I.tet M k*rl«fl eäegs	D«l»v
el mo op ra vlé»nl ém vHgt kar pr«dhaclra|o.
TKI» paper la á«vot«4 I« ih« lnur«»t* o» ihm werkini üUm Mtirh« •ra ar« eaitiM «o *JJ whst iKsy produce.
.	- ...----------**■*•	H*> e*tk»
tlChkMfo III. iMMi iba i«iWÜ*M>*u«<lliNk Mr4, im
Offiii: 4001 V. 31. Str., Ckicaft. III
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE» I
tinifiijnjilMaHM ' I
na ii« vllko v oklep*|u I ki •• nthftlk poleg vi* i ¿eganitiovA, prllrp||«. neg« •po«l*|»li na ovitku. Ako 485) )• ii«vllka . . (•Ja| vam • prllto«ln|o ¿(•vilko naa«ga liafa po-naročnina, PioaA-mof ponovit« (o tako).
$TEV. (NO.) 484.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, \LL.f DNE 19. DECEMBRA, (DECEMBER) 1916.	LETO (VOL.) XI.
Najakutnejše vprašanje
Nobena mirovna konferenca še ni sklicana v Evrupi. Oficielni odgovor zaveznikov na noto centralnih sil še ni objavljen. Na nobenem uradnem mestu na zavezniški strani se ni pokazala naklonjenost za pogajanje ob sedanjem času. Toda tenki, slabotni žarek upanja, ki je zatrepetal, ko je Bethinaun Holl weg naznanil navt rahlim poslanikom, da je Nemčija pripravljena na pogajanje o miru. se je za malo spoznanje ojačal. Nič takega ni bilo vrženo na tehtnico največjega evropskega vprašanja, kar bi jo bilo odločno iztegnilo na'trun miru; amßak toliko se je vendar izpreint nilo, da ni nedogleflno, brezobzirno nadaljevanje vojne več tako absolutno gotovo, kakor je hilo se prav pred kratkim časom.
Uva tlogodka ata z oz i rom na svojo važnost presegala vse druge v tem času1: (lovor angleškega minutrskega predsednika Lloyd Georgea v parlamentu in nota ameriškega prezidiuta Wilsolía. Vtiak obeh teh dogodkov na javnost v vojskujočih se in v nevtralnih deželah je bil zelo različen, ali bU je velikanski. Za bodoči razvoj razmer v Evropi sta neoporečno oba največjega po-mena.
Lloyd Oeorgev govor.
Besede angleškega prvega ministra, na katera je ves polit i v ni svet teilen dni čakal z največjo napetostjo, so donele tako, kakor da je od strani zaveznikov vsako pogajanje o miru kratkoma-lo izključeno. Bile so ponosne, skoraj ošabne besede. Obsegale so silno obtožbo zoper Nemčijo, zaključile »o se z mogočnim poudarkom, da je zmaga zaveznikom gotova. Vse to je zv< nelo, kakor da je vsako upanje v mir ubito.
Kljub vsej tej eueržiji pa je Lloyd George vendar puattl odprta tista vratca, ki postanejo lahko se glasovita v svetovni zgodovini. Izpod vsega njegovega govora je donel nekakšen spodnji glas, da bi bilo pogajanje moida mogoče, ako bi zavezniki spoznali pogoje Neinéije.
Niso bile široke duri, da bi mogla armada miru v razviti fronti z vihrajoč i mi banderi prikorakali skoznje ;le prav ozka odprtina v ¡»letu je bila, skozi katero bi morda luogel smukniti golob iuiru, če bi ae zelo stisnil. Ampak odprtina je ostala v plotu, m če se vposteva.4>oložaj, je to toliko, da ni mo*gel r?ob>n optimist kaj v'ec pričakovati.
Lloyd George je dejal, da ni nobenih predlogov glede na mir. Spustili se-v pogajanje, ne da bi zavezniki poznali ponudbe, bi pomenilo vtakniti glavo v zanko, katere konec ima Nemčija v rokah.
Lloyd George noče vtakniti glave v tako zanko. Z drugimi besedami: Mačka v vreči noče kupiti.
Toda kaj ,če pokaže Nemčija, kaj ima v vreči! Kaj, če se spozna, da to ni maček?
Zavezniki ne poznajo pogojev centralnih ari. Ampak Lloyd George je šel nekejiko dalje in je povedal, kakšni bi morali biti po njegovem mnenju pogoji, da bi ae moglo razpravljati o njih. Govoreč o tem, res ni brl skromen. Mestoma je zvenel njegov govor tako, kakor da zavezniki že zmagujejo na vsej črti, in če še niso, da vsaj l»odo v najkrajšem času v položaju, ko b- do lahko diktirali svoje pogoje.
Lloyd George je dejal, da je mir brez popolne odškodnine nemogoč, in je vprašal: "Ali so vsi zločini, storjeni na suhem in na morju, popravljeni z nekaterimi pobožnimi frazami o človečnosti?"
Na to bi ae lahko odgovorilo, da niso. Ampak lahko bi se tudi dodalo, da se vsi zločini, ki so bili v tej vojni storjeni na suhem in na morju in v zraku» — večaliinanj na vseh straneh — sploh ne morejo popraviti; ne s pobožnima frazami, ne » protokoli, ne z denarjem. Sploh z nobeno reojo ne. Kdo naj vrne življenje miljonom, ki so bili po-nedolžnem poklani? Kdo naj da zdrave oči «lepcem? Kdo izgubljene ude pohabljenim*
Ce bi bil pogoj, da se popravijo vsi zločini, bi btt mir za večne čase nemogoč, ali pa vsaj dokler bi ne bilo vse v Kvropi posredno ali neposredno pomor jen o.
A s tem, da se zločin nadaljuje, se vendar dosedanji zločini ne popravijo.
Lloyd George ima kajpada toliko razuma, da ne pričakuje rennične poprave. Govoreč o tem je pač mislil na o<tfkodnino. In v tem je na srečo velika razlika. To je pogoj, o katerem se lahko razpravlja in o katerem se eventualno tudi lahko doseže sporazum: Kaj druzega kakor sporazum pa tudi tukaj ne more voditi do cilja, če ne more ena ali druga stran tako odločno zmagati, da se ne more nasprotnik na noben način več upirati. Take mogočne zmage pa ne more po dosedanjih izkušnjah pač nrhč* pričakovati.
Ni dvoma, da bi bilo za bodočnost precej koristno, če bi se moglo izvesti nekaj takega, kar je Lloyd George omenjal. Ako bi imeli mednarodno sodišče, ki bi z brezpogojno nepristranostjo preiskalo, kdo je od govoren za vojno, pa bi bil tisti, ki je kriv, obsojen na odškodnino, in če bi tako sodiftČe imelo moč, da izsili izvršitev sodle, bi hilo v taki kazni gotovo precejšnjo svarilo za Ikv dočnost.
Ampak a tem smo zopet v tistem kraljestvu, kjer vlada	Kje naj se najde tako sodišče?.
Velike države so na vojni. Bilo bi torej v preiskati in ne bi smele biti zastopane v sodišču. To bi
moralo biti sestavljeno iz samih nevtralcev. Toda kaj je nevtralnost ? Izven vojne so skoraj same manjše države. Ne glede, da so tudi tukaj razne simpatije in antipatije, «o te dežele v večji ali manjši meri odvianc od velikih, in to ne more o-stati brez vpliva pri sodbi.
A če bi bilo sodišče kljub vsemu temu do skrajnosti nepristransko, vendar ne bi imelo moči, da. bi prisililo obsojene države na izpolnitev svoje sodbe.	%
Vsaka druag možnost kakor sporazum je izključena. In če predloža zavezniki račun za opu-stoiemo Belgijo rti Srbijo>prkle Nemčija z računom za škodo v vzhodni Prusiji iu Bukovim, iti posle*! 1Ca je mesetarenje, ki vodi do kompromisa, ali pa do nadaljevanja vojne.
Ce je pa le količkaj možnosti, da se doseže kompromis, bi biio z vsakega stališča najmodre-je, da se poizkusi pot do njega in da se s tem — morda, če že ne povsem gotovo — preprečijo na-daljne strašne žrtve.
Vpraša se torej, če je količkaj upanja, da bi se tak kompromis dosegel. Iu odgovor na to vprašanje bi bil mogu(?Hi&o bi bili znani pogoji ene in druge stranke,
Lloyd Georeg je^ izjavil, da dobe centralne sile v »kratkem odgovor, ki bo izdelan v popolnem sporazumu vseh zaveznikov, ki so prišli že \sak zase in neodvisno do svojih sklepov. Nagla-šal je pa zopet, da mora biti podana popolna garancija., da ne bo pruski militarizem več mogel kaliti miru v Evropi. Citiral je besede, ki jih je bil izgovoril Abraham Lineoln tekom meščanske vojnp:-4'Boj bo končan, kadar bo dosežen njegov crlj. Pri Bogu, ne konča se, dokler ne Is» dosežen ta cilj."
Četudi se glase te besede zelo pesimistično, je vendar Lloyd George takoj na to zopet povedal nekaj mirnejšega: "Počakali bomo, kakšne |K)go-je in garancije se nam ponujajo, ki bodo zanesljivejše od onih, ki jih je Nemčija raztrgala. Dotlej Ikmmi zaupali v svojo nestrto armado."
Počakali bomo. Ce ponudi Nemčija resno garancije, je torej ¡>ogajanje vendar mogoče.
Veliko res ni, kar je Moyd George pustil tipanju ;ali vsega mu ni vzel. Irt že to je nekaj.
Hajvečja težavah
Navidezno so med stališčem Bet h mann Hollwega in Lloyd Georga nasprotja globoka kakor brezdno. In če bi se danes zastopniki evro|»skih vlad se&li na konferenco, je gotovo, da bi bilo začetkoma takih nasprotij na kupe. Ampak če vpo-števamo materijalne razmere in se ne damo zapeljati z idejo sanjačev, da so v Berlinu nenadoma postali velikodušni, tedaj je že mogoče, da bi se nasprotja pri posvetovalni mizi tako krčila, da bi •bil naposled sporazum omogočen. Ne ena ne druga stran ne prinese nasprotniku bas tega na krožniku, kar si želi. Vsaka pogodba je posledica pogajanja.
Ali ker je Nemčija ponudila tako pogajanje in ker zastopa Bethrnann Hollweg materijalne interese, ne pa elovekoljobmxsti, je jasno, da mora biti Nemčiji nuiogo ležeče na miru. Ona pozna svoj položaj in kolikor toliko tudi položaj svojih zaveznic ;na podlagi tega ve, da bi bilo zanjo koristno, če bi mogla skleniti mir sedaj. Zaradi tega bi bila pa najbrže tudi pripravljena skleniti mir, ki bi bil vsaj po njenrh nazorih sprejemljiv za zaveznike.
O odškodnini govori nje.no časopisje pač tako,, kakor da ni v tem oziru od nje ničesar pričakovati. Te 'pravijo — l>i zavezniki lahko zahtevali, če bi bili zmagovalci. Da pa Nemčija tega po sedanjem vojnem položaju ne prizna, je razumljivo.
Toda vprašanje odškodnin res ni najvažnejše. Interesi miru so veliko resnejši. Tudi zato ni to najvažnejše, ker bi postajalo to vprašanje tembolj problematično, čimbolj bi zavezniki dosegali svoj vojni cilj. Ce bi ae namreč Nemčija upirala vsakemu plačilu, bi jo mogli zavezniki prisiliti na to le tedaj, če bi jo popolnoma premagali; a prav tedaj je najbrže nikakor ne bi mogli prisilili., ker bi se skoraj ¿?otovo tako dolgo branila, da bi bila bankrotna. Iz bankrotne dežele pa ne bi mogli ničesar iztlačiti; ne glivic na to bi medtem sami lahko zašli v bankrot.
Vojna zaradi odškodnine bi bila torej skrajno nezmiselna. In Če bi šlo le za to vprašanje, bi jo gotovo tudi Lloyd George rajši ustavil, kakor pa nadaljeval do popolne izkrvavitve.
Ostane torej drugo vprašanje: Ali je od Nemčije in njenih zaveznic pričakovati glede na te-ritorijalne ureditve takih koncesij, da bi bile za Anglijo «r»rcjennljive?
Točen odgoyor na to je kajpada nemogoč, dokler niso znane njene ponudbe. Ampak znamenja se lahko opazujejo. Ce čitamo časopise, v katerih se navadno izraža mišljenje nemške vlade, opažamo, da se pač močno sklicujejo na nemške zmage. Ampaik to je s stališča vlade potrebno z (»žirom na čuvstva nemškega ljudstva. Poleg tega pa vidimo v nemiJkiih besedah odnehavanje, ki je bilo še pred dvema, tremi meweei povsem izključeno. Ponavlja se fraza o garancijah za trajen mir. Mi ne verujemo v te garancije, ker vemo, da je trajen mir le tedaj zajamčen, če pade kapitalistični konkurenčni sistenu Ampak kolikor je v se- ,
dan j i družbi mogoče govoriti o trajnem miru, je zanj neizogibno l>oU*e.bna taka ureditev, ki izključuje željo po maščevanju.
In tu čitaino na primer, da hoče 'Nemčija vrniti Rusiji njene baltiške pokrajine; le tisto stanje, ki sta ga Viljem iu Kratic Jožef vpeljala na Poljskem, bi se moralo priznati. Zato je pa Nemčija pripravljena vplivati na to, da dobi Iti* sija prosto ]M>t skozi Dardanelc za svoje trgovske iu bojne ladje
Priznati se mora, da je to koncesija, ki se ne bi mo.gla pričakovati od dežele, katera se smatra, za absolutno zmagovalko. In če izreče Nem\ja o ficiekio kaj takega, je pol do podajanja zelo odprta.
Gospodarska vprtišanja, predvsem trgovska, se »ploh nc bodo mogla rešiti brez pogajanja. To so seevda najkočljivejša vprašanja, četudi večina ne opaža tega. AH teh kočljivih vprašanj ;M>pet ne bo konec, dHkler ne bo kapitalizma konec, in vsi zastopniki kapitalističnih držav vedo, da bodo o tem morali razpravljali in iskati kompromise.
Vsi ti problemi torej niso taki, da bi bilo po gaja nje zaradi njih enostavno nemogoče.
Ali droga težava je tu, ki ne bi delala hladni glavi nobenih skrbi, pa vendar povzroča v sedanjih razmerah strahovite težave. Črke zgodovine! Nacionalna čast! Vojaški ugled! Presti/.!
Militaristiviio je Nemčija doslej zmagovalka..-Njenim nasprotnikom je pa iicziiomui misel, da bi šli v posvetovalnico vojaško premagani. To po-<iedovano euvstvovanje, 'jti.je seveda tudi z mate-rijalitimi interesi spojeno, je mogočno, tjvko mogočno, da ga zavezniški \odie ne morejo zatreti.
To čuvstvovanje ima slab » podlago. V zgodovini bo pač zapisano, da so centralne sile zasedle Ik»lgijo, Srbijo, Poljsko, baltiške pokrajine, skoraj vso Romunijo, kos Francije, zavezniki pa le Armenijo, Bukovimo in košček Galicije. Ali zgodovina bi, če bi se sedaj sklenil mir, tudi zapisala, da ni bil nihče odločno premagan, da je Nemčija poznala še neporabljeno moč zaveznikov in možnost, da se obrne vojna sreča ¡nepristranska zgodovina bi zabeležila ogromne srtve, d«»prineš'ene na obeh straneh. In poznejši zgodovina potegne itak debelo črto mod vladami iti narodi in najde tiste vzroke, ki leže tako globoko, da jih ftistop-ntki sedanjega sistema sploh tto^Mjo potegniti na dan.
Vojni položaj ne bi delal nobene resno zapreke pogojaoju ,če ne «bi bilo nesrečne tradicije, pojmov o vojaški časti in teorije o "prestižu-." Ali ker je vse to danes v veljavi, je ravno dosedanje utilitaristično zmagovauje Nemčije največja ovira. Ce bi imeli zavezniki le na oni frotiti toliko u-speha, kolikor ga je imela Nemčija v Rumuniji, bi bila vsa reč takoj za sto odstotkov olajšana.
Wilsonova nota.
Medtem je prišel predsednik Wilson mirovnemu gibanju na pomoč. IN »sla 1 je vsem vojskujočim se deželam noto, v kateri jih prosi, naj naznanijo namene svojega vojskovanja.
Wilson zavrača.misel, da je vplivala nemška mirovna ponudba n<| njegov k< r:»k. Nj»-gova želja je spoznati cilje, za Vaterc se bojujejo eni in drugi, da bi se videlo, če je med njimi mogoča poravnava. Naglasa, da ne govori le kot prijatelj vseli vojskujočih se držav, ampak da ima pravico in dolžnost govoriti kot zastopnik dežele, ki mora, kakor vsi nevtralni narodi, hudo trpeti v sled posledic. vojne iu ki bi morala, če bi se vojna nadaljevala, misliti na sred Iva, s katerimi bi mogla varovati svoje int ereilt'. <>n želi*spozuati pogoje posameznifl držav, ki bi preprečili obnovitev vojne ali pa poznejši izbruh podobnega konflikta. Vseeno mu je, katera sredstva vodijo d<» tega oi-jla; srečen bo, če more jMunagati .da doseže cilj, nikakor mu pa ne ^re za to, da bi sain določal srisbtva. I'poza rja, da so nan eni, /a katerimi gredo Iržavniki Vojskujočih se dež««! na obeh stranVh, praktično enaki, kar a t u-kali svojim narodom iu svetu. Vsaka >• li zavarovati pravice malih narodov iu držav prav tako z<»-por napade, kakor pravice veliikih dežel. Vsaka država želi v bodoče varnost zase in za vse druge nan.de in vsnka^i radovoljno uva/.evala ustano-. vitev zveze narodov.
Narod in vlada Zcdinjenih dr .av sta pri tem. tako prizadeta, kakor vse druge «iez-ele in iz. vsega srca želita, da so pomaga malim narodom, ki so doslej trpeli krivico in nasilstvo. 1'poza rja, da postaja položaj nevtralnih dežel popolnoma neznosen in da bo civilizacija, če se nadaljuje vojna, tako trpela, da se ne bo mogla sk<»da nitk d ar več popraviti.
Wilson govori, kako trpi ves svet pod vojno, naglasa, da^niso natančni cilji posameznih držav ali rfkiipin nikomur znani in da je svetu prepuščeno le ugibanje. Treba bi bilo torej spoznati, oo gredo cilji res tako narazen, kakor so se nekateri bali, in če bi se nameni povedali, bi se morda videli. (da je sporazum med njimi veliko lo/ji, nego se je mislilo.
On no predlaga miru, ampak le pni i pati je, da spoznajo lievtralci in bojevniki ,kako blizu jo morda do miru, po katerem hrepeni vsi1 človeštvo.
Sodbe o noti.
No more se trditi, da je Wilson s svojo noto povsod dosegel tisti uspeh, ki ga je pričakoval.
Vlada ni še nobena govorila o njegovi želji. Na-ravno pa je vse.časopisje polno komentarjev. In v nobeni deželi ni bila nota od v,*-ga časopisja dlako sprejeta. Vsekakor pa jo pozdravljajo v centralnih deželah veliko topleje, kakor v zavezniških.
Tudi v Nemčiji se slišijo glasovi, Ki niso z Wilsonoviiii korak«m zadovoljni. Nekateri pravijo, da izrablja mirovno ponudbo Nemčije, drugi ga dolže, da je bij dogovorjen z Anglijo in da je hotel S svojo noto oslabiti predlog centralnih držav. Toda večina piše v drugem tonu in pravi, da je izkazal interesom miru veli'ko slu/bo. Tudi na-glašajo, da se morajo zavezniki pripraviti ob vse simpatij«*.nevtralnih narodov, če odklonijo Wil-soliovo željo.
Drugače je v zavezniških deželah. Tam je le manjšina časopisov zadovoljna s predsednikovim korakom. Drugi priznavajo njegovo dobro voljo, pravijo pa, da je izbral najslabši čas za svojo no-t >, tretji mu pn naravnost očitajo, da prihaja Nemčiji na pomoč. Najbolj se jeze nad tistim odstavkom, v katerem pravi, da so cilji zaveznikov in centralnih sil navidezno enaki.
l'o hudovanje se bo najbrže poleglo, če pogledajo zavezorški listi malo natančneje na odstavek, v katerem pravi Wilson, da ne predlaga miru. Povt dati, zakaj se kdo bojuje, res no more biti nič hudega ;Wilsou je s to željo izrekel napram v snu vojskujočim se državam to, kar so ponovno izrekali socialiuti v vsaki posamezni deželi jH>se-l»<*j.
Ce imajo vlade dobre namene — dobre, kolikor je mogoče rabiti ta Izraz v kapitalističnem -istemu in g ozimni na kapitalistične interese, te* daj lahko v ::ka izpolni njigovo željo. In t« laj se I o vsaj lahko dognalo, ali je mir sploh mogoč ali ne.
Velik pomen se mora torej Wilsonovi noti tia vsak način priznati.
Piaktične posledice.
. Prvi u peh ameriške note jo ta, da se jo švicarska vlada oficieliio pridružila Wilsonovemu koraku. Tudi ta do/^la na.gla.ša svoj mučni |>olo-žaj, povdarja svojo skromnost j»ri posredovalni akciji, izrek:-, pa svojonUJ.ro v>ljo, da jiotnaga f>ri tem delu po svojih najboljših močeh.
V	južni Ameriki se razvija med državniki gibanje z enakim namenom in podobna znamenja se opažaj » v evi..| kib ucvtraln h deželah. Lahko se zgodi, <la doz vimo v kratkem začasno zvez » nevtralnih dežel v-iega ve \ z. Ameriko na čelu. Mora h) i vpliv lak»* zvezo se nikakor ne bi mogel podcenjevati, in njen vpliv bi se moral poznati tudi takrat, kadar s.- h< h) dob.čali pogoji leče ga miru.
Turški zunanji minister ilalil hej se posmehuje izjavi ruskega mini trškega predsednika Trepova o ane-k.;iji Carigrada. Dejal je:	*
\
"Gospodu Trcpovu se je po polomu Rumunije zdelo potrebno naslikati politemu ruskemu narodu možnost, da se osvoji Carigrad. Pravil je. da sta se Anglija in Francija sporazumeli z Rusijo, da ji izročita turško glavno meslo n oa bo sedaj vsak Rus vedel, zakaj da krvavi. Mi ne trpimo na bnhavosti in odgovarjamo na fantastične sanje r:!>. potia Tvcpova s tem, da enostavno pokažemo na dejstva in se zahvaljujemo Bogu, da nam je pomagal prenesti na. c zmagoslavne zastave čez ru-munske prehode, ki pomenijo najkrajšo pot iz Rusije v Carigrad. Pijani od čr.r>tiMepnih načrtov in zahtev so naši sovražniki Zaceli to vojno. Mi smo se bojevali in smo hodili po poti reMiice in bomo po tej poti, opirajoči se na moč svojih vojsk in požrtvovalnost našega ljudstva s pomot j > v epa m obročnega nadaljevali. Pripravljeni smo na mir, ampak pripravljeni smo tudi na boj <lo končne zmage."
V	izjavi turškega ministra ni baš vsaka beseda sveta re nira. Kar je dejal o začetku vojne, bi si bil n. pr. prav lahko prihranil, kajti ravno Turčija ni imela miti najmanjšega povoda, da je potegnila meč in ne more nikakor reči, da je bila napadena. Ampak zameriti se mu ne more, če se roga Trepovu. V položaju, v katerem se sedaj nahaja Rusija, je bilo namreč res precej smešno govoriti o osvojitvi Carigrada. Ha)il misli, da je Trepov zaradi tega tako govoril, ker hotel dvigniti ruski narod iz potrtosti izza rumunskega poraza. Ilalil hej je menda uganil pravi namen ruskega ministrskega predsednika; ne verjamemo pa, da je ubral Trepov najpametnejšo pot. Ne le da ni masi ruskega naroda veliko ležeče na osvojitvi Carigrada; najbrže si bodo tudi Rusi rekli, da je iz Besa rabi je in iz Armenije dolga pot do turškega glavnega mesta. In najbrže bi nekatere druwe reči bolj zanimale rusko ljudstvo, kakor osvojitev Carigrada. Ru?ki državniki niso le veliki oazadnjaki. temveč se vidi, da so tudi zelo nerodni političarji. Tu je na primer Uethmann Hollweg drugačen ptič; on bbljubtije Nemcem, da dobe po vojni pa rlamentarno vlado. Seveda je to le obljuba, ampak Carigrad z« Ruse ttid» ni nič več kakor obljuba. (%e bi jim bil Trepov obljubil politično svobodo, bi jih to gotovo bolj zanimalo kakor Carigrad.
Ne evropskih bojiščih je padlo mnogo aristokratov. "Gothaer Almnnarh", ki je nekakšen koledar evropskega plemstva, izkazuje li£»N grofov. f»07 baronov in 1.465 članov nižjega plemstva manj kakor prej. To so vojne žrtve aristokracije. Tako hudobnega srca nismo, da bi se iz škodoželjnosti veselili tega umiranja. Ampak če se štejejo miljoni plebejcev, ki so padli r.a popolnoma tuje interese, ni mogoče trditi, da so žrtve aristokracije enake žrtvam*"navadnega" ljudstva.
Irsko vprašanje.
Angleška vlada je sklenila, da izpusti irske vstaše,, ki so Itili jm) porazu zadnje irske revolu-
fiije vjeti in vtaknjeni v ječo. Doslej jih je bilo Še .r»7t» v zaporih. Tajnik za Irsko Henry K. Duke je v angleškem parlamentu izjavil, da je pri šel čas, ko j»» korist si osvoboditve teh ljudi več-ja, kakor riziku, ki ga jemlje vlada s tetu nase.
Menda se ne motimo, da je ta ukrep v tesni zvezi z nastopom Lloyd (¡eorgeve vlade. Nismo somišljeniki sedanjega angleškega ministrskega predsednika, ali priznati mu je veuudar, da ima mnogo več državniških spoKobnosli, kakor velika večina luiržoazuih političurjev. Zdi se tudi, da razume bolj kakor Asquith potrebo domačega ravnovesja v vojnem času. Izjavil je, da bo z vso močjo skušal rešiti irsko vprašanje, in osvoboditev irskih vstašev je nedvomno prvi korak k temu cilju. Lloyd (Jeorge je kmalu po revoluciji posredoval na Irskem in izvedel načrt za spavo. Takrat je že bilo videti, kakor da se ll<»me Knie na Irskem v najkrajšem času uresniči. Ko se je Lloyd (Jeorge vrnil, so nastale težave na obeh «traneh, pri Ircih in pri vladi, oziroma pri pariamentauih strankah. Lloyd («eorgev načrt ie ostal na papirju. Sedaj,.ko stoji sam na čelu vlade, se bo najbr-Že zavzel za to, da se reši vprašanje na podlagi njegovega tedanjega načrta. In če se mu to ^»sreči, se bo lahko reklo, da je izvršil veliko delo.
Kakršnakoli bo rešitev, pa naj se fzvrši danes ali jutri ali poju;ršnjerti, naj bo njen krmar Lloyd (Jeorge ali pa kdorkoli— kdor jo dovrši, bo imel nasprotnike na obeh straneh. Ministrski predsednik je te dni v neki izjavi omenil, tla so ga imenovali Angleži in Irci izdajalca, ko se je trudil,
Dr. M.
Po teh besedah je začutila votlo bučanje pod seboj. "Oh, Aužie je z godalom !" je vzkliknila •ter .i poinela od spanja omotcuc oči. "Kako to buči in brka, da se kar hiša trese. Saj r s, jutri je moj gtsl in meni je prišel gost. Knt* odprem, dasi j«' nelikn nedelja."
Nekaj časa je premišljevala, ali bi res odprla, ali ne. Potem je natačneje pogledala na trato pod češpljo. "'(búlala pa le m vidim; ali gn je pogotuil, kali!"
V tem se je tako potreslo, da jo ie vrglo o«I okna. "Pa je le norček, Anžič, da tako nezryatrsko Inka. oh, kaj bodo rekli naš oče*."
Vrtoglnvila je nazaj) k oknu in ga odprla, ho-teč prositi gtnlca, naj utihne. Sîrincla je V temo in glej pod oknom ni nikogar več, od kozolca pa se pelje voz brez konja in na njem se zvini iu razmaha va pošast.
" Izkušnjava, izkušnjava!" je zaklicala pogumna deva skozi okno. In križa je se, je jela izkušnjam» zagovarjali, rekoč; "Beži pošast v svojo temno past Î Nesnaga si, nesnaga boš, pa duše moje ne dobo*t" Dela je palec desnice med kazalec iu prstenec iu pokazala proti kozolcu. S tem je bil iskušnjavec odbit in jenjalo je tresenje, utihnulo bučanje.
Izza ogla hiše je stopil Cijazovce in poklicni hčer. Očetov gla.s jo je dodobra predramil. Brž se je oblekla in b '.eln \? hiše na trato. Spotoma se je obljubila na božjo pot k Novi ZStifti in pri-dejalu je svoji obljubi,¿la pojde tja tu» nedeljo, ko
da bi se bilo uredilo jriizinerje med li>*ko in Anglijo. Tako ga IhhIo 'zopet imenovali Angleži in Irci, čelu» imel na svojem sedanjem maatu več sreče kakor takrat in če res doseže rešitev. Kujli to si je že treba priznati, da ni taka rešitev mogoča drugače kakor s kompromisom. In kompromis pomeni vedno, da mora vsaka stran nekoliko odnehati. Najdoslcdnejši angleški unionisti smatrajo Irsko za neločljiv del Velike Britanije, za gotovo število grofij, ki se v ničemer ne razlikujejo od «»stalili angleških l'ountyjev. Najradikal-nejši Irci zahtevajo absolutno samostojnost in po-polno ločitev «si Anglije.
To dvoje nasprotij se pač ne more spraviti y harmonijo. Kno ali drugo stališče bi se moglo u-vrl ju vit i le z zmago nad nasprotnim. Toda vprašati je treba, če je tako zmaga mogoča. Anglija bi lalik«» I rak o vojaško tako zasedla, da se ne bi mogel tam nihče geniti. Ideal strogih unionistov bi bil tak«» uresničen, ampak vprašanje ne bi bilo rešeno. Irsko bi za vse čase ostalo trn v peti Anglije in strah pred revolucij«», ki ne bi nikdar minil, bi davil Anglijo samo enako kuk«»r Irsk«». Rešitev tega vprašanja ni 1«' zahteva narodne pravičnosti, ampak tudi potreba Anglije.
Irski radikalni uu«'ionnlisti so mislili,. ko j® i/ bruhnila vojna, da j«- sedaj prišel njih čas. (ki poraza Anglije so upali nopolno svobod«», kakor pričakujejo naši nacionalisti «»d poraza Avstrije jugoslovansko svobodo, oziroma to, kar oni imenujejo svobodo. 0«lto«l so prihajale simpatije Ircev z Nemčijo, ki siecr nikakor niso utemeljene. Irci vedo iz. lastne izkušnje, da je smešno smatrati Anglijo za osvobpditoljieo narodov; drugi vedo,
n»' bo slmda tam iu bo na potu brez druščine, torej brez izkušnjave.
('ijazovea sta stala zJančkom na trati. Lenka s«< jim je pridružila. Ko jim .i«1 kmalu zatem skoraj pred nošeni padel dimnik njih hiše na tla, so pričeli glasno moliti. Tako jih j«* našel Tone, ki j«* pritekel domov, ko je bil obvestil Smole.a o Rczi-ki in Poloni« «,
(■ioreče je molil ž njimi. Ni si mogel kaj, «la ne. bi včasi zvesteje pogledal na grešnieo Lenko, ki je v molitvi rezko naglašala odstavek: Ne v pelji nas z izkušn jam t»!
Ko so «»«(molili, .j«« ('ijazovee vprašal hčer, če so na dilah ra/pokane stene, ali če s«- j«- naredila kakšna druga šk«»da.
' "Na «lilali ni šk«»de, ampak glejte, po«! kozol ceni nam j«' napravil škod«»!" 14 Kdo?"
"Ne vem, kdo je bil. MoMu zmnj, antekrisi, ali B«»«j ve kaj? Okoli oglov jo iztikal, in k«» j«1 tako zabobnelo, se je spol jal «»<1 našega kozolca na vozu in brez konja. Le poglejte, «bi našega vozička ni več po4 kozolcem: na njem se j«1 peljal, to sem natanko videla z okna."
Tone .je debelo gledal na sestr«», kak«»r l»i hotel reči: avsa, tebi se tnenda blede. Kekel pa ni ničesar.
"Na mojem vozičku se je peljal'" ji- vpra-šal ('ijazovee, gledaje proti kozolcu. Ko j«* p«»-•sta, kje hočetal Torej tista dva goldinarja mi j«' pustil, pa za 1ak pripraven voziček, Saj so me sa-
vest o svojih iu ljudskih potrebah, hegoli inteli- , gene«. Kako j«* ravno v tem «»žiru prepojen del inteligence, in smer znaten del, z najbolj obrab-ljeuimi iu bedastimi fra/.ami njihovih lastnih iz-koriščevalcev. bo potnlil vsak, ki j<» je površno j pozna.
Ne škisluje torej pri celi stvari nekoliko skepse. Ž«' iz spredaj povedanega sle<li, da je \s|»'«l prav posebne razredne strukture inteligen- i
«•«• lu/orična domneva, «la se kedaj ali vsaj v do-gle Ineni času ta stan brez izjeme in brezpogojno ' organizira in bori ramo ob rami z delavstvom. Vsaj vidimo, da se celo velik del ročnih delavcev bori na strani izkoriščevalcev proti lastnim bratom. Vedno ho vezalo «lel inteligence preveč vezi na vladajoči razred in prevelik interes itna ta razred na tem. d;i s«» te vezi popolnoma ne potrgajo. Povedali snu» že, da tega meščanstvu ni težko uresničiti in zakaj ui težko. Pomisliti pa se mora tudi. da je znatno, z«do znatno število pri-padnikov inteligenčnih poklicev — zlasti velja to za višjo birokracijo —- prišlo na svoje odločilno mesto največ po protekeiji r«»jstva in denarja, ter l «la bi naslov inteligence zanje komaj veljal, če bi ga hoteli tolmačiti v prvotnem, neprenešenem ztnislu. Zakaj če j»» še tako neveden in omejen tak "inteligent ", to ve ali vsaj instinktivno čuti, «Iu bi bil<» kone« njegove glorije, čim ibi se zasnoval pravičnejši družabni red in čim bi se obračunal«» s \semi privilegiji, tudi s privilegijem izobrazb «*. Ti inteligent i so pove dni tudi oni, ki zvesto služijo vsaki reakciji, naj pride o«l te ali one stran, iu ki ne bodo delavstvu nikoli prijatelji. Sicer pa t«» tudi ne reflektira nanje.
(>lede.tega si je treba biti na jasnem, «la ne bo neosiuivanib iluzij in razočaranj, pa tudi ne ncnteuicl jene nezaupnosti, i »
Oni «l«*l inteligence, ki vstopa v organizirani proletariat neposredno, bo«lisi ker ne nudi inteli-genca pri sedanji svoji neorganiziranosti njeni dejavnosti primernega delokroga, bodisi iz taktič-i.rh ali organiza.toričnih razlogov, naj pa pri tem vstopu dobro pomisli: «la ni in ne more biti v interesu celokupnega proletariata, da bi bilo celo prot¡naravno, če bi s«- ihrczpogojno zaupal njene-
mi žreblji veljali dva goldinarja in kolarju sem plačal osem goldinarjev in les sem sani dal. Kaj pa kovač? . . . Berdija mi pusti pa dva goldinarja ! N«- ve menda liudir, kako dragi so kolarji in kovači v (Jabroveu in po čeni je železnimi. peklu .j«' nemara vse ceneje."
Zdajci .je Lenka zapazila, da na zvoniku ga- I brovške cerkve ni več strehe. Z«' «Irugi sunnek jo I .j«' bil niel iu spravil na tla. \'si s«» v strahu strmeli proti cerkvi.	—~
"Oh, ali niso t«» tista čudna znamenja, ki so «» njih g«»vorili gospod župnik na sredopostno ne- j «lelj«» v pridigi, da se ImmIo pokazala na nebu in i na zemlji, predno napoči sodnji dan! Kristjani, kristjani!" je javkala Cijazovka, krileč z roka- j mit. " Viž, kaj je naredila gospodu župniku peklenska pošast zato, ker tur« v pridigi 'tako lepo svare pred njo!"
"Takšen pripraven voziček, pa mi ga p«»šast i ukrade!" je mrmral g«»spodar ter se praskal po tilniku. "Naj si k«»sti polomi nn njem. škode ne |>o!".—
Tudi «»n .i«,; iz leh čudnih znatnen sklepal na konec sveta, to pa ga ui oviralo, poskrbeti še »» posvetnih stvareh. I kazal je Lenki, naj prinese drv ter zakuri na zelniku, ker t«» noč ne gre več v hišo. Toneta j«' prosil, naj gre pogledal, kako se go«li stricu.
Jlnzlične misli s«» se križale Tonetu po glavi, k«» je 'korakal p«» stezi prejio njive. Kakšna strašna in čudna noč je to! Ljudje prerokujejo konee I vsega življenja in tudi sam se je zelo prestrašil, ali zdajle 11 a 11 dozdeva, «la mu je šele nocoj prišel raz-svvt živ Ijenja, katerega je že davno slutil v svo-o reši I voziček, s«* je jel hudovati. " Naj se poln voz pogubljenih «luš zvrne na vraga, če ga je res '
mu vodstvu ali če bi ji celo podrejal svoje interese. Ni v interesu — ker delavstvo svoje interese najlažje spoznava samo, kajti čuti jih, včasih bri«lko čuti, na lastnem telesu . Se celo pa bi bilo protinaravno, da bi podrejalo te svoje žive interese malemu delu organizacije. Tudi v stvarnem oziru ni tako podrejanje popolnoma nič. osnovano. Povedali smo že, da iz dejstva, če ima kdo toliko in toliko šol in izpitov za seboj, še ne izhaja nujno konsekvenca, da ima dotični tudi večjo politično prevdarnost — čeprav si na drugi strani ravno delavstvo ne taji velikega pomena tudi take formalne izobrazbe. Sicer je pa v demokratičnem principu delavskih organizacij dano jamstvo, da inteligenti ne le ne bodo nikjer krivično potisnjeni v ozadje, temveč da si bodo lahko priborili pozicij«» in vpliv, primeren njihovi izobrazbi in spretnost.
H koncu koncev še par besedi na naslov tiste inteligence, ki se ji na eni strani ni treba boriti vsaj s pomanjkanjem in-bedo ne, ki pa tudi nima n«»benega materielnega ali kulturnega razloga, boriti še za interese in koristi buržvažije in ki ima na drugi strani široko obzorje dovolj ,da uravnava svoje dejanje n nehanje zgolj po kulturnih vidikih. Naj pomisli ta inteligenca, kdo ji prav za prav omogočuje, «la lahko udobno uživa sadove kulture. Njej je napisal l.avrov*) sledeče trpke
*) eit. po Lozinskem: Sto že takoje, nako-nec, intelligencija. St. Petersburg 1!W)7, str. 92.
ibese«le: "Drago je plačalo človeštvo zato, da je moglo govoriti nekaj mislecev v svojih kabinetih o njegove mnapredku. Drago je plačalo nekaj majhnih seminarjev, kjer so se vzgojevali pedagogi, ki s<» mu pa sicer prinesli tnalo koristi. <se hi sešteli izobraženo manjšino našega časa in če bi izračunali, koliko izgubljenih človeških življenj pride na vsako osebnost, živečo sedaj za silo človeški» življenje, tedaj bi se najbrž drugi sodobniki naši zgrozili pri misli, kakšen kapital krvi in dela je potrošen za njihovo razytje."
Mase izpolnjujejo fvojo historično nalogo in tudi kapital jo izpolnjuje. Naj inteligenca ne o-staja ob strani!
(Konec.)
on ukradel. Kako to, da se rogač 1ako ob nas zadeva!"
"Jože, tista dva tolarja, ki si ju spravil v omarico, pa le na gnoj brzi!" je svetovala Cija-zovka. "Tisti» je izkušnjavčev dar."
"Jaz se ju ne dotaknem, nocoj že ne. Naj bojih tajnih mislih. Devica rajske inilobe je stopila pred njegovo oko, ni se je še nagledal dosti in glej — ljudje že napovedajo konec sveta! V ušesih mu zvoni Lenkino ogovoričenje, kako abotni s«» tukaj ljudje. Ako natanko ne vidijo, kaj tiči za kakšnim pojavom, precej ga smatrajo za nadnaravnega. On jih je nocoj tako silno preplašil. Poante jal se je, ko se je domislil, kako se bodo ljudje prijemali za glavo, ko zvedo resnico. Svojim domačim bi bil rad povedal, kako je bilo s tisto pošastjo in kje je zdal voziček, pa ni hotel, ker si je mislil; čim plašneje bodo gledali h kozolcu, tem varnejši je zaklad, ki leži pod njim. Ali tega pa tudi sam ne more razumeti, kaj je s tistimi Šolarji, ki ho hc usuli pri drugem sunku poleg njega na tla. tklkod so se vzeli T Najbrž so bili v kozolcu v strehi, in strehe ni preiakal. Zduj jih gotovo leži vse belo po tleh. Skoda je take mane, ako izgine. Kdor jih bo zagledal, sede k njim in jame se jih tla iti v žepe in ne bo vprašal svoje vesti, ali jih je posejal po trati vrag ali kilo drugi in ali bo nocoj sveta konec ali še ne. Tak blagoalov pa ne sme priti v tuje roke. Zato je sklenil, da pojde precej, ko mu I»«» mogoče, pobirat tolarje, ne zase, ampak du konca ne vzamejo. Drugi dan oglasi pri župniji in žunanstvu, da se je naš d tak in tak denar; če se kdo zglasi zanj iu dokaže, da je njega gtmpodar — dobro, ako ne .',. . in zopet se je zmislil Kezike.
(Dalje prihodnjič.)
«la je ravno tako smešno nazirati v Nemčiji raz» našalko narodne svobode.
Irci so storili skrajni poi&kus, da bi se s polnočjo Nemčije «sltrguli «»«I Anglije, Vstali so z
orožjem v roki z«»per svojo vlado, lievolucionarni eksperiment se ni ]u>srečil in se ni mogel posrečiti. Ali je upati, da bo taka revolucija v bližnji bodočnosti uspešnejša t Radiikalci, ki imajo vedno rveč fantazije, kakor realnega spoznanja razmer, mislijo, «la bo. Saj agitirajo po Ameriki za revolucijo iu jo organizirajo." Na shi»dih se objemaj«» z. nacionalističnimi Nemci in obhajajo zinago, še preden se je b«»j pričel. Ali s sanjami se ne tlela zg«»d«>vina. Položaj ni postal za uspešno revoluciji» nič ugodnejši, ampak narobe. Angleška armada se je povečala, Nemčija ima pa samu toliki» opravkov, da se res ne bi mogla brigati za Irsko, ludi če bi se hotela.
(Mkodtl torej upanje v revolucionarno zmago? Rešitev irskega vprtiÄanja se nedtneže ne z zmag«» ene ne z zmago druge strune; t«»raj «»stainr le kompromis.
'/, idealno pravico Ircev d«» popolne samoHtoj-nosli nima to nič «»praviti. O taki pravici ni dvoma. Ampak-sporna vprašanja se v naši družbi ne rešujejo s pravico, temveč z močjo. Akt» je na eni strani sila toliko večja, da lahki» brez obzira potlači drugo, tedaj se bojuje do popolne zmage; akt» je nasprotna sila tolika, da še lahko upira, je sporazum edini izhod, in tedaj, je neizogW>n<», «la zapustita <»l»e stranki svoje absolutno stališče in mlnebavata, toliko, tla se moreta popolnoma zbližati.
Velike evropske države, ki imajo v sedanjem
sistemu "se narodne sile v svojih rokah, razpt». lagajo z miljoni mož, z uuljardaiui premoženja, z najpopolnejšimi organizacijami, prihajajo do spoznanj?, da ni mogoče diktirati, kjer ni mogoče nasprotnika enostavno pogaziti. Nemčija zmaguje; ali z vsemi svojimi zmagami ne more uničiti nasprotnikov, hi zato ponuja sama kompromis.	*
V angleško-irskeiu vprašanju ni nič drugače. Le kompromis ga more rešiti. In kdor bo igral pri reševanju glavno vlogo, mora biti pripravljen na to, da bo zmerjan od obeh strani.
Prišel ho ča« tudi za Irce, ko se reši njih vprašanje na drugačen način in se jim vrne popolna nar<»dna neodvisnost. Ali najbrže se zgodi to šele tedaj, kadar bo«lo vsi narodi na tej zemlji sklepali vesoljni kompromis za ureditev vseh razmer v človeški družbi. Kadar se bo po padcu kapitalističnega sistema preurejal ves zemeljski svet na socialistični podlagi, dobi vsak narod toliko nacionalne samostojnosti, kolikor je bo le hotel; ne mislimo, da postanej«» v eni uri vsi ljudje sami idealisti in angeljeni podobna bitja. Ampak v socialistični družbi nebo imel nihče koristi od narodnega zatiranja iu nihče škode od narodne neodvisnosti; interesi skupnosti, ki bodo prva naloga take družbe, bodo pa najbolje zaivurovani, če bo čimbolj ustreženo interesom vsake posamezne skupine in vsake individualnosti.
Dokler nepride ta čas, pa ostanejo kompromisi v veljavi. In pošten sporazum ined Angleži in Irci, ki bi omogočil mir med njimi, ne bi koristil le Ircem in Angležem, temveč napredku vsega človeštva.
Inteligenčni problem.
Pa tudi na drugi strani — ali niso inteligenti še nik«»li opazili, kak«» omalovažuje buržvazija njih mnenje, kadar je nasprotno njenim matériel' nini interesom. 1'topist, teoretik brez zuiisla za prakso, idealist, t«» j«* š.« najmanj, kar.slišijo.' A-fer;t nemškega profestirja Wagnerja ki .)«• bil sramotno pregnan z govorniškega o«Ira od prav tistega konservativnega meščanstva, ki ga je prej toliko in tolikokrat slavilo, ko mu je povedal nekaj neprijetnih resnic — ta afera kaže, da si dovoljuje tmli več in «la pozabi pri tem tnagari na najpri-mitivnejše zahteve Ifrtižabne «»like. Le tisti je znanstvenik pri buržvaziji. ki povdarja in utemeljuje kapitalistični princip, izven katerega ni *pa-sitve. Ali k večjemu š« tisti, ki stoji tenni principu imiiferenten nasproti.
Sicer pa tudi g«»l«» dejstvo, da je inteligent "iluševni tlelavcc" včasih nekolik«» boljše plačan in «la itna ta plača si-ni in tja časten naslov: hont-rnr. ne izpremeni «l«»sii na stvar«, čeravno s«- prav t«» i le j st v o .tolikokrat* zlorablja. Tmli v starem Rinili so živeli sužnji, ki so se pečali z umetnostjo ali so g«»jili znanost, 'riaterielno mnogo l»«iljše nego «Irugi. Vzli«* temu pa so bili in <o «»stali sužnji.
(Jotovt» bi ne i»il«> pravično trditi, tla ni kapitalizem ničesar storil zii kulturo. Narobe, moderna zlasti materielna kultura sloni sk«»ro vsa na njem. Pač pa s«» lahko reče, «la pridejo pri njem. ničelni motivi šele v zadnji vrsti v poštev • če sploh pridejo; IVvi in glavni nagib vsega kapi-talističnega dejanja in nehaiija j«' bil vedno le. pridobiti sj sr«'<lst«'V in inteligentnih ljudi, ki bi mu oiu« gočli eksploatirati prrtulne zaklade in človeške i n t »či v svoj čim večji dobiček. Celo v slučajih, ka far nastopa kapitalizem navidezno p«>-polnom i nesebično, ne škoduje primerna previdnost. In p«» navadi pogleda potem iz te nesebično* i konjsko kopit«» rafinirann reklama.
Kaj j«* torej naloga inteligence l j"
Pred Vsem je seveda potreba, «la spozna svoj položaj, spozna in si ga pove brez olepšav.
V dosego tega smotra pa ji j«* .treba izobrazbi'. sociolog i čil t* in ekonomične izobrazbe, ki ji bo omogočila, pravilno spoznavati~in pojmovati vso
lungoliciist modernega kulturnega in socialnega življenja, ki ji bo zl. sti pripomogla, da bo znala ceniti vsak stan iu vsak razrtsl po njegovem resničnem pomenu in /asjugi, in «la ne fh«» omalovaževala nikogar, pa tudi ne nikogar precenjevala. Zlasti n«- precenjevala «viine sil»«'.
Treba ji j«' in to je prav posebno kočljivo poglavje zlasti politične izobrazbe. Politične izobrazb«* še nikakor ne gre istovetiti s političnim znanjem, .le marveč na podlagi političnega znanja pridobljena sp«»s«ibnost globljega razumevanja političnih dogodkov in dejstev, pojimtvanja istih v njihovi vzročni in korelativni -zvezi.
Na podlagi take vsestranske izobrazbe int«'li-geiiei ne ho težko, zavesti >«• svojega gospodarskega in razrednega položaja, zavesti si« lastnih kulturnih in sovialnili ciljev, zlasti pa spoznati, ali in v kolik«» nasprotujejo ti «-ilji i-ilj«»!!! kapitalist ičnega meščaiist v a.
Delavstvo si prav ui«"* ne prikriva pomena mnogih intcligentov, ki množijo njegove vrst«' iz zgolj ! iealizuia. Prav tako si pa tudi ne prikriva, «la H temi posameznimi pripadniki še davno nima in ne more imeti, vse inteligenci» za seboj, iu «la tudi inteligenčni problem s tem še davno ni izčrpan.
Toda nekaj želi delavstvo in i«» je jak«» malo: naj spozna inteligenca svoj resnični interes, ki 1 ži na vs«k način izven meščanskih mejnikov. Naj s)»oz&a tiadalje, «la v boju za dosego teli interesov ne ».prav i posameznik ničesar in sicer iz enostavnega i a z joga, ker ti interesi niso indi vidunlni temveč socialni. In končno, «la izvaja iz tega svojega spoznanja posledice in s|c |i svojim interesom v formi, ki se mu muli sama <»b s«'l»i: v organizaciji. Potem s«' bo videlo, «la ta organizacija ne moro drugače uspevati ¡11 razvijati s«*, n«*go paralelno z organizacijami delavstva.
Nekaj nntoričneg;' povemo, če pravimo, «la M'dauji inteligenci «l<> take izobrazbe še mnogo manjka. Ta izobrazba, kakor jo ima inteligenca danes, jr ni msovoIm»«!ila, temveč zasužnjila. Na-^pravila i" .)<• sužnjem njene lasftic neopravičene in neopravičljive dtnnišljavosti. ( inliu» j«' na j»rvi pogle.tl, pa ni zato nič manj resiiičm»; večina, tovarniških d^Uvcfi ima mnogo štr^e socialno «ib-z«ir,j«\ večina proletareev ima mnogo jasnejši» za-
VOTUESJVA. VOVEST.
Spisal Podlimbarski.
P R O T, E T A U K C
3 J
ADVKHT18KMKNT
r - .		•
Avstr. Slovensko	iPtAi / ^Kf IM? Wli^wTlrB	Bol. Pod, Društvo
UstaaovliMMi U. iaavvaria mi.		lakorpvrirsM 14. fobrvva a 1W9 * ériavl lúas
Japonsko in Amerika.
Sedež: Frontenac, Hans.
(31. A V Ni URADNIKI: Pmls.Mli.ik: MAUTIN OliKKZAN, Po* 72, K. Mineral, Kom Podpreti«r JOHN (»OHŠKK, Box 1 Ti», Kadley, Kann. Tajnik: JOHN i KKNi:. |iox i, lir eck v llill, Mulberry, Kans. Blagajnik: KRANK HTA Ri II':, Pox 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar : LOUS HRKZNIKAR, L. Pox 38, Kronteuae, Kans.
NADZORNIKI: PONGRAC .rrnftK, Ib»x 207, IJadley, Kans. MARTIN KOCMAN, Pox 482, Frontenac, Kans. ANTON KOT Z M AN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP S VATO, R 4, Woodward, Iowa. FRANK STITIN, pox 220, dennv Lind, Ark. MATIJA SKTINA, Box 2M, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM II ROM K K, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 511, Froutejwe, Kans. Sprejemna pristojbina od IG. do 45 leta znaša »M.50r Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. -narne posiljatve pa gl. blagajidku.
j
Vse de-
Položaj v Avstriji.
Švicarska "Volkstimme", ki izhaja v St. Gallenu v Švici, prinaša obširen članek, v katerem govori o veliki be<li, ki vlada v Avstro-Ogrski, kjer nimajo ljudje — pravi list — še toliko moči, da bi se uprli
skegn lista "Neue Freie Presae pravi:
"Pomembni dogodki na vseh frontah, na severozahodu, in jugu, no napravili globok vtisk. Nikdar poprej ni vojna divjala ¿e v taki meri ka
Kakor pripovedujejo potniki, ki j kor zdaj, ko se bijejo možje v resnici prihajajo v Švico, je najbolj priza-
V eedanjem času, ko je zopet vprašanje naseljevanja ua dnevuein redu in ruzburjujo določbe o odklanjanju rumenega plemena Japonec, v času, ko je prišel na Japonskim na krmilo mos,- o katerem pravijo, du zastopa vojno utiunko, v času, ko naši džingi j neprenehoma nuglušajo "rumeno ne-jvarnost", je zanimivo, kaj pravi o razmerju med Japonsko in Ameriko mož, ki pozna rs/mere v hvoji donio^ vini in uživa glas resnega učenjaka. To jc bivši župan Tokija baron Joširo Sakatani, nacionalni ekonom, ki je uviaževan tudi med znanstveniki drugih dežel. ,
Na povrutku s pariške gospodarske k oil fare nce zaveznikov, katere se je udeležil kot zustopnik svoje dežele, se je u tavil v New Yorku .in je pravil v razgovoru s časnikarji sledeče:
Kar »e tiče omejevalnih postav proti Japoncem v Ameriki, je le pra-1 vično, da se predelajo, ker je krivično, dn e ravna / Japonci po drugih načetih, kakor z vsemi drugimi narodi. A to se lahko doseže po mirnem sporazum ti med obema deželemn, kakor se sploh \*c jupon sko-umeriško vprašanje lahko mirno reši.
Amerika bo imela dobiček od Japonske, ki ju str^žila nn Paljnem vzhodu, in bi imela ¿e večji dobiček, ako bi hotele Združene države vpo-števnti politiko "odprtih vrat", ki je ki edini cilj japonske vlade v kitajskih aferah.
Na določena vprašanja je Sakatani odgovarjal:
"Kadar se prične kakšna velesila kar nenadoma oboroževati, in še celo v veliki meri, prične zelo zanimati
Mogoče, je odvrnil.	!
"Zakaj je (»a Japonska imela vojno i ve Ku*ijo?"
je nuduljeval, da ke, da odpre sebi avum vrata v Ki-
deto vsled vojne mesto Dunaj.
V Švici je vse polno bogatejših Avstrijcev, zlasti Punajčanov, ki so že tako stari, da jih ne morejo vzeti v vojno.
Zastopniku omenjenega lista je neka družba Punajčanov pripovedovala, da ni bilo še nikdar toliko samomorov, kot jih je bilo tekom zadnjih dvajset mesecev vojne. Na Dunaju umre baje vsak dan izredno veliko število otrok.
Draginja je postala taka, da morejo samo bogatejši ljudje dobivati toliko hrane, da ne morejo reči, da stradajo. Revnejši sloji se morajo zadovoljiti s krompirjem, pa največkrat so še veseli, da jim ga je sploh mogoče dobiti za drag denar.
za življenje in smrt. Celo oni narodi,	druge velesile, kni ie namen tega oboki dozdaj še niso bili v vojni, name-	ro/«va- i. / ' it,,m im polo/aj Zdru-ravajo stopiti v ta boj, ker vedo, tla	¿enih držav, ki so okoli in okoli obda-je od teh bojev odvisna bodočnost	n«* s ;iiokimi oceani, ne vidi Japonska Kvrope, da je od teh bojev odvi na	nobene- |> • ' .--be, da bi V Zdru/enc njihova bodočnost. Kakor navadno,	drža1 e obor-zevali in da bi bilo trebu imajo tudi zdaj dogodki na bojiščih	lU' * " • moi: iri'.i proeram svoje posledice na političnem po-	'"<> b'-» nemara po.od, da prične lju. —•—"	na ! .rod tudirati va o deželo. Toda To ie bilo seveda, preden je Nemci-	prijatelj tvo ti i dveh dr/av je tradi-ja ponujala mir. Zdaj je pisava dru	< < 111 >• Japot k i si t i.(i irtadi mor-gačnu. .
Naj vnm povem
je pioK:am .lapon in vsein drugim di tajsko.
Pravil je, da je Japonska napove-
!ula Rusiji vojno, ker so je bala, du hoče Rusija /usesti Mandžurijo; na-stopila bi pploh proti vsakemu, kdor bi jo hotel ovirati ob njenih "odprtih vratih". Potem je nuduljeval:
"Japonska hoče, du Ke vpoštevu in ta »e '/. njo postopa kot s civilizirano državo, ki je popolnomu enaka drugim. Pn- krbell smo vpoš te vanje in do top na Kitajsko zuse, n preskrbeli nio ga tudi za druge narode. Jnpon-ika politika odprtih vrnt ni nič dru--ega, kakor nekakšna garancija Ame-•iki, da bo imela na Kitajskem polje, na katerem ji bo- mogoče pridobivati trgovino s Kitajsko na svojo stran."
Vprašujoči časnikar je omenil, da to Japonski mtjbrže ne bo nikakršna ž rt »'V, ker lahko ceneje producirá, ku-I or druge dežele, in se jI zaradi tega n¡ treba bati konkurence. Sakatani je odgovoril:
Ali right, to priznam. Vprašam Vas pa, če nima vsaka država po postavj enakih pravic kakor mi, da lahko izdeluje blago ceneje? Napravite si nrotektivro carino; mi ne bomo imeli nič zoper to. Vaši industrije! in vafii trgevei gredo lahko na Japonsko m Kitajsko in tam lahko delajo, kar hočejo. Mi ne moremo tega storiti
Brraitvo na Kitajskem.
Menda ni nikjer nu svetu toliko rac i* v kolikor na . Kitajskem. Po •h delih republike jih je dosti, nuj-> pa jih je v Pekingu, glavnem mestu Kitajske. Nujmunj «totisoč se jih vluči vsak dan po ulicuh tegu največjega mesta na svetu. Čudno je to, du je tu ogromna beruška armada prav dobro organizirana, solidu-
O pasji steklini.
Pasja steklina nastane ob vsakem letnem času, posebno pa v vročem poletju. Od nje ni izvzeto nobeno pasje pleme. Stekli psi lopljejo vodo. mleko iti druge tekočine ter plavajo celo po \odi. Tudi ni reH, da bi moral vsak stekli pes imeti pene v gobcu. Večinoma so rtekli psi v gob- i
ričnn, tvori nekakšno državo v drža- eu prav taki kakor zdravi psi. Neka«
vi in imu celo svojega vludarju ali kralja, katerega oblast vsi spoštujejo, ker odloča o življenju in ¿»mati vsakega berača. Izvolijo ga izmed sebe nu podlugi splošnega glasovanja. O-gromno mesto je razdeljeno v okraje, kjer heručijo gotovi oddelki te nrma-de, drugi jim tam ne smejo delati konkurence. Berači imajo tudi svoj kongres, kjer se posvetujejo o raznih zadevah. Ob tukih dneh ima vsuk berač pravico do ri/a nli moke iz vreč, ki stoje pred prodajalnieami nu ulicah. Kadi ali neradi morajo trgovci ugoditi tej zahtevi, ker bi jim drugače hoda predla. Poleg teh prosjukov je tudi mnogo drugih revežev, ki so v resnici vredni usmiljenja, slepci. V trumah po 20 in več skupaj hodijo po ulicah eden za drugim, vsak z rokami položenimi ua ramah svojega tovariša pred seboj. Dolga tu vrstu prosi durov od jutra do večera, preriva je ae strudom po živahnih ulicah.
Kaj pij«jo narodi.
Statistični urad klasificira narode po njihovih navadah pri pijačuh. Na Angleškem se izpije največ čaja, po-vžije "c ga n..nireč na leto 256,509,-7:tl futov, t. j. skoraj 6. funtov na
narico, in i icer tudi za obrambo. (':..■>-nikar je vprašal Sakatani ja, koga «e boji Japonska, da se obt.oožuje proti napadu; on ie odgovoril z enakim a se boje Zdru/ene
Časopisje slavi rumunske zmage in govori o popolnem poiazu zaveznikov. Med vrsticami se pa vendar cita, da ni zaupanje v končno zmago neomaj- vprašanjem: K« 110. Odknr so centralne sile podale države?
svojo mirovno ponudbo, smejo raso- Na di ektno vpt;u anje, Če ni pisi veliko več pisati o miru. kakor da pov/.io« t U» o bo;" Iransko prej, in kdor pazno čitu, da najde tudi tisto, kar člunkarji mislijo, pu ne me-
ni isl i, iboro-
Dne 17. julija je bilo nu Dunaju jo povedati, spozna, da nr menda \ odprtih več ljudskih kuhinj. Cene nobeni deželi hrepenenje po miru tu
v teh kuhinjah so, kakor pripovedujejo, Dunajčanje sledeče:
Tri desetine litra juhe. st mejo 10 vinarjev, porcija sočivja 20 do 25 vinarjev, 200 do 300 gramov riža, polente ali kake slične stvari stane 30 do 35 vinarjev.
Neki Dunajčan, ki živi zdej v švicarskem hotelu, je pravil, da so upali, da ne bo teh ljudskih kuhinj več ljudi posluževalo kot se jih. ♦ Pa je se je izmed 540,000 dunajskih družin priglasilo za redne goste oziroma odjemalce teh kuhinj samo 5.300 družin; Posameznih oseb je seveda zelo veliko.
Dunajčani, kakor tudi bivši prebivalci drugih avstrijskih mest, ki se nahajajo zdaj v Švici, so rekli, da je ljudstvo že davno pričakovalo, da pojde tudi Rumunija v vojno. Ljudje
ko veliko, kakor v Avstriji.
Notranje politične razmeie so skrajno zmedene. Vse ogorčenje, ki se je po Adlerjevem atentatu kazale v časopisju, je bilo umetno; razun male klike, ki je imela dobiček od absolutizma, ni nihče žaloval ob Stuergkhovi smrti; če bi Avstrija imela redna sodišča in bi se moglo svobodno soditi, bi bilo zelo težko dobiti poroto, ki bi obsodila Adlerja.
Med strankami so nasprotja tako velika, kakor še nikdar ne: Se ostrejše je razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Nihče pa ne ve, kako se zasuče položaj od danes do jutri.
zevanje ravno japonsko vprašanje, je odgovoril odločno:
"NV. Ta navidezno napeti položaj je imela Japonska le od kr.ija pred
c dogovorili bodo hodili icr.c Nuši toda
oblnormi Jep'i e priznati, da
v Združenih državah. Zakaj ne? Ako osebo. Zcdinjene države ¡/.pijejo naj->nio dovolj inteligentni in ako imamo več kuve in konsumirajo 900,878,977 zmožnosti, da se lahko družimo z ve- funtov uli 12 funtov na osebo. Nem-I i kini i Amerikanei, zakaj nas Amerika eija pije skoro samo pivo, na leto ga
zapostavlja in izobčuje?"	iapije 8,022,401,00(1 litrov ali 138 1,
Najkočljivejše vprašanje je bilo. če "«'» osebo. Rusija pije največ žganja, gre Japonski za tem, da dobi Filipine, namreč 783,139,500 litrov, t. j. 5 li-Ne, je odgovoril. Filipini'pripadajo trov na osebo. Francija pa pije največ vina, namreč 0,042,737,700 litrov
•Zdi u enim državam.
Toda, recimo, da bi bili Filipini »I» 150 litrov na osebo.
■e prosti?", je bilo nadaljnje vprav--	-—
*
\njerika bi vedno imela nekrkšno pokroviteljstvo nad Filipini, je odgo- individij si je v Trvtu priskrbel pod- nom. Nekega dne je opazil, kako so voril Sakatani in dodal:
K epenikijadn.
'Luxenburger Po'.<t" poroča: Neki
teri imajo pač odnrt gobec in jim t«- ] če slina uli sluz iz gobca, ne pa penu, i Tudi ni res, da bi tekli psi vedno nosili po besen rep in tekli nuruvnost. —Prva znamenju steklosti so: 1. Spremenitev obnašunju, žulost, skrivanje po temnih kotih ali nemirnost, dražljivost, grir.avost nli pob'glott. Mnogo p nv pobegne prve dni bolezni od doma, vrneio se še le čez eden ali dva dneva domu, rko jih ni kaj zadržalo. . Izguba teka do navr.drie jedi, oojeda pa rad ntvnri, prst, mahovje, slamo, les itd. 3. Posebno i^rovo hri-pnvo lajanje. Sttkli pes ne laju, da bi o<lilajal po Večkrat glu:1. vedno tanj-Si. Nekateri lajajo več, nekateri manj; pri prvih postaja glas hripav. 4. Grižo rajšj siccr druge živali ne-človeka, celo nežive stvari. Če-irav pozna ntekli pi pvoitgn gorpo-tarjn in njegov glas, vendar vgrizne udi njega. 5. Spodnja čeljust nwi visi; pri nekaterih pu ne le pozneje. 0. Hitro shujša, dobi kulne oči, mr-"¡avo dlako, otrpne mu križ in zadnje noge in pogine nato najkasneje v parnih ali devetih dneh.
Knko se zdravijo živali.
Mnoge živali vedo za zdravilne trave. Kader se jc prebudil medved iz zimskega spanja, naje se mahu, da si počisti želodec in čreva. Ljudje, ki poznajo pse, vedo, da so psi zdravejsi na deželi, nego li v me tu. Na deželi se more pes po svoji volji nujesti raznih trav. Nekega psa je ugrizel gad; pes je tekel precej do nekega studenca ter ugri/.eno nogo držal skozi 24 ur v vodi in ostal živ. O sličnem slučaju je pripovedoval neki lovec. On je zastrupil vrane s fosforovim gliceri-
rastni ko uniformo; potem je v Lu-Verjcmite mi, Če Vam povem, da xenburgu najel avtomobil in se peljal ima Japonsko dovolj opraviti doma. v Belg. I.uxenburg. Tu je z grožnja-Vprasan jc bil tudi, če jc kaj res- mi	30 tisoč frankov vojnega
niče na tem, da so japonski častniki tlavkae c nato vrnil v Luxenburg in vodili Mehikance v bojih proti Ameri- pln*al sorcfju 300 mark. Temu se je kancem. To vprašanje ae mu je zdelo' Pa c<',n rc(~' ?dela sumljiva in je dal
Vzor Sherlock Holmeta.
Stari profesor na vseučilišču v
Kdinburgu, na katerem je Conan
. . .	Doyle študiral medicino, je po trditvi
pa so tudi bili prepričan, da bo po- ne|tega	ia80pisa vior Sh,.r.
tem še veliko slabše glede hrane, kajti Rumunija je bila že pred par meseci prepovedal» izvažati v Avstrijo jajca in druge stvari.
V	raznih avstrijskih, kakor tudi nemških časopisih je najti, vesti, iz katerih se spozna, da avstrijski armadi zelo primanjkuje konj.
"Muenchner Neueste Nachrichten" pravijo, da so avstro-ogrske oblusti mobilizirale vse pse, ki so količkaj trenirani, ali pa taki, da bi se dali na kak način izučiti za vojne posle.
V	teh časopisih je tudi citati, da je bil ruski naval pričetkom junija tako nenaden, tako nepričakovan, da so avstro-ogrske armade pustile na mestu, kjer so bile, velikanske množine vojnega materijala, ki je padel v roke Rusom. Materijal je bilo nemogoče odstraniti.
Zdaj delajo vojni vjetniki, ženske in otroci nočindan, da bi imola armada dovolj, da bi se mogle nadaljevati vojne operacije.
Neki ameriški časnikar, ki se je vrnil v Združene države i/. A vrt rije preko Švice, pravi, da je najhujše v velikih mestih, drugače je na deželi, ker je bila letina dobra.
Po nemških pokrajinah ni toliko nezadovoljnosti, kakor po slovanskih
lock Holmesa, ženijalnegu detektiva v znanih povestih. Ta profesor je imel pravo strast, da je na isti način kakor SheHoek Holmes iz najmanjših opor delal dalekosežne zaključke in jih z vztrajnim vežbanjem mojstrski izvrševal. Nekega dne ga je poselil mož v meščanski obleki ter ga jc nadlegoval za denar, namigujoč mu skrivnostno t) preteči nevarnosti, pred katero mora bežati. Drugih pojasnil ni hotel dati profesorju. "Lepo", je rekel profesor, "ker imate vi zaupanje vame, bom jaz govoril za vas. Clejte, vi služite ali ste služili pred kratkim kot infanterist v vojašnici, kaj nc?" "Da, gospod. Ali odkod veste vi to?" "En trenutek. Jaz vem še več. Vi str d" fcertirali in me prosite za denar, da bi se mogli v inozemstvu varno na «'liti Ali ni tako?" Neznanec je bil popolnoma osupnjen in je že mislil, »In je Izgubljen; ali pmfe«nr ga je pomiril ter mu razložil, kako ga je spoznal kot pešca: najprej po njegovi hoji in potem po njegovem držanju, ker jc stal napeto, knkor na vcžhnlnem trgu. Nn-daljni 7.ak'iučki so bili seveda blizu: vojak, ki se pojavi v meščanski suknji in hoče imeti denarja za beg. nc more biti drugo, kot deserter. ki hoče ubežati zasluženi kazni... Take dc-
pi-tni, toda- p<> noje -m •n rekli, da nnsi ljudje v Ameriko; i/ eljevanje v Zdr države je popolnoma prenehalo, čuti so siVer nekoliko ranjeni, vse zadeve se bodo p rešile. Mislim, da mori se mora to vprašanje rediti. Japonska ne namerava Združenih držav preplaviti s svojimi ljudmi, k »kor nvslijo nekateri ■ iznicd v:1 ih ca opisov Po vojni > >.( ■ videli, da bo v :r drv.ava držala svoje ljudi doma in jih ne bo pustila v Ameriko.
Postopanje Združenih držav smatramo za ž ilitev, ker ras boli. Moje -anje so, «la pride čas, ko bodo vsi Amerikanei tako mislili, kakor n islijo nekateri veliki in izobraženi Amerikanei, ki smo jih sprejeli v vvo:i deželi.
Japonska ni ofenzivna, pač na je defenzivna v vsakem ozira.
Vprn .in je bil, če mi di Jap-m ! a pošiljati svoje, izseljence in Kit i i ko. Na to je odg» voril:	/
• Japonska ne stori ka t ii< naj pošiljamo tja svoje dela
žaljivo. Odvrnil je pa:
To ni resnično. Absurdno je. Ce ni bilo namenoma izmišljeno, se je moral kdo zmotiti in smatrati kakšnega Mehikanca za Japonca. Ce bi pa i i bilo resnično, da jc vendar kakšen Japonec v Mehiki, to se pravi v kakšni ohdotni vojski, vam odločno '/.ugotavljam, da ne ve japonska vlada o tem ;ici ..i. Vi imate nekaj časopisov, 1 rotečih med ljudi take novice, ki so \*e drugo kot dobre za n:u in za vas."
K r je neki nevvvoi ki list poročal, da je bila municija, katero «o Japonci poslali zaveznikom, izdelana v vladni tovarni za rmnicijo in da je japonska vlada spravila V državno zakladnico velike dobičke, je pojasnil: Pred \<>jjio 'r je* v državnih t >var-••• h ::a muni^ijo izdelovala municija, teda ko je prišla vojna, se je to prenehalo, kajti pojavilo e je mnogo novih podjetnikov, ki so pričeli izdelovati strelivo, in dobičke so spravili .■•rimi.
Sakatani je t vnemo naglašal, da ni /;i vojno med Ameriko in Janomko nobenega vzroka in da v resnih japon-kih krogih tudi ni takih namenov y Ce se slišijo iz njegove dežele vča i Mi drugični gbnovi, e ne nc pozabiti, ko da ie tudi v Ameriki scnzacijsko in
sleparja aretirati.
vrane, vzemši kroglice, odletele do nekega grma ter so začele kakor omamljene zobati neko vrsto zdravilne rastline. Lovec je odšel tja in zapazil po zemlji množico raztresene zelenkaste tekočine, katero so vrane izbljuvale. One se torej Znale, da so jagode od omenjene rastline protistrup.

Izšel fe
ÄmerifKi DruzinsKi
K j) le dar
ZA LETO 1917
Koledar, ki se jc zadnji dve leti splošno priljubil sloven-sk"tnu či.iateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da
Čimbolj ustre/c
V ()
h i na
jo nieder» ': slika
našemu delavstvu in občinstvu sploh. K. K.: fcetev; pesem. — Letni koledar.
Me-
im|:ii	St <dci na (natika. ■ - Letna kronika. — Zo Ii njen o
1 \ 1 lil... i >• / . I i ft mu i tn i .Irînvnr
dela'
..a;- t il
it c
so kitaj nej ?
Kako je pa z japonskimi tovarnami na Kitajskem, v katerih delajo kitajski delavci? je bilo vprašanje.
Ah, to jc. druga reč, je odvrnil.
Ali ima j.ipon.ki mon .i i . program v svojem ozadju kakšne namene in želje glede Kitaj ke? je bil vprašan naravnost,
PrebivateUtvo Kitajske.
t
l.iom
t a né birr' kita
zlasti po čeških. Pravi, da ni videl v	tPfcttvske vaje je stari profesor vedno
Pragi, kjer se je mudil dva tedna,	pOU,|nrjal in mladi Conan Doyle se jo
drugod zastave, kakor na državnih po-	jnteresiral za to v največji meri. V
slopjih.	duši mu je vedno plavala postava
Prebivalstvo je kljub v cm urad-	ostroumnega detektiva, čigar vzor jo
nim izjavam zelo pesimistično glede	gledal pred seboj v osebi sivolasega
izida vojne.	učitelja. Ko je naposled pesniSki opi-
'kunno st«-ie Kitajska po novem Kk-n. te'ni '.'T miljonov, ovl k;i-i!i .d ¡c ra Mandžurijo 9 mi-v. ,\korav-io je ta 'otrv prav-I •	i :t " v, ker je na
tn;' štetev nemfigoču, vendar <lo-zanimive zaključke. Na prave ■d.o provincije (1 1902 miljonov ' prebivalcev t brez postratr 1 i,h dežel;' (I 1902. 1miljono i je odpadlo po 1 zgodovinskih poročilih t. 710 le okrog ,1 *iO miijonov ; po tf i v j t 1S12. okrog milj« nov. V is pr ivi-'cah prave Kitaj.d e pride na kvadratni kilome- l ter 110 prebivalcev medtem ko jih pride v ,po«tran kili de/etaii, n. pr. v Mandžuri ji in v Tibetu * h» po 9 in 3, v Turkestanu in v Mongoliji pa se ne po 1 prebivalec na kvadratni kilo-
hujskajo» ? časopisje, za katero pa nc morejo hiti odgovorni vladajoči fak-t< i r i. Japonsko ne želi nič dru/.oga,, kakor enake pravice za svoje ljudi v \moriki; če bi *e to vprašanje povolj-10 r«"dlo bi odpadel skoraj vftak re-porazum. On osebno upa, da ne tako zgodi, in je prepričan, da nima njego-va dežela nobenega napada na Ameriko v mislih.
Nov denar.
Z Dui aja se poroča: . Te dni bodo pričeli izdajati železne dvavinar ke novce. Avstro-ogrr.ka banka jih je i-e. razdelila med svoje podružnice. Pričakovati jc da bo pomanjkanje drobižu v kratkem odpravljeno. Izdajo enoi. on-kih bankovcev bodo po penili, izšli bodo še v tem letu, ua \ \ ;ak ,način pa začetkom prihodnjega P.ankovci lw>do rdeče-erni. I/.-tudi luni namenjena odredi a »• sedanjih kron. •
Ki:-
:nui.

ur za v c
stvo. -
Kr \ ;iv darvin Nevtralni Anton Fr
Pravica; nji t rem d ki (lajKinovi.
Uaznver je »ne.I M< hiko in Zedinjenimi državami. - Inozem-r»o ««ka vojaa. - Anton Aškerc: "liku. — Engclbert Gaagl: t; J„ c, ,„ Zdfka K ve I rova: Zločin; povest. — M. I>.: O 1". Kristan: l'o neustavni poti; pesem. — Ivan Molek: \n or: ¿aln v enem dejanju. — Kako »o nastali kontinenti. • k:' knra i md iiiano; t" «cm. — Na pot v Mehiko! — K. K.: Milan Pagelj: Potnik; črtica. — Pod puško! — Zad-F K.: Ludlow; pesem. - Anton Verovšek. — M il im (i irki j: !'• - ni o «okolu; črtica. — Cvetko (»olar: Rojstvo; pe-1, „ 1'iai.. š.. : Andrej Klemenčič; življeujepisna črtica. — Jožo /a vrtiiik- Od jadrnice do nadoklopnjače; razprava. — Submnrinka • ire .o oceana. - Oton Zupančič: lli! ... — J. Howard Moore: Odkod ¡/\iia vera? - K. Kristan: Odločitev; črtica. — Od prve do druge Inter-i	.t; a ml,rožič: Rešeni; črtica. — Suženjstvo v Jukatanu. —
Napoleon in njegovi sorodniki. — Južno ameriška odkritja. — Sociali-t, ,;t I di i ia. Smit /urine.litega kemika. — Frank Patri č: Socialists-i, a str v nka \me.rike. Jugoslovanski sorialisticni klubi. — Mednarodna mla linskii organi/arija. — Statistika; raznoterosti; oglasi..
Skoraj odveč nam je naglašal i, da bo koledar tudi
bogato ilustriran.
Z upa n
sliki', ki
.hi t. ie ;»o. .Nied njimi so slovenski pisatelji Ašken... Cankar, lan tik in drugi, portreti odličnih socialistov, učenjakov itd., \ /\ c/1 / letnimi dogodki, alegorije, zemljepisne skice i.t.d.
koledar je trdo 'Vezan,
nie
Ko !>o se pričeli boji v Hukovini, ko so padle Črnovice, je pričelo ljudstvo zelo dvomiti o zmijgi, katero jim obetajo.
Ameriški časnikar pravt, 3r lo dunajsko časopisje, ko so pričeli Rusi prodirati, popolnoma tiho. Prinašalo je le pu«ta poročila o "malenkostnih nazadovanjih in velikih sovražnih izgubah".
Knkšen pesimizem vlada pri časopisju, pa najbolj kaže članek dunaj-
sal osebo Sherlock Holmesa, ni imel prej miru, da je naiel založnika svo-jim delom, ki so imela pozneje tako velik uspeh.
5• *e¡ hr'tnr.-ki rokopisi.
V New Yorku so pred krntkim na 42. .llicTin 3. Avenue *<v»t dni Uteli vso vozove. Dognali so, ds > bilo 91.5 pro-fentov vseh motornih, in lc 8." procentov jih j* bilo vlečenih n konjsko silo. Tako je avtomobil s uvojlmi raznimi jio-rodniki le izpodrinil konja.
Ri
ovojih rti mostanu, zeju pîo'
n1
ino b i* M,
Mi
pi go
Im
času so 7ačel i preiskovati in
i ¡o
trn štiri 'keplsov i rodni k •m in v . Sofiji.
¡, v n ohranitev r ti sinod", te rokopi e popisovati.
velike V Ril; jižnici
zbirke ;em sa-
, v mu-
ri»
večjo zaslu-o k op i sov pa V nnvej em znnn tveno
. M-sa itak nr jfdo. •
Na zadnji seji ljubljanskega apro-vleacijskega sveta so prišli do zaključ j ka, dn ob sedanjih okolnostih ne gre uvajati rvesne karte, ker 50 odstot ' ko\ piebivntclstva itak ne je mesa.
Zato sc pa sedaj pečajo z načrtom, 1 da bi «e uvedla kombirirana I nrta za vila S to karto naj bi tiste eobe, I i-.'o prostovoljno aH prisjljeno odpovedo » lesu, dobile več drugih živil.
Zlslo t. Lmitnnij«.
"Plrminghsm Post" pravi, da bod i v kratkem poskusih rešiti nekoliko tovora. ki r-e je potopil z "Lusitanijo". Ako ne bo mogoče drugače, se bo vsaj ono zlato spravilo iz glohočine. , ki ga je voziln Lusitnnijn.
Znano je, da se je papir nezaslišano podražil. Tudi cene ,;...r ti i ih p trel.-.ein so močno poskoéile. To je /adelj celo .bogate časopise po .Ameriki, tako da so podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, ampak vsa ta i- i praktično nié ne pomaga. Draginja ostaja.
prem Utk M trgu »I
I .et
n nenio i/.ogniti temu udarcu, oénjo tudi ceno nase izdaje, išuji koledar
T v
ne
Tudi
na tiskarskem
k.I
•Velja, *Vez,&n 50c
v- i mi je všteta tudi naročnina za vse Zcdinjene Im r moramo naklado določiti po naročilih, naj ga
r ga zeli,
dr/a ve. vsakdo,
7 a
ter
taKpj naroči.
. v nskemu delaven bo pozneje odlagajte torej naročila, da n< Ih» premalo koledarjev.	4
»I, ee n-
pridete
a ne
Naročila sprcjmia
rftOLETAKEC,
4008 W. 31.ft St.
Chicago. III.
------ "IT
P R O L E F A R E C L ¿**¥»vu,	vpuv«-
jo sestanki nasprotnikov; tisti, ki s© lioer sov ra/, i jo, se tedaj spo-
VltT ZA INTRUHtI DEI AVSKkCA
LJUDI TVA.
IZHAJA V8.1 HI TOREK*
, — Liiluk ia iidajaUlji ——
Uifoiifin?ki delat« ka tiskovna dniki
v Lhicigo, Illinois.
Naročnina: Za Arn riko $2.00 za celo Isto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo 9 $2. |0 za celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovor u. Pri spremembi kivaUito /e P«ltg navega naunarntt
tudi stari naslov.	_ Ufe, i,UUJ(> kakšen
CIMIU ISVWMIi* «tihImcíS JU««»I. — iMUlblS«« • »••• v Aawkki. —
znajo, vidijo, da niso ne eni ne drugi divjaki ,opatijo, da niso njih nasprotja tako velika, kakor se je zdelo, sežejo si v roko, pa odidejo skupaj v gostilno, da popijejo likot na doseženo spravo.
Torej je po njegovi teoriji vsa nesreča ta, da ne sedajo kapitalisti in delavci skopaj za mizo, ka
nesporazum.
Aristokratični nagoni v Ameriki.
"T» ukréjp* — pravi — amo storili 'a stališča človečnosti. Naročil imamo
year.
■■ ■ ■ ■ Advertising rates on agreement.
Bedaj jih hoče y. zakonom prisiliti
lin to. Trinlo- jtkorpionov ! IV ne
J^^J^J^^J^t *»ste vsaj šestdeset dni prijate-Hsta »n drugih nerjdnoati, Je pošiljati	J ..... - • .
predaednfku drüibe ' ljt, placate globe 1 Bomo /e videli, Iva« MoUk. 4008 W««t 31. Str.«t, ali se boste ljubili ali lic! g^m	qicaf»,|M< Mi............H vVilMin je optimist, in luki »e ne
pnr\T TT T* À DT A M	Nedavna izkušnja bi
1 /\rvl/\IN gn W]Ux |u,lko nekoliko drugači OwMd and pwblUKwf «v«ry Tt»«Uav kr I pOtlcilll. V ŽeleZII ičarskcill Sport! South Silvio WirlmiR't Pubisbinf; Ccmpinj se je vendar sam trudil, da bi bil Chics|t, Mlimit.	dosegel sporazum. Podjetnike in
Bubaoription rMes7~United States and uslužbence je vabil v lielo hišo; Canada. $2.00 n year, $1.00 for half sam je s svojo veliko zgovornostih foreign copntriea $2.60 a year, • pri^ovarjjt| enim in drugim. »1.26 for half year.	! * » K *	*
^ Pa vendar ni slo. Nie ne de. <>u ne
(izgubi poguma, kakor nebeški an-NASLOV (ADDRESS):	g«-l lie, ki je Že dvakrat o božiču
"PROLET AREC" trobil: "Mir ljudem na zemlji !'
400a w. 31. STREIT chicago. illinois Klali so se dalje, l'a si misli: 'Tre-j
¡ha je vivkrat poskušati"; in letos ! ŽE PRIHAJAJO NA DAN. bo zopet trobil. Wilson tudi.
~■	I Njegovo upanje j«* iz lmljsega !
. Tukaj *mo- Wilson «v a želja se ruatt.rija,H klikor t......riski šrap-l
je pričela izpolnjevati. Kakor ve-	ka|epo aaveailiki |(lvkl,„ja-
mo, hi Wilson rad dosegel bar- jo On pričakuje, da. se bodo spo-, tiio n i jo med delom in kapitalom.^. uravnavall Am|)ak štrajkarske Zmedeni inate.nat.ki so si vcasi^^ ^^ lIr|avcem jt.matw m.l belili glavo, kako bi dosegli kva-|kako|. ne (Vz ^1(,4.sot l|nif resi draturo kroga m v 'hlazniei naj-1 |n r(,s n- sporazuma _ v ^.žjem ; dete včusi človeka, ki prižiga z ¡menuj
t'ey. šestdeset dni. Kaj se med tem časom lahko /godi na škodo delavcev, to ni Wilsoiiu nič mar in Sterliugu tudi ne. t e nočejo jk» tem času več štrajkati, jih itak ne bosta silila. Naj se pa uravnajo, pa bo!
Za to se bo trudila komisija, ki ima v sebi vse garancije, da bo njena razsodba 41 pravična ' \ V to komisijo volijo namreč delavci štiri člane, podjetniki štiri, lri pa
Močna stiuja zoper Japoiu*, ki jo opažamo v A-meriki lahko na vseh koncih in krujih, se je zopet pojavila v senatu, ko je razpravljal o iiaseljevalnem zakonu. Seveda ni to nič -novega in nihče ae več ne čudi poizkusom, bi gredo za tem. da bi ae Japonci popolnoma izključili iz Zedinjenih držav. Če vidimo take na-zadnjuške nazore v delavskih unijah, ne more nikogar presenetiti, da trobijo kapitalistični zastopniki v ta rog.
V razlogih enih in drugih so sicer razlike. Politika voditeljev delavskih unij prihaja iz strahu pred konkurenco japonskih delavcev; politika kapitalističnih zastopnikov iz.vira iz strahu pred japonsko kapitali-
odlično mesto v isti družbi. Na tihem so s/zaceli sklepati kompromisi med staro in novo aristokracijo, med plemstvom in bogastvom, in naposled so gospodje knezi, grofi in baroni sami postajali to, kar so prej zani-čevvali in kar so njih očetje prezirali in zaničevali kot plebejsko. Sli ao med industrijalce, baviti ko se začeli z železom in premogom, s suknom in platnom, pa stri-žejo kupone kakor Žid, čigur oče je moral še njihovim očetom poljubovati roke.	t ,
Tega boja za prvenstvo ni bilo treba v Ameriki. Denarni veljaki so imeli pred sabo prosto polje in so porabili priliko. Nihče ne dvomi danes, do imamo v deželi finančno aristokracijo, ki Ke enako strogo loči
stično konkurenco. Vendar pa ni mogoče prezreti, da od "navadnega" ljudstva kakor nekdaj fevdalno plem
.	.	t i_i ___i_________ »r__i	. i ... « . .!„ il ... i ti I__i ..i___I_
olH-udovanja vredno potrpežljivostjo vodo, prepričan, da mora goreti, čc hoče on tako. Wilsouovo prizadevanje je popolnoma enako. Tudi njegova |>otr-pežljivost bi bila občudovanja vredna, če ne bi bil predsednik Z edin je n rli držav iti če ne bi imel vsled tega nalog, ki mu prepovedujejo* prazno potrato časa. "Njegovo fatalistično stremljenje )h> nemogočem eil ju ni v resnici
nič d rune ga, kakor imtrata časa. .	i i
imenuje predsednik. <M delavcev Vendar se pa zdi, da veruje ¡zv„,j(Mli -,aIli ,)0t,0 M,vc<la mlj.
Wilson bolj v stopnjevan razvoj, brže '^«.»varjalt fr-lavtko stali-kakor v revolucionarne skoke. (K, p(H,j(.tnikov Voljeni pa Dasi bi bilo njegovo najsrčnejše |jptlliRko. ampak tisti. ki jih veselje, ee bi se začela velekapita- i|nrmjj(. pr0(ls<M,mk >M,„ m.pri_ list in delavec kar danes gnije- stI.aMNk-,
na objemati, vendar priznava, da .	,	.... .
i * i i i•» .. («rizile si noble, pa ra/.misljaj-mora svoje zlate nade nekoliko u-	,,	' / - , .
, .. ,	• • i : . . rte, odko< naj pride ta t udezna
zdatt, ker se nočejo socialni na-f .	J t , . . . ,
....	. i; .	nepristranost. le lu zakon dolo-
«protniki na povelje |M>ljutMivati. '
imata razun toga oba dela nekaj skupnega: V najširših krogih ameriškega prehivatelstva je silno močno plemensko čuvstvo; to opaža vsakdo lahko v ponosu, s katerim si trka poprečni Američan na prsi, kadar pripoveduje, da je tukaj rojen državljan. Se to jim ne Kadostujc popolnoma; čigar starši so bili rojeni v tej deželi, ta /e nii.di, du mora nekoliko prezirati tistega, ki je p. išel sicer v Ameriki na svet, ampak od priseljenih staršev; bolj zaničljiv mu je seveda tisti, ki je bil tudi sar« na kakšnem drugem koncu sveta rojen. Amerika nima aristokracije. Kdor je delal državljanski ir.pit, vc to. Ameriška konstitucija celo zahteva, da odloži plemiški naslov, kdor ga ima, če hoče postati emeriski državljan. Toda na papirju je marši-kaj, česar v praksi ni. Taka je tudi z aristokracijo v Zedinjenih državah. Kljub zakonitemu zanikavanju jo imamo; od dne do dne se boli razvija; in aristokratični nSgoni se nc nahajajo le tam, kjer so zelo razumljivi vsled kapitalistične sestave naše družbe, ampak opažamo jih lahko, kamorkoli pogledamo.
V prvi vrsti imamo tukaj finančno aristokracijo. To ustanavlja kapitalistični sistem ne le v Ameriki, ampak po vsem svetu. V evropskih deželah s staro ari-stokracijo se je ta dolgo trudila, da bi xe bila ubranila invazije plebejskih bogatašev. Skrbno je zapiraja vrata svojih sah>nov vsem ljudem, ki niso mogli dokazati vsaj osen« prednikov. AH ta boj je bil brezuspešen, kajti denar jc postal sila. « katerim ni mogel gro-fovski ali kneževski nasi«>v konkurirati. Kaj je pomagalo prezirati miljonarja, ki oblači frak, da visi na njem kakor vreča in niti ne ve, kako se pelje dama k mizi? (Jrof je bil poln dolgov kakor berač uši, ker ne nosi grofovski naslov nobene dividende; palača njegovih delov je pri.da na bobfn in plehejski milj'nar jo Je kupil. Aristokracija brez denarja je postala bedj Usmiljenja vredna kakor revščina brez naslova, in če je hči navadnega < evljarskega fabrikan-ta le hotela vzeti princa z raztrgani žepom in mu s svojo doto omogočiti knežev>ko življenje, si jc oblizal vseh deset prstov.
Dokler so bili taki slučaji le posamezne izjeme, je še šlo, da sta oče in mati obiskavaia drago hčerko le ob gotovih urah, ko se ni bilo bati, da hi njiju navzočnost kompromitirala aristokratični dom. Ali ko so se taki v nebesih sklenjeni zakoni boljinbolj množili, se je moral plot polagoma porušiti.
Tudi državi so postali bogataši potrChnejši od rojenih aristokrntov. Z razvojem industrije se je država sploh izpremenila v kapitalistično organizacijo. Razredu, ki vlada v družbi, se ni moglo trajno odrekati
stvo, in ga še tisočkrat bolj zaničuje, kakor je včasi baron zaničeval svojega tlačann. Razdeljena je v najvišjo, srednjo in nitjo aristokracijo in v "družabnem" življenju so meje med posameznimi kastami o-stro začrtane. Mlajši člani te žlahte "študirajo" ari-stokratične šege; uče se delati iz obraz* najneumnejšo kremžo, poznavanje mode v obleki štejejo za najvišjo znanost, v gledališče prihajajo sredi drugega dejanja in odhajajo po treh ali štirih prizorih. Svoja letovišča imajo in svoja prezimovališča, kjer je hvala-bogu vse tako drago, da ne pride tja, čigar oče nima vsaj trideset miljonov; lakaje oblačijo kakor evropski cesarji, splošno je pa njih največja skrb, kako ukrasti Bogu čas, ki ga je dal.
Človek ne more imeti simpatij za podedovano plefn*tvo; ampak ta aristokracija dolarjev, jekla, olja, plina in žganja je šc stokrat bolj zoprna. Nekdanji "prvaki" družbe niso le imeli veliko več prilike za uživanje kulture svojega časa, ampak so večinoma tudi porabili priliko in so res navadno stali na višji kulturni stopnji, kakor masa. To ni bila krivda mase, ampak faktično je bilo tako. Sedanja aristokracija cven-ka je pa večinoma bolj neomiknna in ueumna, kakor vsak poprečno izobrazea človek našega časa. Kar ima na sebi plemiškega, jc le zunanja oblika, in še tej se pozna pri vsaki kretnji in pri vsakem koraku, da je le slabo kopirana. V glavi ni nič, v srcu ni nič; vse, kar je, je v očetovi ognjevarni blagajni.
Ta duh, ki navaja človeka, da hoče po sili hiti boljši od drugih, pa nc živi le med-kapitalisti. V vseh slojih lahko opažamo ta atavistični nagon. Kdor se nc more na podlagi svojega bogastva povzpenjati nad druge, najde razlog za to v svoji višji izobrazbi, in če tudi te ni, preiskuje, kje je bil njegov sosed rojen, ali pa kritizira kožno barvo.
Kdo more tajiti, da je socialna enakopravnost be-lokožcev in črncev v tej deželi prazna farza? Kdo bi se upal govoriti o taki ravnopravnosti, dokler imamo cele države, v( katerih je črncu zabranjen vstop v gostilno, v katero zahajajo beli, kjer imajo črnci na železnicah posebne čakalnice in posebne vagone?
Tako vlada tudi proti rumenemu plemenu neprijazno razpoloženje; Arijec se smatra za aristokrata vsega človeštva, ki lahko kaže napram drugtm plemenom neko toleranco, v duši jim pa ne more priznati popolne enakopravnosti.
Ta atavizem je v Ameriki še zelo močan; ali dokler ne bo iztrebljen, se ne sme govoriti o resnični demokraciji. In dokler ne bo v deželi resnične demokracijo, tudi svobode nc bo.
ZASTAVE VRHAJO.
Za enkrat bi bil nas president zadovoljen, če bi se izkoriščevalec in izkoriščani nehala grdo gle-
č i I, da urede Zedinjeue države kakšen otok, na katerem bo živelo nekoliko modrijanov, popolnoma ločenih od sveta iti življenju
dati in bi se drug drugemu vsaj jn nj(^ovi|l iM,„.>ox> pa se 1 in* 1 o
malo prijazno nasmehnila. Doseči pa hoče to z zakonom
tam havili s samo abstraktno filozofijo, tedaj bi predsednik mor
Ljudje, ki imajo nekaj izkušnje	tam |a!l|.0 j,,m;i| sV()j0 fl0prj.
v življenju, mislijo, da ni ljube*-	8transk,. sodnike. Ampak zakon
ni na povelje. Wilson sc ne spoti-	||0 ,|0|,M'a tega iti tudi težko bi hi
kp ob t.>j izkušnji. Kakor je Kri-	j0 f|aj,¡ pam(ltne ljudi z., t.»ko pu-
stus dejal: "Ljubite se mod se-	¿¿HV„is«tVo. O pa hoče Wilson
boj!" — tako zahteva Wilson za-	¡skat¡ sV(lj(i komisarje v družbi, v
kon, ki naj odpravi boje med de-	kateri ^¡ve dHavci in kapitalisti,
lom in kapitalom. Kljub Kristu-	tc<{.,j naj ,,¡(-. ,|(. jr,»Vori o ne-
sovemn ukazu se danes kolje na	pr^tranosti. Vsi t;i komisija se
iuiljone njegovih vernikov; in	jK> ^..j., „rprjst,-an-ka tisti stran-
Wjub Wilsonovim zakonom sc bo-	^ k;itor¡ ho .||pn,v, krivična
do socialni boji nadaljevali.	p,» »mi, ki bo «disojen:..
Wilson p1 druge vere, in inkli, /v	. . ■
~ '	( e pogledamo ta z nion natau-
da trdna vere hriln* premika. Zgodilo se sicer šc nikdar ni, kar pra-
vi ta lepi pregovor; brezbožen po-Ires je bil v tem oz i rti močnejši od najčvrstejše vere. Ampak Wilson hoče" vendar poizkusiti.
Njegovi želji jc ustregel kon-gresnik »Sterling, ki je predložil v zakonodajni zbornici načrt zakona o uravnavanju sporov med delom in kapitalom. Ko je predsednik kongresu priporočil tak zakon, jc bilo gotovo, da pride na dan. Ne le da hočejo demokrati ustreči svojemu prcznlcntu ; da s«» republikanci kot zastopniki, velikega kapitalizma naklonjeni laki ureditvi? je povsem razumljivo.
Sterlingov zakonski načrt zahteva, da se ustanovi komisija, sestavljena iz enajstih članov. Njej naj se predloži vsak spor
čneje, vidimo torej ,da ni predložen za uravnavanje sporov, ampak za oviranje delavskega hoja. In delavci se mu morajo upirati z vse m i moemi, 4wir jih imajo.
Seveda bi se lože in z'večjim upanjem na uspeh upirali, če hi bili pri volitvah nastopili kot delavci, n« pa kot rep kapitalističnih strank.
Mesto Granite City v Illinois je zaradi draginje odprlo svoje skladišče za premog in cena premogu je takoj padla za tri rento pri hušlju. Trgovci, ki so pre i prodajali premog po |H centov buselj, so takoj znižali ccno na 1 f»c.
Ko so odprli mestno skladišče za premog, so se ljudje kar drenjali pred vrati; Prihajali so s ko;\i, drugi so pa naročili premog, da >e jim ga pri-
med delom in kapitalom, naj že	na	N* ^ladisču atavie
i il. i r v»... : w i premog le 12 in pol centov. Kar jc pride od katerekoli Vtraui. Se>1-"	'
mogoče v Granito City, hi bilo seveda mogoče tudi v drugih mestih. In šc
Militarizem razvija v Ameriki svoje praporje in njegovi bobni done. Začetek je bil nekoliko težak, zakaj demokratične tradicije niso mogle v tej deželi kar čez noč umreti. Res da ni bilo razun teh tradicij že skoraj nič demokratičnega v Zedinjenih državah; ali celo spomini imajo gotovo moč in v Ameriki se je ljudstvo spominjalo, da ni veljalo v mirnem času tukaj za veliko čast prebivati v vojašnici in se dati komandirati kakor poba.
Prve težave so premagane in nika-kar ni mogoče tajiti, da se gleda na vojaštvo zc precej drugače, kakor v prejšnjih časih. Nismo še tako daleč kakor v Nemčiji ali v Avstriji, kjer ljudje skoraj trepečejo od spoštovanja pred lajtnantom in kjer se izkazuje s snbljico opasanemu človeku i skoraj božanska čast. Ampak agita-rija za "Preparedness', mehiška eks-pedicija, boys scouts in razne uniformirane parade so že imele vpliv.
To jc bilo prvo delo militarizma, da je skušal zbuditi simpatije ljudstva zase. Ko jc to vs'aj toliko dosegel, da ne nalete njegovi nauki takoj na splošen odpor vsega ljudstva, se je dal od kongresa nekoliko nakrmiti. In zdaj ga jc minila že vsa nekdanja skromnost. Ne korakoma, ampak skokoma se razvija. Nič več ne skri-. va svojih i-iljcv. Z vihrajočimi zastavami marsira in ne prosi, teigieč zahteva svoj tribut.
Pred senatovim odborom, ki jc priredil javno zaslišanje o Chamberhiino-, vem vojnem zakonu, sta te dni stala načelnik generalnega štaba Scott I in povel jnik vzhodnega vojaštva general Wood.
Oba sta s sedanjim vojnim siste« mom v Zedinjenih državah popolnoma nezadovoljna. Tudi to, kar obsega Chambcrlainov zakon, jima ; ikn-kor no zadostuje. General Wood je
General Wood pa razvija načrt,	General Scott in Wood hočeta več-
po katerem naj bi se vsi moški v sta-	jo armado zaradi tega, ker fo vojske
rosti 21. ali 22. leta šest mesecev	drugih držav večje. Toda kaj, če
vojaško vežhali. Tako bi dobila deže-	zmanjšajo drugo države svoje arma-
la armado, ki bi štela štiri miljone	de? Ako se sklene v tem vprašanju
dovolj in lahko bi razpošiljali svoje izdelke. Mislimo pa, da se ne smejo železnice zabasavnti a sredstvi udobnosti, ki niso potrebna za življenj«. S tem, da zapremo svoj zavod, hočemo od svoje strani pomagati železnicam, ki imiijo premalo vozov in ogromen tovoru promet. Prihranile bodo vozov, premoga in dela, ki se lahko porabi za prevoz najbolj za življenje potrebnega blaga."
Tako je torej. To Je stališče človečnosti. Samo zaradi človečnosti mora 42.000 Fordovih delavcev ostati brez posla in izgubiti okrog dva mi-Ijons dolarjev mezde. Toda kako naj se drugače odpomore draginji?
Večkrat ao že pravili, da rešuje Ford socialno vprašanje. Tukaj je zgled, kako ga rešuje.
Ni izključeno, da je Fordov namen pri tem povsem pošten. Saj je lahko. Kajti četudi bo okrog 26000 avtomobilov manj izdelanih, kakor bi jih bilo brez tega praznovanja in izgubi družba navidezno profit teh vozov, vendar ni stvsr tako huda, da bi prišel Ford ali ostali delničarji zaradi tega v kakšno nevarnost. Za potrebe življenja jim je minulo leto že dovolj prineslo. In naposled niti ne mislimo, da je tistih 26.000 avtomobilov res izgubljenih. Sedaj je zima in v tem času se malokomu mudi za avtomobil. Pozneje se pa lahko malo pritisne, da se nadomesti sedanje znižanje izdelkov.
Ampak pošteni nameni sem ali tja; čim resnejša je Fordova volja, tem bolj dokazuje, da ne more posameznik reševati socialnega vprašanja.
Kaj zaleže v ogromnem prometu in v ogromnih potrebah Amerike tistih par vozov, ki bodo prosti za prevoz moke ali žita, če ne bodo prevažali Fordovih avtomobilov? Menda tudi Ford ni tako naiven, da bi pričakoval od tega odstranitev draginje.
Ampak morda misli dati zgled drugim kapitalistom. Če je to njegov namen, se bo grdo prevaril, ker ga nc bodo posnemali. Ako ima Schwab ali Du Pont kontrakt za dodajo vojnega materijala do določenega časa, bo energično zahteval, da se pravočasno odpremijo morilni instrumenti. Toda recimo, da bi Ford dosegel, kar želi; vsi veliki kapitalisti bi dali svojim delavcem počitnice, seveda neplačane. Kakšen bi bil uspeh? Da bi cene padle, tudi še ni gotovo, ker vemo, da je pomanjkanje železniških vozov bolj izgovor, kakor resnični vzrok draginje. Ampak vzemimo zopet najugodnejši slučaj; delavci bi dobivali par dni moko in krompir za par centov ceneje; zato bi izgubili mezdo dveh tednov. Kakšen dobiček bi imeli od tega? Ko bi začeli zopet delati, bi pa dalo pomanjkanje železniških vozov špekulantom zopet stari izgovor.
Ford lahko rešuje vprašanje plač-
izvežbanih mož in bi sc z neizvežba- kakšen sporazum na mirovni konfe-	,n ca8a' varnostn,h naPrav
rimi rezervami lahko takorekoč ne- rcnci, si ga ne moremo misliti dru-	,n ogkrbe ,nval'dov, zdravih prosto-
skončno pomnoževala. Stalna vojska gače, kakor da bo veljaven tudi za	rov in pocitme v svoji tovarni; social-
nr.j bi pa štela 260.000 mož. Zedinjene države. Kakšen bo spora-	vprašanja ne more individualno
Po tem načrtu bi seveda odpadla «um, pa ne ve nihče, dakler ne bo	Ne on, ne Morgan, ne Ročke-
milica, do katere nima general Wood sklenjen. Iz tega sledi, da je za A-	'cllcr. Vprašanje družbe more rešit,
nobenega zaupanja Toda milica ima. meriko sedanji čas za vojaške refor-	(,ruzba' t,sta "J*™ S1,a- kl kakor vsi vemo, bolj policijsko kakor najneprimernejši. Danes
vlPi
buie za zatiranje štrajko
seveda ne gre. da bi se kapitalistom "ost" »n popolnoma nepotreben, tako orožje vzelo. Kdo naj pa tedaj Gotovo pa ne misli nc naš načelnik strahujc štrajkarje?	generalnega štaba, ne general Wood, Individualno reševanje družabnega
G«*ml Wood iti takn neusmiljen, * je Amenka res v nevredni m- vprašanj, ne more doseči nič druzega, da bi jemal kapitalistom ščit in meč. varnosti vojne, tako da nc bi mogla Le milice ne mara; ampak za domače i počakati s svojimi reformami do tistega časa, ko sc bo sklepal mir.
reior-	* ---------- --„---------, ...
lahko 'ma v družbi. Razred, kateremu
vojaško ""nalogo'; iapitiusem jo potTc- skkme militaristice; zakon, ki jc čez >*	™ pravični rešitvi socialnega
buie za zatiranje štrajkov. In to par mesecev nemara brez vsake vred- vprašanja, mora torej doseči odloču-
jočo moč v družbi, mora organizirati.
In v ta namen se
Nc.
tega ne mislijo vsi skupaj, zakaj če bi bila nevarnost res ze od danes do jutri, bi slišnli druge besede in vojaške zahteve bi bile vse drugačne. A če tega ni, je vse militariziranjc v sedanjem času nepotrebno in smešno.
potrebe izkoriščevalcev sc lahko u-stanove konstablerski zbori kakor v Pennsylvaniji. Prepričan jc, da bodo tudi oni znali sekati in streljati; in to prepričanje ni brez podlage, kajti V Pennsylvaniji so to sposobnost zc dokazali.
Predsednik Wilson pravi, da nc more ničesar izjaviti, dokler mu ni
predložen jasen načrt; baje bi mu pa SREČNI FORDOVI DELAVCI.
«plošnit-vojaška obveznost popolnoma. Vsa Amerika in še velik del osta-ugajala.	lega sveta ve, da je Henry Ford ne-
Govdriti z gospodi v Washingtonu | navaden človekoljub. Kdor se upa ^ socialističnega stališča o teh rečeh bi bilo seveda popolnoma brezuspešno.
kakor povečavati konfuzijo v družbi, 'e bi bilo Fordu toliko ležeče na rešitvi : ocialnega vprašanja, torej vprašanja človeštva, kolikor govori o človečnosti, bi moral postati socialist, da bi pomagal ustvariti edino moč, ki jc. sposobna, da prinese rešitev. Tega nc stori; tega nc mara storiti; in tako morajo vse njegove rešitve postajati komedije.
Ne da hi bilo zaradi tega treba zamol-čati socialistično mišljenje; to je treba razlagnti žč zaradi tega, da ga delavstvo spozna in razume. Ampak gospodom v kongresu in pri vladi bi bilo treba povedati nekaj drugega.
V Evropi se sedaj precej gmori o niiru. Četudi ne bo sklenjen kar ob novem letu, je vojni položnj vendar
V Omahi je bil nameščen nov škof
Harty. Seveda je bila oh tej priliki
tudi slavnostna pojedina. Preden se
jc postreglo gostom, je pa moral ku-
,	....... , har pokusiti vsako jed — kakor na
dvomu, o tem je cinik »n ni vreden (|voru ruskc(fa carja Tak strfth je
vpostevanja. Ford plačuje svojim de-	na^n1u vedno novjeti CroneR vgem
laveem najman.e po pet dolarjev mr *kofoV8kim bankctnikom v kogti.
»lan, izvzcmši tiste, katerim plačuje
manj. Ford daje kupovalcem svojih	.
avtomobilov deleže od dobička. Fo
rf1	Hilly Sunday pojde v Now York in
jc bil v Evropi, hoteč prinesti ondot-	P™'"«4 '»m 1- aprila svojo kampanjo
nim narodom mir. Ford jc obljubil	»«P^r hudiča. Pripravlja se taberna-
.izjavami, ki jih je bilo doslej ališati o tem bodočem miru, jc ena, ki se ponavlja na obeh straneh: IJstvari-
deset dni ima komisija potem časa, da preišče zadevo iij da wrc-ibaljo.hi	*bllcr,l0t (.c nak\ipo-če svoj sklep. Tekom tega čipsa jievU. oWi(ir Karm> svojp j„mr jn <lM|n ko_ sme biti nobenega boja. K<,lur bi.V pali v lastni režiji. Grnnitr Citv ira tem času povzročil stavko, h« ka/.- sedaj tudi äc knpftjc od privatne premije Ji ultd»n, .ki 4tajj zitoms za však moirar*kc družbe, dan petsto do pettisW» d<rlnrjev. "j - -
Mister Sterling je 'popolnoma1 MomSrlki tajnik Daniels priporo-dobro razumel svojega gospodar- čn, da se pomorščakom v ameriški ja. Oll ill Wilson nočeta vzeti de-j mornarici poviša mezda za pet dolar-laveem pravice do štrajka. Nihče, J®v na mesce. Povišanje mezde hi po-iima ne sme podtikati kaj take-! množilo izdatke za mornarico za ga Le za šestdeset dni se zavle- 13.000,1100 na leto. Danici, meni. da
če' vsak boj. Pač upa predsednik	je ^	potreben, ker ^ dolž-
.,	, .	nost, mornarjev neprenehoma mnoze
im tihem, da se bo na ta način To vrrjamormK Vendar pa mislimo, vsaj večina sporov uravnala brez da m mu mornarji nf, ,„ ,„ko „mi.
lili, če ne bi ¿lo zn to, da bi «e ljudje rajši oglašali za službo v morna-
pred odsekom ponovil, kar je žc prej j0 naj sc garancije za prihodnost.
Mi nc spadam«» med utopiste, k, mi lijo, da so v kapitalistični družbi mogoče večen mir zagotavljajoče u-redbe. Ampak celo Nemčija govori o nekem razoroženju. Tudi to seveda ni taka reč, kakršno si predstavljajo pacifisti, pojoči svoj refren: Dol z
stavke; saj je njegova vera v u-BpesmKt pogajanj trdna kakor skala. Pri otvoritvi doma A. F, of Vici.
privatno dejal: Da se je mobilizacija milice ob mehiški meji izkazala kot popoln fiasko in da je Amerika danes popolnoma nesposobna za obrambo, če bi jo napadel kakšen zunanji ] sovražnik.
Nas namen ni, da bi se prepirali
o tem. Mobilisucija milicc gotovo ni	orožjem! Toda zdi se, da so vlade na
bila taka, da bi ji peli glorijo; pro-	kionjene kakšnemu dogovoru, po ka-
ti štrajkai iem sc navadno vse druga-	terom bi se omejili vojaški izdatki.
Čc izkazuje. Toda kaj se zdi ffcncra-	Tudi to ne prihaja iz načelne ljubezni
lom potrebno, da bi bila Amerika	,j0 svetovnega miru« J>fč pa iz atra-
varnejša?	|1u pre(j bankrotom.
Nič več kakor splošna vojaška ob-	Toda naj bo vzrok kakršenkoli;
veznost. General Scott razlaga, da	da se kaže nagnenje za tak spora-
bi morala Amerika, če pride v kon-	zum, to jc na vsak način vpoštevanja
flikt s kakšno večjo državo, takoj	vedno, in Amerika nima nobenega
prvi dan imeti poldrug miljon izvež-	razloga, da bi pomnoževala ljudska banih vojakov, tekom treh mesecev I bremena v času, ko se celo v Evropa še podrug miljofi. ,pi pripravljajo, da jih zmanjšajo.
odpuščenim kaznjencem, da jim bo	kel, v katerem bo 20.000 sedežev. Če
dajal delo v svoji tovarni. ^	i* v tem "boju za duše" res prav.
Kadarkoli slišite Fordovo ime, se	JC apri1, tak, da se ne bo klanje nadaljevalo | morate spomniti: Ford je človekoljub.
do sodnega dj,c. Mod raznovrstnimi Nikar ne recite, da je Ford predvsem	^ kongresnem vojaškem odseku je
spreten trgovci; in da se mu reklama,	generalnega štaba general Scott
ki si jo dela z delavskimi plačami in	»»znanil, da ho v kratkem izdelan na-
evropskimi izlet, jn deleži za kupce,	t*n<5en načrt za splošno vojaško ob-
izvrstno izplača. To je lahko resnično,	veznost, v katerem bodo prikazani
ampak tak jc sistem. Da je pa Ford	"'roški take uredbe in sedanjega mi-
resničen človekoljub, jc pravkar vno-	WHega sistema. Načrt bo prihodnji
vic dokazal. Iz same človekoljubnosti	mesec* predložen kongresu. Militari-
jc dal svojim delavcem počitnice od	rpm torej ne obotavlja tako kakor
22, decembra do U. januarja.	njegovi nasprotniki. Prihodnji mesec
Če kdo sliši, da so to neplačane po-	predložen, in preden se bodo
čitnice, bo nemara vprašal, v Čem jc	Pacifisti prav zavedli, kje da so, bodo
tu človekoljubnost. Ampak le počili.	*,aU * v najbolj ml-Z eno beseito sc ne* pove nobena povest. ,
Železnice pripovedujejo, da imajo veliko pomanjkanje železniških vozo*.
litaristični deželi vsega sveta.
Kongrcsnik Voung iz Severne Da kote je predlagal,, da naj zvezna vla-Citali smo tudi, da so v tem pomanj- (la «gradi v glavnem mestu mlin in kanju vzroki draginje. In to Fordu pekarijo, da sc tako dožene, koliko v ne ugaja. Kakor jc hotel lani za božič resnici stane kruh. ustaviti vojno v Evropi, hoče letos S tem predlogom bi popolnoma *o-za božič odpraviti draginjo v Ame- glašali. Le da se ne bi naprava po-riko. Njegov generalni ravnatelj zneje oddala v privatne roke. Vlado Frank L. Klingensmith nam pojasnju-, nnj bi pa posnemale države in občine, JC to'	pa hi bil kruh kmalu cenejši.
Kapitalize m vlad
Kapitalizem iuia v Ameriki velike iu močne pristane. Znano je, da je v deželi mnogo veleka-pitalistov, med njimi takih ,ki komaj preitejejo • svoje ugrouiuo premoženje.
To so zagovorniki kapitalističnega h ¡»tem v» Ni ne jiiu čuditi. •	- V
Človek je sebično bitje. Vsak človek je po uaturi sebičen. Vsako živo bitje sploh je tako. Trdi žival želi sebi dobro. Rastlina širi svoje korenine na vse strani, kolikor ji le dopušča moč, da naseca iz zemlje snovi, a katero gradi svojo deblo, svoje vej«', svoje listje, svoj evet iu sad.
Sebičnost je nerazdruzno spojena z življenjem. V vsem, kar živi, je nagou po obstanku; to se pravi: Vse, kar živi, koče živeti. Iu to je sebičnost. «
Ce se stvar tako pogleda, in treba jo je gledali tako, tedaj se mora priti do spoznanja, da ni sebičnost sama na sebi nič slabega. Ona enostav-uo je — po naravnem zakonu.
Sebičnost tiči v posameznem indivjdumu, sega pa čez njega. Ona obsega na primer pleme in rod. Tako je nagon ploditve le razširjena sebičnost, nagou obstanka sega čez individualno smrt. Posameznik stremi za tem, da pomnoži sa- . inega sebe.	1
Rohneti proti temu, kar je globoko vkoreni-njene v naravi, je, brez zmisla. Prav tako modro bi bito rohneti zoper sinrt, zoper vulkane, zoper življčnje samo.
i Če je sebičnost vsem naravna, ne more biti izjeme za kapitaliste. Tudi kapitalist je egoist. Kapitalistom hc pa v sedanjem družabnem sistemu dobro godi; in njih večina je prepričana, da je zanje najbolje tako, kakor je, da bi bilo v vsakem drugem sistemu zanje slabše, kakor je v s<nla-njem.Zato je čisto logično.da ognjevito zagovarjajo sedanji sistem in se na vso moč upirajo vsakemu poizkusu izpremembe.
V svojih službah imajo kapitalisti ljudi, ki so od konca do kraja odvisni od interesov svojih gospodarjev. Pritiskati morajo, da se izcedi čim več dobička za kapitaliste iz delavstva. Potem smejo tudi sami zajemati iz potoka. Zato gledajo, da teče čiin obilneje.
Tudi to so pristaši kapitalizma. In tudi to je razumljivo.
VHika .korporaeija vrže svoje delnice na trg. Tisti, ki ■hočejo imeti vajeti v rokah, si prrdrže večino. zato da nc more nihče drugi odločati. Lahko bi ustanovili podjetje, ki ga nameravajo, s kapitalom, kar ga sauii vlože; toda če bo glavnica vet*-
ja, bo tudi obrat večji, konkurenca bo tem lože premagana, dobiček he pomnoži. 8 tujim kapitalom pomagajo glavni kapitalisti sami sebi do večjega profita. Toda inanj«i delničarji so sedaj tu di odvisni od usode korporacije. Kar so vložili denarja, jim bo nosilo obresti v tistem razmerju, v kakršnem bo kor|K>racija sploh profitirala. Imeli bodo obresti, ne da bi jim bilo treba zajije kaj delati. Četudi ne spadajo m**d kralje, jim vendar sistem omogoči profile brez dela in življenje brez dela. Oni si ne morejo misliti lenega sistema. Superiutemlentu v veliki tovarni se poleg čedne plače obljubi še delež od dobička. To je apel na njegovo sebičnost, izhajajoč iz sebičnosti lastnikov. Da bo njegov delež večji, mora biti profit družbe večji. On p« ima to.deloma v rokah. Če bo delo tako nadzoroval, da izvleče iz delavcev vse, kar morejo dati od sebe, ce bo var-čeval pri mezdah, bo letni izkaz dohodkov toliko ugodnejši in delež, ki bo njemu priznun, tem znatnejši. Njegovi egaistični interesi so spojeni* s sistemom. Ni čuda, da ga zagovarja iu podpira,
Poleg tega mrgoli povsod parasitov, ki se javljajo povsod, kjer je pričakovati kaj sočne hrane brez truda. Mnogo ameriškimi političarjev živi tako od grufta. l'iiu mastnejša je pečenka za kspi-talistc, tem bolje se sami rede oh njej.
Kapitalistični sistem se jim zdi torej najide-alnejša uredba na svetu'.
Kapitalistična družba je tako urejena, da ni buš igrač h priti do dobrih dohodkov, čc nima človek Roekefellerja za očeta. Sposobnost i-n znanje ni samo na sebi nobena garancija za dostojen zasložek. Niti delo, ki ga danes opravlja, ne daje človeku jamstva za jutri. Iu če že doseže plačo, ki je količkaj spodobna, se mora zanjo po živinsko truditi in izčrpavati svoje sile, kakor da je vodnjak, iz katerega hodi ob času suše vsa o-kolica od jutra do večera Zajemat.
Ali da utrdi svojo moč, pomaga kapitalizem manjšemu številu služabnikov do ugodnejšega življenja, zato da drže večje število v njegovi o-blasti — z bičem, z iiedoscžnim sladkorjem, s pravljicami, z direktnimi lažmi, z duševnim kast rira njem.	• ,
Nekaterim omogoča kapitalizem..da sprejemajo napitnine v njegovi notranji konkurenci, nekaterim dovoli, da pobirajo slučajno odpadajoče drobtinc, in včasi zamiže. če poseže kdo naravnost v skledo po kos pečenke.
Tat ima rad take razmere, v katerih je mo-
goče krasti. Parasiti kapitalizma zagovarjajo kapitalizem.
S pomočjo vseh, katerim je spretno zual od-kazati nekoliko koristi in jih prikleniti na *c iu lia svoje interese, drži kapitalizem svojo moč pokonci. Prepričani, da služijo sami sehi najbolje na ta načiu, služijo vsi skupaj njemu.
Tako ima kapitalizem v Zedinjcuih državah velik aparat iu nič ni preveč rečeno, če se pravi, da kontrolira vse javno življenje.
V kapitalistično mauje razvitih evropskih državah vlada tu mobarhizem, tam aristokracija, teokracija — v Zedinjcuih državah vlada pluto-kracija. Mi imauio gospodstvo bogastva.
'Na papirju je stvar vsa drugačna, t sta va Zediujenih držav je zelo demokratična. Kdor jo študira iz zakonov in knjig, mora biti prepričan, da ne vlada v Ameriki nrtiče drugi kakor ljudstvo. Glavni predstavnik vlade, predsednik v Washington«!, ni nič druzega kakor prvi uradnik v deželi, izvrševalec ljudske volje. Obe zbornici kongresu Voli ljudstvo; zakonodujci so zastopniki naroda in delajo zakone v njegovem imenu, po njegovi volji. Ameriška ustavnost se je porodila iz svobode, iz boja za svobodo in iz zinage v tem boju. Ro so se kolonije otresle tiranstva angleškega krulju, je zavihrulu zastava svobode nad deželo. Na mesto vsiljenega monarhu je stopilo suvereno, samovladno ljudstvo, na mesto monarhije demokracija. Od tega časa živi beseda o svobodni Ameriki in vera v to besedo je postula nekakšen dogma. Ljudstvo saino vlada! Ljudstvo gospoduje !
Kdpr študira stvui v življenju, prihaja do spoznanja, du visi vsu umeriška ustuva v iraku in du je vsa polna ironije. Sam gospod Roekefel-Icr ima več moči kukor nekoliko miljonov naroda. Morgan je kralj kraljev v primeri s predsednikom Zediujenih držav. Carnegie lahko gleda na ministre kakor orel tiu mravlje.
Kdor se.je le količkaj ozrl po življenju v tej državi, ve. da je tako.
Ali to je vendar čpdno!
Kako je to mogoč«*, ako je ustava demokratična? Saj kapitalistov ni večina v Ameriki. Nikakršna tajnost ni .da je tukaj na miljone delavnega ljudstva, siromašnega ljudstva, ki nima h kapitalizmom nič druzega opraviti, kakor da mu služi. Pu du vendar vladajo kapitalisti!
Du. vendar vladajo kapitalisti! Zakoni se večinoma sklepujo kapitalistom v prid, u če se izje-
: ......sf\
t moma sprejme kaksua določba, ki bi labttrrfceri-stila delavcem se ne izvršuje, ali pa se najdejo sodniki dobrega srca. ki doženejo, da je stfar neustavna.
Ljudstvo vlada, ali temu ljudstvu se tako slabo godi, kakor da ga je Satan pograbil s svojimi kremplji. Ljudstvo vlada; ali to ljudstvo gura, kakor da ga neprenehoma goni žvižgajoči bič; v mnogih slučajili robota to ljudstvo kakor sužnji v starem Egiptu; in v mnogih slučajih živi i to ljudstvo slabše kakor mižnji v starem Rimu.
Ljudst vo vlada; ali vsak čas se zgodi, da po-! knjo puške med to ljudstvo in ga ubijajo — tiste puške, o katerih samo odloča, ako res vlada.
Ljudstvo vlada ;ali neprenehoma je v taki politični situaciji, katere si ne želi; enkrat mu žuga vojna s Mehiko, drugič vojpa z Nemiijo, tre» tjič vojna z Anglijo. Vedno je politika taka, kakršne ljudstvo ne mara; a — ljudetvo vlada?
Sedaj je v deželi draginja, da si kmalu ne bo mogoče kupiti kruha. In — ljudstvo vlada?!
Kljub temu se ne da spraviti s sveta dejstvo, da odločuje večina prebivalstva v Ameriki in da si dela ljudstvo postave.
Kje je torej protislovje? Nc iščimo ga predaleč. Najdemo ga latoko prav blizu. Ljudstvo odločuje samo proti sebi, proti svojim interesom. In razlagati se da ta absurdnost le na ta način, da velik del ljudstva ne pozna svojih interesov iu ne razume javnega živ-Ijenja.
Kajti ds bi zdrav, pameten človek sam sebi kožo drl, je neverjetno in nemogoče.
Ali to, kur dela večina delavskega ljudstva v Ameriki, kadar ima pravico in priliko, da kaj stori zase. glavno kadar so volitve iu je treba določiti ljudi, ki bodo izdela vali zakone in one, ki jih bodo izvrševali, pa še one, ki bodo nadozrovali izvrševanje, pomeni v resnici nič druzega, kakor da režejo s svojega telesa kožo, i zkaterc se izdelujejo biči. In s temi biči so naposled sauii te-peni.
Vladi kapitalizmu se socialisti uič nc čudijo, zakaj socializem je že davno dokazal, du je vsa politika samo vrhna stavba, zgrajena na gospodarski podlagi.
V Ameriki pa je kapitalizem gospodarsko tako razvit, da prednjači vsemu svetu. Zato tudi ni nič čudnegu, da se prenaša gospodarska moč kapitalizma na politično nolje, da vlada v Ameriki kapitalizem.
Kancelar in parlament,
\
Davki in umetnost.
Iz Curiha poročajo, da je kancelar Bethmann Hollweg na neki tajni konferenci, na kateri so bili navzoči voditelji vseh strank, izjavil, da ima polno noč za mirovna pogojanja, ne da .bi mu bilo treha kaj vprašati politične voditelje. Raje jim ni hotel dati prav nobenih pojasnil o mirovnih pogojih in je žugal 8 svojo resignacijo, če bodo političarji kaj sitni.
To st popolnoma vjema z vladnimi navadami v Nemčiji in Bethmann Hollwede je po' t jrt dosleden, ko tako ravna. Je li vlada kopa vprašala, ko je napovedovala vojno? Ne. Kaj naj torej vprašuje, če hoče sklepati mir?
Bethmann Hollweg: ima tudi juristično popolnoma prav. Po nemški konstituciji je vprašanje vojne in miru absolutno pridržano kajzerju. Če je kancelar pooblaščen od vladarja, <U sklepa mir po svojih nazorih, mu seveda ni treba za to pooblastila od nikogar drugega, tudi od parlamenta ne. Kajti ne pozabimo: Časopisi po sicer nekaj i oročali, da je kajzer obljubil ljudstvu v Nemčiji po vojni parlamentarno vlado; ali doslej je ni in Bethmannu se ni treba ravnati po obljubah; saj je ie veliko, če se ravna po obstoječih zakonih.
Ampak lahko bi se reklo, da ni to lepo od njega; zakaj vojnih žrtev nista doprinašala kajzer in on, temveč ljudstvo. To je res. Ne le, da hi bilo lepo; tudi obljubi, da bo vpeljana parlamentarna vlada, bi dalo nekoliko trdnejšo podlago, Če bi se'kancelar blagovolil nekoliko ozirati na želje in nazore ljudstva.
Če je resnično, da ni hotel dati voditeljem strank niti informacij o mirovnih pogojih Nemčije, tedaj je to teko absolutistično, da tudi avtokracija v Rusiji nc more biti bolj svojevoljna.
A kljub temu moramo, če vpoštevamo vse razme-res, priznati, da spoznavamo v tem majhno, a vendar dobro znamenje. Sedanji družabni red je že tako zmeden, da včasi tisto, kar bi bilo v resnično demokratični ureditvi neizogibno, lahko v današnji-učinkuje kakor prokletstvo. Na vemo, kaj smatra Rethmsnn Holl-weg danes za pogoje miru. A po njegovem zamolča-vanju sodeč so taki, da ne bi večina političnih voditeljev zavriskala od veselja, če hi jih slisala. To je lahko tudi napačen sklep, toda po tem, kar vidimo, je logičen. Ako bi bil Rethmann Hollweg prepričan, da zbsde njegovi pogoji pri večini radost, bi jih najbržc povedal.
če ne vemo, kakšni so kancelarjevi nazori, pa vendar precej vemo, kakšni so nazori parlamentarne večine vsaj v splošnem. Le od socialnih demokratov smo doslej slišali odločno zahtevo, da naj se sklepa mir brez vseh aneksij. Meščanske stranke so pa pijan« nemških zmag in so večinoma ponovno naglašalc. ds mova Nemčija dobiti nagrado zanje. Sicer se ne strinjajo vse v tem, kaj naj se osvoji, ampak osvojitve zahtevajo skoraj vse.
Lahko js stvar taka, da noče kancelar teh strank razburiti s svojimi pogoji. V tem slučajp je naraven sklep ta, da se njegovi pogoji razlikujejo od tega, kar smatra večina za pogoje, torej da je Bethmann Hollweg skromnejši od meščanskih strank. I 1 Če je tako, tedaj bi bilo to v resnici dobro znamenje. Kajti o tem ni dvoma, da je mir le tedaj mo goč, ako opusti Nemčija nastopanje zmagovalke. In če je večina političnih voditeljev nasprotna miru, ki bi m sklenil brez aneksij, tedaj je v interesu miru res-ničjfo bolje, ako se Rethmann Hollweg ne ozira na voditelje.
To izgleda nedemokratično. In v resnici tudi je nedemokiat*čno. Toda vprašanje je: Kaj bi bilo v sedanjem položaju demokratično? Na videz to. kar bo«4* parlamentarna večina; v resnici pa tudi ne. T« parlamentarna večina ni niti takrat izražala pravega ljudskega mišljenja, ko je bila izvoljena. A to je bilo pred Šestimi leti. Ob tistega časa si je v razmerah Nemčije fe marsikaj izpremenilo, zlasti pa je med tem časom isbruhnils vojna, in jasno je, da je
moral ta dogodek mogočno vplivati na mišljenje ljudstva.
Kako je vplival, bi se izvedelo šele tedaj, če bi moglo ljudstvo izpregovoriti. Ali nove volitve, posebno pa svobodne volitve v sedanjem položaju so utopija in zato nc pride ljudska'volja do veljave, dokler ne ho vojna končana.
Demokratično ni, da odločuje kancelar; demokratično tudi ne bi bilo, da bi odločevala parlamentarna večina. Resnično demokratična odločitev je v razmerah, ustanovljenih od vojne, sploh nemogoča. Če bi moglo ljudstvo, ki leži sedaj po zakopiR in preži na stražah. svobodno govoriti, bi bilo pač malo dvoma o njegovem glasovanjem; dasi ni mogoče ljudem pogledatitf^ v srce, jc vendar nadvse verjetno, da bi vojaki glasovali za mir, tudi za mir brez vsakih aneksij, za vsak1 mir, ki ne bi bil po njihovem spoznanju krivičen in jim omogočil, da se vrnejo domu in v življenje.
Če je tako ljudsko glasovanje nemogoče, tedaj se le vpraša, v čem je manjše zlo: V kanelerjevem od-ločevanju ali v odločevanju parlamentarne večine.
Ako bi človek vedel, kaj hoče Methmann, bi bil seveda odgovor na to vprašanje zelo enostaven. Ali kdo naj to ve, če ne ve niti parlament? Mogoče je le ugibati na podlagi tega. kar se opaža. In po tem se zdi, da jc postala zelja nemške vlade po miru resnejša, nego jc bila še pred kratkim; kancelar spoznava — tako je bilo po njegovem vedenju soditi — da ne more ta vojna več dolgo trajati, ne da bi prišla Nemčija sama v kritičen položaj in da bi postali zanjo mirov- 1 ni pogoji tedaj neugodnejši, nego bi jih bilo sedaj mogoče doseči, tudi če se ne ugodi željam šovinistov. V."aj oddaleč se /.di, da postaja nemška vlada skromnejša, nego jc bila. In čc ta znamenja ne varajo, se j* upanje na ,mir «boljšalo. Kajti če je Nemčija "dobre volje", bo to odločalo; njene zaveznice se tedaj nc bodo mogle upjrati, ker vq«Io, da bi bile izgubljene tioti hip, ko^|)i jih Nemčija pustila na cedilu.
Francoska vlada predlaga glodališki davek. Zveza gledaliških ravnateljev v Parizu je pa naznanila ministrstvu, da se zapro gledališča, ako bo ta davek spre-vjet. Tako hudo sicer najbrže ne bo, kajti tudi gleda-li?irr*T^vnatelji znajo svoja bremena odvaliti na občinstvo; sajJh*i^ujejo vstopnine tudi brez davka. Ampak res je, da ni t&k-fiavek posebno simpatičen, dasi je v mnogih deželah vpeljan. Da se zanj ogrevajo finančniki sedaniih držav, sc ni čuditi. Direktnih davkov se ne upajo tako urediti, da bi imela država od njih zadostne dohodke, kajti z njimi bi morali v prvi vrsti zadeti velike kapitaliste. Zato morajo iskati vsak čas kaj novega, kar bi se moglo še obdačiti; a to je sila težko delo, ker so že drugi pred n^jimi zenakina namenom stikali po vseh kotih človeškega življenja. Gledališki davek opravičujejo s tem, da je gledališče zabavišče in vsled tega luksus, ki se sme po pravici obdačiti. Skoraj bi se zdelo, d« imajo prav. Za obiska-vanje boljših gledališč je treba denarja; kar je ljudstvu pristopno, jc pa večinoma ničvredno. Ampak to vendar ne dokazuje ničesar proti gledališču, temveč proti — kapitalističnemu sistemu. Gledališče je zavod umetnosti in kulture. Misli in besede največjih duhov dobivajo na odru lahko kri in meso. Gledališče je umetniška vadnica; ono pripravlja človeka za ložje razumevanje vsake umetniške panoge. Dobra predstava učinkuje na vid in sluh. na čut in misel; ona združuje v sebi slikovitost in plastiko, glasbo in govor, oživlja knjigo in podobo. Z vestno izhero tega, kar naj se predstavlja, bi gledališče lahko izpolnjevalo vzvišen poklic. In kakor bi bilo blazno obdačevati šole, tako jc gledališki davek nezmiseln. '
Toda — gledališče nc, izpolnjuje označenega poklica. sc lahko odgovori. In res je; večinoma ga ne izpolnjuješ Le da ni tega krivo gledališče, ampak kapitalizem. *Saj ne izpolnjuje dandanašnji niti šola svojega pravega pokliea.
I VER JE.
Villa j«% zadnj«' «a.ir * M'-hiki ¿«-I'» nktivcn. Srern *»• ■ ino«l njcir"vmi in t'ai ran/mvimi fitami neprrnohnma inenjan toda Vi11h se b»»juje. Ir» n jc^ov i Imjí sr» ne innreji» o«" novati banditskn rogoviljenje. Osxajntije mr-t jo |«:k no kotikn ve«5 Kaknr r«»ko\ n ja.*t v«». Sen Ir«* p<» tieki vestí i/ hl„ I'n«<e je pa v Villnyi taktiki i/premenilo nekaj bivstve itegn. Mchikanei. ki :«» pri-li 1/. n )ryt>v« ti»Immo. I.a je pripo\ edujejo. «la je Villa pripravljen. *« ititi ¿ixljenje irt imetje inozemrev. fe g;t nr b«»«t<» Z«'<tiri jene <lr/H\e «»vírale y njegovem t»oju pr<»ti r»rranzi. I'«» prH\i: < '«• *c i/ rWfjo Zedinjen«* dríave ro-vtrslne	mi o«»trnoj«* m«'
liíske yadeve, *r lie /.¿¿«»»l¡ «»•! \ i1•• xtrsrii ni»*, kar lo m«»íjl«t dotikati iiitcreso\ ZrtHnjrnih ilr/,a\ in * «'imrr b¡ «í» nioglo «pravloiti ano'riAko v«ij«Ak«i p«»wr«*d<»\ un j»\ Kn jti \ *a knz«*n*ka eksftedirijH \ Mehikn i«- rn«»ulii utemHjevati te • teoi. «la je fti\ljeiije in ¡m«»tje mnrriAkih dr¿«vlj»nov v nevnrno«ti. O p«wtn VíIIh re» garnneije, «In tu» Witil prtvire Anu'rlfítnov taro, k j«*r je nj<'gnv«> vojn Mv<», raziime shum» <»b nrM. «la t»»«II 11 «>«*«• napadati nmcriíkili 100M. Tu bi lol ¿vIn \aí«»n preobrat.
Da ni te pn|K>lnoma nemog«»«'-» re«', vi-ti /«• <»<lt<»«l. krr !»»• je v ftpl<»¿n««n laxaierju m»'d Amerikn in Mí-hik«» oiaisiksj i/prem «mi«». ♦ le «I» »<> se Zedinjcnf «tr^Hv«' I mida le > pogajanje ✓ Mehiko. smpnk «• v j«*tju \ itl«* ni«' vr< n-- govori. Takrat, U«» je bllo 11 am- voj»*l\e [»«»xlnn«» «>7. m' jo. •»» je •«» ge.-hi. '-i..,**Mrel»n «• -«biti "bn:i«.i:a «	/¡ve^n sil witvega. Drtncs \í.!iih<«, «in t»i«l» v
vVn«Tiingtt n 1 n«' .».»atrajo \ e«' /.a ne*a«»«n<» nesrero. «V iií- dt.br no Jtive^n n*» rortvego. Dañen <•«.	«Itfijar
nili r. idejo, «la jo aasadnje «lovolj, « o !•<» naíe mrje varne. Mango bí si bila Am. rikn prihranils. fe bi -r bil» viada
«nt vsega začetka p«istu\iln na to lab*«"-»'. Kor «•«• l«», kar »«• j«' zgodil«», ne more veé i/.bri»«ti, jo «lnbr«ijy<hi pii-liHjn v naj sedaj tre/.nejši in mirnejši razum'do veljave. In nn jitnljo bo, f o lin vla«la tutti Vili«» Mtuitrnln 7.9 notra n jn zadevo .Mehiko in prepustila sosednji ito^oli. ti» -«i Hiuna uretli svojo dnmarijo, knkt»r ve in zn«. Ti» l»«> bolj«' /a Mehiko In za na".
Anjjleikom « utijn pomanjkanje /« loza. Pre|»o\ e* •Inli n«» zaradi toga iz«le|nvai»jo v na k «»v rutaran ^.elezneaa » '"»ua. med tein tinti lasnir, te I » i l»il.tn kiln |»ir«l vojno «Irjâl!
II<>lnn«lnki ministrski predsednik <"«»rt van «lor Limlen je "pred kratkim v parlamentu izjavil. »In jo dežela *o \o«lnn v nevarnnnti. »In ji» potegnejo ilnginlki Vt \i»jni tolmun. Pravil je, <la ««» »«• holandnke zaln^e .|reti\a /natnt» pomnožite, th^-o nlnl»/^, n«l tino «U» «Ino in •!» »«< mnra /arntli nevomrgn mednarotlnrya položajs neprenehoma vzdršavati \ oliki» številn vojaštva v aktivni službi.
Tudi Holamlija je majhna dežel«. Khi it tiče nje nona bi»KaMvH, prihaja večinoma iz a jenih prekvmor."kih ponenti. Finančno jo «Inl^titrajna vojna pripravljenost /mijo <»k rom lin brome. X'iln'e na Hnlamlskom st rte žeti vnjne. In.vendar mora «leželn prenašati t« bremena, ker .0 razmere take. da ni nih«V %»ron. če Me »op«» sn*e»li. 1'ako jo "neodvisnost" tiržav n kai»italistii-ni ilnižbi.
Na Angleškem zvišajo 7. novim letom na v»eh železnicah vozne cene za 50 odstotkov. Popotovanje postane torej tudi v Angliji lukaus.
V	našem sistema postoja vsaka reč predmet kapitalistične špekulacije. Kakor se ne ustanavljajo pekarne zato. da bi ljudje dobivali kruha, se ne odpirajo gledališča zato, da bi ljudstvo uživalo umetnost. Gledališki podjetniki hočejo imeti profit, kakor ga hočejo imeti peki, mesarji, špekulanti z žitom in z jajci. Pri tem sc pa z umetnostjo ne pride tako daleč, kakor z lahkim blagom, ki kriči in napolnjuje dvorane in na ta npčin polni žepe podjetnikom.
V	Ameriki imamo gledališke truste. Da so tu vsi oziri na umetnost izključeni, se razume samo ob sebi. Trust je organizacija za dobiček. Njegovi man-agerji morajo biti dobri trgovci, ne pa umetniki. Pisatelji, igralci, režiserji v službi takega trusta so kakor delavci v tovarni sluge svojega gospodarja in nič druzega ne. Ima li tu pesniško navdahnenje kakšno vrednost. Kaj se! Takemu pisatelju ne ukazuje Muza, temveč njegov go®odar. Ta zahteva komade, ki vlečejo. Ker ne dobiva ljudstvo v kapitalistični družbi kulturne, najmanje pa umetniške vzgoje, mu nedosta-je prave sodbe; kakšna prisiljena sentimentalnost, ki izvablja solze ali pa kakšna neslana burka, v kateri se mečejo igralci po tleh in preobračajo kozle, najde več občudovalcev kakor najboljša Shakespearjeva ali Ib-senova drama. Zato se morajo na povelje kapitaltstov fabricirati komadi, ki imajo blagajniško vrednost, i-gralci morajo igrati tako. kakor je v interesu blagajne, in čc pogine pri tem vsa umetnost, ni to gospodarjem nič mar, če so le dividende mastne.
Roljša doba pride tudi za umetnost šele tedaj, kadar pade kapitalizem, ker bo šele tedaj rešena najbolj moreče sužnosti. Kakor bo umetnik v socialistični družbi svoboden stvarnik, ki bo slušal le tistega boga, ki ga nosi v prsih, tako bo tudi masa ljudstva šele tedaj I sposobna za uživanje prave umetnosti. Delavstvo bo tedaj rešeno zoprne robote, ki izčrpava vse njegove telesne in duševne sile in mu tako jemlje vso sposobnost za kulturno življenje. Tisoč in tisoč ljudi, navidezno samostojnih, pa vendar z vsako celico svojega bitja podloženih sistemu, ki nosijo nočindan edino misel v glavi, kako zaslužiti denarja, se emancipira od te izčrpavajoče materijalne skrbi. Možgani vsega ljudstva bodo razbremenjeni, namesto da bi bili ljudje sužnji ure, jim bo služil čas, poleg potrebnega dela jim ostane prilike dovolj za duševno življenje, duh jim ostane svež :n sprejemljiv in vsa vrata višje kulture se jim odpro na stežaj. Tedaj se tudi približata ljudstvo in umetnik drug drugemu; tedaj se bosta začela razumevati.
Ali z vsem tem ni opravičeno obdačevanje gledališč, ki ni naposled nič druzega, kakor novo obdačeva-nje ljudstva samega. Predstave ne postanejo nič bolj-! še, če bodo vstopnice dražje. Ako bi hotela sedanja dr-žava kaj storiti, bi morala ubrati povsem drugo pot. Storiti bi morala to, kar ji priporočajo socialisti glede n» vsa podjetja, s katerimi se kapitalisti privatno oko-riščajo^ Ako že ne bi podržavila kratkomalo vssoh gledališč, bi morala vsaj ustanoviti svoja, vzorna gleda-lišča, ki bi bila sposobna za kulturno konkurenco s privatnimi zavodi. To bi morale storiti tudi občine. Za vodstvo bi morale poklicati ljudi, ki so sposobni za ta posel. sestaviti bi se morali umetniški sveti, zopet is ljudi. ki razumejo to stvar. Merodajni ne bi imeli biti interesi blagajne, ampak interesi, umetnosti. In če bi topatam res nastal kakšen primanjkljaj, ker bi morale biti vstopnine tako nizke, da ne bi presegale moči de-1 lavskega ljudstva, hi bilo še vedno bolje, če bi ae z jav-r nimi dohodki plačevali taki kulturni stroški, kakor da se razmetava ljudski denar za militarizem in marniri- „ zem, za konstable in električne stole in za vzdržavanj« rele armade gra|lerjex
Prekomorska časnikarska agentura javlja iz Berlina, tla so zavezniki izgubili do danes 192 bojnih 1 s submarinkami in torpedovkami vred v skupni tonaži 744.600. Aofleži sami so izgubili 123 ladij.
T
Al»v KM l'IMKM KN I
U. Re ju vaako »Kv «edel* ob ». «il do I ' Bodočnoat", fit 65 Staunton. Dl. • |Z URADA PRED3. S. O. P. ZVEZE.
»>ohtu», v <1 x orani druétva av. Barbar« Predalnik: --; tajnik: Atefan hI«	/
IJavdavlIle Ohio	Ir«, b. Ü0Ä; blagajnik:. Jakob Badlkak«,	CUvsIand, O
Darr srh P» it 39 - Predsednik:	S' i*., 71HUUUt°n' ***	Čital Htm i*j«VO Olif. VM UopiaO-
Darragh. ra., «t. 3». — « .'"T41" .	k» tretjo ne« olio v mesecu.	,_.__. „ o»««««»»
— ; tajnik: Ivau Bahor, br. 110; bla J J	vanje v prilog združenja v Pro«v«t,
gajnik: Ignac Zaloiaik, b. 43». Rej« 'Trant Bchuluu«,«r", It. 0«. YaU.	^	f d||# a, m«.,.^ nz-
v na ko tretjo nedeljo v mes.., ,	«jm« - ¿"d^ ¿¿^M»*	vjdno hodo priobé#n. dopisovanja i»
''Or«l'\ 4tv. 4«, Waat Newton. !'» ¿uh. Vsi K. K. m, Pittsburg, Kaasaa. meta lepi izgovor od atrani gl. odb. S.	nev
Predsednik: Andrej Povirk, K. 1\ I». 2, Hej» vaako tretjo nedelj.» v mesecu. n. pt Jednote Ne bodem omenjal tj mjru.
'bi bTiii^IvL^il^vJiiTiiro. 2*. U "Narodna Sloga.", it. 67, Seminole, nié o tej ali d«ugi stvar» v prilog idr«- kan ^ bi tie! V ai v Weat Newton, l'a.—Sej« f«.— Predaednik: Nik Zvonahi, b. .V»; ¿enjÄ| pa£ pa apeliram n« sedanji pri- po8tola v
SLOV. DELAVSKA
rim* 4m M. i»niu
PODPORNA ZVEZA
»■kaiporirwta tS e*r»i« I» »
v ilitivi »i.u
Sedet: Conemaugh, Pa.
U LAVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Prostor, 61 'JO St. ('lair Ave. Ueveland, Ohio. PODPREDREHN 1K: Joaip Zorko, U. F. 1>. 2, bo* ."»ti, Wost Newton, Pa. TAJNIK; lila» Novak, l'O Main Rt., Coneniauuh, P«.
SCHWABOVI UPI.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Franklin Main Rt., Co««maugh, Pa	VoU.nAek, 3&S2 K. 82nd Rt.; bUgnjnjk:	Jon I,»d. - Predalnik: Frank Breg«, ™
* . m.** i ......»i ^	Ivan Riiuon^ie, 3723 E. /7th 8t. V s» v	b. 7j7; tajnik: Anton Primožič. K. K. .1. ta
BLAGAJNIK: Joaip Žele, 610« Rt. Clair Ave, Clevelaud, 1)1,:o.	Olevaland, O. - Reja vsako drugo ne	•>. 5; blagajnik: Ignac Musar, U» 440; df
POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovčič, 20.Midn St., Conemaugh, Pa v dvorani rojaka Tomažiaa.	v»» v Clinton, Iad. — Soja vaako drugo
Če je kdo fant od far«, tedaj j« to jtklarski kralj Schwab, na tvoj« ncmžtvo ponosni Schwab, ki prodaja zavetnikom morilnp blago za miljon« in miljone. Njega ni strah niti atj-večje nevarnosti; on ae no boji »ti.
Schwab sicer ni tako zar«. ¿«1 sam igrat mirovnega a* postola v Evropo kakor Henry Ford, On n« kliče miru, n« pridiga njegovega evangelija; ne boji a« ga, to j« vse. A to jo mnogo v ¿asu, ko trepete v Ameriki toliko kapitalistov pred vpraianjem, kaj bo s kras-
NADZORNIKI:
1. nadzornik: Ivan A. Kakor, 207 Hanover Rt., Milwuukne, Wis. ?. nadzornik: Nikolsj Po\&e, 1 Craib Rt., Numrey Ilill, N. R Pittsburgh. Ps. 3. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 52.P Rt., Cleveland, Ohio
POROTNIKI:
J. porotnik: Anton LatriA, box S, Yukon, IV
8. porotnik: Frank Bavdek, 6303 (Haas Ave., Cleveland, Ohio.
3. porotnik: Anton Welly, box A3, Superior, Pu.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. I)., 6202 Rt. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank ftkiifea. 4H5 2nd Rt., Conemaugh, Pa.	\
Ivan Jager, b. Ô43 Woodland Ave., Concilia ugh, Pa. Frane Koa, Conemaugh, Pa.
Mihael Flek, H. F. I). 7, b. 143 a, Johuatown, Pa. Jakob Rupert, b. 23S, Routh Fork, Pa. Ivan Hribar, 700 Ilrood Rt., Johnstown, Pa.
GLAVNI URAD v. bili it. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
vaako četrto nedeljo dopoldne za pri	Jt,H'P	b;f <U; If"^1	pravljeni e*h. za /.druženj«, da ae za-
». i.i•.n »».«<•	*	Esnl (*onotzi,v b. 63. V»i v Rc*ri»	1 ,	. . . . _
me'°C-	nole, Pa - Reja v^ako prvo nedelje	govarj«. Îaa je potekel, na zadnji
"Jutranja Zvaada". fttv. 41, Cleve { v cerkveni dvorani.	4	konvenciji «o dobili naročile prip. odb.
laud, Ohio.—Predsednik ; Frank Koko	združenje S. D. P. Zveze, da se
tec. S103 Msrble Ave.; tajnik- Jakob "Združeni Balkan atv. OS, Cl m	«	^^ ^ ^^ do
1017. ter po novem letu imamo že nim| profiti, kadar ae ne bodo več delo za združenje drugi odborniki v hoteli klati v Evropi.
nedeljo ol, 9 dopoldne pri Criât Pana !	k«r odkar	Schwab tudi ne spada med tisto
"Mladi glovtuoc", it v. 42, Oaleaby,	aedujem jaz pri orgsnifacij», amo že korajiarj kj jih rato ni|t<Ur ,
II. - Predaednik : Lom* Klopčie; vrn-f •	^ ... . . Doka/al» združitev ter ko b» a« PO- J i.	_..,
tajnik: Joa. Meglic, bo. 9»; blagajnik: "BaJkan", M Os» . P.tt.burgk. Pa.	^>ruz.tev, tor so di a*i po ^^ ker ne tnaJ<) n|é mW|t|
tVauk Nadveie^ b.' 4CH* v'¡ffi	ITedncdnik.; ' Frank Stara,*.,' 440H	gej.H « drugo organizacijo , združe- ^ r.vnoduino8t ,nr*0 ^^
III. — R js vaako prvo nedeljo.	i h'v; ¿Vo"1^ blu«nJ"1	nJem- tudl uPam ,la bl M lahkof b,1° miru. akoraj bi lahko rekli njegov po-
™ - NVawaon Alley.	kaj ukrani)0.	«govarjsm no-	. .... . .. *
•Sava", it v. 43, Portage. Pa. -	Vai v Plttaburgh, P«. - Reja vaako J	'	.	„ »um v teh težkih čsaih vz<lržava
odaednik: Knrol Arnuk; tajnik: Ju-	prvo nedeljo v K. s. Domu.	nene oseoe, kuo je kp khj n.pr« preprtfanje. Po njegovem mnenju ae
ltaa,K»tn»k, R. F. D. 1, bo* 77; bla	. ZvMti bratje" At 70 Vew iVrrv	za z<lruitenJe ter drtt*1' kdo Jf Ak0" mu ne more ni* hudega zgoditi, kajti
juik: Martin Raapotnik. Val r Port	peni.»vlviu.»u. Ptedaednik: Ivan Proh,	ni «vraeno tako, ko» ae.^ konec yojne y Evropi# je pre.
p Pa.. H V. I). 1, b. .». - Seja vaako	bol 4j . tajnik: Jakob Pino/a, box	le delovalo od začetka ideje, pripona- .. . . Amerika Dotreboval.
tretjo nedeljo.	75. blagajnik: Jakob Rkofič, b. 5. Vs,.v	niti mornm pa, da jaz sem bil in	bo-	t ... voin4._Jl m.teriiele d» ho
Cilff Min«. Pa., it. 44. - Predaednik	New Derrv. Pa.- Seja vaako 1. nedeljo	.	. JT • . f k	b	aama toliko vojnega materijala, da bo
r m blagajnik: Fran,- Pivk,	v proatorih aobrata Jakob Pinoza .»1» 9	(\vm z" «druženje vaak eas, ko	do	do betlehem steel workg vedno
Mine, Pa. Reja vsa 10 dru	„h dotioldac.	,,em v,d4fl ,n Re «nformirsl, da je	vse	nmittLVi dovo|j dobiika V newyorSkem
A—; tapiik iu blaga » ta t
f. 13, Cliff Mine, l'a. I .	.... __r_____________________________ __________
¥° v	"Delavec naprej", atv. 71, Be.ae	v ^ravem re,,u za ilan"tvo S- a	klubu Lotugje pravil, da ima betle-
> "Mirni Dom", At. 45, Johmtown Pa.	mer, Pu. — Predsednik: Franc Scitel,	P. Zveze. Sobratje, prevzel sem me-	hemsko podjetje stavbinski naért, po
— Predaednik: Mat. Pečjak, 287 Co«	b. ir>9; tajnik: Joaip Jereb, b. 17*, Ida	sto predsednika na zadnji konvenciji	katerem bo treba orihodnia leta vtak-
peradale Ave.; tajnik: Gregor Hraičak,	gsjnik: Louis Hribar, b. 171; vsi v Bes	pod pogrojem. da bodem varoval vse	-f. . ...
407 Eighth Ave. oba v John.town, p«.: j	«»mer, Pa - Seja vaako prvo nedeljo j	jjh lahtevaj0t ter za kar ""
blagajnik: Ignac P«čjak, 524 Bro.J	prostorih "brata Anton Kbnčeka.	^ J. ^ ^	P-v..kib<
Uradno Glaailo: PROLETAKEC, 4008 W. 31st St., (rhicago, III
Genjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proAeni, ju........
dopise naravnost na glnvnegn tajnika in nikognr drugega. Denar na ac poAiljn edino (»otom PoAtnih, Ezprearih, ali Ilan<'n»h denarnih nakaznic, ni i
katerem bo treba prihodnja l«ta vtak-miljonov dolarjev v nov« na-bodo im«l« namen oskrbovati Zedinjene države vedno s zadostnim vojnim materijalom vsake vrste. 2e sedaj je, kakor pravi, betlehem-
St.,:John.town, Ps•—Seja vaako drug. -Koacziuako," itv. 72, Bankhcad,	1" Pravi,ih <>P'Svičeni
nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.	Alta, Canads,—Preda«'dnik: Pjav Spie	V- P- /-veze.
"Južni Premogar", itev. 4S., Alix.	wak, l»<»\ "»01; tajnik: Karol Kanik, P.	' S. D. P. Zveza je ustanovljena na_______ _ _____ ______________
Arkanaaa. — Predsednik: Mnth. Star-	O. box 537; blagajnik: Ivan PetraAek.	pravi delavski podlagi, obstoj« trdno nko podjetje za polovico večj« od gla<
Cenjena drultv«, oziroma njih uradniki, ao uljudnoj prodni, pobijati v.e \ Rej« k o" ini^'n^	s,aU^e' ak° ravn° ni P08^"0 *t#Vl,° sovitih Kruppovih tov.rn v Ea«enu,
akor Pa ne riJ « F. D. b. 77, Altu«, Ark.- ..pod Triglavom", itv. 73, Smith	¿'oni,tv«' Pac Pa sem	in ki «o doslej veljale za največje na
notom privatnih č«kov na naslov Bla* Novak, S. D. V. '/.. i Conemaugh Deposit V8ako druK<> nedelja.	fieMf p, _ Pri.(|,0dnik: Josip Rtrle,	nru an' da J' ne Pretl ProPad- Zdr«' sv«tu, »n lahko izdela miljon «erij tei-
Bank v Conemaugh, Pa. "Rlov«naki Bratje", »t. 47, Avella,	b. 63, R. P. 1). 7; tajnik: Ivan Eržen,	žili smo se s prvim decembrom s S. D. ke municije na mesec.
V alučaju, da opazijo društ^ pomanjkljivosti, naj to uemudotna hodnje popravi.
tveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake	P». Predaednik: Mnrtln Obed, box 167;, r. D. 7. b. 140: blagajnik:: Lorenc	P. in Penzijsko družbo, ter pokazali 1>a nig0 migjj kj ^^itig^
«» fv.»«.-••• « ' r»-	Aio'/JiU hv,i,0v;A'x;iliarA-Vji-¿X^jshï	smo-da tmo rv^'Tiko bi 8ihw"b- r*vn° *
. 1 ' . .....	pa za vsako m« enkost »e tako po- „»^m-n.nj, an •>.} a«
._ , - ** V"k0 'JrU«° * "Krsnjskl prijatelj" Itv 7«. Fall a	J	^ ^ ho tamo g drU|fimi or- ¿^J^S^J^
---------------- - "Slovenski Mladeniči , *tv. 48, An Creek. Pa. — Predaednik: Alojzij Slak.	1	. u „;t,a.r ene države jadrajoo s polIno paro v
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV "Nada", At. 20., Hutington, Arkan	rora. 111. -- Predsednik: John BsAko Im»x tli; tajnik Joaip Vršič. b. 261;	ganisacgam». di se zoruzenje niKoar]luko miiit»rizm«; zastopnik» kapiU-
DRUiTEV S. D. P Z. ZA L ¿.TO sas. Predsednik: Martin Pucel; taj	vič, 6J4 Aurora ave.; tajnik: Ivan K. blagajnik: Alojzij slak, b. «L Vsi v	ne izvršilo, ter zadnji organizaciji je lizma imaj0 absolutno odločujočo moč
1916 ■ uik in blagajnik: Ivan Moral, bo» 54.	Marsiek, R. 5, b. 193a; bUfajaik: (!aš Kaila Creek, P«. Seja drug«	propad. Toraj sobratje,, ne v konjrresU delavsko ljudstvo samo
\*1 \ Huntington, Arkansas. — Reja ,„.r Ahačič, R. 1. box 'J22. V^i v Aurft ne.leljo v proatorih aobrata Joaip l r blamirajte «e, da bi hoteli vsi gl. odb. i naKtoVli« knnit.licM^nim vtranUm ^ ii.'h Pn — \>ako prvo nedeljo.	ra. III. Seja vaako drugo nedeljo ob iuM	'l,.,' ^„.»u.« ftnj«u nastavlja kapitalističnim strankam z
r&VL, -*oLv,	tu. »V.» MiB.r.l, b;1' 'lupol.lni pri J. B.«ko7if....... \'N.preJ <0	„, * -,«»"«
Kav -iT"0 ^ odkritosrčno zgodovino v 7a stoPnic«, in to d«je Schwabovim
sanjam trdno podlago in miljonske
kateri imeli-kaj besede o združe- profitc>
Morda v kratkem, zopet kaj	_.....
tajnik Mihael AmerAck, b. l">lî. K. F.
La Salle, III.; tajnik: Ferd. Ar
"Prol«tar«c'
Franklia. lovčan, Adatnsburgh.
D. 3; blagajnik: Polanc l\a«i. ♦'»!> Ohio lendek 64 t < bdi ii St., Peru, lil ; bla	Kana. Predsednik: Frank DobrotniAek Frank Menart, b 135, Adamabunr,
Street; vai v Johnstown, Pa. — Seja Kajnik : Ji»sip liregorič, 604 Church Rt.,	R. R. b. 208, Girsrd Kans.; tajnik: i p®.; blagajnik: .Frank (»olobie, R. F. I»,
vaako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri- Pern, III. Seja \«a.<o prvo nedeljo.	Alojzij Karlinger, Oirard, Kana., RFD. j box ."»7. lircen^':irc. Pa. — Seja van
"Slover.fki Bratje", A te v. 23., Coke	4«	blagajnik: Alojzij Oblak, b ko prvo n0lteljo \ mvaeeu.
•n. W. V«. - Predaednik: Anton v"» v Franklin, Kana.—Reja vaako ..g^Temi PremoKar", At
Sobratski pozdrav vsem članom in tajnik: članicam S. D. P. Zveze.
J. Prostor.
POBOŽEN RECEPT.
prvo nedelj
glav.
"Zaveznik", itev. 3., Franklin Cone-	ton. \\\ V«. - Predsednik: Anton	90; vsi v I ranklin, Kana.—Meja vsako ••g^verni PremoKar", Atev 77. Snpe
maugh. Pa. Predsednik Anton Semič, b	Vidmar. box 4H6. Thomas. W. Va.; taj-	xreti° »edeljo.	rior. Wyo.—Pradseduik: Ivan Olin^ek,
721; tajnik I.ouis Krašna, b. 21H; blag.	nik: Frank Kocjan. 1m»x s»t; Coketown, 'Delavec", *tv. 51, Clovelsnd. O. —	b. 120; taiaik iu blagajnik Ivan Spca,
Jacob Cabrenja, 37 Pine St.; vsi \	W. Va.; blagajnik: Ivati Kozlevčar.	Predsednik» Mihael Lukner, 5801 Proa	^ ^HA. Vsi \ Superoir. Wvo. Reja
Conemaugfc, Pa. — Reja \sak<» 3. ne	box 47.. Thomas. W. V;i. Sej« vsako	Hcr ave.; taj.: Jakob Ko«jan, 1125 E.	v«*ko drugo nedeljo o deseti u i i dp
deljo v Slov. Izobraževaln»^»c-frTrnu. .	zadnjo nodeij». /;i ptihodnji mesec.	HO. st.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1000	poblne.
"Zavodni Slovenec", J 4. Ltovdell.	"Dirij»", -tcv. 24. laebo. Pa. —	K. 66. St.; vsi ,v,CIevelaad, O^—Seja • .8i0yCnija", štev. 7\ Miller^ Run, Točasna vrednost meseč
odraslih članov v
Pred okroglo štirimi leti jc inlajsi .lohn D. Rockcfeller na ne-NAZNANILO ČLANSTVU S. D. P. Z. kein krščanskem mladinskem zbo-C mm k P ru P°vedtl, da je štiri leta molil
Izvleček iz proračuna^Tktuarja "o	in	jo je
vrednosti 8. D. P. Z. do meseca no- nasel' Twtl' kl s0 takrat vembra 1916. •	«lušali, so si vzeli njegov svet go-
jmctje	tovo kot dobri kristjani k srcu.
Kar nič ne dvomimo, da so tudi molili. Po Rockefellerjevem re-
inski sklad......$362,131.00 ceptu so štiri leta termin, v kate-
vrednost meseč-	rem\ se izpolni.)'» take prošnje,
otrok v smrt. sklad 5.109.00 /^a/ smo radovedni: Koliko kr-
sčamkih mladeničev, k» so ga takrat poslušali, je v tem času z molitvijo doseglo take miljone, kakršne ima J. D. Rockefeller?
V
Sinu starega Rockefellcrja je
rednost meseč-nine v bolniški sklad. . 421,794.00
41,600.26
uk^. Mihaei Aiiim, u. ».	»e-nuuc, -t* .»i. m.; diíilm » »h-iiviu .	.	____i •	»..
tajnik: .JftSn Resnik. box 91; bla »sta',I.. 2 4" M St. \ si v Kock Rpringa,'^ vs»ko dn,lf0 nedo,J° Pn »obratU' h. 313. Conemaugh, Pa: tajnik: Peter
gajnik: M art i\ Korošec, box 205. Vsi \YYo S- « i -.....ir.:go ne.leljo v Slo	r r tvrriu' . . Bukoxe«-, b. 7.;.r»; blagajnik: Josip Dra ^ gotovini.
v Ralph t on. P A-Seja vsako tretjo ne-	ven em l»..m ..	"Bratje slave", At. 63, Bichwood. garf b. 605, Conemaugh, Pa. Vsi v Bon —r-i-—
deljo. "	"šmarnica". ;t. 26.. Export Pa. -	■ V^'1^!!" ' VHS,ko dr,,«° Skupna vrednost... $830,724.26
"Zvesti Br.tJ«"\. 6.-Predsednik:	k: „ KerJ Box PSI;	fc^^vVf ilSSfw^í. I ^ ^ V H°M Obveznosti.
ío;rKrIatTk>7:r,kret,t: K	b is V«i laE¿-	V ™ -sloga", Atev. ho. Philadelphia, Pa Točasna vrednost smrtnin
vaako ¡»rvo nedeljo. v	port. Pa. Si ja vsako prvo neleljo.	"Karol Učekar", Atv. 54, Rockwood, prBd«ednik: Ivan Petan. 2.".';s Salmon odraslih članov.......$383,190.00 bilo lahko izprositi srečo od Bo-
"Jedinoat", At 7 Claridge, Pa. -	• Miroljub", Atev. 27., Diamondville,	f¿.T.^^tajuik: 0"TU\ S23»«' '^asna vrednost smrtnin	ga. Ko je pustH v donm 0ljna.
Predsednik: Frane lurman, b 2^..	Wvo. - Predsednik: Alojzij Kralj. b.	»J^ » J Mih^ II^r.?^^b IsV vaj HVut,^t-°n«S,t-: ^''v \ Pl'lut otroikega oddelka.... 2,990.00 *	t J
tajnik: Mátija Regina box 216; blagsj	l,;; ta,.,, v: T«»n. Pogan. b. 124. Oakley,	blagajnik» Mihael Hočevar, b. 184, vsi 8a ,Il0n 8t. \ si v Pl iladel vrednost bolnii-	K	J 1	'
mik: Josip Pi vie, bov 2s Va» v Cla	\Vv,..: blagajnik John Rtren.felj, b. 111.	▼ Rockwood, Pa. - Seja vaako prv« ¡ phÍ8) Seja vsako drugo nedeljo v Toeasna vrednost bolniS-
ridge, Pa,—fie -, vsak,, drugo nedeljo	Diamondville, Wyo. - Seja vaako prvo	nedeljo v mesecu v proatorih aobrata m„P(.„. kih podpor..........
"Planinski Raj", stev. s., Dawaon.	».-.¡.Ij.» % Iru-tveaetn lomu \ Diamond	Ant- Hočevar. "Prvi maj". Atv. 81, Bishop, Pa Točasno Ac ne izplačene
Méx.—Predsednik: Franc Jekovec;	vilic, Wvo.	"Vrh Planin", itev. r>5, Crabtree. pre<iacdnik: Frau< (»regori«'-, b. 3Ó2 Ce smrtnine............
tajnik in blagajnik: Mih. Krivic, bo*	"Hababurski Sinovi", Atev 28 S	Predsednik: Franc Trafila, b. cj|t ptt.; ta j. Mihael Kočevar, Cecil, Pa. j
106, Dawson, N. Méx. — Seja vs:,ko	ftrow n(ivi„,.( Pu. Predaednik: Aiiton	M? »«j'dk in blagajnik: Andrej Jereb, b P2; Blagajnik: Ivan Zupančič, Mr- oklinfli	$953 092 64 ! lliso v nebesih; ljudje jih imajo V
drugo nedeljo.	Kova. i«- b 4.,>, Republic, Pa.; ta,nik.	»>• vsi v Crabtree. Ps. - Reja vsa nonaI,K Is5, R. D. 2. - Reja vaa ...........$»53,0»¿.B4 niso v newsin , »juaje Jiu imajo
"Zavedni Stajerc", ;tev. 0.. Johna	iV}l!1 Krjavec. Ik.x 52, Orient, Pa.; bis	ko druga nedeljo pri sobratu Anton ka tretjo, nedeljo pri so4>ratu l\an Zu prccentualna razlika imetja proti ob-j peiten. t C Di tUdI Itog sipal ao-
town. Pa. — Predsednik: Fnbjan Hor	gajnik Joaip Zupančič, b. 31H, Republic,	Verhovseli. pantfč. veznosti znaša 87.161Tr.	! larjc revest! V hifto, bi V prvi ban-
vat; tajnik Atefan Debelak; blagajnik:	pa Seja vsako 2. nedeljo.	"8kala", »tv. S6, Allegheny. Pa. — Radley. Kansas, St. 82. v tcm smj8)u se je razpisala iz-: ki dognali, da so — ponarejeni
Mihael Flek, »si b. 14:; a R. F. D. i v	"Jutranja Z^rja", št. 20.. NMeadow Pre.lae.lnii: Anton Horvat, T.31 Srna ..T.rHj	....... — ----------'
Johnstowa, Pa. — Soju \sa«o tretjo	, ;,l|(ls prc lsednik: Anttyr Asman,
560,855.00
bilo Bogii treba se posebej truditi za njegovo srečo. Ali kako naj
6 057.64 pu'osjfa nebeški oče do enake sre-_ če revežu, ki nima nič! Miljoni
nedeljo v Cellso, Pa. "JasnaJa Poljana
field, Pa.—Predaednil tajnik: Edvard Zalokar, oox «i, I.emont Purnace, Pa.; blagajnik: John S»r.tar. box 72, Brownfield, Pa. —Seja \sako ' prvo nedeljo v Brownfield, Ph
"Zarja Svobod«", At. 11., Dunlo. Pa — Predsednik: Louis Rtrle; tajnik: Franc Kaučič, b. 73: bl. gajnik: Fraiu Dole/., 1». 214. Vai v Dunlo, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", 6tev. 12., Ifeilwood, Pa. ■Predsednik: Milovoj Koruzovič; taj
b. «»O; t;i|ink: \ndrej Poserfii, b. 27."»:
" át. 10., Rroi n ,,lnKa )Ilik. J(>H¡|, l;i/|Hk; b[203, Mea iik: I rban Pin-el, (|ow |<;ill,!s p„.—Soju	prvo uc
d jo.
"Trpin", Atv. 30., Hree*y Hill, Kans.
Prr.l^dnik: Ivan Pecnik, R. R. 2, i». 2_'2: tVj^ik Karol Woiinn, box 22> !:■ . v lin! s : . blagajnik» J(»sip ži-bert, box] ó4, Breezy Hill Rta.; \ si v Mulberrv. Kans. Reja vsako .ne-lei jo.
RoHlyn. Waali.. At. 31.
man St.; tsjnik: Ivan Simončič. 1138	^J^™**	redna naklada za mesece: januar, feb- kajti sam Bog nima patenta, d.
Fabyan St.; blagajnik: Franc: Vilhar,	j . K -,th S( . tajnik: Jakob	ruar. marc ,n aPr" 1917. hi del^l dolarje,	ker ni ameriški
si» Carpenter Alley. Vsi v N. S. Pitts	,-.,.r'nil«(C*r, 1027 E. «Nt *t.; blagajnik:	Toliko začasno članstvu v blahotno! foankar ' Ri>\ež	ki ic molil ZA
burgh, Pa.—Seja vsako 1. nedeljo v K.	, f Zupniičie, K'27 E. 6Nt St. Vsi	7.nanjf. o ožjih ukrepih v tem smi-' . . .	llu . . nH
S. D v Pittsburgh. Pa. r,eve|..!nd. Ohio. Seja -ako drugo	^ l)ode raipravlja| R,avnl odhor „. !	k« M	»« 11 k
"Cav«n , At". 57, Carrollton, O. —	,lf udj(» \ mesecu, n hi« i -t. 1027 h.	.. ' .1 .__Čin pomagal, bi	pa prišel — v
Predsednik: Martin Cermel; tajnik: C.	¡¡m St.	prihodnj» sej» katera sc vrs» dne 4.	'
ril Stibil, b. 404; blag.: Josip Povgan "judnict napTej" At. 84. Farming- januarja 1917.	| ■ '
Vsi UOX 404, v Carrollton, O. — Sej« tQn ^ v> _ pr0(iHe.lnik: - ; ta j Delo združitve S. D. P. in P. D.
V Pro9tonh S0brnt" »i" i» blagajnik: Jurij Komimi,-, box , s D p 7 j# UoJf0tovljeno. S 1. \ Roekcffellcr jc lahko moliti. Martina lermel).	,».». i.-.,..»on \v. \ :. — Seja \-<ako . . ... . , ....	'	>	\	... . .
"Rudar", Atv. SVC.nmor«, Alta. • tr"et|o nedeljo v me-e«.	decembrom 1916 se je pr,čelo skupno	Medtem, ko je on molil, so drug,
Predsednik: Canada.—Predsednik: Anton Polutnik. gkidmore, Kans., št. 85. — Predaed poslovanie pod imenom S. D. P. Z. Z	orajj j,, s(»jali< tnleli in pekli, ko-
Martin smoUuik. b. 03."»; tajnik: An b. 185; tajnik: Joaip Rribar, b. 201; n;k: simon Repovš; tajnik in blagaj združitvijo je orfranizacija močnejša .j premog ill rafillirali olje, in
nik' in" blatraj n i k: Jos,p Tomaži,., box' t»,, Vdamo h. i». 1«; blagajnik: Franc blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vai t «¡k: Ivan Za krajše k. R. R- -b b- za 254 članov ali za 13 druitev.	. , -	, -	kosilo' al:
v«i v »lellwoud. Pa. Seja vsa!.., Ilor^t, l,. M. Vsi v kosiva, Wash Canmore, Alta, Canada. - Seja vaaka. r0lumbus, Kansas. Seja vsak» tretjo • Meseca Uecemhra se je ustanovilo	J<\Pr!*V
prvo nedeljo.	Seja vsako prvo soboto v mesecu.	druKO oerleljo v proatorih ««brata nedeljo v mrseeu.	novih d|.uW€v m sicer. druStvo	Večerjo, je htla miza pogrnjena
"V«č«rnica", St 13., Baggalev, Pa. "Zeleni Vrt", Atv. 32, Palisadea, .	Kral. ob ? popobln«.	LininR.*ton. IU.. St. 86 — I iedsed	» - • • ' ------- - •-----
— Predsednik» Louis KeAe, b. 46", Hoa Jo.—Predsednik: Iv«n Zupaačl«, b. 7641; 'Slovenaki rantja", it.- 59, May- nik: ; tajnik: I- ran. Krek; blagaj
........... - • ■ ■■	' Slu nik:	' Milanu	Vsi o. 007. U1 ,	Hg
•'U^iv Clevelandu, Ohio.	|V dnižbo, je bil frak narejen.
Revež, ki nima nič ,naj izktria
tetter. Pa.; tajnik: Iva« Salmich, b. 57,.tajnik» .Iskoh Tr0lsr, b. 74»; bla8ai j nard, Ohio.—Predsednik: Atefan Rtu	nik: Jože»■ Milanovo-. > s« o.	"
Whitney, Pa.: blagajnik: Anton Rnko. ,uik: Angust Milic, b. 714; v Pali cin. b. 47; tajnik: Maks Je-čin. b. 234;	ningaton, III. Meja vsako drugo nedeljo
b. 53, Hostetter, Pa,—Reja vsako dru	rolo. — Seja vsako drugo ae blagajnik: Alojzij Raver. b. 152. Vai	> mesecu.
izo nedeljo	I j,0	v Mayaard, Ohio. — Reja vaško dru- "Ruled prapor" st. 87, Mariana
"Moj Dom", itev. 14., Orient Pa.- '.'alo-en,ka Za8tava". At. 33., Jenny «" »^«Ijo v dvorani g. Jo«. Hrahak-a	Pa. - Prejlsed uik: Avgust Mil««»W:
kadar je prišel čas za kosiio ali večerjo, je bila miza pogrnjena ;
■ II »TU C, • Ml U.lbTf	*	• t
(| "Zarja" Atev 82 v Ringo, Kansas ter kn,,ar i«	*>»'» Poste;
Vsi b. .¡67, Li' druitvo "Terbanska dolina" St. 83.! U« pistlana, in kadar je hotel
- - — - , . 1AO .. .	Slovenska Zastava",	.lenny
Pred.: Ant. ¿rnolngar, b. 10„, Repub.i«-. Li||(J Nrk>4)1!4.M predswlnik: Frau.- "Moonrunaki Trpin", *tv. 60, Moen Pa.; tajnik: Frank Orame, box .n«,	|(	tnjnik.	b Run, Pa. Predsednik: Fr. I>olinar. b.
Društva, katera se vedno pošiljajo J*, mesečnino po sUrem, se tem potom ¡štiri leta moliti za srečo! V osmih tajnik in blagajnik: Jo/ef Milanovi«**.j*e enkrat (in to zadnjikrat) oporni- dneh bo vse končano, ker mu ne V -1 >». .'..>H, B.............. Pn. Reja vnu n.iajo, da naslavljajo bančne ali pošt- za »nolrtev nihče V soboto 'peko tretjo nedeljo .s .... „.	^ nc natalnlef# kot predpisujejo nova'	Hrez denarja mu pa branje-
Kepablic, Pa.; blagajnik: Anton < n«.	blaga,uik: John Tratnik, b. 145.	:»42;	tajnik: Jufij Pivk. b. 13; blagaj	"r; / "" 1, , ic nakaznice, kot predpisujejo nov« / Brc/ denarja IIIU pa -branje-
logar, b. 102, Repufilic P«. - Seja >sa	J ■ , , Afkanars.-Seja Pr	nik:	Anton Plutar, b. 204, Moon Run.	Nokomia, III., At. 88. - Predse In.;: je teden d « « J nhiokov ne
ko 2. nedeljo v Tarudale, Pa. ^	^ oh , po|,o|(|fie.	p„.	Seja ftako tretjo nedeljo v mene	- ; tajnik: U «n Kra ne; blagajn Ik: Vee llltl krompirjevih olupkov ne
"SiefMlV» Atev. 15., Sopha, Colo -	..Wost" Aiev 34 lukon Ps -	l0ti "" d«,poldan v dvorani tv.	lga.ie V. rb»č. Vs, b. 242 Nokonus, III. glasno glasil«. /.ačenS, s 1. jami-
Predsednik, Silvester Berentln, bos	'^n Golobi'ta «Ui: ..........	** '' ^I-Jem bodem vrnd _ vs«ko neprav.lno
KSSpoiniK, O»»* n-.», I'.»K«	^1 JI}.-,p I,, ,i ¡St , I.orain. «»no». — ------ --	v*
. Kr'Atof, b. 104. Vai v lïuxton	n<M|pljo v pro,toril ^^Hamt Oh,o
Bej« va«ko prvo nedeljo v prostoru Virai.ta.	»irk, 1143E. 1
Frane, la. S .
aobrata Anton TomAiča.
"Zora", itev. 17., Akron, Mich. Predsednik: OaJper Volk; tajnik: An
63 Ht.; tajnica: Fran-•i»ka TrbeXnik. 1177 Norwood Bd.; bla-
• ZdrnžltelJ , «t. ^6, South Ferk. Pa.	VranČiika L«n»e, 6121 St.Cl«lr
- Pie.laed. i.k: 1 an Suhndolaih» uj. 1vf . T Cleveland. O. — Reia vsaki
nik: .Iskoh lupert. box 23«: blaga,nik: . k v	'
ilrugo nedeljo v meneen:
OPOMBA: Tajnike tiatih -IruAtev, ki zapazijo kaiisiio jmnioto, iatotaao ti-.ih kuterin društveno poro« iti» ,,e pomanj kiji v o, "ro*im, da ml ueintidoiun ap». o«e. da s» aedosf «tki v imeniku, ki ¡'¡«le drugič, poprav i j«».
S sobrntskim po/.dravom
BLAŽ NOVAK, tajnik S ' D. P. Z.
| Koekefeller gotovo ni dirfiescd-Bla^ Novak, gl. tajnik, ni tako misli, kakor jc govyil.
♦ Nimamo ga za tako neumnega, jih devetih mesecih je hib» t K<1o bi pa izdelaval njemu in oče-•ji 3:t3 rudarjev ubitih. «u:>* t" profite, nove miljone, če Ht ti-on te/k«. poAkodovsnih. Evropi je sti .ki jih sami nimajo, le molili? f»inr v Ameriki je ni: n če rPa človek Roekefeller je nedvomnft to, da r*<e »te>iikr vrjeme telo te>ko, da js i delavci največ delajo; saj ljubi
idofg delavni čas. Ampak če osta-

507 r?hery Wae; vai v Braddock, Pn , ,„ko ,|nlgo nedeljo dopoldn« od 9. «h, "
— Be ja vaako 1. nedeljo.	v ll-u	Rl...... ,_______
"Združeni Slovenec
M». Kansas—Predaednik:
tajnik i« blagaj b. 35. — Vsi v « v«ako drugo nedeljo
"BraUljub". Itr S4. Milwaukee
Predsednik: Ivan Sem, 276
P o.", n* plača teh >,tev je rnsAa ne po delu Se kskiila uril. naj tiHf-
S tem zneskom nI niti goto j li jo _ 4' Za srečo.**
delo tako plačano.da bl se približno mo-	' ,
glo govoriti r pravičnosti.K je je pa pla N>- Hockefeller m neumeil. ča :s smrtno.nevarnost T .	Dvoje obenem se ne more" opr«V-
J --iljati. Kdor moli, ne more — mi-
sliti.
Po sklepu kongresnega poštnega VojaAke zahteve Zedinjenih dr/av
v«n«c" *t H». í'aro- "Dobri BratJ«". »t .18., Brldfep«rt, Firat Ave.; tajnik: Ivan SkerhlA. 25« oddelka se opusti pnevmatična pošta znaAajo $1.367,740.392. Bili ao Čaai ko
.daedalk: Anton Bole,	Ohio. - Predsednik: Martin Potslk. W.ahlngtonSt; ^»^inik:	i v Chlcag«. St. Louisu/philadelphiji! Amerika ni imel. militarizma. Kdo na j''
i tt. n.... '/u .,n n Al ■*•	o v t> " l> P'i- ti inik - Frank An . ree, n.io i nnton	vs. v Milwankee, .	■	. .	J i
íi.L.Ksnsas-ReJa	droina r"f 1>^2.' b. 12 a» blagajnik 11 Wi«. - Seja ^k.. dr« o«ne(|slk.	»««tonu. ter ae nadomesti z avto- le pravi, d« ga nim«, *« izdaja eno in
djo Jb 10 uri dopoldne.	Ivan Oerčar, b. 740. Vsi v Brhltffunrt. dvorani Frank Benda, 470 National av. mobili.	.	«oo tretjiao »Ujard« doUrjev caajf I
Konstiturija Zedinjenih drJav obsega pravico do vi jen ja ". Kje ao pn y konatituciji sredstva za čivljenjet
Str an Ka !
KLUBOM J. S Z NA ZNANJE
Tri Politični zahteve aoc itrunke
nedeljo, dne t5. februarja: ' Podriavl jen je industrij.''
v nedeljo, dne 2,r>. marca: "Naie politične strank«,M
v nedeljo, 22. aprila:
E. Kristan prvič prišel v Amen POJEMANJE PORODOV
kc.
Nam j« več vrst knjig ie poilo, 1'cenjaki, ki Me pečajo a dru-kar se lahko vidi ii "Cenika*', /albiiiin življenjem (sociologijo) ki ae nahaja v listu. Nekaj je pa in zdravstvo m. so preštudirali tu tudi takih, katerih bode vsak čaa di nazadovanje rojstev v kultur-
Kavuoksr je irila strankina "Naloge delavske politične orga imanjkalo. 8 tega stališča apeli-| nFli državah. Ne le na France-
platforma (naóelna izjava) in program za 1. 1916, Ta izjava bo
niiacije,"
v nedeljo, dne 27. maja:
ramo na vae tiste klube, kateri i- skeni, kjer velja navada, da imajo majo v zalogi kaj Proletarčevih zakonci le p<> dva otroka, marveč veljavna sedaj nadaljna *tiri leta) "Socialistična franka in mestno ^i*®» dft naJ nam i,te nemudo- tuui. v Nemčiji, na Angleškem iu
in"bo vinlilo nase agitacije iti pro-	uprava."	PO*UeJ° nazaj, da jih mi po- Av.Mtro-<%r*ki se opazuje to dej.
pagfviui«-. Treba je torej, da je po- xa plavanja bo ahdrž«vui t6,m Pr014®1110 tiatim, kateri jih že- «tvo. "Oanpodarstvenr zastop-sna in razume vsak aktiven Man „o^ j|att petrovieh in ae bodo vr- 9 kupiti.	l^iki k* pita I iat Meja razreila so v
iilu V,klul>ovih prostorih, na r>t>07 Ker je količina omejena — tijSt. Clair A ve. Namen teh preda-skalo se je je samo 200() — naj vanj je, podučiti slovenske delav-klubi sedejo takoj po njej, da ne|«# v Clevelandu, kolikor iiioko. ho prepozno.	ie, o programu in ciljih »oc. stran-
One so sledeč?: 50 iztisov 40c, k»' m ° naloge h politične organi-ijo iztisov 75c, 200 iztisov $1.50. zarije.
Prosimo,upoštevajte ta apel!
Ill K skr
heb, ker se narodi ne množe —	več tako kakor domači zajci, ku-
LI8TU V PODPORO ! knr to bilo eredi prejšnjega .lohn Raver, Struthers, ()., 40eJ»tulrtji». Statistik Fahlbeek trdi, Zeigler, III. — l'o *1 : Stj. No-.,la ,M> MHt,m dveh 0,lük n»ÍVtH'* vine, Tom. Car, Martin (Vrti'*,
Poštnina prosta.
Naroda se pri tajništvu J. S. Z., 80:i AV. Madison St., Chicago.
Tajništvo .1. S. Z.\
KLUBOM NA UVAŽEVANJE.
(leo. Karlovi»', .!«►«. Ciprijanovi«*, Ant. Hat kovu*, Stevo Ručich.
Po predavanju bo vedno sledi* lft sploftna dinkuzija In se bodo da*! Aiul. Dugaeh; po 50c: Fanika jali odgovori na morebitna vpra* Novinc, Rud. Jursich, .Jovo Z<lra-ftanja.	! lic-h, N. Dobrich, lv. Štefauac,
Prvo predavanje se vrši torej tv j Bol t o Perus, Mike Huzak, Stj. <io-n edel jo, dne 31. decembra ob 2:30 j tal; N. Kola rieb Me; po 25c: And. pop. Razpravljalo'ne bo o osem-1 Oužvich, (biro Prahiu, Iv.Prahiu, Tajništvo .J. H. Z. je razposlalo urnem delavniku, »in rum I ni h pla- Theresa Itakala, Mary Muyer, T. klubom glasovnice za nominacijo ¿ali, driavaienn zavarovanju za l^ogan, (foldie Kukec, Zora Se-kandidatov v glavni odbor in za staroot, bolezen, brezposelnost itd kordi, M. Vidakovicb, S. Glodich, glavno tajništvo v zmislu novih Vsi rojaki v Clevelandu se va- Iv. Markon, Kr. Sabo, M. Kova-pravil. Vsi klubi uo napreseiri, du bijo, da se udeleže lega predava- '¡«h. Brkieh, V. Kuater, M. Ko-opravijo te nominacij j na svojih nja.	4	viwVvieh, M. Cikoe, Fr. Kontak,
bliinjih sejah in da vrnejo glasov-	Matt Petrovich, tajnik.¡ M. Brkich; Iv. llijasevich 20c; po
__	15c: M. Stok ich Oeo. liartolin;
Cleveland O	: ^eretin, M- Halaufi, M.
Slovenski in hrvaški sodrugi v i	Iv- Tomac, L. Mataja, R.
Clevelandu so sklenili, da si* po-1( ar- Skupaj $18.25. Od te avote
niče tajništvu najkasneje v petih tednih. Ta termin se računa od dneva, ko so klubi sprejeli glasovnice.
Tajništvo J. S. Z.
KLUBOM JUQ08L. SOC ZVEZE NA ZNANJE
«krbe lastne klubske prostore inl>.(lobil »'roletarec +ÎI.10. drugo v ta namen kirçrijo ali postavijo hišo, ki bi stala f»o izdelanih proračunih do 5000 dolarjev, (klzva-, lo se je ie precej sodrugov, ki S4
Na podlagi seštetih glasov po obljubili p mioč v denarju za tu glasovanju o pravilih J. S. Z. so namen. Nekateri so darovali od pravila sprejeta, kakor jih je bil 5 J« 25 dolarjev. Vsega v ta na-sprejel 111. zbor. Vsi prizivi manj- men nabranegu denarju je do«lej šine odpadejo, ker je članstvo 450 dolarjev. Z ozirom na kori*t, glasovalo proti.	' ki jo bo imelo naše delo v lastnih
Vseh glasov za pravila je bilo prost orjh, se pozivajo vsi sodru-oddanih 896. Od teh je bilo odda-	*<* I*» nioŽnonti odzovejo,
nih za prizn manjšine, ki se na-	Skupni odbor.
naša na točko 37 zveznih pravil,	—---
70 za in 536 proti.	Cleveland, O.
Druga dva priziva, ki sta bilo i Članom slov. soe. kluba št. 27.
polovico pa Radnička Straža. — Anton Javornik, (¡rent Falls, Mont. 50e. — Ignac Žlemberger, Oleneoe, O. $1.00.
V^eg,..................4(11.00
Zadnji izkaz........... 11.60
Skupaj........... .$22.60
VEC NAROČNIKOV.
v 7/ letih zmanjkal število prebivalstva za polovico, kar smatrajo inerčanski sociologi za nesrečo. Nekaj dalfkovidnejši sociologi pa pravijo, da je nazadovanje roj-stev napredek. Trdijo namreč, da se mora nadomestiti predbljude-! nost z holjiim človeštvom. Ravnanje po svetopisemskem besedilu: bodite rodovitni in množite se, je imelo še vedno velikuusko umrljivost otrok za posledico. (V zmanjšuje kulturni napredek umrljivost otrok, potem ni potreba večjega števila rojstev, da se poumo-zuje vloveitvo sorazmerno.
Znani socialni higijenik dr. | (Jrotjahr pravi med drugim, da je bilo v prejšnjih dobah potrebno imeti mnogo otrok, ker je pogi-i njalo mnogo ljudstev vsled lakote, kuge in v vojnah, če se je hote-, lo človeštvo ohraniti in množiti. To je bilo v agrarnih razmerah, kakršne so Se dandunes v Rusiji, ker ni reja otrok povzročala nobenih posebnih skrbi, posebno torej na kmetih'in ker je splošno dojenje deloma tudi obvarovalo pred predčasnim spočetjem. To razmerje ¡pa je oviralo ženo, da bi se udeleževala kulturnega živijo-
Ustavite vaš KAŠELJ
V'tinc ke dobre poprime valega u<troja, ¿maniaca aapau« tar uuin razdra* ¿•nja L tabo
S EV ERA'S
i Balsam for Lungs
(Sevarovega Balzama za Pljuča). Kmalu boU priznali vradnoat tega zdravila pri Adravljtnju kalija, prehlada, hripavoau. kiievitc davic«, vnatja sapnika, in bolnega grla.
Cena 25 in 50 centov.
\k')dvomlt4> Itnl« h<>MHl«. £1UJ4«	pismo, k »Krn «trm pr«1 kruiklin
ll</«iu vniii im«ii»uU1. vi» j« b»vwu»
profil hi kMtarvi auirjujM kar uit tnlla» litiUtf ii /¡i Pl)lifn *«lu iialmAiiu i PiilkuVltl
i/lr>i>'l U.iji* ihj^iiOU. (Uljiitf uap.MM ■ i«r j« t mil (toiuMa**!
Takoj p<> i>rvnm popllku au iuo|I
i«II«. l'(mi< 4fftl.i Jiin ]»• <• Ipmvltl k»*fl| In pr«pn»£»l )• tudi M-KhUII »uio Ka tu<ll v ftlutaju onlovsk»na kailja und dvaiio Iwli al."	J KowaUkl. ruu-l..«u«. N V.
K tv lu r ix.trwtxiji't« rdmvilA. vpru»aj«tf /u Severom v lekarni. OI«jt« «U »lubi-
U*t» |v> katvrili |M>k t'f >K«m. Zuvruite ua*li>iu«).Utv«. Ako Jili u« luorut« ilubiti v U'k-triii nihali* J11* • «1 u»».	M
W. F. SEVERA CO., Ceder Rapids, Iowa.
kateri so naročili "Koledarje" se	nja, ker jo porabljala ves čas za
pritožuje, du jih še se-daj niso	odrejo otrok. V današnjem času
prejeli. Manjša naročila razponi-	je pa izključeno, da bi se utegni I s
I jamo sami po "Parcelni pošti",	žena vdajati takim razmeram. 7.a-
večja pa knjigovezniea po "Weill	radi tega morajo polagoma roj-
Fargo Expresa Company". Naj si	stva nazadovati.
pozneje naznanjena, ne prideta v . Ker se vrši v nedeljo, dne 24. de- že bode "Po*ta" ali pa 'Expreas', V nasprotju s prejšnjimi časi poštev, ker se je v danem roku u« cemhra, ob 2. popoldne koncert povsod imajo ob tein easu mnogo stane odreja otrok v sedanji kap.
deležilo glasovanje le 14 kliUiov,	pevskega odseka "Zarja,"	se vr-
ki so oddali le 165 glasov. Ker so	¿i prihodnja klubov a seja t ne-
bile vse one točke, na katere se nu-	deljo, dne 31. dee. točno	ob 2.
naša jo ti prizivi, sprejete prej z	popoldne.
prometa. Vsi naročeni "Koledar- dobi jako mnogo in je spojena z ji" so iz Chieage odposlani, in če velikimi težkočami; celo agrarno ie zadržnk drugje, potem to ni na- prebivalstvo ni mnogo na bol jem
ša krivda.
nad 800 glasovi, sta s tem oba predloga manjšine propadla.
Pravila so sedaj v tiskarni in čim bodo tiskana, * jih tajništvo razpošlje «vsem klubom.
Klubom v uvaievanje.
Da se delo meti tajništvi klubov in tajništvom Zveze vrši v kolikor mogoče enotnem ni preglednem sistemu, bi bilo želeti, da se tajniki klubov ozirajo na sledeče: 1. Vsak klub naj poskrbi, da dobi uraden pismen papir. Sedaj prihajajo na tajništvo papirni odrez-ki vsake vrste, in če nima tak od-rezek klubovega pečufa in imena tajnika (kar se dogodi često), vza-, me tajniku mnogo časti, dokler i-detitificira naročilo ali razbere mesto, odkod prihaja ta ali ona želja. Uraden papir in kuverti se naročajo pri upravništvih listov, "Railnički Straži" in "Pr »letar-j eu." Cene so navadno za 200 papirjev in 100 kuvert $2.50 do $3.00. Isto velja za pečat. Vsak klub naj si nabav pečat. Pe«*at stane 70e in se naroči pri tajništvu J S. Z
2. Z naročilom za članeke.znamke je treha poslati vedno znesek.1*^' Vse drugo daje Zveza dobrostt)je-čiin klirbom na kredit.
Tajništvo J. S. Z.
Na zadnji k I uho v i seji je bil izvoljen za prvo polovico leta 1917 sledeči odbor: Organizator: And. Robioh, Kor. tajnik: Matt Petrovich 1096 B. 67. frt. Fin. tajnik : (¿ouifi Stegovee, Blagajnik: Frank Žiberna, Knjižničar: Lou i s Peeheuko.
M. P., tajnik
Fpravnistvo.
ZA CHICAOO.
Slovereem, kateri stanujejrt v bližini slovenskega ' Kxpresnwuia ' Frank Cdovkdia. naznanjamo, da se pri njem dobe "Ameriški Družinski Koledarji" za Uto 1917. Njegov naslov je: 1643 Blue laland Ave.
Pittsburgh, Pa
, ,	KJE JE
J. S. klub štev. 131 p n redi dne iodrug Dominik Zobec? Ob ča«u
januarja 1917. ob 6. zvečer v
ker se nic ne oglasi, smo za njega v skrbeh, da se mu je kaj pripetilo. Ako kdo zna za njega, potem prosimo, da naj naznani na sledeči naslov: Math Rihter, box 308, Chisholm, Minn.
1. januarja m /, on « zvečer v itnjka J§ odM Detn&D0 kam> ^
K S. Domu na 57. in Butler St.1 veselico, na kateri nastopita pevski društvi "Bratstvo" in "Prešeren' 'ter tamburnški zbor. Na
programu je tudi ples in druga raznovrstna zabava.
Člani kluba se vabijo, da se zanesljivo udeleže redne klubove seje dne 14. januarja, ker je treba voliti nov odbor.
S voe. pozdravom
Bart Fi >rent1n, tajnik.
Chisholm, Minn.
•I. S. organizacija štev. 22 ima svojo redno sejo v nedeljo, 34. decembra. 1916 ob H zvečer. Treba je, da se udeleže vsi sodrugi te
M. K. Söst ari oh.
— izvzemši agrarne države — kakor prej, zakaj tudi to je odvisno od vpliva kapitalizma, čeprav ne v toliki meri kakor mestno prebi-stvo. Popolnoma naravnim potom se zbuja želja po zmanjšanju otroškega (blagoslova. Tukaj se tudi potrjuje Marksov nauk, da ima vsak druiabni red svoj oh-Ijudovalni zakon. Prej, v fevdalnih državah je bilo mnogo otrok blagoslov, danes so otroci staršom strašno breme, posebno delavskim. Tako se razlaga nazadovanje rojstev. Ne mnogo otrok, od katerih jih polovica pomrje, ker jih mati ne more vseh enako negovati, marveč malo otrok, ki se lahko skrbno odrejajo in ohranijo zdravi, je ideal sedanjih in bodočih rodov.
Roke. ki pograbijo Kladivo, o-pravijo več, kakor če k molitvi.
Stranka, ki hoče biti delavska sklenejo i mora biti protikapitalistična' K-¡dina socialistična stranka je taks
NAZNANILO.
Chicago, 111.
Jugoslovanski soc. klub štev.
Radley, Kana.
Naznanja se vsem sodni goni in
priredi tekom zime «opet nekoliko Hodnme»m,.da se bo vrfil» skup , predavanj. Prvo bo ietrlo nedeljo "n kontereriea .1 H. klubov v v jnnuurju ob 3. po.H.l.lne, Pr,. Crawford Co drž Kans dne 31. daval bo -sodruk Klbin Kristan o deeem ,,,, I » , v rankln,; /ai,-: "Soeializmu in ,vobodomiselno. tok toino ob 2. popoldne. Dolžno«!;
str. To je zanimiv predmet in „'wokeW. ^ni«. n, so,lr„7.ic, je. i
. .	... .;.„ da se ude ezi gotovo te kouteren-
iazmer.iu med ennn in drugim 7 .	j v * i
. , v	. .	i» - ee, ker bo zraven drugih varnih,
vlada se mnogo nejasnosti. Pri- »
» i . . . Am „ . o ... toek na dnevnem i^lu tudi voli-čakovati je torej, da se bodo ro-	.	u	.
. ,. . .. ' .„„ ,„• :IV4tev konferenčnega odnira za bo* i jaki zanimali za to predavanje 11H	"
doče leto. Ako se snidemo v obil-^
VABILO IMA *
Novoletno Veselico
Društva Slavlfe, št. 1. S. N., P. J.
KATERO SE VRSI DNE 1. JANt^ARJA 1917. V PVOKANI PILSKN AflMTORIf.M Na ia."7 lrt."»l» Blue Islinnl Avrnue, blixo is. ulice Začetek točno ob 2 url pop.
1 tir rt rs aeveletaa veeelkea 4mUva "Shtrlji , itev. 1. it. N. P. .1.
hoitc nudila ulovonukomu ub^inatvn najlfp*e ?at>ave in venelean raz \f<!ril» /. raznovrstnimi »Hl|i\inii »<n'Unnti, pri knterih s»' botlu «tatu kruHiiu «Ih r i lu. Šaljiva j>ornkn: |»rvn r.on^ko darilo: zapontnica v * red • imuti fii.OU; «irugo: moid prVton t. znakom S. N. P. J. $S.00; tretje:* ,pnxki iHvalier ♦'».00. — Pri plceu z« » votlice bo «Inril v vrednosti S5.0fl. Pri oranxii»'in plesu bo tudi «laril v vredaoati $5.00.
Slovensko obilnttvo i* Chirage in okolice ji> vi judnO Rabljeno, do •e vdelefti v največjem Atevilu. In tHk«» pr»d)ijenio spominski dan Novo leto, me« ui in radovoljai, \ veeell drn*bi. KlitVmo ves»do na avidenje in sreino NOVO LKTO.	ODBOR
VABILO.
Razklrlte nvoje r.nanj»»! Poufite i»e o iocialiEmut R«»ivednte al duha! *1 Proletarec" ¡mu v »vuji knjilevui zalogi nledei» knjige iu broiur«. Pollji te naročilo danes:
Makslm Gorkl: Mati, mehka vezba ...............................II 00
Up ton Sinclair (poslov. Jos. Zavertaik ln Iv. Kakor): Džungel Povest
ls chlcaikih klavnic ............................................7B
Enrico Ferri: Bocisllzem In moderna veda..........................60
Proletarlat ....................................................10
Etbln Kristan: Nevarni socializem ................................10
Kdo uničuje proizvajanj') v malem ................................ .10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica. 2 zvezka ln "Na£a bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.............................................10
Vojna ln aocijalna demokracija . . . . ...............................1A
Prof. Wahrmund (poslov. A* Kristan): Katoliško svetovno naslranje
in svobodna znanost........................................ .20
O konsumnlb drufttvlb........................................... 10
Zadruina prodajalna ali konsum ...............................;.,. 05
KatollAka cerkev ln socializem .................................... .10
Spoved papeia Aleksandra ........................................ 10
V6e te knjige in broftnre poMJemo poštnine prosto. PROLETAREC, 4008 W 31st S t. x	CJIICAOO, ILI.tNOl».
Oprezndst!	Varnosti
Ako horvTc j.ovlnti denar vašim. dragim v staro domovino in fr ;'elitc, dr. bi I • I «• n a r varno pijJid, da se vas denar ne izgubi Ja pride y(.1»»\o v )*it/jeiunlkove roki', potem mornte vedeti da,
DENAR V STARO DOMOVINO
varno, hitro t ti tor-no, potom |H»*tc in BKZOJAVNO z dobro garancijo i n po najnižjih «Ineviiili eenali, poiilja j»od državnim nadzorstvom I »oslu jot" a
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE IST AND AVF.NUE. CHICAOO. ILLI0N0I8.
katera je pod državnim nadozorstvora. Kapital, prt bife k in uloge $6,500,000.00.
Vabilo na veselico
katero priredi "Zveza slov. i zob. Doma" na Franklinu, Pa.
dne 30 decembra 1916.
Začetek ob 7 uri /večer. :-: Vstopnina za moške $1.00
Dame proste.
Uljudno se vabijo cenjeni rojaki in rojakinje, da
sp veselice udeleže.
Za dobro postrežbo skrbel bode ODBOR
se ga v obilnem atevilu udeležili. Vrnilo se bo v dvorani S. „V I". »I., 2657 S. Lawiulale ave.
Filip Uodina, tujnik.
¡Slovenski
Cleveland, O
socialiât uni klub at
nem številu, nam je lahko rcniti vsako nalogo, kaiera nam prihaja od strani socialiima. Sodruffi a11 aodntiioe, Ip poginu in hrabro naprej m nušo stvar, dokler ne napisi jruželje-ni dan reftit'\,e medna-
27^ je Hklenil prirediti letvijo /i-	proletariate.
v^. »rWl„v,,n kntiern bi ,110- N»P»ej Efl ^oeuiliaf.n
John tioiiek, knnt. fajnlk
mo več predavanj, katera bi mo rala zanimati vaakeffa delavca. Ta predavanja se bodo vrnila on-krat na mese«« zu dobo t» inescecv in nicer :
v nedeljo, dne 31. deertidir«, ' Induatrijalne iahteve »oc. itninke."
LISTNICA UPRAVNISTVA.
Pri pregledavanju računov »mo našli, da ima reč slovenskih so tialiatičnih klubov v zalogi po lepo število knjig ie od leta 1912,
Kam gremo pa na "Novega leta" dan?
Seveda, na plesno veselico
katetri priredi.
Društvo "Zavedni Slovcnec" št. 4. S. I). P. Z.
v Lloydell, Pa.
V* DVORANI SV. I'KTHA IN PAVLA.
-Pričetek ob 2 url popoldan--
Igrala bode hrvatska tamburaika godba.
Vstopnina *a moAke 50c. dame proste
Za dobro postrežbo bodo skrbel /« to izvoljeni
ODBOR.
Delničarjem
Jugosl. Del. Tiskovne Družbe
NA ZNANJE!
V «mislil znkonov drlave Illinois in sejr dlrektorija dne deeembra IPlil vrši \ petek dne 1-'. jarunr ja l!M7 ob 8 uri *ve<"er v proetorih upruvniitva fndrtnrea, t<M»s \V. 1 «r 8t.
IX. redni občni zbor delničarjev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnom redom:
t. Otvaritev zbora po ^»redsednlku; ii. Volitev odbora z a pregledanje pooblastil;
M. \'o!itr\ predseilnika za ob'"ni z.t»or; 1. t'itnnj«' capisniku mdnjega občnega zbor«; .*. foroiMIn tajnika, blagajnika in druuih odbornikov; d, porinilo upravitelja in urednika; 17. V kori-t družbo: h. 1'rejevaiije in agitneija za list;' 1». Kazno;
in. \<»|itev diroktorija za Irto Iitl7; IKnzp nt zl»orn. v .
h< lni<':ti lk ki i/ enih ali drugih vzrokov no morejo prleostrovati ob ^nrmii /bor,i, naj jH^ljejo svojim zaupnikom pooblnstilii. dn jih n« fbn-i /¡t topnio. Vsnkn delatea imi« en glns.
7.a Direkt. Jugosl. Del. Tisk Družbe
r. J. A le*, tajnik.
l>»AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA<
UTRINKI.
V Avtrijl M gol« nekam čudne reči. Pred kratkim
«o pruvil* poročila, da je gospod SpitzmueUer sestavil novo vlado ia brzojav je naznanil tudi tntena aovih un-metrov. Stvar je bila videti popolnoma duvržena in ure jeaa. Kar nacukrat prihaja uovo poročilo: Grof Clam Martini« je poavan, da sestavi nov kabinet, ker se to Hpitziuucllerju ni posrečih». To je pač uganka. Če se objavljajo imena ministrov, ae ne more reči, da ae ni po •rečila sestava ministrstva.
Kakor je videti, se pa vendar ni posrečila. Zakaj se je torej svetu naznanjal novi kabinet kot dOvrleao dejstvof
Orof Clam Martiule je sedaj sestavil novo ministrstvo. In tudi to je kos uganke. Novi miniatrski pred sedtik je član češkega veleposestva. Njegova stranka ni bila nikdar posebno radikaluo prodna, ali smatrala se je vendar ta čeako stranko in je zastopala načelo avtonomije. Ce ni Claa Martini«, ki je bil doalej poljedelski, torej takorekoČ nepolitičen minister, zapustil staliftču ■voje stranke, bi se moralo smatrati njegovo imenovanje aa pomembno znamenje. H tem bi bilo izrečeno, da se po izkuža v Avstriji nov sistem, ki je v nasprotju s dose danjim absolutnim centralizmom. Predvsem bi se moralo sklepati, da žele merodajni krogi spravo s Čehi in njih pridobitev za avstrijsko politiko.
2 vestjo o Clam Martinicovem imenovanju se tudi poroča. da stori ministrstvo priprave za »klicanje držav ne£a zbora in za tesaejie gospodarske stike z Nemčijo. To stremljenje po ožji ¿vrzi z Nemčijo ni v tako kričečem -nasprotju s kakAto obliko deželne avtonomije, kakor bi a«* ¿Uelo na prvi pogled; daje se nekaj, da se dobi nekaj drugega, če vzamemo v poètev Frane Joie fo v o pismo o galiiki avtonomiji in glasove o jugoslovanski *kupiui, postane kombinacija s kakino vrsto češke avtonomije celo verjetna. Zlasti bi prizadelo v parlamentu ogromne te lave, če bi poleg avtonomne Gulicije čciko v^ra.'uaje ostalo popoluoma neredno. Kajpada ni umliti ua to, .In ki ga Avstrija relila tako, kakor si iele češke politične stranke. Izključeno ni, da so kakšne notranje refoiiue v Avstriji spojene z mirovno poaudbo centralnih dr»a\, Ako pride Anglija na^primer z besedami o pravicah malih na rodov, bi bil zelo diplomatičen argument, če bi Avstrija odgovorila, da daje svojim narodom iz lastne volje avto, nomijo.
. Značilno je še drugo imenovanj». Minister zu zu nanje zadeve je (»ostal grof Čerietn z Chudcuic. Tudi on pripada češkemu veleposestvu. Kakor pri večini teh go spodov se sieer ne ve natančno, kaj se čuti v narodnem oziru. Ali če je treba, se tudi lahko sklicuje na to, da je Čeh. Ne glede na to je pa dvoje pomembno. Prvič da je odstopil Hurian baš sedaj, ko upa Avstrija, d:i pride di*. mirovnega pogajanja in da ni za naslednika dobil Ma-djara. Drugič je važno, da je bil Černin pred vojno posla aik v Ru m ti ni ji, kamor je bil poslan, ko je postalo razmerje med Kumuuijo in Avstrijo napeto; veljal je zu prijatelja Romunije. Vae to kaže, kakor da bi »e Avstrija nekako pripravljala za mirovno konferenco tako, da na eni struni Madjari ne bi imeli prevelikega vpliva, na drugi pa. da bi imela tam zastopnike, ki so nasprotnikom vsaj osebno simpatični.
♦ Treba je le omeniti, da je Clam Martinie po imeuu konservativec, v resnici pa velik nazadnjak. Pravijo, da spadajo med njegove naloge zlasti go»podar*«ki problemi, toda če se skliče parlament, »e ne bo mogoče ogibati političnim problemom. Po vseh teh ¡spremembah v zvezi s Kocrberjevo demisijo bi «e dalo »oditi, da hočejo ^»nuditi v Avstriji nekoliko 'nacionalnega medu, ki bo seveda bolj sirup, kakor pravi med, pod narodno krinko pa uga-» jati reakcionarno politiko. To bi (»omenilo, da »o »icer čutili batine, da se pa niso izučili.
, Reuterjeva agentura poroča is Kodanja, da je vladu v Slezvigu ukazala popisati vse šolarje. To je v zvezi s zakonom o prisilni civilni službi. šolske otroke hoče vlada porabiti pri nakladanju in razkladanju železniških vozov in pri podobnih delih, ker ae čuti za ta opravila znatno pomanjkanje delavcev.
Tako pridejo srečno tudi otroci v vojno službo. Kmalu ne Lo v Nemčiji več iivega človeka, ki bi delal za kaj druzega, kakor za vojno. In če ne bo miru v do? glednem času, bo v vseh deielah tako. Vojna med velesilami pa v današnjem času sploh ne more biti drugačna. Časi, ko so imele driave tudi v vojnem času svoje plačenike, medtem ko se je oatalo prebivalstvo havilo s svojimi civilnimi poklici, so definitivno minili.
"La Liberté" v Parizu ima iz Berna poročilo, da je prišla iniciativa za mirovni predlog od novega avstrijskega cesarja, ki je baje hotel nastopiti svojo vlado z mirovno demonstracijo. To je baje vznemirilo nemško vlado, ki se je zbala, da postane Kari nezanesljiv zuveznik. Viljem ni prišel na Dunaj toliko zato, da bi su udeležil Franc Jozefovega pogreba, katerega se potem «ploh ni udeležil, ampak zato, ùa se osebno pomeni 35 novim avstrijskim cesarjem. Na sestanku je bil tudi bolgarski Ferdinand.' Po daljšem pogovarjanju je Kari privolil, da se odgodi mirovni predlog do osvojitve Bukarešta.	. «-
"La Liberté" ne spada baš med najbolj zanesljive liste, in odgovornost za to vest mora biti prepuščena njenemu dopisniku.
Japon.tki zunanji minister vikomt Motono je v parlamentu izjavil, da po njegovem prepričanju Nemčija ne misli ret.no na mir in da njena ponudba ni odkritosrčna. Sicer pa odgovori Japonsko, ko se bo posvetovalo z ostalimi zavezniki.
Nemška vlada redno poroča o velikih izgubah, ki jih imajo zavezniki na morju. Ni ji treba nič pretiravati', te izgube so res Velikanske. Ampak tudi njej ni prizonešeno. Po poročilih "Vossische Zeitung" je predaval kapitan Schroetter iz Hamburga pred kratkim v pomorskem znanstvenem zavodu v Berlinu o izgubah nemčke trgovske mornarice na podlagi statističnih izkazov in je pravil, da je bilo od začetka vojne 152 nemških trgovskih ladij, nosečih 452.000 ton, z minami ali torpedi uničenih, 267 parnikov z 807.000 tonami so pa sovražniki zajeli. V nevtralnih pristaniščih je 621 nemških trgovskih ladij t 2,841.000 tonami, v nemških lukah je pa še 490 trgovskih ladij z 2,410.000 tonami. To pomeni, da je 7.1 procent nemškega trgovskega brodovja, računajoč po tonah, popolnoma uničenega, 14.1 procent je v oblasti sovražnikov, 43 odstotkov pa ▼ nevtralnih lukah.	-	1
To je sladka tolažba za zaveznike. Delavsko ljudstvo pa nima razloga, da bi se veselilo ne nad angleškimi ne nad nemškimi potopljenimi ladjami. Kajti ene in druge so bile sad njegovega dela.
da morajo biti taki parnlki zavarovani pred torpet^p-njem, postaja neveljavna. To oe bojne ladje in z njimi se mora ravnati kakor t bojnimi ladjami, tudi če »o Američani na njih. Sedaj imamo priliko, da razširimo svoj boj s submarinkami, kar so vsi razumni ljudje že davno smatrali za potrebno in neizogibno. To je najboljši odgovor na Lloyd Georgeovo odklonitev naše mirovne ponudbe."
Zdi se res, da namerava Nemčija poostriti svoje podmorsko vojskovanj«. Zadnje dni so bile njene sub-marinke zelo aktivne. Ampak če se res postavi na stališč«, da j« obljuba, dana Ameriki, neveljavna, imamo zopet najlepši konflikt med Ameriko in Nemčijo.
Vojna sila in njene zmage ne dokazujejo nič. V prvi balkanski vojni so bili Turki strahovito tepeni, v drugi so bili Bolgari popolnoma poraženi. Sedaj so Turki in Bolgari zmagovalci. In vendar so sedaj enaki ljudje, kakor so bili takrat.
Od belgijske strani je bila v Haagu izdana sledeču izjava:
"N<4>en sofizem, nobena depeša VVolffove agen-ture in nobena izjava generala Bissinga ne more odstraniti dejstva, ki ga je Filip Scheidemann javno povedal, ko je bil zadnjič tukaj, da je namreč deportira-nje Belgijcev ukazal feldmaršal Hindenburg, ne pa kajser. Torej je ta ukrep brez vsakega dvoma odločno vojaškega značaja."
O tem tudi mi ne dvomimo. Nemčija hoče svoje delavce porabiti za vojsko in jih nadomestiti z Belgijci. To je vse.
O obljubljeni avtonomiji Galicije pišejo dunajski časopisi očitno i/, uradnega vira:
Jasno je, da ustanovitev samostojne poljske države na severovzhodu monarhije ne more biti brez učinka na ratvoj dogodkov v Galiciji. Potrebno je zu to, da :;e postavodaja in uprava prilagodita novemu položaju. Nameravane nove uredbe se tičejo posebnih lazmer, ki »e že davno izražajo v raznih napravah dežele in kažejo, kako naj se razmere izpopolnijo. Stališča, ki ga bo dobila Galicija v Avstriji, lastnoročno pismo podrobno ne določa in se prepušča poznejšim razmotrivanjem in sklepom. Vsekakor nudi lastnoročno pismo važne točke za presojo bodočega razvoja, ker določa okvir, v katerem naj se izvede notfa preuredba. Če se podeljuje deželi pravica, da svoje zadeve samostojno ureja v popolni meri, v kolikor to soglaša s pripadnostjo in z napredovanjem državne skupnosti; združujejo te besede oba momenta, ki sta mertnlajna vsakemu državn<4nu napredku v Avstriji; dobrobit države in v njej dobrotit dežele. Glede na uresničevanje v lastnoročnem pismu napovedanega namena se je v tej objavi storil prvi korak in se je uporabilo odgovorno sodelovanje vlade. Ministrskemu predsedniku se je naročilo, naj izdela primerne predloge, kako naj se nova uredba stvari postavno uresniči. Naloga vlade bo, da dobi obliko in pot, ki bosta jamčili, da se bodo načrti izvedli v nameravanem duhu."
Mnogo besed, pa malo vsebine. Stara avstrijska metoda.
V Berlinu je umrl knez Henckell Donnersmark. Človek bi vprašal, kje je vladal, če je bil knez. Na zemljevidu ne najdete dežele, ki bi bila označena z njegovimi barvami. -A vladal je vendar; bil je najbogatejši industrijski podjetnik v Nemčiji; največ plav-žev in livarn v Pruski Šleziji je bilo njegovih; imel je premogorove, papirnici in tovarne za orožje. Tudi v Avstriji je imel podjetja na češkem, v šleziji, na Koroškem. Bil je veleposestnik. Vrhutega je imel velika zemljišča v nemških prekomorskih kolonijah. Pravi vzor moderne aristokracije.
' Čl tsi avstrijskega parlamenta.
"Obzor" poroča: Odkar se je začela evropska vojna, j« padlo 35 avstrijskih državnih poslancev na bojii-c u in sieer 7 nemških nacionalcev, 6 nem:Lih krščanskih socialcev, 2 nemil:« socialna demokrata, 3 Poljaki, 2 Malorusa in 1 Italijan. Umrlo jih j« 22, med njimi llandič in Slovenec Po-vše, dva sta odložila mandate, in radi kazenskega postopanja so izgubili mandat« č«iki poslanci BuHval, Choc, ] dr K rama f, dr Netolieky in Vojna,: dr. Markov in koroški poslanec dr. Grafenauer. — Obsojen j« bil aaamrt: in ustreljen po vojni aolniji Italijan-j »ki poslanec dr. Batisti. Skupaj je { torej izgubil avstrijski parlament lili j poslancev, odkar je zadnjič zboroval. |
SILNI PREGANJALCI STRAHU
IMemi uničujejo srečo v drnai-
Dr Au ton Meakmi Jota rurfk
A. V. i Jeta Kraest Humé* Jumi f. a tepta C. M. «allMS
ta C. Kiau
V Kanadi trgajo železniške relse s tirov, da jih pošljejo v Francijo, kjer primanjkuje železnic za prevažanje čet in vojnega blaga. Okrog 1000 milj ka-nadakih železnic bo vsled tega ustavljenih.
To je moderna vojna. Doma se morajo uničevati železnice, da se more drugod nadaljevati boj. Dejali bi, da je bila manj škoda zvonov, ki so jih jemali iz cerkvenih stolpov, kakor železnic, ki jih uničujejo na ta način.
Berlinska "Taegliche Rundschau" napoveduje, da prične Nemčija ostrejši boj s submarinkami, kakor doslej. Po vesteh is Amsterdama piš« omenjeni list: "Nemška vlada j« s«d«J uradno stopila na sta-liŠČ«, da so oboroženi tovorni in osebni parniki bojne ladje, ker jih j« smatrati za pomožne križarke. Obljuba, ki je bila dana Ameriki in j« vedno ovirala naše vojskovanje s podmorakimi ladjami, ker je zahtevala.
i ur h. Vi ste |M>polnonm upravičeni, da imate strah pred njimi. Toda vendar pa wo da otresti in ¡znebiti takšnega «trubu ter pridobiti spet mirno dušo. Trinerjfvo Ame-riwko (Jreiilko Vino je tinto zdravilo, ki prežene vsakršno razbur-jen t wt in bojazen. Ono odpravlja neanago, ki se nabira v črevesju iu ki je pravo pravcato gnezdo raznih bolezni, ('isti želodec oja-eiije in utrjuje» d rob, živčevje pa celo telo in po vraču j« trdno voljo. V m* prit irk a h kakor ob mignili, nt-rvoznoiiti, preglavicah ; ob izpreuMMiibi svojega življenja Ud., Vam prinese zanesljivo j»o-i moč. Cena $1.00. Po lekarnah. I M.iogi ljudje se neprestano boje rcvuiatizma in nevralgije. Imejte doiiMi Trinerjev Liniment, m kmalu Inwitc uvideli, da um ti bledi gostje nikakor nt- morejo klju-bovati, Ta liniment pomaga naglo tudi v ponesreel>ah,izpdhliiiah, oteklinah, ozeblinah itd. «'ena |h) 25 in 50 centov j*> lekarnah, po fxmti pa in 60 centov. .los. Tri-tier, izdelovatelj kfinist, l&M— 1JW9 »S. Ashland ave., Chicago, 111. Če si želite kra.sen Trinerjev zlati koledar, jHišljitc 10 centov v po-i kritje poštnih stroškov. Adv.j
Central Hotel
Conentaiigh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
fciu najboljših aodaliati&dk 50 vi i v angleškem >rikn v Ameri Id je: "INTERNATIONAL «O CIAUflT REVIEW." — Izha>
mesečno in stane $100 na l*o. — Naslov: Int. Soc. Revierw, Ml B Ohio St., Chicago, 111.
s I. SteplM. ^^^^ RafMtdlskl rttor
predsednik. J^^M^^ Micka«! luan»*.
ChrtstUfl R. VValkck.
I. podpreds
Eaaaoel Bcraaek,
II. podpred«.
Adoii J. «rasa,
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Bine island Avenue, blizo 18-ste ul«c«v
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
nnDDTn- Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer UUrnlU. vse druge dneve pa do 5J popoldan
Poiiljamo denar v stari kraj brco in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoči je določiti stiOno ceno, ali vse naša cene bodo računane po najnižjem dnevnem kursu. Upraiajte ali piMte po cene.
Obseinj denarni premet in nizke cene. Vse poiiljatve garantirane.
Direktna svesa s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnice ▼ Zagrebu in njenimi podružnicami.	\
Poiiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleftke in francosko.
Govorimo vse tlovansk« j«zik«.
Naiveči* «invanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
314«-*e Bin« Islán* Avena«. Chicago. H-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceikem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
............i.......................................
o	!
o I^ADAR potrebujete društvene po-trcbftčine kot zastave, kape, re-galije, uniform«, pečat« in vse drago obrnit« s« na »voj«ga rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Mllftard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prefínete zastonj.
Vse delo garantirane. ¡
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET
Tli. 1475
J0INST0WN, PA.
Karl K&utsky:
ZAČETKI MEZDNEGA PROLETARIATA.
Zlasti malim obrtnikom jc |>orajajoča se kapitalistična produkcija, zlasti velika industrija, posebno rada odvzela delovne moči. Zakaj kapitalistična produkcija ne povprašuje toliko po učenih delavcih kolikor po potrpežljivih, neodpornih delavcih, ki se brez volje vtaknejo v veliki o-brat moderne tovarne, ki more samo tedaj obratovati nemoteno, ako točno in ¿talno izvrši vsak» brezštevilnih kolesc sebi odkazano gibanje. Ker pa so capinskemi» proletariatu najbližje plasti in eelo marsikateri deli capinskega proletariatu samega dajale največ delavcev porajajoči se kapitalistični veleindiiHtriji, zato je bilo tudi ravnanje, ki so ga prenašale te plasti, merodajno za ravnanje, ki so ga kapitalisti sploh hoteli izkazovati svojim delavcem. Delo samo, katerep blagodejt ni vpliv meščanski ekonomi in moralisti tako radi opisujejo, je bilo za proletaree najprej vir novega ponižanja, ne povišanja. Neodpornost delavcev je. omogočila kapitalistom, da so raztegnili delavnik do skrajnosti. Časa za življenje ^in izobrazbo kapital ne privošči delavcu, ako Mi prisiljen. Kjer ga ne zadržujejo ovire, ukaze nadaljevati tlelo do popolne utrujenosti. Ako pa le preostane kratek odmor med delom in spancem, k ni tke užitke, v alkoholieni pijanosti in v spolnem občevanju, ki omamijo zavest bede. Skupno delo mož in žen, odraslih in otrok, ki je lahko meti veselimi, svobodnimi in svoje dolžnosti «e zavedajoči m i ljudmi mir najvišjih dušnih nagibov iu nrnvne poplcme-nitve za vse, ki se ga udeležujejo, to skupno delo je bilo v kapitalistični tovarni predvsem sredstvo, ki je pOmnoževalo nevarnost okužen ja z demorali-zirajočimi in HHrtčujočimi tovarniškimi vplivi in je povzročlo, da je pripadanje prolctariata še hitreje pospešilo.	f
Ni čuda, da ro se delavski proletarci v začetkih kapitalistično velike industrije konici rn* likovali od capinskcga prolctariata. Kako glbhoko so se pogrezuili v zločine, pijančevanje, surovost in umazanoat — duševno in telesno spoznamo najjasnejše iz klasičnega opis;», ki g» je p dal Friderik Kngels o položaju delavskih proletarcev na AngleAkem v prvih desetletjih tega stoletja.
MODERNA KNIGO VEZNI OA - ukuauo, hitro in i/rpeino dele aa privatnike in društva. 8prej« mamo naročila tudi isv«i/ merta.
imamo moderne stroje. Vlaki cene in poštena poatreiba.
BRATJE H O LAH, 1638 Blae Island Av*,
• % v	—
CARL STROVE*
Attorney at F aw
Zasteps •• tub sidiitik.
specialist m tožbe v odškodnin»-kih zadevah. At sobe 100«
133 W. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon: Main
NOVA IZBIRA, NOVE CENE I
Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par ito. Naročite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine se imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terbovec, P. 0. Box 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
HI 411 8IUIB lit., IEI0SHI, VIS,
Telefon UW
' 8L0VENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
POD-
Naročite siTdevnik "Pros veta". List stane za celo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Ave. Chicago, m.	„
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
■¿taval* aa n«tre*,« t itaaai lu. raa«e«laik. »«toTalftka preiakars b»eepl«éa«—pto fett je le aaiavila 1924 Bine UL»mt Are., Ofelcif* Uteiaje «d 1 U • f« pol.; «d 7 U M sreier. Isvee 0Mee# M Teti fcelatfd pU«j« «Uvea^.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
■ prostranim vrtom za Izlete MARTIN POTO KAR, Ogden Ave., blizo oeetno ialea ške postaje, Lyons, Dl , Telefonska »tev.: 224 m.
Dr. Riclitirt Pain Eipellir
ca revmatlčae to letine, ta boleOm otrpnelootl pov in
Pravi ee dobi I«
eavitka, kot
ta slika. K vcemite ga, ak« nima na savlikt ^»ie trlne sna« ke • Sidro.
25 in M eento▼ * vsek lekarnak, a pa naročite et »• rsvnott od
F.AI.Rkliirite.
74-90
Terk. ». 1.
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje je ve£ vredno ko bogastvo. Ako »e počutil dobro, nikar ne upravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskuiai raznovrstne nlkoholnt» grentiee, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je tskorei reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se preteka po arterijah in žilah in prinaJa hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno- odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibsti vnoga, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice. Kibnolo silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvriujejo aamen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati ln varovati. Ci«to naravno vino jim nikakor ne ¿koduje. "Ono okrepčuje živčni sistem ln usposablja težo, da lzvržuje svoje glavne namene", pravi dr. Armand Oauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniiko komisijo v Parizu.
Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno 1« rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in it naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospeiuje prebavo, okrepčuje organ«» ,jih oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERV0ZN08TI < &LABOKBVXOBTI POMANJKANJU ENERO UE aPLOSNI aLABOSTI
hitro ia
sigtrno. Odkloni kratkomalo vse Ma*e sač|To je, da izgotovimo sredstvo,
nsla cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, ie tako dvigajo — vedno iste; n.CH\ —j PRI V8bH DRL'<il«TIH.
»e nonaredbe, ki žro samo den^p-t >, ti je debro, ki pomaga in
Re.lanji letni čas pripelje oeboj raznovrstna nezaželjene goste, po sebno revmatizem in nevralgijo. Ah kake jih sprejiotlt Najboljii način je. da rabU TRTNKRJFV OBLIZ. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako ima« otekline, raspokline itd. Ce«a 25 in 50c, pri vseh drugistih, po poAti 35 in 80c.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kailjem, rabi Trinerjevo zdravilo za ka*#|j (TKINKH 'H COUOH 8EDATIVE), cena 1tr> in 50c, po poiti 35 in «Oe.	A	• k
JOS. TRINER
kemik ladelovotoc,	„
1333-1339 S«. Ashland Ave.	CUe^s. DL