Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 15.	V	Ljubljani,	v	soboto	12.	aprila	1902.	Letnik	VII.
»Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista“ — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisit|^^|\\\k^o. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu ,Slov. Lista*. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljan
Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Šolstvo na Kranjskem.
Nič več se nam ni treba bati napadov in očitanja, da smo nasprotniki šole, ako se predrz-nemo kritikovati uspehe ljudskih šol. Pritožbe zaradi slabih uspehov se tako množijo, da vstajajo možje, ki niso klerikalci, tudi v deželnem šolskem svetu in se britko pritožujejo, da naraščajo analfabeti, in da je temu kriva mrtva, mehanična in brezmiselna učna metoda. Prišli smo že res do tolike stopinje napredka, da otroci, ki so šest let šolo obiskovali, ko zapuste šolske klopi, niso v stanu dopisnice spisati, naslova na pismo napraviti, in zračunati, koliko stane tri litre fižola. Ko prideta mladenič in dekle k izpraševanju za poroko se prav mnogokrat pripeti, da ne znata več svojega imena podpisati, ali pa zapišeta ime tako slabo, da nihče brati ne zna. In vender je postavila tudi naša dežela nekaj palač s srčno krvjo in zadnjimi groši ubogega ljudstva.
Iskreno želimo, da bi žrtve ljudstva za šolstvo ne bile zastonj, in zato si dovoljujemo podati par misel o tem, kako bi se ljudskemu šolstvu v naši domovini pomagalo na noge, da bode naš narod res mogel čutiti napredek v gospodarstvu. Tudi „Slovensko učiteljsko društvo*1 je čutilo, da se nekaj mora zgoditi, a prišlo je do silno neu-kretnega sklepa. Predlagalo je namreč deželnemu šolskemu svetu, da se naj odpravijo ponavljavne šole. in podaljša dolžnost za obiskovanje vsakdanje šole. Dobro nam je znano, da so nekaterim učiteljem ponavljalne šole trn v peti, ker jim jemljo prosti četrtek in nedeljo, ali, če je kaka reč slaba, naj se jo poskusi zboljšati, ne gre pa, vse skupaj zavreči.
Po našem mnenju so najprej učitelji sami nekoliko krivi, da nimajo v šolah uspehov. Ta čudna „dimniška“ politika je učitelje v mnogih krajih pristudila narodu in ljudje jim zaupajo svojo deco le neradi, le zato, ker jo morajo. Nadalje je naše ljudstvo praktično. Naravnost bedasto se mu zdi, ko čuje, o kakšnih učenostih
Godec Kozma.
Slika. Spisal J. E. Rubin.
(Konec.)
In pribežale so z gozda zopet ptice, za njimi pa je privpil lovec in jih lovil z rokami. Pa so zabučali vetrovi, zmajali so gozd in listje je popadalo z dreves in šumelo, šumelo . . . Vetrovi pa so zanesli lovca na drugo stran in ptice na drugo ... In ptice so letale ... in listje je močneje zašumelo . . .
Nadka se je zavedla in blodnje so izginile. Pogledala je po hiši in zrla z mirnimi očmi po sosedah. Njena glava je bila vroča, lica rdeča, in oči goreče. In odleglo ji je.
Tako je šlo nekaj dnij in Nadka je ozdravela. Zboljšalo se ji je in — dasi je bila zima
vrnilo se ji je zdravje, in ozdravela je.
*
*	*
In po veliki noči se je oglasil — leto potem — stari Skopal s svojim sinom pri Gra-darju. Snubili so.
Prosim vas, kaj se vse ne pozabil Vse se pozabi in spomin je le odmev davnih dnij. Dan za dnem, teden za tednom in čas — dnij najlepših tat — odnese vse seboj.
Prišlo je do poroke in do ženitovanja« Ženin je bil vesel in nevesta je bila vesela in vso
otroci slišijo v šoli, zraven se pa kmalu prepriča, da otrokom o vsem tem nič ni ostalo in da za življenje iz šole ničesar niso prinesli.
Polnih trideset let že ustanavljamo Kranjci nadaljevalne šole za kmetsko mladino, a dozdaj še nobene take šole nimamo. Od 14. do 18. leta bi bila mladina poduka, ki bi bil združen s prakso, silno potrebna. Kmalu bi ljudje z veseljem pošiljali sinove in hčere v take šole, ko bi videli, da šole res koristijo. Slišali smo praviti, da je gospod deželni nadzornik Hubad praktičnim nadaljevalnim šolam precej naklonjen. Prepričan naj bode, da bode našel pri duhovnikih, ki imajo največ vpliva do ljudstva, toplo podporo, ako ne bode pustil, da bi se nameravani poskusi izrabljali od prismojenih novostrujarjev, ki vidijo ves napredek le v frazah brez jedra, v posebne namene. V kratkem se snidejo v Ljubljani zopet gg. okrajni šolski nadzorniki k posvetovanju in tedaj utegnemo izpre-govoriti še jedno besedo, kakšnih šol nujno potrebuje naš narod.
Izvirni dopisi.
Iz Idrije dne 2. aprila. Naši naprednjaki so še precej mladi, zato tud* zelo glasni in kdo se bo čudil, ako na vrh prav nevedni. Samozavestno pišejo v svojem lističu, kritikujejo vsako zadevo kakor pravi strokovnjaki. Se ve, da se pri tako hlastovitem vedenju včasih ojstro vrežejo in ko jim mi njih nerodnost pokažemo, tedaj pa hitro z loparjem odgovore:	»to je grda
laž!“ in menijo, da so s tem že vse dokazali in popravili. Želeli bi le našim gospodom, naj bi videli naše Idrijčane beroče „Jednakopravnost“ kako se muzajo in zraven napravljajo svoje do-vtipne opazke, morda bi bili potem ozdravljeni.
Tako so se zopet vrezali v zadnji številki pri točki „beračenje za božji grob.“ Pravijo, da klerikalci zabavljajo čez davke, ki so še veliko večji jkakor pa občinski in zmislijo si vedno kako novo stvar, da ljudstvo ložje izsesavajo.
je bilo veselo. Svatje so peli zdravice in narodne pesmi, mlajši svet pa je plesal.
Na klop okoli peči pa so se posedli otroci in berači, nepovabljeni svatje. V sredi med njimi je sedel godec in godel. Nepovabljeni svatje so se skregali za vsak podarjen kos, za vsak lonec vina, da so bili nazadnje že svatje jezni in nejevoljni.
„Naše je, naše", vpili so berači.
»Naše, naše", vpili so otroci.
Tu in tam je dvignil kak berač svojo grčavo palico, a otročad se ni bala.
»Naše je, naše", vpili so.
In ta čas je stopil berač Koruzelj na stol in povedal svatom dolgo, lepo pesem od galilejske ženitnine:
„od čiste Marije device, ki nam je sprosila za vince.*
In ko je prišel do konca, dobil je sam kozarec vina in kos potice, da so ga vsi drugi pri peči lačni in žejni zavidali. Koruzelj se je vsem prezirljivo smejal in začel še drugo pesem in godec mu je pomagal, in pela sta:
Le kadar boš sama slonela, naj stopim ti jaz pred oči, le kadar boš sama sedela, spominjaj preteklih se dni.
Tako so pobirali te dni po mestu za božji grob itd.
Kaj je na tem resnice? V Idriji je že nad 100 let božji grob posebne vrste, da stoji sredi cerkve in da gori krog njega obilica voščenih sveč. Ko so si pa nekdanji Idrijčanji omislili tako drago napravo, sklenili so že takrat, da bodo tudi sami s prostovoljnimi doneski poravnali izvanredne . stroške, ker cerkev drugih dohodkov nima kakor le donesek, katerega plačuje rudarska direkcija, toraj krajcarjev le'ubogih rudarjev, je bilo meščanov, nerudarjev to je trgovcev, obrtnikov itd. nekako sram, da bi le trpin-rudar prispeval k cerkvenim potrebam in ne tudi oni, dasi imajo v cerkvi iste pravice kakor rudarji, ker se tudi po cerkvi nikdar ne pobira za domačo cerkev s puščico, tudi cerkveni sedeži vsakemu zastonj na razpolago, so menili saj o veliki noči nekaj darovati za izvan-redno svečavo pri božjem grobu. Tako se že nad 100 let vsako leto po stari navadi pobira po mestu za voščene sveče.
Modri gg. okoli „Jednakopravnosti“ pa pišejo o „novi napravi** in radovedno povprašujejo, od kod se je dobila pravica pobirati po mestu, jeli tako dovoljenje izdal novi poslanec?
Kaj ne, kako so mladi ti gospodje ? Toliko let se že stara navada ponavlja, a njim je še n oval Najbrž gg. še nikoli niso dali v ta namen, ker se ne vedo spomniti, je li bilo tudi prej kaj tacega, ali ne.
Sicer pa vemo, da bi naši napredni gospodi nikoli ne vstregli. Zabavljali so lansko leto čez cerkveno ograjo, da je polomljena. A ko se jim je dokazalo, da je občina napravila, da je toraj magistratova dolžnost jo popraviti, so kar umolknili. Se ve, zabavljati je zelo po ceni, a plačati, to je kaj druzega. Sedaj jim ni všeč pobiranje prostovoljnih doneskov, katere so že njih predstariši sklenili. Ko bi se to opustilo, bi gotovo pisali o novotarijah itd. Da le zasolimo kako našim klerikalcem, pa je dobro, si mislijo, tako je moderno sedaj v liberalnem
Pela sta, in pela . . .
Nevesta je vstala in odšla ven. Veseli svatje so potihnili in pevca sta tudi prestrašena
—	utihnila. Dobila sta svoje plačilo, sedla k peči in starejši svatje so začeli peti zdravice.
In minulo je ženitovanje in končano je bilo vse, vse.
9.
Leto potem se je vrnil godec Kozma. Nič se ni izpremenil, bil je tak, kot nekdaj, ko je še hodil doma po vasi, le neka žalost mu je ležala na obrazu v neizpremenljivih potezah. Začel je prejšnje življenje, a izpremenil se je. Pil je in pil bolj in bolj. Hodil je zgubljen, žalosten, zamišljen sem ter tja, izginil za dolgo v druge kraje in se zopet vrnil. Na Petruče ni hodil, ostajal je na Dvorcah, v krčmi pri svojih prijateljih in pil. Ljudje so mnogo govorili o godcu Kozmi, a obsojali ga niso:
»Zgubljen človek", rekli so.
»Kot Bar."
»Kot Bar."
»Kar so ga naučili, to zna.*
»Kdo je kriv."
»Sam ne."
»Hu, in drugi tudi ne."
»Menda je usojeno tako."
časopisju, za katerim tako vestno stopica „Jed-nakopravnost“. Ge hočejo gospodje uganjati tudi v Idriji tak šport, naj ga le, a potem naj ne bodo tako občutljivi, da bodo kar na glas zajavkali, ko jih krenemo po roki, ki tako nerodno piše.
Z Mirne, 8. aprila. Zadnji čas se je pri nas marsikaj novega dogpdilo. Najvažnejše je ustanovitev katoliškega izobraževalnega društva. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca t. 1. se je vršil ustanovni shod, katerega se je udeležilo veliko število krščansko-mislečih mož in mladeničev, kar pač jasno spri-čuje živo zanimanje za to občekoristno ustanovitev ter ob enem daje poroštvo obstanku mladega društva. V društvo je vstopilo nad 60 članov, deloma ustanovnih, deloma rednih. Odbor se je sestavil tako-le: predsednik, kaplan Frančišek Majdič; podpredsednik, Anton Šolar, posestnik na Trebincu; tajnik, Anton Kolenc, mladenič in vodja tambusaškega zbora; blagajnik, Mihael Strah, usnjar in posestnik na Mirni; gospodar, Martin Kolenc, posestnik na Mirni.
Predno smo se razšli, so zaigrali naši mirenski tamburaši več komadov ter pokazali, kako vrlo so napredovali v teku treh mesecev, kar obstoja zbor. Razume se, da so tamburaši — sami kmetski mladeniči — pristopili korporativno k društvu. Tako si je društvo že pri postanku pridobilo svoj tamburaški zbor: seveda ne zato, da bi igral pogrebničo društvu, kateremu žele in prorokujejo naši maloštevilni nasprotniki kratko življenje. Mi pa smo prepričani, da se to prorokovanje, s katerim se oni tolažijo, ne bode vresničilo. Nismo jih prosili dovoljenja, če smemo društvo ustanoviti; brez njih bo društvo vspe-valo. Njih onemogli srd le priča, da smo se lotili občekoristne stvari. Kaj nas briga njih srd, kaj njih brezimna pisma in ovadbe, kaj njih obrekovanje! Kaj nam pa morejo! — Nič!
Iz Dramelj pri Celju. Kdor bi mislil da smo mi Drameljčani tam nekje doma, kjer so že postavljene visoke planke, da kdo doli na oni svet ne pade, bi se grozovito motil. Ne, nikakor ne! Saj imamo pri nas celo liberalne »cajtenge*, in te dobivamo zastonj. Dramlje torej niso zadnje pod solncern.
V	najnovejšem času pa še smemo biti posebno ponosni, ker si že skoraj eno leto sem neko nam dobro znano dopisnuče »Slovenskega Naroda" zaradi nas maže prste in blati razne poštene osebe, ki nočejo trobiti v liberalni rog. Tudi »Narodov* nadepolni, akoravno ne posebno lepo umiti sinček — paglavec, ki sliši pri nas na prelepi priimek „Rodolumpek“, nas je že oblajal. E, pa kaj zato! Saj si štejejo osebe, ki jih blatita ta dva lista, še v posebno čast, da niso v milosti pri »Slov. Narodu" in njegovem samosrajčniku Rodolumpku. Zato se tudi na njune budalosti od strani teh oseb ni doslej nič odgovarjalo. Znano je namreč tudi nam Drameljčanom, da sršeni in ose najraje obirajo in glodajo najboljše hruške,
»Bog ve, usojeno? Hm.“
»Tako je, menda mora tako biti."
»Menda.*
In godec Kozma je tudi mislil, da mora biti tako in ne drugače, za to je pil — a vesel ni bil. Nečesa ni mogel pozabiti. V spominu so mu ostajali nekdanji mladostni dnevi.
Vsi okoli so cenili Kozmo kot godca. Vedeli so, da dobro igra in radi so ga imeli, dasi je bil včasih otožen in dolgočasen. Zdelo se je, kot da vedno na nekaj misli, na nekaj, čemur ne pride do dna, ki je pregloboko, da bi objel tisto »nekaj* s svojimi mislimi, s svojim umom. In zato so rekli ljudje, da je čuden ta godec Kozma, zelo čuden. Babice pa so pripovedovale vnukom, da je bil godec Kozma vojak, pa je pobegnil domov, in potem, da so ga vjeli in zaprli v trdnjavo, v ječo.
*
*	*
Takrat je torej bila zima, kot danes. Vse je bilo belo, s snegom pokrito in pomrznjeno Vsak, kdor je mogel, je sedel doma in se grel pri gorki peči. Ljudje so vasovali in mnogo govorili, mnogo, saj je bil predpust, in predpu-stom je vedno dosti govorjenja. Saj je vsakdan prišlo kaj novega skozi vas: zdaj snubači, zdaj baliž, zdaj poroka in svatje.
črvivih lesnik se pa ne lotijo za kar si bodi. Vender se mi pa zdi potrebno, dopisnučka nekoliko okrcati po umazanih prstih, da se pošteno naše ljudstvo ne bo še dalje na tak način begalo. Napadene osebe mi bodo odpustile, ako to storim proti njihovi volji.
Pred vsem bodi v čast Drameljčanom povedano, da se ti člančiči ne fabricirajo v Dramljah, ampak jih skuha po lažnjivih receptih bivša naša liberalna žaba. To je namreč neko človeče, ki je svoj čas igralo v Dramljah silno žalostno figuro in se sedaj hoče na ta način maščevati, ker je moralo — že ve zakaj — oditi proč. To umazano liberalče v svoji umazani kuhinji kuha lažnjivo, neslano, nezabeljeno in razun tega še prismojeno čarbo, ki jo pač iz »Narodovega" korita slastno zajema slavna, nedosegljivo izobražena inteligenca", nam drameljskim kmetom pa, ki nismo navajeni na tako »fino" duševno hrano, in ki si smo še ohranili hvala Bogu zadosti pameti v glavi ter poštenja in resnicoljubnosti v srcu, se ta čorba gabi. Vsemu svetu bodi povedano, da so »Narodovi" članki polni najpodlejših lažij in obrekovanja, nekateri so pa tako prismojeni, da se mora vsak pameten bravec vprašati: Nima li že dopisun v naj višji meri — delirium tremens? Aj dopisun-ček, dopisunček! Ti niti ne veš, kako dobro te poznamo! V Dramljah in še marsikje drugod ti je bilo postalo vroče pod nogami. Že veš, zakaj. Mi Drameljčani pa tudi prav dobro vemo, zakaj so ti ravno Dramlje tako k srcu prirasle, da nepre-homa kvakaš na nas. Za kodrastega farovškega „Pazek-a" je na pr. največje veselje, ako v tihih, jasnih nočeh na vse grlo bevska nad mesecem. Kdo bi mu vender zameril to nedolžno zabavo? Mesec gotovo ne, ker sta si predaleč narazen. Kakor se mesec ne zmeni za „Pazekovo" srdito lajanje, tako imajo tudi osebe, ki jih napadaš, za tvoje pisarjenje le pomilovalen posmeh. Je pač prevelika razlika med teboj in njimi.
Ti napadaš č. g. župnika Drameljskega. Le tako naprej! Preč. g. župnik je daleč na okrog znan kot vzoren duhovnik in značajen narodnjak ki je v mladosti s častjo nosil vojaško suknjo po italijanskih bojiščih in je potem kot pošten brezmadežen duhovnik osivel v težavni svoji službi. Kdo pa si ti? Izprašuj nekoliko svojo vest:
Zadnjič si zakvakal tudi nad g. nadučiteljem Košutnikom. Vedi, da si lagal, s premislekom lagal. Gospod Košutnik je kot značajen mož v Dramljah osivel. Največja njegova napaka je, da ne trobi v liberalni rog in noče plesati po taktu nekaterih liberalnih petelinov. „Štokfiša“ ne je v farovžu niti v kvaterne niti druge postne dni, ker si ga lahko sam kupi. Marsikdo — mogoče tudi kak liberalni dopisunček — bi ga pa rad jedel, ko bi ga imel.
Na uho ti že povem, da si gospodu Šketu napravil naj večje veselje in zabavo, ker si priskrbel tudi njegovemu imenu izvanredno častno mesto v predalih „Slovenskega Naroda“. Komaj že čaka, da bi ga zopet doletela ta čast. On je po-
Godec Kozma je pil, pil. Pri mizah so vpili pijani gostje in peli, kar jim je prišlo na misel. A Kozma ni pel ž njimi, sedel je sam, gledal pred se, na mizo, mislil in mislil in pil. In kadar je spil, se je oddahnil in vzdihnil. Prešla so leta in odnesla vse. Koliko dnij je prekole-doval, koliko ženinov in nevest je spremil z doma v cerkev, in iz cerkve zopet srečne domov . . .
Pred poldnevom se je vas oživila. Poroka je prišla na vas. Ljudje so prihiteli iz hiš na vrata, da bi gledali hribovske svate, Barova Manica se je možila. Svatov ni bilo dosti in revni so bili. Dva moška in dve ženski, vsi priletni, ženin in nevesta, to so bili vsi. Zeblo jih je, in šli so urno, mogoče so se hoteli izogniti opravljivim ljudem. No, nihče ni mogel očitati kaj slabega. Nevesta je imela lep venec in svilnato obleko, in ženin je bil še mlad in rekle so, da lep. Godca pa niso imeli, in zato so se dolinci spodtikali, češ, čudna svatba to, kjer še godca ni.
„Reva je reva", rekle so ženske.
»Seveda, denarja ni.*
.Tisto je, denarja ni.“
»Včasih smo drugače, e, včasih."
štenjak in narodnjak od nog do glave, da je pa še razun tega »brumen", kakor praviš, pa menda tudi ni nič napačnega. Nekoga — ali veš koga?
—	je kar odneslo z Dramelj, ker je bil premalo .brumen*. Tisti „nekdo je bil pred kratkim zopet v Dramljah, pa ker ni šel nič v cerkev, pač pa v krčmo, dasiravno je bil velik praznik, so ljudje rekli, da je „povodnji mož“ akoravno se ni poznalo, da bil poseben prijatelj vode. E, kdo bo pa tudi šel v cerkev, če ima tako lepe — brke, kakor tisti pseudo-povodnji mož „Nekdo“.
Kar si pa pisal o Tereziki, Jakelnu, prijateljici, bonbončkih, kurah itd., je tako neumno, smešno, prismojeno in spak še vedi, kakšno, da ti, dopisunsek moj, ni vredno odgovarjati.
Torej še enkrat: Hands off! Pusti osebe pri miru, keterim nisi vreden odvezati jermenov od njih čevljev. Ako ne, bo še marsikaj povedal
X. Y.
Politični pregled.
Tlliar t državnem zboru. Velik vihar je bil v drž. zboru pri glasovanju za češko obrtno šolo v Budjejevicah. Vsenemci so napadli predsedstvo, piskali so, tulili in tako onemogočili sejo v sredo. V četrtek je bila zopet seja. Vršilo se je imensko glasovanje o resoluciji posl. Ploja glede ustanovitve češke obrtne šole v okrožju budjejeviške in nem. v okrožju hebske obrtne zbornice. Pred glasovanjem so,Vsenemci ostavili zbornico, ostal je le Wolf s svojimi somišljeniki ki je mej glasovanjem burno protestiral proti načinu glasovanja. (Vsenemci so hoteli, da se loči glasovanje o obeh šolah) ter potem na glas bral iz nekega časopisa. Resolucija je obveljala z 222 proti 69 glasovom. Izid glasovanja je dal Wolfovcem zopet povod za razgrajanje.
Rusi proti Vscneincem. Vsled postopanja Vsenemcev v našem drž. zboru, s katerim se je proslavljala pruska vladarska hiša Hohenzzol-lerne, je vse rusko časopisje zelo ogorčeno ter obsoja omenjeni nastop avstrijskih Vsenemcev kot v analih avstrijskega parlamentarnega življenja nekaj nečuvenega. „Novoje Vremja“ pravi da se vsenemška prizadevanja odlikujejo v prvi vrsti po brezmejni surovosti in nečuveni predrznosti in obsoja brezbrižnost avstrijsko mislečih strank, ki se niso skoro nič ganile proti takemu nastopu izdajic. „Novosti“ pravijo, da se ne sme več dalje trpeti, da Avstro-ogrsko vodi politika v Berolinu.
Karadjordjevci na delu. Ljudje, ki so v zvezi s srbskim pretendentom Karadjordjevičem, so zasnovali v Budimpešti srbsbi list »Topola* v svrho, da blatijo Obrenoviče, in vse, kar je ž njimi v zvezi. Že okolnost, da izhaja list baš v Budimpešti, govori cele knjige. No »Topola* je začela postajati predebela. Sedaj hoče naprtiti kralju Aleksandru krivdo na »atentatu* na očeta Milana, o kateri inscenaciji se je svoj čas toliko
»Da, da, današnji svet postaja bolj in bolj mrzel in mrtev."
»U, jaz bi ne šla k poroki brez godca." »Jaz tudi ne."
„Ko sem bila jaz nevesta, he, he.*
„Ali pa jaz, to je bil dan.“
»Mislim, poglej, kako je to žalostno."
»Pojdimo v hišo, mraz je.*
In odšle so v hišo ter mogoče tam nadaljevale pogovor o »nekdaj* in o »zdaj.* Nekateri modri možje pa so rekli: »Pametno je tako.*
»Zelo pametno. Vsejedno bodo odpravili in zvezana bosta veljavno za vselej.*
»Veljavno za vselej."
Popoldne je bilo ženitovanje in godel je godec Kozma. Svatje so bili tihi, a vendar veseli in srečni.
A godec Kozma ni bil vesel, godel je, nazdravljal svatom, nagovoril srečo svoji sestri nevesti in celo pel tiho pesem:
Savica bistra, voda $ume£a . . .
a vesel ni bil.
Po poldne so svatje odšli domov. Vabili so Kozma s seboj vsi: ženin, nevesta, svatje vsi, vsi — a on ni hotel, ni.
govorilo. Aleksander se je hotel iznebiti Milana. Ce hoče »Topola" že lagati, naj laže previdneje, sicer si pokvari sama ves efekt: ljudje bodo se ji le smejali. Simpatij pa svojemu patronu Ka-radjordjevicu z neumno - podlim obrekovanjem mladega kralja in kraljice gotovo ne pridobi v slovanski javnosti, kolikor jo ni pod židovsko-nemško-madjarskim vplivom.
Domače novice.
Kdo izdaja iz ljublj. obč. sveta tajnosti Nemcem ? „Deutsche Stimmen fiir Krain“, v katerih imajo besedo najzagrizenejši Wolfijanci, poročajo o neki tajni seji obč. sveta ter pravijo, da je bil v tej tajni seji sprejet županov predlog, da se da iz obe. blagajne 2000 kron za pogo-ščenje slovanskih časnikarjev. „Deutsche Stimmen" so poučene o posameznostih te seje in pravijo celo, da je bil sprejet županov predlog, da ta sklep nekaj let ne pride pred javnost, ta nemški list poučen je o debati itd. Ali imajo res Nemci že svojega zaupnika v ljubljanskem obč. svetu? Kdo je ta zaupnik?
Ljubljaskc občinske volitve so dale liberalcem povod, da hočejo na vsak način najti nekak kompromis med Nemci, soc. demokrati in klerikalci. Nam se zdi, da ima ta gonja, ki je seveda brez vsake podlage, kar se tiče namreč klerikalcev, samo ta namen, da bi se pokrila kompromisna blamaža dr. Tavčarja. »Narod' nas hoče spraviti na vsak način v zvezi z Nemci in soc. demokrati. Mi pa na ta sumničenje kratko rečemo: Nemce ima dr. Tavčar na verigi, soc. demokrate ima Linhart, sotrudnik »Narodov" — torej je nemogoče, da bi v to kolobocijo zašli klerikalci, ki prepusti gospodarstvo in odgovornost zanj popolnoma samo liberalcem. Vsa Ljubljana je tako globoko v dolgeh, da je sam vodja liberalcev se izrekel v mestnem zastopu »da moramo šparati." Torej naj si posledice ta-cega gospodarstva liberalci sami sebi pripišejo!
H koncertu v protestantovski cerkvi je vabil »Narod" občinstvo tri- ali štirikrat. Ko se je izvršil, je poročal, da je bilo občinstvo kar očarano. Kolikokrat je že Cecilijansko društvo v Ljubljani priredilo res umetniške točke s pomočjo uršulink v Ljubljani v nunski cerkvi, a »Narod" jih ni omenil niti z besedo, dasi smo nekdaj videli samega urednika r. g. Nollija v cerkvi. Je pač težko, če je nekaterim vsak jud ljubši — kakor pa — katoličan!
„Izdajalskc" kosti dr. Tavčarja. V »Slov. Narodu" je dr. Tavčar ubral glede celjske zadeve rahleje strune. V ponedeljek je v članku hotel posnemati pisavo dr. Danila Majarona. Pisan je članek miloproseče za Tavčarjev kompromis, tehten pa članek ni, ker se ne dotika glavnih točk, ki govore proti postopanju dr. Tavčarja. V tem članku stoji stavek: »In tudi dr. Tavčarjeve ,izdajalske1 kosti bodo lahko
»Ne grem."
»Pojdi, Kozma z nami", prosila ga je sestra, »veseli z nami, z menoj. Drugi tudi pridejo: France, Janez, Micika, pojdi še ti.
»Pojdi, Kozma, pojdi z nami, vsi bomo imeli vsega zadosti.
»Ne grem."
Nevesta se je solzila:
»Pojdi, Kozma."
Kozma je pomislil:
»Pridem za vami."
»Gotovo!“
»Gotovo."
Svatje so odšli in Kozma je ostal. On je težko gledal srečne ljudi, vesele ljudi, zato ni hotel iti s svati in se jim izvil. Pil je zopet in se potopil v svoje misli globoko, globoko. Po krčmi pa so hrumeli veseli pivci in peli.
Ostal je do večera.
Padal je mrak z belo gosto meglo na zemljo.
Kozma je naposled ostal sam v krčmi in le še »večni ženin", Jernejček je slonel ob svoji merici nekoliko omamljen in govoril sam s seboj.
»Ali pojdeva, Kozma!" vprašal ga je Jernejček in vstal od mize.
mirno spale v domači zemlji." Ali so tedaj kosti dr. Tavčarja izdajalske, ali ne? Najbrže on svojih kostij nima nikdar za izdajalske, niti tačas ne, ko se objemajo s Schwegelnovimi. Drugi morajo tedaj poznati te kosti, če so izdajalske. Prav je, če se to dožene, kajti te »kosti" so bile tolikrat omenjene v »Narodu", da so postale že važen predmet Tavčarjevih govorov. Dr. Tavčar bi rad sam sebe primerjal z Dela-reyem. Koliko mu je podoben, naj presodijo tisti dijaki, ki ga imajo še vedno za častnega člana »Slovenije". Toliko pa lahko rečemo, da, ko bi Delarey v trenotku, ko drugi generali sklenejo vojno nadaljevati, za njihovim hrbtom na svojo pest delal z Angleži kompromise, bi Buri tudi kosti svojega slavnega Dela-reya kmalu položili k počitku.
Zaupni shod štajerskih Slovencev v Celju se je vršil pretekli četrtek. Poročevalec dr. Dečko je na shodu dejal, da znani predlog o kompromisu v trenotku, ko smo v drž. zboru zmagali, ni slaven za narodnega voditelja. (Fej klici). Tavčarjeve nazore je prišel na shod zastopat nadučitelj Praprotnik, a zborovalci ga niso hoteli poslušati in pobrati jo je moral. Sklenila se je soglasno resolucija: Izpopolnitev celjskih slovenskih paralelk v celo gimnazijo, ki mora ostati v Celju. Ako bi državna zbornica hotela odpraviti slovenske paralelke ali jih premakniti iz Celja, naj stopijo poslanci v obstrukcijo. Izreka se zahvala vsem slovenskim in slovanskim poslancem, ki so se borili za Celje; shod se pridružuje ogorčenju Slovencev, izraženem na zadnjem manifestacijskem shodu.
Razprava o celjskem vprašanju se je po-peščenila in postala je dolgočasna — tako trdi »Narod". Mi vemo, zakaj da je postala za liberalce dolgočasna. Zato, ker dr. Tavčar še nikdar ni bil tako slab politik in svetovalec, kakor ravno v celjski zadevi. Še enkrat povdarjamo, da je ta debata liberalcem skrajno neljuba, in da bi si bil dr. Tavčar gotovo desetkrat premislil, predno bi bil sprožil dotični članek o kompromisu, če bi bil vedel, kak vihar bo zaradi tega nastal na Štajerskem. Pretečeni četrtek se je vršil shod v Celju o tej zadevi. Pravijo, da je bil gospod dr. Tavčar cel ta teden jako slabe volje, da ga ni potolažil niti izvrsten Colaričev cviček iz Dolenjske!
Shoda v Celju so se liberalci silno bali. Še predno se je shod vršil, je že pisal »Narod", da ima napovedani shod v Celju v naprej določeni namen ugovarjati njegovi misli in jo obsojati. Ja, gospoda, kaj ste mislili, da bo ta shod kar vzprejel nezmotljivo mnenje ljubljanskega služabnika svobodne misli? Dr. Tavčar je bil doslej navajen, da je v Ljubljani s svojim terorizmom vse prevladal, pri Štajercih je pa naletel na odločen odpor. In to ga boli! Dr. Tavčar ima samo še eno željo, postati ljubljanski župan ter mesto naše absolutno vladati. No, to se mu bo morda posrečilo, če bo g. Hribar tako dober, da bo
Kozmi se je v hipu vzbudila želja:
»Na Petruče."
Ni bil pijan, dasi je hotel, da bi bil pijan tako, da bi ne vedel, da je na svetu. Ni slišal Jernejčka, a trenutna želja je zmagala in vstal je. Spomnil se je svoje mladosti.
»Kaj, greš?" vpraševal je zopet Jernejček.
»Da.“
,Z menoj, se greva ženit, he, he?“
»Ne.“
»Kam pak?"
»Na Petruče."
»U, predaleč je in prereveč mraz."
»Naj bo."
Godec Kozma je zadel harmoniko na ramo in odšel, Jernejček se je pa smejal in se vsedel nazaj na svoje mesto za mizo in čakal nove to-varšije.
»E, ta Kozma, ali Kozmus", rekel je, »kdo naj ga pozna, kaj mu je, morda še pameti nima.
V	takem mrazu, pa na Petruče — no, mlad je še. E, ko sem bil jaz mlad, he, he."
Godec Kozma je šel po zmrznjeni poti v hribe. Mrak je ležal in mesti je začelo.
Pri s.v Petru je zvonil zvon: Ave Marijo. Kako lepo je odmevalo daleč tja po beli dolini. Kozma se je odkril in molil. Njegova duša je
milostno odstopil mesto svojemu rivalu. Toda prepričan naj bo, da se mu tudi tu utegne tako pripetiti, kakor se mu je pripetilo pri njegovem nasvetu glede celjskih paralelk.
Slovensko dijaštvo na Dunaju je tako ostro obsodilo »Slov. Narod" in njegovega šefredakterja da se mi tej izjavi le čudimo. Doposlana je bila raznim slovenskim listom, toda dočim jo je »Slovenec" lojalno priobčil, se »Narod" iž nje cinično norčuje. Dr. Tavčar, častni član dunajske »Slovenije", je bil doslej navajen samo kadila, toda sedaj mu je samostojno slovensko, narodno misleče dijaštvo poslalo tako izjavo, da zasluži, da si jo dr. Tavčar da v okvir. Pa kaj je storil »Narod"? Iztrgal je iz izjave nekaj stavkov — in jih persifliral. To so argumenti Malovrhovi, oziroma dr. Tavčarjevi, ker o celjski zadevi vodi vso politiko on sam. Ce bi se šlo za kakega klerikalnega poslanca, tedaj bi »Narod" raztrosil urbi et orbi, da je izjava dijaštva velepolitičnega pomena, a za poper, ki so mu ga poslali dunajski vseučiliščniki, pa pravi »Narod", da je za take izjave njegov papir — predrag! O gospoda, zavest imate, da hodite po krivem potu, le poguma nimate, da bi to pripoznali!
Gospod Podgornik je tudi povedal svoje mnenje o celjskem vprašanju. Zato je pa prejel od lista, katerega sotrudnik je nekdaj bil, tele priimke: On je zajahal jesharskega konjiča, ter se podal v svet, da bi razpečal kaj kraškega svojega jesiha. On je prišel srečno do ognjišča čeških latinizatorjev, njegove perijode so dolgočasne, katerih duhovitost se preobrača počasi, kakor mlinsko kolo, kadar v suši skoraj vode nima. On je že v »Hlas Naroda" pristavil svoj piskerček k žerjavici. On naj svoj ričet kuha še dalje v tržaški »Edinosti", Ko je g. Podgornik prebral to zabeljeno zahvalo, je baje vzdihnil: nehvaležnost je plačilo sveta! Vidite, g. Podgoršek, kako se časi preobračajo! To imejte za nauk: Kdor ni ponižen, toda odločen služabnik svobodne misli, potem udarita Riko in pa dr. Tavčar s kolom!
Pravične besede o naših liberalcih. V »Edinosti" čitamo: »Pred vsem moramo pa izraziti svoje trdo prepričanje, da ideja o kompromisu niti ni zrasla na Tavčarjevem zelniku, nego da »Slov. Narod' ni bil v tem vprašanju nič več in nič manj, nego trobilo — dunajske vlade, ki si je mej slovenskimi poslanci izbrala ravho tistega, katerega je spoznala najbolj pristopnim. To dokazuje vest v »Neue Freie Presse", ki pravi, da stopi Korber pred poslance s kompromisnim predlrgom. Najprej »Slov. Narod" potem »Neue Freie Presse"! Čestitamo! Prebrisani Korber je spoznal, da se na Kranjskem ne dela več narodne politike, temveč le strankarsko, ali celo osebno, in taki ljudje, ki beračijo za politične drobtinice, so seveda zanj »ein gefundenes Fressen". Te žalostno-smešne uloge, ki jo je moral slovenski narod igrati radi »Slov. Naroda" ne pozabijo tako hitro niti naši prijatelji, niti
bila težka. Hrepenela je po nečem, česar ni imela. Kozma je molil polglasno, iz globočine duše.
»Ceščena", šepetal je in vzdihnil. Njegova molitev se je pomešala z mnogimi željami in spomini. Obšlo ga je neko kesanje, da je bilo tako, kot je bilo. Zakaj ni bilo drugače? Zvon je odpel in padla je noč.
Sneg je padal v gostih kosmah in zamel pot. Kozma je stopal težko, bil je truden, slab, glava mu je bila vroča in srce težko. In včasih je bilo tako, zdaj pa, zdaj — ne. In Manica se je možila, srečna bo, 'srečna pod svojo streho ob ljubečemu možu — on, Kozma pa ne. In iz prs globoko se mu je izvil en vzdih!
' »Moj Bog!“
Ali mu res ni bila usojena sreča, ali se mu je le zdelo? Kaj je še želel, kaj je hotel?
In stopal je dalje domov v tiste srečne, domače Petruče.
*
*	*
Drugo jutro so našli godca Kozma na poti
—	zmrznjenega. Ob njem je ležala harmonika in on je sedel poleg nje v snegu.
Pokopali so ga in vsi Barovi so se zopet zbrali ob grobu in jokali, in drugi so tudi jokali. Radi so imeli godca Kozma.
naši nasprotniki in še manj — vlada. Pa kar velja za Celje, velja tudi za druga mesta s slovenskimi manjšinami. Ako dosežejo Nemci, da se spravi slovenska gimnazija iz Celja, potem odrecite se tudi Vi, slovenski Tržačani, Vi slovenski Goričani itd. upanja, da dobite slovenske šole. Vaši nasprotniki Vam jih ne dajo, vlada se boji, a slovenski liberalci (nekdaj so se zvali celo radikalce?!) Vam jih radi svojih drobtinic privoščajo le v Barkovljah in v Solkanu 1 Ali smo res že tako oslabeli, da bi se morali izseliti iz mest in celo svoja mesta (Ljubljano) spremeniti v veliko vas? Stranka, ki stoji na takem stališču, morda lahko zahteva, da se spoštuje njene »nazore", a gotovo ne more zahtevati, da se jo smatra za narodno, a še manje, da se jo smatra za napredno stranko. Res, krasen »napredek* 1 Ako si hočejo Ljubljančani priboriti le kake liberalne drobtinice na škodo obmejnih Slovencev, potem jim svetujemo, da si izvolijo poslance a la baron Schwegel, kajti ti bodo, to jih zagotavljamo, veliko bolji politikarji, nego kak dr. Tavčar in s svojim vplivom tudi veliko več dosežejo. Potem pa naj se tudi odpovejo naslovu središča Slovenije, potem se jim bo res prilegal Tavčarjev naslov »velike vasi".
Pobalinski ton. »Narod" se je pritoževal, da se »Slovenec* in vsi klerikalni listi v polemiki z »Narodom* glede Celja poslužujejo pobalinskega tona. Mi ta epiteton hvaležno odklanjamo in ga vračamo tistemu, od katerega je prišel. Ta naš pobalinski ton je ton vseh — to si dobro zapomnite — štajerskih Slovencev, ki z ozirom na Celje nočejo slišati o nobenem kompromisu. Ker »Narod" ne more z dokazi na dan, zato pravi, da se naše časopisje poslužuje pobalinskih dovtipov, kojih bi se v Ljubljani še celo čevljarski vajenci ne hoteli posluževati. Mi le opozarjamo Malovrha, da je »Narod" pred nedavnim časom imenoval urednika »Slovenca* pobalina in kruljevega žegnanca, daje pisal o goriških klerikalcih, da bi volili še ponočno posodo kardinalovo. Vprašamo, ali ni to pobalinsko, ali ni to še več kot pobalinsko ?
Ogromna večina razumnih Slovepcev je za kompromis v celjskem vprašanju — tako pravi namreč „Narod“. Ko bi prijavili vse iz Štajerske nam došle dopise, bi se bilo pokazalo, da ni vse tako, kakor pišejo štajerski listi. Toda mi teh dopisov nismo prijavili ... Mi pa vemo, če bi bil „Narod“ prejel le edno priznanje od enega zvestih svojih trabantov, tedaj bi jo priobčil ter razložil na dolgo in široko. — Kje so običajni telegrami, izjave občin, zakaj jih „Narod“ ne prijavi ? Dr. Tavčar — to je jasno — je pred celim slovenskim svetom obsojen, in vsa papirnata pomoč mu ne odvzame madeža, da je Slovenec ponudil Nemcem kompromisi
Kje sta »Triglav* in »Slovenija" ? Kadarkoli se je v Slovencih pričela ali izvršila kaka velika politična akcija, vselej je naša akademična mladež posegla vmes. Sedaj je vse tiho. Samo nekaj se jih je oglasilo, ki so protestirali proti kompromisu. Ko seje šlo za Aškerca, za dr. Šušteršiča, tedaj je na jedni strani akademična mladež se izjavila solidarnim z Aškercem, na drugi strani je zahtevala, dasi te pravice ni imela, naj gosp. dr. Šušteršič ne govori za slovensko vseučilišče, in tedaj se gospodje dijaki niso sramovali svojih imen, sedaj pa, ko se gre zoper dr. Tavčarja, sedaj so pa izjavili, da so imena samo na razpolago nekje na Dunaju. Ne, gospodje, pravica za vse! Ce se že vtikate v politične boje, tedaj morate biti nepristranski in vstra-šiti se ne smete nikogar, tudi dr. Tavčarja, častnega člana »Slovenije", ne!
Vladen list? »Slov. Narod* piše: „,Slovenec* in ,Edinost' sta poročala, da so pri zgradbi nove istrske železnice nekateri italijanski častniki bili uslužbeni kakor delavci in to priliko porabili za vohunjenje. Vlada sedaj razglaša, da je to stvar natančno preiskala, a se je izkazalo, da je rečena vest popolno izmišljena.* — Kar se vladi zdi »potreba* trditi, to trobi za njo »Narod*, pa naj je še tako pribito I
Vpliv In veij..ta naprednih poslancev je strašno velika. Sam »Narod* je to pripoznal. V polemiki z »Gorico" pravi, da so liberalni poslanci sicer stopili v skupni jugoslovanski klub,
misle, da pridobe večino za res in energično narodno deloll — namreč za zvezo s bar. Schvveglom in za farško gonjo! S tem, da so pa njihovi nameni ponesrečili — to se pravi, da so bili iz kluba Jugoslovanov ven vrženi — je sicer trpela slovenska celokupnost — namreč nemško-slovenska zveza — ali napredni poslanci in napredna stranka ni oškodovana — namreč v zvezi z Nemci. Napredni poslanci imajo zdaj svobodne roke — to je res — pridobili so si vpliv in tako veljavo, da je oba druga jugoslovanska kluba nimata. Risum teneatis! Vseh štirih liberalnih korifej, dr. Tavčarja, Plantana, dr. Ferjančiča in Gabrščeka ne uženeta oba dva druga jugoslovanska kluba I Ne bi verjeli, ko bi v »Narodu" ne stalo. Pa mora biti že res. Zato se ne čudimo, če je pl. Korber v vedni telefo-nični zvezi z našimi liberalci. Mi vsekakor upamo, da bo dr. Tavčar že zaradi celjskega kompromisa prvi slovenski minister, če pa on ne, pa vsaj g. Plantan!
Kranjska hranilnica je imela v minolem letu 364.247 kron čistega dobička. Od te svote je darovala 40.000 kron za zaklad za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani. Kranjska hranilnica jako skrbi za Nemce, dasi je večina na-ložnenega denarja gotovo denar kmetskega ljudstva. To, da da hranilnica vsako leto kar
40.000	kron za nemško gledišče, da misliti mnogo. Ako v Ljubljani dobimo nemško gledišče, potem bo to gotovo občutna konkurenca slovenskemu. Naša mestna inteligenca, ki je po »Narodovem* zagotovilu v veliki večini liberalnega mišljenja, jako rada obiskuje nemško gledišče, sedaj se bo še, kakor čujemo, opera v slovenskem gledišču opusJla, in potem bo brez dvombe naše gledišče hiralo in propadlo. Ali bodo tega zopet krivi klerikalci? Za letošnjo opero so baje porabili že bodočo podporo ljubljanskega mesta, edina rešitev je, če se opera za nekaj časa opusti. Tako napredujejo liberalci, mi smo pa prepričani, da liberalci gledišča ne bodo rešili, četudi je predsednik Dramatičnega društva sam dr. Tavčar!
Čevljarski vajenci v Ljubljani gotovo po cestah ne govorč o ponočnih posodah, glejte, to je prihranjeno — slovenski inteligenci! Sicer je pa znano, da so nekateri akademično izobraženi možje liberalne stranke tako surovi v psovkah, da jim ni noben gorjanski pastir kos. Upamo, da bode g. Malovrh predaval na prihodnji slovenski univerzi — o pobalinologiji in blatologiji.
Kaj je vse dr. Tavčar? On je po svojem stanu odvetnik, potem hišni posestnik, nadalje državni in deželni poslanec, mestni odbornik, šefredakter »Slov. Naroda*, ki ima največ delnic »Narodne Tiskarne", deželni odbornik, ud deželnega šolskega sveta, predsednik »Dramatičnega društva*, starosta »Sokola*, pravni zastopnik »Mestne hranilnice", upravni svetnik kreditne banke, pri dolenjskih železnicah ima besedo, in
—	če smemo pristaviti še — patron nemško-slovenske zveze. Liberalci so računali ob Missijevi smrti, koliko je znašala njegova zapuščina, sedaj pa vprašamo mi, kdo zamore izračunati vse dohodke dr. Tavčarja, ne oziraje se na zapuščino tistega, ki počiva pri sv. Krištofu pod geslom: »Bog je življenje, smrt rešenje. *
Za koga „Narod“ dela. Za slovensko stvar nerodne „Narodove“ izjave vedno hitro pona-tiskujejo nemški listi. Češka „Politik“ pravi, da ravno to kaže, za koga dejanski dela. Tudi mi mislimo isto. Kar je Nemcem prav, ne more biti prav Slovencem!
V	znani pravdi okrajne bolniške blagajne v Ljubljani proti bivšim odbornikom iste je c. kr. deželna višja sodnija v Gradcu razsodbo c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem na splošno prilog tožeči bolniški blagajni izpremenila tako, da imajo sedaj plačati bolniški blagajni: 1. vsi trije toženci Ivan Metnitz, Rajko Branke in Ant. Klein nerazdelno zvesek 400 kron. 2. toženca Branke in Klein nerazdelno z Metnitzem znesek 4266 kron 21 h, in znesek 318 K 98 h. Tudi se je bolniški blagajni prisodilo 3/e pravdnih stroškov, ter se ji ima vsled tega povrniti na pravdnih stroških prve stopinje 1104 K 91 h, na pravdnih stoških druge stopinje 487 K 37 h.
Slov. svobodomiselno dunajsko dijaštvo je podalo v »Narod* neko izjavo, ki hoče para-
lizirati znano izjavo tistih dunajskih vseučilišč-nikov, ki so brez razlike strank obsodili kompromisno politiko dr. Tavčarja. Ta izjava podpisana od celih treh gg. Kobala, Valenčiča in Vodnika je najbrže bila naročena, da se nekoliko zbriše blamaža dr. Tavčarja. Izjava sama je tako vodena in prazna, da kaže vso revščino omenjenih dijakov. Izjava obstoji iz celih štirih stavkov, ki ne ovržejo niti je dne trditve dijakov nasprotnega mišljenja, pač pa imajo proti 20torim točkam samo jeden dokaz, namreč, da se je vprašanje o celjskih paralelkah prav po receptu katoliško narodne stranke dovedlo na polje psovanja in denunciranja ter porabilo v razcepljenje svobodomiselne stranke v domovini. To se pravi z drugimi besedami. Dunaj-skomu dijaštvu, tistemu namreč, ki slepo sledi čez drn in strn dr. Tavčarju, dijaštvu, ki nima nobenega svojega lastnega mišljenja, dijaštvu, ki zasluži kateksohčn ime pekarija, je skrajno neljubo, da jo je dr. Tavčar zavozil. Da bi torej njegovo blamažo nekoliko oprali, spustili so v svet to vodeno izjavo, toda le pod svojo lastno firmo, ker vedo, da celo večina liberalne Slovenije obsoja svojega častnega člana.
»Pletenice". To izborno eksportno študijo o kmečki obrti, katero je g. dr. K. Pečnik priobčil v našem listu, ponatiskuje »Narodni Gospodar."
Tzporcd IV. slioda slovanskih časnikarjev, ki se bo vršil v Ljubljani o binkoštnih praznikih, je določen tako-le: Dne 17. maja (v soboto): ob 8. uri zvečer komerz v »Narodnem domu". Dne 18. maja (binkoštno nedeljo): ob 7. uri zjutraj na Rožniku sv. maša in skupni za-juterk; ob 8. uri dopoludne zborovanje v „Me-stnem domu"; — popoldne ogledovanje Ljubljane in okolice; ob 7. uri zvečer banket v Narodnem domu". Dne 19. maja (binkoštni ponedeljek): ob 8. uri zjutraj izlet na Gorenjsko: Šum, Vintgar in Bled. Ob 3. uri popoldne v jezerskem salonu „Toplice" na Bledu. Ob 1IS zvečer povratek v Ljubljano. Zvečer sestanek v „Narodnem domu". Dne 20. maja: ob 3/4 6. zjutraj izlet v Postojno, obisk jame in ob 2. popoldne odhod v Trst. — Udeležniki naj blagovolijo do 25. aprila t. 1. pripravljalnemu odboru IV. shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani (gg- dru- Karolu Trillerju ali dru. Evgenu Lampetu) svojo udeležbo objaviti. V pokritje stroškov za izdajo brošure blagoooli vsak udeleženec doposlati 10 kron. Samostojni predlogi se morajo naznaniti pripravljalnemu odboru v Ljubljani vsaj 8 dni pred shodom.
f Aleš Bergant. Iz Št. Jurija pri Kranju se nam poroča, da je v nedeljo 6. t. m. ob pol 11. uri umrl ondi na svojem posestvu agronom g. Aleš Bergant. Blag mu spomin!
O priliki dvestoletnice ljubljanskega ur-šulinskega samostana se bo obhala v cerkvi sv. Trojice slovesna tridnevnica, in sicer: v petek 18. in v soboto 19. aprila bo ob pol 6. uri zjutraj slovenska pridiga (preč. gospod kanonik dr. Andrej Karlin in mil. gospod generalni vikar prelat Janez Flis), nato sveta maša z blagoslovom ; ob 10. uri slovesna sveta maša. Ob pol 7. uri zvečer bo nemška pridiga (preč. g. P. Emil Volbert, S. J.), potem litanije z blagoslovom. V nedeljo 20. aprila bo zjutraj ob 6. uri sveta maša z blagoslovom. Ob 9. uri slovesna pridiga (prevzv. g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič), potem pontifikalna maša; ob pol 7. uri zvečer bo nemška pridiga, litanije, zahvalna pesem in blagoslov. Na prošnjo prevzvišenega je sveti oče dovolil vsem vernikom, ki na kateri dan Izmed treh imenovanih obiščejo nunsko cerkev, in molijo ondi na papežev namen, odpustek sedmih let in sedmih kvadrag, onim pa ki prejmejo na ta dan zakramenta svete pokore in sv. Rešnjega Telesa, popolen odpustek. Ti odpustki se morejo obrniti tudi v prid dušam v vicah. — Slavnosti v penzijonatu samem se bodo vršile 21. in 22. aprila, kateri je dan prihoda prvih uršulink v Ljubljano.
Osoda ljubljanskih mostov. Frančiškanski most podero, ko prično z osuševanjem barja. Treba bo strugo Ljubljanice uglobiti do Sela, in ker frančiškanski most zato nima zadosti globokega temeljna, bode moral pasti. Ista usoda čaka tudi most pri sv. Petru in most pri sv.
Jakobu. Tudi leseni most na Gorenjih Poljanah in v Stepanji vasi podero. Most na Karlovškem predmestju bode moral zgubiti srednji steber ter bode dobil železno konstrukcijo. Vsa ta dela, ki bodo trajala pet let, se bodo vršila v suhi strugi Ljubljanice in zato se ob izlivu Gradašice zgrade naprave, ki bodo zabranjevale za časa dela nadaljni tok Gradašice in Ljubljanice. Stroški za to regulacijo bodo znašali
4,184.000	kron.
Nori škof tržaški. Škofom tržaškim je imenovan mons. Nagel. S tem je rešeno to težko vprašanje. Ker mons. Nagel ne zna niti besedice slovenski, imenovan bo za slovenske vernike generalni vikar zmožen slovenskega jezika. Na tržaškem namestništvu se imenuje za to mesto mons. Martellanz.
Zanimiva dogodbica o kardinalu Missia.
■G. dr. M. Opeka je v svojem predavanju o kardinalu Missia spomnil se tudi dogodbice, katero je sam doživel in ki kaže blago srce kardinala Missia. Leta 1898. vračalo se je pet mladih duhovnikov iz rimskega zavoda, v katerem se je vzgajal tudi kardinal Missia. Med temi mladimi duhovniki bili so trije nemški Porenci, en Hrvat in en Slovenec. V Benetkah so se ločili, zmenili so se pa, da se snidejo zopet v Gorici, kamor se je šel Slovenec poklonit kardinalu, svojemu dobrotniku. Mladi duhovniki so se zmenili, da se dobodo v Gorici v gostilni „pri treh kronah8. Slovenca je kardinal prijazno sprejel in ga takoj vprašal, ako ima še kakega sopotnika. Slovenec je povedal, da se drugi dan pripelje Hrvat, in takoj drugi dan je moral Hrvat namestu „k trem kronam" h kardinalu, kjer je kardinal mlada duhovnika pogostil in se prijazno razgovarjal ž njima. Mladi Slovenec in Hrvat pa sta bila v nemali zadregi. Vedela sta, da se dan potem pripeljejo „k trem kronam" še trije zaostali Porenci, ki so pa želeli, da jih Slovenec ne predstavi kardinalu, da bi se tako nadaljnje njih potovanje za nekaj časa ne pretrgalo. Toda kardinal je vprašal: „Gospoda, ali imata tu še kakega tovariša?" In Slovenec in Hrvat sta povedala, da pridejo še trije nemški Porenci. „Kje se ustavijo?" vprašal je kardinal. ,,Pri treh kro-nah“ bil je odgovor. „A kaj, k meni jih pripeljite,“ je dejal kardinal. Hudomušni Slovenec je povedal namero Porencev in je pristavil, da jih vendar privede, ako mu kardinal pusti, da napravi v sobi in na hodniku, kar se mu zdi v ta namen primerno. In kardinal mu je smehljaje dovolil. Slovenec in Hrvat sta odstranila iz sob karkoli je kazalo, da ne bi bila gostilna, posta vila celo na hodnik mize in jih pregrnila, debeli sluga Avgust pa je prevzel ulogo gostilničarja Slovenec in Hrvat sta se nato peljala na kolodvor po Porence, a — smola — takoj pri izstopu iz kolodvora skočijo Porenci v omnibus, na katerem je bil napis „Pri treh kronah". Slovenec in Hrvat sta s težavo „prepričala“ Porence, da je bolje voziti se ,,k trem kronam11 v izvoščeku, in Porenci so jih ubogali. Peljali so se v nadškofovo palačo, kjer so se uitavili, meneč, da so v gostilni „pri treh kronah*!. Debeli Avgust je pritekel nasproti — ulogo gostilničarja je izborno igral — ter je pripovedoval Porencem, da so ondu prenočevali že visoki gospodjo. Veseli so bili Porenci, samo sobe, kamor jih je peljal Avgust, te so se jim zdele preodlične in s strahom so vpraševali Slovenca, ako ne bo ta gostilna predraga. Slovenec jih je potolažil, da ne, „ker je to dobra krščanska gostilna". Porenci so zahtevali od gostilničarja Avgusta pivo in postali naposled v „restavraciji“ jako glasni. Nakrat se odpro vrata. Kardinal pride v sobo. Porenci ga pozdravijo, potem se pa ne brigajo dalje zanj. Menili so: Gostilničar je rekel, da prenočujejo tu visoki gospodje, in danes se mudi tu visok cerkven knez. Kardinal je pristopil k . mizi in vprašal Porence, kako jim „kaj ugaja v gostilni pri treh kronah11. „Izborno“, so dejali Porenci, „in prijatelja pravita, da tudi predrago ne bo.“ Pri teh besedah sta bušnila Slovenec in Hrvat v smeh, kardinal se je veselo smehljal, Porenoi pa so spoznali, da niso „pri treh kronah“, ampak pri — blagem goriškem kardinalu. Kardinal se je veleprijazno menil s svojimi gosti in jih na posled peljal na vrt, kjer je izrekel besede 1,Svojo ljubo Kranjsko sem zapustil, tu bom pa
umrl". In gledal je proti sveti Gori, kjer sedaj počiva v Bogu.
Iz Horjula. Ker se je že večkrat izrazilo uredništvo „Slov. Lista*, da želi, da bi naša stranka pošiljala poročila o društvih itd., kakor delajo pristaši liberalne stranice, sporočim tudi jaz nekaj o naši predstavi, ki smo jo imeli Horjulci na velikonočni ponedeljek zvečer, in ki se je ponavljala na belo nedeljo. Vrli mladeniči „Marijine družbe“ so nas kratkočasili in razveseljevali s petjem, igranjem na tamburice in z igro „Sanje“. Ob sedmih je bil začettk predstave. Najprvo so udarjali tamburaši na tamburice, kar je vzbudilo občo zadovoljnost. Igrali so to pot tako dobro, da še nobenkral tako, če prav sem imel že večkrat priliko poslušati jih. Potem so peli pevci tri pesni, dve je pel moški zbor, eno pa mešan. Tudi te so prav dobro vspele, posebno „Nazaj v planinski raj“. Potem so pričeli igralci igrati. Igrali so dobro; posebno dobro je izvršil svojo ulogo „angelj varuh" in „sodniki‘‘. Le tako naprej vrla „mladeniška Marijina družba“. — Kar se drugih reči tiče ni omeniti nič posebnega. Novega vele-častitega g. župnika Mihaela Barbo, ki je kakor vam znano, nedavno prišel v Horjul, imajo vsi župljani prav radi. Bog ga nam ohrani še mnogo let čilega in zdravega. Parani so v obče dobri pa': Kakor povsod so smeti, tudi Horjul brez njih ni.
Horjulski župljan.
Dr. Tuma se umika. „Goricau piše: „Dr. Tuma se umika sicer počasi, a se vendarle umika. Bil je svoječasno predsednik obema »naprednima" denarnima zavodoma. Najprej se je začel umikati — on že ve zakaj — pri »Trgovsko-obrtni zadrugi". Iz ravnateljstva prišel je v nadzorstvo, a zdaj je izginil celo iz nadzorstva. — Isto pot je nastopil, kakor Sc; vidi, pri „Goriški ljudski posojilnici*. Dosedaj je bil tam v ravnateljstvu in celo predsednik, zdaj pa je nastopil tudi tam rakovo pot. Prišel je letos namreč v nadzorstvo in ne poteče morebiti dolgo časa, da dr. Tuma tudi iz nadzorstva »Goriške ljudske posojilnice" izgine. Kakor rečeno, počasi sicer, a vendar le se umika dr. Tuma, dokler se popolnoma ne umakne. Komu ne prihaja tu na misel znani nemški rek: Die Ratten verlassen . . .! Nekateri so le radovedni, prevzemajo li dr. Tumovi nasledniki njegovo dedščino „cum ali sine beneficio inventarii“ l ?
Izjemno stanje in nagla sodba v Trstu odpravljena. Z Dunaja se poroča, da so vsled ukaza skupnega ministerstva dne 6. t. m. odpravljene naredbe glede izjemnega stanja in nagle sodbe v Trstu. Ta ukaz so priobčili vsi uradni listi.
O zavoženem gospodarstvu mesta Ptuj je občinski svetovalec Fiirst izdal brošuro, v kateri na podlagi številk dokazuje, kako globoko je zabredel Ptuj v dolgove. V brošuri se tudi kar najostrejše napada župana Omiga, češ, da zapravlja in slabo gospodari z občinskim denarjem. Menimo, da ima občinski svetovalec že toliko vpogleda v mestno gospodarstvo, da se mu more popolnoma zaupati; potemtakem pa se mora tudi Omiga nemudoma odstraniti od županstva.
— Znano je, da hoče Ptuj najeti milijon posojila.
— Zaradi omenjene brošure je imel ptujski obč. svet v petek sejo, pri kateri se je Flirstu izrekla najostrejša graja, ker je tako zahrbtno in tako „undeutsch“ postopal. Sklenilo se je tudi, da imata dva revizorja, katerih enega je imenoval občinski svet, druzega pa imenuje Fiirst, pregledati vse knjige in račune mestnega gospodarstva. Pričakovati je še zanimivih razkritij o o tem, kako zna gospodariti Ornig!
Nemški dijaki v Gradcu. V noči na veliko nedeljo je 12 nemškonacijonalnih dijakov napadlo nekeda narednika, ki se je moral braniti s sabljo. Trije dijaki pa so ga napadli za hrbtom ter mu sabljo iztrgali iz rok. Narednik je moral bežati na policijo. Tri dijake so zaprli. Heil
Štrajk na Reki dovršen. Odbor stavkujočih delavcev na Reki objavlja, da se je med de lavci in podjetniki doseglo povoljno sporazum-ljenje. Delavci so se vsled tega vrnili na delo.
»Narod* in častna beseda. „Narod“ je obljubil, da bo o celjski zadevi molčal, ker je postala vsa stvar že predolgočasna. A besede ni držal. Naši listi so ga spravili v tako zadrego, da je kar pozabil na svojo obljubo. Vsa njegova
dolgobesedna obramba seveda ne zadostuje. Na vse dokaze odgovarja Malovrh z jako duhovitim argumentom za dr. Tavčarjev kompromis, da so vsi protidokazi šuftarija. To je res duhovito in do tolike duhovitosti se more povspeti jedino le — Malovrh !
Perossi v Ljubljani. Ljubljčani delujejo na to, da bi slavni laški skladatelj Perossi prišel v Ljubljano. Namerava se prirediti koncert v frančiškanski cerkvi.
Staroslovenska akademija. Škof dr. Mahnič ustanovi na Krku »Staroslovensko akademijo* za pouk v staroslovenskem jeziku. Cerkveni umetnosti ustanovi „škofijski muzej.*
Umor. V Hiittenbergu na Koroškem je drvar J. Vilče z železnim drogom umoril delavko Lizo Alijančič iz Kovora na Kranjskem. Morilca so zaprli. Storil je to, ker mu je Alijančič bila dolžna Štiri krone.
Ptujski ,župan Ornig je izjavil, da noče voditi več županskih poslov, dokler se ne pojasni napad na njegovo poslovanje v neki brošuri, ki trdi, da je Ptuj na robu bankerota.
Vojaška vest. Goriški 47. pešpolk se preseli baje v Trst. Gotova še ni preselitev, ali o tem, da pojde ta polk v Trst, se je govorilo že od početka, ko so bruhnili nemiri v Trstu na dan. Pa tudi poprej v zadnjih letih se je čulo večkrat med vojaštvom tega polka, da ne ostanejo več dolgo v Gorici. Torej bi bilo že mogoče, da se preseli prav ta polk v Trst. V Gorico pa bi prišel bržkone lovski bataljon št. 8. iz Trbiža, v Trbiž pa bataljon 17. pešpolka iz Celovca. Govori se tudi o premestitvi poveljstva 28. pehotne divizije iz Ljubljane v Trst.
Srnjak v Ljubljani. V Ljubljano je prišel pogledat nek srnjak iz kamniških gozdov. Prišel je prav v mesto. A zdelo se mu je čudno, ter je začel bežati. V begu se je zaletel v ograjo pri Žabkarju na Dunajski cesti, da je na mestu mrtev obležal.
Drobne novice. Cesar je podelil c. kr. sodnemu kancelijskemu oficijalu g. Alojziju Lindtnerju v Ljubljani zlati zaslužni križec. — Za ozemlje med Muro in Dravo vzhodno od Maribora se je osnovalo ferijalno akad. društvo »Bodočnost". Društvo bo prirejalo v ondotnih krajih predavanja. — V Spodnji Šiški se agitira, da dobi Šiška samostojno šolo. — Zadnje dni je prišlo v Ljubljano zopet 110 goriških zidarjev.
Z okna skočila na cesto je v Celovcu soproga sodnega oficijala gospa Ana Lukas iz Beljaka. Umrla je v bolnici. — V velikonočnih počitnicah so se mudili dr. Lueger, dr. Gess-mann in Axmann v Sarajevu. Obiskali so v spremstvu nekega dvornega svetnika pri dež. vladi sarajevskega župana in si ogledali razne znamenitosti. V Bosno so dospeli preko Dalmacije. — Iz reške luke je odplul parobrod »Devona" s 796 konji, namenjeni za Južno Afriko. To je 59. parobrod. ki je do danes iz reške luke od vel konje za Južno Afriko. Vseh konj se je doslej iz reške luke odpeljalo 45.611 glav. — Pri občinskih volitvah v občini Ržiše pri Zagorju ob Savi je zmagala katoliško narodna stranka. — Iz Rottenmanna radi poneverjanja uradnega denarja ubeglega notarja Franc Meyerja so aretirali v Gradcu v hotelu »nadvojvodu Janezu", ko je ravno zajutrkoval. — Pri viniča-riji posestnika Krepla v Radgoni se je pojavil ogenj, katerega so pa skoro pogasili. Pod posteljo pa so dobili viničarjeva otroka mrtva. Skrila sta se pod posteljo in se v dimu zadušila. Pred dvema letoma so našle tri deklice iste rodbine pri enakem požaru smrt. — Umrl je g. I. Svitil, c. kr. višji stavbinski svetnik in predsednik stavbinskega oddelka deželne vlade,
—	Šentjakobsko - trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda deluje na to, da bi prišel v Ljubljano slavni laški skladatelj Perossi. Namerava se prirediti koncert v frančiškanski cerkvi. — Po Ljubljani se govori, da bode nova tiskarna g. Dr. Hribarja nastanjena v prostorih, kjer se nahaja sedaj Lekanova kavarna na sv. Jakoba trgu in da odkupi g. Dr. Hribar tudi knjigotrž-nico g. J. Giontinija na Mestnem trgu. — Izjemno stanje v Trstu je sedaj vendar odpravljeno. To vest so Tržačani gotovo sprejeli z veseljem. — Cuje se, da bodo dne 1. maja vsi
delavci v Trstu praznovali. — Te dni je prispel v Trst bataljon nekega češkega pešpolka ter se naselil v vojašnico v Rojanu. Odtod se odpeljejo vojaki v dveh oddelkih po morju v Kotor. To pomikanje je morda v zvezi z nemiri na Balkanu. — Pivovarni v Beljaku sta se dogovorili z gostilničarji, da se bode sedaj točilo pivo prebivalstvu za 4 h dražje pri litru. Delavstvo je imelo shod in je sklenilo toliko časa ne piti beljaškega piva, dokler pivovarnarji in gostilničarji v Beljaku vzdržujejo podraženje. — Licealnemu poslopju popravljajo streho, ker nihče ni hotel prevzeti podiranja na lastne stroške. — Češki kršč. socialci prirede v Pragi shod dne 16. majnika t. 1. — Iz ,Litije se poroča, da so našli v Ustju pri Šmartnem v torek zjutraj obešeno 701etno delavko Katarino Koprivnikar v njenem stanovanju. Bila je dolgo časa potovka. Pravijo, da se ji je zmešalo. —
V	tovarni papirja na Reki se je pričel štrajk. Oblast vodi dogovore med delodajalci in delavci. — 10.000 laških delavcev je pretekli teden preko Pontebe prišlo v Avstrijo. — Nove vrste glasovir, tako zvani „Streichclavier“ je izumil g. Bajde v Hotiču pri Litiji ter je ta svoj izum vsestranski izpopolnil, G. Bajde bode potoval s svojim novim klavirjem po Evropi.
Slovenci v Ameriki se kaj pridno gibljejo tudi na polju tiskarstva. Slovenci v Ameriki imajo sedaj že pet slovenskih tiskarn, ki širijo med ljudstvo slovensko berilo. Velikemu številu slovenskih društev v Ameriki pridružilo se je te dni zopet novo slovensko društvo in sicer slovensko podporno društvo sv. Jakopa.
Nemško gledališče v Ljubljani. Kakor poročajo nemški listi, je narasel z zadnjim darilom kranjske „šparkase“ fond za zidanje nemškega gledališča na 400.000 kron ter se misli v kratkem času pričeti s stavbo. V ta namen je že kupljeno Oenkerjevo posestvo.
Umrl je v Vipavi po dolgi, mučni bolezni g. Josip Cotič, oče urednika tržaške „Edinosti“ g. Maksa Cotiča in g. Jos. Cotiča, gostilničarja v »Kat. Domu“. Pokojnik je bil blag značaj in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. N. v m. p. 1
Opozarjamo na današnji oglas g. pleskarskega mojstra Ant. Otorepca, ki je te dni že otvoril svojo novo delavnico v Gosposkih ulicah. Ker si je kot večletni poslovodja v tem obrtu pridobil vseh potrebnih izkušenj, bo lahko točno izvršil vsako poverjeno mu delo. Priporočamo ga svojim somišljenikom v mestu in na deželi.
Razne stvari.
Predpravice nekaterih avstrijskih polkov. Polk kneza Cumberlandskega ima pravico radi posebnega junaštva, ki jo je izpričal v bitki pri Wagramu 5. julija 1809, da sme pri vsaki priliki igrati koračnico grenadirjev. — Dragonski polk št. 14 se bo imenoval za vse čase „polk Win-dischgraetzov“ in vsled zmagoslavne bitke pri Kolinu se morajo briti vsi možje, od najnižjega do polkovnika. Zakaj? V tem polku so bili ob času sedemletne vojske sami golobradi novinci in vojskovodja ni pričakoval od takih junakov vspeha. A „golobradci“ so odločili bitko, v kateri je bil »velikanski Fric“ premagan. Od tistega časa se polk brije. Pri novi organizaciji 1866. leta je nehala predpravica Windischgraetz-ovih dragoncev, a leta 1875. je bila zopet ponovljena. Častniki, kateri so od tega polka premeščeni k drugemu polku, imajo še za nadalje pravico, da se tudi brijejo. — Dragonski polk kneza Montecuculija ima pravico, da sme, kadar je „v službi", prehajati celo skozi dvorni grad na Dunaju z godbo ter razvito zastavo in polkovnik ima pravico, da sme, kadar je v polni oborožbi, koj naravnost brez napovedi stopiti pred cesarja.
Važna nnredba naučnega ministerstva. Bila je nastala v resnici prava pravcata razvada, da so se šolske knjige skoro vsako leto popravljale. Komaj je bila knjiga eno leto v veljavi, že je izšla drugo leto ista knjiga v drugi popravljeni izdaji, tretje leto v tretji popravljeni izdaji itd. Godilo se je to tako, da je napravilo
na človeka utis, kakor da ni tem novim izdajam druzega namena, nego da se pri njih okoristita dotična tiskarna	in	pa	oni, ki	je	priredil	novo
izdajo. Starišem	pa,	ki	so imeli	v šoli več	otrok
in sicer takih, ki so si sledili v šolskih razredih, napravljalo je to mnogo stroškov, ker so morali kupovati vedno nove knjige, mesto da bi rabili mlajši ostroci iste knjige, katere so rabili njih starejši bratje;' prejšnjega leta v istem šolskem razredu. Najhujše pa je bilo pri knjigah, ki so se rabile	v	dveh, treh	ali	celo v	štirih
šolskih razredih.	Letos	si je n.	pr.	učenec	kupil
tako knjigo, ali že drugo leto je izšla ista knjiga v popravljeni izdaji, in zahtevalo se je od učenca, da si kupi to novo izdajo in tako se je godilo tudi v tretjem in četrtem letu. To pa je vzbujalo pri stariših, ki so morali trositi denar za take knjige, opravičeno nezadovoljnost. Začeli so se torej pritoževati in te pritožbe niso ostale brezuspešne. Naučno ministerstvo je namreč te dni izdalo naredbo, v kateti določa, da ima ostati vsaka knjiga, izdana v drugi ali tretji popravljeni izdaji, najmanj pet let v veljavi. Nove izdaje pa naj se prirejajo tako, da je mogoče dijakom samim v starih izdajah izpopolnjevati ali popravljati nove predrugačbe v tekstu. Ako pa imajo učenci knjige, katere se rabijo zaporedoma v raznih razredih in izide od teh knjig kaka nova izdaja, se ne sme od učencev zahtevati, da si nabavijo to novo izdajo, ko prestopijo v višje razrede.
Petindvajset let minister. 6. aprila t. 1. praznoval je bavarski finančni minister baron Riedel petindvajsetletnico svojega ministrovanja. Riedel je sin prostega protestantovskega pastorja. Baronstvo je dobil pred 10. leti.
Čuden bolnik. Nedavno je bil iz neke bolnišnice v azijski Rusiji odpuščen čuden bolnik, po stanu železniški delavec. Trpel je od redke, jako čudne bolezni. Njena lastnost obstoji v tem, da bolnik nehote oponaša delanje drugih ljud:j: Ako kdo piše, ki je zraven njega, sede bolnik in tudi piše; ako kdo kašlja, kašlja tudi bolnik, ako kdo joka, preliva tudi bolnik solze; ako kdo je v njegovi navzočnosti, začne tudi on jesti itd. Ali ta bolnik oponaša tudi živali 1 Ko čuje lajanje psa, laja tudi sam; ako poje petelin, začne tudi on kikirikati. V bolnišnico je tega bolnika dovedla razposajenost njegovih tovarišev, katerim je njegova bolezen služila v zabavo. Navadno se jih je zbralo dosti okrog njega in vsak je proizvajal drug glas >n drugo delal. In bolnik se je mučil, da bi vse oponašal. V bolnišnici mu niso mogli pomagati, ker znanost ne pozna ni-kakega pripomočka zoper to čudno bolezen. Ta nesrečni človek se je zopet povrnil k svojemu poslu, da bo zopet v zasmeh in zabavo objestnih in hudobnih ljudij. Bolnik je star 35 let in drugače povsem zdrav. Slučaji te bolezni so redki; največ se jih dobi v severni Sibiriji, v jakutskem okrožju in, na Amuru. Tolmači se z vplivom puste in mrtve sibirske prirode na človeka, zlasti po zimi, kadar brezkrajne snežene in ledene poljane kar prevzamejo človeka.
Nemiri v Belgiji. V Bruselju je došlo v središču mesta med policijo in množico pred »Ljudskim domom" do pravcate bitke. Najprej se je strahovito streljalo, potem ste se pa stranki spoprijeli s pestmi. Mnogo mrtvih in ranjenih je pokrivalo tla. V »Ljudskem domu“ se je moralo napraviti lazaret. Tri ure je trajal boj neprestano. Množica se je naposled umaknila v drugo ulico, kjer je razdrla tir elektriške železnice in se zabarikadirala. Barikade je množica proti velikemu številu policije in orožništva branila do 1 ure po noči. Nemiri in boji so trajali vso noč.
OBRTNI VESTNIK.
Urejuje Ivan Kregar.
Japonska narodna industrijska razstava v Osaki 1. 1903. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da se bo od 1. marca do 31. julija 1903 1. vršila v Osaki 5. japonska narodna industrijska razstava. Priredi jo cesarska japonska vlada. Obsegala bo v desetih oddelkih vrtnarstvo in kmetijstvo, gozdarstvo, ribarstvo in vodno kulturo, rudarstvo in plavžne izdelke,
kemične produkte, razne industrijske izdelke, strojno industrijo, vzgojo, pouk, higijeno, sanitetni materijal in narodno gospodarstvo ter umetniške predmete. Poleg nacijonalnih japonskih industrijskih izdelkov se bodo na tej razstavi razstavili prvikrat na Japonskem tudi inozemski izdelki, zato je priporočati, da se tudi naše eks-portne tvrdke udeleše te razstave, zlasti z ozirom na to, ker so naše kupčijske zveze z Japonsko jako neznatne. Važni -razstavni predmeti naše monarhije bi bili morebiti naslednji: proizvodi elektiotehnike, tiskalnice, stroji za obdelovanje esa, stavbeni materijal za mostove, stroji za izdelovanje brušenega stekla, strojno orodje, barve vsake vrste, blago iz bombaževine, iz ovčje volne in polvolne, železno in jekleno blago, biciklji itd. Zglasiti se je treba najkasneje do 30. junija 1902. Pojasnila o razstavnih pogojih, o eventualnem zastopstvu po domačih eksportnih tvrdkah itd. daje pisarna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Največja akcijska družba sveta. Leta 1898. pričelo se je gibanje kako združiti vse industrijelske naprave za izdeljavo železnih in jeklenih izdelkov v veliko družbo. Anglež Car-negie, kateri se je povzdignil iz delavskega stanu, na stopinjo američanskega Krupa, porablja svoje milijone za razne knjižnice itd. Ta mož skušal je takrat pridobiti premogokope in železne rudnike. Nakupil je železnice in paro-brode. S tem je dosegel, da je bilo njegovo podjetje popolnoma neodvisno. Da je pa svoje izdelke lažje razpečaval, pustil je napravljati brezplačno obrise za največje hiše, pri katerih se je potrebovalo obilo železa in sploh jeklenih izdelkov. Carnegie je na ta način slavil zmago nad manjšimi podjetniki, vendar ne dolgo. Dne 9. septembra 1898 leta stopila mu je nasproti velikanska družba Federal' Steel Companij. Njen kapital je znažal 200 milijonov dolarjev. Na čelu te družbe je stal bankir Morgan, kateri je bil akcijonar 21. železniškim družbam. Carnegie je potem združil dne 24. marca 1900. 27 manjših družb v eno družbo — Carnegie Company. Spopolnil je svoje naprave tako, da so se vsi izdelki v popolno vporabo izdeljevali. V decembru leta 1900 bil se je najhuji boj med tern dvema družbama. — Carnegie Company in Federal Steel Company. Vendar je Morgan zmagal nad Carnegiejem s tern, da je privabil druge družbe in podjetja, katere so se združevale v družbi Federal Steel Company. Morgan kupil je tudi vse Carnegiejeve naprave, pridobil tudi v 31 družb obstoječo družbo American Steel und Wire Company in 25. februvarja 1901 združil vse te družbe v eno družbo — trust — pod imenom American Steel Corporation — jekleni trust. Po zadnji američanski statistiki, se pridela na celem svetu 26,848:755 ton jekla. Nemška pridela 6,290.434, Angležka 4,933.010 in združeno države severne Amerike 10,200.000 ton. Jekleni trust, katerega je ustvaril Morgan, pridela sam 7 milijonov ton, torej več nego Nemčija. Vsa američanska manjša podjetja, katere še ni uničil jekleni trust, pridelajo 3,200.000 ton, Vsem tern malim podjetjim, katerih je 20 do 30, preti pogin od jeklenega trusta in primorane so se skupno združevati. Skoraj gotovo se pa ta mala podjetja kmalo utopijo v ta veliki trust. Jekleni trust pridela vsako leto 9 milijonov ton surovega železa. Sest večjih in veliko manjših železnic prevaža surovo in izdelano blago na svoje prostore. Jekleni trust ima svojo zavarovalnico. Posebni urad v Londonu ima nalog seznaniti jekleni trust po celi Evropi in pridobiti za njegove izdelke zastopnikov. Leta 1901 pridelalo se je v zvezinih državah severne Amerike 15,878.354 ton surovega železa. Število plavžev znaša 505. 1. marca letos delalo je 248 plavžev. Namen združiti vse američanske jeklene akcijske družbe v eno, meri na to, da se v deželi izključi vsaka konkurenca in pa, da določijo jeklenim izdelkom stalne, a nizko cene.
Čevljarji proti colnini na usnje. Razne vrste usnja se ne izdeljuje v Avstriji, temveč prihajajo k nam iz inozemstva. Na te vrste usnja je visoka colnina. Radi tega so izdelki iz teh vrst usnja izdelani v Avstriji dražji nego zunanji. Avstrijskim čevljarjem ni mogoče konkurirati zunanjim. Več avstrijskih čevljarskih
zadrug se je radi tega obrnilo na drž. poslanca dr. Heilingarja, kateri je izjavil, da ne gre se ozirati na želje strojarjev in sploh izdelovalcem usnja, da bi se colnina na usnje povišala, marveč revno nasprotno, colnina na usnje se mora znižati. 60.000 je v Avstriji čevljarjev, treba se je ozirati nanje. Sploh je pa avstrijskim industrijskim usnjatim izdelkom sedanja colninska postava veliko škodovala. Dokaz temu je, da je
V sedemdesetih letih na Dunaju preživela ta stroka čez 8000 ljudi, dočim jih danes zamore komaj 500.
Kongres avstrijskih mlinarskih zavez. Na Dunaju se je vršil dne 7, 8. in 9. kongres avstrijskih mlinarskih zavez. Zanimanje med strokovnjaki je bilo velikansko. Delegati prihiteli so skoraj iz vseh dežel naše države. Udeležilo se je tudi večje število drž. poslancev. Debate bile so živahne. Posvetovalo se je, kako zboljšati in pripomočti mlinarski obrti. Primerne resolucije so se sprejele.
Davek na kruh. V nekaterih mestih na Nemškem pobirajo davek na kruh, to na pr. mesto Augsburg plača davka na kruh 135.000 mark, mesto Karlsruhe 107.000 mark, Niirnberg
433.000, Monakovo 266.000 mark, Wiirzburg
113.000, Kassel 63.000 mark. Mesto Breslau plača davka na kruh in druge živila 640.000 mark. Tudi v manjših mestih plačujejo velik davek na kruh meso in druge živila.
Akcijska družba parnega mlina v Oseku.
V pretečenem letu napravila je akcijska družba parnega mlina v Oseku 160.000 kron čistega dobička. Družba obstoji 10. leto. Rezervni zaklad te družbe znaša 938.000 kron. Umevno ob sebi, da naša mala mlinarska obrt peša.
Kruh, ki ostane 30 dni svež. Na Nemškem iznašel je pekovski mojster Korner kruh, kateri ostane 30 dni svež. V desetih državah je dobil na to iznajdbo patent. Ustanovila se je akcijska družba ter kupila patent za visoko ceno. Akcijska družba namerava po vsih večjih državah napraviti prostore za razpečavanje tega kruha. Tudi je v dogovoru z vojnim minster-stvom.
Dunajska pekovska zadruga je napravila ulogo na vlado in državni zbor. Ojstro se izraža proti kupčiji z žitom na borzi. Pojasnuje v ulogi razmere pekovske obrti iz zahteva pomoči in podpore.
GLASNIK.
Karol Marx in socijalna demokracija.
Ime Karol Marxovo ostane neizbrisano v zgodovini socijalnega gibanja. A sodba o njem je zelo različna. Eni ga povišujejo nad zvezde, drugi pa stopajo proti njemu kot zapeljivcu delavstva. Mi ga ne sodimo sami, ampak prepustimo sodbo socijalnemu demokratu Bernsteinu. Leta 1863. ustanovljena rudeča „internationaIa“ sme po pravici imenovati Marxa svojega brata, katero je poživilo in potrdilo njegovo delo „Das Capital*. Ta njegova knjiga pridobila je Marxu veliko pristašev zlasti pri industrijskih delavcih na Nemškem. V tej knjigi razpeljuje svojo teorijo o kapitalu, njegovem početku in vplivu na delavske sloje: Delavec dela na dan 10—12 ur. Za to delo pa dobi veliko manj, kot je delo vredno oziroma manj kot je dobil za to, delavčevo delo dedajalec. Mesto za 10—12 ur, plačan je le za osem ur. In ta preostanek neplačanega dela. katerega imenuje ,Mehrwert‘, je osnovna podlaga kapitala na stroške delavskega stanu*. Kdo bi se čudil, da morejo tako lepe besede preslepiti neorganizirane delavske mase. To se je tudi zgodilo. Na podlagi svojih teorij sestavil je delavski manifest v katerem jih navdušuje: .Proletarci združite se.“
Manifest sprejela je socijalna demokracija v svoj program.
Da je veliko njegovih naukov napačnih in sklepov jalovih, spoznal je Marx sam in že v tretjem delu svojega .Capital* preklical. Nastopili so pa tudi drugi proti njemu in to prejšnji njegovi ožji prijatelji, dokazujoč, da je zgodovinski razvoj gospodarskega žitja povsem drugačen,
kakor ga nam kaže jud Mara. Pred vsemi uprl | se mu je Bernstein, ki je bil v prvil letih svojega delovanja odločen pristaš Maraovih načel ves navzet anarhističnega duha. Ko pa je jel trezneje soditi, priobčeval je svoje članke v soc. dem. listu „Die neue Zeit“ v katerih trga vezi, katere so ga preje oklepale. Popolnoma pa označuje svoje stališče v posebni knjigi. »Die Voraussetzungen des Socialismus und die Aufgaben der Socialdemo-kratie Berlin 1900.“ Tu imamo jasno njegovo izpoved: .Moja prejšnja dela naj bodo svarilo onim, ki so prenapeti za Marxa.“ Spoznal je, da pota Maraova ne pripeljejo nikdar delavca do osvobo-jenja, temveč pripravljajo mu pogin in bedo. Tako govori Bernstein, kateri je po njegovi lastni izpovedi odločen pristaš socijalne demokracije, in je sedaj tudi izvoljen soc. dem. poslancem v nemški drž. zbor.
Ni tukaj naša naloga pobijati sistematično vseh zmotnih naukov socijalne demokracije ali vseh Maraovih naukov, temveč le na nekaterih dokazati, kako se majo stebri soc. demokracije v lastnem taboru.
Mara imenuje žene in otroke veliko breme delavčevo, katero je proizvod kapitala in katero tlači delavca pomnožujoč brezdelnost (Arbeitslosi-keit). Izpeljuje pa iz te svoje teorije konsekvence, vsled katerih mora nastati pomanjkanje dela tako veliko, da se bo pomnožil čimdalje bolj proleta-rijat, ki bode mogel najti svojo rešitev jedino le v revoluciji, katero on tudi že naprej radostno pozdravlja. Bernstein mu priznava, da se množi industrijsko ljudstvo, a ob jednem pa zanikava odločno, da rodi to pomanjkanje dela, ker resnica je druga. Množe se industrijska podjetja in sicer toliko, da je poprej primanjkovalo dovoljno število delavskih močij. Vzrok temu lokalnemu pomanjkanju dela pa je veliko preje slaba organizacija delavskih posredovalnic, kakor naraščaj delavskega ljudstva.
Iz koncentracije velike industrije in bogastva na jedni strani in na drugi množine proletarijata zahteva Marks neizprosen boj stanov. Ta boj, ki ga na celi črti odobrava, mora prinesti velikansko krizo in ta bode prvi nagib k ustanovitvi prihodnje socijalistične komunistične države. Tudi tej točki sc Bernstein odločno upira in jo pobija. Ta boj med stanovi se do sedaj še ni pojavil in tudi ni še nevarnosti, da se pojavi. Število velikih in-dustrijcev se res množi, a množe se tudi manjši industrijci. Naraščaj velikih industrijcev, kakor se ga opisuje tudi ni popolnoma jasen, kajti k njim prištevajo že one, ki razpolagajo s 10 do 15 delavci. Kriza torej ni še tako blizu. Odločno obsoja Bernstein željo po taki krizi, ker po njem ne bode dala nagib k ustanovitvi bodoče obljubljene države, temveč pomeni polom in propad. Zato se on vstavlja zahtevi eksproprirati vsa indu-distrijska podjetja. Pač je mogoče parcelirati velika kmečka posestva, a razkosanje industrijskih podjetij mu ne ugaja.
Najbolj pa je zavozil mojster Mara glede vprašanja, kako postopati napram izkoriščanju, otroških in ženskih močij v tovarnah. V tem izkoriščanju vidi človekoljubni Marks mogočen revolucijski moment. Zato pa ne ga odstranjati. Ne zahtevati torej, da se prepove izkoriščanje otrok in žena v velikih tovarnah, [to je zahteva onega Maraa, ki obljublja proletarijatu zboljšanje njegovih žalostnih razmer. Temu se ni čuditi, da se ni uprl samo Bernstein, ampak vsa socijalna demokracija.
Glavna naloga Maraova kot vseh njegovih pristašev je ustanovitev komunistične države. Celo tej točki ustavlja se Bernstein, kazoč na žalostne razmere 1. 1848 v revoluciji in 1. 1870 v Comuni na Francoskem, ko se je pač združil proletarijat, a plačal svojo kri. Ako jim je voditi mogoče malo občino — z vodstvom celih narodov ne gre tako lahko. In ta država naj se vstanovi v revoluciji ob času, ko so človeške strasti prepuščene same sebi nebrzdano. Razdor in polom delavca ne bode oprostil. Zato delavstvu tudi ne opomore silno ekspropriiranje in upori, temveč pametno ga organizirajte. Oni, ki v svojih besedah napovedujejo boj proti vsakemu egoizmu, hočejo šiloma podreti vse sebi nejednake stanove. Prosim vas, ali je to skrajni egoizem.
Tako je življenje in tako delovanje v taboru socijalne demokracije. Vidimo, da so polagoma
že osvobojajo treznejše misleči socijalni demokra-tje načel Maraovih. — a veliko jih še taplja za svojim mojstrom v temi. Navedli smo nekaj načel Maraovih in Bernsteinovih, katerega zadnjega obširneje kritizirati se nismo namenili temveč podati le njegovo mnenje o Marau, da se sprevidi njihovo razmerje.
In naše mnenje? Tudi mi želimo socijalne preosnove v družbi, a pota nas ne peljejo do sanjarskih utopij soc. demokratov. Ne zahtevamo države druge, kot jo imamo sedaj, želimo pa, da se njeni državljani preobrnejo in to na podlagi pravice in ljubezni, ki naj vodi vse sloje do resnice in vzajemnosti pomneČ, besede Gospodove : »Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.“
Delavske drobtine.
Somišljeniki, delavci in njili prijatelji
zahtevajte v vseh gostilnah in kavarnah naše liste. Ne pozabite, da je ravno časopisje ona velesila, po kateri se širijo dobre in slabe reči med ljudstvo. V vsaki gostilni, ki jo pohajate ne sme manjkati niti »Slovenca" niti »Slovenskega Lista" kakor tudi ne »Glas Naroda". Naše geslo, ki mora preiti vsakemu našemu somišljeniku v meso in kri, bodi: Pogumno, neustrašeno naprej v boj za sveto stvar, širjenje načel krščanske pravice. Onim gostilničarjem pa, ki naročajo liberalne cunje in nimajo naših listov, pojasnite svoje stališče!
Delavski svet pri trgovskem ,ministerstvu se je pečal z dvema predlogoma. V prvi točki, zadevajočo preizkuševanje mašinistov pri parnih kotlih in delavske pogodbe pri istih, se je sklenilo, nadaljevati s poizvedbami. Drugi predmet je bil zakon, zadevajoč davčne olajšave pri delavskih stanovanjih, ki se sedaj nahaja v odsekih. Sklenila se je resolucija, naj bi se slični zakoni v prihodnje, predno se predlože parlamentu, dali v presojo delavskemu svetu.
Krščanska socijalna delavska zveza za graško škofijo zboruje 18. in 19. majnika v Knit-telfeldu.
Iz Križev pri Tržiču. Kakor sem Vam že poročal, priredilo je naše »Katoliško izobraževalno društvo v Križah* dne 26. marca igro »Sanje*, ki je prav dobro izpadla. Sedaj je društvo omenjeno igro v nedeljo 6. aprila ponovilo. Koga naj bi hvalil ne vem, ker so vsi prav dobro igrali. Ako že hočem hvaliti moram prvo pohvaliti pevce in pevke, ki so nam prav lepo zapeli tri pesmice pod vodstvom društvenega predsednika častitega gospoda župnika Franc Porenta. Občinstva je bilo klub slabemu vremenu obilo, ki je z zanimanjem sledilo posameznim točkam in je živahno ploskalo. Splošna želja bila je ta, da bi nam priredili več takih iger, kar so igravci z veseljem obljubili prej, ko bo mogoče prirediti zopet igro le žalibog, ko se tako težko dobi pripravna igra za naša kmečka in delavska društva. Slednjič kličem vrlim pevcem in igravcem le vstrajno naprej. Bog vas živi!
Katoliška domokracija na Anglcžkem. V krasnih enciklikah slavno vladajočega papeža Leva XIII. izražene misli tičoče se delavstva padle so tudi na Angležkem na rodovitna tla. Ustanovlja se ravno sedaj mogočno liga katoliškega anglež-kega delavstva pod naslovom: »Catholic Labour Leage" (katoliška delavska zaveza). Načelna vodila so sledeča : organizacija proletarijata po navodilih in v soglasji s socijalnimi enciklikami papeža Leva XIII.: ozka zveza že obstoječih kat. del. društev v ligi, osnov, osrednega sveta in generalnega tajništva, kakor tudi tajništev po najrazličnejših krajih z dolžnostjo razširjati potom shodov, spisov plemenito idejo kat. demokracije; ustanovitev podpornih blagajn za stare invalidne delavce, delavsko pravni in posredovalni uradi tudi za ženske posle in vajence, ustanovitev delavskih domov, velike delavske posojilnice, delavske borze s podružnicami v raznih mestih in konečno energična ude-ležitev pri občinskih in politiških volitvah. Središče lige bode London.
V	Benaniji (Rheinland) so odpustili 20000 premogarjev, med temi nad 4000 Slovencev.
10 let je, kar so pričeli socijalni demo-kratje na Hrvaškem izdajati svoje časopisje.
Prepovedana so delavcem na Hrvaškem vsa izobraževalna, politiška in strokovna društva, kakor se tudi vsaka agitacija najstrožje omejuje od strani mažaronske vlade.
Jetika med zagrebškim delavstvom je
zelo razširjena. Na nji je bolehalo v preteklem letu 67 delavcev in 20 delavk. V tovarnah je bilo na jetiki bolnih 28 delavcev in 12 delavk, zatem v tiskarnah 12 moških in 3 ženske delavke, trgovskih sotrudnikov 8, krojači in šivilje 8, kolarji 5 itd. Vseh članov je umrlo 54, a na jetiki je umrlo 34 oseb, toraj skoraj dve tretjini.
Delavsko posvetovanje vršilo se je o veliki noči v Bernu. Zastopanih bilo je 354 odposlancev, ki so zastopali 186.632 švicarskih delavcev. Delavska švicarska zveza morala bi biti po svoji osnovi zastop, vsega švicarskega delavstva ne glede na vero in politiško prepričanje. Radi tega bilo je na posvetovanji navzočih tudi 39 katoliških zastopnikov kot odposlanci katoliških delavskih društev z 35.931 člani, 81 zastopnikov bolniških blagajn, 130 zastopnikov strokovnih društev. To, da se je tudi katoliško delavstvo pridružilo skupnemu postopanju, ni dalo miru nekaterim fanatičnim socijalno demokratiškim kričačem in za to je predlagal socijalni demokrat Furholz :
1. da se je s snovanjem katoliških strokovnih društev kršila v Lucernu sklenjena nevtraliteta, 2. naj se katoliška delavska društva izključijo iz delavske švicarske zveze, 3. naj se pospešuje strokovna organizacija, 4. izključijo naj se društva, ki ne pospešujejo enotnega nastopa delavstva. Predlogi bili so naperjeni proti katoliški švicarski delavski organizaciji, toda niso bili sprejeti. Dr. Decurtins kot zastopnik vodstva izjavlja, da so katoliški člani osrednjega delavskega vodstva lojalno zastopali sklepe v Lucernu vkljub temu, da so le tem ugovarjali kat. delavci in tudi soc. demokratje. Predlagal je, naj se ne sprejmejo 1., 2. in 4. predlog Furholzov; 3. predlog pa priporoča. Proti predlogu Furholzoveni izjavil se je tudi glavni socijalno demokratiški delavski voditelj Greulich, ki je sledeče se izjavU; Zvezi pristopilo je katoliško delavstvo, kakor tudi drugo delavstvo. Delavsko zborovanje danes ni socijalno demokra-tiško zborovanje. V verskih vprašanjih vladati mora popolnoma nevtraliteta in v strokovni organizaciji se ne sme nikdo radi verskega prepričanja žaliti. Žal, da je še dandanes veliko socijal-nih demokratov z dolgo liberalno radikalno kito. Trdno sem prepripčan, da bode pozitivna in najpozitivnejša katoliška vera preživela vse soci-jalne prekucije. Predlog Furholzev ni bil sprejet.
Ženski vestnik. V nemškem državnem zboru govoril je minister o dekliškem šolstvu. Izjavil je, da učene visoke šole niso za ženske in da je skrbeti za dobre splošne ženske šole. Deklet ni pustiti obiskovati šol, v katere hodijo dečki. One dekleta, ki nameravajo na vseučilišče, dobe svojo izobrazbo na gimnazijalnih kurzih, ki se pri višjih dekliških šolah nahajajo. Kot glavno nalogo pri vzgoji ženske pa smatra minister izobrazbo v občevanji, nadalje kako vzgajati otroke in ravnanje ž njimi, gospodinjstvo in postrežbo bolnikov. — Za žensko volivno pravico vršil se je v Wašingtonu mednarodni kongres. Na kongresu je bilo 1000 delegatinj različnih ženskih društev iz vseh delov sveta.
Izseljevanje iz Hrvaške. Kakor naši ljudje, se tudi Hrvatje zelo selijo v Ameriko. Samo v preteklem mescu izselilo se je 2174 Hrvatov in sicer 1136 kmečkega, 160 pa mestnega proletariata.
Znani Edvard Berner znani socijalno demokratiški pisatelj, ki ima dostikrat zelo pametne , nazore, izvoljen je bil v nemški državni zbor. Socijalni demokratje imajo sed^j v nemški državni zbornici 58 poslancev.
Penzijsko društvo nemških časnikarjev in pisateljev v Monakovem imelo je 31. decembra 1901 835 članov in sicer 601 rednih članov, 209 izrednih članov, pokojnino dobivalo je 25 članov. Dohodki so preteklem letu zpašali 65.387 1 mark redni doneski, obresti 24.051.35 mark, izr vanredni dohodki pa 15.910’41 mark. Vse premoženje znašalo je koncem leta 1901 660.000, mark.
Odgovorni urednik: Ivan Šteffe.
Pozor!	Pozor!
Prijatelj, ako hočeš najcenejše in najpri-stnejše vino piti, tedaj se potrudi v gostilno na Francovo nabrežje, kjer ga toči
Josip Maček
9 x—12
po sledečih cenah:
Istriijansko, belo, liter	po	28	kr.
Cviček	„	„	32	„
Bizelsko	„	„	36	„
Rebula	„	„	40	„
Refoško	„	„	48	„
Čez ulico točijo se zgoraj navedena vina pri litru 2 kr. ceneje.
Opozarjam Te pa posebno, da se tam dobi črni istrijanec po 24 kr. liter,
kateremu je vsaka konkurenca izključena, bodisi po kakovosti ali po ceni.
^nton Selce
Št. Vid nad Ljubljano,
i?dc luje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kositarja 24, 30, 36, 40 K, iz medenine 30, 36, 60, 70, 80,100 K; obhajilne svetilnice iz kositarja po 4 K, iz medenine po 10 do 20 K; puščice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po 3 K, iz medenine po 10 K; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidavanje.
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. 15 13—5
|$ultneno blago I
^ za spomladanske in letne obleke
v najuceji zalegi
pri	17	18—7
1^. lV(il^laae
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
. ,    _
O zelo nizkih cenah in lepih vkusnih I j ; I vzorcih se lahko vsakdo prepriča.	j	j
Srgovski pomočnik.
Mlad, spreten trgovski pomočnik, urni prodajalec se takoj sprejme 2t 2—2 v manufakturno trgovino
Miroslav Robič, Ljubljana.
Samo v teh zavojih se dobiva pristna, taKo splošna priljubljena
,..
Kathreinerjeva o o o o Kneippova sladna Kava
K
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
3o$ip lUeibl
nasl. tvrdke 3- Spreitzcr
Slomšekore ulice št. 4
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo
izborno urejeno delavnico
v kateri izdeluje 7 49—12
žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje pri spomenikih in na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata umetno In preprosto izdelana, balkone, verande, paviljone, stolpne križe, štedilnike itd. itd.
M
Specijaliteta: Valjični zastori — Železne konstrukcije — Vodne sesalke Napeljevanje vodovodov.
Napravlja troškovnike in načrte po poljubnih risbah v različnih slogih in pošilja poštnine prosto.
&
_ Vse poprave____________________
izvršuje najvestnejše in zanesljivo po najnižji ceni.
Gene so primerne solidnemu delu dokaj nizke.
m
Otvoritev pleskarskega obrta.
Slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini v Ljubljani in na deželi uljudno naznanjam, da sem dne 7. aprila letos o tvoril
v CJcspcsKib tilieob Jteu. 10
novo pleskarsko delavnico.
Zahvaljujoč se za obilno zaupanje, ki se mi je doslej izkazovalo kot mnogoletnemu poslovodji pleskarske tvrdke J. Cotman v Ljubljani, prosim, da se mi isto tudi nadalje nakloniti blagovoli kot samostojnemu obrtniku.
Zagotavljam vse p. n. naročnike, da jim bodem vselej postregel s solidnim in trpežnim delom po najnižji ceni.	Velespoštovanjem
Anton Otorepec,
pleskar, laklrar In napisni slikar v Ljubljani.
25 3—1
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista"
Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.