Poročilo šolskega (nančnega) odseka o peticijah za vpeljavo slovenskega nčnega jezika. Visokej zbornici poalancev došle so v tena zasedanji mnogobrojne peticije ali prosnje, katere tež6 na to, da sft^vpelje' slovenaki kot učni jezik, oziroma, da 8e sfovenskemu jeziku na srednjih šolah in uČiteljiščih! uaišii i poučno okrožje. Nekoliko teb peticij pddVlo ae je v predpoavetovanje aolskemu odseku, kateri se je o njih korenito posvetoval v dveh sejah, namreč 16. marca in 29. aprila t. 1. — Po8ledek teh posvetovanj izražen je v reaolucijah ali sklepib, ki sta na konci tega poroeila. Solskemu odseku iziočene peticije za vpeIjavo slovenskega učnega jezika razviste se tako-le: a) Peticije iz Spodnje-Stajerskega za vpeljavo slovenskega učnega jezika za učeuce slovenske narodnosti na srednjib solah na Spodnjem Štajerskem. Take peticije poalali so: Trg Mozirje, Rečica, Ponikva, Griže, Aitiče, Globoko, Zakot, Kapele, Pleterje, Sela, Sromlje, Stolovnik, Škofja vas Gabrije, Loka, Loče, Sv. Krištof, Marija Grac Mihalovec, Mostec, Sv. Peter, Rigonce, Višnjavas, Podsreda, Križe, Sevnica, Zabukovje, Braslovče, Gomilsko, Gotovlje, Grajska va8, Petrovče, okolica Mozirje, Žavec, Bizelj, Celjska okolica, Dol, Sv. Jurij, Sv. Pavel, Sv. Peter, Frankolovo, Lastnič, Svetina, Sv. Martin, Sv. Lovrenc pod Prežinom, Adrijanci, Brebrovnik, Hermanec, Jastrovec, Kog, Sv. Nikolaj, Vitanj, Salovec, Bočna, Gornji grad, Kostrivnica, Hlaponci, Sv. Lovrenc v slov. Goricah, Zagorec, Zakušek, Dragovič, Ljubno, Luče. b) Peticije za vpeljavo slovenskega učnega jezika na srednjib aolah in učiteljiščib v vseh slovenskih pokrajinah. Take petecije je po8lalo: Jednajst mestnib odboraikov v Ljubljani (telegrafično), 440 volilcev in meščanov v Ljubljani, občina Vranska, slovensko uČijeljako društvo v Ljubljani, občina Št. Jurij na Štajerskeoi. c) peticije od leta 1882, ki prosijo za izvedenje resolucij leta 1880 po zbornici poslancev sklenenib. Take peticije so poslali: Trg Mozirje in okolica Mozirje, Braslovče, Ljubno, Rečica, Vočna, Cerknica, Luče, Vransko, Žuaen, Janži vrb-Arlica in Grajska vaa. Razen teb peticij predložilo se pa je v tekočem letu še jako veliko stevilo druzib iz Kranjake, Štajerske in Goriške, katere se pa do aedaj še niJ80 izročile šolskemu odseku. To 80 namreč peticije, ki proaijo na podlagi državnih temeljnih zakonov za vpeljavo alovenščiae v aole in urade, ki tedaj le deloma apadajo v kompetenco §ol8kega odseka. Te peticije, katerib utegne biti več 100, oddale so se odseku za jezikovne naredbe, da se o njih posvetuje in stavi predloge. Pozneje pa izročile se bodo šohkeinu odseku. Da se uže sedaj omenjajo v tem poročiln, je umeatuo, ker je iz njih jaano razvidno, da je mej 8lovenskim narodom želja tako splošna, da se sloveuekeniu jeziku razširi delokrog, da je treba to željo resno uvažati in jemati v poatev. Nasproti tem mnogobrojnim peticijam pa je na drugej strani le šest proti-peticij in aicer: Meatne občiue Maribora, mestne občine Ljubljane, Celja, Kočevja, Slovenske Bistrice in Sloveuskega Gi adca. Glede prvib petib peticij treba opomniti, da so iste uže rešene vsled uklepa zbornice poslaucev. To so namreč peticije od leta 1880 s prosnjo, zbormca poslancev naj odvrne po budgetnem odseku leta 1880 p.edlagano resolucijo za vpeljavo slovenskega učnega jezika. Zbornica poslancev sprejela je prvo po budgetuem odseku predlagano reaolucijo dne 23. aprila 1880, drugo pa 26 apr. 1880. Peticija at. 2266 (Slovenjegraaka) prosi: nVisoka zbomica poslancev naj krepko nasprotuje poalovenjenju srednjib šol v deželab z mešanim prebivalstvom". Glede te prošnje treba opomniti, da gori navedene peticije, kakor tudi po budgetnem odaeku predlagane in po zbornici poslancev gprejete resolucije težč le na to, da ae dijakom sloveaake narodnosti v izvrševanji ait. XIX. drž. tem. zakouov od leta 1867 (o splošuih pravicah državljanov) omogoči, uživati kolikor možno pouk v materinskeru jeziku. (Dalje prib.)