stvar na kratko povedati se ziblje tedenski zaslužek posamezne v tobačni tovarni vposlene osebe z vsemi draginjskimi in družinskimi dokladami vred med K 120 in K 140. Le malo Jih je, kojih prejemki znašajo tedensko nad K 140.—
Nabavnega prispevka je uprava tobačne tovarne dne 7. septembra 1919 in 19. novembra 1919 izplačala delavstvu skupaj K 637.340.—. Da posamezniki pri tem niso bogato obdarjeni je jasno.
Obljubljeno izplačilo diference med starimi in novimi dokladami za čas ^d 30. oktobra do 3. decembra 1919, koja je bila preračunana na K 381.330.27 delavstvo ni prejelo, ker se je uprava monopolov izjemoma požurila in je v Ljubljano brzojavila — peka se ne Izplatf!
Delavstvo je torej za obljubljeno doklado bilo opeharjeno.
To ie gospodje okoli ..Večernega lista" ono politično ozadje, katero pa vi nočete priznati Ono politično ozadje, katero v! hočete javnosti natvezati. tiči r.
praznih želodcih delavstva samega. VI gospodje pri »Večernem listu“ in ..Slovencu" tega političnega ozadja v vaših želodcih gotovo ne čutite, ker sedite pri polnih loncih. Pričakujemo od vaše »lojalnosti14, da napravite proračun, upoštevajoč pri tem cene najnujšemu živežu ter, njegove sijajne zaslužke ter mu dokažite kako naj sebe in svoje družine preživlja. Ako pa tega niste v stanu, tedaj molčite in temu izmozganemu delavstvu v pravičnem boju vsaj ne mečite polen pod noge.
Da ste izdali parolo proti stavki, je v tem slučaju stvar vašega posebnega ukusa. Priznajte pa, da se je skuhal sklep proti stavki na migljaj iz katoliške tiskarne ne da bi se bilo vaše pristaše oziroma pristašice poprej vprašalo, la ako nam priznate to, vam mi zopet lojalno priznamo, da nismo nikoli računali s tem, da bi stopile v stavko tudi delavke. Zakaj vemo namreč dobro, da možko delavstvo navzlic nekaterih stavkolomcev; ta boj samo lahko izvojuje. K vam se gospodje ne bomo hodili učit taktike v, mezdnih bojih, ne smatramo pa tudi ne ztt potrebno, da bi vam o! ošali vse na no<fc Priznamo vsaj poleg tega tudi še to, (Ul ste s svojim zadržanjem in s svojim pi-sarenjem povzročili, da mnogi izmed »vaših" zmaje z glavo nad prečudnfcn »prebrihtnim" vašim ravnanjem.
Prilika Je prišla, da se ttrede piačilno razmere v vseh tobačnih tovarnah kolikor mogoče enotno, in sicer tako in v tem zmislu, da uprava monopolov ne bo mogla izigravati delavstvo ene tovarne zoper delavstvo druge tovarne in pa kar je glavno, da uprava monopolov prizna našemu tobačnemu delavstvu pravico do-življenja. To je vse, za kar gre, gospodje. Če pa v slepi zavisti tega nočete priznati, je to vaša stvar.
Povemo vam tudi ob enem, da bi naši sodrugi katere dan na dan blatite, obrekujete m se o njih lažete, smatrali pod svojo častjo, da bi na zlobne izbruhe »Večernega lista" in »Slovenca** le količkaj reagirali.
Osemurni delavnik in podjetniki
Kakor izvemo, so pričele zadnfl čas razne obrt. zadruge sistematični boj proti zakonu o osemurnem delavniku, češ, da bo morala vsled tega zakona poginiti vsa mala obrt. Glavno gnezdo tega srditega boja. ki se vrši deloma ra kulisami, deloma z raznimi resolucijami na deželno in centralno vlado, je v Celju. Tam so pričeli ta boj že takoj po prevratu in ga sedaj s pridom nadaljujejo. Delavci na plan! Organizacije pozor! Ako ne bodemo čuH, se nam more nekega dne pripetiti v tej čudni deželi, kjer najde za** slombe vsak verižnik in kapitalist, da nagi
vzamejo še tb drobtinico socijalnega varstva, ki ga imamo. Dru/.ega socijolno političnega zakona nam rtak doslej še niso dali
In poslušajte, kako se izgovarjajo podjetniki! Delavci hočejo sami prostovoljko delati več kot osem ur, da morejo več zaslužiti. Ti socijalisti pa nočejo delavcem privoščiti tega zaslužita in jih hočejo siliti, da delajo samo osem ur, s či-mur. škodujejo delavcem in celemu gospodarstvu.
Tem gospodom pa mi odvrnemo: Da, mi že privoščimo delavcu dober zaslužek, in ne samo to. Mi zahtevamo, da delavci dobro zaslužijo, ali lo naj zaslnžijo v osmih urah. Plačajte delavca za osemurno delo pošteno in ne bo mu treba garati v potit svojega obraza od ranega jutra d.o poznega večera. Dokler je delavec rulad in čvrst, že prenese dolgotrajno de-1.), ali pride starost in delavec izgubi predčasno svoje sile — posledica je bcraštvo. S telesnimi silami je štediti, zlasti v sedanjih časih, ko je Slaba prehrana in trpi celo še na posledcab vojne. Če pa delavci sami niso toliko uvidevni, da bi ostali na stališču osemurnega delavnika in ga iz~ vojevaii povsod!, morajo to izvesti argo-, ruzacije. Delavec, Id proštov, gara kapitaliste več kot osem ur dnevno, krS s tem tudi proletarsko solidarnost in pomaga kapitalistom pri njihovem rabeljskem delu. da silijo delavca delati za nizke mezde. Poleg tega določa zakon, da kaznuje oblast vsakega podjetnika, ki sa-molastno brez dovoljenja podaljša delavni čas nad osem ur dnevno s kaznijo od 50 do 300 dinarjev. Ako vas silijo podjetniki k delu nad osem ur naznanite to obrtne-mn nadzorniku v Ljubljani.
Delavci, proletarci, vsi na plan, da pom ne ugrabijo osemurnega delavnika l Ako morate kje delati več kot osem ur, naznanite to nemudoma obrtnemu nadzorniku, da se bo postopalo proti takim podjetnikom v zmislu kazenskih določb.
Osem ur dela za kapitalista, dokler nas socijakia revolucija ne reši kapitalističnega izkoriščanja, osem ur za izobrazbo iu razvedrilo, da bomo pripravljeni prevzeti v svoje roke vso upravo in gospodarstvo, ko pride naša velika nedelja, osem ur počitka, da si ohranimo svoje silel
Nezgodno zavarovanje.
Brezobzirno izkoriščanje delavca do zadnje kaplje njegove sile, to je bilo dolgo časa stremljenje kapitalistične dražbe. Kapital je hotel izrabiti delavčevo moč do najvišje možnosti in ko so delavcu odpovedale roke, je Ml vržen na cesto. Nihče se ni brigal zanj.
* Proti temu suženjskemu ravnanju je predvsem nastopilo delavstvo samo. potem pa je tudi kapital polagoma začenjal višje ceniti delavca in njegov pomen za gospodarski razvoj držav. Počasi se svita težnja, ohraniti delavcu moč in zdravje, oziroma mu izgubljenio moč in zdravje vrniti, ali če to ni več možno, mu zagotoviti človeka vredno življenje.
Vsled pritiska organiziranega delavstva so moderne države morale misliti na socijaloo zakonodajo in jo izvesti v korist delavca in — države. Najbolj popolno je Izvedla socijalno zakonodajo Nemčija, ki je služila za vzgled vsem dragim državam. Tam je izvedeno bolniško, nezgodno, invalidno in starostno zavarovanje na kar najbolj široki podlagi in vsa zna-rpgnto kažejo, da bodo v kratkem odstra-
nili vse nedostatke, tako, da bo v polni meri ustreženo zahtevam produktivnih množic. Ta moderna socijalna zakonodaja bo kakor Petrova skala, na katero bodo Nemci nanovo sezidali svojo gospodarsko in politično bodočnost in v katero bodo zamanj butali viharji krivične, la-židemokratične antante. V Avstriji je bila ta velevažna zakonodaja šele v plenicah. Počasi ih previdno so mogotci v avstrijskem parlamente tipali za nemškim iz-gledom. Poleg raztresenih in nesistematičnih tozadevnih določil obrtnega reda, poleg železniškega zakona o jamstvu za nezgode v obratu in prometu ima delavec trdo zakonito oporo v slučaju bolezni Ln nezgode edino se v zakonu o nezgodnem zavarovanju delavcev iz leta 13S7 v poznejših dodatnih zakonih ter v zakonu o bolniškem zavarovanju iz leta 1888. Zakonov o starostnem in invalidskem zavarovanju Avstrija ni nstvarila. edino zakon o bratovskih skladnicah in pokojniski zavod skrbita nekoliko za invalidne fizične In duševne delavce.
Te zakone is začasno prevzela nova jugoslovanska država za bivše avstrijsko ozemlje. Potreba po temeljitih reformah je nujna. Pa je videti kaj malo volje —* več skrbi delajo strankarske koristi, kakor pa dobrobit celotnega prebivalstva. Socijalna zakonodaja je najmanj ravno tako važna kakor pa valutna reforma. So-cijala zakonodaja bo ustvarila in sesilila produktivne sile v narodu in te sile bodo edino dvignile gospodarsko in politično moč države.
Potreba po socijalnem zavarovanju mora pri nas prodirati v najširše plasti. Narod je treba zainteresirati za to panogo državnega gospodarstva. Izginiti mora pred vsem čas, v katerem podjetniki in delodajalci smatrajo socljaine zakone za zlo, ki hoče ovirati njih razmah, začutiti morajo potrebo po teh zakonih, da bo iz-ginU njih odpor. Prepričani morajo biif, da je ta zakonodaja le v njih lastno korist. Delavci in sploh vsi zavarovanci pa morajo postati toliko intelektualno na-obraženi, da ne bodo videli v socijaltiih napravah molznih krav, lei morajo dajati mleko vsakemu, kateremn se zahoče potegniti za vfme. Socijalne naprave imajo namen pomagati tam, kjer si posameznik sam ne more več pomagati.
V delavstvu samem vlada danes čisto napačno pojmovanje o socijalnem zavarovanju. Ker bo moral priti čas državnega reformatoričnega dela na polju soc. zavarovanja in ker se bo moralo delavstvo brigati za to delo, da bo izvršeno popolno in dobro — zato je potrebno, da nejasne pojme razbistrimo. Ozrimo se danes na nezgodno zavarovanje.
Predno je bilo uvedeno prisilno zavarovanje gotove skupine delavcev za gotove nezgode, je Mio v slučaju nezgod za povrnitev nastale škode merodajno samo osebno razmerje delodajalca do delavca. Cel pravni položaj je bilo presojati po določilih občanskega zakona. Ponesrečeni delavec je dobil vsied nezgode nastalo škodo povrnjeno samo takrat, ako je gospodar, oziroma kaka druga oseba, za katere dejanje gospodar po zakonu jamči, nezgodo narhenotna ali vsled malomarnosti zakrivil Skoda je bila delavcu povmiena po določilih občanskega zakona, torej predvsem dejansko nastala škoda, v gotovih slučajih pa tudi vsa škoda v bodočnosti ki je nastala njemu ali njegovi ženi in otrokom. Tudi za bolečine je imel pravico nekaj zahtevati. K povrnitvi vse te škode ie bil in je še dandanes de-
lodajalec dolžan, ako je nezgodo sam zakrivil. Krivdo gospodarja je moral in mora delavec dokazati, izvzemši pri železniških in avtomobilnih nesrečah, kjer zakon krivdo v večini slučajev enostavno domneva.
V modernih tovarnah in obrtnih podjetjih, kjer stroji delujejo z ogromno naglico, se je zgodilo veliko nesreč, katerih' ni nihče drugi zakrivil kakor slučaj. In Skodlo nastalo vsled slučaja gospodar po obč. zakonu ni bil in ni dolžan povrniti Ako se le tovarnar ravnal po vseh izdanih predpisih, je bil oproščen vsake krivde — delavec ni imel pravice zahtevati od njega povrnitev škode in če je tudi imel odtrgane roke in noge. Zakoni o nezgodnem zavarovanju pa imajo namen skrbetf predvsem za one delavce, ki so se ponesrečili slučajno brez tuje krivde. V ta namen so delodajalci po zakonu združeni v večje ali manjše skupine, ki imajo skupno nositi posledice nezgod v svojih obratih. V Avstriji je blo to Izvedeno na ta
način, da so bili. lastniki (voSSffl) gotovih obratov in njihovi delavci že do zakonu združeni v delavskih nezgodnih zavarovalnicah. Organizacija skupin delodajalcev v svrho nezgodnega zavarovala je v raznih državah različna. V Nemčiji n. pr. je ta organizacija izvedena po strokah in vsaka stroka ima posebno zavarovalnico, vse pa so združene v državnem uradu za zavarovanje. V Avstriji so bili strokovno zavarovani železničarji in rudarji, drugi delavci pa so bili zavarovani brez ozira na stroko pri skupni teritori-jalni zavarovalnici. Skušnje pri vsakem zavarovanju nas uče, da morejo zavarovalnice uspešno delovati le, ako imajo vei lik delokrog, ki iim zajamči potrebam odgovarjajoče dohodke. Zlasti delavsko zavarovanje bi moralo biti kar najbolj: cen-tralizirano, združeno. V močni, veliki in enotni organizaciji je sila, povdarjamo vsaki dan. Uveljavimo to prepričanje ttzdS pri socijalnem zavarovanju 1
V trenutku, ko postane podjetnik že po zak,pnu član zavarovalnice, je oproščen pravnega jamstva za vsako nezgodo, ki se pripeti delavcem v njegovem podjetju — brez njegove krivde. Jamstvo za škodo vsled nesreče prevzame zavari valnica, t, j. skupina v njej združenih delodajalcev. Ako se ponesreči delavec pri takem podjetniku, ki mora po zakonu im ie tudi v resnici ni, biti član zavarovalnice, dobi dejansko škodo povrnjeno od zavarovalnice v obliki rente. Delodajalec nima nobene druge dolžnosti več, kakor, plačevati zavarovalne prispevke v tej ali oni obliki. To pa velja samo za slučajne nezgode, oziroma za nezgode, katere je ponesrečenec ali kaka tuja oseba, katere dejanje delodajalec ne jamči zakrivi-vila. Ako pa je delodajalec, oziroma kaka tretja oseba, za katere dejanje delodajalec po zakonu jamči, namenoma zakrivil nezgodo, potem ima ponesrečeni delavec pravico zahtevati za izgubljeno dela-zmožnost 1. primerno rento od zavarovalnice in 2. pa §e polno odškodnino od delodajalca po določilih obč. zakona- Seveda mora v tem slučaju dokazati delodajalcu zloben natnen, kar bo v večini slučajev zelo težko.
Nezgodno zavarovanje v Avstriji ni bilo splošno. Zavarovanju so podvrženi le bolj nevarni Obrati. Obseg zavarovanju podvrženih oseb je majhen in nejasna do-Ipčila zakona je upravno sodišče pri svoji ozkosrčosti izrabilo In ta obseg še bolj skrčilo. Predvsem niso zavarovani proti nezgodam gozdnogospodarski in poUedeV*
ski 'delavci. Gozarto-gospodarsKe fn poljedelske delavce so razni veleposestniki razumeli izločiti od nezgodnega zavarovanja, čeprav je nepobitna resnica, da se pri poljdelskem in gozdno gospodarskem delti pripeti razmeroma največ nezgod. V splošnem se mora v novi državi uveljaviti princip, da morajo biti za slučaj nezgode zavarovane vse one osebe, ki dajejo svojo delavno moč za mezdo v najem in pri katerih tvori ta zaslužena mezda glavni življetrski pogoj, glavni vir dohodkov. Če ta vir usahne, morajo dobiti nadomestilo v obliki rente. Odločilno mora biti pri tem samo dejstvo, da je vir brez njegove krivde usahnil Zato se mora zavarovanje raztegniti preko obratnih neagod tudi na nezgode navadnega življenja. Posledice so pri obeh vrstah nezgod iste in predmet socijalnega zavarovanja morajo biti samo posledice brez ozira na izvor — ako hoče soc. zavarov. dooeči svoj pravi namen. Dr. I. B.
Strokovna organizacija.
? Uničujoča sila kapitalizma, ki je tekom petletne svetovne vojne tlačila pro Jetarijat, je jela pešati. Razredni boj je Poglobil svoje vrste n močna falanga organiziranega delavstva je dvignila svoja kopja, katera je naperila proti zatiralcem. Započelo se je ono silno delavsko gibanje, ki vstvarja nov družabni red, kateri zahteva človeških pravic. Šli smo skozi desetletja in desetletja trajajočo temno dobo, ko nas delavec faktično ni btl priznan enakopravnim redom človeške drnž-» be in je bil smatran vedno le kot predmet Izrabljanja in podlega izkoriščanja. Špe-cijelmo slovenski proletarec je bil eden najnesrečnejših bitij, ki je bil dolgotrajen »oj — brez tipa zmage. Tok časa pa !e pokazal jasno sliko, ki je izražala nevdrž-Ijiv položaj našega delavstva, iz česar se Je izcimilo neodoijivo kopmenje po izpre-oiembi.
Tako smo pripluli v dobo 20. stoletji, v čase besnih bojev med proletarijatom in buržuazno družbo, ki hoče upropastitl delavski razred in ga vreči v prab. Toda, razvesel^vo dejstvo je, da so zlasti strokovne organizacije poglobile svoje vrste že tako daleč, da stopajo v opozicijo proti kapitalističnim meščanskim krogom, ki Sive na račun delavskega razreda.
Strokovna organizacija kot taka pri-fiaja uprav danes do odločilne veljave, ko živimo pod pritiskom razdrapanih, neurejenih razmer Borimo se s čase* n, kritiziramo draginjo, verižniško koristo-lovstvo — ali navadno ostanemo le pri kritiki, razmere pa drve preko nas. Za-raditega je nujno potrebno, da razvijemo silno agitacijo in spravimo vse delavstvo, kv-liflkovano in nekvalifikovano, v strokovne organizacije, da se bomo mogli z uspehom bojevati proti izkoriščajočim elementom.
Naš strokovno organizirani delavec se mora predvsem zavedati, da je pravzaprav on, ki tvori državo, torej tudi v njej odločuje.
Organizacija kot taka tvori družbo fcli dobesedno: članstvo, kjer velja prin-
vsi za enega, eden za vse. Ako bi se J® načelo omalovaževalo, je organizacija rjfcz vsakega pomena. Vsled tega mora ^ati med organiziranim delavstvom r^trožja solidarnost in disciplina. Doka-frj* Je treba izkoriščevalcem, da imamo r^Jo in trdno voljo, da vlada v naših j&^abred. Le v tem smislu in na ta na-VBsi bomo dosegli priznanje človeških pra-
vic. Mo ne poide drugače, srno pripravljeni to priznanje izsiliti. Strokovne organizacije pa morajo razširiti svoj vpliv na vse strani, kajti, kakor je za državo velikega pomena industrijski razvoj, ravno-tako in še bolj je pomemben razvoj stro-Kovnin organizacij, kajti brez delavstva iu industrije — gre pa za osvoboditev oro-letarijata iz rok kapitalistov.
Obrtni in gospodarski svet v Franciji.
Na strokovnem kongresu v Lijonu se je sklenilo vpostaviti strokovno gospodarski svet za celo Francijo. S tem se je dala prilika strokovnim zvezam, da se udeleže na preosnovitvi gospodarskega življenja. Gospodarski svet obstoji iz zastopnikov strokovnih zvez, zveze industrijskih tehnikov, kmetijstva in trgovine ter zveze uradnikov konzumnih društev. Strokovna zveza vodi takorekoč ta gospodarski svet. Delavni cilj tega gospodarskega sveta je, da varuje sodoločuio-čo pravico delavstva pri produkciji in posredovanju, podržavljenju industrije pod pogoji, katere bode ta gospodarski svet objavil.
Delavstvo smatra podržavljejne kot predajo produktivnih in izmenjalnih sredstev v roko producenta in konzumenla, kar se mu je na horist nekaterih odvzelo. Rešitev Jelica po blagostanju je le v organizaciji povišanja produkcije. Tudi švicarski strokovni kongres se bode v kratkem času bavil z takimi stremljenji, da ustreže želji delavstva po novem redu. Vrlnt vsakdanje borbe z podjetništvom radi po voljnih delavnih in mezdnih razmer, naj strokovne organizacije tudi pomagajo pri zgradbi socijalne stavbe, ka-tera edina vodi k vresničenju socijalizma.
Mezslna gibanja.
Ljubljana. Ljubljanski kovinarji zaposleni v strojnih tovarnah so predložili dne 13. t. m. potom Osrednjega društva kovinarjev ravnateljstvu svoje upravičene zahteve. Besedo ima sedaj upravni svet, bode li hotel upoštevati nad vse žalostni položaj delavstva, ki je najslabše plačano med kovinarji cele Slovenije. Dejstvo je. da se kovinarje strojnih to^ varn pozna že po licih, kar gotovo ne dela časti Jadranski banki, katera dose-daj ni hotela videti bedo delavstva. Upamo, da je upravni svet uvidel potrebo regulacije plač, vsled horendno narasle draginje. Kovinarje opozarjamo, da ne sprejemajo dela v strojnih tovarnah, dokler mezdni boj ni zaključen.
Ljubljana. V mezdnem gibanju se nahajajo delavci kemične tovarne v Mostah pri Ljubljani. Svojo spomenico so predložili ravnateljstvu tovarne. Vrhovni upravitelj tovarne je osrednji urad državnih montanističnih podjtetjL Draginja pritiska in plače daleč ostajajo za najnujšimi potrebami. Zahteva po regulaciji plač je torej razumljiva. Upati je, da bodo merodajni činitelji to upoštevali, i, , uPf' v papirnici v Vevčah pri Ljubljani je delavstvo upravi tovarne ^menico za povišanje plač. P,ač se tiče todi delavstva v Medvodah m Goričanah iste firme. s
... zel“* v tovarni 2a umetna strojila rinne Kurka in Vila! se nahaja delav-E? v ®ezdnem gibanju. Nihče naj v tem podjetju ne išče dela, dokler spor ne bo poravnan.
Mežiška dolina. Rudarji premogov-niica na Lčšab kakor tudi rudarji sviočc-
niti radmSav v Mezid £n 'Črni so svojim upravam istotako predložili spomenico po zvišanju plače,
Mir,linje. Lesni delavci Južnoštajerske lesne ind. družbe, in na posestvu Arturja Pergerja so s 1. marcem dosegli povišanje plač. Med tem ko je ravnateljstvo Južnoštajerske družbe izpolnilo vladno odredbo, se milijonar Perger požvižga na vladne odredbe. Zaviračem jej določeno^ K 3,60 na uro, delajo 10—41 ur dnevno, g. Perger pa plača samo zai S jimi delovni čas. Delavce premika iz višjega razreda v nižji kot šahovske figure. Delavec ki je 20 let star in opravlja težka dela, se premakne v razred slabejših. Mladoletnim je določeno na uro K 2.40, ne plača pa vsem enako. Tai bivši avstrijski birokrat, si še vedno do* mišljuje, da je neomejen gospodar nad imetjem in delavstvom. Ker je možakar, pod državnim sekvestrom, se poživljajo merodajni vladni faktorji, da napravijo konec temu neomejenemu pasevanju g. Pergerja.
Razmere v usnjarski stroki v Slove* nijl so postale neznosne. Na eni strani je pomanjkanje sirovin, na drugi pa vedno naraščajoča draginja. Meseca marca so se vsaj za isti čas mezdne razmere medile, ki so imele veljavo,do 27. marca, koncem marca je načelstvo osred. društva zaprosilo za nova pogajanja, a Je naletelo na odpor, namreč industrijci bi radi imeli, da naj delavstvo še vedno gara za isto plačo. Nočejo uvideti današnje draginje, po so živila od istega časa poskočila do 100%. Tudi nočejo uvideii, dal oni danes usnje prodajajo za 100^ dražje kot prej, da ga prodajajo tudi velika višje kot iijn je cena odmerjena.
Gospodje »opozarjamo vas poslednjič, da tako ne more in ne sme iu na-! prej, tudi potrpežljivost delavisva mine* Kadar pa ista mine. Pričeli so posamezniki tudi delavce odpuščati, v prvi vrsti zaupnike ali take, ki se ne pustijo prevarati, odpuščajo jih z izgovorom, da primanjkuje dela, a to ne odgovarja popolni resnici, ker na drngi strani jemljejo zopet druge v dek>, seveda so pri tem izbirčni, da iščejo le take z dežele, s katerim potem lahko sklepajo tajne mezdne pogodbe. Zahtevamo torej, da se tu ne* pravi red od ene ali druge strani, da poseže vmes obrtno nadzorništvo ter poverjeništvo za socialno skrib.	*
Pred kratkim so stavkali delavci tovarne za usnje Potočnik v Ptuju, kes tovarnar ni hotel priznati dogovorjenega’ zvišanja plač. Pripominjamo, da ta stavka, ni bila popolno opravičena ter tudi delavstvu v nikakršno korist, temveč le v škodo, to pa radi tega, ker je bil dogovor sklenjen pri zvezi industrijcev s strani zastopnikov osred. društva, ter zastopnikov tovarnarjev usnja veljaven tudi za: gospoda Potočnika. Ako je bil pa gospod Potočnik tako trmoglav, da je mislil, da m' ta dogovor tudi za njega veljaven, bi pa bilo morda umestno, da delavci zahtevajo povrnitev vse škode, ki so jo trpeli od g. Potočnika.
Dopisi.
Žiri. Zabavljiv čevljarski mojster. Franc Kristan v stari Vasi v Zireh obdeluje pri vsaki priliki, posebno pa po javnih lokalih, naše organizrane člane, seveda zato, ker mu je naša organizacija trn v peti. Svetujemo mu, da naj se le potolaži; vse njegovo surovO zabavljanje mu ne bo nič pomagalo, kajti mi napredujemo.
Bz strokovne organizacije.
Osrednje društvo stavblnsklh delav-
cev naznanja tem potom vsem organiziranim delavcem stavbne kategorije, da smo z ozirom na zvišanje mezd povišali prispevke, in sicer v sledečem redu: I. razr. od 1.30 na 3 K, II. razr. od 1.10 na 2.70 K, III. razr. —.90 K na 2.50 K. Ker je organizacija mlada in financijehn slabo •situirana, je bi! ta ukrep neizo:rn. No-vi prispevki stopijo v veljavo s t. aprilom. Kdor pa je pomotoma plačal že za marec, se mu šteje v dobro. Opozarjamo vse podružnice, da nemudoma vpošljejo vse zaostale obračune, da zamoremo urediti notranje poslovanje.
/ Shodi.
Ljubljana. Shod lesnih delavcev. Y nedeljo, dne 25. aprila se bo vršil mesečni shod podružnice Osrednjega društva lesnih delavcev za Ljubljano. Dnevni red: 1. mesečno poročilo blagajnika. 2. raznoterosti. Ker je shod velike važnosti, In se bo razpravljalo o stanovskih razmerah lesnega delavstva, se naproša vse člane, da se ga udeleže v polnem Številu. — Odbor.
Razno.
Določitev mlevnine. Deželna vlada za Slovenijo je v seji dne 10. aprila 1920 sprejela naredbo, s katero se izpreminjajo predpisi za mline. Mlevnina se je določila a) za mline z vodnim pogonom 45 K za 100 kg žita, b) za mline na paro 50 K za 100 kg žita, c) za mline z motornim obratom 57 K za 100 kg žita. Zaprašitev ne srhe presegati pri izdelovanju moke 2%, pri podelovanju ječmena in prosa v ješprenj oziroma kašo 4% teže žita. Mlinom se je nadalje dovolil za dovoz žita s kolodvora in odvoz mlinskih izdelkov na kolodvor 4 K, za mline, ki imajo lasten tir, pa 3 K 50 vm. Posojnina za vreče m štiri tedne se je določila na 1 K 20 vin. Naredba velja od 1. febr. 1920. Deželna vlada je zvišanje mlevnine dovolila samo
J zato, <!a lastniki mlinov morejo ugodit!
zahtevam svojih uslužbencev po povišanju plač in vsied tega, ker mlini vsled pomanjkanja žita večkrat ne obratujejo, uslužbence pa morajo plačati tudi za ta čas. Za slučaj, da bi zveza imdustrijcev ne sprejela dovoljenih postavk in ne bi hotela ugoditi zahtevam delavstva in bi delavstvo nastopilo stavko, bo deželna vlada odredila vse potrebno, da si zagotovi nemoten obrat v mlinskih podjetjih.
Izpred obrtnega sodilča.
Da se cezur no delo plača s 50% poviška, to še do danes ni hotel vedeti tovarnar drož g. Zalokar. Dopovedati sta mu morala to šele sodnik in sodr. Pečnik, ki je zastopal Skobec Petra, kot zastopnik osred. društva živilskih delavcev.
Zelo ošabno privleče Zaloker 300 K, katere je moral plačati Skobec Petru, ter z istim momentom postal socijalist, kar se mu je čudno zdelo, da socijalist, sod-jalista tofl. Mi se poznamo.
Upamo, da bo to g. Zaloker ju zadostovalo, če ne se vidimo drugič zopet
Zahvale,
Ljubljana. Delavstvo tovarne g. Pollakov mi je ob času moje bolezni podarilo K 360.—. Tovarišem in tovarišicam se za ta velikodušni dar srčno zahvaljujem.	Jože	Haier.
Tovarišem in tovarišicam tobačne tovarne v Ljubljani se za naklonjeno mi pomoč v znesku K 373.44 iskreno zahvaljujem.
Im l a BesenfČar.
Zahvala. Ker nam ni mogoče se vsakemu posameznemu udeležencu, posebno Pa pevskemu društvu Naprej kakor železničarski godbi, ki so tako bratovsko pripomogli k slavnostnemu pogrebu našega ljubega moža in očeta Beroharda Stropnika vpokojenca cinkarne v Celju . izrekam torej tem potom vsem kakor tudi Martinčiču za njegov požrtov. in I krasni grobni nagovor našo najtoplejšo
zahvalo in kličemo živela profetarslrs
bratska solidarnost! - Rodbina Stropnik, Za podporo v znesku K 140.—, katero so mi za časa mole bolezni naklonili tovariši tovarne v Storjah. se temi potom najtopleje zahvaljujem. Fb^io Razboršek.	'
Ne morete spati? Niti delati? Imata nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi P1«i fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špedjatai steklenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju?! To zlo se odstrani s pravimi Fellerjev iml Elza-krogljicamL 6 škatlic 18 K. — Želo-dec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot In poštnina pose* bej, a najceneje; Eugen V. Fefler. Stalo donja Elza trg Si 334. Hrvatska. D
Itdsjatcdj in odgovorni urednik IVAN TOKA«
Brica .OHteljska tiskaras« ▼ ggjjgl
9	'	'l
IJCITEUSKA tiskarna
tma«aa*a«aisncirfrM«aMaMiaa)iaaa«i m »
UHJIIU, ftmanii liki im. L
m—— t mm mm.
Tiskovine m Sole, inpan-
stv« in orade. Najmoder-tiejie plakate in vabila - ib shode in veeeUee. -
LETNE ZAKLJUČKE
Hajtnodernelia uredba ia
ttskanje listov, knjig, bra-.*. - žu? itd. Itd. - v
8TBRSOTIPL5A UTOOKAPUA.
2
»■■■■aiGiMIHIH
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milina o*—; za podgane in mili K 8'—; za Murke K tO-; posebno modna tinktura za stenlee K 7*—: uničevalec moljev K 6*—; praftek proti mrčesom K 4‘— In 8—; mazilo proti nšem pri ljudeh K 6 —; mazilo za uii pri Živini K 4 — in 8 —; praSek za ull v obleki in perilu K 6 —; tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadi (uničevalec rastlin) K e*—; prašek proti mravljam K «•—.
Pošilja po povzetju zavod za eksport M. Jtinker, Zagreb 6., Petrinjska ul. 3.
KAJO OSLIC =r
draguljar in zlatar Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4.
priponča »voj«
zlatarsko in draguljarsko delavnico
za nova dela in popravila vsake vrste, kak« jS* « tudi ta jpozlatovanje in posrebrovanjo itd. V jj*
zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne 1 prstane po vseh vzorcih in merah, uhane i. t d. Kuppje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvUjih oenah sli pa izmenjava za novo
Sodr ug tl	Zadruinlki	I
Vlagajte »vole prihranke v lastno hranilnico 11
Poštni čekovni račun št 10J582.
Telefon interarban št 178,
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
hranilnem oddelku hranilne vloge
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4 V* V Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezenttatfo vrednost nad ■■■■■	2	milijona	kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr.
Vloge sprejemajo In Izplačujejo
vse podružnice Konzumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so:
V Spodnji Šiiki v Ljubljani; na OUncah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohorilevu ul., Sodna SL, Krakovski nasip; Roioa dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radgvjjioa: Kranjska gora; Mojstrana; Celje: Šoftanj; na Koroikem: Oultanj, Prevalje, Mežica, OrnaJI., Orna 1L, Pliberk; Maribor; Litija; Št Lovrenc na Pohoriu; Kamnik; PTUgerake; KrilaprvTrnčc; Sv. Ana pri Tržiču; Gorje pri Bladu; Štora pri CeUu; Fala nad Mariborom; Rafte nad Maribora«; r=s=s=ti • ■ -.   ■	Rogaška	Slatina;	Radeče-Zidan »ost.	=—aa— .	i ■
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 1L Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zaraorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.