proLetarec je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Glasilo Ju;(oilovanske Zveze in Prosvetne j t ta« »official organ of j. s. f. and its educational bureau iT. — NO. 1824. caurtd m M* Miter. ok. % ttCT, •« th. pmt «Hfc. «t Ckkcm** ii».. umàm tk« Act of Omgrrnm «f Marek III*. CHICAGO, ILL., 26. AVG USTA (Auft.il 26), 1942. Publkhed Weekly at 2S01 8. Uwnolini udaril v Francijo že ko je bila premagana. EhiČe je pač ra6unal, da je s padcem Francije vojne konec itn da le ako Italija vanjo uradno poseže, bo lahko zahtevala T^inis, Nico, Korziko, Malto in druse kraje, po katerih hrepeni. A\je delal račun brez krčmarja. naselili trdne nemške družine, da dobi vsa Koroška čisto nem-àki značaj. V :o~Ài ir.va-iji sedaj ni več | usodno «moto da so v kratkem na Kavkaz se nacijske mirovne pogoje, ali pa posnemanja vredna čednost ne« *kaaii W minulih tednov je Hitler odločil z življenji svojih vojakov in materijalom šte-diti Se manj kakor v laneki o-fenzivi. Njegovo načelo sedaj je, da čimbolj bo drzen, hitrejše bo zmagoval. Tako je uspeval zgolj s sv<^jo drznostjo v diplomaciji, si podvrgel Avstrijo, izigral zaveznike, da so jmi prepustili Cehoslovaško, in te- iti v pogin, kakor so Sle druge prema&ane dežele. Sijajen odpor Rusov In v vseh teh tednih, ko so Nemci navalili s svojo militari-stično mašinerijo proti Kavkazu, se Rusi bore z občudovanja vredno hrabrostjo. Prednost imajo Nemci vsled boljše izvež- je sledila vojna, padec banosti, ogromnega Števila mehanikov, premoči v letalstvu in pa — zdi se, vsled boljših strategov. Vendar pa se Rusi tudi letos upirajo toliko, da se Hitler kar zgraža nad njimi, kakor se je lansko leto, češ, le čemu se ti ljudje ne podajo, ko vendar vidijo, da jim je nemogoče zmagati! HHler se je v Sovjetski uniji ukanil zato, ker je mislil, da bo vpad vanjo pomenil le ponovitev lahkih zmag, kakršne je dosegel v Poljski, v Avstriji, v Jugoslaviji, Franciji, "na Norvež-kem itd. Pa se je zmotil in ko je lani pritisnila zima, je uvi-del, da je še daleč od Moskve, čeprav mu je bila pred nosom, in da mu v Leningrad nikakor ne puste. Nemci se sicer ponašajo z zmagami v Rusiji, a plačali so jih tako drago, da se jim ne. bodo izplačale, tudi če mu Poljske in drugih dežel, sedaj pa je čas, da se vse to konča in vojno odloČi v triumf nacij-skega nordijskega naroda. Strah pred novo zimo Nacijsko komando ne mika/ da bi ji Rusi mogli znova prizadevati izgube in ogromne napore, kakor so jih prejšnjo zimo. Sicer so se Nemci držali veliko boljše kot pa jim je bila to pripravljena priznati zavezniška propaganda, a vendar, tu in tam so se le morali umakniti in zdelo se jim je silno )pod čast, da bi morali boljševikom vrniti »ploh kako pedenj zemlje. Skozi vso minulo zimo do letošnjega poletja je nacijski generalni štab koval načrt, po katerem bo nemška armada z Rusijo za zmerom opravila in kar ne Evrope tiče, vojno odločilno končala do jeseni. Smatra, da ako se ji to posreči, je Hitlerjev sen izpolnjen, in Churchill in Koosevelt bosta morala sprejeti •WIIAT'S VOIR I? Ali je vam bilo vaše ime že kdaj v nadlego? Ste nanj ponosni? Ali je vam morda žal, l» izreke za socialistično ureditev sveta. Jasno je, da kapitalizem, ki ga toriji žele ohraniti, pada in ga nihče več ne bo mogel ohraniti takega kakor je ^U. Fašizem je njegova zadnja stopnja, a tudi U že gineva. le če Nemčija zmaga, se bo utrdil in se raaširil pod njenim vodstvom tudi po ostalem svetu. Zavezniki so uverjeni, da bo -zmaga njihova. Ampak kakšen naj bo mir? O tem si še niso edini. Angleška delavska stranka je za socialvzem in vsled tega sa preureditev vsega sveta po načelih socialističnega gospodarskega reda. Angleški toriji so aa demokracijo, a proti socializmu. Enako obe vladajoči ameriški politični stranki. Kakšno je staltiče Sovjetske unije, in kaj zastopa, je vsakemu znano. Delavstvo, ki v sedanji vojni — kakor v vsaki prejšnji — največ plačuje v vsakem oziVu — ima sedaj priložnost ne samo delovati za zma«ro, nego tudi za «lir, ki 'bo trajen m vsemu človeštvu v korist. Tak mir je molgoč edino na sociail*ti6qi podlagi. Pogled na leto 1944 Zed. države so v vojni, da zmagajo. Tako j?'bilo tudi v prejšnji vojni. Zmagale so, toda le na bojüöu, ne pa tudi na mirovni konferenci. Predsednik Wilson, v katerega so upali vsi prijatelji svobode, je bil poraien ne samo v Veraaillesu nego še posebno v svoji deželi. Ali je možnost,* da se to ponovi tudi v sedanji vojni? Minister Snoj je na nekem shodu v Chicagu dejal med dru-ginn: "Mi ne vemo, kdo bo vaš prihodnji predsednik. Vemo, kaj KooseveK zastopa, kakor smo vedeli, «kakšne so bile Wilsomove težnje za -ureditev sveta. Nihče pa ne ve, kdaj se vojna konča in kdo bo takrat zastoipal Zed. držav«. Roosevelt čuti opasnost za svoj mirovni program, pa si že sedaj prizadeva ohraniti demokratsko stranko v svojih rokah, da bo leta 1944 nominirala takega kandidata za «veznega predsednika, ki bo nadaljeval po njegovih potih. V New Yorku v teh poskusih ni uspel. Na zadnji konvenciji demokratske stranke ga je poraail v boju za konthrolo James A. Farley. Včasi je bil "Jim" velik Roosevedtov prijatelj in en termin ¿lan njegovega kabineta. Pa sta se razšla deloma iz političnih, pa tudi iz načelnih razlogov. Ako bo prevladovala na prihodnji nominacijski konvenciji demokratske stranice Farieyjeva struja, bo demokratska stranka v slični situaciji kakor je bila leta 1920. in republikanska stranka prav gotovo ne bo bolj napredna, kakor je bila takrat kp, je poslala v belo hišo enega »med najipUtkejsih ljudi, kar smo jih še kdaj imeli na predsedniškem stolu. Vsled tega je zelo važno, da se že sedaj n\pbilizira vse tiste sile, ki so ne samo za zmago, nego Kaj vi'a govorila Stali« in Chur- patente in skusnje — tej kur-chill je tgibalo in še ug*>a ti- poraciji, katera ji «pa ¿e do da-žumalistov. pa je bil ta ne* ni odgovorila. Ru«k* iz-obi k Z3to v a it m in še bolj po- najdbe bazirajo na podla/i al-UjbwJi, Joka u je to, d* »e ga Kohola, dočim je pa Jejse Jo-je uiffc&lo precejšnje Atevilo ne» wintere-ran v velike olj-arntri-kih voja- ne kompanije v T« xa*u. < ' "v". . \ \ Ranjen ruaki vojak v naročja bolničarko Nino fcuruoove. V aelaaji ogromni borbi sa Kavkas, ki ga hoče Hitler tovjctom istrgati negleda na irtvf, imajo bolničarko lik teaavoo delo. I M- W nmrolHP ^flP \$kih t k »P^rtov. Kakšen bo rezultat. bomo videli v bližnji bo-:k*nci iti. Nvpzi kcmandov na franco-r^o clrezje, katerega $o se u-fldv^li tudi Američani, priča, da jt ča akcije tu. Samo drzna, neui-irašena akcija bo /.magala. In tega se Nemci boje. Rusi so nac&tki naval prili-i ) ustavili. Ogrožal je ne le .vpednji Dcn, teipveč vsp ozemlje tja do Volge. Utrdbe okrog Stalin grad a dobpo drže in Nemci imajo curomna ii/^gube. ISeve, tfo «e lahko reče ak v agresivno, nevzdržno kampanjo, katera ne pozna us- tator. O naših fantih v Colora-du lahko rečemo, da smo nanje uprayi^eno penotni. Zadnja vsota njihne federacije, katero so poslali odboru SNPJ v pomoč za ruski relif, je bila $100. Tudi Prolet«irca so se spomnili. RreprnJan sem. da bodo nadaljevali in še posebno pa za Prok tarča. Kar se našejra lista tiče, bo treba zanj kmalu posebne kampanje. Je že tako, da se delavski listi morajo od časa do ča^a obračati na svoje čitatelje za pomoč. Pnoletarec saj zadnja leta ni imel posebnih kampanj za pomoč kritja stroškov pri listu, ali v danih razmerah bomo morali 'zopet kmalu med vai, sodrugi — in upam, da nam ne odrečete, kajti list kot je Prole-tarec, je vreden vsega kar mu moremo dati. Seja kluba št. 1 JSZ bo v petek 28. avgusta Chicago, III. — V zadnjih par mesecih so bile naše seje bolj slabo obiskatie, ker je bilo miljenja. Vse drugo je pri teh mnogo članov na počitnicah. ljudeh — slabost. Nekaj o Detroitu Mgigaizin 'Life" je v pred- Kqsiter Povprečno 40 ton kositra (tin) na mesec ae pridobiva »z obrabljenih posodic (tubes) zobne in bnrvne kreme. Ta količina pa je jako nezadostna, kajti tekom pryih treh mesecev tega leta se je vporabilo 600 ton za izdelovanje teh cevi. Prav lahko bi se torej prihra- !«urovin, zadnji številki prinesel članek, da je nekaj narobe v tem velikem industrijskem mestu. Kaj-i pada, omenja, da je krivda na postaja straneh — pri delavcih in v borbi! delodajateljih. Med druigim omenja, da veliki Fordov Willow Run plant, o katerem je šel sloves po vsem svetu, ni dose-daj produciral niti enega letala (pri čemer mora res biti nekaj narobe) ter da niti v splošnem ni takoikot bi moralo biti. Omenja, da so delavci razočarani nad vodstvom—to je vzrok, da med njimi ni ti&tega ognja kot bi moralo biti. Ta članek bi morde bil pozabljen, da ni vlada posegla vmes in prepovedala razdajo po pošti in v gotovih ¿lučajih iztrgala ta članek iz magazina. Seve prišli so protesti proti temu članku, in to od CIO ter od delodajalcev. A*i bi nam kdo izmed naših fantov is motorne metropole utegmil kaj več pojasniti? Da je nekaj narobe z "War Production Planning Board" kaže to: Drew Pearson, fcurna-lost, ter radio komentator, piše. da je Sovjetska vlada zadnjega februarja ponudila zvezni vladi ormacije in tehnične skušnje za izdelavo umetnega gumija. Ali dosedaj, ko to pišem, še niso dobili odgovora. Namreč ne v pozitivnem smislu. v / Ta ponutlba je bila storjena za časa sestanka iz Will Olay-tonom. pomožnim trgovskim tajnikom, ter z George H. Hil-lom, Jr., podpredsednikom pomožne korporacije za naihavo k atari je podpred- Sedaj je počitniška sezona pri kraju, pa se bo treba lotiti e vse rednostjo našega rednega dela. Kaj bemo storili to jesen — v očigled sedanjih razmer — v korist khliba? Potrebno je, da se o#tem pomenimo na seji, ki bo v petek 28. avgusta. In kaj bo z našo dramatiko, ki jo je klub tako vneto gojil? Po končanem rednem delu bomo imeli diskuzijo o sodobnih vprašanjih in dogodkih. Udeležimo se seje vsi točno ob 8., da bomo imeli potem toliko več časa za razprave. — P. O. Oglašajte v Proletarcu. Tole mi ne gre v glavo? njevala mnogo večja količina sednik Jesse Jones. To je bilo te pre potrebne kovine. KsfUr še lite kaj oglašati, •pomnite »e "Proletarca". ravno pred padcem Jave. Rusi Kako je mogoče, da »e tedaj lahko upirajo Srbi in Slovenci mesece in meoece italijanski in rw»m*ki armadi, d očim ae jugoslovanska organizirana, tako- «o poznali nevarnost, če pridefzvana najboljša mala armada kanje : na najbo do tega, ter naše pomanjkanje j na svetu, rti mogla zoperotav gumija.. In ker je bila takrat 11 jati nacijem niti teden dni7 POVESTNI DEL — ANTON INGOLIČ: MILEVA Ob vedrih jutrih, ko je zvo-;likega črva, čez čas je začela nilo sedem, je Mileva zapustila, skozi priprti kljun čivkati. V nizko kmetiško hišo ob mostu >*otlirii je začivkfclo na vse pre->n krenila vzdolž potoka proti tege. ôtirje kljunčki so se po-pokopališču. Zaradi svoje viao- gnali iz gnezda. Sinica pa je ke in vitke postave, ki jo je be- kakor nala& odletela na oddala poletna obleka delala še vit- Ijenejèo vejo. V gnezdu je čiv-kejso, skoraj prozorno, ter za- kalo in hlastalo še obupneje. radi svetlih, pšenično rumenih Tedaj pa se je izmed kljunčkov las, prav posebno pa zaradi pognal mladič in se ujel na rjaj-bledtga brezbarvnega obraza biižnjo vejo. s tankimi prozornimi ustnicami Mileva je vzdrhtela in vel kimi, nekdaj svetlo sinji- Saj ^ ^ bi, ne5 ,je|li w mi. a sedaj motnimi očmi, je bi- kakor g| je (>na ^rt**])»}*, la videti sredi hrupnega >utr-|marveé mala sinička s njega vaškega življenja kot svetla, tiha misel, ki je prišla l»ogve odkod med te začrnele nizke koče, med to kričanje ljudi in živali in sedaj neslišno plove skozi prebujajočo se vas. Pred visokimi železnimi vrati, ki so vodila v cerkev in na pokopališče, se je vselej ustavila in se pozdravila z velikim Marijinim kipom ob cerkvenih vratih. Ko je pobožala s svojim motnim, tihim pogledom Marijo, «e je okrenila k srednjemu, a močnemu in zavaljenemu Joku, ki je stal korak za njo, držal v rokah velik lesen zložljiv stol in se smehljal. "Jok, sedaj pa poj diva'*, je dahnila; a ob pogledu na Jo-kov široki in brezizrazni obraz, ki se je v sroehu še bolj raz lezel, se je nehote nasmejala še Mileva in vprašala: "Kaj se zopet smeješ?" Jok pa je še bolj na široko iKlprl usta, óudno zamahnil z roko predse in kričaje^ačel nekaj razldgati Milevi, ki pa je že prenila po oz-ki poti ob pokopališkem zidu do visokega topola. Ob njem je obstala in počakala. da je Jok postavil stol na travo, ga razstavil in smehljajoč se tziginil za pokopališkim zidom. Tedaj je tmdoma legla na stol. Svoje drobne bele roke je položila pod glavo, noge pa je prekrižala in iztegnila, da se je se jasneje videlo, kako so suhe in koščene. Zatisnila je oči. Pot skozi vas jo je utrudila. Nekaj trenutkov je ležala kakor brez življenja tam pod visokim topolom tik pokopališkega zidu, v svoji beli obleki sredi zelene trave je bila bolj podobna belim nagrobnim kam nom tam onstran zidu kakor dvajsetletnemu dekletu. šele čez čas je počasi dvignila svoje dolge temne trepalnice; tedaj so se njene nenavadno velike in globoko vdrte oči, katerih sinjina je ie prehajala v motno rumenkasto l>arvo, uprle na jablan ne daleč od stola in nečesa iskale. Ko so našle1 med najnižjimi vejami v deblu jajčasto odprtino, »o rahlo oživele. Niso je še zapustile! 2e tri tedne živi z mladimi -iničkami, ki rasto taim v deblu *tare jablane, poslusa njih čiv-kanje in hlastanje s kljunčki, se vznemirja, če starih le predolgo ni od nikoder, in se vedeli, če dobe dovolj hrane. Ni j lih še videla, toda v teh treh tednih, odkar je tam v deblu oživelo, si je ustvarila jasno sli-1 ko o njih: majhne in gole so še, tako nebogljene kakor ona, ki ji mora Jok vsak dan prenašati zložljivi stol in ki sploh nič ne more sama. Tedaj je priletela stara sínica in sedla blizu gnezda. Mileva se je dvignila na sto-'u in jo ¡z zanimanjem opazovala. Sinica je držala v kljunu ve- , mala dreves in se tesno privt-jala k njim ter se iznova spustila v tek. Bilo ji je, kakor da je nanovo oživela, kakor indijanski upori delovali to-nahajal na agitaciji Anton Zor- krajih na obisku ter prispeval l£ko, da se je naseljevanje be-nüt, naš zastopnik iz zapadli« v tiskovni sklad lista. iz Fontane, €alif., je poslal Klub št. 114 odobrava izjavo odbora JSZ Detroit. Mich. — časi so resni in vsake ¿orte ljudje se Ijud- . . ponujajo za vodnike. Ta- penne. Pov abila ga je kon fe-. ____________________ _ Mileva je bila vznemirjena, ko je v splošnem in enako je renčna organizacija Prosvetne ? naročnini Anton Blasich. upirala se je na roke ini nepre- med Slovenci. matice, k€r je ,matrala čas za Iz Elizaheth, N. J., je poslala m.čno zrla ha drevo pred seboj.. Radi tega smo fakaL kdaj | ugoden, da se naše glasilo tam obračun za naročene izvode Kmalu sta samec in samica pride ven eksekutiva JSZ z do- zop€t razširi. Tone se je od- Majskega glasa naša dobra so- vrnila in iznova izvabljala mla-1 očno izjavo o vsem tem, da se , zvai in M tam okrog teden dni. mišljenica Amalija Oblak in V tem *a>u je dobi* 54^ naroč- zraven le dodala dolar v tis- nih držav v kraje, ki nin, od katerih je 33 novih. Pri kovni skiad. Pravi, da ji je žal. takrat veljali za zapad. »»gitaciji so mu pomagali naši ker se ni prej rglasila. Nič za- k 1795 je bila ustanovljena aktivni sodrugi in somišljeniki | to, saj pravijo, da je «merom plovna pošta po reki med v naselbinah, katere je obfckal, liče iz gnezda. 2e so vsi štirje bomo seznanili z njenim stali- -kakali z veje na vejo, polago- ¿čem in ji pomagali, ali pa kri- ma.pa so se začeli spuščati tudi ti*IraK, če ne bi soglašali z njo. na sosednja drevesa. Ko pa smo čitali njeno izja- Milevi so se utrudile rokŠ da vo, ki jo je sprejela 3. julija t. lokožcev moglo le počasi razvijati. A po zmagi revolucionarne vojne so se lahko domače čete spustile v boj z>a svoje o-tvojevalne ekspedicije m tako ee je pričelo svobodno masno naseljevanje z vzhodnih obrež- je m<*alaFpetleČ4. ! 1- in b&a objavljena v Proletar-| kar jj mjzreka upravništvo Težko ji je bilo cu dne 8. julija, je bila ta naša ¡»kreno zahvalo. In razume se, se malo. pa bodo odšli. In ^krb odstranjena. Na redni seji «totako sodiru/u Zomiku. Po-ona bo sama tu za pokopali- kiuba dne 24. julija smo o iz- likim zidom, sama in zapuščena. Zakrila si je oči, da bi ne videla, kako se tam pred njo ftjri nlade siničke odpravljajo v življenje, dočim se ona od nje-ra poslavlja. O, saj ve, zakaj so jo po eno-'etnem zdravljenju v rasnih sa-natorijih poslali nazadnje sem la kmete k njenemu bratu. Saj -*es nima smisla, da bi oče dajal ogromne vsote za zdravljenje, ko je vse zaman. O, saj ve, kaj pomenja njen suhi, ostri ka:šelj, njeni krvavi izpljunki, plošna oslabelost in pomanjkanje veselja do česarkoli. In vendar, ali je mogoče, da bi se tako mimo, neopazno končalo njeno mlado življenje? Ali je mogoče, da bi ona, ki se je pred dvema letoma vpisala na univerzo, da bi ona, ki £e ničesar ni doživela, ki jo še vse čaka, nenadoma odftla za vedno? , Ali je to mogoče? Ali ni dano človeku, da odide šele tedaj, ko je ppoznal življenje do dna? Saj čemu pa mu je bilo potem dano, če ga ne more spoznati? Mileva je strmela na jablan, kjer je čivkalo in se divje podilo. Nekaj silnega jo je prevzelo. O, kako rada bi še živela I Živela! Živela! Živela! Tedaj so mladiči glasno čivkajoč odleteli preko pokopali-* ča v vas. O, tudi ona hoče živeti? Pr^nala se je s stola in stekla po travniku. Z razprostrtimi rokami in z nastežaj odprtimi utfti in očmi je tekala po visoki travi kakor otrok. Zdaj pa irdaj se je zasopla ustvila in u-trgala marjetico, se spet pognala brezumno dalje, se oprije- javi eksekutive JSZ razpravljali in soglasno sklenili, da se z njo strinjamo stoodstotno. Proglas smo odobrili v celoti in eksekutivi zagotavljamo, da jo bomo na temelju te njen? izjave podpirali z vsemi svojimi močmi. Mftth Urbas, tajnik. leg omenjenih naročnin je nabral tudi $10.85 v tiskovni sklad. Imena prispevateljev so j naročnini izkazana na drugem mestu v jz Farmingtona, IH., je po-tej Številki. sjaj 4 naro^njne j^teph Tusek. boljše pozneje kot nikoli. Mi to 1 Wheelingom in Cincinnati jem. pravilo upoštevamo. Wheeling se je te takrat štel Naš stari veteran John Te- ™ komercialno mesto radi u*o- ran, Ely, Min., je bil malo hud \Ctn* Ie*e te*a kraJ'a na upravnika zadnje čase in na 1818 zgradili tu držav-vso to jezo je poslal dve novico cesto, ki je zvezala za pro- • vee donašal dobieka, je konec. Rudarji to doibro vedo, zato rajše obdelujejo svoje grede, kot pa da bi si gradili stanovanja za ve<čnost. Vse to sem' opazoval kar mimogrede, ko sem bil na agitaciji za Proletarca, in pa kolikor 'sem utegnil, iza Proweto, s sta-: liAča. da pomagam lokalnim »asjopnikom. Tudi iza Cankarjev »glasnik .-em dobil nekaj naročnin. Proletarcu sem dobil do dneva ko to paše m 40 novih naročnin in pa pet o»bnc»/itvenih v skupmi viDti $91.00. V tiskovni ^klad sem naibral v istem času $10.85. Rajspeča! . ^ d0,R0 niUakih ze 19. aMiusta je govoril v prid po^j 0 socialističnih aktivnostih iz naše naselbine. Nihče pa ne more zanikati, da jih ni bilo, ko smo bili le mi "bojeviti" za socializem. Kak t je, da smo mi listu pridobili nekaj naročnikov ne da bi biti' njegov i zastopniki. Ko je prišel sem na agitaci- KNJIŽEVNI VESTNIM te pomožne akcije le Vincenc Cainkar, o katerem Amerikan-ski Slovenec poroča, da se "je tudi udeležil". Minister Snoj je govoril o razmerah v Sloveniji in o borbi za njeno osvoboditev, drugi govorniki pš so bili duhovniki, ki so slavili Barago : p&fa ^ Anton yičii je U9_ ja, aristokrate in bogataše v jm poudarjali katoliška načela. pel šele ko smo mu mi "bojevi- v bedi, če so še živi. In čim bo mogoče, jim bpdo pomagali, ne če>bodo m°aSjV^l^r«*fni Ru v vojni." Cainkar je dejal pfacu teh vr-1 p^aU^ako se dobe na- skWpamaio dajo m »da «« Pritožuje nad! *ic. da je bil na shod povab- rodniki. Ker pa "mi" nimamo prav radi tega ker'menijo da "nekim" hrvaškim listom (oii- Uen kot predsedn.k -^ovenske veli,ko ca.sa, „e moremo vedno bodo rajše "svojim pcipagali". | yldn® n"d -N»rodnim Glasm- Drugi vzrok je, da Imajo relif- ko™ ker denunera vse one ne akcije cdziv le v ugodnih za, fa6!ste- P»velk^ce ,n .'zdl,- okolačlnah. Na primer, dokler Jalce/ k,' "0feJ0 nje- se je Grilja tako pogumno ln *ovlh :kokov'z, ^k*trema v eks- uspešno borila z "velesilo" Ita- ,rem- Je res žalostno. da se list, lijo, je v sklad za grški relif ki je na v^ pretege ščuval pro- v.»akdo rad prispeval. In enako J1 , "npenalist.eni vojni m tol- bi prispevali vai za Jugoslavijo. kel, R, da ne.* A na drugi strani Churchill Stalinu gotovo ni zanikal pomoči. Saj j s kar par dni pozneje aranžiral vpad komandov v fran^osk') pristaniično mesto Ditppe, v nadi, da bo porušil v*e utrdbe v njemu, in prometne zveze, ter dal a tem ob enem zamah za pričetek druge fronte, časopisi vsled umevnih vzrokov o tej bitki niso veliko poročali. Nemci se hvalijo, da so napad "poskusne invazije" sijajno odbili in Rusom pa s tem pokazali, da druge fronte v Evropi saj ite letos ne bo. NemSke straže v Dieppu so bile res budne in prihajajočo nevarnost predčasno opazile. Zavezniške čete so nameravale priti tja b^z hrup S in potem rušiti militaristiene naprave. Vpad v Dieppe pa je zaveznikom dokazal, da bo invazija v velikem silno težka stvar in pa da so Nemci pripravljeni nanjo. Hitler pripoveduje svojemu narodu, da mu je biti ali ne biti. če pade, ga bodo "inferiorni" narodi poplav ili in poklali. Naj torej rajše Nemci koljejo, da se ubranijo nevarnosti balkanskih bodal. In dokazuje jim, da ima ie vse, kar hoče. v svojih rokah: ruske žitnice, kavka:ko nafto, rude v Sovjetski Rusiji kot v vsi ostali Evropi. Treba je napeti le ie zatfnje moči, sovražnika streti, med tem pridejo v Zed. državah predsedniške volitve in vse bo dobro za tretji rajh ... čeSkl predsednik Beneš pravi, da se bo Hitler v teh sanjah silovito ukanil, kot očitke imajo torej oboji dovolj, »se je kajzer pred njim. PRESOJANJEDOGODKO \ DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani.) Kako je v Sloveniji Sejo kluba <».114 JSZ V mesecu juniju letos je ime- bo ta petek la večji del slovenske zemlje, Iti so jo zajedli Lahi, osvobodilna fronta že pod svojo oblastjo. Ker ne morejo Lahi bor-cem osvobodilne fronte do živega, se maščujejo nad nedoli- Detrčit, Mich. — V petek 28. avgruita se vr&i seja kluba 114 JSZ. Prične se ob 8. zvečer v SND na John R. člani so vabljeni, da se je y*i udeleže. Dela je mnogo ne le v limi ljudmi. Splc^sn vtis je, da tovarnah tudi ea nas v .te Lahi večinoma izogibajo ^^ W ¿e „3 boelavFki praznik delati, da s tem pomagajo k naporom za povečanje produkcije bakra. Bolgari so dobri učenci Hava* javlja iz Sofije: "Sledeč vzgledu svojih zaveznic se je bolgarska vlada odločila, da dobe oblasti, okrožja/ naselbine, reke planine in doline v "veliki" B^ariji "čisto bolgarska imena". H Moderna vojna" stane Izračjnali »o, da od Wash-ingtonovega časa pa do 7. decembra 1941 so znašali vsi po-troAki zvezne vlade 197 milijard dolarjev», v dveh letih sedanje vojne »>a je potrošila 180,000 milijard. In vojni po-tro&ik v prihodnjem proračunu bo znašal kakih 90 milijard dolarjev. Torej "denarja ko toče", kakor se gla»ji znani slovenski rek. Oklepniki igraj« poU| Utal aaj*«¿jo elogo tr a«d« a j«m klaaja. pa jik J« trak« nepenoJ Ameriki M jik iadalaja mii kolik». Prad kratkim i* doiol Imt aradajik in lak k* oklapaika« is Amerik« « A*atra. Uju. Na «eraji »Ukl kaka «k»¿aja a^traUki «ojaki «a vaja is —ga tak* ialaanlk kalaalja*'. A-ariiki o klop a »ki aradaj« reUkeati »a • »aaujaja po gaaaral Graala i« »a, kakor m aatrjuja. najbolj»« vojn« oprem. a« Pacifik« dežele se bore z Nemčijo le s pomočjo gerilakih čet logov o bodočem miru. nespametna taktika. To je Italijani v Severni in Južni ^ ...... Ameriki so Sele nedavno spo- Prohibicija je v ameriški jav- j xnali da ^ .%vobodlir in vsled nosti f pet dnevni predmet Na t lahko 8Vcbo<{no nastopajo svoji konvenciji v Buffalu, N. Y., je organizacija, zv ana Army and Navy Union, sklenila, da je nasprotna obnovitvi pro-hibicijske dobe, kakršno smo dobili v času prejšnje svetovne vojne. Na ameriškem kontinentu je vsega skupsj 21 repwblik. Dvanajst izmed njih jih je že v vojni z os iščem. Sedem je prekinilo diplomatične odnošaje z njim, in le Argentina in Čile se ie prištevati nevtralnim in po-plujeta dalje s Tokiom in Berlinom. Čile je obrežns dežela, ki se boji japonskih napadov, če ne zaplete v vojno, sedanja ar-gentinfdca vlada pa je več ali manj naklonjena Hitlerjevi politiki, ali pa nasprotna vnanji politiki Zed. držav toliko, da se rajše oslanja ob Berlin kakor ob Washington. Vzlic temu pa je sedaj dejstvo, da je vsa A-merika v vojni bolj in bolj, čeprav si je prizadevala, da se ne bi zapletla vanjo. Kuka je ustavila vse priseljevanje iz Evrope in ustavila vse naturalizacijske procese, da zatre ali saj omeji aktivnosti petok o loncev. . Vse splikacije priseljencev, ki so prišli sem v i asu te vojne, bodo znova revidirane. , Republikanska stranka v lili- noisu se je na svoji zadnji konvenciji izrekla delovati za zmago Zed držav, zavrgla pa je vse resolucije, tikajoče se pred- tudi proti Musaoliniju. Ne izgleda pa, da so vsi iskreni v tem namenu. Žele le pomagati Italiji na nov način. Japoncem je prišla na pomoč v vojni zoper Kitajsko kolera. Pokosila je v minulih tednih že na tisoče kitajskega prebivalstva. Fali* Gouin, ki je med francoskim delavstvom naslednik socialističnega voditelja Leona Bluma. je 18. avgusta prijavil svoje sodelovanje v uporniškem gibanju, ki ga vodi general Charles de Gaulle in pozval francosko socialistično delavstvo, da naj bo pripravljeno na udar. Druga fronta torej deluje na veliko načinov. Vsi proti na-cijem. In Hitler, ki to nevarnost Čuti, želi skončati vojno z Rusijo že ta mesec, ali saj v prihodnjem, potem pa predlagati mir". NE ČAKAJTE, do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na dasu m stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. lijanskih rodbin. Svoje grofov-stvo odklanja, a mu le pride toliko prav, da mu je všeč, ker se navadna ameriška publika zanima zanj qgolj~zato, ker je plemenitaš. časopisi so poročali o vsem. kar je govoril na svoji poti na komgres v Montevideo, in na kongresu. Zelo je grajal zaveznike, ker niso okupirali francoske luke Dakar v Afriki. Posebno je prijemal Angleže, ker so jo napadli, pa se nato pred francoskim odporom u-maknili, namesto da bi nastopili ofenzivno. Baš zato, ker je bil nekoč vnanji minister v italijanski vladi, in ker si upa napadati ne samo Mussolinija in Hitlerja, nego tudi "marelar-ske" zmote zaveznikov, je on Grki vzlic dolgotrajni nem-1 važna oseba. Jma priznanj« v Ako-italijanski-bolgarski oku- Washwi|^onu in tx>o^onu in je paciji še niso izgubili poguma, bržkone tudi podpiran od obeh KONGRES ITALIJANOV V M0NTE-VIDE0U IN NJEGOVI NAMENI (Nadaljevanje a 1. atrani.) mu govorili saj zaupno. Sforza # lf . - * . . hc*e, da Primorjka ostane pod fas.zma. Star je nad 70 let, s se IuhjQ !n moino je da je gvoje vedno čil m zdrav ter silnode^ gluiake zl^otovilt da je v tem laven za novo Italijo. Pred tudi pr9adec Mussolinija, toda nikskor pe zs propast Italije. Ona ¿ore živeti boljiše kakor y proAlokih in upepeMli 12 hiš. V znak maščevanja za u-mor treh laških častnikov v Bistrici, SQ Italijani postrelili HO moških, popolnoma razrušili 6 vasi in odvedli v deportacijo vse ostalo prebivalstvo. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor Mi prevteti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole- j tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše ! upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu 1 priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca a g i tirati za svoje glasilo Ptoletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. 2301 SO. LAWNDALE AVE.. CHICAGO, ILL. Kaj ps vpra lian jem? Da-li so se v Montevideo** pečali Wi'tudi i VprOanjem slovenskima Prim or ja, nimamo poročil/ če ne Javijo, $0 u nje- Muslimani v Indiji prete V Indiji je okrog 80 milijonov mohs*medancev, ki Angležem prete z odrekam sodelovanja. ako jih zapuste. Muslimani *e namreč boje "neodvisne Indije", ker bi prišli v nji pod vlado domaČih drugover-cev, kii »o v veliki večini. Muslimani bi bili za svojo posebno državo v Indiji, a Vaeindijski kongres jim te zahteve noče priznati. Tako Angle&i le niso brez prijateljev v Indiji. CALIFORNIA. Foataaa: Anton Blasich. Oakland- Anton Tomlič. La« Aafalast Frank Novak. Saa Francisca: A. Leksarf. COLORADO. Crastad Battat Ant. Slobodnik. Pueblo Ludvig Yoxcy. WaUcaburg ia okolica: Frank L. Tomšič. ILLINOIS. Ckicagat Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovnik. Frank Zaita in John Rak. Cicaro-Berwjra: Kritina Turpin. La Salla- Ogloiky: Antor. Udovich. Springfield: Joseph Ovca in John Goriek. Virden: Fr. Ilerstch. Waakagan-Na. Chicago: Martin Jud-nich. INDIANA. CUataai Ignac 3p«ndal. Indiana poli»: Mary 8troj. KANSAS. Armai Anton Chutar. WhI Minoral: Johfl Msrolî- MICHIGAN. Detroit: John Zornik, Leo Junko, Joseph Klatteh in John Plachtar. MINNESOTA. Buhlt Max .Martxf CkUkolm: Frank K lun. Dalatki John Kobi. Ely« John T cran. MONTANA. gast Helena: Joseph It.ihclich. Kleim Peter YclUr. ftad Lodge! K. Knnotnik. NEW JERSEY. . Eli ¿abe th: Amalia Oblik. NEW YORK. -Gewand« James Deklcva. OHIO. pach in Matt. Močnik. Akroa-Kaamore Barberlen Mikr Ko-Bridtaport la okolicat Joseph 8poy in John Vitt». 1 Cleveland: John krebel. Anton Janko vie h in Joseph Lever. Girard: John Ko.«in in John Bogatay Glencoe: AlI»iiiH Kravsnju. Li»bon-Pover Point-. Jacob Bcrgant. Fincy Fork: Frank iiavrSniU. Warren: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliqiyppa: Geo. Smrekar. Burgettslown Slovan: Joseph Krmel. Cambria in Somarsat okraj: Frank Cvetan. CrafIon-Moon Run: Jennie Jeral^. Canontburg-Strabanc: John Terčelj in Marko Tekavc. Etport: Jos. Britx. Fore»! City: Anthony ftraslcr Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Hermini«: Anton Zornik. Imperial: Frank Aug*lfttin. Jokmiown in okolica: Andrea Vi-drich, John l4inirerholc in llija Bubalo. La t rob«-. John tn \T»ry Fradel. Lawrence: Louis Britx. Library: Nick Triller. Meadowlands: Martin BaHx. Park Hill - Conemaugk: Frank Pod ^oy. Sharon: Joseph CvHbar. ' Sygan: Lovrenc Kavčič. Potovalni xastopnik Proletarca, A-merUktgn družinskega koledarja in Majskega Glasa xa xapadno Penno Anton Zornik, Her minie Pa. WASHINGTON. SoattUi Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. Star 'Cityt I^wronc? Selak. t Thomatt Lenhart Werdinek. WISCONSIN. Milwaukee ia We.t Alii.: Louis Bar-boricn. Sheboygan: Frank Stih. Willard: Mik« KrultX. WYOMING. K«mmer«r in Okolicat Antor Tratnik in John IL Krxlsaik. Rack Sariagst John Jer«b. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN aad SURGEON 3724 West 26th Street T-l Crawford 2212 OFF|CE HQURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. an^ Sun.) 6:30 to f:30 P. M (Except Wed., Sat. and Sun.) . iii. 7-m ' ^ Rra. 221S So. Ridaawa« Ave. Tel. Crawford S440 If aa anawer — Call Aaat^n S700 BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD l ,»'.*.- I * 1 > \ Tfl Tal. 20-361 424 Broed Street JOHNSTOWN, FA. »Mse»MM*e* M .......IM............. PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI : PODPORNI ► NAROČITE SI DNEVNIK « : "PROSV NARODNI ! JEDNOTI ! 99 Stana aa celo leto $6.00, pol I«ta $3.00 » Ustanavljajte nova druAtva. Deset Članov(ic) ja treba sa novo druitvo. Naslov sa list In «a tajniitvo ja: 26S7 S. Lawndale Ar m CHICAGO, ILL. ......................... .......................... POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovanska radia uro v-Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGFS, 1360 kilocycles. Vddi jo Georoe Morrhon A Yugoslav We< Aiy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1824. Pabliskod Weekly el 2901 Se. Le we 4* le Ave. CHICAGO, ILL., August 26, 1942. VOL. XXXVIL Can Labor Peace Be Far Behind? Is labor peace nearer, or has jnother mirage once again appealed on the horizon to be disipated as quickly as it collide« with the hard edge* of ieality? This quest ioin is being asked on all sides — by some with a pessimistic shrug and by many others with a ring of wishful thought. It is conceded on all sides thst Murray's "peace bid," cautiously suggesting to President William Green, "discussions regarding possible establishment of organi-unity between our organizations," has come at the initiative of President Roosevelt. No doubt the President is anxious to see the labor fsmily united; he has aUays wished it and striven for it. Hardly a convention of either the CIO or the AFL has passed by since the great rift in organise.! labor occured in 1935 without a strong Roosevelt message in favor of unity. As the war progresses the need of labor unity appears more and more imperative. The substitute« for organic unity—the so-called Combined Labor Victory Committee; a joint committee for adjustment of jurisdictional disputes; the agreement for "functional" unity—do not seem even to touch the heart of the problem. We need a combined and inspired labor movement to forge the will for victory, to electrify the nation's heart for sacrifice snd achievement. The labor movement is the greatest democratic force in America's life and we want this force to be a united, coherent body, not a divided house in this critical hour of our nation's history. The tsn-gible benefits which labor should derive from such unity are pslpable snd evident, but its intangible values and benefits for labor and for the country as a whole are infinitely greater. * • As against these imperatives, which fairly tug st the hesrt and stir the imagination of all .who work and pray for s greater and better labor movement in Americs, the old problems and irritants which for several years have blocked the path to labor unity, continue to rise as sinister and forbidding as ever before. Within the past seven years the rivalry between unions in the CIO and AFL engaged practically in the same fields— in machinery, in electrical work, in textiles, on the waterfronts, in the merchant marine snd in countless lesser occupations—has grown hard and frequently embittered by raids and feuds. It is easy to imagine that the merger of two such rival unions— the only possible basis of unity—would imply the shift 'of strenth, the passing not only for economic power but of political influence from one group to another. Multiply this by a half dozen instances and you will leadily understand what a tremendous surgical job such a series of shifts and mergets present. Still, even in the face of formidable obstacles, renewal of peace negotiations should clear the air and bring into the open the few basic essentials upon which peace can safely be predicated. For the rest, we shall keep out fingers crosed in watchful waiting.—Justice. THE MARCH OF LABOR P*JC£ mMIASâS Pt/ä Tb ? ¿¡ZZ^ZSZZZZZ. % WfttK'J AJ*)U*L VACATOd WrfM FAY »»«I AU COMMMCIAI. INfERPRtSLS M MAbt COM-fUtSOHV iNTM.'DoMiUiCAfcJ *t**l»C BY KftoCU* t-AW. % % What About India — And England? At what is poasibly the worst possible time, so fsr as the interests of the British Empire are concerned, the Indian people are taking sn uncom promising stand on a resolution calling for complete independence from British rule. As a result, the Empire is fuffering from internal trouble within a vast area populated by more than 300,000,000 human beings just when the armed forces of Japan stand ready to invade imperial England'* most-prised possesion. We are not students of Indian politics. However, we have gained some appreciation of the intensity of the issues involved by comparing the opinions of two groups of American Socialists on India's stubborn, stand. As between the Socialist Party of the United States, to which Reading Socialists do not belong—and the Social, Democratic Federation—with which we are affiliated—there is as wide a difference on the Indian question as between up and down. Our Federation's national officials condemn India. The S. P. of U. S. officials applauded and promise support. From the standpoint of the United Nations the Indian freedom group, headed by Gandhi and Nehru, simply MUST be wrong. From the standpoint of simple fact, however, the English ARE wrong, since the Hindus ARE creating disorder m a crucial moment snd since present conditions increase' the inherent weakness of the British Empire. Speaking academically, the right time to strike for freedom is when a subject people decide to strike. Perhaps British imperiilisU would hav\ smiled disdainfully at this statement twenty years ago. But they can't smile st it today »because the fsct ss well as the theory is now against them. It's unfortunate—for Britain and for America ss an ally of Britain—■ that the British ruling class didn't do more objective theorising s decade or more ego. It's just too bad that they fsiled to adopt policies that were sufficiently human, democratic snd economically just to win India's loyalty snd mske the people of India happy to be part of the British Empire, But now it seems like another example of "to little and too late." The British imperialists had too little respect for Indian humsn rights and they thought too late of what the results of Indisn discontent might some dsy mesn. • Somehow we feel that the Indian people would be wise to tolerate British rule s while longer. We just can't help believing thst they are courting Japanese invasion by their present sction snd thst the Japs would be worse to live with. But even thst must be the decision of the Indisn people. All we csn do about it is take sides—and learn that social evils, left to run their course, lead to disaster for masters ss well as for slaves —Reading Labor Advocate. CtOSMtS weft«its. WofttflftS CAW Http tb CttOH S ASO SM Br ait J.VDC' f*ou S**»46S ftU*M A*/D ujttMocucr toWW/ TfU STso**e«T fO^* ^ A^A i^Ä T CMitO LABOft IS OAtAftfttttUSB*. SaffOtT It BV *Srtf-IMS OA) UAMOftl LA*tl ? Roofers. it oo* m tvas labia. wj wt*t hat tw buy* m NOT SO VISIONARY Few stories of America's mobilization for war are more inspiring than the story of the Tennessee Valley Authority. A lot of people had reservations about TV A, back in the days when it was just beginning to develop the Tennessee River. There will be few reservations todty. For TVA is not only rehabilitating a backward region, not only manufacturing munitions, not only preparing a new day for the Midsouth; TVA is contributing to a vital immediate task in producing the power that makes the aluminum that builds the fighting planes. What had been branded a Utopian social experiment thus becomes one of the most realistically useful of our war enterprises. As it so often turns out, the "visionaries" who built TVA ere revesled ss fsirly practical fellows, after all. < %JI*f There is a lesson here for our thinking about the peace. Becsuse Vice-President Wallace uttered the hope that the world might be so organised as to provide enough food for everybody, he has been attacked ss an impractical "visionary." What he proposed, actually, was merely an extension of the TVA principle—the principle that natural resources should be developed snd can be developed for the common good. The American people are collecting dividenda in the Tennessee Vslley becsuse they invested in the natural resources of their country. In the hour of emergency it seems ridiculous thst snybody should have opposed such .t'\llopment. Yet the emmergency only serves to paint in brilliant collors what must have become discernible in sny case. A country can never lose by msking full use of its soil, its waters, its natural wealth. And if thst be true of a nstion, so is it of the world st large.—The Chicago Sun. CHURCHILL'S VISIT TO THE KREMLIN Nothing but good