29). Bedna.
V Ljubljani, v ponedelleb, 21. decembra 1908.
XU. leto.
UreJni*tvs telelon št 34.
Horodno-naprednim uolilcem!
Jutri v torek, dne 22. t. m. Tam je zopet stopiti na volišče, da si izberete može svojega zaupanja za deželnozborske poslance v mestni skupini ljubljanski  Voliti vam je dva poslanca.
Narodno - napredna stranka je v tej skupini postavila za kandidata gospoda
3vana Kneza,    dr. 3vana Oražna,
veletržca In obč. svetnika v UntUiani.  zdravnika In obe. svetnika v LJubljani.
Kandidata, ki vam jih priporočamo, sta moža, ki sta že s svojim dosedanjim delovanjem pokazala, da sta vredna vašega zaupanja.
Zato pričakujemo, da se bo jutr šnje volitve udeležilo Čim največ narodno naprednih volilcev ter oddalo složno svoj glas priporočanima kandidatoma.
Narodno-napredni volilci, pokažite svojo strankarsko zavednost in svojo politično zrelost s tem, da se udeležite jutrišnje volitve v kolikor mogoče največjem številu.
Opozarjamo vas, da traja jutrišnja volitev samo do Opoldne in da sta samo dve volišči, v Mestnem domu" in v „Unionu". V „ Mestnem domu" volijo volilci z^ začetnimi črkami A—L, v „Unionu" pa z začetnimi Črkami M—Ž.
V Ljubljani, dne 19. gmdna 1908.
izvrtevalnl odbor norodno-nopredne stranke.
Shod v Mestnem domu
Ob udeležbi kakih 400 volilcev je bil včeraj dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« volilni shod, na katerem sta se predstavila volil-cem kandidata za deželni zbor gg. Ivan Knez in dr. Ivan O raže n.
Shod je otvoril gosi>od deželni poslanec Josip Turk, ki je predlagal za predsednika g. dr. Tavčar-j a, kar je bilo soglasno sprejeto. Predsednik je po zahvali za izvolitev in po pozdravu dal besedo prvemu kandidatu g. Ivanu Knezu.
G. Knez je dejal: Nikdar nisem mislil kandidirati v deželni zbor, kar je prišel k meni predsednik narodno-napredne stranke in mi izrazil željo več odličnih pristašev stranke, da naj bom kandidat za prihodnje deželnozborske volitve. Sprva sem se upiral, končno pa le ugodil želji. In tako stojim danes pred vami, ki ste najvišja instanca, oddajati mandat. v.i\ katerega se potegujem.
Kakšnega mišljenja sem, je znano. Delujem pri raznih društvih in korporacijah mirodno-naprednih. Ce bom izvoljen, stopil bom v klub na rodno-naprednih   poslancev. Skušal
bom za svoje volilce doseči, kar se doseči da. Na prve gosli bo seveda svirala S. L. S., ki ima nadpolovično večino v deželnem zboru. Vendar, ker je po 20. septembru zbližanje med slovenskima strankama napredovalo, upam, da bo v sporazuiulje-nju med obema tema strankama mogoče doseči uspehov za mesta in deželo. Blagor prebivalstva je le takrat zagotovljen, če se godi dobro kmečkemu ljudstvu in meščanskemu. Prosim, da mi oddaste v torek svoje glasove, če sem vreden Vašega zaupanja. (Burno ploskanje).
Nato je govoril g. dr. O r a ž e n, ki je rekel:
Ne bom imel danes tukaj političnega govora, ko stojim pred vami kot kandidat za deželni zbor, v katerem hočem, če bom izvoljen, delo vati v prid dežele in prebivalstva. Govoriti hočem o nalogah, ki si jih bom stavil, če mi zaupate deželno zborski mandat. Predvsem se čutim kot zdravnik in osredotočil bom svoje delovanje v deželnem zboru v sanitarnem oziru. Da sem naroden, je naravno, ker dandanes mora biti vsak Slovenec naroden in so že zdavnaj minuli tisti časi, da se je štelo komu v zaslugo, če je bil narodnjak.
Da sem napreden, sledi iz tega, da me je postavila za kandidata narod-no-napredna stranka.
Da govorim torej o zdravstvenih razmerah v naši deželi!
Umobolnico imamo na Studene a pri Ljubljani. Zidana je bila v sedemdesetih letih in je v njej prostora za 96 moških in 98 ženskih. Danes je ta umobolnica docela premajhna. Sprejeti se more vanjo le četrt umobolnih ljudi. Na hodnikih leže ti reveži ali jih pa pošiljajo v bolnišnico.
V umobolnici imajo takozvane kolo-nije,kjer se zbirajo bolniki,ki niso nevarni. Poleti bi se s temi razmerami že sbajalo ,pozimi se pa zgodi, da se pogosto ravno vsled teh razmer bolnikom shujša njih bolezen. Na blaz-nici je petrolejska razsvetljava, ki povzroča slab zrak, tam nimajo vodovoda, ne kanalizacije. Umivalnice so par starih lukenj, ki so v zanemarjenem stanju. Za kopeli imajo lesene kadi, vzidane v tla, da se mora bolnik bati, da si zlomi nogo, ko stopa v kad. Vodstvu umobolnice se ne more očitati ničesar, ker zdravniki store, kolikor morejo z danimi sredstvi. Razmere v blaznici se morajo korenito izboljšati, ker sedanje ondotno stanje je škandal za deželo. Ako bom izvoljen, bom skušal doseči to izboljšanje.
Naša bolnica je veliko stala, a je vkljub temu premajhna. Manjka ji evakuacije. Nekateri oddelki, r.a pr. medicinski, so polovica hiralnice.
V bolnico spadajo ljudje, ki ne hirajo, oni, ki hirajo, pa v hiralnico. Ker pa v hiralnici tudi ni prostora za vse hirajoče in ker dobivajo tja tudi umobolne iz blaznice, leže hirajoči v bolnišnici. — Kar se tiče kimrgi-čnega oddelka, je premajhen. Zdravniki delajo zjutraj pri luči in zvečer tudi, delajo ponoči, ker ne morejo čez dan zgotoviti vsega dela. Gre namreč vedno le za hitro izpraznenje oddelka. Mnogo bolnikov ne sprejmejo, ker ni prostora, težko ranjeni leže včasih na hodnikih. — Infekcijski oddelek je zidana baraka z enim hodnikom. — Porodniški oddelek je premajhen, le ena soba je za porode. Ženske, ki se sramujejo, morajo porajati v sobi ali kuhinji babice. Škandal je za Ljubljano, glavno mesto dežele, da je temu tako! — V bolnišnici manjka dalje prosekture, t. j. zavoda, kjer zdravnik z raztelesenjem umrlega konstatira, na kaki bolezni je umrl bolnik. Prosekturo smatram kot nekako kontrolo nad zdravniki, česar naj rni noben zdravnik ne šteje v zlo. Kajti vsak zdravnik se lako zmoti v diagnozi in le s prosekturo se da večkrat  dognati, kakšno
bolezen je imel bolnik. Prosekturo v deželni bolnici moramo dobiti. Kos nje sicer imamo, a prostori niso dobri in zadostni in je vsled tega nevarnost za zdravje preiskujočega pri bakteriologičnih preiskavah. Upam, da bodo vsi poslanci v deželnem zboru za ustanovitev prepotrebne prosekture.
Iz porodnišnice v deželni bolnici morajo ženske odhajati v 12 ali 14 dni po porodu. Kaj se zgodi z njili otroci?   Dajo  jih na »amljenje« na deželo ali v mesto, ker so delavski ali nezakonski otroci.    V mestu gotovo vsak izmed takih revčkov umre, na deželi pa tudi veliko njih. Dajo jih v oskrbo revežem, ki se hočejo preživeti od tistih par mesečnih goldinarjev, ki jih dobe za varovance. Kako žive ti otroci I Človeka je groza, ko jih vidi vse mokre do ušes, umazane, v blatu in izstradane. Ženske, ki so jih vzele v oskrbo, nimajo niti pojma o vzgoji otrok, ki so včasih po rele popoldneve prepuščeni sebi samim. Kaj čuda, da jih toliko pomrje. To je trebu preprečiti, kolikor se da. Treba je ustanoviti s pomočjo deželnega zbora n a j d e n i š n i e o. (Odobravanje) .   Koliko  slovenskih ljudi bomo  tako  ohranili  pri življenju! Jetičniki in umobolni so izgubljeni za nas — težko je izreči  tako hudo sodbo — zato pa glejmo, da otroci ne postanejo bolni (Živahno odobravanje), da ne hirajo.   30% novorojencev nam umre.Slovenski narod ni tako velik, da bi mogel to brez škode utrpeti. Najdenišnica ne bo stala toliko, kolikor bomo pridobili v narod-no-gospodarskem oziru.   Rezultati v najdenišnicah   so  krasni   in   ko je otrok star 6 mesecev, odda se zanesljivi osebi, kamor ga hodi zdravnik vedno obiskovat. Srce se mi širi, ko pomislim,koliko slovenske dece bomo rešili,   ko  bomo imeli najdenišnico. Ko zdaj kak otrok zraste, je vržen v mase, kjer se izpridi, ker se nihče ne briga zanj, ker ga premnog sodi za nekaj odveč na svetu. Ko bo pa tak otrok dobro vzgojen, bo ravno tako dober član človeške družbe kot vsak, ki je užil  dobro vzgojo pri starših. (Odobravanje).
Na Kranjskem bo treba skrbeti za zdravniški naraščaj. Zdravnikov-specialistov nimamo, ker je večina naših zdravnikov izšla iz kmečkih revnih hiš. Zdravniki-specialisti so pri nas prav pogosto Nemci. Deželni zbor bi moral dovoliti podpore, da bi se naši slovenski medicinci mogli po-vspeti do zdravnikov-specialistov.
Dvojezičnost naše deželne bolnišnice bo treba odpraviti. (Odobravanje.) Bolnišnica je slovenska, vzdr-
žuje se s slovenskim denarjem, bolniki so slovenski, čemu nam treba dvojezičnosti! G. dr. Gregorič se je sicer odločno zavzel za odpravo nemških napisov, dosegel sicer uspehe, a prišel je neki kontraordre in pri starem smo zopet.
V deželnem zdravstvenem svetu ne vladajo za Slovence ugodne razmere. Člane tega sveta imenujeta deželni zbor in vlada. Zadnja imenuje štiri člane, med katerimi so trije Nemci in en Slovenec. (Skandal!) Da, škandal je to! Se večji škandal je pa, da ne marajo vanj zdravnikov-specialistov - bakterijologov, kakor je dr. Plečnik, ki se ga vlada brani na vse kriplje. Gorje zdravstvenemu svetu, če izbruhne kakšna epidemija, pa ne bo imel v svoji sredi takega zdravnika-specialista!
Vprašanje nastane, kje vzeti denar .za vse, kar sem omenil, da bi bilo treba spremeniti in izboljšati. Za to skrbeti bo naloga poslancev S. L. S., ki ima vso oblast v rokah. Mi bomo le opozarjali in kontrolirali, seveda pa sodelovali pri vsem, kar bo v prid našega naroda. Jaz se boni upiral do skrajnosti vsakim novim dokladam.
V zachijem času se je pojavilo med učiteljstvom neko nasprotje proti meni, dasi nisem nikdar nastopil proti učiteljstvu ali šolstvu. Ce izvira iz tega nasprotstvo proti meni, da sem kandidat v mestni kuriji, je to le osebnost. Premalenkosten sem, da bi me premotilo, tudi če me noben učitelj ne \oli, da ne bi se z vso vne mo zavzel za učiteljstvo in šolstvo, (Odobravanje).
S. L. S. je agrarna, mi smo pa mestna stranka. Mi zastopamo koristi mest. Upam, da se nasprotstvo med mesti in deželo ne bo tiralo do skrajnosti, ampak da se bodo skušali interesi obojih zbližati. Ce bi pa S. L. S. skušala uporabiti svojo ntoe proti mestom, bom pa z vso veln -menco in vztrajnostjo varoval interese meščanstva.  (Odobravanje).
V torek pomislite, če sem vreden vašega zaupanja. Ce sem, me volite, če pa ne, \m nikar. Ako bom izvoljen, deloval bom za korist vseh. (Burno dolgotrajno odobravanje).
G. dr. Tavčar je dejal: Res je, da ne bo imela naša stranka v deželnem zboru večine, vendar se ne sme trditi, da bo imela S. L . S. vso moč v rokah. Večino ima res, a če bo pametna* te večine ne bo zlorabljala Organizirana manjšina ima tudi moč in mi ne bomo brez vpliva.
Kar se tiče kandidatov gg. Kneza in dr. Oražna, ji1 prvi govoril pre-ponižno. Da ga je stranka postavila
LISTEK.
SlooensUo gledališče.
(»Faust«. I .del).
Z uprizoritvijo »Fausta«, torej tragedije večnega pomena, v kateri se rešujejo najvišja vprašanja človeštva v najpopolnejši umetniški obliki, je hotelo vodstvo slovenskega gledališča posvedočiti svoje umetniške ambicije in pokazati svojo zmožnost za reševanje naj težavnejših dramatičnih nalog. Ta ambicija, ta dobra volja ostane priznanja vredna, čeprav se poskus ni posrečil; bil je boj in bil je uspeh, a če ni bih) zmage, se gledališko vodstvo lahko tolaži z besedami zrelega Fausta: »Die Tat ist alles, nichts der Ruhm.«
Zmaga je bila že vnaprej izključena, ne samo ker slovensko gledališče nima za uprizoritev potrebnih te-atraličnih in sceničnih pripomočkov, nego tudi zaradi tega, ker se je dramaturg glede uprizoritve postavil na popolnoma napačno stališče, meneč, da sme poljubno operirati, samo da spravi delo na oder. Problem dramatike pa je, spraviti celega »Fausta« v čim popolnejši obliki na oder. Samo to je prava umetniška naloga, samo to more biti cilj pri uprizoritvi tega dela. Kar je
tehnično sploh mogoče, mora vse priti na oder; dramaturg sme iz dela, ki bo imelo večno veljavo, izločili samo to, kar ni večnega, kajti sicer »Faust« ni več »Faust«, sicer ni več pesniško razodetje, marveč navadna gledališka igra, ne več tragedija, nego melodram.
Ljubljanska priredba »Fausta« šteje 11 slik, dočim jih šteje dunajska 23, dasi so tudi na Dunaju več prizorov stisnili na enega. Govekar je strnil tudi prizore, ki bi jih ne smel strniti, ker izostane prehod. Tako popolnoma »sprehod pred mestnimi vratini«, kjer Mefisto pokaže Faustu življenje. Tudi je izpustil »Walpurgisnacht«. Gledal je preveč na možnost, da delo sploh uprizori, kakor na to, da je smiselno uprizori, po intencijah pesnikovih, Izkratka: izpustil je mnogo takega, kar bi se moralo spraviti na oder, r I oči m bi si bil moral reči: bolje nič, kakor tako okleščeno delo.
Posebno priprosto si je pomagal tam, kjer si večja gledališča pomagajo z vrtečimi se odri. Za vse tiste prizore je napravil eno in isto scene-rijo. Postavil je na oder cerkev, Mar-jetičino sobo, Martino sobo, vodnjak, in »cvinger« — in v tej sceneriji so se vršili vsi tisti veleznameniti prizori, za katere je pesnik zahteval vselej drugačno scenerijo. Vsled tega je iluzija silno trpela in so se po-
samični prizori zaradi pomanjkanja prostora videli prav revni, ali pa so se docela napačno izvršili. Tako na primer prizor v cerkvi. Pesnik izrecno zahteva, da mora biti Marjetica v cerkvi notri, »unter vielem Volk«, saj ji dela strah pred ljudmi, strah, da izvedo njeno krivdo, največje bolesti, in v tem strahu se pri besedah duha Marjetica zgrudi. Na odru pa je Marjetica stala pred cerkvijo, kakor bi bila že obsojena in agirala je čisto neženirano ter razodevala svoje bolesti.
Odobravati je, da je Bog govoril iz oblakov, saj je izključeno, da bi bil nastopil res veličastno, ni pa odobravati, da je tudi »Erdgeist« ostajal za kulisami.
Na ta način, kakor je Govekar opravil svojo dramaturgično nalogo, se da sploh vsako delo na oder spraviti. Ali to ni pravi način. Po tej poti se pride tja, kjer je bil oni gledališki ravnatelj, ki je hotel vprizori-ti »Don Karlosa«, a ni imel pred-stavljalca za markija Poso. Mož si je pomagal s tem, da je to vlogo sploh črtal in le pustil kralja Filipa reči: Na svojem dvoru imam čudaka, ki zahteva svobodo misli.
V reklamnih feljtonih za »Fausta« smo čitali, da je ljubljanska prireditev »Fausta« prva na slovanskem jugu. To je res, a v Zagrebu se pač niso upali s tako prireditvijo na
dan in zato jih ni bilo težko nadkri-liti.
Pričarati Goethe jeve pesniške vizije na oder spada med najtežavnejše naloge gledališke tehnike. V »Faustu« niso samo osebe dramatič ni faktorji nego tudi različni rekviziti, ravno tako kakor sta v »Kralju Learu« v prizoru na travniku prostor in elementarni dogodki dramatični faktorji prve vrste. Pomanjkanju teutraličnih sredstev je pripisovati, da je izostala vele važna »Wal-purgisuacht«, da je pudel ostal za pečjo in da je bila jama čarovnice precej skromna.
Naloga režiserjeva je, povečati moč in poglobiti vtisk posamičnih prizorov s sceničnimi prij>omočki. V »Faustu« je ta naloga toliko težja, ker Goethe pač ni mislil, da pride »Faust« kdaj na oder. Sobotna vpri-zoritev nam je pokazala krepko režijsko voljo. Nekateri prizori so bili res slikoviti in polni prave štimun-ge, zlasti prizor v ječi in prizor v Auerbaehovi kleti sta bila izborno prirejena.
Prizor v nebesih je bil tudi jf.ko lepo insceniran, dasi so bile »himm-lische Heerschaaren« le maloštevilne. A kako je prišel Mefisto kar sredi nebes med angelje,tako, da jih je s svojim plaščem celo deloma zakrivali Moral bi bil pač ostati pod nebesi.
Bog je govoril iz oblakov, ne da bi se ga videlo. To je prav. Toda Bog bi moral imeti mogočen glas, ki bi zvenel in se razlegal po gledališču kakor višje razodetje. V soboto pa Boga ni bilo prav nič razumeti in le slabo slišati.
Faustova soba bi morala biti po Goetheje vem predpisu gotiška. No, na tem ni nič, da ni bila taka. A oprema je bila nesmiselna. Faust pravi sam;
»\Veh!   steck'   ich in   dem Kerker
noehf
Verfluehtes dumpfes Mauerloch. Wo selbst das liebe Himmelslicht Triib durch gemalte Scheiben bricht, Beschrankt von diesem Bucherhauf, Den Wurme nagen, Staub bedeekt, Den, bis ans hohe GewoIb hinauf, Ein angeraucht Papier umsteekt; Mit G lasem, Biichsen rings umstellt, Mit  Iiistruinenten vollgepf ropft, Urvater Hausrait drin gestopft —«.
Taka pač Faustova soba ni, kakor ni bila in zato ni obudila potrebne iluzije.Le pod oknom je ležal kupček knjig in proti občinstvu je bila obrnena novodobna trgovska knjiga I rdeče belim robnim listkom na platnici. Tudi je bilo prav smešno, da je Faustova pogodba s hudičem bila spisana na pol poli modernega papirja, ne na pergamentu.
Skrajno neugoden vtisk je napravila Marjetieina soba. To je bilo
mM ?
za kandidata, storila je to, ker hoče imeti v deželnem zboru odločnega, inteligentnega zastopnika meščanstva, kar je g. Knez. Da kandidiramo g. dr. Oražna, je vzrok, ker potrebujemo zdravniško kapaciteto v svoji sredi. Stranka je postopala pametno, da ju je postavila za kandidata, zato je dolžnost volilcev, da ju pošljejo v deželni zbor.
Najhujša rana na našem telesu je, da imamo premalo občutka in pojma za disciplino, za kar je najža-lostnejše spričevalo zadnja volitev. .V torek bodi drugače! Vladaj stroga disciplina, da častno zmagata naša kandidata gg. Ivan Knez in dr. Ivan Oražen.  (Burno pritrjevanje).
S tem je bil končan shod.
Agitacijski odbor je imel takoj nato sejo, na kateri se je sklenilo, da se ukrene vse, da bo jutrišnja zmaga lepa in častna za stranko in kandidata.
Pismo s Hrvaškega.
[(Neustavno stanje. — Madžarizacija napreduje. — Kaj je vse »veleizdaja«. — Mestne volitve v Karlovcu.^
Zagreb, 17. decembra.
Dosedaj so vladni listi vedno dokazovali v potu svojega obraza s pomočjo jezuitske logike, da na HrvaŠkem ni poteptana ustava, da sicer res ni vse normalno, ker se ne sklicuje sabor, toda vlada je vedno na temelju zakonov, ker je na čelu vlade od kralja imenovani ban baron Raueh. Kralj da ne mara imenovati za bana tistega, ki uživa zaupanje saborske večine. Rauch je zato postal ban, da pripravi take prilike, da bo končno izvoljena saborska večina, ki bo v »skladu z zakonom.«
Opozieijonalni časopisi so eiti-rali proti takemu absurdnemu tolmačenju jasni ^ 38. nagodbenega zakona, s katerim se određuje, da se hrvaškemu saboru mora pustiti na leto vsaj tri mesece, da reši svoje avtonomne stvari. Dne 3. oktobra pa je potekel rok, ko se bi moral sklicati sabor, ker je dosedaj za vsem zbo roval šele dva dni. Končno mora glasom § 13. zakona iz leta 1869 vlada predložiti vsako leto v ustavno pre-tresavanje proračun za bodoče leto. Toda Rauch vlada že celo leto brez proračuna.
Na vse to je uradni organ »Nar. Novine« od 28. septembra odgovoril, da ne velja tako tolmačenje glede zasedanja hrvaškega sabora vsakega leta najmanj tri mesece, toda »Xar. Novine« priznavajo edino to, da ako vlada ne predloži do 15. decembra saboru proračuna, more se šele tedaj trditi, da vlada na Hrvaškem neustavno stanje.
To je napisalo uradno glasilo 28. septembra t. 1., da zavrne trditev, da bi se sabor moral sklicati 3. oktobra, nadejaje se menda, da se bo do 15. decembra gotovo zgodil kak čudež, ki bo podaljšal Rauchu življenje. Toda dočakali smo 15. december, a tudi sedaj se ni Rauch ganil, da ugodi ustavi, na katero je kralj prisegel!
Med tem pa so vse saborske stranke iztirale Raucha iz zadnjega skrivališča, da sabor ni sposoben za mirno delo ter so izjavile nedvoumno, da bi v slučaju sklicanja sabora stavile kot prvo točko na dnevni red: volilno reformo, in da bi te razprave z ničimer ne preprečile. To znači, da bi se v saboru ne dvignila pbtožba proti Rauchu niti bi se sprožilo katero drugo državnopravni) vprašanje, samo da se lož je pride do volilne reforme. A potem bi itak moral biti sabor razpuščen ter bi se
beraško prebivališče, ne glede na to, da je bil i a kotiček na eni strani odprt, kar je še bolj pokvarilo vsako iluzijo. Marjetica je vendar živela v-dobrih razmerah, saj pravi o svoji materi: »Nicht das sie just so sebr sich einznsehranken bat —, wir konnten ns weit elrr als andre re-geu: Mein Vater hinterliess e>n hiibsch Verinogen —«.
Ravno tako ubožna je bila soba Marte Schwertlein. Ko so bili Mefisto, Marta in Marjetica v tej sobi, se niso mogli ganiti.
Čarovničina jama je bila prav dobro in primerno opremljena, ogenj, ki se je pri različnih prilikah prikazoval, je celo smrdel. Tisti »schone Bilder«, ki jih naj Faustu kaže Mefisto so bili reducirani na megleno podobo debele ženske, ki pač ni bila »der Inbegriff von allen Himmeln«. Da je imel Mefisto v Auerbaehovi kleti tamburico pri sebi, je napačno. Saj pravi, da sta pravkar prišla iz Španske, in vedno tudi ni prežal, da priredi podoknico Marjetici. V ostalem pa se mora priznati, da je vobče režija dobro opravila svojo nalogo.
Kakor so redki pesniki, ki se morejo z Goethejem primerjati, »tako so redki igralci, ki bi mogli igrati »Fausta«. Že retorične težave so velikanske. V gubah pesniške dikcije je skritih toliko misli in čuvstev, da
morale razpisati nove volitve na podlagi novega volilnega reda.
Sedaj je tedaj padla zadnja krinka z Rauchovega režima: na Hrvaškem se ne vlada ustavno, a vendar ni proglašen absolutizem. To je tedaj vlada navadne despocije.
*
Frankova stranka je proglasila Raucha za »prvega hrvaškega bana«, ker — preganja Srbe. Toda o tem, da se je pod tem »velikim Hrvatom« rapidno razširila madžariza« cija, o tem stranka molči.
Nedavno je »Pokret« prinesel vest, da je madžarski minister za domobranstvo izdal naredbo, tla morajo vsi orožniški častniki na Hrvaškem, ki hočejo doseči višjo čast od kapitana, znati madžarsko. Orožni-štvo je popolnoma naša avtonomna stvar, ki jih plačujemo iz avtonomnega proračuna, a sedaj pride madžarski minister, da ukazuje takšno kvalifikacijo za častnike na Hrvaškem !
Ta vest je tako razburila našo javnost, da je celo Rauch sklenil»ne-kaj ukreniti«. Toda kako. Odšel je v Pešto ter je potem sporočil po kore-spondenčnem uradu, da se je razgo-varjal z ministrom Jekel - Faliussv-jem in tla je minister dementiral »Pokretovo« vest.
Nato pa je hrvaški delegat dr. Š urini n interpeliral v peštanskem parlamentu. V interpelaciji je doslovno citiral dotično naredbo ter ua-glašal, da nekdo mora lagati — ali Rauch ali minister. Nato je minister povedal Šurminu, da se sploh ni razgovarjal z Rauchom, temuč je Rauch govoril le z nekim državnim tajnikom.
Te dni je prinesel »Pokret« senzacionalno vest, da je za Rauchove vlade v 11 mesecih ustanovljenih na Hrvaškem 32 novih madžarskih šol, tako da jih je sedaj 78.
V skupni proraču za leto 1900. je izstavljena vsota 960.000 kron za zdrževanje in ustanavljanje madžarskih šol na Hrvaškem, baje samo za železniške uslužbence.Iz našega žepa moramo potemtakem podpirati madžarizacijo, dočim najmanj 500 otrok hrvaških železničarjev nima nobene šole na Hrvaškem, temuč morajo obiskovati madžarsko!
Na te strašne številke molče Rauchovi časopisi liki grob. Franko-vo »Hrvatsko Pravo« se je oglasilo v — obrambo Raucha! Najprej je napisalo, da tega »ne veruje«. Toda ako je Rauch res dovolil ustanovitev toliko madžarskih šol, potem on ni kriv, temuč nagodba; ki jo zdržuje tudi koalicija ter so se tudi pod njeno vlado enako ustanavljale madžarske šole.
Nato so koalicijski časopisi odgovoril i, da pod koalicijsko vlado se ni ustanovila niti ena madžarska šola na Hrvaškem. In vendar glasilo, ki hoče biti navidezno »najradikal-nejše«, brani onega, ki ustanovi 32 madžarskih šol ter dolži samo tistega, ki ni dal nobene! Tako grade frankovci — »Veliko Hrvaško«.
*
V preiskovalnem zaporu v Zagrebu in Varaždinu sedi — nekateri že peti mesec — 44 Srbov, obtoženih zaradi »veleizdaje«. Ne morejo pričakati sodbe, dasi hrepene po njej.
V takšnih prilikah je Ran- .<>-vini in Frankovim žal, ker niso zaprti zaradi »veleizdajstva« vsi njihovi politični nasprotniki. Zato oni vohajo na vsak korak kakšno »veleizdaj-stvo«. Ako v kateri vasi kakemu Frankovcu ni kak Srb po volji — kaj je ložje kakor sesti ter napisati v »Hrvatsko Pravo« dopis, kako je slišal tega in tega dne, da oni Srb poje
so tem verzom kos samo umetni1:i visoke kulture. In tu tudi ni nič tistega razi oče van ja, ki se navadno deli: predstavljalee je Faust, je Mefisto, je Marjetica, ali pa to n i.
Osebje slov. gledališča je tej predstavi posvetilo svoje najboljše duševne in fizične moči. Pošteni trud je bil očividcu. Še nikdar niso znali svojih vlog tako, kakor to pot, še nikdar niso poskušali svoje naloge tako v detajlu izdelati, kakor pri tej predstavi. Ko bi pri vseh igrah tako bilo, bi jih občinstvo na rokah nosilo.
Kraj vsega tega prizadevanja pa nam vendar niso podali več, kakor zunanje obrise predstavljanih značajev. Novih stvari nismo našli na njih umetnosti: delali so z običajnimi gestami, z navadnimi glasovnimi modulacijami in vsakdanjo mimiko.
Prvenstvo gre vsekako g. Dra-gutinoviću kot Mefistu, ki je sem in tja tudi res pogodil sestanskega dijalektika in imel momente, ko je napravil velik vtisk. Govoril je dosti precizno in z glasom, s pogledi in z mimiko poskušal karakterizirati svojo vlogo. Mestoma pa ni bil duhoviti satirik in cinik, kakor si ga je predstavljal Goethe, ne tisti »Geist der stets verneint«, ne utelešenje principa zla, marveč samo blaziran lahkoživec, za katerega ni nič
v svoji hiši srbske (seveda »veleiz-dajske«) pesmi ali da ga je videl pušiti cigaretni papir s sliko kralja Petra. In takoj nato se pojavi v dotični vasi preiskovalni sodnik z državnim pravdnikom. In ne vrneta se v Zagreb praznih rok.
Najbolj peče Rauchovo vlado in frankovce, da je na hrvaški strani glasilo, kakršen je »Pokret«, ki piše v teh časih tako v duhu vaše ljubljanske skupščine od 7. decembra. Toda še — mnogo zmerne je. Lahko je Rauchu Srbe denuncirati, toda kako naj dokaže, da tudi Hrvatje tako mislijo. In vendar je vsa gonja proti Srbom inscenirana le z namenom, da odcepi (zastraši) vse Hrvate od Srbov.
Zato love vsako besedico v »Pokretu«, da ga pokažejo za »veleizda-jalca«, ki je seveda podkupljen sedaj iz Belgrada, sedaj iz črne gore.
»Pokret« prinaša zanimive dopise iz Kotora in iz Stare Srbije. Iz Kotora prihajajo dopisi od hrvaške strani. Ko je nedavno popolnoma kroničarsko v tekem dopisu poročal, kako je Lovčen (nad Kotorom) oborožen s črnogorskimi topovi, bilo je
— kakor sem izvedel iz zanesljivega vira — dolgo posvetovanje med Rauchovo vlado in Pešto, ali bi ne kazalo zaradi tega potisniti celo uredništvo »Pokreta« v zapor! — Te dni je »Hrvaško Pravo« zopet denunciralo »Pokret« zaradi »veleizdaje«, ker je prinesel opis srbske armade, a nedavno se je Frankovo glasilo zakadilo v konservativno osečko »Narodno Obrano«, ker je z veliko rezervo citirala neki ruski list, ki piše o neki dezertaciji naših vojakov .. .
Predvčerajšnjim je konštatiral »Pokret« na podlagi zadnjih dejstev, da je minister Aehrenthal retiriral pred Rusijo in Turčijo. Nato so vsi vladni organi prinesli enak članek, da je »Pokret« s svojo pisavo dokazal, da je antidinastičen. »veleizda-jalski!« Včeraj je »Pokret« s temi listi polemiziral, toda cela njegova polemika je bila konfiskovana.
Aehrenthal mora biti potemtakem na Hrvaškem priznan, za — nezmotljivega. To je politična dogma
— kdor ne veruje v njo, naj razmišlja o njej v zaporu!
* * *
Mestno zastopstvo v Karlov-c u je bilo pred pol letom razpušče-no, ker je soglasno izreklo nezaupanje svojemu načelniku, ki je hotel sprejeti bana Raucha, ko je prišel v Karlovec. Nato je bil v Karlovce poslan komisar,1 najgnusnejša policijska duša, ki je skušal z vsemi mogočimi šikanami gospodarsko čim najbolj škodovati celemu mestu. Prepovedal je sejme, (ki so v Karlovcu večji kakor v Zagrebu), rejo goveje živine v mestu itd. Ko se je na ta način provzročila mestn velika škoda, začel je z osebnimi šikanami. In sedaj je končno mislil, da so tako pripravljena tla za nove mestne volitve. Khuenov stari volilni red za mesta in občine nudi vsaki nasilni vladi dovolj jamstev, da s pritiskom spravi svoje ljudi v mestno zastopstvo. V Karlovcu se je k vsemu temu Rauchova vlada še združila s frankovci, da se skrije pod nekakšen patrijotski plašč. Včeraj je volil I. razred. V tem razredu je samo 77 volilcev. In to so sami najvišji uradniki, bogati Židje, katerih vsakemu se more obetati in dati od vlade, kaka osebna korist ali pa se mu lahko občutljivo škoduje. Tako je mogla ta rauehovsko fran-kovska lista zbrati povprečno 37 glasov, dočim je koalicijska lista ostala I za  povprečno 35 glasov v manjšini.
novega več na svetu, ali pa tihotapski hudobnež.
Faust je tip nadčloveka, a njegov predstavljalee g. N u č i č nima akcenta za velike može. V prizoru z VVagnerjem (g. Danilo) bi se moralo pokazati, kak velikan je Faust in kak suhoparen hinavec je \Vagner, a pokazalo se to ni. Faust in \Vagner sta govorila, kakor se dva poštenjaka pomenkujeta. Faustu je manjkalo karakteristike. Ko se ga je loteval obuj), da si je hotel življenje vzeti, je bilo tako, kakor bi ga naduha morila. In ko je bil na višku ljubezenske sreče, je bil vsakdanji in banalen. G. Nučič te vloge ni znal psihologično uresničiti, manka mu za to individualnosti in plemenitosti v izražanju. Govoril je verze, kakor bi ne imeli nobene vsebine, in igral je ta značaj, kakor bi bil navaden človek. Obseg Nučičeve sicer jako lepe nadarjenosti pač ne zadostuje za Fausta.
Gospa Borštnikova si je v modernih igrali s svojo, po efektih hrepenečo maniro pridobila toliko lavorik, da ji vloga Marjetice iz-vzemši prizor pred podobo Matere božje in prizor v ječi ne more biti prav simpatična. Vobče je ga.Boršt-nikova igralka, za katero je človek lahko vnet ali pa tudi ne — s svojo umetnostjo prisili vendar vsakega, da se zanima za nje igranje. Njeni notranji umetniški kreposti sta in-
Izvoljenih je 7 raucho-frankovcev, 1 koaliranec in 4 nevtralci. — Rauchovi časopisi se seveda topijo veselja nad tolikim »uspehom«, ker so z vsem mogočim nasiljem, korupcijo in še s pomočjo imena bivšega dolgoletnega priljubljenega načelnika spravili skupaj 37 odvisnih ljudi.
Toda zato je danes pregovorila prava volja meščanstva. Volil je II. razred 12 mestnih zastopnikov. Koalicija je prodrla z veliko večino 160 glasov, dočim so raucho-frankovci zbrali le 80 glasov. Jutri, v petek voli III. volilni razred, pri katerem raucho-frankovci niti ne mislijo postaviti svojih kandidatov.
Državni zbor.
Dunaj, 20. decembra. Vlada je imela z neprestanimi konferencami popolni uspeh glede pooblastilnega zakona ter si je pravočasno zagotovila dvetretjinjko veČino. Edini vitez Hohenblum je agi ti ral med agrarci proti pooblaatilnemu zakonu, a njegov uspeh je bil tak, da so ga hoteli vreči iz zbornice.
Posl. dr. Ellenbogen je govoril o bosanski predlogi ter izjavil, da je bila aneksija Bosne najneum-nejši korak naše diplomacije. Potem se je začela razprava o pooblastilnem zakonu. Dolg govor je imel krščanski socijalist Pantz. Vlada je bila v največji zadregi, ker se ni vedelo, ali se dobi za predlogo dvotretjinska večina. Vse je bilo sktajno napeto. Pri glasovanju po imenih vlada do zadnjega trenutka ni vedela pri čem da je. Iz zadrege jo je rešil šele poslanec dr. Žitnik, ki ni bil navzoč. Iq tako je dobila vlada potrebno večino le treh glasov. Med splošnim hrupom se je nato izvršilo tudi drugo in tretje branje. Posl. Dobernig s tovariši je interpeliral zaradi „sloveniziranjau pri koroških sodiščih. Za njegovo denuncijacijo se ni nihče brigal v zbornici. Predlog poslanca Korošca in tovarišev glede socijalnega zavarovanja se je izročil posebnemu odseku, nakar je predsednik, vesel, da se mu je vse tako lepo posrečilo, voščil vesele praznike ter zaključil sejo.
Koalicijsko ministrstvo.
Dunaj, 20. decembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je povabil za jutri voditelje vseh večjih strank k sebi zaradi sestave koalicijskega ministrstva. Najprej pridejo k ministrskemu predsedniku Čehi, potem pa Nemci. Tudi danes so se vršile v ta namen konference Bienerth se s pogajanji žuri, ker je cesar izrekel željo, naj bi se novo ministrstvo sestavilo že do 20. januarja pr. L, da bo rekrutni zakon in bosansko predlogo zagovarjalo že parlamentarno mini strstvo pred državnim zborom. Predsednik novemu ministrstvu bo skoraj gotovo vitez Bilinski. Nasprotujejo mu edino Še krščanski socijalisti.
Madžarske pridobitve v armadi.
Dunaj, 20. decembra. Madžarske narodne zahteve v vojaških zadevah so na mero daj nem mestu že dve leti znane ter jih tam smatrajo za izpol-njive, ker bi vsled tega ne trpela skupnost armade. Vsled pomadžarjeoih ljudskih šol je prišlo tako daleč, da le pri štirih polkih na Ogrskem še ni madžarščina polkovni jezik. Zadnje Čase je opažati, da civilne oblasti prijavljajo vse novince, bodisi po narodnosti Slovaki, Srbi, Rumuni ali Švabi, da razumejo le nekaj madžarskih besed, za Madžare. V 15 letih bodo na Ogrskem s pomočjo Appo-nvijevega šolskega zakona sploh sami
teligenca in temperament in s tema si vedno in navadno srečno pomaga. Toda njen temperament ni tako pristen in njen talent ni tako velik, da bi zamogla predočiti vso skalo čuv-stev in strasti in bolesti, ki jih prestane Marjetica. Tiste ganljivo lepe naivnosti, ki odlikuje Marjetico, ni bilo. Marjetica gospe Borštnikove ni bila tisto solnčnouedolžno dekle, sramežljivo in nežno, otročje veselo, videč podarjeni lišp in brezmejno blaženo srečno v ljubezni, kakor bi morala biti. Sploh je bila v govorjenju, kakor pravi Nemec, preveč »krei-schend«. Veledramatiena, pretresljiva pa je bila ga. Borštnikova ko leži pred bogorodičino podobo (Ach nei-ge, du Sclnnerzenreiche) v prizoru pred cerkvijo in v prizoru v ječi. Tu so prišle do veljave vse njene redke dramatične vrline.
Gospa Dragutin o v i č e v a je z dobro preprosto komiko absolvi-rala svojo vlogo; gospa B u k š e k o-v a je imela izborno masko in je dobro igrala; gdč. K a veka je bila prav prikupna, g. 11 i č ič simpatičen, g. Danilo dober, g. Toplak zasluži posebno polivalo za svojega Valentina, ravno tako gg. P o v h e , M o 1 e k , Križaj in B o h u s 1 a v — seveda so vse to postranske vloge, ki jih je lahko dobro izvršiti.
Prevod »Fausta« je sad mnogoletnega truda prof.   F u n t k a. Ko
Madžari — namreč po šolskih odpust-1 nioah — in s tem itak dobe vsi polki I madžarski jezik. Tako postane skupna I armada na Ogrskem najhujše madž& I rizatorsko orodje. Madžarski politiki I so delali v ta namen po ovinkih, I vendar so je na Dunaju dobro vedelo, I kaj bo končni namen.
Dogodki na Balkanu.
Odgovor Rusije zaradi konference, I
Dunaj 20. deo. Danes je dobilo I ministrstvo zunanjih del odgovor I od ruske vlade na Aehrenthalovo I sporneaico glede konferenčnega pro- I grama. Rusija sicer pritrjuje avstro- I ogrskim predlogom, toda skrajno re- I zervirano ter izreka bojazen, da bi I pogajanje med vladami oelo posto-panje Še bolj zmedlo in zavleklo.
Izjava črnogorskega kneza.
London 20. deo. Knez Nikola se I je izjavil napram dopisniku „Daily Maila" : „Črna gora bo ohranila mir, da odloči konferenca njeno usodo. Ako ne dobimo Špice in ako Bosna in Heroegovina ne do-bite avtonomije, doprinesti moramo velikežrtve zavojno vkljub majhni nadi na uspeh."
Sprememba vsrbskem ministrstvu,
Belgrad 20. dec. Staroradikalni poslanci se pogajajo z narodnimi , in naprednimi voditelji, da sestavijo ko-alicijsko ministrstvo brez mladoradi-cev. Sprememba v ministrstvu se izvrši še pred Božičem.
Reorganizacij turške armade.
Carigrad 20. deo. Vojno ministrstvo predloži parlamenta zakonske načrte na temeljito preosnovo turške armade. V ta namen se predlaga : 1. ustanovitev narodne milice. 2. Sprememba rekrutnega zakona, ki se raztegne tudi^na nemohamedane 3. Reforma peneijskega zakona. 4 Regulacija častniških plač. 5. Ureditev napredovacja v službi in določitev službene dobe. 6. Reforma šole za generalni štab. 7. V oddaljenih pokrajinah s* zniža aktivna služba. 8. Vsako leto se rezervisti mobilizirajo za poskušnjo. 9 Vsakoletne strelne in orožne vaje. 10. Vsako leto se pošlje 10 Častnikov na Nemško v praktično izvežbanje.
Bolgarijo le  sultanov prestolni govor (razburil.
S o rij a 20. deo. Letos je na Miklavževo prvič izostal običajni sprejem v kraljevi palači. To se je zgodilo, ker kraljestvo še ni oficijalno priznano. Vsi bolgarski časopisi razburjeno pišejo o sultanovem prestol-nem govoru. Posebno se spodtikejo nad tem, da se se imenuje bolgarski kralj le vali Vzhodne Rumelije. Časopisi imenujejo prestolni govor brezobziren in izzivajoč, vsled Česar so nastale ovire za bolgarsko - turško spor azumlj enj e.
Razpad Perzije.
London, 20. decembra. „Daily Telegraph" je prinesel senzaoijonalni članek, v katerem pripravlja ministrstvo zunanjih del javno mnenje na razpad Perzije. Severno Perzijo dobi Rusija, ostalo deželo pa Anglija.
Venezuela pred vojno.
Pariz, 20 decembra. Vest, da je republika Venezuela napovedala Nizozemski vojno, je bila prenagljena. Res pa je, da naraščajo v republiki homatije tako, da lahko vsak Čas izbruhne domača vojna. Prebivalstvo vre v prestolnico ter se oborožuje. Pri tem prireja ljudstvo viharne ova-oije generalu Gomezn, ki nadom es tu je olsotnega predsednika C astra. Castru
(Dalje v prilozi.)
izide delq v tisku, bomo o njem oh-širneje govorili. V kolikor se da soditi po sobotni predstavi je prevod krasen. Žal, tla so pri predstavi te krasne četudi težke verze precej slabo govorili in se je marsikaj izgubilo in marsikaj slabo naglašalo.
Kar imamo o »Faustu« še povedati, bomo razložili po reprizi.
Ho rodnih tleh.
Povest; Spisal |Fr. Ran t. (Dalje.)
»Jaz kanal ja — ti nedolžna ovca,« se je smejal Brnot, ki ga Markove besede niso čisto nič razžalile, nego mu še ugajale, ker so se lepo ujemale z njegovimi načeli.
»Če je mrtev — ji moram to ]>o-vedati,« je menil Brnot. »Saj ga tako memla že neso, je dostavil, čuvši s trga neobičajni suni.
Stopil je k oknu in pogledal na
trg.
»Da, neso ga in ne v mrtvašnico nego sem — to je prav nerodno.«
Brnot je pohitel za gospo Pet tog v njeno zakonsko spalnico, a prišel je že prekasno. Moral je ostati za vratmi, ker so bili že drugi ljudje prišli naznanit, kaj se je zgodilo. Koj nato so se že tudi na stopnicah
Priloga „Slovenstemn Narođn" St 297, dne 21. decembra 1903.
so dnevi predsedovanja Šteti. General Gomez se baje proglasi za predse d nika Se predno se Oastro vrne, nakar se bo Castru sploh sahranila vrnitev v domovino.
Pozor gg. volilci!
Jutrišnja volitev traja samo od 8. do 12. in ne do 2. pop. Vsak mora napisati na glasovnico Oba kandidata in ne enega samega.   Zapišite torej natančno:
3van Knez,
veletržec v LJubljani,
Dr. 3van Oražen,
zdravnik v LJubljani.
Volilci, katerih imena se začno s Črko A do vStetega L, volijo v »Mostnem domu", oni, katerih imena se začno s Črko M do Ž, pa v ,,Unlonu". Izkaznice ali legitimacijee so rumene in ne bele, kakor so bile zadnjič za volitve v splošni kuriji. Na legitimaciji je zapisano, kje voli dotični volilec.
Dnevne vesti.
V Ljubljani^ 21. decembra.
— Sobotna ožja volitev. V »Rdečem Praporu« in na lepakih so socialni demokratje proglašali našo trditev, da bodo Nemci glasovali za Etbina Kristana, za zlobno izmišljeno laž. Volitev sama pa je pokazala, da je bila ta trditev popolnoma utemeljena, zakaj vsi naši kazinotje na čelu jim zloglasni dr. Binder so šli kakor en mož v boj za socialnodemo-kratskega kandidata. Kako zelo je bil našim ljubim kazinotom pri srcu kandidat Etbin Kristan, kaže dejstvo, da so razni nemški delodajalci, kakor Samassa, Tonnies in drugi poslali svoje delavce na volišče z izrecnim ukazom, naj volijo socialno demokratskega kandidata. Tudi sam dr. Binder je pred volit vi jo pravil okrog, da bodo Nemci šli v boj za Kristana in da bo nad 400 nemških volilcev odločilo zmago socialno demokratskega kandidata. Da bodo pri ožji volitvi odločevali Nemci seveda v prid socialnim demokratom, ker je pač docela izključeno, da bi kazinotje mogli glasovati za slovenskega naprednjaka, je odkrito priznala tudi »Arbeiter Zeitung« v brzojavki iz Ljubljane dne 15. t. m. Vzpričo tega je pač umljivo, da so se naši socialni demokratje zibali v sladkem prepričanju, da jim ožja volitev prinese gotovo zmago. To prepričanje je bilo tem trdneje, ker so se za vse slučaje preskrbeli s čudežnim sredstvom, kako se da korigirati volilna sreča.Iz Trsta in od drugod je došlo mnogo sodrugov, da volijo s tujimi legitimacijami gospoda Etbina Kristana. Da je bil to dobro premišljen in spretno organizovan manever, izpričuje dejstvo, da so malo-dane pri vseh volilnih komisijah prijeli po par sumljivih individuov, ki so hoteli voliti na tuje legitimacije ali pa vtihotapiti po več glasovnic naenkrat za Etbina Kristana v volilno urno. Ker se z gotovostjo lahko trdi, da se volilnim komisijam niti 5% takih čudnih socialno demokratskih volilcev   ni   posrečilo zalotiti,
smemo upravičeno računati, da so častiti sod rug i korigirali srečo za najmanj 100 do 200 volilcev.  A niti
pomoč Nemcev niti prefrigano »korigiranje sreče« ni socialni demokraciji pripomoglo do zmage. Poražena je bila tem sramotneje, ker je hotela izkoristiti sebi v prid nesoglasje, ki je v zadnjem času nastalo v narodno - naprednih vrstah. Če si v tem položaju ni mogla izvojevati uspeha, ko je imela zase največ šans, ko ni nihče uiti slutil, da ume korigirati tudi srečo, potem lahko upravičeno trdimo, da ne pride kmalu čas, da bi naši socialni demokratje vsaj s približno toliko nado na uspeh lahko nastopili pri kakršnihkoli volitvah v Ljubljani.
— Nečuveno« Radovljiško sodišče je v sobotnem uradnem časniku raspisalo ustanovo blagopokojnoga Matevža Langusa. Do te ustanove imajo pred vsem pravico sorodniki ustanovnika in njegove žene in v drugi vrsti mladeniči iz Kamnego-rioe, kjer ni prav nobenega Nemca. Vzlic temu je pa radovljiško sodišče slovenskemu prebivalstvu namenjeni razglas objavilo zgolj v edino zveličavni nemščini. Takega zapostavljanja in zaničevanj a našega narodnega jezika ne bomo pod nobenimi pogoji trpeli! To naj si zapomnijo vsi naši sodniki, katerim povemo prav odkrito, da bomo pri vsakem bodočem slučaju brezobzirno navedli tudi ime onega sodnika, ki je bodisi iz narodne sovražnosti ali pa mlač-nosti zakrivil kako podobno zapostavljanje našega slovenskega jezika. Ravnotako odkrito pa povemo tudi že danes, da bode v deželnem zboru grmelo, ker je slovensko pasjo ponižnost za vedno spravil s sveta usodepolni dan 20. september 1908.
— Vohici, kolekujte glasovnice z narodnimi molki 1 Hvalevredno idejo je sprožil pri zadnjih ožjih volitvah neki zaveden vohleo v „ Mestnem domu", da je prilepil na glasovnico dva narodna kolka. Ako oi storili to vsi volilci, dobila bi naša potrebna šolska družba prav lepo božićnico. Popravimo zamujeno pri jutrišnjih volitvah. Družoa sv. Cirila in Metoda ima sedaj tri vrste kolkov v prometu (rjave z napisom „Narod sebiu, v narodnih barvah z napisom „p£,uju in črno obrobij ene s datumom „20 IX.w) Dobiti jih je skoraj v vseh trafikah, kjer pa jih še nimajo, naj si jih nemudoma naroče ter jih obenem razsiavijo na Lstiču v oknih. Nemška bojna društva dobivajo ogromne dohodke iz prodaje društvenih znamk, pri nas pa je še vedno le neznaten odstotek takik rodljubov in rodoljubkinj, ki bi dosledno kcle-kovaii svoja pisma z narodnimi kolki. Opozarjamo le voliloe, da se čez uradni pečat na glasovnici ne sme prilepiti Kolkov tako, da bi se pečat ne videl.
— V višje službene razrede
se pomaknejo: V prvi razred: Ivan Wohinz, Avgusta Muttanovic, J.sip Gregonn, Marija Biahna, Henrik Likar, Luka Jelene, Ivan Mlakar. V drugi razred: Urh Konjar, Franc Kozjak, Ivan Piane c k i, Karel tednik, Ana K o -će var, Iv. Šuligaj, Fr. Juvano, Ivan Trošt, Urs. Zupančič, Matija Janežič, IvanMaoe, Vujemina Repić, Friderika Kramar, Ivan JezerŠek, Amalija D on a ti, Pavla v^rnčič. v tretji razred: Franja Zemljan, Anton Mahkota, Aua Tome, Ignaoij Labernik, Angela Divjak, Reza Ambrožič, Ivan Štrukelj, Helena Debevo, Marija Simončič, Marija Perhauo, pri-
derik Zebre, Leopoldins Baudek, Ana Gradnik, Fran PetriČ, Marija Bole, Fran Kržič, Darinka Franke, Ana Harbioh, Olga Ši-vic, Ivan Vozel, Leopold Morela, Julija Lakner, Ivan Pirnat, Ana Fabjan, Roza Jeleneo, Leopoldina Bukowitz, Ivana Preiern, Fran Kete, Marija Tome, Albina Legat, Josip Ta v Žel j, Ivan Vuga.
— Ii učiteljske aluzbe. Imenovani so: Marija Brolih sa Teloe; Ivan Dremelj (nadučibelj) za Polico; B a j e o nadučiteljem za Iga vas -Lina Len ček sa den t Jernej.
— So'a v Št Petra na Krasa se razširi na trirazredmoo.
— Pravica |a?nostl se podeli IV. razreda na knezo škofijskem gimnaziju, in U. razredu na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani.
— Gosp. Jalli lfardln v Idriji je dobil naslov profesorja.
— Izredna sela mestnega Ob-ć'nskega sveta bo v sredo 2 3. t. m. ob 5. popoldne. Dnevni red priobčimo jutri.
— Promočila. Na Dunajskem vseučilišču je bil v soboto promoviran doktorjem modro slo vj a g. Josip M al. čestitamo!
— Imenovanje. Inžener Ignaoij Šega, predstojnik kurilnioe v Bruku ob Muri je imenovan za višjega komisarja.
— Novi deželni šolski nadzornik na Koroškem. Sedanji deželni šolski nadzornik za KoroSko Palla gre baje po novem letu v pokoj. Na njegovo mesto pride srednjeSolski ravnatelj Desohmann iz Meže na Češkem. Kakor kaže ime, zopet renegat.
Industrijski svet se je v svojem zadnjem zasedanju pečal s boj kotnim vprašanjem in sprejel resolucijo, v kateri obsoja naoijonalni bojkot in poživlja trgovce in obrtnike, naj se ne pristajajo k bojkotnemu gibanju. Eden tistih sklepov najskromnejšega akademičnega pomena je to, ki v praktičnem Življenjn ne morejo premen iti ničesar. Raturne se, da si tlačeni narodi ne bodo dali ukazovati od raznih stre kovnih organizacij. Vprašanje o potrebi in umestnosti bojkota je vprašanje, o katerem od loča celokupen narod. In če sila razmer sili seči po tem hudem orožju, potem zahteva narodni ponos, da se drže takega sklepa ne le odjemalci, marveč tudi trgovci in obrtniki. Oni so del naroda, žive od njega in imajo zategadelj svoje dolžnosti. Trgovcu in obrtniku, ki bi pri nas hotel ustavljati se narodovi volji, bi se kmalu pokazalo, kako je ravnati z ljudmi, ki kršijo disciplino in lomijo vero v narodnem obratnem boju. Industrijski svet, ki nam je v narodnopolitičnih vprašanjih stara Hekuba, bi boljše storil, da bi vplival na primer na razne nemške kapitalistične časopise v ta namen, da ne bodo grdili in obrekovali avstrijskih in drugih Slovanov.
Narodna zavedaoat ljublfan-?kih trgovcev je, soditi po okolšči-nah zelo majhna Mudil sem se vsled trgovskih poslov v Ljubljani. Želel sem kupiti tudi nekaj razglednio družbe sv. Cirila in Metoda, žal da jih nisem dobil. Vprašal sem v dveh trgovinah in v dveh trafikah pa nikjer nič. Žalostno! Pa vpijemo: .Svoji k svojim!!!??"
„Aksd. ter. društvo »Sava" v
LJubljani prosi vljudno p. n. dame izven Ljubljane, do katerih se je obrnilo s prošnjo radi plesa, naj blagovolijo čim prej odgovoriti, ali morejo ustreči prošnji. Gre se namreč zlasti za to, da se lahko pravočasno povabi na ples tudi občinstvo izven Ljubljane.
Slovenci, obranimo „Sloven-Fllbarmonljo"! Deficit „Glazbene Matioeu je torej srečno pokrit, a sedaj trka na vrata slovenske požrtvovalnosti drug, nujne podpore potreben in vreden — prosilec: „Slovenska Filharmonija". Ne kaže ji drugega, nego prositi in prositi. Vi Slovenci, če hočete, da se slovenskemu narodu ohrani ta njegova pridobitev, ji je treba izdatnejše podpore! Slovenci, pomislite, kaj bi bilo naše slovensko gledališče, kaj naša narodna društva, če bi danes ali jutri morala vzklikniti: brez Slovenske Filharmonije smol Mnogo Slovencev je, ki prepuščajo težko breme vzdrževanja rasnih narodnih druStev in naprav posameznikom. Tako ne sme biti v bodoče! Vsak Slovenec naj po svojih močeh žrtvuje v narodne namene, ne ps samo posamniki. Za danes se obrača „Slovenska Filharmonija" zlasti na one požrtvovalne rodoljubne Slovence, ki so doslej velikodušno pomagali „Glazbeno Matico, rešiti propasti. Naj ne usahne dotični doslej „Glasb. Matici" namenjeni vir izrednih prispevkov, marveč naj teče odslej pomnožen v prid „Slovenski Filharmoniji"—hvaležen vam bo slovenski narod na Vaši požrtvovalnosti.
Saočnji ljudski koncert „Slovenske Filharmonije" je bil izborno obiskan. Godba je za eksaktno izvajanje izbranega programa pod vod stvom kapelnika g. Talioha žela mnogo zaslužene pohvale, da je morala nekatere komade ponavljati.
Božićnica tiskarjev je včeraj popoldne v Sokolovo dvorano „Narodnoga doma" kljub skrajno slabemu vremenu zlasti za otroke privabila jako mnogoštevilno družbo velikih in majhnih ljudi. Pri božičnici je sviral kvintet na lok. Ko so pa gospodične razprodale 2000 srečk za srečolov, vlekle so se številke. Vseh dobitkov je bilo 200 in so bili nekateri prav krasni. Nato so bili pod svečano raz s vetij enim božičnim drevesom obdarovani vsi otroci s slaščicami ter sadjem. Upamo, da sirote in vdove tiskarjev, v kateri namen je bila božićnica prirejena, dobe kolikortoliko lep znesek od nje.
Narodne slike. V izložbah trgovine Gričar Mejač v Prešernovih ulicah in Fr. Kollmann na Mestnem trgu (kateri slednji jih tudi prodaja po 28 komad kompletno s hrastovim okvirom) so razstavljene krasne slike v fotografični izvršitvi Slike prestavljajo „gorenjskega pastirja z bi sago, gorenjskega ookiarja in skupino „Kranjeo in Kranj i ca." Slike so vzbudile po svoji krasoti občo pozornost ter ustrezajo že davno in pogosto izraženi želji, da okras m o svoje domove z lepimi domaČimi slikami da nam ne bo treba sezati po tujih proizvodih, ki so pogosto jako dragi a tudi jako slabi. Slike so jako primerno božično darilo. Opozarjamo na inserat v našem listu.
Oblačilnemu društvu sta poslali jako lepe darove tvrdki Oro-slav Bernatovič in Julij a Stor. Iskrena hvala.
Opozorilo O ne gospode inserente, ki vsako leto potom časopisja čestitajo k novemu letu svojim odjemalcem in prijateljem, kakor tudi one, ki bi želeli imeti tak inserat letos v našem lista, prosimo, da nam izroČe naroČilo v kratkem, da bode možno, pravočasno ustreči njih Željam.
Deželno pomoino društvo in bolne na pl ućlh. Društvo zborovalo je dne 16. t. m. Predsednik dvorni svetnik grof Chorinskv poroča obširno o društvenem delovanju, poudarjajoč osobito tiho a zelo uspešno poslovanje   društvene oskrbovalnioe.
čuli trdi, težko koraki — prinesli so mrliča.
Položili so ga na posteljo v spalnici in v naglici poklicani zdravnik ga je preiskoval natančno, dasi je bil Petteg mrtev že skoro celo uro. Naposled je zdravnik izjavil, da je vsaka pomoč izključena — v tem hipu se je gospa Petteg kakor blazna vrgla na truplo svojega moža in je svoj strah in svoj obup iz jokala na glas.
Ogrnila se je bila z dolgim plaščem. Ta ji je bil zdrknil z ramen in ležala je nad svojim možem oblečena samo v koketno nočno haljo, ki je pikantno razodevala skrivnosti in lepote njenega telesa.
Marko je, čuvši šum in znane glasove, sledil Brnotu in je hotel vstopiti v sobo, da bi kot župan izpolnil svojo dolžnost. Toda Brnot ga je prijel za roko in ga je zadržal kraj sebe.
»Poglej jo zdaj,« je šepetal Brnot prijatelju na uho. »Poglej te bujne forme, poglej to strast, ki jo razodeva njen jok. Ali ni krasna? Ko bi jo ti šele videl drugače. Ženska ti je, da bi človek zaradi nje zblaznel. Ni se torej čuditi, da me je zopet ujela v svoje zanjke. Ne vem, če se je bom kdaj otresel. Pa nič zato. bo nobena ženska me ni tako držala, kakor ta.«
Marko ni ničesar odgovoril. Spričo mrtveca   in   njegove obupno
jokajoče žene, se ni maral prerekati z Brnotom, čigar cinizem bi bil sicer ostro zavrnil. Brnot pa je iz tega molka sklepal, da lahko nadaljuje. Držeč obe roki v žepih je čisto ravnodušno razlagal svoje misli, ki so bile v tako kričečem nasprotju s tem, kar se je godilo v drugi sobi.
»Nikdar ne misli, da je Olga tako obupana zaradi smrti svojega moža. Te solze in ta obup — to je vse samo izbruh veheinentnosti njenega značaja. V nobeni stvari ne pozna mere in meje. Ljubila ni Pettega nikdar — zdaj je le obupana, da se je obesil, da jo je kompromitiral, da ji je napravil sitnosti. Le meni verjemi, čez dve uri bo popolnoma po-tolažena in bo tako mirno spala, kn-kor bi se ne bilo ničesar zgodilo.«
»Ne verjamem tega,« je ostro odgovoril Marko. »Morda se je bila naveličala vsakdanjosti in proze svojega zakonskega življenja in se dala premagati od svojega temperamenta — a zdaj vidim, da je imela moža le rada. Te solze niso hlinjene, ta obup ni narejen, vse to ni komedija, nego pristna, iskrena bolest in ti si pač prvi, ki bi moral to vsaj respektirati.«
»Beži, beži,« se je rogal Brnot. »Jaz sploh ničesar na svetu ne respektiram, najmanj pa ženske solze. Kaj naj bi bilo Olgo na svojega moža vezalo? Kvečjemu spomini. Bil je
dolgočasen patron, neveden in neduhovit, ki je zahteval od svoje žene samo eno, da naj ga v miru pusti. Vedel je davno, da ima njegova žena z menoj ljubezensko razmerje. Nikdar pa ni izdal, da je name ljubosumen. Kakor mu je bolezen razjedala telo, tako mu je ljubosumnost razjedala dušo, a prikrival je to posebno še pred menoj in se kot pravi strahopetec naposled še obesil. Naj bi bil raje mene ustrelil. To bi bilo vsaj moško dejanje. A tega poguma ni imel in sploh nič poguma. Napil se je in v pijanosti se je obesil. Jaz sem ga vedno iz vsega srca zaničeval.«
»Ti menda sploh vse zaničuješ, razen samega sebe.«
»No, tudi tebi ne bi nič škodovalo, ko bi se navzel malo tiste kreposti, ki se imenuje zaničevanje. Ali mar ljudje kaj drugega zaslužijo. Ljudje so sami bedaki, ki jih je pač veliko, ki pa nimajo nič poguma in nič moči, vedno se med seboj vojskujejo, zdaj za krone — zdaj za ženske. Kdor ima pamet, naj jo porabi, da te bedake izkoristi sebi v prid, da more živeti človeka vredno življenje.»Leb* dich zu tot,« sem zadnjič slišal v gledališču, a to najvišjo modrost moreš izpolniti samo, če ljudi zaničuješ.«
Oster, razžaljiv odgovor je trepetal Marku za trenotek na ustnicah,
toda premagal je svojo nevoljo in molčal, zlasti še, ker so okrog mrliča stoječi ljudje že začeli obračati glave, čuvši iz sosedne sobe polglasno govorjenje.
Marko je zapustil Brnota in vstopil v drugo sobo, da stori svojo dolžnost kot župan. Nežno je dvignil gospo Petteg in tolažeč jo s sočutnimi besedami, ji prigovarjal, naj dovoli prenesti mrliča v mrtvašnico. Brez moči je slonela gospa Petteg na Markovih rokah, ihteč neprestano in ničesar tega ni razumela, kar ji je pripovedoval.
Naenkrat se je vzravnala, otrla si je solze in z glasom največje sovražnosti rekla Marku:
»Proč naj gre — drugače ga sama spodim.«
»Gospa, prosim vas .. .«
V slabem svitu brleče svetilke je Marko zagledal na vratih nejasne obrise Brnotove.
»Proč naj gre — takoj —« je ponovila gospa Petteg in zdaj šele jo je Marko umel.
Odpravil je ljudi iz sobe, dal Brnot n skrivaj znamenje, naj izgine in potem odredil, da preneso mrliča v mrtvašnico. Sam pa je ostal pri gospe Pettegovi in bedel pri nji in jo tolažil, dokler ni od joka, žalosti in obupa popolnoma onemogla. (Dalje prihodnjič.)
Odvračajoči socijalni boj proti jetiki, kakor ga oskrbovalnica izvaja Že od svojega postanka sem, se je tudi na letošnji mednarodni konferenoi proti tuberkolozi v  Washingtonu označil kot edino pravilni. Ker je ta boj tem uspešnejši, na čim širši podlagi je zasnovan, se je v sadnji seji oskrbovalnega odseka sklenilo, naprositi potom  deželnega odbora vodstvo deželne bolnišnice, da na eni strani društvu naznani vse jetičnike, na drugi strani pa da te bolnike opozori ns druStveno oskrbovalnioo.   S tem se doseže dvoje:  društvo bo sčasoma pridobilo kataster vseh v Ljubljani stanujočih  jetičnikov, oskrbovalnica pa bo imela obilo prilike, da razvije svoje varnostno delovanje. Tudi sdrav-niki bolniških blagajn se bodo iznova naprosili, da javijo vsakega pri blagajnah oskrbovanega jetičnika. Društvo se ne bo morda bavilo s zdravljenjem teh bolnikov, pač ps bo obračalo svojo pozornost na njih rodbinske in stanovanjske razmere, da prepreči razširjevanje j etike ns druge rodbinske člane. Jetika je žal, socijalno zlo. S tem, da prizadetim slojem preskrbimo boljšo hrano, boljSs stanovanja, da jih vedno iznova opozarjamo   na   nevarnosti, preprečimo lahko razširjevanje jetike. DruStveno delovanje pa ni bilo omejeno le na mesto. Tudi letos se je poslalo več skrofuložnih, k jetiki nagnjenih otrok is Kranjske v Gradež,  dalje ps je društvo na deželi interveniralo povsod, kjer je bilo v to naprošeno od okrožnih sdravnikov, o. kr. sodišč kot varstvenih oblasti ali ps zasebnikov. Na podlagi več slučajev razjasni predsednik,  kako neugodne so razmere tudi na deželi, kako lahko je pa tudi tu pomagati,  osobito če se otroke odda drugam na rejo in vsgojo. Da bi le bilo več sredstev na razpolsgot Iz fonda 2 milijonov kron sa odvračanje   jetike  dobivala  bo Kranjska skozi 15 let po 4500 K na leto. Letos e razen tega iz zneska,  ki ostane rezerviran sa novo ustanovljena društva, dobila Se 2000 K. Upati je, da se ta znesek tekom let ne bo dosti znižal, ker ima večina dežel že svoja pomožna društva in ker ni nič čuti o novih ustanovitvah Izdaja poročila o dosedanjem Štiriletnem poslovanju V tisku se je v toliko obnesla, da so na podlagi njega pristopile mnoge občine in mnoga zdravstvena okrožja bodisi kot ustanovniki,   bodisi kot podporniki in društveniki. Kot usta-novnici z enkratnim vplačilom 500 K sta pristopili občini Kranj in Bedeče pri Zidanem mostu. Kot podpornik z letnim prispevkom 20 kron pristopilo je osem   občin, oziroma sdrastvenih okrožij, kot druStvenik s letnim prispevkom od 2 do 10 K pa štiriinštirideset občin. Posebno odlikovalo se je okrajno glavarstvo Kranj, katerega občine so skoraj bres izjeme pristopile kot društvenioe. Od drugih prispevkov omenjati je 200 K kot dar lekarnarja G. Piccolija o priliki smrti njegove soproge in 60 K kot jubilejni dar hranilnega in posojilnega konzorcija I. splošnega uradniškega društva. Vsem prijateljem in podpornikom srčna hvala! Društvo je založilo  800  iztisov   tajnikovega spisa „kako obvarujemo deoo jetike," ki je izšel v „Domačem ognjišču". 400 iztisov izročilo se je deželnemu Šolskemu svetu, ki jih je razdelil med vse ljudske šole na Kranjskem, ostali iz tisi pa so se izročili knjigo tržnicam, ki jih prodajajo po 40 vin. Več iztisov prodalo se je pri rssstavi „ Otrok". Tri Člani odbora in sicer predsednik, blagajnik in generalni tajnik poklicani so v deželno komisijo sa varstvo otrok. Predsedniku osrednjega društva na Dunaju, dr. grofu L ar i sohu, ki je bil o priliki cesarskega jubileja odlikovan s ko m turnim križcem Fran Josipovega reda, je predsedstvo imenom deželnega pomožnega društva iskreno čestitalo. Društveni sdravnik dr. A. Levičnik poroča nato podrobneje o  delovanju oskrbovalnioe in poudarja veliko Število preiskav kakor tudi druge odredbe, ns primer oddajo bolnikov v bolnišnico in zdravilišča, preskrbovanje otrok v sirotišnicah ali pri zasebnikih itd Generalni tajnik dr. Demeter Bleiweis-Tr-steniSki poroča o prošnji „krajne skupine Ljubljana strokovne zveze avstrijskih tobačnih delavcev." Deželno pomožno društvo se toplo zavzame za spomenico, s katero stro« kovna zveza poudarja potrebo, da se pri tobačni tovarni v Ljubljani ustanove jaslice za dojenoe m otroška v aro valni ca ter da se preskrbe primerna delavska stanovanja. Društvo mora to prošnjo tem bolj priporočati, ker je tudi pri svojem lastnem delovanju prišlo  do prepričanja,  da je varstvo in pravilna vzgoja otrok eden najvažnejših   zdravstvenih pogojev. Isto tako se društvo toplo zavzame za predlog gosp. dr. B. Derča, da naj se v Ljubljani po vcorou dunajskega „S&uglingssohuts" ustanovi naprava, ki bi revnim dojenčkom oddajala zastonj, premožnejšim slojem pa po primerni oeni sterilizirano in po zdravstvenih   predpisih  sa različno starost pravilno pripravljeno mleko.
Ffjfcritfe deficita v „Glasbeni Matic!44. Znana katastrofa, ki je bila zadelo „Glasbeno Matico" dne 13 ju-lrja 1906 m pretila upropastiti za ves slovenski narod velepomembno društvo, je sedaj v vseh svojih posledicah srečno od vrnjena. S prostovoljnimi prispevki, ki so jih darovali preblagi rodoljubi vseh strank in stanov skozi 29 mesecev, je do zadnjega vinarja pokrit ves ogromni deficit. Odslej se torej ne bo več po biralo prispevkov v pokritje deficita Prispevki so se uporabili z veČine v pokritje starih dolgov, večinoma slovenskim obrtnikom, deloma pa V pokritje troakov za nujno potrebni prizidek k dmštveni hiši. Odbor „Glas bene Matoeu je ob tem veselem do godkn prošinjen Čuvstva iskrene hva* ležacsti napram vsem onim rodoljubom, ki so „Glasbeni Matici" v največji njeni nesreči priskočili in jo z občudovanja vr dno požrtvovalnostjo rešili gotovega propada ter izraza za sedaj tem potem vsem najsrčnejšo zahvalo. Njih imena bodo ovekovečena v društveni zgodovini s priimkom rešitelji „Glasbene Matioe", rešiteljev ne le za Slovenstvo, ampak za ves slovanski jug važaega kultur nega zavoda. In ta zavest naj blagim dobrotnikom odtehta mero naše hvaležnosti, kateri nam je težko dobiti dovolj dostojnega izraza.
Odbor „Glasb. M« „Savanskl ples14. Kakor smo že objavili, se  vrši „ Savan s ki ples" 5. januarja 1909 v „Narodnom domu" v Ljubljani.  Z njim se otvori vrsta letošnjih predpustnih zabav in po pripravah  ter   zanimanju   sodeč jako častno in odlično.   Ta ples je namenjen v prvi vsti v proslavo pet najstletnioe obstoja društva in vsled tega polaga društvo važnost na to, da bo prekašal ta ples za d o ji „ Savan ski ples", ki se je vršil pred tremi leti in ki je ljubljanskemu občinstvu kot jako zabaven in prijeten še vedno v dobrem spominu.  Prekašati ga mora na živahnosti in zabavnosti ter ne-prisiljenosti, to si je stavilo društvo za parolo.   Imel pa naj bil ta ples tudi privlačno silo,  da  bodo v prihodnje akademični plesi postali živa potreba  ljubljanskemu   razumni št v u Zato je odbor naročil jako lepa damska darila, ki bodo vsled svoje Učne izvedbe gotovo vsaki plesalki v trajen spomin na ta ples.   Marsikatero presenečenje se  pripravlja,  vendar pa odbor noče izdati vseh tajnosti in skrivnosti, pač pa se je izrekel, da s to svojo prireditvijo stoji na tem stališču, da naj bo to pravi akademični ples, to je, da naj se odlikuje po svoji živahnosti, zabavi, neprisijenosti in  preprosti  eleganci.   Zaradi tega tudi z vso odločnostjo zavrača vse pomisleke, ki se pojavljajo ponekod V zadnjem času radi toalete, /j© prvi „Savanski ples- je pokazal, da so bili vsi tozadevni izgovori popolnoma od več, da se nikakor zahteva šumeča svilena plesna toaleta pri damah, temveč se želi le navadno, okusno plesno toaleto. Pa tudi gospodom si ni treba beliti glave radi tega.   Frak in klak naj ostaneta lepo doma!   Kdor ima zurko, naj  pride v tej,  druge če pa zadošča navadna črna obleka. To stališče menda že zadošča, da vsakdo lahko uvidi, da je prirediteljem le na prijetnosti in zabavi pri plesu ležeče, ne pa na tem, da bi se komu delale skrbi radi toalete. Pripomniti bi pač bilo danes še to, da godbo pri plesu oskrbuje priznani orkester „Slovenske Filharmonije" in da se bo — soditi po sporedu — lahko imenoval „val-Čkov večer".   Komur še to ne zadošča, da ga utrdi v njegovem sklepu, udeležiti se za gotovo „Savanskega plesa", temu povemo prihodnjič enkrat prav tiho na uho še nekaj skrivnosti o nadaljnjih podrobnostih.
Slovenski rodoljubi v Milvauke Vise v Ameriki bodo v kratkem priredili gledališko predstavo na korist ljubljanskim žrtvam. Ta pozornost, zavednost in požrtovalnost v tujini živečih rojakov pač zasluži javne pohvale.
PifOfarne. Koslerjeva pivovarna je svarila predlansko sezono 33 000 hektolitrov (lansko leto približno tudi toliko), od teh je približno 10 000 hektolitrov eksportirala na Štajersko in Primorsko, 23 000 pa prodala na Kranjskem Slovenske pivovarne morajo torej 23 000 hektolitrov več zvariti, da postrežejo dosedanjim Ko-slerjevim odjemalcem na Kranjskem. Štiri glavne slovenske pivovarne JLuerjeva, Delniška, Mengeška in Vrhniška, razdeli v ši si med seboj geri omenjeno količino 23 000 hI to lahko store. Vse te označene štiri slovenske pivovarne so se v zadnjih letih razširile, spopolnile in modernizirale, opremljene so večinoma z najnovejšimi stroji in so tako v položaju pro izvajati pivo vsaj enake če ne boljše kakovosti kakor Koslerjeva pivovarna. Opozoriti je še treba občinstvo ozir. gostilničarje na dejstvo, da bode Ko_ slerjevo pivo v bodoči sezoni kaj slabe kvalitete.^ Kosler je prenehal variti juh j a meseca t. 1., v zalogi ima pivo varjeno maja, junija in ju-hja t. L, en del tega piva se mu bode
do bodoče spomladi sigurno spridilo, drugo bode skušal z mladim pivom osvežiti, pa bode vseeno neprijetnega okusa in ga bodo pivopivoi sigurno odklanjali. Govoričenje Koslerjevih agentov, da slovenske pivovarne ne bodo mogle v bodoči sezoni postreči njihovim odpadlim gostilničarjem je torej prazno in ima le prozoren na men, gostdničarje kakor občiostvo begati in jih pripraviti, da se zopet oprimejo Koslerjevega piva. O očinstvo ozir gostilničarji se lahko s polnim zaupanjem obrnejo do slovenskih pivovaren iu se ž njimi domenijo za dobava piva za 'bodočo sezono, postreženi bodo na vsak na čin boljše kakor pri Koslerju, kateri bode gledal, da spravi v denar svoje staro spriddno pivo. Slovenske pivovarne naj napno vse svoje sile, da postrežejo in zadovoljijo Čim bolje nove odjemalce, da ne bodo imeli ti vzroka jadikovatt za Kosler jev m pivom.
Brlvolce so odprte na Božič dopoldne, na Štefanovo pa so zaprte ves dan.
Prešala do občinskega odbora v Spo d ni t Šiški. Piše se nam: Spodnja Šiška je pravzaprav ljub ljansko predmestje, a zdaj v tem čam snega in plundre se nam zdi, da ži vimo v kaki zakotni vasi, kjer je toliko poti narejene, kolikor jo sho dijo ljudje Naš župan sioer vsak dan po parkrat koraca po tej brozgi, a je rajši do gležnje v ves moker, kakor pa da bi najel par delavcev, da bi odmetali sneg. In če nastane mrzlejše vreme in „stvar" zmrzne, potem se lovimo kot na drsališču nevešči drsaci. Prosimo občinsko zastopstvo, da ukrene potrebno, da se nam ne bo bati, da ostanemo v snegu in vodi ali pa, kadar pritisne mraz, da bomo varni življenja. Zaradi par goldinarjev Šiška ne pride na kant. SiŠk ar.
Padel le 301etni Izidor Moze tič iz Mirna in se tako poškodoval, da je moral v goriško bolnišnico.
Narodna čitalnica v Krškem priredi dne 31. decembra 1908 v pro s ton h K. Sohenerja v Krškem Silvestrov večer. Da bo zabava večja, pride ciganska godba iz Ce ja kon-certovat, med pavzami bo tombola in šaljiva pošta. Pisma je kolekovati z narodnim kolkom, sioer se plača 4 h globe. O polnočni prdejo du hovi, ki bodo pregnali spomine na staro leto. Novo leto 1909 naznanja polnočni svon. Za mladi svet se prične ples, tuda tudi starejši posežejo vmes, kakor se nam poroča, kateri bodo zabavo podvojili. Ker so cigani pismeno obljubili, da bodo neumorno igrali, se pričakuje, da se si. občinstvo za nje pobriga in jih ob išče, da na ta način pokaže naklonjenost vrlim ciganskim muzam.
Tovorni vlak je skoćil včeraj s tira v Kresnicah. Nesreče se pri tem ni zgodilo nobene.
Iz Hrastnika- Nemčurska volonterka na s ovenski dekliški Šoli v Hrastniku Frida Leiller je nameščena kot učiteljica na Šulferajn-ski šoli istotam. Tja spada! — S 1. majem se bo ustavljal brzovlak tudi v Hrastniku. Zasluge za to sta si stekla gg dež p osi. Roš in državni posl Ploj Hvala jima.
Umrl le dne 17. decembra v Šoštanju, kakor se nam piše, d jak slovenske gimnazije v Celju, četrtošolec Pel ko. Bil je nadarjen učenec. — Njegovi součenci z razrednikom g. prof. Kožuhom skazali so mu v so boto 19 decembra zadnjo čast ter mu v slovo zapeli ganljivi žalostinki.
Stavba kmetijske šole v Št Jurju ob lažni železnici le prav počasi napreduje. Ta Šola je pač na menjena Slovencem; za te je pa čas!
Radi škrlatice so zaprli, kakor se nam poroča iz Vojnika pri Celju, tudi ljudski šoli na Doberni in v Novi cerkvi. Ta nevarna bolezen se sploh zelo širi v vsem celjskem okraju.
Nov slovenski odvetnik v Gorici« V Gorici otvori v kratkem odvetniško pisarno g. dr. Josip Lev-p nš Ček.
Pri 8v. Lncl|i na Goriškem je otvorila tamkajšoja „Narodni čitalnica" javno ljudsko knjižnico.
Kraški župani ln podžupani na Goriškem si osnujejo svojo župansko organizaoijo. Jutri se bo vršila v ta namen skupščina v Sežani. Navzoča bosta tudi goriška deželna poslanca A. Gabršček in dr. Gre g o r in.
V VlpolŽab v Brdih na Goriškem je osnovala „Zveza narodnih društev" bralno društvo.
Kokoši le kradel in zajcem je nastavljal 25letni Štefan S k r t iz Levpe nad Kanalom. Slednjič so ga zasačili ter izročili orožnikom
Samomor. V Gradišču ob Soči se je ustrelil z revolverjem v vrat 72letni Nikolaj C o a s s i n i, prvi podžupan, veleposestnik in lekarnar. Storil je ta korak baje radi družinskih razmer.
Aretirali ZO v Črvinjanu nregni-oola" Frana Buldrina radi žaljenja veličanstva. Razprav proti „regnioom" radi žaljenja veličanstva
je v Primorju vedno polno, umevno, ker smejo delati „regniooli" že kar hočejo. Primorski Lahi jih naravnost obožujejo, vlada pa je preveč obzirna do njih v Škodo domačega pre bival stva.
Cerkveni  tal   V Polen j ah ob laški  meji  so aretirali neke ga L e narta BorčiČa, ker je na sumu, da okra del neko cerkev v Italiji.
Aksdemicno ter. društvo „Balkan11 v Trstu priredi pod pokroviteljstvom dr. Rybar a dne 9 januarja v gledališki dvorani nNar. doma" akademični ples.
V Trstu se mudi korespnndent ruskega lista nNov<-jeVremit*" Bere 8iowsky, ki )e bil v zadnje Času mnogo imenovan radi svojega raz govora s srbskim ministrom za vnanje a t v ari Milovanome-m. Ibformira se o političnih in drugih razmerah.
Prijet tat v b&lib rokavicab.
V Trstu so zaprli 32letnega kuharja in tapetnika Ernesta Rossa iz Pi rana. Rosso je živel elegantno kot milijonar, bil vedno v družbi šanso-netk in izmetaval denar na vseh konoih. Nastopal je vedno v belih rokavicah. Ta „gospod" je pa tako nesramno in predrzno kradel, da so ga končno morali prijeti. Kradel je seveda le po stotakih in tisočakih ter obiskoval samo nbcljŠe ljudi".
Tiski SO se Ujelit Čevljar Štefan Loj k v Trstu je pri odhodu s par-nika „San Giusto" pozabil na tem zavoj s štirimi pari čevljev. Zavoj so „našli" trije sopotniki, sli v bližojo gostilno in zapili par čevljev Ostale tri pare so hoteli prodati. Šli so jih prodajat Čevljarju in so k sreči prišli ravno k Lojku, ki jih je seveda prav prijazno sprejel in poklical policije na pomoč. Aretiranci so 501etni zidar Ivan Bremeo, 48 letni zidar Aut m Rupolo in 29letni delavec Konrad Lule k.
Roparski morilec Knltelins prijet v T s tu. Te dni je bil v Trstu človek, ki se je izdajal za dr. juris A'ojzija Zimmerja in za precejšnjo družbo naroČil jedi in pijače. Ko je bilo treba plačati, je izginil. Policija ga je nasedaj i dan prijela. Mjž seje izdal za dunajskega posestnika Alojz. Beržinodoma iz Berolina. Našli so pri njem dragoceno uro. Tržaška po ne-j a sodi, da je ta Beržina trikratni roparski morilec Knitelius, ki se mu podtikajo trije roparski umori v Nemčiji in ki je baje v zvezi z umorom dunajskega zlatarja Frankfur-terja. Reproducirana slika v „Intere santes Blattu" o roparskem morilcu Frank furterje vem da soditi, da je aretiranec v Trstu res Frankfurterjev morilec
Te tek kamen je vrgel v Umaju
pri Trstu nekdo v 26letnega M tevža MiluŠa in ga s tako silo zadel na glavi, da mu je ubil črepinjo
Potopljano terpedevko ,,Hu-SZSr 1 dvignejo v kratkem in odpeljejo v Trst.
Bombe v vlaku.  V Kninu v
Dalmaciji so našli železniški uslužbenci, ko so čistili vozove, v kupeju II razreda šest bomb. Sodi se, da jih je prinesel iz Splita mlad Človek, da izvede atentat na neko osebo, ki se je imela povrniti iz Šibenika, toda dotičnik je zamudil vlak. Druga ver zija pa pravi, da je bil nameravan atentat na vlak.
Ponesrečen ognjegasec Pri gašenju ognja na Ll viovem parniku „Voiwartsu na Reki je ogujegaseo Konstantin Kanadžič padel 10 m globoko v ladjo in se ubil. Zapustil je ženo in pet majhnih otrok
Očeta |e okradla Kovaču L u šanju na  Sušaku pri  R ki je hči ukradla 600 kron in si jih razdelila z  ljubimcem.   PsrČek so zdaj zaprli.
Velikodušna roparja. Pri Ori-
ovou na Hrvaškem sta nekega starca napadla na oesti dva roparja in mu vzela 2 K 40 v, kolikor je imel pri sebi. Ker je imel mož dolgo pot do cilja in bi se bil rad z vlakom peljal, prosil je napadalca, naj mu dasta 20 vinarjev za vlak. Roparja sta mu velikodušno dala desetico, potem pa odšla kot njegova dobrotnika.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 29 novembra do vštevši 6 decembra 97 volov, 2 kravi, 4 biki, 1 konj, 324 prašičev, 133 telet, 25 koštrunov in kozlov, 13 koz iČkov; zaklane živine se je vpeljalo 11 pra šičev, 5 telet, 4 kozličke in 1127 kg mesa.
Oče išče svojo hčer. Hišni po
sestnik Jože Rebolj v ulioah na Grad št. 3 je bil svoji hčeri prepovedal občevati s šentjakobskim mežnarjem Fr. Skuboem. Ta je prišel na Reboljev dom in je moža kar napadel in davil, hči pa je pobegnila z doma Očeta skrbi, kaj daje s hčerjo in zato prosi, naj se mu sporoči, če kdo kaj ve, kje je hči.
Vest ga ]e pekla- Včeraj je prišel na policijo 1890. 1. v Bregan-skem selu pri Krškem rojeni, brez poselni krojaški vajenec Peter Beroe in izpovedal, da je letos kuhal nekemu tamošnjemu posestniku oglje. Kei mu pa ta baje ni hotel vsega izplačati, mu je iz osvete zažgal velik kup strnišča, kar je bilo nevarno baje tudi
za v obližju stoječa poslopja. Vsled tega je bil že neki osumljenec Šest tednov v preiskavi, ker se mu pa krivda ni mogla dokazati, je bila preiskava proti njemu ustavljena. Vsled tega je Beroeta menda vest tako pekla, da je taval okoli, slednjič pa se je na ta način iznebil notranjega Črva, da se je prijavil oblastem. Oddali so ga sodišču.
Sobotni sneg je napravil v prometu zopet mnogo zaprek. Poškodoval je marsikje telefonsko omrežje, potrgal na mnogih krajih žice elek tri.me razsvetljave, električna železnica cel dan ni bila v redu in tudi nekateri vlaki so imeli vsled snega zamude. Danes zjutraj je zdrčal sneg na Poljanski ce»ti raz neke strele, vsled česar niso mogli električni vo zovi toliko časa Halje, da je bil sneg odmetan. Sueg so sioer včeraj zgodaj zjutraj izorali s snežnimi plugi, a vendar so Še pota zelo slaba.
Tatvina. Danes ponoči je bila v F govčevem hlevu ukradena kočijafcu Lovrencu Kozinu denarnica s 16 K, Črn salonski suknjič, vreden 22 K, rjav havelok, vreden 22 K, zlat prstan z rdečim kamnom, vreden 10 K, dobre hlače, vredne 12 K in 8 K vrea u a stara nikljasta ura. H apcu Urbanu Rechbergerju pa je tat od nesel 6 K vredno staro srebrno žepno uro. Pred nakupom navedenih reči se svari.
Nesreča. Danes zjutraj je zdrčal sneg raz strehe na Sv. Jakoba nabrežju št. 19 in padel na 72 letnega lajnarja Gregorja Se-liškarja iz Horjula, katerega je tako poškodoval, da so ga potem, ko mu je dal prvo pomoč g. dr. Demeter Bleiweisi vitez TrsteniŠki, odpeljali v deželno bolnišnico.
AretOvan le bil ž- večkrat za radi tatvine kaznovani Fran Keržma-neo, ker je svojemu očetu nevarno grozil in se ga tudi dejansko lotil, vrhu tega pa še razbil pohištvo. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je iz Amerike pripeljalo 188 Hrvatov in Slovencev, 84 Rusov se je pa peljalo preko Dunaja in Trsta v Ameriko.
Izgubljeno in najdeno. Najdena je vozna odeja. Lastnik jo dobi v gostilni g Frana Bizjaka na Tržaški cesti št. 1. — Gosp. Ferdo Rauter je našel kožuhasto Čepico. — Delavec Jožef Savino je našel ročno torbico s ključi in sre njo vsoto denarja. — Delavka Uršula Frakljeva je našla zlat prstan. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena oziroma najdena dva ženska dežnika, prazna denarnica in galoše. — Gospa Antonija Milav čeva je izgubila ročno torbioo, v kateri je imela ključe in srednjo vsoto denarja.
Orofim sonce.
— Pri Grutu potopljene tor-pedovke .,Huzar" ni migoČe vzdigniti, zato bodo s kušah rešiti vsaj topove in stroje.
— Al ara Stefnhetlove se je zasukala, ker je sin njene kuharice. Wolf, pobegnil v inozemstvo, vsled česar je izpoved Šteinheilove, da je ta Wolf umoril njenega moža in ta-š!o, preoej verjetna.
— Grob v morju. Med potoma iz Indije v Trst je na ladji „Afrika" zadela srčna kap rezervnega nadpo-roČnika barona Kulmerja ter so truplo spustili v mor|e. Nesrečnik je bil sin podpolkovnika barona Kulmerja v Trstu.
— Zaradi trpinčenja vojakov
je obsodilo garnizijsko sodišče v Olo-muou dragonskega korporala Twerdka v šestmesečno ječo.
— Portugalsko ministrstvo Je demisioniralo, ker mu je državni svet izrekel nezaupnioo.
Telefonska in brzojavno poročilu.
Slavni s ovens*i glasbenik — umrl.
Gradec, 21. decembra Danes je tu umrl slavni slovenski skladatelj dr. Benjamin Tpavio. Pogreb bo v torek.
Radi sklicanja češkega dež. zbora Dunalf 21 decembra. Danes popoldne ima ministrski predsednik baron Bienerth konferenoe s Češkimi in nemškimi politiki radi sklicanja češkega deželnega zbora Izmed čeških politikov se udeleže konferenoe minister dr. ŽaČek, Prašek, dr. Krame r, dr. Čelakovsky, dr. Pacak, (Tdržal, načelnik mladnčeškega eksekutivnega odbora dr. Škarda in predsednik izvrševalnega odbora agrarne stranke Š?ehla.
Češki oeielni zbor.
Dunaj 21 deoembra. Vlada namerava češki d želni zbor sklicati med 7. in 9. januarjem.
Novo parlamentarno ministrstvo.
Prs ga, 21. deoembra. „Narodni Listy" pbročajo, da se na mero daj-nem mestu želi, da se takoj po novem letu sestavi novo [parlamentarno ministrstvo, v katerem bi
naj bil tudi zastopnik Jugoslovanov. Na merodajnem mestu se dela za parlamentarno ministrstvo, ker je znano, da bi prišla aneksijska predloga v nevarnost, ako se ne posreči sestava parlamentarnega koalicijskega kabineta. V najkrajšem času se imajo zopet pričeti pogajanja med Cehi in Nemci radi koalicije, nato pa tudi s drugimi strankami, ki pridejo pri oddaji ministrskih port-feljev v poŠtev.
Požtr v gledališču.
Praga 21 deoembra. V gledališču
v Klackem je sneči med predstavo izbruhnil požar. Gledališče je zgorelo, ljudje so se vsi rešili.
Knez Juri LobfcOWitz. Praga 21. decembra.   Bivši deželni maršal knez Juri Lobkovflts je na smrtni postelji.  Katastrofa je neizogibna.
Avstrijsko-tursk* pogajanje.
Berolin 21. januarja. „Vossisohe Zeituog" javlja iz Carigrada, da je Avstro Ogrska odklonila prevzeti del turških državnih dolgov, pač pa je izjavila, da je pripravljena plačati sa aneksijo Bosne in Hercegovine primerno odškodnino.
Carigrad 21. decembra. „Izam" javlja, da je ministrski svet včeraj razpravljal o pogajanjih z Avstro-Ogrsko glede Bjsue. „ Jenigazetta" poroča, da bosta turška in avstrijska vlada imenovali posebne delegate, ki bodo vodili tozadevna pogajanja.
Srbija in Turčija. Carigrad, 21. decembra. Srbski
poslanik Nenadović je turški vladi oficialno čestital k otvoritvi turškega parlamenta.
Revolta med nunami. Petrograd, 21. decembra. Sveti sinod je dobil poročilo, da se je v samostanu Vseh svetnikov uprlo 200 nun. Vzrok revolt je baje slabo ravnanje z nunami.
Avdijence pri cesarju. Dunaj, 21. decembra. Cesar se je danes pripeljal iz Senbruna že ob 7. zjutraj. Dopoldne je delil splošne avdijence. Med drugimi je sprejel barona Bienertha in grofa Romana Potockega.
Komplot proti portugalskemu kralju.
Lisabona, 21. decembra. Policija je odkrila komplot proti življenju kralja Manuela. Kralja je imel umoriti neki policijski častnik. Ko se je kralj peljal na sprehod, je zarotnik čakal nanj v zasedi. Kralj je u tekel smrti le, ker je kočijaž pognal konje v divji galop, da atentator ni mogel blizu.
Padec predsednika Castro. New York, 21. decembra. Iz Venezuele poročajo, da je pričakovati, da pade   predsednik   Castro, čigar stališče je že zelo omajano.
Zahvala.
Vsem svojim volilcem, ki ao mi pri prvotni in ožji volitvi oddali svoj glas, izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo za izkazano, za-me toli Častno zaupanje.
Cenjeni volilci naj bodo prepričam, da bom zastavil vse svoje moči, da z vestnim in vztrajnim delom v deželnem zboru opravičim zaupanje slovenskih volilcev, ki so šli zame v boj proti socialno-demokratiški koaliciji.
Dejstvo, da sem izvoljen z izključno slovenskimi glasovi, mi je v poseben ponos in ho tudi dajalo smer vsemu mojemu delovanju v deželnem zhoru.
Končno se de iskreno zahval jajem agitaci]8kim odborom in posamnim agitatorjem, kakor tudi vsem drugim, ki so na kakršenkoli I načiu pripomogli k moji zmagi nad združenimi socialnodemokrat-skimi in nemškimi nasprotniki.
V Ljubljani, dne 21.de-cembra 1908.
Josip Tur k.
J.ieželni poslanec.
Darila.
35 izkaz prispevkov m spomenik ln trt ve 20. sept. 1908 \
Od dne 11. do 16. decembra 1908 so poslali prispevke „Združenemu narodnemu odboru■ : Županstvo Hranovice na
I Notranjskem za žrtve K 60. — Ivana Miklavčič, trgovka z manufakturnim io drugim blagom v Ljubljani,  Sv. Patra
I cesta št. 31, ker ji njen zagovornik ni nič računal za zagovor proti obtožbi Belgijcev, za žrtve brez razlika,  K 10.
I — „Delavsko podporno društvo" v Šeot Vidu nad Ljubljano vsled krivde bivšega
I tajnika še le sedaj izročeni čisti dobiček
I dne 18. oktobra 1908 v g stilni pri „Jagru" v prid žrtvam prirejene veselice T  znesku  K  20. — Josip  Nikolaj in
' Štefanija Sadnikar iz Kamnika naiaisro
^enea pokojnemu g. Vekoslavu l^egatu iz "Celovca za žrtve in spomenik, na poljubno ▼porabo odboru, K 10 — Fran Lenart v Ptuju za ljubljanske žrtve ▼ družbi plesne Sole „Narodnega doma" v Ptoju nabranih K 5. — Viljem Gebauer, nad-učitelj v Šmihelu pri Novem mestu za žrtve, K 4 (darovali so a 1 K: Matilda Gebauer, Viljem Gebauer, Fran Kopitar in Janko Šraj). — Veseli prijatelji v ro-janski gostilni „Konsumnega društva" za za ljubljanske žrtve K 3 — Županija Veliki Repen na Primorskem potom mestne blagajne ljubljanske za žrtve K 10. — Anton Pavel Sancin, občinski tajnik v Dolini pri Trstu, pri slavnostnem banketu dne 2. decembra J 908, za žrtve nabranih in na primarija dr. Vinko Gregoriča v Ljubljani vposlanih K 2f61 — Ivan Zupančič, poslovodja „Gospodarskega društva" v Buzetu, po poli nabral za spomenik ali žrtve, kakor odloči odbor, K 6 t 53 vin. — Avgust Berthold, fotograf v Ljubljani od razglednic in slik mučenikov Lundra in Adamiča ter njunega pogreba, prodanih po Jerneju Bahovcu in m Katoliški bukvami", za najpotrebnejše žrtve, K 40. — „Slovensko katoliško podporno društvo Srca Jezusovega*" v Clevelandu potom upravnistva slovenskega amerikan-skega časopisa ^Amerika" v Clevelandu na upravništvo „Slovenca" v Ljubljani za ■spomenik in žrtve K 75. — Josip Zaje, sinček ljubljanskega zdravnika in deželnega poslanca dr. Zajca, za bedne rodbine obsojencev, K —-50. — Skupaj K 320 64 {tristodvajset kron in 64 vin.).
Proseč novih prispevkov, izrekam t imenu ^Združenega narodnega odbora" ▼sem darovalcem in nabiralcem svojo naj srčnejšo zahvalo, posebno našim amerikanskim bratom, ki se toli blagodušno spominjajo z darovi spomenika padlih mučenikov in naših žrtev
Z danes izkazanimi prispevki se je tudi prekoračila že vsota dvaindvajset   tisoč kron.
V Ljublani, 17. decembra 1908.
Dr. Alojzij Kokalj s. r , blagajnik.
Heteorolositno poročila,
Vitla, nftd morjem 206. Bradlji MrMni ti&k 746*9 mm.
Caa opazovanja
Stanje barometra ▼ mm
S -
h* S
Vetrovi
19.
20.
9. zv.
7. zj. 2. pop.
737-2
7375 7 9-0
0-4 0-2
brezvetr. si jvzhod
01 brezvetr.
-21.
9. zv.
7. zj. Z pop.
74' 0   —50 si jvzhod
741-3 741 6
8 5 si svzhod 8 si vzhod
oblačno sneg
oblačno
megla oblačno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 0*ac in 1*1* norm. —2 0 in —2.1° Padavina v 24 urah 7 1 mm. in87mm.
t
Zveza slovenskih pevskih drnžtev v Ljubljani naznanja vsem svojim članom kakor slovenskim pevcem sploh, da je preminil odlični skladatelj slovenski]
dr. Benjamin Ipavlc
primarlj v Gradcu.
Bodi mu večen spomin v hvaležnih srcih slovenskih. 4781
V Ljubljani, 21 decem 1908.
»Glasbena Matica" javlja tužnim srcem svojim članom in vsemu glasboljubivemu slov. občinstvu, da je slavni naš skladatelj in častni član >Glasbene Matice«, gospod
dr. Benjamin Ipavlc
primarlj v Gradcu
danes preminil.
Blag mu spomir ! 4782
V Ljubljani, 21. decem. 1908
m*      em   ve v
.*. Za jjozic .*
Najcenejša in najprimer-:z nejša darila so :::
albumi za razglednice
in
: poezijske knjige:
ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah :::     na prodaj     ::: v
Narodna knjigarna.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem več plačnik za svojega sina Franceta P e tr o včtča, sedaj bivajočega v Litiji.
477<>
Jtfttz PetrotCit
kmet v Mrzlem logu.
Službo dacarja
ali kaj enakega sprejme gospod a večletno prakso. 4776 -1
Ponudbe pod „dacar" na uprav.
„Slov. Naroda«.
Krasno božično darilo
so
Narodne slike:
L Gorenjski  pastir z bisago in
2. Gorenjski eoklar, ki sta sliki
jednačici ter 4*80
3. skupina  Kranjec  in Kranjica.
Velikost z okvirom vred  70x90 cm.
Cena kompletno v hrastovem okviru vred komad as gPgeaaa«
Založila »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem".
Razstavljene 1i na prodaj pri tvrdki
Fr. Kollmann,
Ljubljana, Mestni trg.
Slamnikarice
ki bi Šivale slamnike, ae lačftjo sa
takojšnji vstop. Dobra plača in povrnitev potnine.
Mffller & Woemle Nachf.
Monakovo, Westendstrasse 140.
letni velik = uspeh!
Hofan želodce pravilno preboi/o ter odprtje želodca
se doseže,  ako se uporablja mnogokrat odlikovano
želodčno tinlituro
lekarja PICCOLIJA
v Cjublianl na Dunajski ceati.
m steklenica 20 * ln.
Naročila po povzetju. 4276—5
Zahvala.
Povodom smrti nepozabnega gospoda
Oekoslava £egata
došlo nam je toliko izrazov iskrenega sožalja, da nas je v neizmerni boli res tolažila zavest, da spomin na rajnega ne ostane le njegovi rodbini ampak vsakemu, ki ga je poznal, neizbrisen. Koliko je Štel pokojnik zvestih in vdanih prijateljev, pričala je najbolje velika udeležba pri sprevodu iz Mohorjeve hiše na kolodvor v Celovcu in pri pogrebu v Ljubljani. Bodi vsem darovateljem dišečega cvetja in vsem od bJiza in daleč pribitelhn spremljevalcem pokojnika na zadnji poti, posebno odboru družbe sv. Mohorja, Častiti duhovščini, vsem narodnim in strokovnim društvom v Celovou in Ljubljani, gospod, m pevcem, t ratom Sokolom in članom Glasbene Matice za ginljiv slednji pozdrav izrečena najlepša zahvala.
4775
alt
Žalujoči ostali
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
v Židovskih ulicah št. 3
vinotoč
kjer bodem točil raznovrstna vina po najnižjih eenah in se priporočam za mnogobrojni obisk 4777—1
f. Vešligaj.
Lepo je božično drevo le tedaj
če ga olepšate z albumi za fotografije in razglednice, pisemskim papirjem v kasetah, šolskimi potrebščinami, barvicami, šolskimi in ročnimi torbicami, denarnicami in
s steklenimi okraski
12 kosov v kartonu 50 v, 15 kosov v kartonu 60 v, Najnovejše božične in novoletne* razglednice. Velika izbira jaslic.  Ne prezrite torej slovenske trgovine.
I. Toni, Sv. Petra cesta 31
Tajnik
event. tajnica dobi takoj sluibo pri zadružni bolni I ki blagajni na Bledu- Plača po dogovoru. Iz vež bani v tej stroki imajo prednost. Nemščina ni neobhodno potrebna. 4677—2
Gostilna
„Pri Bobenčkn" na Glincah
z novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred ae   Odda zaradi bolezni
takoj ali pozneje v najem.
—— Istotam ae odda tudi =====
prciijaka, več stanovanj in delavnica.
Več se izve na Glincah št. 37 pri LJubljani. 4068-82
Priporoča so
za praznike:
Asti spumante, Malaga, Marsa La,
Maraschino di Zara,
Moschato,
Refosco,
Vino Vermouth,
Cliampagne,
Cognac,
Bum, 4633-4
Tropina vec,
S livove c.
Najfinejša namizna vina
bela in rdeča.
F. Cascio
Šelenburgove ulice 6.
4654 4
se takoj sprejme v kavarni „3lirija" v £jub!jani.
St. 39660.
4749—2
Razglas.
S 1. januarjem 1909 je oddati za dobo enega leta
plakatiranje magistralnih in magistratu v prilepljenje oddanih razglasov
drugih uradov v mestnem okrožju.
Ponudbe zaradi prevzetja omenjenega plakatov a u j a, v katerih mora ponudnik navesti število desk v rasnih mestnih ulieth je vložiti pri mestnem magistratu do 28 t. n.
jVfestni magistrat ljubljanski
dne 16. decembra 1908.
Pozor! Pozor!
7 kavanu „ILIRIJA"
Kolodvorske ulice M Ji
Ines, ponedeljek, ZUec.
K0HC6RT
seksteta na lok.
Vstop prost.       Začetek ob 9 url.
KAVARNA
le vsak dan oso noč odprta
Za obilen obisk se priporoča 4599-3 Štefan Mih o 11 č.
P*
o
tvrdke
lastnega pridelba,
R. NOVAKOViČ
00
rdeče (opolo) 24 in 28, rumeno 32 vinarjev V* litra itd. se toči v Sodmjskth ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
Toči se tudi pivo Iz zagrebške delniške ploooame
4
O. kr. avstrijsko    {j|    drfavrie železnice.
Izvleček iz vesrsega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1909 leta. Is Lin»11 a*• tam. ftoLi Prihod v L|aal|
fm*. icLi
7*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žet, Gorica,
<L 3L, žčiTrst C. kr.drž. žeL, Beljak čez Po-drozjco, Ceiovec, Prago. toj utraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoltovo, Straža-Toplice, Kočevje.
»■ae pred »•!dne. Osebni vlak v smeri t Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago«
II-S8 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. želM Gorico dri. žel., Trs drž. iet. Beljak, (čea Podrožčico) Celovec
;-ob pepoidno. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-4-e popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7*iO zvooer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, UudoUovd, Straža-Toplice, Kočevje.
7-ss zvočor. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Stenice, Trbiž, Beljak, (Čea Podrožčico) lovec, Haga.
•0-40 ponsei. Osebni vlak v smeri: lojanice. TrbiS, Beljak, juž. žeU Gorica dri. m.t Trst dri. žel., Beljak juž. žel., (čea fodroičico).
Odhod ti Ltahlfana ari. kolodvori
r 28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, i-oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik, r-io zvooer. Osebni vlak v Kamnik o-60 peneOl. Osebni vlak v Kamnik. fSaa*« $b nedeljah in praznikih do 31. oktobra,)
e-B6 zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka to*
žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Str***:
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoidne.  Osebni vlak   iz Prag*
Celovca, Beljaka juž. ŽeL, čez Podrožč-c
in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča 232 popoldne.  Osebni vlak  Iz Kočevju
Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« 4-13 popoldne.  Osebni vlak iz  Be!J;;* j
juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka
Podrožčico) Goric« dri. ieU Trsta avfc
žel. Jesenic, Tržiča. 6-30 zvečer. Oseh. vlak iz P*age, Celovit
Beljaka (čez Podrožčico) jesenic. 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Strade
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 8-48 iveder. Osebni vlak iz Beljaka Ju*
žeL Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Po«
rožčlco) Trsta dri. iet Gorico dri. i«V.
Jesenic, Tržiča.
II-OO ponoOi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trtfc dri. žel. Gorice dri, ŽeL, Jesenic
Prihod v Llahliaa«! ari. kolodvori ©•46 zjutraj- Osebni vlak la Kamnika. IO-59 prod poldne. Osebni vlak ia Kaainfct. 6VIO zvečer. Osebni vlak ia Kamnika.
9*69 ponooi. Osebni vlak ia Kamnika. \ i*, ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi In prihodi so označeni v sreCfor svropejsksm Časa.)
r,.
kt »srnstsijsf-*« ^ptsfttilj želessin v Vrstu.
jiibljaiiska krodilna banka v lajvMiaal.
Podružnica v Celovcu.
Stritarjeve ulice štev. 2.
Podružnica v Spljetu.
f|la%nira   Mdl 3,OOO.nOO.
Priporoča   promeae mm kreditno aroiko                   po kron 20'-— žrebanje 2. lannarja 1909
n        promeae na srečke ia regolaollo Donave po   (|   10*— r    2«     „ „
n        promeae na ljnbljanake srečke               po   M     71— ■ 2.
„        promeae na 3% sem. kreditne arečke      po    „     5*50 • 5.
af"  muV   WkW  Vae 4 promeae aanto 4O krasi« "|
- Vloge na knflilee in na tekoei račun obrestuje po čistih IsT j
Podružnica v Trstu.
glavni dobitek
ii n n
ii n
n s n
n
300.000 140.000 40.000 100.000
4 V/o
60
Nizko pod ceno
prodajam radi ponianJUanJa prostore
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387t 47 za gospode in d.ečlse
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgom A. Luklć.
Gričar&Mejač
ana
Prešernove ulice št. 9.
Božično radost
v kuhinji
napravi praktični gospodinji &e najprej zaloga staro preizkušene MAGGIJEVE zabele. Daje juham, omakam, sočivju krepko slaatnost ln ob sedanji draginji pomaga hraniti. Toda pozor pred po d a* redbami, 4752
4751
Podpisana c. kr. volilna komisija je bila z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 31. avgusta 1908, Št. 19.583, po določbah § 8 zakoDa z dne 29. junija 1868 drž. zak. št. 85 in § 7 volilnega reda trgovske in obrtniške zbornice ▼ Ljubljani določena, da priredi in izvrši
dopolnilne volitve.
Sestavila je volilske imenike za oba zbornična odseka, in sicer v trgovinskem odseku za tri, v obrtnem odseku za štiri volilne kategorije, imeniki bodo
od 23. decembra 1908 do vštetega 5. januarja 1909
za vlaganje kakšnih ugovorov v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih izven Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno razpoloženi. Pri teh uradih je tudi volilni red na vpogled.
Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem času za Ljubljano pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih ustmeno ali pismeno prijaviti, smejo se pa tudi vložiti neposredno pri volilni komisiji v Ljubljani. Na ugovore po roku vložene se ne bo oziralo. Po roku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike vrnili volilni komisiji, ki bo razsodila končno veljavno (§ 7, odstavek 7 vol. reda) o ugovorih in razsodilo naznanila ugovarjalcem.
Volilci, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v volilskem imenika tiste kategorije, v kateri plačujejo višji davek. Izjavo v smislu § 4, prvega odstavka volilnega reda je med rokom, določenim za prijavo ugovorov, vložiti pri volilni komisiji. — Na podlagi veljavno popravljenih volilnih imenikov bo izdala volilna komisija izkaznice in glasovnice za volitve ter jih bo razposlala voiilcem z razpisom volitve.
Popravke naslovov smejo volilci vložiti pri podpisani volilni komisiji (v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani).
Glede zlorabe davčnih pocatkov, ki so v volilskih Imenikih, ae opozarja ne bazenske določbe § 246 zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih.
6. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico
v Ljubljani, dne 18. decembra 1908.
Metar aa Delenlakem sprejme v zeaaljiakokjajlinih   atvareb izurjenega
solicitatorlo.
Pla6a po  dogovora. — Samec ima prednost. Ponudbe na npravniitvo „Slov. Naroda". 4673—2
T
I
Eraana In primerna
božična darila
Eleg. kasete s pismenim papirjem, fini tintniki, albumi aa razglednice in fotografije, mape aa pisalne mize, spominske knjige itd. 4694—3
basen nakit
za božična drevesa
v največji isbiri in   po najnižjih oenah se dobi pri
Ivanu Bonacu
nasproti c. kr. glavne pošte.
I
I
Kdor hoče varno, mirno in hitro
■   U    Pili (1 obrne  B* od 1   lil        Ml **30ke c* kr-xxiu        U deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika:
fr. Seuntg,
UubUnno. Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani":    2343 25
Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton
Amerika....., 24.000
President Lincoln . „ 20.000 „ President Grant   . „ 20.000 H
Vožnja  Llubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo 11 j dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po celi Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
g »ttttfttt tvt a ******** -:n±**n
Kavarna
,Leon'
na Starem tran it. 30.
je vsaki dan
oso noč odprte.
89» 7 -~>~K»-
wmr Vsak torek -mm
seksteta nn lok.
Začetek ob poln 10. Vstop prost
Z odličnim »poStoT.njem
Leo In Fant Pogačnik.
KONCERT
t*
p* ff«nm?ysitascrt^
tmrvaV
znatno znižane cene!
Ugodna prilika za nakup:
vezenin, pričetih in izvršenih lenskth ročnih dal, Idrijskih: čipk, vatavkov,
svila, volna, bombaia Itd. Velika izber drobneiia In moclneg« blatfa 2 rokavic,
nogavic, ovratnikov, kravat Itd. 4277—5 X*sp«eMls9W  1 n   « evenfe monogramov ter dragih risb. - Primerna cMarlta azse godowe in druge prilike priporoča —
F. MERŠOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
Od Z5.nouembro do Z5. decembru
prodajam na svojih prostorih tt Šclsicezn  drevoredu poleg- yu.Dllejia.egra. mestu
Prima slanino
brez kože od prašičev iz lastnih pitalisč
L orste..... ks kron 1*50
n.........n n no
Meso istih prašičev: l. vrste......kg kron 140
h. »........no
4291—23
Slija Predović.
Domsko konfekcijo
kakor kožuhovinsko blago
0 160°
I
0
0
I    0. Bcrnatovtč
»Angleško skladišče oblek'
LJubljana, Mestni trg Štev. 5.
I
4778 1
i
T
Ogromno božično prodajo
po čudovito znižani ceni!
iileško sllaičB oblek" 0. Barnatovič
Ljubljana, Glavni trg 5. «10-2
Največja božična in novoletna razetava daril!
Ker nameravam opustiti luksurijozno galanterijsko blago, kakor finejšo papirnate izdelke, zbornike za slike in razglednice ter lepo opremljene kasete S papirjem in drugo blago,
prodajam sedaj za praznike 10 do 20°/o ceneje kakor dosedaj. «»1-2
to le red*. pXTp.t ErS? 8.0^0 potŽ    EB    MSI |£ * P«« J« I**- *g ■ **» *
Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem 1 lit   IML1V LjUDljana, Mestni trg.
Iadajatelj im odgovorni aradnik fiaste Beateolesnlek,
Lastnina in tisk »Narodne tiskarnam,
I2
01