| Po naših občinah Hajdina • Praznik, ki je več kot druženje
O Stran 4
Os
Po naših občinah Ormož • V
prestolnici martinove dežele
O Stran 5
Kultura Ptuj • Zgodbe grajske preteklosti za prihodnost
Z> Stran 7
:r„ Ptuj, torek, 10. novembra 2009
letnik LXII • št. 88 S<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Maribor je v gosteh (pre)trd oreh
O Stran 11
Matjaž Kek •
»Osredotočiti se moramo na našo igro«
O Stran 11
Rokomet • Štiri »v vrsto« Jeruzalema Ormoža
O Stran 12
Hajdina • Enajsti občinski praznik in 14. martinova prireditev
Simbolično odprli nove občinske pridobitve
V občini Hajdina so v nedeljo sklenili bogat program prireditev ob letošnjem 11. občinskem prazniku, ki so ga začeli že sredi septembra.
V	tem času so pripravili 24 različnih prireditev, v glavnem na športnem in kulturnem področju, ki so vrhunec dosegle s sobotno osrednjo prireditvijo v šotoru pred poslovno-stano-vanjskim centrom Hajdina. Na njej so se s priznanji zahvalili najzaslužnejšim za dosedanji razvoj občine, prvič pa se je javnosti predstavila tudi nova kulturna skupina Frajtonarce. Te so zrasle tudi po zaslugi vsakoletne nagradne harmo-nikarske revije Štajerska fraj-tonarica, ki so jo pričeli pred desetimi leti v Kulturnem društvu Valentina Žumra Hajdoše.
V	soboto je svoj vrhunec doživela tudi 14. tradicionalna prireditev Iz mošta vino -pridi na Hajdino s svečanim imenovanjem kletarja letnika 2009 Jožefa Meglica (na fotografiji). Na osrednji prireditvi so simbolično prerezali vrvice za vse občinske pridobitve enega leta, zatem pa so se skupaj poveselili v nabito polnem
MG
Podravje • Vladna uredba na papirju
Foto: Črtomir Goznik
Markovci • O daljnovodu
Kdo, kako in zakaj se igra Zahtevajo južno traso
■ m/	■ »w ■ ■ ■	■	w w O	Na javni obravnavi dopolnjenega osnutka državnega prt
s koncesijskim denarjem?
#	#O Stran 5
Na javni obravnavi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za traso daljnovoda Cirkovce-Pince, ki so ga predstavniki Ministrstva za okolje in prostor za občino Markovci pripravili v četrtek, 5. novembra, so domačini z županom načelu zahtevali, da načrtovalci spremenijo potek trase južneje od sedanjega, saj bi bili tako negativni vplivi bistveno manjši.
Radio Ptuj najbolj poslušan program v Spodnjem Podravju
0,0%
5,0% 10,0% 15,0% 20,0%
25,0%
30,0%
Radio Ptuj
Radio City Radio Center Radio NET FM Radio Maribor Val 202 Radio Rogla 1. program Radio Slovenske gorice (RSG) Radio Pohorje Štajerski val Radio Slovenia International Radio Maxi (Prleški val) Tuji programi Radio Ognjišče Radio Grom
Območje občin: Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Ormož, Ptuj, Race - Fram, Slovenska Bistrica, Starše, Videm, Zavrč, Hajdina, Markovci, Podlehnik, Trnovska vas, Žetale, Cerkvenjak, Sveti Andraž v Slov. goricah, Cirkulane, Makole, Poljčane, Središče ob Dravi, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Sveti Jurij v Slovenskih goricah
Kot je povedal župan Franc Kekec, je sedaj predviden potek trase za občino in občane zelo neugoden ne le zaradi tega, ker naj bi potekala skozi dve gosto naseljeni območji v Novi vasi in Stojncih, ampak tudi zaradi tega, ker sedaj poteka čez najboljša kmetijska zemljišča, ki so že bila koma-
sirana. Posebno negativno pa se je med občani odrazila bojazen zaradi posledic negativnega elektrosevanja v neposredni bližini visokonapetostnega električnega daljnovoda, saj vsi menijo, da če je to sevanje nevarno za ptice in živali, je zagotovo tudi za ljudi.
O Stran 24
Slovenija, Hrvaška • Arbitražni sporazum podpisan, a pred njim še trnova pot
Borutova sramežljivost in Jadrankina zlata broška
Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta 4. novembra v Stockholmu ob pričevanju švedskega predsedstva EU podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi privedel do določitve meje med sosedama. A »zgodovinski« sporazum, prvi resen poskus določitve meje po propadlem sporazumu Drnovšek-Račan iz leta 2001, čaka še trnova pot.
Zakaj je Pahor zadrževal pogled na broški Kosorjeve ...
Broška v obliki Hrvaške, ki jo je imela hrvaška premier-ka Jadranka Kosor ob podpisovanju arbitražnega sporazuma s Slovenijo v Stockholmu, je bila narejena posebej za omenjeno priložnost, poroča hrvaški tportal.hr. Broška je izzvala veliko pozornost hrvaških medijev in javnosti.
Premierka Kosorjeva v zadnjem času pogosto spreminja broške, poudarja tabloid 24 sata na svoji spletni strani. »Mnogi so broško doživeli kot subtilno provokacijo. Verjamejo, da je z broško sporočila, da Hrvaška ve, kje je njeno morje. Na broški se ne vidi, ali ima Slovenija stik z odprtim morjem. Pahor je dolgo zadrževal pogled na broški, kot da bi poskušal ugotoviti ravno to,« še navaja zagrebški časnik.
»Gre za duhovit, drzen kazalec tako javnosti in vsem tistim, ki je napadajo, kot tudi Slovencem, da je Hrvaška pomembna in da ščiti državne interese,« je ocenil modni strokovnjak Nenad Korkut. Njegov kolega Boris Banovic pa je poudaril, da ga veseli, če je Kosorjeva z broško vsaj malo dvignila pritisk Pahorju. »Upam, da ji ne bo prešlo v navado, ker bo na koncu končala z diamantno Hrvaško na reverju,« je še dejal Banovic.
Uvodnik
Vsak izgovor je dober ...
Najbrž se težko vživimo v življenje ljudi pred nekaj tisoč leti, ko niso vedeli, zakaj je enkrat dan, drugič noč; zakaj se izmenjujejo letni časi, ko bi vendarle bilo dosti lepše, če ne bi bilo zime z njenim uničevalnim mrazom; zakaj se nebo nenadoma razjezi in pošilja proti človeku ognjene strele; zakaj nekdo nenadoma zboli in umre ... Še danes se težko sprijaznimo z razdejanjem, ko nam narava ob različnih katastrofah pokaže svojo moč, čeprav si znamo razložiti, zakaj je do tega prišlo.
No, naši prapredniki so pač verjeli v moč različnih božanstev. Ena so poskrbela, da je polje obrodilo, druga, da so bili zdravi, tretja, da reke niso pretirano poplavljale ... In ko se je tako delovni del leta med pomladjo in jesenjo iztekel, ko so ljudje svoj enoletni pridelek spravili pod streho, ko so bile kašče, shrambe, zasipnice polne, so se seveda bogovom zahvalili z jesenskimi slovesnostmi, na katerih ni manjkalo ne pijače ne jedače.
Ko seje pozneje več bogov združilo v enega sa mega, pravega, je nova vera spretno izrabila dotedanje celoletno dogajanje in si za vsako priložnost izmislila svojega svetnika. Jeseni je zahvalna vloga pripadla svetemu Martinu, ki ga ravno v teh dneh slavimo po dolgem in počez - pa če verjamemo v njegovo sveto poslanstvo ali ne. Vsi po vrsti uživamo v pečenih goseh, ki so s smrtjo kaznovane, ker niso pravi čas držale kljuna, še bolj pa se posvečamo osrednjemu Martinovemu darilu - vinu. Ki ga seveda ne lokamo kar tako, ampak ob njem uživamo. S prijatelji, znanci ali naključnimi vinopiv-ci, ki so se z nami znašli ob istem šanku. Zraven modrujemo o žlahtni kapljici, s katero so nam postregli. Ampak po treh kozarcih kapljic postanemo že modrejši in se začnemo ukvarjati z lokalno politiko, potem z medsosedskimi odnosi, pa »jezeru kapljic, jezeru let«pa rešujemo usodo človeštva...
Ja, sv. Martin nam s svojim darilom malce utopi vsakdanje skrbi. In ker je skrbi veliko, je tudi utapljanje globlje. A dokler je »Na zdravje!«, še gre. Težava je, ko se oglasi »Auf biks!«
Jože Šmigoc
Sporazum, ki naj bi se ga prijelo ime »Rehnov kompromis«, ne pa »švedski« ali »stockholmski« sporazum, je bil podpisan nekaj čez poldne. Pahor, Kosorjeva in kot priča v imenu predsedstva EU švedski premier Fredrik Reinfe-ldt so podpisali tri kopije, priložena pa je tudi dvostranska izjava, s katero sta se Pahor in Kosorjeva zavzela za ratifikacijo sporazuma v obeh parlamentih do konca leta.
Po slovesnem podpisu je gostitelj, švedski premier Re-infeldt povedal, da je to »znak političnega poguma« in odločenosti za rešitev tega težkega vprašanja, ki je že tako dolgo odprto. Poudaril je tudi, da bi se morali zavedati številnih ovir, ki sta jih Pahor in Kosorjeva že premagala, da sta danes tukaj, hkrati pa je opozoril, da bi se morali zavedati, da nas na poti pred nami morda še čakajo težave.
Premier Pahor je podpis označil za »zgodovinskega« - ne samo za Slovenijo, Hrvaško in Evropsko unijo, temveč za celotno mednarodno skupnost, saj se je danes zgodilo nekaj dobrega, kar rešuje probleme in jih ne ustvarja ter kar je navdih za prihodnost in ne skrb. »Kakšen fantastičen dan!« je poudaril.
Da je to »velik dan za vse«, je menila tudi hrvaška premi-erka, ki si je posebej za ta dan nadela posebno zlato broško v obliki Hrvaške, sicer pa sta bila s Pahorjem spet barvno usklajena. Kosorjeva je ocenila, da sta državi s podpisom sporazuma resnično odprli
novo knjigo, ne samo nove strani, v svojih odnosih. Za uspeh je bilo po njenih besedah odločilno dejstvo, da sta s slovenskim kolegom zgradila odnos, ki bi ga morali imeti vsi predsedniki vlad na svetu - odnos vzajemnega prijateljstva, razumevanja in spoštovanja.
Slovenski premier je v odzivu na to povedal, da je kolegica Kosorjeva njun odnos opisala s »tako izbranimi in lepimi besedami«, da mu je »kot sramežljivemu moškemu skorajda nerodno ob njih«. »Se pa strinjam s tem,« je dodal. »Najino medsebojno zaupanje, spoštovanje, razumevanje je na nek način tudi signal za odnose, ki jih želiva med obema narodoma in državama,« je še poudaril.
Pričakujejo se težave z ratifikacijo
Ratifikacija v obeh parlamentih je prva preizkušnja, ki sedaj čaka arbitražni sporazum. Premier Pahor je po podpisu danes v Stockholmu odgovarjal tudi na vprašanja
Žerjav: Pripravljeni podpisi vseh opozicijskih poslancev za referendum
Predsednik SLS Radovan Žerjav je danes dejal, da si je stranka za razpis referenduma o arbitražnem sporazumu »zagotovila oziroma pripravila vse podpise poslancev v opozicijskih strankah« in da so »pripravljeni za takrat, ko bodo potrebni - torej ko bo arbitražni sporazum v državnem zboru ratificiran«. »Ti podpisi so praktično že zbrani,« je ob robu seje Sveta SLS v Ljubljani še dejal Žerjav glede zbiranja poslanskih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu, ki sta ga v sredo v Stockholmu podpisala slovenski premier Borut Pahor in predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor. Pogoj za razpis referenduma je med drugim 30 podpisov poslancev. Opozicijske stranke SDS, SLS in SNS imajo v državnem zboru 38 poslancev.
o težavah, ki sporazum še čakajo doma. Ob tem je poudaril, da svoje politične kariere ni vezal na ureditev vprašanja meje s Hrvaško. »Prav gotovo bodo težave in problemi pri ratifikaciji v obeh parlamentih,« je dejal Pahor in dodal, da mu je hrvaška premierka danes potožila, da bosta morda morala poiskati azil glede na vse kritike, ki sta jih deležna doma, in da sta se »malo pošalila na ta račun«.
V odgovoru na vprašanje, kaj bo storil ob morebitni zavrnitvi sporazuma na referendumu, pa je pojasnil, da bo odločitve sprejel po tem, a da nikakor ne bo prej dejal, da v tem primeru odstopa. To bi namreč po njegovih besedah pomenilo, da bi ljudje glasovali zanj ali proti njemu, medtem ko si sam želi, da bi glasovali za ali proti arbitražnemu sporazumu. O povezavi glasovanja o ratifikaciji sporazuma v parlamentu s svojo zaupnico, pa je dejal: »Če bi prišlo do različnih pogledov znotraj koalicije glede ratifikacije, potem bom vezal glasovanje o ratifikaciji na svojo zaupnico, sicer pa ne.« Premier je prepričan, da je podpisal za »Slovenijo najugodnejši možen sporazum«, ki je po njegovih besedah »remek delo slovenske diplomacije«, in upa, da bo velika večina Slovencev to razumela in na referendumu glasovala za.
»Če bodo glasovali proti, potem morajo vprašati tiste, ki jih k temu nagovarjajo, kaj bodo storili, kakšen sporazum bodo sklenili s Hrvaško in kdaj, glede na to, da ta ista opozicija pravi, da mora biti vprašanje meje rešeno pred vstopom Hrvaške v EU,« je še poudaril. Če referendum pade, bodo morali tisti, ki bodo »zmagali«, po njegovih
Foto: APP
besedah odgovoriti na vprašanja, ki so neodgovorljiva. »Razočaranje ljudi bo bistveno večje, stvari se bodo zapletle, politično, gospodarsko, morda celo varnostno,« je še opozoril premier. Ob tem je dejal, da nekateri sicer pravijo, da s tem straši, a da vseeno želi kot predsednik vlade opozoriti, da Zahodni Balkan danes ima mir, nima pa stabilnosti.
Burni odzivi na podpis
Odzivi na podpis arbitražnega sporazuma v Sloveniji so, kot je bilo pričakovati, burni. Predsednik republike Danilo Türk ga je pozdravil, notranja ministrica Katarina Kresal je dejala, da Pahorja podpirajo vsi ministri. V ministrstvu za zunanje zadeve so podarili, da onemogoča nadaljnje konflikte, visokošolski minister in predsednik Zaresa Gregor Golobič meni, da sporazum odpira možnost, da pridemo do cilja, pozdravila pa ga je tudi evropska poslanka Tanja Fajon.
Na drugi strani pa v največji opozicijski stranki SDS poudarjajo, da ga ne podpirajo, saj je vsebinsko sporen, ker izključuje uporabo načela pravičnosti pri določanju meje. Stranka se zavzema za zavrnitev sporazuma na referendumu in pripravo novega. Predsednik SLS Radovan Žerjav je globoko razočaran in zaskrbljen ter pričakuje, da bodo še ta teden skupaj s SDS in SNS zbrali potrebnih 30 podpisov poslancev za razpis referenduma, sicer pa bodo začeli z aktivnostmi za zbiranje podpisov državljanov. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je Pahorja obtožil, da je izdal Slovenijo. Podpis je obžaloval tudi evropski poslanec Alojz Peterle, predsednik Zbora za republiko Gregor Virant pa meni, da je »velikansko tveganje za Slovenijo«.
STA (pripravlja: SM)
Foto: APP
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Vladna uredba iz leta 2007 ostala le na papirju
Kdo, kako in zakaj se igra
s koncesijskim denarjem?
Eno zanimivejših poslanskih vprašanj, ki bo na sporedu ta mesec v okviru sejanj Državnega zbora in na katerega bo še zanimivejše slišati odgovor, je pisno zastavil Vili Trofenik. Gre namreč za pred javnostjo hudo skrito vprašanje izplačila koncesnin zaradi rabe reke Drave občinam, ki ležijo ob njej, saj se v letu 2007 kljub uredbi vlade niso izplačale v občinske proračune, kot bi se morale, oziroma naj bi se denar nakazal v celotnem znesku le nekaterim občinam...
Vsa zadeva okoli izplačila koncesnin, ki jih morajo nakazovati Dravske elektrarne Maribor, je sicer precej zapletena, kot kaže, pa zna tudi precej za-smrdeti.
Če poskušamo vso zgodbo povedati čim enostavnejše, bi se glasila približno tako: Dravske elektrarne so bile s pridobitvijo koncesije za izrabo reke Drave dolžne plačevati določen znesek koncesije sicer v državno blagajno, a po dogovoru in uredbi se je denar iz tega naslova delil v razmerju 40 proti 60 v korist občin. Vendar pa se je leta 2007 hudo zataknilo pri izplačilu z vladno uredbo priznanih kocesnin občinam. Kot vedo povedati nekateri župani prizadetih občin, državno priznanega deleža po uredbi za leto 2007 sploh niso dobili, ne takrat in ne v letih 2008 in 2009; za zadnji dve leti sicer občine niso dobile niti uredb.
So nekatere občine koncesnino dobile?
Zanimivo dejstvo pri tem je, da je vlada izdala uredbo (z zneski višine koncesnine) prav vsem (19) občinam, s katero jim je bila priznana pravica do celotnega zneska koncesnine, vendar naj bi se DEM temu uprle. Pritožbe nekaterih občin naj bi se, kot je povedal markovski župan Franc Kekec, reševale dogovorno izvensodno z DEM, torej z neke vrste arbitražnim sporazumom oz. mediacijo, do katere pa vse doslej še ni prišlo. Kekec je ob tem tudi namignil, da je bilo takrat bojda županom prizadetih občin nakazano, da naj se ne spuščajo v tožbe, ker bodo ta spor rešili v korist občin na miren način, zato naj bi se občine odločile, da ne gredo v sodno pravdanje oz. uradno tožbo.
Ker pa ne dogovora, ne sporazuma in ne z uredbo vlade priznanega denarja iz naslova koncesnin ni bilo, je med občinami začelo vreti; še posebej potem, ko so se razširile govorice, da naj bi nekatere med njimi pa koncesnino vseeno prejele.
Med tistimi, ki z uredbo priznanega deleža za leto 2007 niso dobile, je tudi občina Gorišnica. Župan Jožef Kokot je tako povedal, da jim je bilo z uredbo priznano 70.000 evrov iz naslova koncesije, a dobili niso niti enega evra. Markovski župan Franc Kekec govori o kar 166.000 evrih, ki so bili Markovcem priznani po ured-
bi, a prav tako niso prejeli niti evra od tega zneska:
„Kam je šel ta denar, res ne vem povedati; ali je šel v državno blagajno ali sploh ni bil izplačan. Upam, da bo to jasno iz odgovora na poslansko vprašanje gospoda Trofenika, s katerim smo seznanjeni. Ampak kakorkoli že, če denar občinam ni bil izplačan, je to kršenje vladne uredbe in zanima nas, kaj je država s tem denarjem, če ga je dobila, naredila. Če pa je bil izplačan le določenim občinam, gre za prve vrste diskriminacijo!"
Številna dosedanja
izmikanja
odgovorom
Vili Trofenik je za naš časopis povedal, da se s problematiko realizacije koncesijske dajatve za energetsko izkoriščanje reke Drave ukvarja že nekaj let: „V letu 2003 sem bil pobudnik uredbe, s katero država vsako leto odstopi del koncesijske dajatve devetnajstim občinam ob reki Dravi. To je pravzaprav nadomestek za nekdanjo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga nekoč DEM plačevale občinam. Po opozorilu nekaterih županov prizadetih občin (Markovci, Gorišnica;Videm, Radlje ob Dravi) je možno skle-
Vladna uredba iz leta 2007 je 19 občinam zagotavljala izplačilo koncesije v natančno navedenih zneskih, vendar tega denarja občine niso nikoli dobile; govori pa se, da naj bi nekatere izmed 19 upravičenih občin znesek koncesije vseeno prejele...
pati, da nekatere občine za leto 2007 kljub sprejeti vladni uredbi niso prejele pripadajočih sredstev.«
Da pot do (vsaj uradnih) odgovorov, kaj se pravzaprav dogaja s koncesijskim denarjem, ne bo lahka, pa je možno razbrati iz Trofenikovega opisa dosedanjih poskusov:
»Do danes mi ni uspelo pridobiti uradnih podatkov oziroma
Poslansko vprašanje Vilija Trofenika ministru za okolje Karlu Erjavcu:
»Posebna raba vode obsega vsako rabo, ki presega meje splošne rabe, rabo naplavin in podzemnih voda. Za posebno rabo vode je potrebno pridobiti t. i. vodno pravico, in sicer na podlagi akta države - vodno dovoljenje ali koncesijo. Koncesijo za posebno rabo vode lahko fizična ali pravna oseba pridobi tudi za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni. Kon-cendent je vlada RS. Podatki ARSA kažejo, da se raba vode z leti povečuje. Zgolj v energetiki lahko govorimo o preko 600 milijonih m3 v posameznem letu. Za rabo rek, ki so predmet koncesij, ki so jih pridobile hidroelektrarne, plačujejo le-te letni znesek v višini določenih odstotkov od prodajne vrednosti proizvedene električne energije. Višina plačila za koncesijo in metodologija za izračun prodajne vrednosti proizvedene električne energije se ponavadi določa v tarifnem delu koncesijske pogodbe. Prihodki iz koncesij so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih so elektrarne. Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in občine razdeli ponavadi v razmerju 40 : 60 v korist občin.
Kot pristojnega ministra vas sprašujem, kako nadzirate izračun in izplačevanje plačil za omenjene koncesije (predvsem po občinah) oz. kašne pravne instrumente imate na voljo, če se izkaže, da so bila plačila napačno izračunana in izplačana (v korist države glede na občino ali obratno, ali v korist ene občine glede na drugo) ali pa da sploh niso bila izplačana.«
odgovora pristojnih državnih organov. Tako so mi najprej letos marca v DZ zavrnili poslansko vprašanje z izgovorom, da gre za lokalno problematiko! Prav neverjetno! Potem sem zahteval pisni odgovor pristojnega ministra, pa ga prav tako še do danes nisem prejel! Letos avgusta mi je tako dokončno 'zavrelo' in sem v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zahteval ustrezne podatke, kot odgovor pa sem prejel negativno odločbo pristojnega organa Ministrstva za okolje in prostor.
Seveda me je tako ravnanje
prisililo, da ponovno zastavim ustno vprašanje ministru Erjavcu, ki so mu podrejeni sicer spisali odgovor, kako bi vse moralo lepo teči, niso pa odgovorili na temeljna vprašanja: ali občine so ali niso dobile pripadajočih sredstev za leto 2007. Ali je bila sprejeta uredba vlade za leto 2008 in izplačana sredstva? Ali je bila sprejeta uredba za leto 2009?! Minister je priznal, da teh podatkov nima, in je obljubil, da jih bo posredoval naknadno. Zanimivo, ali ne!?«
Odlivanje denarja iz Podravja drugam?
Vili Trofenik: »Po opozorilu nekaterih županov prizadetih občin je možno sklepati, da nekatere občine kljub sprejeti vladni uredbi za leto 2007 niso prejele pripadajočih sredstev!«
Poslanec Trofenik ob tem še pravi, da obstajajo informacije, da bi vsaj za leto 2007 nekatere občine denar dobile, druge pa ne, in še dodaja, da mu je oktobra končno uspelo doseči večinsko podporo poslancev za razpravo o tej problematiki na naslednji seji, in še, da so s podporo prav tako pomagali opozicijskemu poslancu, sicer dupleškemu županu Janezu Ribiču (SLS), za dosego razprave o neustreznem vzdrževanju reke Drave in njenih pritokov:
»Podpore je bil deležen tudi kolega Podkrižnik (SDS) za razpravo o problematiki Nature 2000, ki je za naše območje še kako pomembna. Veseli me, da smo ne glede na politično pripadnost uspeli večino prepričati o resnosti omenjene problematike, čeprav je tudi res, da nekateri strankarsko 'zadrti' kolegi in kolegice tega ne razumejo, zato smo bili deležni različnih komentarjev.«
Sicer pa Vili Trofenik svoje razmišljanje zaključuje tako: »Problem reke Drave je bistveno širši, kot se zdi na prvi pogled, saj gre za prelivanje sredstev najprej iz dobička na račun cenene električne energije v druge dele Slovenije, nato za prelivanje sredstev Vodnega sklada RS v investicije v energetske objekte na Spodnji Savi, seveda v škodo vzdrževanja povodja Drave, in nazadnje še za nepravilnosti pri razdeljevanju pripadajočih sredstev občinam.«
Foto: SM
Hajdina • Enajsti praznik občine Hajdina
Praznik, ki je več kot druženje
Na Hajdini so tudi 11. praznik občine praznovali tako, kot znajo le oni: skupaj vsa občinska naselja in vsi občani ter skupaj za vse dosežke.
Skupaj z 11. praznikom občine Hajdina je praznovala tudi martinova prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, 14. po vrsti, ki je potekala v farni cerkvi sv. Martina. Na njej so svečano imenovali novega kletarja letnika Jožefa Meglica iz Skorbe.
V praznično odetem šotoru pred PSC Hajdina so se v soboto zbrali vsi, ki dajo nekaj na občinsko praznovanje, in nekateri gostje, ki se hajdinskega praznovanja že tradicionalno udeležujejo. Župan občine Hajdina Ra-doslav Simonič je spomnil na številne pridobitve med dvema praznikoma. Teh pa ni bilo malo, ob velikih so bile tudi majhne, ki so prav tako pomembne. Napredek je opazen v vseh občinskih naseljih. Ob novih kilometrih sodobne avtoceste so bile izvedene tudi številne druge infrastrukturne naložbe, številne so še v teku. Simonič se je dotaknil tudi projekta Me-galaxia, ki je sicer v 'mirovanju', njegovi protagonisti, ki so se tudi udeležili občinskega praznovanja, pa še zmeraj izjavljajo, da aktivnosti tečejo in da naložba ni neuresničlji-va, le nekatere težave jo spremljajo.
Hajdinski župan se je zahvalil vsem, ki na takšen ali drugačen način aktivno sodelujejo pri uresničevanju
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj hajdinskega župana
za Hajdino pomembnih projektov, ki jih bo tudi v prihodnjih letih zagotovo še veliko. Z občinskimi priznanji, priznanji župana in priznanji za urejeno okolje pa so se zahvalili vsem tistim, ki so se pri dosedanjem razvoju občine še posebej izkazali.
Priznanje občine Hajdina so prejeli Jožef Galun, mlajši, Hajdoše 73, za zasluge in delovanje na različnih področjih družbenega dela v Hajdošah, Ivo Rajh, Dra-ženci 24, za večletno aktivno delo na različnih področjih družbenega življenja, Anton Cestnik, Draženci 21, za izredne aktivnosti v DU Hajdina, KD Valentina Žu-mra za 10-letno uspešno delovanje, Društvo žena in deklet občine Hajdina za 10-letno uspešno delo, ŠZ občine Hajdina za 10-letno
uspešno delo in ŠD Hajdoše za 30-letno uspešno delo na Področju športa. Zahvalno listino pa je prejel Martin Ka-isersberger, Gerečja vas 1 e, za požrtvovalnost in uspešno delo pri razvoju GD in naselja Gerečja vas. Priznanja župana Radoslava Simoniča so letos prejeli Janez Ogrinc, Maksi-miljan Kampl in člani B PGD Hajdoše za četrto mesto na letošnji gasilski olimpijadi.
Na sobotni osrednji slovesnosti so podelili tudi priznanja za urejeno naselje, okolje in objekte. Predstavili pa so tudi najboljše v športnih tekmovanjih ob 11. prazniku občine Hajdina in bogato spremljajoče kulturno dogajanje, ki je na letošnji osrednji slovesnosti javnosti predstavilo novo kulturno skupino, Frajtonarce.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki občinskih priznanj
Foto: Črtomir Goznik
Nova hajdinska skupina Frajtonarce
Markovci • 22. seja ena krajših do sedaj
Sprejeli tretji rebalans letošnjega proračuna
Svetniki občine Markovci so 22. seji sprejeli že tretji rebalans letošnjega proračuna, seznanili so se z okvirnim predlogom proračuna za prihodnje leto 2010, v prvi obravnavi pa so soglašali s predlogom nekaterih sprememb statuta in odloka o gospodarskih javnih službah.
Čeprav je bilo zaradi pomembnosti dnevnega reda pričakovati drugače, je bila 22. redna seja markovskega občinskega sveta v četrtek, 5. novembra, ena krajših do sedaj, saj so s sedmimi točkami opravili v slabih dveh urah. Osrednji del razprave je bil namenjen tretjemu rebalansu letošnjega proračuna, v katerem so po besedah župana Franca Kekca uskladili nekatere proračunske postavke z dejanskim stanjem in ga uravnovesili. Zato so brez posebne razprave soglašali s predlogom rebalansa, s katerim so uvedli dve novi proračunski postavki, po katerih bodo za izgradnjo kanalizacije v Borovcih namenili 11.000 evrov, za izgradnjo kanalizacije v Sobetincih pa 10.000 evrov. Tako imajo sedaj v letošnjem občinskem proračunu za 5.138.189 evrov prihodkov in 6.707.403 evrov odhodkov, negativna razlika v višini dobrega 1,5 milijona evrov gre predvsem na račun prenosov neporabljenih sred-
stev iz lanskega leta ter delno tudi na račun povečanja sredstev financiranja.
Nekoliko živahneje je postalo, ko je župan Franc Kekec predstavil okvirni predlog proračuna za leto 2010, v katerem je za sedaj predvidenih skoraj 5,5 milijona evrov prihodkov ter za okoli 7,2 milijona evrov odhodkov. Med prihodki pričakujejo okoli 1,3 milijona evrov od davkov na premoženje in koncesij, ostalo so prihodki od dohodnine in nekateri drugi. Med odhodki pa načrtujejo do 50 odstotkov rednih in ustaljenih odhodkov, kot so predšolska in šolska vzgoja, šport in društva, dobro polovico proračuna pa naj bi namenili občinskim investicijam, med katerimi je največja dokončanje kanalizacijskega sistema. Tako načrtujejo, da naj bi za izgradnjo kanalizacije v Stojn-cih in Bukovcih namenili okoli 1,2 milijona za vsako vas, okoli 500.000 evrov načrtujejo za nakup parcele za gradnjo doma
starejših občanov v Markovcih, za modernizacijo dveh lokalni cestnih odsekov Sobetinci-No-vi jork ter Sobetinci-Strelci in dveh manjših odsekov lokalnih cest v Stojncih in Bukovcih. Več sredstev pa pričakujejo iz evropskih skladov, predvsem iz regionalnih razvojnih programov, od koder so jim za sedaj zagotovili le okoli 200.000 evrov, kar je po mnenju svetni-
kov daleč premalo. Sicer pa so po priporočilih državnih organov vse proračunske postavke povišali za okoli 2,9 odstotka.
Gre le za okvirni predlog proračuna, na katerega lahko posamezne svetniške skupine ali svetniki podajo svoje predloge v pisni obliki, nato pa bodo dopolnjen predlog proračuna dali v javno obravnavo, objavljen bo tudi na uradni
Foto: M. Ozmec
Svetnik Franc Obran je menil, da bi bilo smotrno razmisliti o spremembi volilnih okrajev.
spletni strani občine, o njegovi vsebini pa naj bi več razprave namenili na prihodnji seji občinskega sveta.
Po pojasnilu predsednika statutarno-pravne komisije Franca Rožanca, da gre le za spremembe, ki jih narekuje evropska direktiva, so v prvi obravnavi soglašali s predlaganimi spremembami statuta občine Markovci, sicer pa gre tudi za uskladitev z nekaterimi predlogi svetniške skupine Nove Slovenije.
Po pojasnilu direktorice občinske uprave Marinke Bez-jak Kolenko, da je to potrebno zaradi nove zakonodaje na tem področju, so v prvi obravnavi soglašali tudi s predlogom Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Markovci. Tudi ta sprememba je posledica nove zakonodaje in obenem tudi vzrok za spremembo statuta in poslovnika.
Zato so po krajši prekinitvi seje, svetniki so se skupaj z županom udeležili javne razprave
o trasi električnega daljnovoda Cirkovce-Pince, ki je potekal v sosednji poročni dvorani, na predlog svetniške skupine Nove Slovenije sprejeli tudi nekatere nujne spremembe poslovnika in jih tako uskladili s spremembami statuta občine.
Med pobudami in vprašanji je bila zanimiva pobuda Franca Obrana, da bi bilo glede na dosedanje ugotovitve v posameznih vaseh smotrno razmisliti o spremembi volilnih okrajev, čemur svetniki očitno niso nasprotovali, saj so o tem razmišljali že ob zadnjih volitvah. Na vprašanje Janeza Li-ponika, zakaj v Markovcih še ni zgrajen privez za čolne, ki je bil sicer predviden v letošnjem letu, pa je župan Franc Kekec odgovoril, da do izgradnje ni prišlo samo zaradi tega, ker Ministrstvo za šolstvo in šport ni objavilo ustreznega razpisa, na katerega bi se občina zagotovo prijavila in si tako zagotovila potrebna sredstva.
M. Ozmec
Ormož • Sobota je bila vrhunec dogajanja
V prestolnici martinove dežele
Zares veliko dela in priprav je bilo vloženih v pripravo največjega martinovanja v Sloveniji. V soboto popoldne in zvečer je bil trud poplačan: v Ormož so se dobesedno zgrnile trume turistov, ki so prišli organizirano ali individualno in martinovanje je bilo zares vseslovensko.
Foto: Viki Ivanuša
Martinovo je za večino domačinov prijetna priložnost, da nazdravijo s prijatelji in znanci.
Kar v treh prireditvenih šotorih in tudi v ormoškem gradu so se zvrstile prireditve prvega in hkrati tudi najnapornejšega dela letošnjega martinovanja v Ormožu. Začelo se je s sejmom Kovito, ki je v svojem šotoru predstavil prerez domačega obrtništva in podjetništva. Zlasti stojnice posameznih vinarjev so privabile manjše družbe na kozarček ali dva. Poleg podjetnikov pa so se predstavljale tudi posamezne obrtne zbornice, šole, društva. Predsednik območne zbornice Ormož Ivan Babič je bil z zasedenostjo šotora zelo zadovoljen, saj se je prijavilo okrog 60 razstavljavcev. Med njimi so bili tudi razstavljavci iz Italije, Hrvaške, Srbije in Makedonije.
Inovativnost loči dobro od izjemnega
V gradu je bila na ogled razstava pridnih rok Društva kmečkih žena Ormož. Med kulinaričnimi dobrotami, ki jih je pripravilo čez 100 marljivih domačink, so prikazale tudi delo s kolovratom in statvami. V soboto so na grajskem dvorišču organizirali še manjšo priložnostno tržnico, kjer je bilo mogoče kupiti različne izdelke domače obrti. V dvorani gradu pa je v soboto potekal gospodarski forum na temo gospodarstva, ki pa je žal kazal enako klavrno podobo kot or-
moško gospodarstvo.
V istem prostoru je bilo dan prej provokativno predavanje Romana Štabuca, specialista za vinogradništvo na Kmetij-sko-gozdarskem zavodu v Mariboru. Predavatelj je najprej predstavil stanje v štajerskem vinogradništvu, nato pa zastavil vprašanje, ali lahko gre slovenskim vinogradnikom na bolje. V predavanju je ugotovil, da slovenski družinski vinogradnik sovražnikov ne potrebuje, saj ekonomija - stroški gor, cene dol - povsem zadošča. Težavo vidi tudi v tem, da vinogradniki ne raziskujejo dovolj, ne eksperimentirajo, ampak uporabljajo eno in isto tehnologijo, ki jo je mogoče strniti na dveh listih papirja, ne glede na to, da se časi, okusi in ljudje
spreminjajo. Razlike med dobrimi in izjemnimi vini pa so danes zelo majhne in zrastejo ravno iz lastne inovativnosti vinarja-umetnika. Prisotnim vinogradnikom je malo dvignil pritisk z razmišljanjem koliko subvencij dejansko dobijo pridelovalci, tisti majhni, koliko sredstev, namenjenih kmetom, pa požrejo birokrati. Opozoril je tudi na nesmisel integrirane pridelave za male vinogradnike, ki za kontrolo plačajo več, kot dobijo od države. Gotovo pa nihče, zato ker na njegovih etiketah piše, da gre za integrirano pridelavo, ne dosega višje cene za svoje vino. Štabuc je mnenja, da Slovenija potrebuje sodoben zakon o vinu, ki jo bo postavil ob bok ostalim evropskim državam in vinar-
jem omogočal obstoj na trgu: »Imamo bolj rigorozen zakon, kot ga imajo druge države. Poleg tega pa veliko tujega vina prihaja v Slovenijo. Okrašeno je z bleščečimi etiketami, štam-piljkami. Kje pa je inšpekcija?«
Žur do jutranjih ur
V prireditvenih šotorih je v teh dneh nastopilo okrog 500 ljubiteljskih kulturnikov in profesionalcev. Predvsem sobotni program je privabil številne goste. Končno se je zgodilo tudi to, o čemer so v
Ormožu sanjali precej časa, da bi na svoje martinovanje pritegnili turiste. Prišli so z najrazličnejšimi agencijami ali v drugih organizacijskih okvirjih. Opazili smo pohodnike, ki so se podali na pot z domačim planinskim društvom, člane motorističnih in potovalnih klubov, ki so se te dni družili v Ormožu. Od jutra naprej so si razgledovali okoliške gričke, obiskovali kleti, vinotoče, pod večer pa so vse poti vodile v Ormož, kjer je bila v šotorih zares dobra zabava, saj se obeta kvaliteten vinski letnik.
Organizatorji dogajanja so bili Jeruzalem Ormož, Območna obrtno podjetniška zbornica, Turistično društvo in Občina Ormož v sodelovanju s številnimi društvi, Kmetijsko svetovalno službo, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in Turističnoinformacijskim centrom. Skupna vrednost marti-novanja je bila okoli 100.000 evrov. Martinove zabave pa v Ormožu še ni konec, zato je mogoče v sredo in soboto zamujeno še nadoknaditi.
Viki Ivanuša
Središče, Sv. Tomaž • Veselo martinovanje
Vedno večje in bogatejše
Iz martinovanja, ki je zajemalo le stojnico pred blagovnico, se je martinovanje v Središču ob Dravi v zadnjih letih razvilo v prireditev, ki jo v sobotnem dopoldnevu obišče tudi do 1000 ljudi. Nekaj je domačinov in obiskovalcev iz okoliških krajev, večina pa je turistov, ki v svoj obisk največjega martinovanja v Sloveniji, ormoškega, vključijo tudi obvezno dopoldansko martinovanje v Središču ob Dravi z ogledom Oljarne.
Organizator prireditve je Turistično društvo Središče ob Dravi, ki je imelo tudi letos srečo z vremenom. Kot je povedala neumorna Dragica Florja-nič, se je v prireditev vključilo kar okrog 200 domačinov, ki so skrbeli, da so se gostje zares dobro počutili in se bodo v te kraje še vrnili. Na pomoč pa so jim priskočili tudi člani TD Breza Pragersko. Tudi domača osnovna šola se že tradicionalno vključi v dogajanje s svojimi stojnicami. Poleg kostanja, svežega mošta, odličnega vina in tudi že kuhanega vina, ki so ga ponujali domači vinogradniki, so člani Kulturnega društva Bukovci poskrbeli za svež pražen krompir, ki je oddajal omamen vonj po celotnem prizorišču dogajanja. Društvo rejcev prašičev Ormož je dodalo paleto svojih dobrot, svoje pa je primaknila tudi Oljarna, ki je doma v
Središču. Tako so bili na voljo različni zapeljivi kruhki z zase-ko, mesom iz tunke, namazi iz bučnic, bučno olje in semena. Za sladkosnede so bogato poskrbele članice TD Središče ob Dravi, ki so napekle najrazlič-
nejšega peciva in keksov. Kot je ob takih priložnostih v navadi, pa jim je pomagala tudi Slaščičarna Rupret.
Med obiskovalci so bili gostje iz celotne Slovenije, Avstrije, Hrvaške ter tudi iz Srbije
Foto: Viki Ivanuša
Obiskovalci in pohodniki so dopoldne v Središču posegali predvsem po kuhanem vinu in čem kratkem.
in Makedonije. Del jih je tudi nastopil s svojimi tipičnimi plesi in glasbo. Sicer pa so se v programu predstavila predvsem številna domača kulturna društva, pevci, glasbeniki, plesalci, tudi kakšnemu skeču so se nasmejali. Vrhunec pa je bil vsakoletni krst mošta, ki je tam še posebej lep, saj se člani KD Dobrava, ki že tradicionalno krstijo mošt, na prizorišče pripeljejo s konjsko vprego.
Sv. Tomaž - Podelili priznanja za urejenost okolja
Tudi pri Sv. Tomažu so najbolj vneto martinovali v soboto. Domače turistično društvo je organiziralo martinovanje v purgi, med občinsko zgradbo in cerkvijo.
Na tem mestu so postavili stojnice, ki so ponujale različne dobrote. Najpomembnejše je bilo tokrat vino in mošt, ki so ga pili iz ličnih kozarcev z oznako organizatorja. Pri nobeni prireditvi v kraju ne smejo manjkati članice društva gospodinj, ki so tokrat poskrbele, da nihče ni bil lačen. Njihova predsednica Minka Brumen je povedala, da so napekle največ slanikov, ki se najlepše vežejo z moštom. Seveda pa ni manjkalo niti potice in drugih sladkih prigrizkov.
Na stojnicah so se predstavljali domačini. Med njimi je bila tudi Zofka Hebar, ki je prinesla domačo skuto, sirek pripravljen na stari način in podobne dobrote. Janez Kup-čič je razstavil izdelke iz medu, Zvonko Lalič pa cvetje.
Turistično društvo Sv. Tomaž deluje že od leta 1998 in je aktivno predvsem na področju urejanja okolja po posameznih krajih in v samem Sv. Tomažu. Letos so že drugič razpisali natečaj za najlepše urejeno okolico doma, oziroma zaključenega območja, je povedala predsednica Marija Loren-čič. Zadovoljni so podelili kar 16 priznanj kostanjček za urejeno okolje in eno ježico. To si je prislužilo območje Rakovskega gozda. Lorenčičeva je povedala, da ne izbirajo najlepšega okolja, ker želijo k sodelovanju povabiti čim več ljudi in jih spodbuditi ali pohvaliti za lepo urejeno okolje.
Za prijetno vzdušje pa so poskrbeli mladi folkloristi in njihovi glasbeniki.
Viki Ivanuša
Foto:Viki Ivanuša
Pri Svetem Tomažu so se pogreli čisto po martinovo.
Leskovec • Z velikega videmskega martinovanja
Nebogljeni Moštek bo v sredo postal odlično vino
Kot je znano, so letošnjega Martina v Vidmu skupaj proslavili v veliki šotorski dvorani v Leskovcu. Res je sicer, da ni pokala po šivih, tudi nekaj stojnic je ostalo praznih, so bile pa druge zato toliko bolje obložene in obiskane in bilo je veselo do zgodnjih nedeljskih ur.
Skupno martinovanje je pripravilo tamkajšnje TD Klo-potec Leskovec, zabava pa se je začela v soboto zgodaj popoldne s predstavitvijo posameznih društev, ki so dodobra založila stojnice z vinskimi in ostalimi dobrotami, med katerimi ni manjkalo domačega kruha, zaseke, peciva, takšnega in drugačnega mesa, skuhal pa se je tudi pravi martinovanj-ski golaž.
Osrednji del skupne prireditve je bil seveda krst mošta, ki so ga tudi tokrat pripravili na humoren način, čeprav je treba tudi priznati, da je bil letošnji videmski Moštek precej bolj umirjen kot lani, ko so ga komaj spravili pred škofa, pa še potem je bilo z njim cel kup težav. Na račun občinske in še kakšne politike je bilo sicer slišati kar nekaj krepkih, še največ v humorističnih besedovanjih znanih mladih Haložank Natalije in Mateje, ki sta skeč zaključili z mislijo, da politike v martinovanjske posle raje ne bodo več mešali, da naj raje kar pred vrati čaka, ker v (vi-demski) politični srenji človek res več ne ve, kdo lula in kdo kaka ...
Seveda je potrebno povedati, da so Videmčani pripravili tudi čisto pravi, zaresen blagoslov mladega vina, ki ga je opravil čisto pravi in zaresen tamkajšnji župnik Edi Vajda (sicer še brez kaplana in nune), lepemu številu veselih praznovalcev so zapele domače ljudske pevke in pevci Mejaši iz Repišč, za pravo živahno in glasno mar-tinovanjsko vzdušje objetih obiskovalcev pa so poskrbeli
Veseli Jožeki s harmonikami.	Foto: Simona Meznarič
SM Za nadvse veselo vzdušje zbranih so si zasluge lahko pripisali Veseli Jožeki s harmonikami.
Foto: Simona Meznarič
Stojnice društev v dvorani so bile bogato obložene in prav tako „bogato" obiskane.
Dornava • Martinovanje na Čušekovi domačiji
Od lipe do ofra za poslance
Dornavska sekcija oračev, ki deluje pod okriljem TED Lukari, je tretje tradicionalno občinsko martinovanje pripravila prvič na Čušekovi domačiji.
Veseljaki so sicer začeli mar-tinovati že zgodaj na sobotno popoldne, ko se je skozi center
občine zapeljala kolona starodob-nih traktorjev, ki so se nato bolj ali manj glasno kašljajoč ustavili pred
Dornavski "martinovanjci" so medse povabili tudi domače čebelarje, ki so na dvorišču Cušekove domačije zasadili lipo.
staro obnovljeno domačijo, kjer se je popoldne začel glavni obred krsta mošta. Še pred tem so prišli na vrsto člani domačega čebelarskega društva, ki so ob spremstvu godbe na pihala na domačiji posadili lipo. Kot je povedal predsednik, gre za vseslovensko čebelarsko akcijo sajenja lip, tako da bo dornavska lipa le ena izmed približno 6000 v tem obdobju posajenih v državi.
Skupaj s koreninami so v zemljo pokopali tudi steklenico s sporočilom za prihodnje rodove, in komaj je bila mlada lipa dobro zasajena, se je mimo nje že sprehodila marti-novanjska trojica: škof, ministrant in dokaj priden Mošt, ki pred težkim obredom niti ni poskušal uiti. Potem se je začelo; škof se je sicer najprej opravičil za zamudo, bojda
zaradi nerazrešenih mejnih zadev, saj je moral pripotovati iz Rima. Sledil je kratek vinski očenaš, pa lita-nije, nato pa še sklepni del obreda, kjer je bil Moštek malo posoljen in z vodo polit, da je postal Vino, škof pa je obred zaključil takole: »Obhajila zdaj ne bomo izvaj ali, ofer pa bi moral biti, že za naše poslance, pa za arbitražni sporazum, ki nas bo drago koštal.«
Vina sicer v lepo zaobljenih lesenih sodih dornavskih oračev, obitih z živordečimi obroči, ne bo manjkalo. Glavni kletar Mirko Slodnjak je namreč povedal, da so letos pridelali kar okoli 300 litrov občinskega rdečega vina, z donaci-jami domačinov pa se bo v sodih zorilo še precej belega.
Osrednja dornavska martino-vanjska prireditev, ki se je zaključevala v globoki sobotni noči, seveda ni minila brez petja; vseh, ki so preizkušali svoje pevske sposobnosti, ne bomo naštevali, v uradnem delu pa so zapele ljudske pevke, konkuriral jim je moški dornavski oktet, pred veliko staro prešo pa so zaplesali tudi folklorni plesalci iz Rogoznice.
SM
Od tod in tam
Prlekija • Martinovanje v Ljutomeru
Lokalna turistična organizacija (LTO) Ljutomer je pripravila dvodnevno martinovanje. Prvi dan je bil
v znamenju poskušanja prleških vin, v soboto dopoldne pa so se pod šotorom na Glavnem trgu zabavali najmlajši s kreativnimi delavnicami (na posnetku) in nastopi posameznih glasbenikov. Martinova tržnica je ponujala kulinarične dobrote in vrhunska vina, pred Mestno hišo ljutomerskega središča pa je Matija Bratuša iz Središča ob Dravi pospravil klopotec, ki ga je sicer ob letošnji postavitvi Ljutomerčanom podaril. V popoldanskem času so nastopale glasbene skupine in TD Babinci, ki se je predstavilo s kulturnim programom. Opravljen je bil tudi tradicionalni Martinov obred s krstom mošta, v večernih urah pa sta za zabavo poskrbela ansambel Prleški kvintet in glasbena skupina Nude.
NŠ
Hajdina • Deset let Štajerske frajtonarice
Foto: Črtomir Goznik
V šotoru pred PSC Hajdina je 6. novembra potekala že 10. nagradna revija Štajerska frajtonarica v organizaciji KD Valentina Žumra Hajdoše. Kot je povedal Alfonz Strnad, je tudi za letošnjo jubilejno prireditev vladalo med mladimi harmonikarji iz cele Slovenije veliko zanimanje (na fotografiji Jaka Purg iz Skorbe), zato so jih morali nekaj odsloviti. Na odru jih je lahko v obeh kategorijah nastopilo le 32, čeprav so prvotno računali, da jih bo največ 25. V prvi skupini, kjer so nastopili harmonikarji od 5 do 15 let, je zmagal Blaž Hameršak s Pobrežja v občini Videm, v drugi skupini, kjer so tekmovali starejši od 15 let, pa je zmagal Tomaž Boškir iz Koromačev v občini Koper. Ob 10-letnici revije so razpisali tudi prvo tekmo za pokal KD Valentina Žumra, kjer je ponovno slavil Tomaž Boškir, kije tudi dosegel največ možnih točk.
MG
Hajdina • Razstava z motivi katedral in cerkva iz Francije
Foto: Črtomir Goznik
V dvorani Društva upokojencev Hajdina je na ogled razstava z motivi katedral in cerkva iz Francije ter motivi življenja iz Afrike avtorjev Philippa Rouxa in Sylvie Dupic, ki jo je pripravila ZKD občine Hajdina. Odprli so jo 4. novembra. Philippe Roux se s fotografijo ukvarja že več kot 40 let, ideja o fotografiranju katedral se mu je porodila leta 2004. Nastala je zbirka gotskih arhitekturnih občutenj, sicer pa ga privlačita tudi ženska lepota in čistost linije neke pokrajine. Sylvie Dupic je začela s fotografijami koncertov, plesne in gledališke scene, pred 12 leti pa je odkrila Afriko na svojih potovanjih po Nigeriji, Togu in Burkini Faso, kjer je srečala ljudi, otroke, ki živijo preprosto, v velikem pomanjkanju in revščini.
Foto: NS
Foto: SM
Ptuj • Razstava o škotski družini Leslie
Zgodbe preteklosti za prihodnost
Grofje Leslieji so na Slovenskem pustili izjemno umetniško dediščino. Valter in njegovi nasledniki, ki so imeli ptujski grad v lasti vse do leta 1802, so ga prezidali v plemiško podeželsko bivališče.
Foto: Črtomir Goznik
Del ekipe Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je pripravil odmevno razstavo o škotski družini Leslie. Ob direktorju Alešu Arihu avtorica projekta Tatjana Štefanič (desno).
V letih od 1656 do 1802 so pod njihovim vodstvom na ptujskem gradu potekale obsežne baročne predelave, ki so grajskemu kompleksu dale sedanjo značilno trikotno zasnovo, s katero obvladujejo južno veduto mesta pod seboj. Po njihovi zaslugi ima ptujski grad najpomembnejšo zbirko tapiserij na Slovenskem s statusom nacionalnega pomena, s škotsko družino Leslie je povezana tudi zbirka turkerij, ki je ena od najpomembnejših zbirk baročnih slik v državi.
„Grofje Leslieji so zapustili izjemno umetnostno dediščino na Slovenskem. Grof Karel Kajetan Leslie je na ptujski grad iz Gradca prenesel zbirko tapiserij, ki velja za najpomembnejšo tovrstno zbirko na Slovenskem in ima status nacionalnega pomena. Z grofi Leslieji je povezan tudi nastanek zbirke turkerij - slik s turškimi motivi, ki je ena najpomembnejših zbirk baročnih slik na Slovenskem. Grofje Leslieji pa so bili tudi naročni-
Mirko je na Ptuju obiskoval OŠ Olge Meglič, Srednjo glasbeno šolo v Mariboru, v Ljubljani pa Akademijo za glasbo. Nekaj časa je igral v orkestru slovenske policije, nato v orkestru v mariborski operi, naključje pa ga je za eno leto zaneslo na Obalo. Zdaj pa je že peto leto zaposlen kot profesor na glasbeni šoli v Kopru, ki ima podružnico v Izoli z okrog 150 učencev, kjer vodi tudi šolski orkester.
Na Obali je začel pisati svoj novi življenjski in delovni list. Prišel je v novo okolje, srečal
ki številnih drugih slik, med njimi štirinajstih portretov evropskih vladarjev. Le-ti so poleg petih portretov članov rodbine Leslie krasili novo slavnostno dvorano ptujskega gradu od druge polovice 17. stoletja naprej. Omenjena serija portretov je bila skupaj z drugimi slikami pred skoraj pol drugim stoletjem s ptujskega gradu prepeljana na Dunaj. Leta 1862 se portreti iz slavnostne dvorane omenjajo v po-
se je z novo mentaliteto, a posebnih težav pri prilagajanju na novo okolje ni imel, čeprav vsaj na začetku ni šlo vse gladko. Ob profesuri v glasbeni šoli, je pred dvema letoma prevzel tudi dirigentsko palico Pihalnega orkestra Izola. Leta 2007 je orkester na mednarodnem koncertnem igranju v Novem mestu zasedel 2. mesto in srebrno plaketo v C-kategoriji. Trudijo, da bi se vsako leto udeležili vsaj enega od večjih domačih in tujih tekmovanj. Lani so na državnem tekmovanju za
pisu opreme dunajske palače knezov Dietrichsteinov, od poznega 19. stoletja naprej pa so le-ti v gradu Frydlant na Češkem. Portreti vladarjev, na katerih so upodobljeni Stuarti in Habsburžani s sorodstvom, so nastali po enotnem naročilu. S serijo portretov, kjer sta po en predstavnik obeh vladarskih rodbin upodobljena v poudarjeno ceremonialni opravi, je njen naročnik grof Jakob Leslie najbrž želel pokazati
0,33 točke zgrešili zlato priznanje po čudnem spletu matematike. V letu 2010 pa načrtujejo udeležbo na enem od močnih tekmovanj pihalnih orkestrov v Italiji. Pihalni orkester Izola je bil ustanovljen leta 1875, ob ustanovitvi je imel 30 članov, danes jih ima okrog 45. Deluje kot občinski orkester v statusni obliki kulturnega društva. Šolski orkester je neke vrste kadrovska baza na veliki orkester, čeprav kot pravi, nikoli ne združujejo malega in velikega orkestra, saj mladi glasbeniki potrebujejo določeno kilometrino, potrebno za prehod v veliki orkester.
Vračanja na Ptuj, v rodno mesto, so vedno bolj nostal-gična, pravi Mirko, ki je zelo vesel, da je prišlo tudi do tesnejšega sodelovanja med pihalnima orkestroma dveh občin, od katerega oboji tudi veliko pričakujejo. Že v kratkem se bodo ponovno vrnili na Ptuj, če ne prej pa ob 50. kurentovanju, saj si tako kot Ptujčani želijo, da bi uspel projekt nastopa 50 pihalnih orkestrov na Ptuju.
MG
lojalnost vladarskima hišama v svoji stari in novi domovini. Serije vladarskih portretov si za našo razstavo iz frydlant-ske zbirke žal ni bilo mogoče izposoditi. Zato smo na ogled na arkadnem hodniku, ki vodi do njihovega prvotnega nahajališča v slavnostni dvorani ptujskega gradu, postavili le reprodukcije slik, ki so le nekoliko manjše od samih originalov. Z razstavo želimo predstaviti grofe Leslie in sledi, ki so jih zapustili na ptujskem gradu, kakor tudi prikazati predstavnike rodbine Leslie kot izobražene in svetovljanske naročnike umetniških del. Duh nekdanjih lastnikov se na simboličen način znova vrača v grajske sobane. Samo upamo lahko, da ga nismo preveč raz-
Septembra so učitelji Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v Požarevcu pripravili odmeven celovečerni koncert, ki si ga je ogledal tudi požarevski župan Miodrag Milosavljevic, ki je na sprejemu na Ptuju po-
jezili, saj bi nas potemtakem lahko preganjal. Ampak, ker so duhovi samo v legendah, se nam tega najbrž ni treba bati, ali pač?," je razstavo o Lesliejih pospremila avtorica razstave Tatjana Štefanič.
Mag. Eva Ilec pa je predstavila delo na področju konzerviranja in restavriranja tapiserij ptujskega gradu in povedala, da so zaključili tudi posege na tapiseriji Odisejevo slovo od Fajakov. S tem so v bistvu zaključili večletni obširni restavratorski projekt na največji bruseljski tapiseriji izmed štirih s prizori iz Odisejevega življenja, datiranih na začetek 17. stoletja. Tapiserija je bila precej poškodovana, med drugim je krasila Titovo rezidenco na Brionih, od koder so jo tudi
vedal, da ni vedel, da ima Ptuj toliko dobrih glasbenikov. Ob tej priložnosti je predstavil tudi možnosti za poglobljeno sodelovanje med dvema občinama tudi na drugih področjih, gospodarskem,
vrnili poškodovano. Restavratorska delavnica oziroma prvi restavratorski atelje v Sloveniji dobro deluje, s prenovljenimi prostori so dobili optimalne pogoje za delo.
Razstava o škotski plemiški družini Leslie, ki je zapustila trajen pečat na ptujskem gradu, je že z odprtjem vzbudila veliko pozornost. To je že druga razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki predstavlja najpomembnejše gospodarje ptujskega gradu. Kot prve so predstavili Gospode Ptujske, v letu 2010 se jim bodo pridružili tudi Herbersteini. Do takrat pa naj bi si razstavo ogledalo čim več Ptujčanov in drugih, ki jih zanimata naša preteklost in v tej povezavi prihodnost.
MG
turističnem in karnevalskem; občina Požarevac je bila pred kratkim imenovana tudi za karnevalsko mesto in je že izvedla svoj prvi karneval. Ptuj pa je v teh povezavah lahko dobrodošel partner tudi zaradi 50-letne pustne tradicije.
V Požarevcu ta trenutek veliko vlagajo v ureditev obrtne cone za malo gospodarstvo, veliko pa pričakujejo tudi od javno-zasebnega partnerstva. V kratkem bodo gostili tudi gospodarstvenike iz Trsta, v katerem živi kar 12 tisoč Srbov. Na poti v Požarevac, kjer pripravljajo odmevno gospodarsko srečanje, pa bi se ti lahko ustavili tudi na Ptuju, je predlagal požarevski župan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Prof. Mirko Orlač je od marca 2007 dirigent Pihalnega orkestra Izole.
Ptuj • Mirko Orlač, dirigent Pihalnega orkestra Izole
Glasba povezala Obalo in Štajersko
Ptujčan Mirko Orlač je marca 2007 postal dirigent Pihalnega orkestra Izole, še vedno pa je tudi član Pihalnega orkestra Ptuj, kjer je aktivno igral blizu sedem let, saj še ni zahteval izpisnice, in kot kaže, je tudi ne bo. Tudi po njegovi zaslugi je prišlo do tesnejšega sodelovanja med pihalnima orkestroma Ptuja in Izole.
Ptuj • Nove možnosti sodelovanja s Požarevcem
Začela glasba - nadaljuje gospodarstvo?
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je s sodelavci 2. novembra pripravil sprejem za delegacijo Glasbene šole Stevana Mokranjca iz Požarevca, ki s ptujsko glasbeno šolo uspešno sodeluje že šest let na več področjih, primarno pa jih povezuje glasba.
Gospodarstvo po svetu
Zagreb • Pred volitvami novega predsednika
Kandidat SDP še vedno v vodstvu
Na Hrvaškem je v četrtek začel teči 12-dnevni rok za zbiranje najmanj 10.000 podpisov volivcev za potrditev kandidatur za predsedniške volitve, ki jih je vlada razpisala prejšnji teden. Prvi krog volitev bo 27. decembra, raziskave javnega mnenja pa še vedno največ možnosti za drugi krog (10. januarja 2010) dajejo kandidatu SDP Ivu Josipovicu.
Telefonska raziskava agencije Totus Opiniometar iz Zagreba je pokazala, da Josipovicu zaupa 21,3 odstotka izmed 1500 anketirancev z volilno pravico. Sledita neodvisni kandidat Nadan Vidoševic (16,3 odstotka) in kandidat HDZ Andrija Hebrang (4,7 odstotka). Na četrtem mestu je zagrebški župan iz vrst SDP Milan Bandic (4,2 odstotka), ki še ni uradno vložil kandidature. Hrvaški mediji napovedujejo, da bo Bandic svojo kandidaturo potrdil v četrtek, zaradi česar pa naj bi ga nato izključili iz SDP, saj je uradni kandidat socialdemokratov Josipovic. Anketiranci Totus Opiniometra so svoje glasove dali še kandidatki Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesni Pusic, kandidatu Istrske demokratske skupščine (IDS) Damiru Kajinu ter neodvisnima kandidatoma Josipu Jurčevicu in Miroslavu Tudmanu. Neodločenih je 33 odstotkov anketirancev, 6,4 odstotka jih je dejalo, da se volitev ne bodo udeležili, 5,6 odstotka pa jih namerava svoj glas zaupati kateremu izmed preostalih kandidatov. Morebitni drogi krog predsedniških volitev bo 10. januarja 2010.
Tudi pevka Vujica se bo potegovala za predsednico države
Predsedniška kandidatka Zelene liste na prihodnjih predsedniških volitvah bo pevka Alka Vujica, ki je v Zagrebu že predstavila svojo kandidaturo.
Po Vesni Pusic iz Hrvaške narodne stranke (HNS) in neodvisni kandidatki Vesni Škare Ožbolt je Vujica tretja ženska, ki je uradno napovedala, da se bo potegovala za položaj hrvaške predsednice. »Danes je Hrvaška svobodna, sicer pa utrujena in oropana. Najslabše je to, da so jo uničili tisti, ki so prisegali na njeno ime. Potem, ko je še enkrat v zgodovini dala svoje sinove in ubranila svojo čast in meje, so na njen prestol prišli goljufi, ji začeli piti kri in jo poceni prodajati. Dragi moji sotrpini, doživite končno Hrvaško kot žensko, ki jo je treba rešiti iz rok zvodnika, ki jo prodaja za lastni dobiček,« je izjavo Vujice povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Bandic objavil kandidaturo in izgubil članstvo v SDP
Po več mesecih ugibanj v medijih je zagrebški župan Milan Bandic davi na Medvednici nad Zagrebom objavil svojo kandidaturo za predsednika države. Iz Socialdemokratske stranke (SDP) so nato že sporočili, da je Bandicu z objavo kandidature v skladu s statutom stranke prenehalo članstvo v SDP, saj ima stranka svojega kandidata Iva Josipovica.
»Zagreb ne bo izgubil župana, dobil bo hrvaškega predsednika«, je izjavil Bandic na novinarski konferenci ob 7. uri zjutraj v hotelu Tomislavov dom na priljubljeni zagrebški izletniški točki na Sljemenu. Poudaril je, da kandidira za predsednika države, ker želi svoje desetletne izkušnje župana hrvaške prestolnice dati na voljo vsem državljanom Hrvaške. Izpostavil je, da so ga v teh desetih letih pogosto napačno dojemali - levi so ga obtožili populizma, desni pa, da je salonski komunist. Napovedal je, da se bo 12. novembra odpravil na 35-dnevno hrvaško turnejo, začel pa jo bo na skrajnem vzhodu države, v Iloku. Zatrdil je še, da so vse afere, ki se omenjajo z njim v zvezi v medijih, izmišljene ter da bo prekinil kampanjo, če bodo pristojne državne institucije našle kakršno koli nezakonito dejanje, ki ga je storil kot župan Zagreba.
Bandic je komentiral tudi odnos s SDP in njenim predsednikom Zoranom Milanovicem, od katerega je v sredo zahteval, naj mu za 90 dni zamrzne članstvo v stranki. V SDP so njegovo zahtevo zavrnili ter se sklicevali na statut stranke, ki v omenjenem primeru pomeni avtomatično izključitev iz članstva. »Mene ni mogoče metati iz SDP, ker sem ustvarjal socialdemokracijo na Hrvaškem v najtežjem času. Ti, ki me želijo metati ven, so se vključili v SDP neposredno pred in po volitvah 2000,« je izjavil Bandic. Dodal je, da on »živi socialdemokracijo«, ter da bo ponosno čuval člansko izkaznico SDP z redno številko dve. Bandic je dejal, da niti na majskih lokalnih volitvah ni imel podpore vrha SDP, pa se je kljub temu že četrtič zavihtel na položaj zagrebškega župana. »Obstajajo realizirani in nerealizirani ljudje. Prvi so tisti, ki so veliko storili, drugi pa tisti, ki niso nič naredili, vedo pa vse,« je komentiral Bandic svoj odnos z Milanovicem.
SDP je v današnjem sporočilu za javnost zapisala, da so Ban-dicu danes prenehale vse članske pravice, obveznosti in funkcije, ki jih je imel v stranki. Začasno vodenje mestne organizacije stranke v Zagrebu pa bo prevzel njegov dosedanji namestnik Ivo Jelušic, so še sporočili. (sta)
Foto: matica.hr
Austin • Preiskava je v teku
Vojaški psihiater v teksaški vojaški bazi ubil 12 ljudi
Foto: hood.army.mil
V oporišču ameriške kopenske vojske Fort Hood v Teksasu je v četrtek 39-le-tni psihiater Nidal Malik Hasan iz Virginije, sicer veteran oboroženih sil, iz doslej še neznanega razloga izvedel strelski pohod in ubil 12 ljudi, 31 pa ranil. Hasana so ustrelili s štirimi streli, vendar je preživel in je v stabilnem stanju.
Na streljanje se je že odzval ameriški predsednik Barack Obama, ki ga je označil za grozljiv izbruh nasilja. »Dovolj težko je izgubljati te pogumne Američane na bojiščih v tujini, grozljivo pa je, da se to zgodi v ameriški bazi na ameriških tleh,« je dejal Obama.
Vojaki v oporišču niso oboroženi, razen če se se urijo. Fort Hood je največja oklepna baza aktivne vojske v ZDA. Leži na 880 kvadratnih kilometrih površine, tam pa je 52.000 vojakov. Znotraj baze je tudi poseben center za pripravljenost, kjer se nahajajo vojaki, ki so tik pred napotitvijo v tujino ali pa so prišli iz tujine. V tem centru opravljajo zdravniške preglede. Hasan je prišel v omenjeni center julija iz zdravstvenega centra Walter Reed, ki je bil pred leti v središču pozornosti zaradi obupnega stanja objektov, v katerih so zdravili veterane.
Informacije še prihajajo na dan, vendar pa preiskovalci uvodoma niso odkrili motiva za najhujše strelsko divjanje v vojaškem oporišču na ameriških tleh v zgodovini. To bodo izvedeli od Hasana, ko bo okreval. Ameriška tiskovna agencija AP prav tako poroča, da še ni niti jasno, ali je omenjeno psihiatrovo ime njegovo rojstno ime ali pa si ga je spremenil kasneje, ko je prestopil v islam. Ampak jasno ni niti to, ali je res muslimanske vere. Republikanska senatorka iz Teksasa Kay Bailey Hutchinson je izjavila, da je od vojaških prijateljev slišala, da je bil Hasan tik pred napotitvijo v tujino. Njegov znanec, polkovnik Terry Lee, je za televizijo Fox izjavil, da naj bi ga poslali v Afganistan. Lee je tudi dejal, da je Hasan upal, da bo Obama umaknil vojsko tudi iz Afganistana in se je menda večkrat prepiral s kolegi, ki so zagovarjali nadaljevanje vojne.
Najhujši strelski napad v vojaških oporiščih ZDA se je doslej zgodil leta 1993 v Fort Knoxu, kjer je strelec ubil tri ljudi in se na koncu ustrelil sam. V Teksasu, ki prednjači po izvajanju smrtnih kazni v ZDA in kjer je dovoljeno nošenje orožja, streljanja niso nekaj neobičajnega. Najhujši pokol se je doslej zgodil nedaleč od Fort Hooda, ko je George Hennard leta 1991 z avtom zapeljal skozi okno restavracije in s pištolo hladnokrvno pobil 22 ljudi, 20 pa ranil. (sta)
Milano • Sodba po ugrabitvi egiptovskega imama Osame Mustafe Hasana
Milansko sodišče 25 agentov Cie obsodilo na zaporne kazni
Milansko sodišče je 23 ameriških in dva italijanska agenta ameriške obveščevalne službe Cia spoznalo za krive ugrabitve egiptovskega imama Osame Mustafe Hasana leta 2003 v Milanu in jih obsodilo na zaporne kazni. Tri ameriške agente in pet Italijanov je sodišče oprostilo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Takratnega vodjo urada Cie v Milanu Roberta Seldona La-dyja je sodišče obsodilo na osem let zaporne kazni, ostali Američani pa bodo morali v zaporu preživeti pet let. Vsem ameriškim obtožencem so sodili v odsotnosti, saj ameriške oblasti niso pristale na zahtevo po izročitvi Italiji. Oba obsojena Italijana sta prejela triletno zaporno kazen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za tri Američane in pet Italijanov je sodišče medtem podalo oprostilno sodbo. Med njimi sta tedanji vodja Cie za Italijo Jeffrey Castelli in tedanji vodja italijanske obveščevalne službe Sismi Nicolo Pollari, ki so ju zaščitila državna pravila o tajnosti podatkov, dva ameriška obtoženca pa sta koristila diplomatsko imuniteto, je pojasnil sodnik Oscar Magi. Tožilec Armando Spataro je pozdravil obsodbe in dejal, da je sojenje, ki se je začelo junija 2007, pokazalo »resnico preiskave«. Spataro je sicer za Castellija in Polla-rija zahteval 13-letno zaporno kazen. Obsodbo je pozdravila tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch, čeprav Castelli in Pollari nista bila obsojena.
ZDA so izrazile razočaranje nad obsodbo. Tiskovni predstavnik State Departmenta Ian Kelly ob tem na redni novinarski konferenci obsodb ni hotel podrobneje komentirati, ker sodnik še ni objavil pisnega mnenja. Pričakuje pa, da se bo obramba na razsodbo pritožila, poroča AFP. Osama Mustafa Hasan, bolj poznan pod imenom Abu Omar, je bil v okviru skupne operacije Cie in obveščevalne službe Sismi v Milanu ugrabljen februarja 2003. Po ugrabitvi so ga odpeljali v ameriška vojaška oporišča v Italiji in Nemčiji, kasneje pa so ga za štiri leta premestili v zapor v Egiptu. Po Omarje-vih besedah so ga v egiptovskem zaporu, iz katerega so ga izpustili 11. februarja lani, mučili.
Po podatkih italijanskih tožilcev so ZDA Abuja Omarja osumile rekrutiranja islamskih skrajnežev, vendar v času njegovega izginotja proti njemu niso vložili nobene obtožnice. Do njegove ugrabitve je prišlo v obdobju, ko je bil na čelu italijanske vlade sedanji premier Silvio Berlusconi, ki pa za operacijo po lastnih besedah ni vedel. (sta)
London - Britanska banka Royal Bank of Scotland je v letošnjem tretjem četrtletju zabeležila 1,8 milijarde funtov (dve milijardi evrov) čiste izgube. Hkrati je izguba iz poslovanja znašala 1,5 milijarde funtov (1,7 milijarde evrov), je poročala francoska tiskovna agencija AFP. S tem je bila izguba iz poslovanja med julijem in septembrom nižja kot v drugem četrtletju, ko je znašala 3,5 milijarde funtov (3,9 milijarde evrov), vendar pa je stanje t.i. slabih posojil ostalo visoko, pri 3,28 milijarde funtov (3,6 milijarde evrov). V prvih treh četrtletjih skupaj je morala tako banka knjižiti skupaj 10,8 milijarde funtov (12 milijard evrov) oslabitev. Banka je četrtletne poslovne rezultate objavila ob koncu tedna, v katerem je britanska vlada vložila dodatnih 32 milijard funtov (35,7 milijarde evrov) ter s tem povečala lastniški delež v Royal Bank of Scotland na 84 odstotkov. Pred letom dni je država banko rešila pred propadom. Popolno okrevanje od skorajšnjega bankrota izpred leta dni bo trajalo več let, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejal izvršni direktor Stephen Hester. Washington - Stopnja produktivnosti v ZDA je v tretjem četrtletju na letni ravni narasla za 9,5 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali rast za 6,4 odstotka. Produktivnost je na letni ravni narasla tudi v drugem četrtletju, in sicer za 6,9 odstotka, je v četrtek sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Poročilo ministrstva potrjuje dejstvo, da so se podjetja morala v krizi znajti s hitrim znižanjem stroškov, pri čemer je bilo najlažje varčevati pri delovni sili. Plače ostajajo nizke, kar ni dober obet za rast zaposlovanja. Plače na uro dela so sicer v tretjem četrtletju porasle za 3,8 odstotka, vendar pa po prilagoditvi z inflacijo od tega ni ostalo veliko, le 0,2 odstotka rasti. Porast produktivnosti je dobra novica za podjetja in slaba za delavce. Stroški dela na enoto proizvoda so padli za 5,2 odstotka. Produktivnost v proizvodnji je v tretjem četrtletju porasla za 13,6 odstotka, najverjetneje zaradi pospeševanja proizvodnje avtomobilov zaradi dobre prodaje v času programa »gotovina za kripe«, ki je kupcem novih avtomobilov ponujal popust v zameno za oddajo starega avtomobila na odpad. Milano - Italijanski letalski prevoznik Alitalia je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril prvi dobiček iz poslovanja, odkar ga je januarja prevzel konzorcij italijanskih podjetij CAI. Dobiček iz poslovanja je znašal 15 milijonov evrov, v prejšnjih dveh četrtletjih je družba beležila izgubo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prihodki družbe so znašali 838 milijonov evrov, pri čemer je Alitalia prepeljala 6,3 milijona potnikov na letih s povprečno 74-odstotno zasedenostjo. V prvem četrtletju je bila zasedenost 51-odstotna, v drugem pa 65-odstotna. Kot je znano, je Alitalio januarja letos po več letih finančnih težav prevzel podjetniški konzorcij CAI in jo združil z zasebno italijansko letalsko družbo Air One. S 13. januarjem je tako nastala nova Alitalia. Pariz - Francoski avtomobilski gigant Renault je za proizvodnjo bodočega mestnega električnega vozila brez emisij izbral tovarno Flins iz okolice Pariza. Predhodnik tega modela je sicer koncept zoe ze concept, ki ga je francoski proizvajalec avtomobilov že predstavil na letošnjem frankfurtskem avtomobilskem sejmu. Kot so pri Renaultu zapisali v sporočilu za javnost, se tovarna Flins lahko pohvali z zavidljivo ravnjo usposobljenosti in učinkovitosti. Kot so poudarili, je k izbiri poleg tega prispevalo tudi dejstvo, da je tovarna specializirana za proizvodnjo clia II in novega clia, ter Renaultovo prizadevanje, da zaradi optimizacije logističnih pretokov proizvaja vozila čim bližje tržiščem, kjer so ta naprodaj. Tovarna Flins naj bi tako s proizvodnjo modela, ki predstavlja jedro Renaultove palete vozil brez emisij, ter s proizvodnjo in reciklažo baterij postala gravitacijsko središče Renaultove dejavnosti na področju električnih vozil. Serijska proizvodnja bodočega modela bo predvidoma stekla leta 2012, ta mestni in večnamenski avtomobil pa naj bi predstavljal dve tretjini prodaje električnih vozil skupine Renault v Evropi. (sta)
Ženeva • Podatki Združenih narodov
Od leta 2007 najmanj 50 pripadnikov modrih čelad kaznovanih zaradi spolnih zlorab
Najmanj 50 pripadnikov modrih čelad je bilo od leta 2007 kaznovanih zaradi spolnih zlorab, ki so jih zagrešili v času, ko so bili na misijah ZN, so danes sporočili na sedežu ZN v Ženevi. Gre za različne kazni, od znižanja vojaškega čina do zapornih kazni, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
V ZN so podatke posredovali, potem ko je več medijev nanje naslovilo vprašanje, kakšne ukrepe so sprejele države proti pripadnikom enot ZN, ki so zagrešili spolne zlorabe. ZN namreč lahko samo preiskujejo takšna dejanja, medtem ko so ukrepi v pristojnosti organov države, iz katere je posamezen pripadnik. Poleg tega lahko ZN zavrnejo sodelovanje osebe v misiji, če obstaja utemeljen sum, da je ta vpletena v spolne zlorabe.
Podatki kažejo, da se je letos občutno povečalo število kaznovanih udeležencev misij ZN, saj jih je bilo do novembra že 33. Leta 2007 je bilo zaradi spolnih zlorab kaznovanih 15 pripadnikov modrih čelad, lani pa samo dva. Obtožbe zaradi spolnih zlorab, ki jih zagrešijo pripadniki modrih čelad, se pojavljajo že vse od začetka njihovega delovanja leta 1948. Zadeva je prišla v ospredje pozornosti javnosti leta 2005, ko se je izvedelo, da so imeli pripadniki enot ZN v Kongu spolne odnose s tamkajšnjimi ženskami in dekleti, običajno v zameno za nekaj hrane ali denarja. ZN so tedaj začeli politiko ničelne tolerance do takšnih dejanj, kljub temu pa kaznovanje ostaja v pristojnosti držav. Od leta 2007 naj bi ZN državam posredovali podatke o več kot 450 primerih spolnih zlorab in drugih kaznivih dejanj, odgovore pa so dobili le v 29 primerih. (sta)
Podlehnik • Mladi nagrajenec natečaja Eureka! mladi 2009
Vsak dan z novo idejo
Oktobra se je v Ljubljani zaključil letošnji natečaj 'Eureka! mladi 2009', ideje in inovacije mladih. Med kar 256 prijavljenimi projekti iz vse države si je drugo nagrado po mnenju strokovnjakov za svojo inovacijo zaslužil mladi podlehniški podjetnik, 24-letni Matjaž Režek.
Matjaž Režek je na natečaju za najboljše inovacije mladih prejel drugo nagrado za izum elektroin-stalacija brez tehničnega sevanja.
Pa brez zamere
FBI
F-ace B-ook I-kea
Tisti, M ste prebrali moj predzadnji tekst (to je tisti pred štirinajstimi dnevi), se boste morda spomnili, da sem pred nekako dvema tednoma priznal poraz, ki pravzaprav ni bil poraz. Poraz lahko doživiš, če imaš na drugi strani vsaj možnost, da zmagaš. Tokrat (takrat) možnosti za zmago tako rekoč ni bilo. Facebook te premaga, tako da se slej ko prej moraš včlaniti v ta virtualni eksperiment. Če ne že zaradi tega, da bi se »povezal s starimi prijatelji« ter »našel nove prijatelje«, pa zato, zaradi česar sem svoj salto mortale v Facebook naredil sam - zaradi poslovnih partnerjev, ki so vsi po vrsti »gor« in potem, ko jim poveš, da pa ti nisi »gor«, skrajno butasto in nezaupljivo buljijo vate. A to temo smo, kot rečeno, obdelali že pred dvema tednoma, tako da bodi dovolj o tem salto mortale.
Seveda, ko si enkrat »gor«, je to, koliko boš tam pustil, razkril in povedal, odvisno popolnoma od tebe. Nekateri bodo prijavili malodane vsak svoj premik, recimo na izločanje v stranišče, drugi bodo nudili »zgolj« nekaj osnovnih podatkov o sebi (najbrž ni treba poudariti, da so prvi in njim podobni v večini). Sam po teh dveh tednih še nisem izpolnil nit svojega »profila« z (najbolj nujnimi) informacijami, koristnimi za poslovne partnerje, sem pa že dobil nekaj »vabil za prijateljstvo«, tako da imam zdaj nekaj desetin virtualnih prijateljev, s katerimi pravzaprav ne vem, kaj bi počel - s tistimi virtualni prijatelji, ki so moji prijatelji tudi v (zaenkrat še) resničnem svetu, to itak počnem v resničnem svetu, z onimi (zgolj) virtualni-mi pa kaj več, kot da so v stranskem okvirčku strani našteti kot moji prijatelji, nimam početi.
Sem pa v tem virtualnem kraljestvu našel eno tako simpatično zadevo, ki me tu in tam, kadar mi pride pred oči, kar precej zabava. Ena izmedfunkcij virtual-no-družbenega udejstvovanja, ki jo prakticira veliko uporabnikov, je namreč ustvarjanje in včlanjevanje v vse mogoče skupine, od katerih so ene povsem jasno ustvarjene iz bolj ali manj neslane šale (na primer »Pomagajmo dojenčku z dvema rokama, da mu zraste še tretja'«); nekatere pa zaradi tega, ker tisti, ki jih je ustvaril, nima humorističnih namenov, ampak ga dejansko vodi povsem resen motiv. Domnevati smemo, da tudi tisti, ki se v te »zaresne« skupine včlanijo, prav tako podpirajo to, kar je imel v mislih ta, ki je skupino ustvaril - za razliko od prvih, ki se v skupino za dete, ki naj bi mu pomagali k rasti tretje roke, zagotovo ne včlanijo z željo, da bi v resnici pomagali pri rasti tretje roke.
Na to, kaj ljudi pripelje do tega, da recimo ustanovijo skupino »Ikeo v Slovenijo« (Ikea je švedska mreža trgovin s pohištvom, če slučajno ne veste), ter s kakšnim motivom se vanjo vključujejo (postajajo člani) ostali uporabniki, je pravzaprav nemogoče odgovoriti z eno besedo. Razlogi segajo od preprostega dolgčasa preko posameznikove potrebe neobremenjenega in (večinoma) nesankcioniranega izražanja, pa tja do prepričanja, da bo posameznik z avtorstvom/članstvom v tej virtualni skupini dejansko kaj prispeval k spremembi v resničnem svetu. Vsem razlogom pa je skupno to, da dejanja, ki jih le-ti sprožajo, potekajo v virtualnem svetu, in da v resničnem svetu ne bodo imela posledic, za katere si prizadevajo znotraj virtu-alnih skupin. Če si kdo želi prizadevati za resnično Ikeo v Sloveniji, potem mora »skupino« ustanoviti v resničnem svetu in vanjo se morajo včlaniti resnični ljudje - na resničen, materialen, fizičen način. To pa je nekaj povsem drugačnega od lahkotnega klikanja po tipkovnici, mar ne?
Gregor Alič
Foto: SM
Matjaž je izredni študent višje strokovne šole za mehatroniko na Ptuju, sicer pa po poklicu elek-trotehnik-elektronik, ki je pred slabima dvema letoma ustanovil tudi svoje podjetje MRM, zato da si je zagotovil vir prihodka za življenje, študij in razvoj svojih inovacij. Teh nikakor ni malo, saj, kot sam pove, se mu ideje utrinjajo vsakodnevno, kar mimogrede, odkar pomni.
Za vseslovenski natečaj je izvedel najprej preko spleta, pomagale pa so mu tudi informacije, ki jih je v okviru delavnic in izven njih posredovalo LPC Haloze (v okviru izvedbe natečaja je LPC sodeloval kot partner za območje Podravja, Prekmurja, Koroške in Savinjske).
Toda Matjaž na natečaju ni sodeloval z idejo, ampak kar s konkretno in zelo zanimivo inovacijo: »Ukvarjam se z elektroinstalacijskimi napeljavami, na natečaj pa sem se prijavil z inovacijo elektroin-stalacije brez tehničnega sevanja. Sicer to ni moja edina inovacija, in če bi vedel, da se lahko prijavim z več projekti, bi se tudi z ostalimi. Namreč, moja prav patentirana zadeva je t. i. zemeljska sidrna sonda z betonsko stabilizacijo. Enostavno povedano gre za stabilizacijo oz. postavitev recimo prometnih znakov ali podobnih označb, kjer ni več potrebno izkopavanje jam, ampak se zadeva zabije v tla in stabilizira. V zadnji fazi preizkusov in priprave je tudi že preprečevalec strešnega poraščanja ali zaraščanja, kot sem ga poimenoval. Vsi vemo, da se po več letih na strehah, zlasti opečnih, pojavi porast in umazanija. Preprečevalec je poseben modul, ki deluje na principu bakrovih ali cinkovih ionov, zmontira se na slemena ostrešij in v bistvu sproti uničuje oz. preprečuje za-
raščanje na strešnikih,« je o svojih že praktično preizkušenih idejah najprej povedal Matjaž.
Nagrada za elektroinstalacije brez tehničnega sevanja
Na natečaj pa se je prijavil s patentom elektroinstala-cij brez tehničnega sevanja: »Gre za specifično električno napeljavo, ki ne oddaja magnetnega sevanja oziroma je slednje izjemno nizko. Vsi poznamo klasične elek-troinstalacije po objektih, ki imajo močno elektromagnetno sevanje, kar je dokazano z meritvami. Meni je bil izziv, kako omejiti to sevanje v naših bivalnih ali delovnih prostorih, od stanovanj do šol,
bolnic, domov upokojencev itd., kar mi je tudi praktično uspelo. Moj patent zagotavlja dosti nižje sevanje, možno je pa izvesti dve varianti: prva je takšna, da zagotavlja 75 % nižje sevanje, investicija v to omrežje pa stane uporabnika enako, kot če bi se odločil za klasično električno napeljavo po objektu. Druga možnost je približno 30 % dražja od klasične elek-troinstalacije, vendar potrjeno zagotavlja kar 95 % nižje sevanje oz. valovanje,« je nagrajen patent enostavno predstavil Matjaž Režek, ki seveda, povsem razumljivo, vseh skrivnosti svoje inovacije nikakor ne želi podrobno predstaviti, saj je goljufij na področju modificiranja in kraj patentov na tržišču preveč: »Bistvene razlike so v specifiki kabla in specifiki doze, več pa res ne želim povedati. Vsi, ki jih to zanima, me lahko pokličejo na moj telefon ali pa si ogledajo spletne strani podjetja,« je še povedal Režek, ki tudi odkrito priznava, da išče investitorje in interesente oziroma posrednika za širšo uporabno njegovega patenta. Nagrada, ki jo je prejel kot mlad inovator, je vsekakor dokaz, da ne gre za nobeno zavajanje javnosti, ampak za dokazano izboljšavo v elektroinstalacij-
skih sistemih.
Pomembno je poznavanje in povezovanje več strok
Sicer pa je Matjaž Režek poln novih idej, ki jih, kot pravi, želi v prihodnje še preizkusiti: »Malo mi je težko razložiti, kako pravzaprav pridem do idej, utrnejo se mi skoraj dobesedno povsod; neko zadevo vidim in se mi takoj začno porajati zamisli, kako bi jo lahko še izboljšal. Tako se po navadi začne. Recimo, zjutraj pijem kavo in se slučajno zagledam v dimnik, pa se mi utrne ideja, kako bi izboljšal izkoristek izgubljene toplote skozi dimnik. Ali pa, prav te dni se malo poigravam s to idejo, kako izboljšati postopek filtriranja odpadne vode v gospodinjstvih. Poraja se mi že model, s katerim bi morali uničiti vsaj 80 % kemikalij v odpadnih vodah ... Od ideje do izvedbe pa ni tako zelo enostavna pot; potrebno je kar nekaj časa in predvsem denarja, za poskuse. Moram pa reči, da mi pride zelo prav poznavanje in povezovanje več strok, kot je zdaj mehatronika, pa strojništvo, elektrotehnika in tudi gradbeništvo, v katerem se preiz-
kušam in delam kot podizva-jalsko podjetje. Vsa ta znanja pri izpeljavi od ideje do realizacije povezujem. Sama ideja namreč ni dovolj, vendar pa, preden jo uspeš realizirati s pričakovanim izboljšanim rezultatom, je treba čim bolj optimalno izkoristiti dane materiale in možnosti. Vsi ti dejavniki namreč še kako vplivajo na končni izdelek, da ni predrag, a da je hkrati res inovativen in pomeni izboljšavo.«
Matjaž Režek ob tem še pravi, da si želi uspeti s svojimi inovacijami ne le na domačem, ampak tudi na tujih tržiščih: »Seveda mi v tem kontekstu prejeto priznanje veliko pomeni, zlasti zato, ker potrjuje pravilnost in točnost mojih dognanj in rezultatov, pa tudi zato, ker sem s tem dokazal dvomljivcem v svoji okolici, ki niso verjeli v moje izume, da imam prav.«
Na natečaju Eureka! mladi 2009, ki ga je razpisal Inštitut za inovativnost in tehnologijo, je bilo sicer podeljenih več nagrad v dveh kategorijah; v kategoriji za najboljše ideje in v kategoriji za najboljše inovacije, v kateri je prvo nagrado prejel projekt brezlopatične turbine iz poroznega materiala, druga nagrada je pripadla Matjažu Režku, tretje mesto pa so si razdeli trije inovatorji za različna dognanja oz. patente.
Priznanje za najbolj podjetniško inovacijo pa je šlo v roke Ptujčanu Gregorju Krušiču z Elektro in računalniške šole za projekt mikrokrmilniški ekperimentalni moduli, ki je bil ob Matjažu Režku edini prijavljen tekmovalec s Podravja.
Dornava • Varovanci VDC slavili na 6. Abilimpiadi
Odlične uvrstitve in veliko veselja
Sedem varovancev, pet iz Varstveno-delovnega centra (VDC) Dornava in dve iz VDC Ormož, se te dni veselijo in upravičeno proslavljajo letošnje odlične uvrstitve na šesti Abilimpiadi, ki je potekala v Črni na Koroškem.
Abilimpiada je posebne vrste olimpiada z zelo zanimivimi disciplinami, ki od tekmovalcev zahtevajo predvsem veliko znanja, spretnosti in kreativnosti. Na letošnji, že šesti po vrsti, ki jo je kot prvi gostitelj ponovno pripravil zavod v Črni na Koroškem, se je kar 37 ekip s po petimi člani iz vseh tovrstnih ustanov v Sloveniji pomerilo v trinajstih različnih disciplinah. Iz t.i. Centra za varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji (CVVZ) Dornava, v katerega sta vključeni ormoški in dornavski VDC, pa je na Abilimpiado odšlo sedem spretnih varovancev, že pravih mojstrov, ki so domov prinesli odlične uvrstitve - od prvega do šestega mesta.
Na tekmovanje so se skupaj s svojimi mentoricami pripravljali kar nekaj mesecev, vendar tudi sicer, ob rednih dejavnostih, že ves čas pridobivajo ročne spretnosti, predvsem ob pomoči treh mentoric in inštruktoric, Sonje Brodnjak Pihler, Valerije Štampar in Angele Koren, ki so jih na tekmovanje tudi spremljale, a le v netekmovalnem delu, saj so varovanci svoje znanje pred strogo komisijo morali pokazati čisto brez vsake pomoči.
Dornavski in ormoški »abi-limpijci in abilimpijke« so se s svojimi stvaritvami v tekmovalnem času treh ur pomerili v šestih kategorijah. Alojz Kramberger je dosegel drugo mesto z izjemno lepo narejeno leseno krmilnico za ptiče, Jasmina Rižnar je bila prav tako druga z ročno izvezeno zaveso z dodanimi čipkami; Marjan Šalamun je bil šesti z izborom treh izmed dvanajst posnetih fotografij na temo do-
Izpod rok mladih mojstrov, ki so se dokazali tudi na Abilimpiadi, prihajajo lepi in uporabni izdelki.
mačij, Silva Šeruga se lahko ponaša z umetelno poslikano svileno ruto, s katero se je uvrstila na četrto mesto, Dušan Mesarec pa je iz odpadnega materiala naredil nadvse ljubko pisano čarovnico, ki ji je komisija prisodila tretje mesto v disciplini obdelave odpadnega materiala. Marjetka Bratu-ša in Martina Škrjanec iz ormoškega VDC pa sta tekmovali v vezenju prtičkov in s svojima
izdelkoma prekosili vse v Sloveniji, saj sta domov prinesli zlato in srebrno priznanje.
Seveda so nad svojimi uspehi upravičeno navdušeni tako uporabniki kot tudi njihove mentorice, ki so med drugim povedale, da so bile prav presenečene nad močno konkurenco in izjemno kreativnimi deli vseh tekmovalcev, pa tudi vodja CVVZ Dornava Irena Oblak: »Abilimpiada je neke
vrste potrditev tega, da znajo uporabniki v delavnicah za malo denarja narediti veliko lepih stvari. Z njihovimi izdelki se bomo decembra udeležili tudi božičnega bazarja v Qlan-dii v Ptuju, kjer bomo te naše izdelke predstavili in ponudili kupcem, zraven pa bodo še naši adventni venčki in ostalo okrasje, ki sodi v praznični čas.«
SM
Vodja CVVZ Irena Oblak: "Naše izdelke bo možno kupiti na božičnem bazarju decembra v Qlandii."
Foto: SM
Ekipa udeležencev šeste Abilimpiade z mentoricami in nagrajenimi izdelki.
Milano • Kultura in tradicija na poveljstvu NATO
Ormožani so očarali
V oktobru poveljstvo sil NATA v Italiji vsako leto pripravi mednarodni dan, na katerem se predstavijo države članice. Letos je prireditev potekala že šestič, in sicer v kasarni Ugo Mara v Milanu.
Prireditev je namenjena	različnih dežel povabili pred-	samezne dežele. V kasarni so
predstavitvi večnacionalnosti	stavnike iz svoje domovine,	bili postavljeni prireditveni
poveljstva sil NATA in tam za-	ki so skozi kulturo, glasbo,	šotori s stojnicami, v katerih
poslenih. Zato so zaposleni iz	pesem in ples predstavili po-	so se predstavljale posamezne
Foto: arhiv Glasbene šole Ormož
Pihalni orkester Glasbene šole Ormož je v Milanu izvajal slovenske koračnice in valčke.
dežele. S svojo kulturo in običaji, tradicionalno hrano in pijačo se je v duhu mednarodnega prijateljstva in razumevanja med narodi v prijetni, sproščeni atmosferi predstavilo 15 držav.
Slovenijo so v Milanu zastopali predstavniki iz Ormoža. Na povabilo domačina, podpolkovnika Marijana Iva-nuša, so nastopili godbeniki Pihalnega orkestra Ormož in Tamburaški orkester iz Velike Nedelje, za turistično, kulinarično in vinsko predstavitev pa je poskrbelo Turistično društvo Ormož. Ormoški godbeniki so bili celo otvoritvena skupina programa na glavnem odru. Kot je povedal dirigent Slavko Petek, so igrali predvsem slovenske koračnice in valčke. Za Ormožani so se zvrstili še španski flamenko šov, turška, italijanska in madžarska folklora ter britanski orkester dud in bobnov. Na vzporednih manjših prizoriščih pa so prikazovali različne tipične dejavnosti -Ormožani so predstavili stiskanje grozdja. V ta namen so v Milano peljali manjšo stiskalnico in sveže grozdje in seveda očarali obiskovalce s svežim moštom.
Viki Ivanuša
Na knjižni polici
Carlos Ruiz Zafón
Igra angela
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2009 (Zbirka Roman)
Katalonski pisatelj Carlos Ruiz Zafón je zaslovel s svetovno uspešnico Senca vetra. Igra angela je predzgodba tega romana, hkrati pa tudi samostojna knjiga. Carlos ostaja zvest svoji obširni in zajetni bibliofilski izpovedi, vpeti v debelem romanu, kar še ne pomeni, da gre za razvlečeno pisanje. Nasprotno! Vidni so vplivi, da se Za-fonov romaneskni svet spogleduje in oplaja tako z Borgesom kot Ecom.
David Martín ima sedemnajst let in dela pri Industrijskem glasniku v Barceloni, časopisu, ki je že preživel boljše čase. Do konca redakcije je manjkalo le še šest ur, ko je dobil priložnost za zgodbo. Urednika ne sme razočarati. Bojeval se je z vsako besedo, frazo, stavkom in brez predaha napisal zgodbo. Njegov pisateljski debi je preživel ognjeni krst. Začel je pisati serijo romanov Skrivnosti Barcelone, v katerih sta glavna lika Chloe, ki svoje žrtve ubija s poljubom, in Morel, gospodar podzemlja. Kljub uspehu je borno živel v penzionski luknji, kjer obiski žensk niso bili prepovedani, v tisto zanikrno ulico pa tako nobena ne bi vstopila. Pomagal mu je glavni pisec časopisa, bogati Pedro Vidal. Povabljen je na skrivnostni sestanek v prestižni bordel Sanje, ki je v resnici prazen že petnajst let po požaru. Živel je sam z očetom, izgubljeno dušo, nekdanjim vojakom. Oče ni znal brati, zato je branje tudi njemu prepovedal. Sramoval seje, da so ga imeli za nevedneža, izmečka neke vojne. Martínov najljubši kraj je bila knjigarna na ulici Santa Ana. Knjigarnar Sempere mu je obljubil, da ga bo peljal na skrivnosten kraj, kjer knjige nikoli ne umrejo in jih nihče ne more uničiti. Mater je skrivaj opazoval skozi izložbeno okno velike trgovine, kjer je delala. V smeti je zavrgla njegovo podarjeno knjigo. Oče mu je pod streli pištolarjev izkrvavel na rokah in ostal je sam. Tako je prišel k časopisu kot kurir. To je bil čas, ko je bilo nasilje na ulicah Barcelone nekaj vsakdanjega in so imeli otroci oči starcev. Vse, kar mu je ostalo za očetom, je bila pištola. Za božič so ga odpustili zaradi zavisti kolegov. Kmalu po dvajsetem rojstnem dnevu je dobil pogodbo za pisanje kriminalnih romanov pod psevdonimom. Najel je leta prazno, skrivnostno hišo, s stolpičem nad Barcelono. Hiša je uročena od žalosti. Mar-tínu se dogajajo v hiši podobne stvari kot pokojnemu lastniku. Njuni zgodbi sta si na las podobni, povezuje ju skrivnostni založnik iz Pariza. Zaljubil seje v Christino, hčer Vidalijevega šoferja. Na skrivaj napiše Vidalu njegov roman, ki ga ta neuspešno popravlja že nekaj let. Christina mu nerazumljivo ni naklonjena. Andreas Corelli z volčjimi očmi želi, da bi delal zanj, napisal neke vrste novo religijo. Ponuja leto dni dela za izpolnitev dolgega in polnega življenja. Piše hkrati Vidalov in svoj roman. Vidalova Pepelnata hiša je izšla in prejela navdušene kritike, ne pa tudi njegovi Nebeški koraki. Knjigarnar Sempere je kupil dvesto izvodov njegovega romana in tudi vedel, kdo je v resnici napisal Vidalov roman. Martín se sprašuje, ali naj spakira kovčke in gre vstran, da bo gospodar svoje usode, če ta sploh obstaja. Vidal je zaprosil Christino za roko in ona je privolila. Isac je varuh sto tisoč knjig na Pokopališču pozabljenih knjig. Vsakdo lahko svobodno izbere eno knjigo in jo posvoji, s tem prevzame dolžnost, da jo bo varoval vse življenje, da se ne bo nikoli izgubila. Vsaka knjiga ima dušo, dušo tistega, ki jo je napisal, in dušo tistih, ki so jo prebrali. Nekateri so v tunelih blodnjaka videli moža v črnem. Morda je on zaščitnik, oče vedenja in spomina, angel varuh. Izbral je knjigo Lux Aeterna, nekega D. M. Knjiga je na prvi pogled obsegala zbirko besedil in molitev. Neke vrste knjiga mrtvih. Napisana je bila na pisalni stroj v njegovi sobi. Lux Aeterna je pesem o smrti in sedmih imenih prinašalca svetlobe, Luciferja. Vse življenje ga je spremljal občutek, da so tudi strani, ki jih zapušča, del njega. Isabella, mlada pisateljica, je njegova nova občudovalka.
Obstajal naj bi samo en stvarnik in hkrati uničevalec, ki se predstavlja z različnimi imeni. Njegov založnik in mecen Corelli meni, da se v življenju ne naučimo ničesar pomembnega, le spominjamo se. Svet je zapor, iz katerega ni mogoče pobegniti. Vsi na svoji poti opustimo velika pričakovanja. Z minevanjem življenja seje treba odreči mladostnim iluzijam, sanjam in željam. Človek ni nič drugega kot prazen lik, resnica je vedno skrita v domišljiji.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Rokomet
Visoka zmaga Ptujčank za samozavest
Stran 12
Rokomet
Odločilni del od 30:30 do 30:35
Stran 12
Namizni tenis
V Ljubljani zmagovito
Stran 13
Nogomet
Tudi Flis nima čarobne paličice ...
Strani 13
Nogomet
Osem zadetkov Gerečje vasi
Stran 14 Lovro Beranič
Gibalna zmogljivost srednješolcev danes
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 17. krog
Maribor je v gosteh (pre)trd oreh
Labod Drava - Maribor 0:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Mertelj (6), 0:2 Jelič (63, iz 11-m)
Labod Drava: Jozič, Semler, Žilič, S. Andelkovič, Medved, Balažic, Kelenc, Prejac, Ogu John, Kronaveter, Ekpoki (od 71. Kurež). Trener: Franci Fridl.
Maribor: Ranilovič, Džinič, Mejač, Tavares, Mihelič (od 73. Plut), Jelič (od 78. Bunderla), Aljančič, Samardžič, Dodlek, Školnik (od 90. Bačinovič), Mertelj. Trener: Darko Milanič.
Rumeni karton: Prejac (9), Žilič (31), Kronaveter (77); Dodlek (14), Samardžič (29), Aljančič (58).
Zadnjo tekmo 17. kroga sta na ptujskem Mestnem stadionu v mrzlem in deževnem vremenu odigrala Labod Drava in Maribor. Pred približno 1300 gledalci je domači trener Fridl pogrešal poškodovana Zajca in Sousa, gostujoči trener Mi-lanič pa Mezga in vratarja Pridigarja. Za obe ekipi je bilo to pomembno srečanje, vendar iz različnih vidikov: domačini so želeli ubežati začelju, gostje pa že dalj časa lovijo priključek z vrhom.
Gostje so bolje pričeli srečanje in imeli od začetka močno pobudo, ki so jo z vodilnim zadetkom potrdili že v 6. minuti. Takrat je nekdanji igralec Maribora Klemen Medved po nepotrebnem izbil žogo v kot, ki ga je izvajal Mihelič. Žoga je po skoku Džiniča prišla do
Darko Milanič, trener Maribora: »Popolnoma zaslužena zmaga naše ekipe. V težkih pogojih smo prikazali zrelo igro, nasprotniku nismo dovolili praktično ničesar. Žogo smo imeli več v posesti in bili smo tudi nevarnejši od tekmecev. Naš vratar je imel eno pravo posredovanje tik pred koncem tekme, ko se je zelo dobro odzval po strelu Kronavetra.«
Franci Fridl, trener Laboda Drave: »Odigrali smo korektno tekmo in se borili do konca. Bili smo v zaostanku tako rekoč celotno tekmo, a smo se poskušali vrniti v igro. Mariborčani so vmes zadeli še drugič, a smo kljub vsemu iskali pot do gola. Omenil bi še drugo stvar: v nogometu se je namreč marsikaj spremenilo. Včasih so na tekme hodili igralci v kravatah ter preživeli prijetno popoldne, danes pa to počnejo drugi akterji (v črnem) - prav zaradi tega naš nogomet počasi umira.«
ga je Rok sam, vendar je žoga zletela preko gola. Še bolj vroče je bilo dve minuti kasneje, ko je prosti strel izvedel Doris Kelenc. Žogo je usmeril preko živega zidu, eden od obrambnih nogometašev ji je spremenil smer, žoga pa je namesto v golu končala v vratnici. Po strelu iz kota je bil v skoku najvišji domači kapetan Andrej Prejac, z glavo pa je žogo usmeril mimo gola. Nekaj minut kasneje pa je že padla odločitev o zmagovalcu srečanja: nenevarno podajo iz strani je Ogu John na robu kazenskega prostora nesrečno prestregel
z roko, glavni sodnik pa je pokazal na prosti strel. Po posredovanju stranskega sodnika je svojo odločitev spremenil in kljub protestu domačinov pokazal na belo točko. To je zanesljivo izvedel Dragan Jelič - 0:2. Mariborčani so do konca srečanja dokaj zanesljivo držali priborjeno prednost; še najbližje zadetku so bili domačini v 84. minuti, ko se je z razdalje 25 metrov za strel odločil Kro-naveter, žoga je na poti do gola spremenila smer, Ranilovič pa je bil kljub temu dovolj pozoren, da je žogo odbil.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Marko Balažic in Andrej Prejac (Labod Drava, modri dres) v nedeljo nista uspela v celoti zaustaviti igralcev Maribora; prvič so bili gostje uspešni že v 6. minuti.
osamljenega Mertlja, ki jo je iz bližine zabil v gol - 0:1. Šele po tem vodstvu so domačini postali aktivnejši in so začeli hitreje oddajati žogo. S takšno igro so izpeljali nekaj obetavnih akcij, še najbolj vroče pa je bilo v 14. minuti, ko je vratar Ranilovič v svojem kazenskem prostoru podrl Ekpokija, piščalka sodnika Borisa Tošev-skega iz Medvod pa je ostala nema ... Spet je bilo razburljivo okoli 30. minute, ko so igralci ene in druge ekipe na mokrem terenu izvedli nekaj ostrih pre-
krškov, domači gledalci pa s sodniškimi odločitvami niso bili zadovoljni. Gledalce je vsaj delno ogrel nasprotni napad domače ekipe v 43. minuti, ki pa ga je Kronaveter po podaji Semlerja zaključil z nenatančnim strelom preko gola. V prvem polčasu so bile prekinitve tiste priložnosti, iz katerih so gostje povedli, domačini pa so bili po nekaj predložkih Kro-navetra najbližje izenačenju.
V drugem polčasu so domačini začeli že na začetku ustvar-
jati pritisk za izenačenje, kar je bilo glede na dejstvo, da Mariborčani v nadaljevanjih srečanj velikokrat popustijo, tudi povsem razumljivo. Vijoličasti se te svoje pomanjkljivosti seveda zavedajo, zato so se tudi oni poskušali oprijeti vzdevka napad je najboljša obramba'. Tako so si v 52. minuti priigrali lepo priložnost, a je Jozič dvakrat odlično posredoval. Nad Rokom Kronavetrom je bil v 56. minuti storjen prekršen na primerni razdalji za strel; izvedel
Foto: Črtomir Goznik
Tonči Zilič in Nemanja Jozič (oba Labod Drava) sta posredovala pred najboljšim strelcem 1. SNL Draganom Jeličem.
1. SNL - rezultati 17. kroga:
CM Celje - Olimpija 1:1 (0:0); strelca: Du-
spara 81.; Rujovič 68.
HiT Gorica - Nafta 3:1 (0:1); strelci: Osterc 57., Demirovic 80., Cvijanovič 85.; Volaš 35. R. K.: Kolman 52./Nafta
Luka Koper - Domžale 0:1 (0:1); strelec: Čavuševič 28./11-m. R. K.: Sesar 18./Luka Koper
Interblock - Rudar 3:1 (3:1); strelci: Fink 16., Tabot 39., Paez 42.; Mujakovič 11. R. K.: Žitko 68./Interblock.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. LUKA KOPER	17	10	5	2	25:16	35
2. RUDAR VELENJE	17	9	2	6	28:24	29
3. MARIBOR	17	8	2	7	29:24	26
4. OLIMPIJA -2	17	8	2	7	24:17	24
5. CM CELJE	17	6	5	6	24:27	23
6. DOMŽALE	17	6	5	6	23:28	23
7. INTERBLOCK	17	6	3	8	23:23	21
8. NAFTA	17	5	4	8	26:32	19
9. HIT GORICA	17	4	5	8	25:29	17
10. LABOD DRAVA	17	4	5	8	18:25	17
Pari 18. kroga: sobota, 21. 11.: Nafta			Luka Koper, Domžale - CM Celje			
Olimpija - Labod Drava, Maribor -		Interblock, Rudar -		HiT Gorica.		
Nogomet • Reprezentanca Slovenije ponovno na Ptuju
»Osredotočiti se moramo na našo igro«
Slovensko nogometno reprezentanco čaka v soboto prva tekma dodatnih kvalifikacija za nastop na SP z Rusi v Moskvi. Selektor Matjaž Kek je v ponedeljek na Ptuju zbranim novinarjem predstavil potek priprav in pričakovanja pred tekmo.
»Na Ptuju bomo ostali do četrtka, ko bomo v Kidričevem opravili zadnji, dopoldanski trening. Tukaj imamo večji mir, kot bi ga imeli v Moskvi, zato takšen načrt. V Moskvi bomo trenirali samo enkrat, toliko da spoznamo teren na stadionu Lužniki. Naša osnovna naloga je, da se osredotočimo na našo igro in odigramo tako ali še bolje, kot smo na tekmah s Poljaki in Slovaki. Ne želim predvidevati nobenega konkretnega rezultata na prvi tekmi v Moskvi, želimo si le ohraniti realne možnosti pred povratno tekmo v Mariboru. Pričakujem silovit začetni nalet Rusov, kakšen pa bo naš odgovor, pa v tem trenutku še ne želim razkrivati. Jasno je, kdo je v tem dvoboju favorit, a naše želje do napredovanja nam ne more nihče vzeti. Tudi vsa ugibanja o prednostih in slabostih mraza, časovne razlike, umetne podlage na igrišču in podobnih stvareh me ne zanimajo preveč: pred nami je vsaj 180 minut igre, v katerih imamo tudi mi svoje adute. To je seveda velik izziv tudi za ves strokovni štab, a se je potrebno zavedati, da je na koncu vse odvisno od fantov na igrišču. Naša največja obveza pa so navijači, ki so nas spremljali v celotnih kvalifikacijah; že zaradi njih bomo zagotovo 'pustili srce na igrišču', tako v Moskvi kot v Mariboru,« je želje in pričakovanja strnil slovenski selektor Kek.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci v hotelu Primus na Ptuju so novinarji največ vprašanj namenili seletorju Matjažu Keku.
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Štiri »v vrsto« Jeruzalema
1. A SRKL (ž): Mercator Tenzor -Brežice 46:16 (19:7)
Mercator Tenzor Ptuj: M. Križanec, Mateša 9 (2), Korotaj 5, Ciora 8 (2), Strašek, Ozmec 4 (1), Bolcar 5, Erhatič 2, Brumen 2, Sivka 10, Belec, Tumpaj, Jaušovec 1. Trener: N. Bistrovič.
Brežice: Gramc, Suban 2, Preda-nič 2 (1), Hotko 2 (2), Kožar, Marko-vič 2, Simončič 2, Rožman 1, Krošelj, Muc 2, Zorko, Radovanovič, Lipej 1, Medved 2. Trener: O. Kovač.
Sedemmetrovke: Mercator 7 (5), Brežice 7 (3)
Izključitve: Mercator 10 minut, Brežice 4 minute.
Po kratkem premoru v tekmovanju 1. A-lige so ptujske rokometašice v 5. krogu pred 150 gledalci z odlično igro na-digrale tekmice iz Brežic in si priigrale visoko zmago. Gost-
1. A SRL (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Mercator Tenzpor Ptuj - Brežice 46:16 (19:7), Evro Casino Kočevje - Krim Mercator 24:47 (10:29), Zagorje GEN-I - Izola 33:21 (16:9), Krka - Celeia Žalec 26:30 (10:16), Burja Škofije - Piran vrtovi Istre 35:26 (16:12). Srečanje Celjske mesnine - Olimpija bo odigrano v sredo, 9. decembra.
1. KRIM MERCATOR	6	6	0	0	12
2. ZAGORJE GEN-I	6	6	0	0	12
3. CELEIA ŽALEC	6	5	1	0	11
4. OLIMPIJA	5	3	1	1	7
5. KRKA	6	3	0	3	6
6. CELJSKE MESNINE	5	3	0	2	6
7. M. TENZOR PTUJ	6	2	1	3	5
8. IZOLA	6	2	1	3	5
9. BURJA ŠKOFIJE	6	2	0	4	4
10. PIRAN VRT. ISTRE	6	1	0	5	2
11. EVRO C. KOČEVJE 6		0	0	6	0
12. BREŽICE	6	0	0	6	0
1. B SRL: Moškanjci Gorišnica - Istrabenz Plini Izola 32:37 (17:21)
MOŠKANJCI- GORIŠNICA: Petek 3, Mesarec, Zorli, Hebar 3, Kljajič
Nikola Bistrovič, trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj:
»Tekma je bila pravi balzam za dvig morale pri naših igralkah. Zadovoljen sem s prikazano igro, ki je vsem prinesla zadovoljstvo. Upam, da bomo to še večkrat doživeli.«
je so preko Subajeve povedle, toda vodstvo je Sivka z dvema zaporednima zadetkoma izničila. Njene soigralke so s prodorno igro iz minute v minuto večale prednost preko razpoloženih Bolcerjeve, Korotajeve in Brumnove, pomagali pa sta tudi izkušeni Ciora in Mateša. K temu je z uspešnimi obrambami pripomogla tudi vratarka M. Križanec. Hitri protinapadi so bili odlika domačink, tako da se je mreža gostij že do odmora dodobra napolnila. V tem delu se je odlikovala tudi domača vratarka Belčeva, ki je ob koncu ubranila dve se-
1. A SRL (m)				
REZULTATI 8.	KROGA:		Merkur	
- Jeruzalem Ormož 33:36 (16:14),				
Gorenje - Ribnica Riko hiše 34:20				
(17:12), Slovan -	Cimos Koper 33			
:27 (15:13), Krško	- Prevent 31:29			
(15:15), Klima Petek Maribor			- Trimo	
Trebnje 33:42 (17:20). V tem krogu				
je bila prosta Celje	Pivovarna Laško.			
1. CELJE PIVO. LAŠKO 7	7	0	0	14
2. SLOVAN 7	6	0	1	12
3. GORENJE 7	5	1	1	11
4. CIMOS KOPER 7	5	0	2	10
5. TRIMO TREBNJE 8	4	0	4	8
6. JERUZALEM ORMOŽ 8	3	1	4	7
7. K. PETEK MARIBOR 7	3	0	4	6
8. KRŠKO 7	2	0	5	4
9. RIBNICA RIKO HIŠE 8	2	0	6	4
10. MERKUR 7	1	1	5	3
11. PREVENT 7	0	1	6	1
5, Merdanovič 9, Lozinšek 5, Golob, Cvetko, Lukaček, Vincek, Sašo Korez 5, Peček 2, Valenko, Samo Korez, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
Rezultat v prvem polčasu je bil tesen. Nekje okoli 23. minute je bilo še neodločeno 15:15, nato pa so Izolčani s serijo 0:3 prišli do pomembne prednosti
demmetrovki. V nadaljevanju je trener Bistrovič dal priložnost preostalim igralkam s klopi, ki so nadaljevale hitro in prodorno igro. Ob razredčeni obrambi gostij so še naprej uspešno zaključevale napade. Tudi Belčeva, ki je v igro ponovno vstopila sredi drugega polčasa, je z nekaj uspešnimi obrambami pripomogla k visoki zmagi. Pred 150 gledalci sta tekmo dobro sodila sodnika Jager in Hočevar.
anc
MIK 1. liga: Merkur - Jeruzalem 33:36 (16:14)
Merkur: Karpan (8 obramb), Ma-kovec (1 obramba), Vrbinc; Cingesar 3, Tomazin, Muhovec 2, Verdenik, Repar 2 (2), Dolenec 11 (1), Sve-telšek 5, Šibanc 7, Gaber 1, Rebič, Mikanovič 1, Smiljanič 1, Jamnik. Trener: Gregor Cvijič
Jeruzalem: Belec (2 obrambi), Vu-jovic (9 obramb), Korpar 6, Krabonja 1, Melnjak 3, Rajšp, Bogadi, Bezjak 5, Radujkovic 4, B. Čudič 7 (6), Iva-nuša, Sok 1 (1), Kovačič, Žuran 9. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Merkur 4/3, Jeruzalem 7/7.
Izključitve: Merkur 8; Jeruzalem 18 minut.
Igralec tekme: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Rokometašem Jeruzalema je uspelo prekiniti serijo porazov v Škofji Loki; nazadnje so Vinarji v Športni dvorani Poden slavili 22. oktobra 2005. Zmaga Ormožanov v Škofji Loki je bila četrta zapovrstjo in napredek po lestvici je jasno viden - 6. mesto.
treh zadetkov.
V Gorišnici so si v soboto močno želeli prvo zmago v tem prvenstvu; nasprotnik je bil pravi, saj so domači v derbi-ju začelja gostili ekipo iz Izole. V klubu so se pred to tekmo razšli s trenerjem Vladom He-barjem, namesto njega pa je na klop sedel Ivan Hrupič. Ko gre za srečanje zadnjih dveh ekip, je imperativ zmage velik, saj te točke praktično „štejejo dvojno" v borbi za obstanek. Žal se Gorišničanom tudi tokrat ni izšlo. Ponovno so imeli obdobja dobre igre, vendar je bilo na koncu vse to premalo za prvo
1. B SRL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Istrabenz plini Izola 32:37, Grča Kočevje - Celje Pivovarna Laško B 26:30, Krka - Šmartno 99 33:26, Radeče MIK Celje - Grosuplje 23:23, Ajdovščina - Sevnica 26:20, Alples Železniki - Sviš Pekarna Grosuplje 22:27.
1.	KRKA	6	6	0 0 12
2.	CELJE PIVO. LAŠKO B6	4	0 2	8
3.	ŠMARTNO 99	6	4	0 2	8
4.	SVIŠ P. GROSUPLJE	6	4	0 2	8
5.	AJDOVŠČINA	6	3	12	7
6.	SEVNICA	6	3	0 3	6
7.	ALPLES ŽELEZNIKI	6	3	0 3	6
8.	GROSUPLJE	6	2	2	2	6
9.	GRČA KOČEVJE	6	2	1 3	5
10.	RADEČE CELJE 6 1 1 4 3
11.	ISTRABENZ IZOLA 6 1 1 4 3
12.	MOŠKANJCI - GOR. 6 0 0 6 0
Začetek in konec tekme sta bila v znamenju Jeruzalema. V 8. minuti je Melnjak zadel za ormoško vodstvo 6:3. V nadaljevanju je največ preglavic gostom povzročala odlična dvojica Dolenec in Šibanc (skupaj 12 zadetkov v 1. polčasu), ki je s svojimi zadetki spreobrnila potek tekme in Merkur je v 25. minuti ušel na prednost treh golov, 14:11.
Drugi del tekme so bolje začeli gostitelji, ki so v 38. minuti vodili že za 4, 20:16, a ormoška barka ni izgubila kompasa in se je vrnila v tekmo. V 46. minuti
zmagoslavje v prvenstvu.
Drugi polčas je bil zanimiv in razburljiv. Domačim se je uspelo približati na le zadetek zaostanka (28:29), v petdeseti minuti pa so celo izenačili na 30:30. Toda namesto nadaljevanja v tem stilu je prišel nekajminutni mrk domačinov in gostje so izkoristili napake in neučinkovitost rokometašev ekipe Moškanjci-Gorišnica ter z delnim izidom 0:5 odločili srečanje.
Danilo Klajnšek
2. SRL - vzhod: Velika Nedelja -Brežice 31:26 (13:11)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Me-ško, Venta 6, Hanželič 3, Horvat, Veselko 3, Kneževič 2, Škripec 1, Preac, Ivančič 6, Majcen, Tušak 1, Klemenčič, Kumer 1, Špindler 5, Kvar 3. Trener: Samo Trofenik.
Kljub slabi igri so domačini vknjižili novo zmago. V izenačenem prvem polčasu so domači rokometaši naredili veliko število tehničnih napak, zato so gostje lahko držali ugoden rezultat. Brežičani so v športni dvorani Velika Nedelja, ki zaradi martinovega ni bila polna kot po navadi, imeli tudi svojega zaveznika v okviru vrat, saj so domačini zadeli okvir kar 11-krat. V prvem polčasu so večji del tekme vodili domačini in ga tako tudi dobili, 13:11. Rokometaši Velike Nedelje so v prvih šestih minutah iz čistih strelov kar štiri-
je kljub številnim izključitvam Vinarjev (18 minut kazni) odličen Žuran izenačil na 27:27. V 51. minuti je sledilo novo izenačenje na 30:30, nato pa je z ormoške strani dokončno »počilo«. Bogadi in Bojan Čudič sta odlično organizirala napade, ki so jih uspešno zaključili Žuran (dvakrat), B. Čudič in Korpar za serijo 4:0 in vodstvo s 34:30. Zadnje štiri gole je za Jeruzalem dosegel Žuran, ki je tako zaustavil nalet Merkurja po znižanju zaostanka na 33:34. V 9. krogu je Jeruzalem prost, v 10. krogu pa je na sporedu novo
krat zadeli okvir vrat, tako da je tudi to razlog, da si že v prvem delu niso ustvarili večje razlike. Nezbrani so bili tudi pri igri z igralcem več, saj so takrat po pravilu zadevali gostje.
V drugem delu srečanja so domačini naredili delni izid 5:1 in pri rezultatu 18:12 v 37. minuti so gostje vzeli minuto odmora. Varno razliko 5 do 7 golov so domačini držali do 52. minute, ko so se gostje za trenutek približali na štiri gole, vendar sta takrat Tomaž Špin-dler in Aleš Kvar s petimi zaporednimi goli postavila stvari na svoje mesto in v 56. minuti je bilo na semaforju 31:22. Domačini so se nato malo sprostili, kar so izkoristili gostje in proti koncu še štirikrat zadeli ter nekoliko znižali visoko vodstvo domačih.
Pri na trenutke grobih gostih je bil absolutno najboljši vratar Boris Brili, saj je branil odlično in je najbolj zaslužen, da se Bre-žičani vračajo domov poraženi samo za pet golov. Gostje so se veliko pritoževali na sojenje, vendar je vedno tako, ko izgubiš, naj bi bili krivi sodniki.
Arcont Radgona -Drava 24:23 (12:11)
DRAVA: Bedenik, Dogša, Bratuša, Ferk 4, Robnik 1, Veličkovič, Bračič 7, Fridrih 3, Sabo 1, Horvat, Pučko 2, Bedrač, Vidovič 2, Požar 2, Pukšič 2, Toš. Trener: Mitja Žuran.
Rokometaši ptujske Drave so gostovali pri ekipi Arconta Radgone in doživeli tesen poraz. Ekipa je po dveh slabših
težko gostovanje pri novincu iz Krškega.
UK
Jure Dolenec (Merkur): »Nimam kaj povedati po takšnem porazu. Zaslužena zmaga gostov. Upam, da se nam bo čimprej odprlo in da bomo zaigrali, kot znamo.«
Bojan Čudič (Jeruzalem): »Odlično smo začeli in končali tekmo. Vesel sem, da smo našli odgovor po spremembi obrambne različice Merkurja iz 3-2-1 v 6-0.«
srečanjih v prvenstvu (proti Dolu iz Hrastnika in Veliki Nedelji) le odigrala srečanje, v katerem je bilo opaziti veliko borbenost in željo po zmagi. Na začetku tekme so Ptujčani povedli z dvema zadetkoma prednosti, nato pa so jih domačini ujeli in se tako ves prvi polčas izmenjevali v vodstvu. Tudi drugi polčas je bil rezultatsko negotov vse do konca. V končnici je gostom zmanjkalo nekaj športne sreče, da bi iztržili vsaj točko, ki so si jo po prikazanem tudi zaslužili. Predvsem igra v obrambi je bila na zavidljivem nivoju, v napadu pa bo potrebno še veliko dela. V ekipi je zaznati napredek, s trdim delom in požrtvovalnostjo pa bodo fantje lahko dokazovali dobre igre tudi v prihodnje. Pohvaliti je potrebno vratarja Dogša in Bračiča, ki sta s svojimi izkušnjami pripomogla k tesnemu rezultatu. Prav tako se v ekipo uspešno vključujejo tudi nekateri kadeti. Ostali pa morajo še malo zavihati rokave in ni se potrebno bati, da ekipa ne bi bila uspešnejša.
Danilo Klajnšek
2. SRL - vzhod
REZULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja - Brežice 31:26, Arcont Radgona - Drava 24:23, Dol TKI Hrastnik - Pomurje 28:21. V tem krogu je bila prosta Dobova.
1.	VELIKA NEDELJA 5 4 1 0 9
2.	BREŽICE	5 3 117
3.	DOBOVA	5 3 117
4.	ARCONTRADGONA 5 3 0 2 6
5.	DOL TKI HRASTNIK 5 2 12 5
6.	DRAVA	6 1 0 5 2
7.	POMURJE	5 0 0 5 0
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL - vzhod (m)
Odločilni del od 30:30 do 30:35
Namizni tenis • 1. SNTL
V Ljubljani zmagovito
V petem krogu v obeh prvih namiznoteniških liga so igralci in igralke NTK Ptuj slavili v Ljubljani ter tako oboji dosegli tretjo zmago v prvem delu prvenstva. Fantje so brez posebnih težav premagali ekipo za-dnjeuvrščene Petrol Olimpije ter se z zmago utrdili na petem mestu lestvice.
Dekleta so bila prav tako uspešna v slovenski prestolnici. Pri tem so imela nekaj težav, saj je domača igralka Lužarjeva opravila z vsemi tremi Ptuj-čankami, vendar so bile slednje boljše od preostalih dveh igralk Ljubljane ter z zmagami Vesne Rojko in Ivane Zere v zadnjih dveh dvobojih potrdile novo zmago.
7.	MELAMIN KOČEVJE	5 al 4 2
8.	EDIGS MENGEŠ	5 14 2
9.	TEMPO VELENJE	5 0 5 0
10.	PETROL OLIMPIJA	5 0 5 0
Petrol Olimpija - Ptuj 2:5
Šfiligoj - Ovčar 0:3, Peperko - Pa-vič 1:3, Boldin - Piljak 3:0, Peperko
-	Ovčar 3:2, Flajs - Piljak 0:3, Boldin
-	Pavič 1:3, Peperko - Piljak 0:3.
1. SNTL (ž)
1. SNTL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Petrol Olimpija - Ptuj 2:5, Krka - Edigs Mengeš 5:0, Ilirija - Sobota 2:5, Fi-nea Maribor - Tempo Velenje 5:1, Kema Puconci - Melamin 5:0.
1.	KEMA PUCONCI
2.	FINEA MARIBOR
3.	SOBOTA
4.	KRKA
5.	PTUJ
6.	I LIRIJA
5	5 0 10
5	5 0 10
5	4 18
5	4 18
5	3 2 6
5	2 3 4
REZULTATI 5. KROGA: Ljubljana
-	Ptuj 3:5, Logatec - Arrigoni Izola 1:5, Ilirija - Iskra Avtoelektrika 4:5, Muta - Fužinar Interdiskont 1:5, Ka-juh Slovan - Šenčur 5:2.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 5 5 0 10
2.	ARRIGONI IZOLA 5 5 0 10
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA 5 5 0 10
4.	PTUJ	5 3 2 6
5.	MUTA	5 2 3 4
6.	LOGATEC	5 2 3 4
7.	I LIRIJA	5 14 2
8.	LJUBLJANA	5 1 4 2
9.	KAJUH SLOVAN	5 14 2
10.	ŠENČUR	5 0 5 0
Ljubljana - Ptuj 3:5
Kumše - Zera 1:3, Lužar - Ter-buc 3:0, Maloku - Rojko 0:3, Lužar
-	Zera 3:1, Udovič - Rojko 0:3, Maloku - Terbuc 2:3, Lužar - Rojko 3:1, Maloku - Zera 0:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Urban Ovčar (NTK Ptuj)
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
B-liga
Rezultati 10. kroga (organizator: KMN Remos Gradbeništvo Anželj):
KMN Remos Gradb. Anželj - ZGD Slik.B. Goričan 0:5 (0:2), ŠND Old Boys ml. - KMN Mobicom 10:6 (5:2), ŠD Vitomarci - ŠD Trnovska vas 3:3 (1:1), ŠD Zavrh - M-trgovina Lorma-nje 3:1 (1:1), KMN Sv. Ana ml. - KMN Sv. Trojica Legija 2:7 (1:3), Orfej - ŠD Cerkv. Lotos ml. 6:7 (4:4).
1.	ŠD ZAVRH 10 8 1 1 55:22 25
2.	SLIK. GORIČAN 10 8 0 2 74:36 24
3.	M-T. LORMANJE 10 7 1 2 52:38 22
4.	OLD BOYS ml. 10 6 0 4 58:53 18
5.	TRNOVSKA VAS 10 5 2 3 41:34 17
6.	SV. TROJICA-L. 10 4 2 4 42:33 14
7.	REMOS (-1) 10 5 0 5 27:29 14
8.	SV. ANA ml. 10 4 1 5 50:40 13
9.	MOBICOM (-1) 10 4 0 6 41:51 11
10.	CERKV. LOTOS 10 2 0 8 34:83 6
11.	VITOMARCI (-1) 10 1 2 7 24:44 4
12.	ORFEJ 10 1 1 8 32:67 4
Rezultati 10. kroga (organizator: KMN Sv. Trojica): KMN Sv. Trojica -DMNR Sndb. Faž-vartom 15:3 (7:1), ŠD Kenguru-Ilkos - Rdeči vragi 2:5 (2:2), ŠD Selce - KMN Sv. Trojica II 12:2 (5:1), KMN Zavrh veterani - ŠD Pernica 2:5 (1:4), KMN Vitomarci - KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. III 3:0 (0:0), Bavaria-It-Pernica - ŠD Žerjav-ci 7:0 (3:0).
1.	SV. TROJICA 9 8 0 1 117:22 24
2.	B.-IT-PERNICA 9 7 1 1 56:17 22
3.	DMNR SANDB. 10 6 2 2 54:45 20
4.	VITOMARCI 9 5 0 4 35:18 15
5.	KENGURU-ILK. 9 5 0 4 40:25 15
6.	ŠD ŽERJAVCI 10 4 3 3 25:37 15
7.	RDEČI VRAGI (-1) 9 4 2 3 47:50 13
8.	ŠD PERNICA 9 4 1 4 35:48 13
9.	ZAVRH VET. 9 3 2 4 31:32 11
10.	SLOV. GORICE 9 3 1 5 22:44 10
11.	CERKV. ml.III 9 2 1 6 23:51 7
12.	ŠD SELCE 9 1 1 7 30:73 4
13.	SV. TROJICA II 10 1 0 9 24:77 3
Hura, prosti čas!
Na osnovni šoli v Juršincih že vrsto let sodelujejo v projektu Ministrstva za šolstvo in šport, ki vzpodbuja in sofinancira športne programe ob pouka prostih dnevih. Tudi letos so v jesenskih počitnicah učencem omogočili vadbo športnih aktivnosti, ki so jim zapolnile prosti čas. Športna dvorana omogoča vrsto dejavnosti, ki so si jih učenci lahko izbirali, zato je bil tudi odziv zelo velik. Strokovni del vadbe je vodil športni pedagog Stanko Podvršek, pomagali pa so mu vaditelji, specialisti za določeno športno področje.
UR
Futsal • 1. slovenska liga
Štirikrat v okvir, le dvakrat v gol
Izola - FC Krona bar 4:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Hrvatin (3), 2:0 Ka-pun (20), 2:1 S. Kupčič (23. s 6 m) 3:1 Janjič (23), 3:2 Lovrenčič (34), 4:2 Hrvatin (39)
FC KRONA BAR PTUJ: Trop, S. Kupčič, B. Kupčič, Hebar, Lovrenčič, Cebek, Gajser, Belšak, Dončec, Petek, Ilešič.
1. SFL
REZULTATI 7. KROGA: Izola - FC Krona bar 4:2 (2:0), Pekarna Duh - Gorica 1:7 (0:2), Dobovec - Oplast Kobarid 3:4 (0:2), Sevnica - Tomi Press Bronx 5:2 (0:1), Puntar Casino Safir - Litija 5:7 (2:3).
1.	LITIJA	7 6 1 0 43:16 19
2.	GORICA 7 5 2 0 30:13 17
3.	DOBOVEC 7 5 0 2 34:24 15
4.	PUNTAR SAFIR 7 5 0 2 25:19 15
5.	OPL. KOBARID 7 4 1 2 36:24 13
6.	IZOLA 7 4 0 3 24:27 12
7.	SEVNICA 7 2 1 4 22:28 7
8.	PRESS BRONX 7 1 0 6 16:35 3
9.	FC KRONA BAR 7 0 1 6 13:27 1
10.	PEKARNA DUH 7 0 0 7 14:44 0
Ptujčanom v 1. slovenski futsal ligi ne gre in ne gre. Tokrat so v peklenskem vzdušju v Izoli klonili proti domači ekipi ter doživeli še šesti prvenstveni poraz.
V prvem polčasu je bila igra enakovredna, domačini pa so na začetku in koncu polčasa spretno izkoristili svoje priložnosti. Dva zadetka prednosti sta bila za Izolčane lepa osnova za nadaljevanje, toda gostje se niso predali in so se vrnili v igro z zadetkom Saša Kupči-ča. Še v isti minuti so prejeli še tretji zadetek in spet so se podali v lov za zmanjšanje prednosti. To jim je uspelo šest minut pred koncem srečanja, ko je zadel Lovrečič. Zatem so imeli številne priložnosti za izenačenje, med drugim so na tem srečanju kar štirikrat zadeli okvir vrat. V času največje premoči Ptujčanov so domačini iz nasprotnega napada zadeli v polno ter s tem potrdili svojo zmago.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. slovenska liga
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani (na sliki Boštjan Kupčič) so tudi po gostovanju v Izoli brez zmage v državnem prvenstvu 1. SFL.
Tudi Flis nima čarobne paličice .
Aluminij - Bela krajina 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Špelič (38) ALUMINIJ: Zajc, Toplak (od 41. Milec), Topolovec, Bingo, Krajcer, Krajnc (od 60. Rešek), Rotman, Medved, Letonja, Djokič (od 72. Vračko), Kmetec. Trener: Bojan Flis.
BELA KRAJINA: Hertelendi, Mu-šič, Celcer, Režonja (od 84. Kralj), Žagar, Pezdirc, Brkič, Božičič (od 89. Derviševič), Špelič, Dežmar, Vrščaj. Trener: Robert Filak.
RUMENI KARTONI: Dežmar (34), Kmetec (40), Topolovec (68)
Da so nogometaši Aluminija izgubili na svojem igrišču, ni nič novega, saj se je Kidri-čanom to proti Beli krajini iz Črnomlja zgodilo že petič v jesenskem delu prvenstva. Kaj bi bilo, če bi vsaj polovico teh točk ostalo doma ... Tudi »šok terapija«, oziroma sprememba na trenerski klopi, ni prinesla veliko novega. Seveda za poraz ne krivimo novega trenerja Bojana Flisa, ki v nekaj dneh ni mogel narediti čudeža.
Sicer pa je bila tekma prej slaba kot povprečna. Domačini so v 27. minuti prvič in zadnjič
zapretili v prvem polčasu. Po predložku z desne strani je do žoge prišel branilec Klemen Bingo, ki je močno udaril po žogi, vendar je nastreljal enega izmed obrambnih igralcev Bele krajine. Sedem minut pred odhodom na odmor so gostje povedli iz prvega in zadnjega resnejšega napada v prvem polčasu. Po desni strani je prodiral Dežmar in podal do Špeliča, ki se je odločil za strel in zadel s približno 22 metrov ter popeljal svoje moštvo v vodstvo.
Slabi rezultati pomenijo tudi
vedno manj gledalcev. Tisti najbolj vztrajni so v drugem polčasu le videli bolj aktivno igro domačih nogometašev, vendar se je vse dogajalo preveč daleč od gola Bele krajine. V zaključku akcij je bil še najbolj aktiven branilec Klemen Bingo, ki pa ob poskusih strela na gol ni imel športne sreče ali pa je bil gostujoči vratar na mestu. Zadnji nevaren poizkus domačinov smo videli v 84. minuti, ko je bil po predložku Medveda z desne strani najvišji v skoku Marko Kmetec, vendar njegov strel z glavo ni zadel cilja in tako je ostalo pri srečni zmagi Črnomaljcev, ki v Kidričevem niso slavili prvič. S to zmago so samo še poglobili krizo domačih.
Danilo Klajnšek
Tudi igralci Bele krajine so »preskočili« Kidričane.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Osem zadetkov Gerečje vasi
3. SNL - vzhod: po prvem delu presenetljivo vodi Čarda
Končan je prvi del tekmovanja v 3. slovenski nogometni ligi vzhod, kjer so prvo mesto osvojili nogometaši Čarde iz Martjancev. Na njih pred prvenstvom ni računal praktično nihče, a so vendarle zmogli osvojiti največ točk. Imajo točko prednosti pred Celjani (Simer šampion), nato pa sledi izenačena skupina petih moštev. Naslov jesenskih prvakov so potrdili na domačem srečanju z Odranci, ki so ga visoko dobili.
Nogometaši Stojncev so osvojili točko na gostovanju v Zrečah in so trenutno peti, vendar s samo tremi točkami zaostanka za vodilnimi. Najvišjo zmago kroga so dosegli nogometaši Malečnika proti ekipi iz Rogatca, drugo pa nogometaši Simerja šampiona, ki so gostom iz Veržeja »podarili« petico. Paloma s Sladkega vrha tudi tokrat ni zmagala, res pa jih je do točke proti Kovinarju iz Štor ločilo samo pet minut. REZULTATI 13. KROGA: Zreče
-	Stojnci 1:1 (0:0), Tehnotim Pesnica
-	Šmartno 0:0, Malečnik - Mons Claudius 6:0 (2:0), Koroška Dravograd
-	Tromejnik G. Kalamar 3:0 (1:0), Paloma - Kovinar Štore 2:3 (0:2), Simer šampion - Tehnostroj Veržej 5:0 (2:0), Čarda - Odranci 4:1 (1:0).
1.	ČARDA	13	8 2	3 24:9	26
2.	SIMER ŠAMP.	13	7	4	2	29:10	25
3.	DRAVOGRAD	13	6 5	2	27:13	23
4.	MALEČNIK	13	7	2	4	31:24	23
5.	STOJNCI	13	7	2	4	25:18	23
6.	ZREČE	13	6 5	2	17:16	23
7.	ŠMARTNO	13	6 4	3	25:18	22
8.	T. PESNICA	13	5	3	5	128:20	18
9.	ODRANCI	13	4	4	5	26:23	16
10.	T. VERŽEJ	13	5	1	7	27:26	16
11.	TROMEJNIK	13	4	3	6	16:21	15
12.	KOV. ŠTORE	13	3	3	7	19:23	12
13.	MONS CLAUD. 13	2	1	10	13:53	7
14.	PALOMA	13	0	3	10	13:38	3
ZREČE - STOJNCI 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Lipičnik (61), 1:1 Pernek (69)
STOJNCI: Simonič, Železnik, Jan-žekovič, Golob, Kokot, Topolovec, Čeh, Nežmah, Meznarič (od 89. Strelec), Klinger (od 46. Pernek), Zagor-šek. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Podvinčani do zmage z desetimi igralci
Trinajsti krog v Štajerski ligi je bil najbolj nesrečen za nogometaše KIV Vransko, saj so jim nogometaši iz Gerečje vasi nasuli kar osem zadetkov. Domačini so se razigrali v drugem polčasu, ko so dosegli šest zadetkov, od tega je štiri dosegel Alen Kokot. Vodeča Bistrica je doma proti Pohorju osvojila samo točko, kar pa niso izkoristili nogometaši iz Ormoža, ki so proti Peci prav tako osvojili točko. Bukovčani ostajajo pri samo eni zmagi v jesenskem delu prvenstva, tokrat so jih premagali trgovci iz Šmarij pri Jelšah, ki so se zavihteli na drugo mesto. Podvinčani so slavili v Rogaški Slatini in so prvi del prvenstva končali na petem mestu. Še posebej je pohvalno, da so tudi po izključitvi Gregorja Petka (pri rezultatu 1:1) igrali zelo borbeno in z desetimi možmi dosegli dva zadetka.
Drugi del prvenstva bo vsekakor zanimiv, saj je razlika od prvega do petega mesta samo štiri točke. V bistvu jo je zmanjšala sama Bistrica, ki je zadnji del odigrala slabše.
REZULTATI 13. KROGA: LKW Jack Gerečja vas - KIV Vransko 8:3 (2:1), GIC Gradnje Rogaška - Podvinci 1:3 (1:1), Holermuos Ormož - Peca 1:1 (1:1), Bukovci - Trgovine Jager 0:1 (0:0), Boč Poljčane - Šoštanj 1:0 (0:0), AHA EMMI Bistrica - Pohorje
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa LKW Jack Gerečja vas je dosegla rekordno zmago kroga: na sliki je Aleš Gerečnik (vijoličasti dres).
2:2 (1:1), Koroške gradnje - Partizan Fram 2:2 (0:2).
1.	A. E. BISTRICA
2.	TRGOV. JAGER
3.	HOLER. ORMOŽ
4.	GEREČJA VAS
5.	PODVINCI
6.	KOR. GRADNJE
7.	PECA
8.	BOČ POLJČANE
9.	GIC ROGAŠKA
10.	POHORJE
11.	ŠOŠTANJ
12.	PART. FRAM
13.	BUKOVCI
14.	KIV VRANSKO 13
13	8	3	2	35:19	27
13	7	3	3	22:11	24
13	7	3	3	25:15	24
13	7	2	4	34:23	23
13	7	2	4	30:24	23
13	6	2	5	18:17	20
13	5	4	4	26:21	19
13	6	1	6	13:15	19
13	6	0	7	16:16	18
13	5	3	5	24:26	18
13	3	4	6	21:24	13
13	4	1	8	17:36	13
13	1	5	7	16:25	8
13	2	1	10	17:42	7
GIC GRADNJE ROGAŠKA -PODVINCI 1:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 D. Petrovič (20), 1:1 Jutriša (36), 1:2 Lah (73), 1:3 Novak (90)
PODVINCI: Šeruga, Kuserbanj, Šebela, Petek, Kupčič, Lah, Bezjak, Benko, R. Petrovič (od 85. Novak), D. Petrovič (od 90. Brumen), Toplak (od 85. Požegar). Trener: Damjan Bezjak.
LKW JACK GEREČJA VAS -KIV VRANSKO 8:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Petek (7), 2:0 Emer-
šič (17), 2:1 Ribič (30), 3:1 Kokot (54), 3:2 Grobler (65), 4:2 Hertiš (73), 5:2 Kokot (76), 6:2 Kokot (79), 7:2 Kokot (86), 8:2 Hertiš (88), 8:3 Krivec (89)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Petek, Kaisesberger, Saga-din, Šešo, Lešnik (od 80. Marčič), Medved, Emeršič (od 46. Hertiš), Gerečnik, Vtič, Kokot. Trener: Franc Žitnik.
BUKOVCI - TRGOVINE JAGER 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Džaferovič (70) BUKOVCI: Grabrovec, Mulej, Ko-
Jesenski prvaki Štajerske lige: ekipa Aha Emmi Bistrica.
Foto: Andrej Petrovič
kot, Korez, Belšak (od 65. T. Meznarič), Antolič, Vajda, Kozel, Habrun, Herga, Cebek (od 65. Poštrak).
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS ORMOŽ - PECA 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Jurčec (13), 1:1 Brdnik (37)
HOLERMUOS ORMOŽ: Kocen, Druzovič, Štiberc, Jurčec, Kirbiš, L. Mlinarič, Strmšek, Prapotnik, Kola-rič, Košnik (od 78. R. Mlinarič), Miha-lič. Trener: Aleš Jurčec.
IGRALEC TEKME: Jani Druzovič (Holermuos Ormož).
V zadnjem, 13. krogu jesenskega dela prvenstva Štajerske lige sta si ekipi Holermuosa in Pece pravično razdelili plen. V taboru Holermuosa je osvojitev točke velikega pomena, saj so nastopili brez kar šestih igralcev. Manjkali so Šnajder, Habjanič, Piberčnik (vsi kazen), Štiberc, Zidarič (oba poškodba) in Zorman (odsoten). Domačine je v vodstvo v 13. minuti popeljal Jurčec, ki je kot trener ob številnih izostankih moral na igrišče. Igralec-trener Holermuosa je izkoristil hudo napako gostujočega vratarja, čigar žoga je preskočila in Jurčec jo je le potisnil v prazno mrežo. V nadaljevanju sicer slabe tekme so imeli pobudo gostje, ki so si priigrali eno pravo priložnost, vendar je odlično posredoval mladi vratar Holermuosa Kocen. Izenačenje se je zgodilo v 37. minuti, ko so gostje izvedli kot, zelo lepo pa je po »biljardu« v kazenskem prostoru gostiteljev zadel Brdnik. Prav koti so največja rakrana ormoške ekipe. Igra v 2. polčasu se je odvijala večinoma na sredini igrišča in pravih priložnosti za zadetek je bilo na obeh straneh malo. Še najbližje je bil zadetku v sodnikovem podaljšku domači napadalec Mihalič, ki se je sam znašel pred vratarjem Pece, a ni zadel za zmago. Nogometaši Holermuosa so zadovoljni s potekom letošnjega prvenstva, če pa jim uspe v spomladanskem delu še popraviti igro na domačih tleh, bi gradbenike kaj kmalu lahko videli na samem vrhu lestvice Štajerske lige.
UK
1. liga MNZ Ptuj: trojica še lahko realno računa na vrh
REZULTATI 11. KROGA: Prager-sko - Rogoznica 4:1, Hajdina - Mar-kovci 2:1, Središče - Apače 1:1, Za-vrč - Skorba 6:0, Gorišnica - Oplot-nica 0:2, Dornava - Videm 0:1.
1. ZAVRČ	11	9	1	1	46:10	28
2. APAČE	11	8	2	1	34:14	26
3. OPLOTNICA	11	7	2	2	22:10	23
4. HAJDINA	11	5	3	3	26:28	18
5. ROGOZNICA	11	5	2	4	30:28	17
6. VIDEM	11	5	2	4	25:29	17
7. PRAGERSKO	11	3	3	5	25:32	12
8.	DORNAVA 11 3 2 6 17:24 11
9.	GORIŠNICA 11 3 2 6 15:22 11
10.	SKORBA 11 3 1 7 27:38 10
11.	SREDIŠČE 11 2 3 6 20:32 9
12.	MARKOVCI 11 1 1 9 18:38 4 HAJDINA - MARKOVCI 2:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Strelec (14), 1:1
Sarkičevič (15), 2:1 Horvat (33)
PRAGERSKO - ROGOZNICA 4:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Štulec (8), 1:1 Ploš-nik (42), Habjanič (45), 3:1 Krajnc (49), 4:1 Leva (89) SREDIŠČE - APAČE 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Križanič (30), 1:1 Predikaka (87) ZAVRČ - SKORBA 6:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Čeh (11), Čeh (28), 3:0 Bratkovič (47), 4:0 Bratkovič (55), Golob (65), 6:0 Golob (68) DORNAVA - VIDEM 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Merc (27) GORIŠNICA - OPLOTNICA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Brdnik (41), 0:2 Rožmarin (88)
2. liga MNZ Ptuj: uspel preobrat Makolčanov na Spodnji Polskavi
REZULTATI 11. KROGA: Spodnja Polskava - Makole 2:3, Hajdoše - Zgornja Polskava 1:1, Tržec - Cir-kulane 2:0, Grajena - Slovenja vas 2:1, Leskovec - Podlehnik 0:1. V tem krogu je bil prost Lovrenc.
1.	LOVRENC	10	8	1	1	24:9	25
2.	GRAJENA	10	6	1	3	24:16	19
3.	ZG. POL. -1	10	6	1	3	25:19	18
4.	HAJDOŠE	10	5	3	2	21:20	18
5.	TRŽEC	10	5	1	4	32:21	16
6.	PODLEHNIK	10	5	1	4	18:11	16
7.	MAKOLE	10	4	2	4	21:18	14
8.	SLOVENJA VAS	10	4	1	5	15:16	13
9.	SP. POLSKAVA	10	2	3	5	17:21	9
10.	CIRKULANE 10 2 1 7 9:23 7
11.	LESKOVEC 10 0 1 9 10:41 1
GRAJENA - SLOVENJA VAS 2:1
(0:1)
STRELCI: 0:1 Štumberger (35), 1:1 Strelec (76, z 11 m), 2:1 Belšak (78)
HAJDOŠE - ZGORNJA POLSKAVA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Glažar (13), 1:1 Bordič (59)
SPODNJA POLSKAVA - MAKOLE 2:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Vidrih (8), 2:0 Vidrih (43), 2:1 Ilek (55), 2:2 Sagadin (57), 2:3 Topolovec (75) TRŽEC - CIRKULANE 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Vinko (72), 2:0 Pečnik (83)
LESKOVEC - PODLEHNIK 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Malinger (34)
JM
Foto: Andrej Petrovič
Ekipa Grajene (na sliki) se je z zmago proti Slovenji vasi zavihtela na visoko 2. mesto lestvice 2. lige MNZ Ptuj.
Nogomet • 1. SŽNL
Dornavčanke tokrat blizu točke
Po dolgem času so na igrišča ponovno stopila dekleta v 1. slovenski ženski nogometni ligi ter odigrala srečanja 7. kroga. Na vrhu se ni nič spremenilo, saj je vodeča trojka dosegla zmage in tako je razmerje v točkah ostalo nespremenjeno.
V derbiju ekip z dna prvenstvene razpredelnice so nogometašice iz Dornave gostovale v Velesovem in srečanje tesno izgubile. Dobro delo se Dornavčankam že pozna, vendar je tokrat sreča obrnila gostjam hrbet in so ostale brez točke.
REZULTATI 7. KROGA: Velesovo - Dornava 2:1 (1:0), HV TOUR Slovenj Gradec - Rudar Škale 3:2 (2:0), Jevnica - Pomurje Beltinci 2:5 (2:2), Maribor - Krka 1:6 (1:3).
1.	KRKA 7 7 0 0 51:2 21
2.	POMURJE - BEL. 7 5 1 1 32:12 16
3.	SLOV. GRADEC	7	5	1	1 24:8	16
4.	JEVNICA	7	4	0	3	23:15	12
5.	RUDAR-ŠKALE	7	3	0	4	20:12	9
6.	MARIBOR	7	2	0	5	17:22	6
7.	VELESOVO	7	1 0	6 4:51	3
8.	DORNAVA	7	0 0	7 7:56	0
VELESOVO - DORNAVA 2:1
(1:0)
STRELKE: 1:0 Eržen (40), 1:1 Todorovič (53. avtogol), 2:0 Ropret (71)
DORNAVA: Alenka Murko, Patri-cija Golob (Gabrijela Milec), Laura Krajnc, Nuša Kukovec (Romana Behrami), Saša Fras, Saša Ljubec, Laura Maksimovič, Nuša Ploj (Teja Šmintič), Maja Skaza, Katja Nežmah, Daša Grdina (Sanja Lah). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Orientacijski tek
OŠ Sveti Tomaž tretja v državi
Državno šolsko prvenstvo
Učenci OŠ Sveti Tomaž so se pred počitnicami udeležili državnega prvenstva osnovnih in srednjih šol v orientacijskem teku, ki je letos potekalo v Vipavski dolini. Tekmovanja v organizaciji državnega Zavoda za šport, Orientacijske zveze Slovenije in OŠ Dobravlje pri Ajdovščini se je udeležilo več kot dvesto tekmovalcev, ekipa od Svetega Tomaža pa je bila z 22 udeleženci med številčnejšimi, hkrati pa zelo uspešna.
Na gozdnatem območju Mišjega brda nad samim krajem, na obdelovalnih površinah in tudi v gozdu med avtocesto in Kukanjami sta se na težje prehodnem terenu od
mladih Prlekov najboljše znašla Miha Magdič in Danijel Kosi. V konkurenci 102 tekmovalcev sta na 2,5 kilometra dolgi progi osvojila deseto in štirinajsto mesto. Pot do cilja je našla le dobra polovica vseh udeležencev. Med dekleti so na 2 kilometra dolgi progi najboljše uvrstitve dosegli Monika (14. mesto) in Anja Meško (21. mesto) ter Barbara Gorenc (24. mesto). Po pričakovanjih je zmaga ostala doma. Prvo mesto je osvojila Ana Čufer, med učenci pa je Dobraveljčana Nejca Kodriča prehitel Ljubljančan Marko Justin (OŠ Poljane). Sveti Tomaž je bil uspešen tudi v ekipnem točkovanju, saj je šola osvojila tretje mesto. S tem rezultatom dokazujejo, da ves trud, ki ga vlagajo v športnem delu izobraževanja, ni zaman.
UG
í «#ÜÉt i
ki"*;


Ekipa OŠ Sveti Tomaž - 3. mesto
rwf
*
i ^r
m
Miha Magdič, 10. mesto med posamezniki
Na cilju: blatni, premočeni, a zadovoljni.
Rokomet • St. dečki A
Na Ptuju prvi poraz Celjanov: Drava - Celje Pivovarna Laško 32:30 (15:13)
DRAVA PTUJ: Valentin Zupanič (15 obramb), Mario Kenda, Teo Prapotnik 1, Blaž Kuhar 1, Luka Re-isman 4, Aljaž Mori, Marko Žuran 1, Martin Vrbančič 6, Nejc Korošec 1, Davorin Levanič 15 (6), Filip Jerenec, Rok Šalamun 3. Trenerja Milan Ba-klan in Ladislav Sabo.
Zgodilo se je tudi to: Celjani so doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu, in to od ptujske Drave. Tekma je bila odigrana v Markovcih, kjer so ptujski igralci odigrali domačo tekmo. Zelo dober začetek tekme je dal vedeti, da se rokometaši Drave ne nameravajo kar tako predati. V začetku tekme so povedli s 4:1, vendar zatem popustili in gostom dovolili, da so naredili preobrat na 4:5. Ta razplet je dal slutiti, da bo to tekma dveh izenačenih nasprotnikov. Na koncu se
je izkazalo, da je bilo to edino vodstvo gostov na tekmi. Tekma je bila polna odličnih igralskih vložkov tako na eni kot na drugi strani. Napake, ki so se pojavljale, so prinašale nervo-zo in razburljivost o tem, kakšen bo končni rezultat. Celjani so v drugem polčasu še dvakrat izenačili, Ptujča-ni pa so imeli kar petkrat prednost treh golov. Skozi vso tekmo je na levi strani odlično odigral Davorin Levanič, ki mu je na desni strani odlično pariral Martin Vrbančič. V obrambi je pravcati problem predstavljal 190 cm visok in 103 kg težak krožni napadalec Celjanov. Vendar ko se mu je že uspelo odlepiti od domačih igralcev, ga je na vratih počakal razpoloženi vratar Valentin Zupanič. V 46. minuti je dobil Martin Vrbančič svojo tretjo izključitev in takrat se je pojavil dvom v zmago domačih. Dvom je bil odveč, prednost se je obdržala. To je bila odlična rokometna predstava, na kateri so prav vsi domači igralci vstopili v igro in vsak je v določenem trenutku tekme prispeval odločilen korak h končni zmagi. Čestitamo!
Danilo Klajnšek
Lovro Beranič
Gibalna zmogljivost in telesne značilnosti srednješolcev danes
Lovro Beranič je prof. športne vzgoje na Gimnaziji Ptuj. V svoji disertaciji, ki jo je letos spomladi uspešno zagovarjal na Fakulteti za šport v Ljubljani, je opravil primerjalno analizo gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti slovenskih dijakov in dijakinj, v okviru tega pa tudi primerjavo slovenskih in ptujskih srednješolcev.
Ali nam lahko podrobneje predstavite svojo raziskovalno nalogo?
Vzorec je zajemal 1352 dijakov in dijakinj v letu 1994 in 1396 dijakov in dijakinj v letu 2004. Podatki so bili pridobljeni z meritvami v okviru longitudinalnega raziskovalnega projekta Janka Strela in sodelavcev z naslovom »Analiza razvojnih trendov motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti in relacij obeh s psihološkimi in sociološkimi dimenzijami slovenskih otrok in mladine med 7. in 18. letom starosti v obdobju od leta 1970/71 do leta 2003/04«. Izbor spremenljivk je vseboval 13 motoričnih testov, s katerimi smo izmerili naslednje gibalne sposobnosti: gibljivost, koordinacijo pri gibanju, ravnotežje, ritem z rokami, moč rok in ramenskega obroča, tekaško hitrost in vzdržljivost. S 14 an-tropometričnimi merami pa smo izmerili longitudinalne izmere (telesna višina, dolžina noge in roke ipd.), transverzalne izmere (širina sklepov), maščobno tkivo (kožne gube telesa) in voluminoznost telesa (telesna teža).
Do kakšnih rezultatov ste prišli, kakšne so vaše ugotovitve?
Rezultati kažejo na umirjanje sekularnega povečevanja telesne višine mladostnikov, kar pomeni, da današnje generacije niso bistveno višje od deset let starejših vrstnikov in vrstnic, kot je bilo to značilno za povojne generacije, ki smo jih primerjali z generacijami, rojenimi v 70. in 80. letih. Desetletno obdobje pa kaže, da so slovenski dijaki in dijakinje v letu 2004 v primerjavi z letom 1994 nekoliko težji, dosegajo nekoliko višje vrednosti pri dolžinskih razsežnostih telesa in imajo višje vrednosti podkožnega maščevja; fantje pri vseh kožnih gubah, dekleta pa pri kožnih gubah bicepsa nadlahti in trebuha. Kljub omenjenim spremembam v telesnih razsežnostih so v letu 2004 doseženi boljši rezultati pri obeh spolih v testih, ki merijo osnovno tekaško (aerobno) vzdržljivost, moč trupa in vzdržljivost v moči rok ter ramenskega obroča.
Kaj je po vašem mnenju vzrok za upočasnjeni trend rasti današnje mladine?
Ugotovitev, da so razlike v telesni višini pri obeh spolih med leti meritev (1994-2004) majhne oziroma zanemarljive, lahko pomeni dvoje. Najprej, da gre za umiritev pojava intenzivne rasti (akceleracija), ki je lahko posledica optimalnih življenjskih pogojev, s tem pa smo dosegli biološko mejo zmogljivosti pri tempu prirastka telesne rasti med genera-

Foto: Črtomir Goznik
Lovro Beranič: »Naši izsledki kažejo, da so ptujske dijakinje v primerjavi s slovenskimi vrstnicami v obdobju 1994-2004 nazadovale v gibalni učinkovitosti, medtem ko so ptujski dijaki v primerjavi s slovenskimi vrstniki napredovali.«
cijami. Lahko je to posledica preobremenjenosti šoloobveznih otrok in posledično spremenjenega življenjskega sloga, kjer je manj igrivosti in svobodno izražene gibalne dejavnosti. Vzrok je lahko tudi padec življenjske ravni, ki smo ji bili priča po letu 1990 in se je odrazila bodisi na osebnem ali družbenem standardu, v spremenjeni družbeni klimi. Mislimo predvsem glede finančne participacije in potrebnih vzpodbud pri vključevanju mladih v različne oblike športne dejavnosti bodisi na rekreativni, tekmovalni ali šolski ravni.
Kaj je pokazala primerjava slovenske in ptujske srednješolske populacije?
Tovrstni vzorec je zajemal 310 ptujskih in 2233 slovenskih dijakov in dijakinj, ki so v šolskih letih 1994/95 in 2004/ 05 obiskovali tri različne smer izobraževanja: gimnazijsko, srednje-tehniško in poklicno. Rezultati dosedanjih raziskav so pokazali, da so mladi po-dravske regije, kamor lahko prištevamo tudi ptujsko okolje, nekoliko zaostajali v gibalni učinkovitosti v primerjavi s slovenskim povprečjem. Naši izsledki pa kažejo, da so ptujske dijakinje v primerjavi s slovenskimi vrstnicami v obdobju 1994-2004 nazadovale v gibalni učinkovitosti, medtem ko so ptujski dijaki v primerjavi s slovenskimi vrstniki napredovali. Menimo, da je slabša gibalna učinkovitost ptujskih dijakinj v primerjavi s slovenskimi vrstnicami predvsem posledica prirasti pri vseh štirih kožnih gubah, ki je v omenjenem obdobju večja pri ptujskih dijakinjah glede na slovenske.
Ali na razlike med ptujsko regijo in Slovenijo vplivajo tudi socialni dejavniki?
Domnevamo, da je na ptujskem podeželju zaradi nekolo nižje izobrazbene strukture prebivalcev tudi nekoliko nižji življenjski standard v primerjavi s slovenskim povprečjem. Pri nižjih socialnih slojih je prehrana manj kakovostna in
urejena, športno udejstvovanje pa redkejše. Na prehrano pa ima vpliv tudi ponudba. Od izgradnje ŠC Ptuj v letu 1980 do lanskega šolskega leta, ptujski dijaki in dijakinje niso imeli organizirane tople prehrane, prehranjevali so se v šolskem bifeju, predvsem s hitro prehrano, kot so sendviči, ham-burgerji, ocvrt krompir, hot dog, pecivo ipd. Šele v šolskem letu 2008/09 so srednje šole v Sloveniji ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo in šport uvedle za dijake in dijakinje kosilo oziroma topel obrok.
Kakšen je odnos do športa v mestnem in vaškem okolju?
Dejstvo je, da je v ruralnem okolju velikokrat tudi nekoliko nižji življenjski standard in nižja splošna izobrazba. Sklepamo lahko, da na ptujskem podeželju starši nudijo svojim otrokom manj vzpodbud za športno udejstvovanje in temu primerno oblikujejo tudi njihov odnos do športne in nasploh gibalne dejavnosti. Tako se lahko na podeželju način preživljanja prostega časa pri mladih razlikuje od mestnega in primestnega okolja, kjer so mladi v prostem času najverjetneje športno dejavnejši. Zaradi strojne mehanizacije se mladi na podeželju ne vključujejo več toliko v delovna opravila kot včasih. Posledica je lahko drugačen življenjski slog in vrednote, ko gre za preživljanje prostega časa. Sklepamo, da je ob nezdravi prehrani gibalni primanjkljaj ptujskih dijakov in dijakinj prevelik, predvsem z vidika potrebnega presnovnega ekvivalenta, ki bi ustrezal kalorični vrednosti dnevno zaužite hrane.
Ali imajo dekleta v ptujskem okolju enake možnosti pri ukvarjanju s športno dejavnostjo glede na fantovsko populacijo?
Ugotavljamo, da lahko pogojuje slabšo gibalno učinkovitost ptujskih dijakinj v primerjavi s slovenskimi vrstnicami premalo primernih vsebin, kot je re-
cimo plesna dejavnost (plesne delavnice, aerobika idr.) in za te dejavnosti premalo usposobljenih vadbenih prostorov in vaditeljskega kadra v ptujskem okolju. Podatek, da so imele v šolskem letu 2007/08 samo štiri šole (Kidričevo, Olge Me-glič, Markovci in Gorišnica) od skupaj trinajstih osnovnih šol, kolikor jih je v upravni enoti Ptuj, vadbeni prostor za izvajanje plesnih dejavnosti, je zelo zgovoren. Prav tako je zgovoren podatek, da je v 20 športnih klubih ali društvih, ki ponujajo vadbene programe s področja 16 športnih panog, s katerimi se najpogosteje ukvarjajo mladi v mestni občini Ptuj (atletika, badminton, gimnastika, judo, kegljanje, kolesarjenje, košarka, nogomet, namizni tenis, odbojka, plavanje, smučanje, streljanje, ples, rokomet in tenis), vključenih več fantov kot deklet. Ptujski dijaki so gibalno učinkovitejši v primerjavi s ptujskimi vrstnicami tudi zaradi večjega števila tistih športnih klubov, kjer vadijo izključno ali pretežno samo fantje (nogomet, rokomet, košarka, kolesarstvo, judo). Izjemi sta dva ženska nogometna kluba, in sicer na Ptuju in v Dornavi, ter ženski rokometni klub na Ptuju. Razlika v številu vključenih je najverjetneje posledica velikega števila moških nogometnih klubov na ptujskem podeželju, kjer so v vadbo vključeni predvsem fantje. Na Ptuju je odbojka izključno ženski šport, z njo se organizirano ukvarjajo dekleta v dveh odbojkarskih klubih. V zadnjem času se je v ptujskem okolju izboljšala ponudba programov s področja plesa za otroke in mlade. V šolskem letu 2006/2007 je bilo v plesnem klubu Mambo iz Ptuja v vadbo vključenih okoli 150 otrok in mladih, v šolskem letu 2007/08 pa že okoli 250, in sicer največ osnovnošolcev, pri tem prevladujejo dekleta, teh je bilo približno 90 %.
Konec v naslednji številki
Ptuj • Izšla pesniška zbirka Silvestra Vogrinca
Apokalipsa zdaj -po labirintih našega časa
Apokalipsa zdaj je pesniška zbirka ptujskega pisatelja in publicista Silvestra Vogrinca, ki jo je izdalo Društvo ABV. Gre za postmodernistično poezijo z zenovskim pridihom, refleksijo aktualnega trenutka in hermetizmom ezoterike. Knjiga je opremljena s 14 črno-belimi fotografijami, ki jih je avtor posnel na Ptuju.
G. Vogrinec, bolj ste znani po svojih proznih delih in publicističnih člankih. Kako to, da ste se odločili za poezijo?
»Po pravici povedano, sem velik ljubitelj lirike. Prebiram jo iz srednješolskih let, iz časa, ko vsak mladostnik bolj senzibilno doživlja svoje okolje. Takrat sem napisal svoje prve pesmi. V času študija sem se navdušil za japonski haiku in dolgo časa pesnil v tej obliki, vendar se do sedaj še nisem odločil za njihovo izdajo. Apokalipsa zdaj je nastajala dolgo, več kot deset let. Tik pred izdajo sem ji dodal še 12 pesmi pod naslovom Epilog, ki so povsem spremenile njen videz, vsebino in sporočilnost. Ustvarjanje je nepredvidljiv proces in
Foto: V. Prejac
Silvester Vogrinec z izdajo knjige pesmi Apokalipsa zdaj
zgodi se, da avtor preseneti samega sebe.«
Za knjigo pesmi ste dobili ugodne kritike ...
»Do svojih del sem zelo kritičen, zato sem toliko bolj
Iz recenzij:
Dr. Janez Hartman: »Pričujoča pesniška zbirka je dokaz, da Slovenci še znamo pisati družbeno kritične pesmi.«
Prof. Bogdan Gorjup: »Hudomušno, satirično, zgoščeno, hipnotični tempo ... Bravo!«
Prof. Aleksander Kramar: »Po moji oceni se pesnik z Apoka-lipso zdaj uveljavlja kot eden prepoznavnejših pripadnikov slovenskega postmodernizma, lahko tudi post-postmodernizma ali ultra-modernizma. Če se motim, bo pokazal čas, kajti potem je zbirka nova luč nove dobe, ki prihaja.«
Pater Milan: »Pesmi so na trenutke srhljive, drugič cinične, tretjič humorne. Pesnik se poslužuje vseh možnih sredstev in raznih liričnih oblik, saj se nas želi dotakniti tam, kjer smo postali neobčutljivi. Na jasen in neposreden način z besedami kot s čopičem na platnu slika naš vsakdan. V fragmentih lahko vidimo svoj obraz, ki ga mnogi skrivajo in ne prepoznajo več. Obdani smo z maskami ravnodušnosti. Vendar ostaja upanje - v galebu.«
Tone Novak, mojster karateja: »V Apokalipsi zdaj sem našel obilico zena in sploh ni prikrit v tolikšni meri kot v japonski pesniški obliki haiku, za katero vem, da je avtor njen velik ljubitelj. Silvester nas kot roši (učitelj zena) udarja s palico po glavi. Prebudimo se!«
vesel pozitivnega odziva. Še posebej se moram zahvaliti slavistu prof. Aleksandru Kramarju iz Ljubljane za poglobljeno študijo in oceno pesmi, ki je kot spremna beseda objavljena v knjigi.«
Kakšna je pravzaprav zbirka pesmi Apokalipsa zdaj?
»Sestavljena je iz šestih sklopov pesmi, ki so napisane v svobodnem verzu in po besedah prof. Kramarja izražajo 'čutenje in opazovanje posameznika v sodobnem mestu in modernem vsakdanu'. V kaosu novic, problemov in moralne degradacije se posameznik počuti nemočnega in izgubljenega. V epilogu sem dodal metafizično, ezoterič-no videnje in odprl vprašanje bivanjske resničnosti, ko se mora bralec sam odločiti, za katero realnost bo verjel, da je virtualna, skonstruirana, in katera je zanj prava, realna.«
Kdo so vaši najljubši pesniki?
»Moj okus za poezijo se ves čas spreminja. Zelo rad berem in se pustim presenetiti tako novim kot že uveljavljenim pesnikom. V srednji šoli sem se navduševal nad Byronom, Hainejem, Prešernom, Aškercem, Kosovelom. Nato so me prevzeli japonski pesniki Bašo, Issa, Busen, Rjokan. Potem so sledili Baudelaire, Verlaine, Rimbaud in Mallarmé. Zelo globok vtis sta name naredila Lorca in Apollinaire, od slovenskih pesnikov pa Menart in Šalamun. Najbolj sta mi pri srcu Bukowski in Borges.«
Ali danes, v dobi računalnika in televizije, sploh še kdo bere poezijo? Zdi se, kakor da so aktualni samo še bestselerji, žepne knjige in občasno kakšen nobelovec ali Pulitzerjev nagrajenec ...
»Verjamem, da smo Slovenci še vedno narod pesnikov, čeprav današnja knjižna produkcija ni toliko naklonjena liriki, kot je prozi. Založbe se še posebej otepajo domačih avtorjev, jih izdajajo le poredko in v nizkih nakladah, razen ko gre za kakšno luksuzno izdajo kanoniziranega pesnika ali pesnice. Zato se mlajši rod slovenskih lirikov večino odloča za samozaložniške izdaje. Kljub temu imam vtis in nekaj osebnih izkušenj, da obstajajo ljubitelji poezije tako v mestih kot na podeželju, ki prebirajo in pišejo pesmi za svojo dušo, vendar se ne odločajo za objavo svojih del.«
Vlado Prejac
Zakonski in družinski center Midva
Želim si skupnega življenja, on pa okleva
S fantom sva skupaj tri leta in se lepo razumeva, oba sva podiplomska študenta. Zataknilo se je pri problemu, ker si jaz želim skupno življenje, on pa še okleva. Pravi, da potrebuje še kakšna tri leta, mene pa to plaši. Stanovanje bi lahko uredila v hiši mojih staršev. Starša bi prispevala pri gradnji. Moram reči, da se dobro razumejo in res ne vem, česa se boji.
Zatrjuje, da me ima rad. Živi v študentskem domu v Mariboru in dela preko študentskega servisa. Ima kar nekaj prihrankov. Ne vem več, kaj naj naredim. Jaz težko živim na tak način, on pa nima nobenega odgovora, kdaj bo zrel za skupno življenje. Lepo pozdravljeni!
S fantom sta v odnosu prišla do točke, ko ste vi začutili, da si želite ustvariti skupni dom, on pa potrebuje še malo prostora, da prečuti, kaj resnično želi. Pa najverjetneje ne gre za to, da si ne želi z vami skupnega življenja, sprašujem se le, ali ni problem v tem, da
vi želite v hišo svojih staršev. Težko je odgovoriti na vprašanje, česa se resnično boji.
Morda je smiselno, da poskusita skupno življenje najprej v manjšem stanovanju. Tako bosta lažje prečutila, kaj resnično želita, in našla stiik v svoji skupni poti. Moški velikokrat težje naredi korak v smeri odgovornosti, poskušajte se pogovarjati, dajte mu prostor, da govori o tem, kaj čuti in kaj si on želi. Pomagajte mu, da bo ubesedil svojo stisko.
Občutek imam, da se počuti, da pritiskate nanj, da bi moral narediti nekaj, v kar ni prepričan, in to ga še bolj
plaši. Vzemita si čas, vse se bo uredilo, če se bosta vidva našla. Dokler pa ne zmoreta ubesediti tega, kar čutita, pa je težko. Če bo imel občutek, da je naredil nekaj zaradi vas in sam ni tega začutil, se boste še dolgo spraševali o iskrenosti njegove odločitve, kar je včasih lahko veliko breme. Te stvari mora začutiti sam. Preseliti se v skupno stanovanje ni lahko, je velik korak, velika sprememba v življenju in na silo ne bo šlo.
Potrebujeta še veliko pogovora, kjer bo vsak imel prostor, da pove, kako mu je, kaj čuti in kaj doživlja. Potem pa se bo odprla skupna pot, ki
bo smiselna za oba.
Vse dobro vama želim v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS
Od tod in tam
Podgorci • Korenjak z vrta
Foto: Viki Ivanuša
Ob spravilu korenčka se je Kristini in Stanku Škrlecu v Podgorcih pripetila zanimivost, ki so se jo odločili deliti z drugimi. Mogoče bo še koga nasmejala in speljala na kakšne žgečkljive misli. Na urejenem vrtu, kjer je moč najti vso zelenjavo, ki sodi na dobro založen vrt, je zrasel korenček, ki ima zanimivo obliko. Pravijo sicer, da vidimo predvsem tisto, kar želimo videti, zato lahko več opazovalcem isti korenček izgleda povsem različno. Kljub temu pa smo si bili v tem primeru vsi istih mislih, namreč da je korenček vreden ogleda. Pri Škr-lečevih, kjer za vrt skrbi predvsem Kristina, je že večkrat zrasel kak zanimiv korenček. Omenjeni korenček je poskrbel za več smeha in zdravja kot njegovi tovariši korenčki, saj je smeh dokazano zdravilen, a ga čaka enaka žalostna usoda kot vse korenčke. Gospodinja Kristina mu je namenila konec v kakšni dobri juhici ali prikuhi. In verjemite, da se bosta Kristina in Stanko tudi takrat pošteno nasmejala na račun tega zdravega
Viki Ivanuša
Apače • Uspela gasilska vaja
Foto: DK
V	sklopu vaje Občinske gasilske zveze Kidričevo je »zagorelo« na kmetiji Janka Korpiča v Apačah. Gasilci iz Apač in drugih gasilskih društev iz občine Kidričevo so se hitro odzvali na klic ter uspeli preprečiti širjenje požara. Na srečo je šlo samo za vajo z več kot 100 gasilci, ki so prikazali vse svoje veščine, da bi tudi ob pravem požaru vse potekalo tako kot na vaji. Akcija je bila po ocenah vodilnih v občini Kidričevo uspešna, saj so naredili vse po načrtu, ob tem pa preizkusili vso tehniko.
Danilo Klajnšek
Prejeli smo • »Ormoško se je znašlo v zakonu o Pomurju«
V	Štajerskem tedniku je bil dne 30. 10. 2009 objavljen članek novinarke Viki Ivanuša o interventnem zakonu o Pomurju, pri katerem naj bi se najbolj angažiral poslanec Zares Vili Trofenik, ki naj bi na seji odbora, katerega vodi, vložil amandma glede ormoškega, tomaževska in središkega območja.
Pri tem je potrebno opozoriti na nekaj dejstev, ki pa v članku niso bila predstavljena, so pa drugačna in dokumentirana v dosjejih državnega zbora.
Predlog interventnega zakona o Pomurju je bil očitno koalicijsko neusklajen, saj je pri amandmaju točke glede ormoškega, to-maževskega in središkega območja predstavnik vlade, kije bil na seji Odbora za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dejal, da gre za širitev območja, kije širše od klasične pomurske regije, zaradi česar se vlada s predlaganim amandmajem ni strinjala.
Ob tem je potrebno poudariti, da je PS SDS že 20. oktobra, torej dan pred sejo Odbora za lokalno samoupravo in regionalno politiko, vložila amandma za širitev območja o interventnem zakonu o Pomurju na ormoško območje, in sicer na predlog ormoškega župana g. Alojza Soka. Le- ta seje nato skupaj z županom Svetega Tomaža in občine Središče ob Dravi zahvalil poslanski skupini SDS, ki je seveda sodelovala pri sprejetju zakona in ga z amandmaji tudi ustrezno izpopolnjevala. Nenazadnje je zanj tudi glasovala, tako da s sprejetjem zakona ni imela bore malo, kot meni poslanec Zares g. Trofenik.
Na sami seji Odbora pa so koalicijski poslanci zavrnili amandma SDS, s katerim smo želeli interventni zakon o Pomurju razširiti z ormoškim območjem. Hkrati pa je bil izglasovan vsebinsko identičen amandma, na kar je opozoril tudi poslanec SDS Štefan Tisel, ki je dejal, da sta oba amandmaja popolnoma enaka, redakcijsko pa sta različna. Po vsebini je šlo pri amandmaju koalicijskih poslancev in amandmaju SDS za iste občine, le da so bile pri amandmaju SDS bile razvrščene po abecednem redu.
Takšen je tudi sicer način dela koalicije v tem mandatu, in sicer, da najprej zavrnejo predlog opozicije in ga potem z malenkostnimi popravki prevzamejo ter nato širši javnosti predstavijo kot svojega.
Mateja Erčulj,
Državni zbor Republike Slovenije, odnosi z javnostmi poslanske skupine SDS
Okoli sveta (17) • Piše: Filip Kovačič
V deželi kengurujev in prijaznih ljudi
Vroče in sončno vreme me je spremljalo tudi na otoku. Sposodil sem si kolo in se ves dan vozil po otoku. Med križarjenjem po otočku so mi neštetokrat pot prečkale kače. Ko sem si zaželel skočiti v vodo in sem se ustavil na beli mivkasti plaži, je črna kača dolžine dveh metrov prilezla čisto blizu mojega črnega nahrbtnika, ki je ležal na pesku. Prav neverjetno se mi je zdelo, kako blizu ljudi si upajo priti ti plazilci. Še bolj pa me je spreletelo spoznanje, da me nihče ob prihodu na otok ni opozoril, da je toliko kač, in mi povedal, ali so nevarne. V svetem prepričanju, da niso, sem se brez posebnega strahu vozil naokrog in raziskoval skrite kotičke, se potepal med drevjem in grmovjem, ki so lahko priljubljeno skrivališče teh plazilcev. Šele ob vrnitvi sem izvedel za njihovo zelo strupeno naravo, pa tudi, da imajo povsod po otoku serume s protistrupom ter da če ga dobiš v 24 urah, zagotovo pre-živiš?! Po avanturah s kačami v madagaskarski džungli sem si res s kačami postal bližji, vendar pa vseeno nisem želel nevede stopiti na njih, še zlasti ne na strupene.
Čez nekaj dni sem se odpravil s skupino na organizirano dvodnevno turo kakih 300 km severno od Pertha, na ogled znamenitih dvigajočih kamnov, imenovanih Pinnacles. Pogled sredi puščave z ogromno navpičnih stoječih skal je
Črna kača na plaži
bil fantastičen. Še posebej lepe so bile ob sončnem zahodu. Žal mi nismo imeli prevelike sreče z vremenom, saj se je v trenutku pooblačilo in je bila svetloba prešibka. V kombiju nas je bilo devet popotnikov, zbranih z vseh koncev sveta. Najbolj zanimiv dogodek poleg ogleda skal je bilo spanje na prostem v posebnih oblazinjenih spalnih vrečah pod svetlim zvezdnatim nebom Južnega križa. Na našo srečo so spale tudi kače, škorpijoni, pajki in ostale strupene živali južnega kontinenta, saj nikomur ni zlezla kakšna živalca v spalko. Na srečo se ponoči toliko ohladi, da so te živali neaktivne, tako da ni bilo nikogar strah. Tudi punc ne, sem začuden ugotovil!? Avstralija je sicer znana po velikem številu najbolj nevarnih in strupenih živali vseh vrst. Vseeno pa, če se kdo namerava odpraviti v
Foto: F. Kovačič
zahodno Avstralijo, vsekakor priporočam taborjenje ponoči. Kajti ogled kamnov Pinnacles ob sončnem zahodu je veliko lepši, zanimivejši, manj je ljudi ter navsezadnje je tudi ceneje kot čez dan. Pa tudi nebo na južni polobli je navidezno veliko bolj posipano z zvezdami kot na naši severni strani. Naslednje jutro smo se že navsezgodaj skobacali iz spalnih vreč ter si razgibali kosti na soncu in peščinah ob deskanju na pesku.
Ko sem nekaj čez polnoč prispel na letališki terminal v Perthu, sem bil prijetno presenečen. Čakal me je namreč polet z mojim najljubšim letalom Boeing 747. S tem letalom, ki je bilo še pred kratkim največje potniško letalo v komercialnem prometu, že dolgo nisem letel. Avstralija je, kolikor vem, zraven Japonske edina država,
ki v domačem prometu uporablja te velikane. Očitno je ogromno zanimanje za polete iz Pertha proti Sydneyju, saj je bilo letalo, razen nekaj mest, popolnoma polno. Ima pa samo družba Qantas dnevno vsaj tri ali štiri lete v to smer. Ker lahko zatrdim, da sem po več tisoč urah poletov že dokaj izkušen letalski potnik, imam svojo taktiko pri prihodih na avion. Običajno počakam, do konca in med zadnjimi stopim na letalo in potem poskušam najti dva ali tri proste sedeže skupaj, kar je bolj udobno zlasti na dolgih poletih. Tudi tokrat mi je uspelo in sem imel odličen skoraj štiriurni nočni polet. Ker je Sydney dve uri pred Perthom, sem izgubil še dodatni uri spanja in tako ob šestih prispel v sveže jutro oblačnega največjega mesta Avstralije.
Sydney je eno izmed svetovnih mest, ki imajo sloves najlepšega. Mesto neštetih zalivov, arhitektura opere, pristaniški most, urejeni parki, prijazni ljudje, vse to daje pečat prijaznemu mestu, kjer si želi živeti veliko ljudi iz vsega sveta. Po dveh dneh neuspešnega iskanja prijatelja Rolanda, ki živi v Sydneyju, žal sem izgubil njegov naslov, in ogleda še preostalih delov mesta, ki jih nisem videl pred osmimi leti, sem zapustil Avstralijo. Naslednja de-stinacija - Nova Zelandija!
Nadaljevanje prihodnjič
V spomin Anici Cvitanič Strelec
Utihnila je beseda, ustavil se je korak, utrnila se je solza. Tišina je napolnila prostor. Nočni ptič je zapel svoj črni koral. Izpolnila se je zlovešča prerokba: slehernik, rojen za življenje, mora nekoč zapustiti prostor pod sončnim svodom. In tako je v preddverju jeseni omagalo srce Anice Cvitanič Strelec, upokojene gorišniške učiteljice.
Rodila seje pred 75 leti v Le-gnupri Slovenj Gradcu, delčku Koroške, zibelke slovenstva, ki je po usodnem plebiscitu našel svobodno pot v naročje slovenskega sožitja, ki so mu na severu, vzhodu in zahodu krivično začrtali mejo, in to po nareku takratnih političnih »zemljemercev« in zemlje lačnih tujih mejašev.
Skromna kmečka hiša je postala njen topli dom. Toda kruta usoda je hotela, da je, stara niti leto dni, izgubila ljubečo mamo. Dokler se oče ni znova oženil, so ji nudili toplo zavetje stari starši, ljubezen in skrb pa ji je delila devet let starejša sestra Marica.
V aprilskih dneh leta 1941 je Hitler, Džingiskan 20. stoletja, lačen tudi slovenske zemlje in morilec upornih ljubiteljev domačije pod Triglavom, z vojaško in civilno hordo preplavil tudi koroški svet. Pečolarjev dom ni pozabil, kaj se je dogajalo v plebiscitnih dneh. Ove-del se je, da je napočil trenutek
poravnave za vse laži in krivice, ki so jih utrpeli Korošci. Vsa družina, tudi 7 letna Anica, je sprejela NOB in na oltarju trpeče domačije darovala sina Ivana.
Ko je Anica končala osnovno šolo, se je odločila za učiteljski poklic in študij nadaljevala v Mariboru. Stara 18 let je nastopila prvo službo na Paškem Kozjaku, od koder so jo premestili v Kotlje, življenjski prostor velikega koroškega samorastniškega literata Lo-vra Kuharja. Tam je srečala življenjskega sopotnika Jurija in z njim prišla v Zamušane, gorišniški šolski okoliš, kjer Cvitaniči še danes posedujejo lepo negovane vinograde.
Leta 1957 se je zaposlila na osnovni šoli v Gorišnici in ji ostala zvesta do upokojitve. Poklicno delo je opravljala intelektualno osveščeno, z veliko mero odgovornosti, pravičnosti, storilnosti in uspešnosti
in se trudila za duhovno rast mlade generacije, ki ji je bila zaupana.
Na »gorski« vinogradniški kmetiji, ki je postala dom njene mlade ljubezni, jo je slednje jutro pozdravil prelep sončni vzhod, lovili so jo nagajivi žarki vzhajajočega sonca, lahen vetričji je rdečil lica, iz bližnjega gozdičja so se oglašali zgodnji jutranji pevci. V njenem svetu sta takrat domovali sreča in ljubezen, ki jo je delila z možem Jurijem, umnim vinogradnikom in sadjarjem, in tremi otroki, ki jim je bila ljubeča in čuječa mama.
Po štirinajstih letih zakonskega življenja je na vrata miru in sožitja potrkala neozdravljiva bolezen, ki danes, in verjetno še jutri, neusmiljeno, pošastno in neustavljivo gospodari človeštvu. To je bil hud udarec za mlado družino, ki je po težkem trpljenju zgubila moža in očeta. Konec je bilo pravljice o ljubezni in sreči.
Toda čas je počasi ozdravil bolečo rano. Na samotnih poteh je srečala moža, ki je razbremenil njeno veliko skrb in delo, in z njim in otroki, ki so že iskali svoj življenjski obraz, ujela nov življenjski ritem. Izpolnila je svojo poklicno delovni normo in se upokojila. Toda znova se je oglasilo zlo, ustrelilo strupeno puščico in smrtno ranilo moža.
Vse, kar ji je življenje dajalo,
ji je tudi jemalo. Bilo je kruto, vendar je ni uklonilo. Uporno in samozavestno je premagovala vse udarce in napore. V svojem bivalnem času je spoznala, da žitje pod soncem ni samo pesem hvalnica - svetloba dneva - marveč tudi pesem žalostinka - temina noči.
Da ne bi izgubila svoje življenjske energije, je z družbenim delom bogatila svoj prosto razpoložljivi dan. Aktivno je delovala v društvu upokojencev Gorišnica, v društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenija, v društvu RK Slovenija, v zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenija in v vodstvu na Dominkovi domačiji.
In danes? Utihnila je njena beseda, izgubil se je njen korak. Ostajata samo lep spomin in topla misel, da je bila nekoč naša življenjska sopotnica, poklicna tovarišica, s katero smo orali povojno pedagoško ledino, in zavzeta družbena delavka. Prehojene, nikdar več vračajoče se poti pa ostajajo vendar dragocene, tako kot je vsakdo izmed nas nekomu dragocen.
Odšla je na večne steze, od koder se bo v tenjah spominov vračala v svetišče svojih otrok in vnukov. Vase so jo sprejela večno žejna nedrja gorišniške zemlje, ki se pravkar prebuja v koloritu toplih jesenskih barv.
Hedica Fric
Na valovih časa
Torek, 10. november
Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
1804 je višji rudarski urad na Dunaju izdal deželnemu odvetniku Francu Mauerju podelitveno listino za izkopavanje premoga v Trbovljah. 1828 se je rodil v Borštu pri Trstu tržaško-koprski škof Ivan Nepomuk Glavina.
1836 je Stanko Vraz v pismu Ljudevitu Gaju prvič zapisal ime Maribor. 1848 je bil v Trstu občni zbor »Slavjanskega družtva«. 1888 se je rodil eden največjih sovjetskih letalskih konstruktorjev Andrej Nikolajevič Tupoljev.
1894 se je rodil v Hruševcu pri Šentjurju pri Celju borec za severno mejo nadporočnik Franjo Malgaj.
1894 se je rodil v Trstu pravnik Boris Furlan, utemeljitelj pravne vede na Slovenskem.
1899 se je rodil v Novi vasi pri Cerknici kirurg dr. Božidar Lavrič. Sreda, 11. november Danes goduje Martin.
Danes je svetovni dan boja proti odvisnosti in svetovni dan mladine.
1215 se je začel četrti lateranski cerkveni zbor, ki je pomenil začetek obvezne vsakoletne spovedi in obhajila.
1595 se je rodil »prvi zgodovinar slovenskega rodu«, jezuitski pater Martin Bavčer.
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
1850 je bila v Celju prva obravnava pred poroto v Avstrijskem cesarstvu.
1870 so v Mariboru razpustili delavsko izobraževalno društvo.
1918 se je s kapitulacijo Nemčije in podpisom premirja Avstro-Ogrske
končala prva svetovna vojna.
1918 je postala Avstrija demokratična republika.
Četrtek, 12. november
Danes goduje Emil.
1794 je bila v Ljubljani prva društvena akademija Filharmonične družbe. 1811 je postala Centralna šola v Ljubljani tako imenovana akademija in je združevala pet fakultet.
1873	se je rodil v Metliki slovenski pesnik in pisatelj Engelbert Gangl. 1833 se je rodil ruski skladatelj Aleksander Porfirjevič Borodin. 1840 se je rodil začetnik sodobnega kiparstva Auguste Rodin. 1887 so se po izgonu jezuitov s Kranjske leta 1873 jezuiti vrnili. 1892 je umrl v Gradcu slovenski major Andrej Komel pl. Sočebran. Petek, 13. november
Danes goduje Stanislav.
354 se je rodil sveti Avguštin, afriški škof in največji krščanski teolog v zgodnji zahodni krščanski cerkvi.
1560 se je rodil v Ljubljani Tomaž Hren, ljubljanski škof in vodja protirefor-macije na Slovenskem.
1780 se je rodil Randžit Singh, ustanovitelj sikhovske kraljevine Pan-džap.
1813 se je rodil črnogorski razsvetljeni vladika Petar II. Petrovič Njegoš.
1874	se je rodil v Metliki slovenski književnik, urednik in politik Evgen Lampe.
1917 Krekova struja v SLS na čelu z dr. Korošcem ni hotela izvoliti načelnika stranke dr. Šuštaršiča v avstrijsko parlamentarno delegacijo. 1944 je Rôsenerjev operativni štab za uničevanje tolp začel z nemško policijo in slovenskimi domobranci napad na partizansko osvobojeno ozemlje v Beli krajini. Sobota, 14. november Danes goduje Nikolaj.
Danes je mednarodni dan sladkorne bolezni.
1765 se je rodil ameriški izumitelj Robert Fulton.
1774 se je rodil italijanski operni skladatelj Gasparo Spontini
1817 je bila v Trstu osnovana navtična šola, ki je čez nekaj let postala
pomorska akademija.
1840 se je rodil francoski slikar Claude Monet. 1863 se je v Kobaridu rodil slovenski skladatelj Hrabroslav Volarič. 1897 je bila na pobudo delavcev in nekaterih krščanskosocialnih izobražencev ustanovljena Slovenska krščansko-socialna delavska zveza. 1907 se je rodila švedska pisateljica Astrid Lindgren, ki je zaslovela s svojo otroško junakinjo Piko Nogavičko. Nedelja, 15. november Danes goduje Polde.
1315 je v bitki pri Morgartnu švicarska konfederacija prvič premagala vojsko Habsburžanov.
1738 se je rodil angleški astronom William Herschel.
1857 se je rodil v Stari Loki v Škofji Loki slovenski tržaško-koprski škof
Andrej Karlin. 1889 je bila po odstopu kralja Pedra II. v Braziliji razglašena
republika.
1867	je začel veljati v Avstro-Ogrski zakon, s katerim so bile močno razširjene politične pravice.
1868	so našli v Radencih glavno žilo vrelca slatine.
1920 je bil v Ljubljani protestni shod proti sporazumu z Italijo, ki so se ga
udeležile vse politične stranke.
Ponedeljek, 16. november
Danes goduje Jerica.
Danes je mednarodni dan strpnosti.
1810 je Napoleon podpisal ukaz o ustanovitvi Ilirskega polka, ki se je rekrutiral po okrožjih Ilirskih provinc.
1810 se je rodil največji pesnik češke romantike Karel Hynek Macha. 1874 se je rodil v St. Peterburgu ruski arktični raziskovalec in pomorski častnik Aleksandr Vasiljevič Kolčak.
1896 je bila v Ljubljani v salonu hotela pri Maliču prva filmska predsta-
1905 se je rodil v L'Hopitalu slovenski pesnik Mile Klopčič. 1924 se je rodila slovenska filmska in gledališka igralka Duša Počkaj. 1968 je svetovni tisk začel pisati o pokolu pri Mi Laju, ki so ga zagrešile ameriške sile v Vietnamu.
AvtottSOM
Peugeot 5008 pri nas januarja
Četudi Peugeot ter Citroen prihajata iz skupnega koncerna PSA, tržita podobne avtomobile in si zato tudi konkurirata. Povsem novi peugeot 5008 se uvršča v razred, v katerem najdemo Citroenovega picassa, le da se 5008 pojavlja v eni karoserijski različici, ne glede na to, ali gre za pet- ali za sedemsedežno izvedbo.
Francozi so pravi mojstri kombinatorike s številkami in modeli: petica označuje mo-delsko družino, dve ničli nišni izdelek oziroma nekaj več prestiža, osmica pa zadnjo generacijo. S takšnimi avtomobili imajo dovolj izkušenj, letos so na nemškem trgu uspeli povečati prodajo za skoraj 50 odstotkov! Pri Peugeotu se torej ambiciozno lotevajo evropskega trga enoprostorskih vozil, ker ta letno prinese milijon novih kupcev. Če kdo zna oblikovati enoprostor-ce, potem so to ravno Francozi. Izostrena ter navzgor zavihana prednja žarometa sta povezana z zadnjima z linijo, ki loči steklene površine od pločevinastih. Če ga primerjamo z manjšim »bratom« 3008, je 5008 daljši, nima tako velike maske in tudi zadnje luči so postavljene pokonci. Še najbolj spominjajo na bumerang, pri čemer so celo za kakšen centimeter odmaknjene od pločevine avtomobila. 5008 tudi nima drsnih vrat, kar je po svoje škoda, sploh če se z njim vozite po ožjih mestnih ulicah,
Zdravstveni nasveti
kjer vsak centimeter šteje. Armaturna plošča se močno naslanja na tisto iz manjšega 3008, le sredinski del je nekaj prestižnejši in seveda opremljen z visoko postavljeno ročico menjalnika. K družinskim avtomobilom se tudi poda svetla in pregledna notranjost, ki zraven bolj svetlega ambienta poskrbi tudi za boljšo preglednost iz vozila. Od skoraj šest kvadratnih metrov skupnih steklenih površin jih je 1,7 metra namenjenih panoramskemu strešnemu oknu. V peugeotu 5008 sedijo potniki enoprostorsko visoko, obenem je njihov položaj podoben tistemu v bolj osebnem vozilu, k čemur pripomore tudi naklon volanskega obroča. Tako kot večina tekmecev tudi pri Peugeotu stavijo na razporeditev sedežev 2 + 3 + 2, pri čemer so tisti v drugi vrsti vzdolžno nastavljivi. Zadnja sedeža lahko z enostavnim potegom pospravimo v dno vozila, ko sta postavljena, je za njima skromen 250-li-trski prtljažnik. Ta sedeža sta namenjena zgolj otrokom, zato je dostop do njiju tudi rahlo otežen. Če drugo in tretjo sedežno vrsto zložimo, se prtljažnik poveča na 2500 litrov, ob podrtem naslonjalu sovoznikove-
ga sedeža pa gredo v novega peugeota tudi 270 centimetrov dolgi predmeti. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da je zajeten prtljažnik dopolnjen z množico odlagalnih mest s skupno 48 litri prostornine.
V peugeota 5008 je moč vgraditi cel kup varnostne opreme kot tudi tiste doplačlji-ve opreme, ki je namenjena razvajanju potnikov. Naj omenim projiciranje podatkov na vetrobransko steklo pred voznikom, sistem, ki skrbi za varnostno razdaljo ali DVD-predvajalnik v naslonjalih prednjih sedežev. S pomočjo prikazovalnika podatkov voznik na vetrobranskem steklu spremlja hitrost, podatke tempomata in hitrost, ne da bi ob tem umaknil pogled s ceste. Radarski sistem distance alert je zadolžen za ohranjanje primerne varnostne razdalje, s tem da ima radarska tehnologija le funkcijo opozarjanja, kontrola avtomobila je seveda prepuščena vozniku. Ob sodobni multimedijski opremi Francozi razvijajo še lastno mrežo za nujne primere. Gre za klic v sili, ki zaenkrat deluje v osmih evropskih državah. Razveseljuje tudi podatek, da na seznamu serijske opreme vozila najdemo nepogrešljivi sistem za elektronsko stabilizacijo vozila ESP, šest zračnih varnostnih blazin, ki varujejo tudi potnika v zadnji sedežni vrsti. Trenutno manj želeno bencinsko ponudbo tvorita 1,6-litrska motorja: 1,6 vTi ter 1,6 THP. Peugeotovi dizli so okolju prijaznejši, saj 1,6 HDi v ozračje izpusti 140 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer vožnje. 2,0-litrski dizel je na voljo z motorjem s 150 KM in šeststopenjskim ročnim menjalnikom ter s 165-konjskim motorjem s samodejnim menjalnikom. Vsi omenjeni dizli so opremljeni s filtrom trdih delcev in ustrezajo ekološkim normam Euro 5. Peugeot 5008 nastaja v francoskem Sochauxu s predvideno letno prodajo 80.000 vozil, sicer pa je največja zmogljivost obrata 100.000 vozil, tako da lahko zadostijo tudi večjemu povpraševanju. Pri modelu 3008 jih je namreč povpraševanje kupcev prijetno presenetilo, saj je bilo za 20 odstotkov večje od predvidenega. Peugeot 5008 se v Nemčiji in v ostalih zahodnoevropskih državah že prodaja, pri nas pa ga bomo lahko preizkusili januarja prihodnje leto.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Grozdnata svetilka (Cimicifuga racemosa)
Opis
Raste v Kanadi in ZDA, v Evropi rastlino gojijo na plantažah. Najbolje uspeva na sončnih travnikih. Grm zraste do višine 2,5 m. Listi so veliki, nazobčani in razdeljeni na tri dele. Rastlina cveti julija. Iz majhnih, belih cvetov se razvijejo ovalni plodovi, ki vsebujejo številna ploščata semena. Aktivne učinkovine pridobivamo iz posušenih
		| '.K
		i h'M
		F Vjä
		- • jsl
	JjKv- «5	Jjgi|fl
	S' t. -•r	
		
	riÄ; IC	
	t" M J	
t» r	J *v ^ 4	
	\ s^Jr. v	
		
	¿•¿¡jjOsfl	
in narezanih korenik, ki jih nabiramo, ko so plodovi dozoreli.
Zdravilne snovi in učinkovine
Najpomembnejše so tri-terpenski glikozidi in fenoli. Korenike vsebujejo še alkaloid cimicifugin, salicilno kislino, rastlinske hormone, čreslovine, smole, maščobe, grenke snovi, eterično olje v sledovih in druge snovi.
Delovanje in uporaba
Cimicifuga racemosa je rastlina, ustvarjena za ženske. Že stoletja se uporablja v zdravilne namene. Severnoameriški Indijanci so z njo zdravili ginekološke težave in bolezni notranjih organov. Znanstvene raziskave v zadnjih letih potrjujejo ugodno delovanje izvlečka korenike, ki zmanjšuje vročinske oblive, izboljšuje spanje in zmanjšuje nemir, raz-
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
dražljivost ter brezvoljnost, torej pomaga pri težavah, ki pestijo ženske v obdobju klimakterija zaradi zmanjšanega izločanja ženskih spolnih hormonov. Zdravilna moč je posledica skupnega delovanja različnih učinkovin korenikegroz-dnate svetilke. Zdravilni pripravki Iz korenike lahko pripravimo izvleček oz. eks-trakt, tinkturo in iz suhega izvlečka tablete. Sklepne misli
V naših lekarnahponu-jamo rastlinsko zdravilo z izvlečkom cimicifuge racemose, ki lajša težave klimakteričnega sindroma. Njegovo učinkovitost in varnost potrjuje skoraj 50 let kliničnih izkušenj. Mehanizem delovanja še raziskujejo. Verjetno gre za selektivno vezavo na estrogenske receptorje v določenih tkivih - možganih, srcu, jetrih in kosteh (nepa tudi v dojkah, maternici in nožnici). Tablete z ekstraktom iz korenike cimicifuge blažijo navale vročine, ugodno vplivajo na raven maščob v krvi in ščitijo pred osteoporozo, obenem pa ne povečujejo tveganja za nastanek raka na dojki in maternici. Prav zato so zelo primerne za lajšanje hudih klimakte-ričnih težav pri ženskah, ki ne smejo prejemati hormonskega nadomestnega zdravljenja.
Stanislava Novak, mag. farm.
Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
Zgodnje prve snežinke
Čeprav nekoč ni bilo nič posebnega, če je prvi sneg zapadel že v začetku novembra, pa se mnogi čudijo, kaj se je letos zgodilo, da smo prve snežinke že videli plesati na nebu. Seveda niso pobelile nižin, tudi na višjih predelih so se zadržale samo kakšen dan, a na zimo so nas vseeno opomnile. V preteklem tednu seveda na prostem nismo imeli kaj veliko iskati, naslednji naj bi bil nekoliko bolj suh. Nekatere okrasne rastline bo pa zdaj res potrebno zaščititi pred zimskim mrazom.
Ena izmed rastlin, ki mnogim povzroča veliko dela v jeseni, so tudi vrtnice. Sprašujete se, ali jih je potrebno rezati, kako porezati in tako naprej. Nekoč smo jih v jeseni res porezali skoraj do tal. Takrat je tudi veljalo, da jih moramo zaščititi z smrečjem ali koruznico. danes tega ne počnemo več, saj so novejše sorte veliko bolj odporne na mraz. Pore-žemo le cvetoče veje, ali pa sploh nič. Če imamo posajene zelo visoke čajevke, jih skrajšamo, a le nekje na 60-70 cm višine, nič več. Pravo rez bomo opravili spomladi. Pokrov-nih vrtnic ne režemo, tudi plezalke pustimo na miru. Mno-gocvetnim vrtnicam bi odstranila samo odcvetele cvetove. Če pa so na njih rdeči plodovi, bi jih pustila popolnoma na miru, saj so prekrasen jesenski in tudi zimsld okras na zimsko pustih okrasnih gredicah. Vsem vrtnicam pa zavarujemo cepljena mesta in koreninski vrat. Tam so namreč na mraz najbolj občutljive. To lahko naredimo tako, da s pre-perelim, nepresejanim kompostom, listjem, slamo, senom pa tudi smrečjem ali koruznico zavarujemo odebelitev na steblu, ki bi morala biti tik nad zemljo, če smo vrtnice pravilno sadili.
Foto: Miša Pušenjak
Obvezno pa je zavarovati cepljeno mesto stebelnih vrtnic, saj je v višini enega metra najbolj izpostavljeno mrazu in predvsem spremembam temperature, ki so v naših krajih nekaj povsem normalnega v januarju in februarju. Za najbolj primeren, za rastlino varen način potrebujete juto, listje, seno ali slamo in vrvico. Lahko uporabite tudi agrokopreno. V vrtnih centrih lahko že kupimo juto, ki ima nekoliko redkejše tkanje, da prepušča nekaj svetlobe. Ta se mi zdi izredno primerna. Pa tudi enostavno je ravnati z njo. Vrtnico najprej ovijemo z agrokopreno, ker bomo to prozorno prekrivko pustili na rastlini dalj časa. Nato ovijemo okoli stebla juto tako, da jo pod cepljenim mestom z vrvico zavežemo skupaj, zgoraj pa pustimo odprtino. Nato v tako narejeno »vrečo« nasujemo listje ali seno. »Vrečo« zavežemo še nad rastlino. Takšen plašč jo bo zagotovo zaščitil pred zimskim mrazom. Seveda pa mora biti vrtnica dobro privezana ob opori. Da je ne bo polomil zimski veter, sneg ali mraz, ob rastlino zabijemo še dva dodatna kola. Tak tritočk-ovni sistem je namreč najbolj varen in ga tudi večje količine snega ali močnejši veter ne morejo premagati. Obvezno pa rastlino ob oporo privežemo pod cepljenim mestom in nad njim, tam je namreč do konca življenja najbolj občutljiva na lomljenje. Da pa se ne bo odlomila višje, jo ob dodatno oporo privežemo še na vrhu, najbolje kar z ostankom vrvice, s katerim smo zavezali juto.
Veliko težav z zimskim mrazom imajo tudi trajne rastline, posajene v loncih, tudi jagode. Težava rastlin v loncih pozimi je, da so mrazu izpostavljene tudi korenine. Nadzemni deli rastlin so seveda prilagojeni na mraz in ga dobro prenašajo. Korenine pa so v naravi v zemlji, kjer le redko zmrzuje. Zato je predvsem rastline v manjših loncih smiselno zavarovati. Najenostavneje je, da lonce postavimo v nekoliko večje škatle, med lonec ali korito in stene škatle pa natlačimo izolacijski material. To je lahko listje, slama, pokošena in posušena trava ali pa kar časopisni papir. Vem, da je veliko povešavih jagod v loncih, pa tudi manjših trajnic, grmovnic in podobno. Na tak način je bolj gotovo, da bodo zimo preživele brez večjih težav. Seveda je pomembno tudi, da prenehamo dognojevati že veliko prej, zdaj je že prepozno, in da poberemo tudi vse nedozorele plodove jagod pred zimo in porežemo tudi vse semenske zasnove cvetočih trajnic. Rastlin v loncih pozimi ne smemo pozabiti zaliti na eni strani in odstraniti sneg ali celo doliti odvečno vodo na drugi strani. Prevlažne rastline bodo slabo prezi-mile, presuhe pa se nemalokrat posušijo. Najenostavneje pa je, da lonce preprosto zakopljemo na vrtu v zemljo, če vrt seveda imamo. Naslednje leto jih bomo morali presaditi, takrat bomo lahko tudi očistili lonce.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene scene
Michael Jackson je v zadnjem letu zaslužil več kot 90 milijonov dolarjev. Pokojni kralj popa je samo v zadnjih petih mesecih po smrti (25. 6.) zaslužil 72 milijonov dolarjev in se tako prebil na tretje mesto Forbesove lestvice na kateri so uvrščeni pokojniki z največjimi zaslužki. Zanimivo je tudi dejstvo, da je ta znesek zaslužil že pred pričetkom predvajanja filma This Is It, ki bo nedvomno prinesel prav tako rekordne zaslužke. Na prvem mestu omejene lestvice je Yves Saint Laurenta, ki je v zadnjem letu zaslužil več kot
350 milijonov dolarjev. ®@®
Peter Gabriel je najavil izdajo novega albuma pri-
redb. Na albumu pod imenom Scratch My Back bodo orkestralne priredbe nekaterih največjih glasbenih avtorjev, kot so Paul Simon, Lou Reed, Neil Young in David Bowie. Album naj bi izšel v drugi polovici prihodnjega leta, znane pa so že nekatere skladbe, ki bodo na albumu Heroes, Listening Wind in
Philadelphia.
®®®
Natalie Merchant zaključuje snemanje novega studijskega albuma. Dolgo pričakovani album te cenje-nje ameriške kantavtorke, nekdanje članice zasedbe 10,000 Maniacs, naj bi izšel 2. marca prihodnje leto. Album bo nosil ime Leave Your Sleep in bo njen prvi album
Peter Gabriel
Pripravi se na nepozabno dirko! Dirkaj z najboljšimi dirkalniki in se podaj v lov na zmago proti težkim nasprotnikom, proti tebi pa delujeta tudi čas in teren! Premagaj vse in zmagaj! Published by: Gameloft
Pošlji: TD AVTO na 3G3G
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
To je to
Foto: internet
Michael Jackson
po letu 2001, ko je izdala album Motherland.
Nekdanji član dueta Wham George Michael se je odločil, da bo letos izdal božično skladbo. Nova verzija skladbe December Song, ki jo je že lani ponudil na svoji spletni stran,i bo izšla 14. decembra. 7. decembra pa bo izšel tudi live CD/ DVD pod naslovom Live In London, kjer bodo posnetki njegovih koncertov iz londonske dvorane Earls Court in dva koncerta imenovana The Final Two, ki sta zaključila zelo uspešno turnejo 25 Live Tour.
®@®
Člani zasedbe U2 so priznali, da so sila nezadovoljni s prodajo svojega zadnjega albuma No Line On The Horizon. Kot je povedal frontman zasedbe Bono, je glavni vzrok za neuspeh premajhno število pop skladb na albumu. Kljub temu da se je album v marcu letos takoj povzpel na prvo mesto britanske glasbene lestvice in se je prodal skoraj v milijon izvodih, je to njihov najslabše prodajani album v zadnjih desetih letih. Album How to Dismantle An Atomic Bomb iz leta 2004 seje prodal v 3,2 milijonski nakladi, album All That You Can't Leave Behind iz leta 2000 pa celo v 4,3 milijona izvodih. Prvi singel z novega albuma Get On Your Boots se je prebil na komaj 12 mesto britanske glasbene lestvice, naslednji singel I'll Go Crazy If I Don't Go Crazy Tonight pa seje zaustavil že na 32. mestu omenjene lestvice.
®®®
Britanski pop zvezdnik Robbie Williams bo na podelitvi letošnjih britanskih glasbenih nagrad prejel posebno nagrado Outstanding Contribution to British Music »za izjemen prispevek glasbi«. Svečana podelitev le-
tošnjih nagrad bo 16. februarja v dvorani Earls Court v Londonu. Robbie Williams je rekorder po številu osvojenih britanskih glasbenih nagrad, saj jih je skupaj prejel že kar 15.11 jih je prejel sam, štiri pa še kot član zasedbe Take That, ki jo je zapustil leta 1995. Od takrat naprej je prodal več kot 55 milijonov albumov. Ravno v teh dneh pa je na trgovske police prišel že njegov osmi studijski album Reality Killed The Video Star, ki ga je zelo uspešno najavil s hit singlom Bodies. Posebno nagrado za izjemen prispevek k britanski glasbi so med drugimi prejeli tudi Sir Paul McCartney, David Bowie, Oasis, Pet Shop Boys.
Paul McCartney je objavil datume svoje nove evropske glasbene turneje. Ikona britanske glasbe, Sir Paul McCartney (67.) se kljub dejstvu, da je že pred dvema letoma napovedal svoje slovo, očitno še ne misli posloviti s svetovne glasbene scene. Decembra letos bo imel McCartney sedem specialnih dvoranskih koncertov, ki jih bo moč slišati in videti v Parizu, Arnhemu in Kolnu in Hamburgu, ki slovi kot kultno mesto za njegove Beatlese. Turneja bo končal 22. decembra z edinim koncertom v Veliki Britaniji v znameniti londonski dvorani O2. Koncerti Paula McCartneya so edinstveni glasbeni dogodek, ki obiskovalcem ponujajo priložnost, da ponovno doživijo nekatere najpomembnejše trenutke v zadnjih petdesetih letih. Za vse tiste, ki radi poslušate nekdanjega Beatla, pa imam še eno dobro novico, 17. novembra v trgovine prihaja njegov najnovejši live CD/DVD Good Evening New York City, ki je bil posnet na njegovi zadnji ameriški turneji.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	FIREFLIES - OWL CITY
2.	WHATCHA SAY - JASON DERULO
3.	DOWN - JAY SEAN FT. LIL WAYNE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
2.	WHAT ABOUT NOW - WESTLIFE
3.	DOWN - JAY SEAN FT. LIL WAYNE
NEMČIJA
1.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
2.	PAPARAZZI - LADY GAGA
3.	SEXY BITCH - DAVID GUETTA FT. AKON
Nestrpnost
... slovenski nacionalni šport. Karvse-povsod je. Najde se v šolah, na ulicah, v raznih napisih in grafitih, celo med politiki je zasajena. Nestrpni smo do vsega, bodisi so to geji, lezbijke, priseljenci, transeksualci, posebneži in tako naprej. Nestrpni smo tudi do Romov, vendar o tem ne bom razglabljal, saj mislim, da je v tem primeru to precej obojestransko. Kot sem že zapisal, niti nekateri politiki se ne vzdržijo. Še posebej, ko gre na primer za istospolne družine in pri teh je Nova Slovenija seveda prva v vrsti. Za njih ta pojem sploh ne obstaja. To je primitivizem, vendar o tem kasneje.
Skratka, zdi se mi, da bi na tem področju bilo potrebno nekaj ukreniti. Sicer bi se to dalo urejati z vzgojo v šolah, vendar kaj, ko so družine tiste primarne celice in v njih je takšna mentaliteta zakoreninjena. Mislim, da so takšne spremembe v državi v prvi vrsti odvisne predvsem od ljudi in ne od vlade. Ta lahko sicer predpiše zakone in kazni, mislim pa, da se pri tem tudi konča. Kaj več ne more narediti. Takšne spremembe so odvisne izključno od ljudi, in dokler bodo ti mislili, da so geji/lezbijke in priseljenci manjvredni, bo stanje pač takšno, kot je. Seveda, če jih sploh imajo za ljudi. V večini primerov so to tako ali tako izrodki, izmečki in stvori. Nekateri to še zmerom štejejo kot bolezen in mislim, da če bi imele določene institucije še zmerom tak vpliv kot nekoč, bi jih še dandanes vezali na mize, zapirali, žgali, mučili ter obsojali sodomije. Pa na srečo ni tako. A to ni problem, problem je, da je takšno mišljenje tako močno zakoreninjeno v narodno mentali-teto, da je zlepa ne gre odstraniti.
Takšnih ljudi ne razumem in do njih nimam tolerance, zame so primitivci. To so ljudje, ki kakor hitro kdo omeni istospolne partnerje ali pa na primer Salome, ki mi prva pade na pamet, začno na obrazu delati čudne grimase, se zgražati ter jih zaničevati. Sploh ne pomislijo, da si ti ljudje niso sami krivi, da so drugače spolno usmerjeni ali da so se morebiti rodili v napačnem telesu. Na kraj pameti jim ne pade, kako bi se oni počutili v njihovi situaciji. Konec koncev, tudi sam, če bi tako čutil in se ne bi dobro počutil v telesu, v katerem sem se rodil, bi hotel spremeniti spol. Zdaj pač tega ne čutim, vendar to ni noben plus, kakor tudi minus ne. Tak pač sem in to je to, kar pa butljem ne gre v glavo. Odstopanja so zanje slaba. In prav zares, sploh ne razumem, kako je nekdo lahko tako nestrpen do sočloveka, ko pa mu ta noče nič slabega. Saj nihče ne pravi, da bi vsi morali biti drugače spolno usmerjeni, nihče me ne sili, naj spremenim spol, nič me ne stanejo. Saj mi vendar nikakor ne škodijo, to so njihove osebne reči, in če so drugače dobri ljudje, po mojem okusu, sploh ne vidim razloga, da bi bil do njega nestrpen.
Tako da mislim, da je nestrpnost primitivna oblika izražanja ter da je vsak, ki se z njo izraža, primitiven. Za konec pa bi povedal samo še to, da preljub slovenski narod nemalokrat zamenjuje kritično mišljenje in nestrpnost. Seveda pa ta dva pojma nimata nič kaj skupnega, saj biti nestrpen ni prav, biti kritičen pa je še kako priporočljivo. In tega, kritičnega mišljenja, Slovencem manjka. Potem pač iščemo alternative, kot je na primer nestrpnost. Pri kritičnem mišljenju si je potrebno ustvariti mnenje in potrebno je razmišljati, kar pa je velikokrat v tej državi pretežko in odveč. Najlažje je pač s prstom pokazati na nekoga in preprosto reči, da je napačen.
Matic Hriberšek
Lestvj ca
2. MOLL
NA
_ ¡LE
)IES - ROBBIE WILLIAMS
.LION DOLLAR BILL - WHITNEY HUST
3.	HAVEN'T MET YOU YET - MICHAEL BUBLE
4.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LAR-SEN
5.	THIS IS IT - MICHAEL JACKSON
6.	BAD BOYS - ALEXANDRA BURKE FT. FLO-RI-DA
7.	FALLIN' FOR YOU - COLBIE CAILLAT
8.	SHE WOLF - SHAKIRA
9.	I WANT TO KNOW WHAT LOVE IS - MARIAH CAREY
10.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
11.	WE WEREN'T BORN TO FOLLOW - BON JOVI
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Torek
Špageti po bolonjsko, solata Sreda
Krompirjeva omaka, hrenovke Četrtek
*Zelenjavni zrezki z ajdovo kašo,
smetanova omaka
Petek
Ocvrti kaneloni s šampinjoni, francoska
solata
Sobota
Telečji paprikaš, testenine Nedelja
Goveja juha, **pečen piščanec v kosih,
krompir, solata
Ponedeljek
Govedina (iz nedeljske juhe), dušen ohrovt
*Zelenjavni zrezki z ajdovo kašo
20 dag ajdove kaše, 10 dag korenja, 10 dag blitve, 10 dag gomolja zelene, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 4 žlice ajdove moke, 2 jajci, 3 žlice drobtin, 10 dag pora, bazilika, mleti muškatni orešek, sol, črni
poper, 2 dl olivnega olja.
Ajdovo kašo skuhamo v slani vodi, zelenjavo pa skuhamo posebej. Kašo ohladimo. Zelenjavo sesekljamo na drobno, da dobimo gosto maso kot pire. Dodamo kašo, jajca, ajdovo moko, drobtine in začimbe. Rahlo premešamo, da dobimo dovolj kompaktno maso, iz katere potem oblikujemo zrezke okrogle oblike in jih počasi ocvremo v vročem olju z obeh strani. Poleg lahko ponudimo toplo smetanovo omako.
**Pečen piščanec v kosih
Piščančje meso (bedrca, krače, prsi), mešana zelenjava (zelena, por, korenje, peteršilj ...), krompir, začimbe: sol, poper, rdeča paprika, muškatni orešček; olje.
Krompir olupite, narežite na kolobarje, posolite in podevajte v ognjevarno posodo. Dele piščanca enega za drugim dobro pope-cite na olju, nato jih položite na krompir in prelijte z oljem, v katerem so se pekli. Posolite še piščanca (lahko z vegeto). Zeleno in korenje olupite in narežite na kocke, por in steblo zelene pa na kolobarje ter razporedite med dele piščanca. Prilijte malo vode, pokrijte in najprej dušite v pečici, segreti na 200°C, pred koncem kuhanja pa odkrijte in še zapecite - vse skupaj približno eno uro.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Nemški pregovor: Lepe besede dajo še dimu težo.
•k-k-k
Nizozemski pregovor: Sladke besede človeka bogatijo s prijatelji.
•k-k-k
Teluški pregovor (Indija): Nihče ni umrl od prekletstva, niti preživel od blagoslova.
-k-k-k
Osetinski pregovor: Prekletstvo ljudi je hujše od božjega.
-k-k-k
Bengalski pregovor: Božje ime je večje od boga.
-k-k-k
Korejski pregovor: Budov obraz je odvisen od kiparja.
-k-k-k
Finski pregovor: Ti le začni bogateti, naprej bo šlo samo.
-k-k-k
Angleški pregovor: Bogataševe madeže skrije denar.
-k-k-k
Finski pregovor: Revež si za lačnega iz ust vzame, bogataš niti iz roke ne da.
-k-k-k
Kitajski pregovor: Ko bogataš obuboža, postane učitelj.
Smeh ni greh
NEPLODNOST, JALOVOST
ANGLEŠKA PESNICA (NINA)
ANITA ZORE
KRSTNI BOTER (REZIJANSKO)
NEMŠKI KUHAR (CHRISTIAN)
LJUBEZEN (ZASTARELO)
LIKALNIK (STARINSKO)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
MEHKO USNJE
OBRTNIK LESNE STROKE
DVOŽIVKA IZ DEVONA
VRBA IVA (NAREČNO)
OBZIR, TAKT
KROJAŠKO ORODJE ZA REZANJE
ZEVSOVA
LJUBICA, DANAJA
ZMIKAVT
SLIKAR (DANILO)
ŠPORTNO DRUŠTVO
PREBIVALKA PEROVEGA
BOKSARKA ALI
RUDI HITI
STARA LEKARNIŠKA ENOTA
NADOMESTEK DENARJA
IGRALKA JANKOVIČ
IZ BESEDE ADENA
FR. IGRALEC (JEAN)
NATAŠA ERJAVEC
PEVEC IN ŠPORTNI REPORTER (GORAZD)
ZNAMKA NEMŠKIH FOTOAPARATOV
NASIČEN OGLJIKOVODIK
SOBICA
POLJ. PESNIK (ROMAN)
VATERPOLIST ŠINKOVEC
PASTIR IZ OPERE »SNEGU-ROČKA«
KRIČANJE
Urednik zaupnih pogovorov dobi pismo:
»Stara sem 16 let, moj fant pa 20. Zelo se ljubiva. Zadnjič me je poljubil. Bilo je zelo lepo. Potem me je potipal pod krilom. Bilo je še lepše. Jaz sem nehote podrsala z roko po hlačah in odkrila steklenici podoben predmet. Je mogoče moj fant alkoholik?«
»Babica, po pravici mi povej: ali se še spominjaš prvega poljuba?«
»Eh, ljubica, če ti po pravici povem, se ne spominjam niti poslednjega ... «
Oče šestnajstletne Marije ves iz sebe grobo ošteva mladega Tineta:
»Moji hčeri si vzel nedolžnost! Kaj nameravaš zdaj? Kaj sploh lahko rečeš o tem potuhnjenem dejanju?«
Mladenič jeclja: »Oprostite, gospod, ne bom nikoli več ... «
Ko je kmet, ki je zašel v mestu v javno hišo, zvedel za ceno storitve, je osupnil. »Toliko? A ste nori? Za ta denar si lahko kupim dva prašička!«
»Lahko,« se nasmehne ženska, »če ti bo z njima lepše ... «
Kaj je biseksualni moški? To je moški, ki bi seksal.
»Rudi, noseča sem,« reče Dragica svojemu fantu, »in če ne boš ničesar ukrenil, se bom vrgla z najvišjega nebotičnika!«
»Dragica, ti si pa res pravi tovariš.«
»Koliko hočeš za celo noč?« vpraša ameriški obiskovalec javne hiše prostitutko.
»Sto dolarjev.«
»Norost! Otok Manhattan je bil prodan za vsega 25 dolarjev.«
»Že, že, toda otok samo leži in nič ne počne.«
»Smešno: moja mama stalno govori, da so vsi moški enaki.«
»In zakaj te to moti?«
»Saj me ne, le sprašujem se, kako je to ugotovila.«
»V obupnem položaju sem,« se pritožuje Janez Tonetu, »pisal mi je mož moje ljubice, češ da me bo ustrelil, če ne bom nehal zalezovati njegove žene.«
»Nehaj jo torej zalezovati, saj so še druge ženske na svetu,« mu svetuje Tone.
»Če pa pismo ni bilo podpisano ... «
V javni hiši razloži moški svoje želje: »Rad bi imel takšno, ki ima velike prsi in majhno stvarčico.«
»Malo potrpite,« reče madame in odide.
Čez nekaj časa se vrne in vpraša: »Kje je zdaj tisti, ki ima velike roke in majhnega tiča?«
»Ali si že slišal, Žane, da je najin prijatelj homoseksualec?«
»Lepa reč, meni je pa ves čas govoril, da je mehanik!«
Mlada punca se je, utrujena od dolgega sprehoda v parku, usedla na klop in se zleknila nanjo. Mimo je prišel klošar, sedel poleg nje in vprašal: »Punčka, a si razpoložena za kakšno igrico?«
»Sram naj vas bo. Kaj pa si mislite o meni?«
»Kaj neki pa naj bi si mislil, saj si vendar v moji postelji!«
Ugankarski slovarček: AKARPIJA = neplodnost, jalovost; BAK = poljski pesnik (Roman, 1958-); BALL = ameriški filmski režiser (Alan, 1957-); BAU = nemški kuharski mojster (Christian, 1971-); KOSOVINC = slovenski metalurg (Ivan, 1922-1999); LAYARD = an-gelška pesnica (Nina Frances, 18531935); NUBUK = mehko kosmateno usnje; NUN = krstni boter (Rezija).
■ue>j|e
'eeuea 'o|e>j!| 'eo|e| 'efje>js 'Aeqnfi 'o|A|3 'oueJA 'jeuqje 'AQ 'oeAe|go}!os 'neg 'oubn 'uoq 'jezjw 'unu '|ejos '^jULjaiojjd 'zv *>|eg 'e|!e~| 'epe^e 'oujAoso^ '}0|d 'seueg 'eoej>j 'jedos :ouAPjopoA :3)|uezjj)| 3) As^say
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
tea. ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
PEVEC PRŠA
SODNIK
Govori se ...
... da so martinovanja mnogi izkoristili tudi za udejanjanje svojih osebnih, pardon telesnih (krokarskih) ambicij.
... da je ob prazniku hajdinske občine njen prvi mož spet spomnil na še vedno nerealiziran projekt Megalaksije. Tisti, ki so ga predlagali, še naprej samo obljubljajo - ali pa molčijo.
... da se nekateri župani baje hudo sekirajo zaradi neodgovornega obnašanja države do izplačila koncesnin, nekaterim pa baje to celo (privoščljivo) godi.
...da so javne razprave o trasi daljnovoda Cir-kovce-Pince po občinah, skozi katere bo tekel, le zato, ker pač morajo biti, saj naj bi bili vsi potrebni projekti že odobreni in dokončani.
... da so projektanti omenjenega daljnovoda baje upoštevali dejstvo,
da lahko elektromagnetno sevanje škoduje pticam in živalim, ob tem pa pozabili, da lahko škoduje tudi ljudem.
... da mariborski žogo-brcarski trener baje resno potrebuje okulista: v nedeljo na Ptuju namreč sirotek ni videl nobene sporne situacije, gledalci pa kar tri.
Vidi se ...
... da je bilo pred mar-tinovanjem goskam v glavnem zelo lepo, saj so imele bistveno boljši in bogatejši jedilnik od siceršnjega. Žal pa se je te dni vse obrnilo na glavo, saj se sedaj vse to slastno odraža na jedilnikih njihovih gospodarjev. Sicer pa so si same krive - kaj pa niso držale kljuna, ampak so izdale svetega Martina.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 13. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Alen Lovenjak, Tibolci 43/b, 2272 GORIŠNICA.
Foto: Marko Vidovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli zanimivo fotografijo in dopis: »Pozdravljeni! Pošiljam zanimivo fotografijo, narejeno v novi HDR-i tehniki. Oprema: Canon EOS 350D Sigma 70-300 DG teleobjektiv. Pogled na Cirkulane z bližnjih hribov. Posnel Marko Vidovič, Stojnci 21/a«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
3		7		8				
9		5					6	
				7				9
7					1			
				2		8		
	3	2	7					5
			2				5	
6		3						
		4	3			7		2
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	000
Bit	¥»¥	©©	€€	0
Dvojčka	V	©	€€€	000
Rai	¥»¥	©©	€	000
Lev	VV	©©©	€	00
Devica	V	©©	€€€	0
Tehtnica	VV	©©©	€	000
Škorpijon	VVV	©©	€€€	0
Strelec	V	©©©	€€	00
Kozorog	VVV	©©	€	000
Vodnar	V	©	€€	000
Ribi	VV	©©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. novembra do 16. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Nekoč je slaven izvajalec Chopinovih skladb, francoski pianist Alfred Cartot, moral poslušati pri prijateljih nadvse dolgo in dolgočasno skladbo, ki jo je igral na klavir domači osemletni "čudežni otrok". Ko so pianista vprašali, kaj meni o njegovem igranju, je odgovoril: "Po mojem ga je dvakrat težje prenašati
kot povprečnega šestnajstletnega pianista."
***
Kritik Clifton Fadiman je menil o pisanju ameriškega pisatelja Wiliama Faulknerja: "Celo tisti, ki pravijo, da je gospod Faulkner naš največji literarni sadist, ga ne cenijo dovolj, saj
muk ne trpijo samo njegovi junaki, ampak tudi bralci."
***
Ko so Nemci v drugi svetovni vojni zasedli Dansko, je bil njen kralj Kristijan X. star že več kot sedemdeset let. Nekoč je prišel k njemu visok nemški častnik in mu zabičal, da ne smejo več izobešati danske zastave.
»Čez deset minut,« mu je odvmil kralj, ki je že večkrat dokazal svoj pogum, »bo danski vojak izobesil zastavo na tej palači!«
»Če bo to storil,« je zagrmel častnik, »bo ta vojak takoj ustreljen!«
»Ta vojak bom kar jaz sam!« mu je mirno odgovoril kralj, se
obrnil in odšel izobesit zastavo.
***
Britanski dramatik, pesnik, kritik in esejist Thomas Stearns Eliot je dobil od finančnega urada formular, v katerem bi moral zapisati svoje dohodke za določitev davčne osnove. Ko je naletel na vprašanje: »Kdo je udeležen pri dohodku,« je vzdih-
nil in vpisal: »Samo davčni urad.«
***
Ko je francoski predsednik Georges Clemenceau izgubil dragocenega sodelavca, se mu je, še preden so pokopali umrlega, prišel vsiljevat nekdo drug, da bi prevzel njegovo mesto.
»Prav,« mu je odgovoril Clemenceau. »Morate se samo še dogovoriti s pogrebnim zavodom.«
Ptuj • Imenovali tretjo ptujsko vinsko kraljico
»
Kot sonce v steklenici
«
Na Ptuju so letošnje martinove prireditve pričeli kar se da slovesno, kajti na dvorišču Ptujske kleti so 6. novembra ustoličili tretjo ptujsko vinsko kraljico. Po Svetlani Širec in Tatjani Caf je ta čast pripadla 25-letni študentki sociologije in slovenščine ter vzporedno visokošolskega študija ekonomije Tanji Hauptman iz Vintarovcev v občini Destrnik.
Ob vinskih vitezih, vinskih kraljicah in princih karnevala so se ustoličenja udeležili vinogradniki in vinarji s širšega območja Ptuja, za katerega promocijo bo skupaj s celotnim slovenskim vinskim kraljestvom skrbela nova ptujska vinska kraljica, ki prihaja iz znane vinogradniške družine. Tanja Hauptman je tudi znana ptujska lepotica, saj je kot mis Štajerske leta 2004 osvojila lento prve spremljevalke mis Slovenije 2004.
Tanja Hauptman še vedno dela tudi kot manekenka in hostesa, prav tako ji ni tuj gledališki oder - igra v Šus teatru v Dražencih. Že dve leti pa tudi dela na področju promocije in prodaje kozmetike. Krono ptujske vinske kraljice bo nosila z veseljem in častjo, trudila se bo, da bo upravičila zaupanje za tako pomembno nalogo, kot sta promocija slovenskih vin in kulture pitja. »Vino je kot sonce v steklenici, naj nam te dni sveti vsaj to,« je
ob svojem ustoličenju v stilu znanega francoskega pregovora še posebej poudarila.
Nova ptujska vinska kraljica nosi obleko kreatorke Sanje Ve-ličkovič, ki je tudi v najnovejši kreaciji obleke vinske kraljice zadržala rdečo nit - znak ptujskega grba, barvo belega in rdečega vina, pa nepogrešljive grozde, ki za razliko od pravili, ki se spremenijo v vinsko kapljico, ostanejo nedotaknjeni in se bohotijo na obleki.
MG
v3.	*
inske krču
Foto: Črtomir Goznik
Tanja Hauptman je tretja ptujska vinska kraljica.
Ptuj • 27. razstava pasemskih malih živali
Več kot 500 golobov, ptic, kokoši in zajcev
V športni dvorani Mladika je bila od petka do nedelje na ogled že 27. razstava pasemskih malih živali, ki je bila kljub slabemu vremenu dobro obiskana. V petek so si jo z zanimanjem ogledali tudi malčki iz ptujskih vrtcev in osnovnih šol ter celo dijaki.
Foto: M. Ozmec
Med razstavljenimi primerki je bilo kar 291 golobov različnih barv in pasem.
Kot je povedal vodja razstave Franc Štumberger, so prizadevni člani društva gojiteljev pasemskih malih živali iz Ptuja tokrat predstavili 535 različnih živali. V lepo opremljenih kletkah se je razkazovalo največ, kar 291 golobov v 17 različnih barvah, razstavljenih pa je bilo tudi 109 primerkov različnih sobnih in eksotičnih ptic, predvsem papig, 102 pasemska kunca ter 33 pasemskih kokoši.
Sočasno z letno društveno razstavo pasemskih malih živali pa so pripravili tudi specialno razstavo rejcev golobov King kluba Slovenije, to so rejci orjaških golobov pasme ameriški king, ki so bili prvotno vzgojeni in namenjeni prehrani ljudi. Sicer pa gre še vedno za ene največjih in najtežjih golobov, saj je teža posameznega primerka od 80 dekagramov do enega kilograma. Posebnost razstave so bile tudi srednje velike papige pasme sivi jako, rejca Janka Čuša iz Moškanjcev, ki sodi v vrh kvalitetnih rejcev papig v
Sloveniji.
Vse razstavljene živali in ptice so si skrbno ogledali in
ocenili tudi sodniki združenja rejcev malih živali Slovenije, ki so med kunci izbrali 16 prva-
-
k

kov pasme, med golobi kar 35 prvakov pasme, med pticami 9 prvakov, med kokošmi pa eno prvakinjo pasme.
Ob razstavi, ki je bila odprta od petka, 6. novembra, zjutraj do vključno nedelje, 8. novembra, pozno popoldne so izdali tudi ličen katalog, v katerem so
podrobneje predstavljeni vsi rejci in razstavljene živali. Kljub slabemu vremenu z dežjem je bil obisk na razstavi zelo dober, še posebej v petek dopoldne, ko so si jo z zanimanjem ogledali tudi malčki iz ptujskih vrtcev in osnovnih ter nekaterih srednjih šol, v soboto in nedeljo pa
so prihajali obiskovalci tudi od drugod.
Po besedah Antona Lesja-ka, predsednika društva gojite-ljev pasemskih malih živali, je v ptujskem društvu trenutno aktivnih okoli 45 članov, imajo pa tudi okoli 20 podpornih članov ter večje število podmladka, kar jim zagotavlja dobro perspektivo. V svojih društvenih prostorih na Zadružnem trgu 12 b v Ptuju se sestajajo vsak mesec, sodelujejo pa tudi na drugih razstavah pasemskih malih živali po vsej domovini, kjer dosegajo zelo dobre ocene.
OM
1v/,\/sadjarstvo, ^BTr I BP J vlnoSradnlStvo J^r Jh\	In vinarstvo
— vrtnine
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v novembrski številki med ostalim preberete o fizioloških boleznih jabolk, o selekciji sort kostanja v
Sloveniji, o obnovi vinogradov in zaustavitvi alkoholnega vrenja ter o strojni saditvi vinske trte; v prilogi Vrtnine pa o pridelavi kolerabice ter o foliarnem gnojenju zelenjave.
Rsvija Sad - 20 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Ptuj • Skrb za izobraževanje gasilcev
Spričevala za 300 tečajnikov
V petek, 6. novembra, popoldne je bila v dvorani doma Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj slovesnost, na kateri so ob prisotnosti najvišjih predstavnikov gasilstva v regiji podelili spričevala približno 300 tečajnikom.
Ob zaključku uspešnega usposabljanja je tečajnikom prvi čestital regijski poveljnik gasilskih enot Janez Liponik, ki je izpostavil pomembnost izobraževanja pri vsakodnevnem delu v gasilskih društvih. Čestitkam se je pridružil podpredsednik gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc, ki je ob tem opozoril tudi na nekatere spremembe pravil gasilske službe, saj se v vlogi vodje skupin pojavlja nov čin - višji gasilec. Bolj kot do sedaj so izpostavljeni tudi pogoji izobrazbe v vseh strukturah gasilstva, sicer pa
je izrazil trdno prepričanje, da bodo vsi tečajniki pridobljeno znanje nadgrajevali in uspešno prenašali tudi na sočlane v gasilskih enotah. Na vse večji pomen izobraževanja gasilcev je opozoril tudi predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglic, ki je ob tem poudaril, da je bilo v ptujski zvezi letos v izobraževanje vključenih kar 319 gasilcev, ki so sodelovali na izobraževalnih tečajih na treh različnih mestih, na Grajeni, v Markovcih in v Ptuju. Sicer pa je pohvalil tudi predavatelje, ki so tečaje izvajali kvalitetno ter
v skladu z določili in normami Gasilske zveze Slovenije.
Zatem so svečano izročili spričevala, najprej gasilcem, ki so si pridobili naziv vodja enot, nato so spričevala prejeli vodje enote, za njimi vodje skupine, nato pa še tisti, ki so obiskovali nadaljevalni tečaj za gasilca in tečaj za uporabnika radijskih postaj. Po skupinskem fotografiranju posameznih skupin pa so svoje druženje nadaljevali na srečanju ob izmenjavi mnenj in izkušenj o delu v posameznih gasilskih enotah.
OM
Foto: M. Ozmec
Spričevala sta slušateljem izročila podpredsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc in regijski poveljnik Janez Liponik (desno).
Prireditvenik
Torek, 10. november
11.00 Ptuj, Grajska vinska klet, predavanje Zavetnik vinogradnikov - papež Urban I in škof Martin Tourski, predava Ivan Tušek, arheolog, konsevator, svetnik 16.00 do 17.00 Ptuj, Ptujska klet, vodeni ogled Ptujske kleti ob kozarčku mošta
16.00 Podvinci, pred gasilskim domom, sprejem novega gasilskega
vozila, vabljeni vaščani 16.00 Zakl, pušlšank - bar Maučič, pokušina starega vina, pokušina
mošta, domača hrana 17.00 Selce, kulturni dom, streljanje z zračno puško 19.30 Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj salse
19.30 Maribor, SNG, balet, Bajadera, VelDvo, za abonma Opera in Balet torek in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za
Sreda, 11. november
10.00
11.00
15.00
16.00
17.00 19.00
Lenart, dom kulture, lutkovna predstava za otroke Krtek Zlato ali kakec, ki je padel z neba
Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program z godbo Pepi krulet in drugimi, prihod princev karnevala, inavguracija 11. princa karnevala, vinogradniške igre ...
Veliki Okič, kmetija Pintarjevi, dan odprtih vrat kmetije, pospravilo vinogradnikovega klopotca, počastitev 60. obletnice gospodarja kmetije .
Stanošina, pušlšank - bar Babilon, pokušina starega vina, pokuši-na mošta, domača hrana
Pragersko, pri vodnem stolpu, martinovanje in kostanjev piknik Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, koncert Javier Rodriguez & Chensamble Argetino
Četrtek, 12. november
16.00
16.30 18.00
18.00
19.30
Gorca, pušlšank - vinogradnik Branko Plajnšek in kmetija Plajn-
šek, pokušina vina, pokušina mošta, domača hrana
Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, pravljica Orehov palček
Ptuj, Miheličeva galerija, razstava krpank umetnice Nevenke
Žlender, razstavo in umetnico bo predstavil profesor doktor Janez
Bogataj, razstava je na ogled do 6. decembra
Lenart, avla Jožeta Hudalesa, odprtje razstave slik in keramike
Nežike Novak iz Železne Kaple
Maribor, SNG, balet, Bajadera, VelDvo, za izven
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM visokokvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 10.11.
8.00 S pesmijo pozdrav jeseni 09 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Pri Gašpeiju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destmik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 11.11.
8.00 Večer vinskih ljudskih pesmi 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Hajdina - osrednja prireditev 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
ČE1KIEK 12.11.
8.00 Igra - Cvetje v jeseni 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika iz občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 13.11.
8.00 Občina Goiišnlca - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU Odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Goiišnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni seznanitvi s spremenjenimi rešitvami dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za avtocesto na odseku Draženci-MMP Gruškovje
I.
Javne seznanitve bodo potekale:
•	v torek, 17. 11. 2009, s pričetkom ob 16.30 v sejni sobi Občine Žetale, Žetale 4, Žetale,
•	v torek, 17. 11. 2009, s pričetkom ob 19.00 v dvorani Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm,
•	v četrtek, 19. 11. 2009, s pričetkom ob 16.30 v krajevni dvorani Podlehnik, Podlehnik 9, Podlehnik.
Na javni seznanitvi bodo predstavljene spremenjene rešitve, ki so nastale kot posledica pripomb in predlogov z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za avtocesto na odseku Draženci-MMP Gruškovje.
III.
Predstavitveno gradivo bo na vpogled od 16. do 30. novembra 2009:
•	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska 21, Ljubljana,
•	v prostorih Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 44 a, Hajdina,
•	v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm,
•	v prostorih Občine Podlehnik, Podlehnik 21, Podlehnik,
•	v prostorih Občine Žetale, Žetale 4, Žetale. Št. 350-08-48/2005
Ljubljana, dne 6. novembra 2009
Dr. Mitja PAVLIHA GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA PROSTOR
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš in nič več ne trpiš.
ZAHVALA
23. oktobra smo se poslovili od
Konrada Šabedra
IZ KICARJA
Vsem oziroma vsakemu posebej, ki ste mu kdaj koli na kakršen koli način pomagali, nazadnje pa ga pospremili k večnemu počitku, iskrena hvala.
Žena Marija in njegovi
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM prašiče, težke od 100 do 120 kg in od 200 do 250 kg, in molzni stroj Vestfalija. Tel. 051 388 567.
PRODAM SUHA bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM sejalnico za apno ali apnenec. Tel. 051 211 826.
PRODAM dvobrazdni hidravlični obračalni plug Regent. Tel. 051 211 826.
PRODAM drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM 220-kg svinjo domače reje. Tel. 031 713 160.
PRODAM haloško vino sovinjon in mešano, cena po dogovoru. Telefon 02 761 68 11.
PRODAM telico. Jože Arnuš, Gomila 2, Destrnik, telefon 753 69 41.
PRODAM svinje, težke 200 kg. Telefon 051 340 496.
STORITVE
PRODAJA, montaža garažnih vrat, PVC-oken, vrat, polic, senčil. Financiranje. Gradbena, suhomontažna dela. Polamič in drugi, d. n. o., Sp. Hajdina 7, Hajdina. Tel. 051 398 877, mail:polanicd@volja.net.
NEPREMIČNINE
PRODAM novo urejeno stanovanje na mirni lokaciji v Ptuju. Tel. 030 396 757.
PRODAM stanovanje na Ptuju, 67 m2, 4. nadstropje - mansarda. Tel. 051 319 590.
DOM STANOVANJE
ODDAM enosobno opremljeno stanovanje za daljše obdobje, v Hajdošah. Tel. 040 644 601.
www.tednik.si
RAZNO
PRODAM moderni regal za dnevno sobo. Telefon 031 767 138.
iVoiLiiajtz nai na iuitounim. ijilztu!
RADIOPTUJ
tea. artetet www.radio-pluj.si
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, očima, dedka, pradedka in brata
Stanislava Markeža
IZ BIŠEČKEGA VRHA 61, TRNOVSKA VAS
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na poslednji poti in mu v slovo darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Almaja, g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo, g. Danilu za molitev, govornikoma g. Vurcerju in g. Kuplenu ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Kristina z družino, Marija z družino ter sestra Marija z družino
VSAK C ET RT £ K OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	Ans. DINAMIKA ■ Zbogom poletje
2.	Ans. KRILA - Moj stari traktor
3.	MLADI UPI - Venček narodnih
4.	Ans. RIMLJANI - Dober dan Števerjan
5.	Ans. RA CE - S harmoniko do zvezd
6.	JUHEJ- Greh je kot peto kolo
7.	Ans. BUM - V osrčju Šaleške doline
1.	BOŠTJAN KONECNIK-Tota naša vinska klet
2.	NATALIJA KOLŠEK - Prjatli
3.	MILI - Prihajam domov
4.	JURČKI - Dvorska knjižnica
5.	LANGA-Romanca
6.AM0R-Nisem	grešila
7.	ALEŠ ROD-Drugačen
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ima In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo Izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni Igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.	|[
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za j;
nagrado preteklega meseca	3
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.	1
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki i
Izide naslednji dan po žrebanju, to Je v torek po žrebanju, s
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu n
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	d
Naj bo sreča na Vaši strani!	i
S
NAGRAJENEC meseca OKTOBRA 2009:	|
Branko FIDLER, Ptujska gora 1, PTUJSKA GORA.	g
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj im Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Markovci • Javna razprava o daljnovodu Cirkovce-Pince
Domačini zahtevajo traso, ki bo južno od sedanje
Na javni obravnavi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za traso 2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince, ki so ga predstavniki Ministrstva za okolje in prostor za občino Markovci pripravili v četrtek, 5. novembra, v tamkajšnji poročni dvorani, so domačini z županom načelu zahtevali, da načrtovalci spremenijo potek trase južneje od sedanjega, saj bi bili tako negativni vplivi bistveno manjši.
Poleg številnih domačinov, markovskega župana Franca Kekca in celotnega občinskega sveta so na javni obravnavi v Markovcih kot gostje sodelovali Marjetica Ilich Štefanec in Franc Jevšek z Ministrstva za okolje in prostor, Boštjan Butara z Elesa, Jana Kovač iz podjetja ZEO, projektant Željko Jovanovič iz družbe IBE, Mojca Hrabar iz podjetja OiKOS ter Rado Isakovič z Elektroinštitu-ta Milana Vidmarja.
Kot je ob uvodni predstavitvi projekta poudarila Marjetica Ilich Štefanec, univ. dipl. inž. arh. z direktorata za prostor na okoljskem ministrstvu, poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za daljnovod 2 x 400 kv Cirkovce-Pince od 19. oktobra do 30. novembra. Gradivo je na vpogled na vseh občinah, po katerih je načrtovan daljnovod, ter na spletni strani ministrstva: http://arhiv.mm.gov. si/mop/javno. Pripombe je možno oddati do 30. novembra bodisi v knjigi pripomb na javnih razgrnitvah, na zapisnik na javni obravnavi, po pošti na naslov Ministrstva za okolje in
prostor, Dunajska 48, Ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov gp.mop@gov.si.
Predstavnica družbe ZEO Jana Kovač je pojasnila, da je skupna dolžina načrtovanega daljnovoda od Cirkovc do Pinc 80 kilometrov, od tega je po občini Markovci predvidena v dolžini 3,5 km, od 269 predvidenih stebrov pa jih 20 načrtujejo na območju te občine. V glavnem je v tej občini potek trase predviden prek kmetijskih in gozdnih površin, v Stojncih in Novi vasi pa tudi v bližini stanovanjskih hiš.
Prav zaradi tega je župan občine Markovci Franc Kekec jasno povedal, da je sedaj predviden potek trase za občino in občane zelo neugoden ne le zaradi tega, ker naj bi potekala skozi dve gosto naseljeni območji v Novi vasi in Stojncih, ampak tudi zaradi tega, ker sedaj poteka čez najboljša kmetijska zemljišča, ki so že bila komasirana. Posebno negativno pa se je med občani odrazila bojazen zaradi posledic negativnega elektrosevanja v neposredni bližini visokonapetostnega električnega daljnovoda, saj
Foto: M. Ozmec
Potek trase daljnovoda in njegove karakteristike so v Markovcih predstavili (z leve) Franc Jerovšek, Marjetica Ilich Štefanec, Boštjan Butara in Jana Kovač.
Foto: M. Ozmec
Projektant Zeljko Jovanovič (levo) in Rado Isakovič iz elektroinšti-tuta nista bila povsem prepričljiva, da elektro sevanje ni škodljivo za ljudi in bližnjo okolico.
vsi menijo, da če je to sevanje nevarno za ptice in živali, je zagotovo tudi za ljudi. Za občane bi bila tako iz več vidikov ugodnejša trasa, ki bi potekala južno od sedaj predvidene, zato je župan goste iz Ljubljane jasno vprašal, ali je možno traso spremeniti, da bi potekala tako, da bo imela lokalna skupnost čim manj negativnih posledic.
Ministrstvo ne želi sporov z lokalnimi skupnostmi
Marjetica Ilich Štefanec
mu je pojasnila, da so tudi v sosednji občini Gorišnica krajani zahtevali, da bi trasa potekala južneje od sedaj predvidene, zato bodo obe pripombi podrobneje preučili in iskali ustrezne rešitve, saj ni v njihovem interesu, da bi z lokalnimi skupnostmi prihajali v spore.
Da sevanje za okoliške kraja-
ne po sedaj predvideni trasi ne more biti nevarno, so poskušali pojasniti predstavnik projektanta trase Željko Jovanovič, pa Rado Isakovič z Elektro-inštituta Milana Vidmarja v Ljubljani ter Mojca Hrabar iz podjetja OiKOS, a kljub pojasnilom, da je predvidena višina stebrov 30 m, da je v najbližji točki daljnovod od hiš oddaljen 40 m, kar zadošča vsem predpisanim normativom glede sevanja, očitno niso bili dovolj prepričljivi. Domačin in občinski svetnik Franc Obran je opozoril na dejstvo, da so tudi pri izgradnji akumulacijskega jezera načrtovalci trdili, da ne bo negativno vplivalo na okolje, pa vsi vedo, da ni tako, saj je zaradi prekinjene žile nivo podtalnice močno padel, tako da nekatere vrste dreves že izumirajo, resno ogrožen pa je tudi biotop, zato se je pridružil županovemu predlogu, saj so krajani prepričani, da bi bilo tako manj negativnih vplivov na okolje.
Da na strani Ministrstva za okolje in prostor očitno ni pra-
ve volje za to, da bi prisluhnili željam krajanov in tako vzpostavili ravnovesje interesov, je menil domačin in občinski svetnik Stanislav Toplak, sicer pa je tudi on podprl županov predlog. Pridružil se mu je še občinski svetnik Konrad Janžekovič iz Nove vasi, kjer se po sedaj predlagani trasi daljnovod najbolj približa naselju in hišam. Vprašal je tudi, zakaj lahko od ormoške strani sedaj predvidena trasa poteka ob Dravi prek zemljišč, ki so zajeta v Naturi 2000, pri Novi vasi pa naredi velik ovinek, saj se odcepi in gre skozi urbano naselje. Če so lahko daljnovod načrtovali prek krajinskega parka Šturmovci, krajanom ni jasno, zakaj spreminja smer, saj ne želijo, da bi daljnovod presekal prav to območje občine.
Med drugim pa smo slišali tudi, da bo omenjeni daljnovod potekal skozi občine Kidričevo, Videm, Markovci, Go-rišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava. Renta za občine, skozi katere bo potekal daljno-
Osebna kronika
Rodile so: Saška Štumpf Vindiš, Muretinci 34, Gorišnica
-	Tio; Mirjam Paljek, Mala vas pri Ormožu 31 - Tadeja; Nuša Kuharič, Ljutomerska c. 32 a, Ormož - Tejo; Valentina Brato-vščak, Drenovec 10, Zavrč -Leo; Petra Hadler, Vlahovičeva ul. 9, Kidričevo - Nejo; Metka Šepic, Trčova 190, Malečnik -Iris; Zlatka Gajšek, Gregorčičev drevored 2, Ptuj - Tiana; Karmen Polanič, Ul. B. Kraigherja 14, Kidričevo - Melanio; Brigita Filipič, Ivanjkovci 72, Ivanjkovci
-	Timoteja; Andrejka Brečko, Kicar 77 c, Ptuj - Gaio Rheo; Simona Menoni, Žabjak 4 b, Ptuj - Zalo; Danica Kamenšek, Spolenakova 24, Ptuj - Maja; Simona Petek, Tibolci 18 a, Gorišnica - Taja; Tina Benedi-čič, Hrušica 59 - Taia; Nataša Kralj, Celjska c. 64, Rogatec -Evito; Renata Esih Flac, Lovska ul. 36, Maribor - Tilna; Sonja Mikša, Kamence 1, Rogaška Slatina - Žano; Mateja Me-znarič, Slamnjak 13, Ljutomer
-	Taia; Zlata Raušl, Stojnci 17, Markovci - Annemario.
Umrli so: Alojz Kocmut, Hva-letinci 6, rojen 1906 - umrl 28. oktobra 2009; Marija Panikvar, rojena Tomanič, Kungota pri Ptuju 107, rojena 1907 - umrla 28. oktobra 2009; Marija Strelec, rojena Meznarič, Ul. heroja Lacka 9, Ptuj, rojena 1931 -umrla 19.oktobra 2009; Anton Kodrič, Naraplje 1, rojen 1957
-	umrl 31. oktobra 2009; Marija Vogrinec, rojena Žampa, Le-vanjci 14, rojena 1923 - umrla 30. oktobra 2009; Majda Križan, rojena Žnidar, Lovrenc na Dravskem polju 8 c, rojena 1929 - umrla 30. oktobra 2009; Leopold Perger, Med vrti 8, Ptuj, rojen 1920 - umrl 3. novembra 2009.
vod, ali posameznike po besedah predstaviteljev projekta ni sprejemljiva, saj v Evropski uniji ni take prakse. Sicer pa je omenjeni daljnovod Cirkovce-Pince nujen, ker je Madžarska edina sosednja država, s katero Slovenija še nima neposredne elektroenergetske prenosne povezave. Tudi zaradi tega, ker obstoječe stanje elektroenergetskega sistema v naši državi ni optimalno in ker nezadostni domači proizvodni viri zahtevajo uvoz električne energije. Po izgradnji tega daljnovoda bo slovenski elektroenergetski sistem stabilnejši in predvsem manj odvisen od morebitnih izpadov lastnega in posameznega sosednjega sistema.
M. Ozmec
Napoved vremena
Martin lep veliko da zimo; če je meglen, slabo dobimo,
9/1
13/7 u mL
Foto: M. Ozmec
Prikaz sedaj predvidene trase daljnovoda skozi občino Markovci, ki domačinom očitno ni po volji.
Danes bo pretežno, na zahodu tudi zmerno oblačno. Predvsem v vzhodnih krajih bo občasno deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju 8, najvišje dnevne od 6 do 9, na Primorskem do 15 stopinj C.
V sredo bo pretežno oblačno, več sonca bo na Primorskem. V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo po nižinah megleno.