proLetarec je
delavski list za misleče čitatelje
PROLETAREC
Glasilo Ju;(oilovanske
Zveze in Prosvetne
j t
ta«
»official organ of j. s. f. and its educational bureau
iT. — NO. 1824.
caurtd m
M* Miter. ok. % ttCT, •« th. pmt «Hfc. «t Ckkcm** ii».. umàm tk« Act of Omgrrnm «f Marek III*.
CHICAGO, ILL., 26. AVG USTA (Auft.il 26), 1942. Publkhed Weekly at 2S01 8. Uwn<U1# Ave. ^ •(•LETO—VOL. XXXVII.
Na gornji «liki j« italijaatki vojak v va njih izstreliti ra tla angleško letalo.
Libiji, ki jo bil ubit v prisada-
Hitler smatra, da
bo vojno odločil na vzhodni fronti
BOJ ZA 2IT0 IN OLJE. — ODMEVI POMENKA MED CHURCHILLOM IN STALINOM.—"VAJA" ZA USTANOVITEV DRUGE FRONTE NAUK, DA BO INVAZIJA V EVROPO TE2AVNA STVAR
Poletje gre . h koncu, ne pa naše aktivnosti
JoŠko Oven pravi v svoji koloni v tej številki, da bo treba za Proletarca to jesen kaj izdatnega ukreniti, namreč, da osnujemo zanj posebno kampanjo.
Lahko rečemo, da so bili nekateri za ta list delavni skozi vse leta*Dobili so mu prilično novih naročnikov in obiskovali store, da so naročnino obnovili. Tudi z nabiranjem prispevkov v tiskovni sklad so se potrudili.
To so naši» redni delavci, ki pa jih \e premalo, Zato je predlog, da se to jesen podvzame večjo kampanjo za Proletarca, na mestu in potreben
Proletarec izhaja zaradi gotovega namena. Služiti pa mu more timboljše le, ako bo čimbolj razširjen. Kaj pomaga, ako je govornik še tako briljan-ten, če pa mora govoriti praznim stenam'
Živimo v silno resnih časih, ko se odločuje usoda narodov vsega sveta.
Delavstvo ima v tej drami svojo pdsebno vlogo Kajti baš od njega je odvisno, kakšen bo izid te krvave žaloigre Oziroma, kaj potem, ko pade zastor.	. 1
Mi vemo, kaj hočemo. Naša dolžnost je, da za svoj program, za naše pravične zahteve pridobimo tudi druge. Na prijatelje Proletarca se zanašamo, da nam bodo pomagali. In pa, da mu pridobe novih naročnikov še predno se prične zanj posebna kampanja.	. •
Konferenca angleških in ameriških unij 23. sept, v Washingtonu, D. C.
Dne 23. mpL se prične v Washinrçtonu, D. C., konferenca, ki ^e udeleži pet zastopnikov Ameriške delavske federacije. njim na čelu William Green, in za'*topniki angle&kih ur j. Njihni.deputaciji bo na-čeljeval predsednik zveze an-gleàkih unij Walter CKrine. Slednji se je prirzadeval pridobiti AFL, da bi se na to konferenco povabilo tudi zastopnike sovjetskih unij. Sporazum ; baje določa le, da lahko pridejo in Citrine pa bo nekakšen posrednik med njimi in delegacijo AFL.
I« dosedanjih poročil je sklepati, da tudi unije CIO ne bodo zaOpane na tej konferenci. Njen namen je posvetovati Be o petih in sredstvih, s katerimi bi delavstvo zavezniških dežel àe bolj učinkovito pomagalo v voj-i nih naporih in se ob enem pri-| pravHo tudi na svojo vlogo po zmagi.
Kongres Italijanov v Montevideou in njegovi nameni
GROF CARLO SFORZA SVOJO VLOGO ZELO SPRETNO VRSI. — VSEH DESET MILIJONOV AMERIŠKIH ITALIJANOV SEDAJ HIPOMA "PROTI FAŠIZMU". — KAJ PA PRIMORSKO VPRAŠANJE? ZA SFORZO GA NI!
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Izganjanje Slovencev iz Koroške
izvedelo »e je. da so Nemci meneča aprilu in maja izgnali okrog 2,400 sloven&kih kmečkih družin. Preselili so jih v Porurje, Nurenberg in Augs-burg, toda ne kompaktno, ampak pomešano med ondotno
prebivalstvo, da se čimprej do___ ___ ___
kraja ponemčijo Na njihova Vojna s padcem" Franc i je* ni" bi-KoroAk^m ? n?ciji i 1» končana, in Hitler Mussolini-
jevim zahtevam po francoskih
Italija je vojno izgubila tudi ako Nemčija zma/a. Italijani v inozemstvu vedo, da je za njihovo deželo veliko boljše, ako Hitler pade, čeprav bo teoretično v tem slučaju tudi Italija med poraženimi. A v bodočem miru bo vendarle imela pogoj postati samostojna, svobodna dežela, kar sedaj ni in ne bo, če bo fuehrer triumfiral.
Italija zasedena dežela
Hitlerju ni bilo nič všeč, ko je Mu&>olini udaril v Francijo že ko je bila premagana. EhiČe je pač ra6unal, da je s padcem Francije vojne konec itn da le ako Italija vanjo uradno poseže, bo lahko zahtevala T^inis, Nico, Korziko, Malto in druse kraje, po katerih hrepeni. A\je delal račun brez krčmarja.
naselili trdne nemške družine, da dobi vsa Koroška čisto nem-àki značaj.
V :o~Ài ir.va-iji
sedaj ni več | usodno «moto da so v kratkem na Kavkaz se nacijske mirovne pogoje, ali pa posnemanja vredna čednost ne« *kaaii W minulih tednov
je Hitler odločil z življenji svojih vojakov in materijalom šte-diti Se manj kakor v laneki o-fenzivi. Njegovo načelo sedaj je, da čimbolj bo drzen, hitrejše bo zmagoval. Tako je uspeval zgolj s sv<^jo drznostjo v diplomaciji, si podvrgel Avstrijo, izigral zaveznike, da so jmi prepustili Cehoslovaško, in te-
iti v pogin, kakor so Sle druge prema&ane dežele.
Sijajen odpor Rusov
In v vseh teh tednih, ko so Nemci navalili s svojo militari-stično mašinerijo proti Kavkazu, se Rusi bore z občudovanja vredno hrabrostjo. Prednost imajo Nemci vsled boljše izvež-
je sledila vojna, padec banosti, ogromnega Števila mehanikov, premoči v letalstvu in pa — zdi se, vsled boljših strategov.
Vendar pa se Rusi tudi letos upirajo toliko, da se Hitler kar zgraža nad njimi, kakor se je lansko leto, češ, le čemu se ti ljudje ne podajo, ko vendar vidijo, da jim je nemogoče zmagati!
HHler se je v Sovjetski uniji ukanil zato, ker je mislil, da bo vpad vanjo pomenil le ponovitev lahkih zmag, kakršne je dosegel v Poljski, v Avstriji, v Jugoslaviji, Franciji, "na Norvež-kem itd. Pa se je zmotil in ko je lani pritisnila zima, je uvi-del, da je še daleč od Moskve, čeprav mu je bila pred nosom, in da mu v Leningrad nikakor ne puste. Nemci se sicer ponašajo z zmagami v Rusiji, a plačali so jih tako drago, da se jim ne. bodo izplačale, tudi če
mu
Poljske in drugih dežel, sedaj pa je čas, da se vse to konča in vojno odloČi v triumf nacij-skega nordijskega naroda.
Strah pred novo zimo
Nacijsko komando ne mika/ da bi ji Rusi mogli znova prizadevati izgube in ogromne napore, kakor so jih prejšnjo zimo. Sicer so se Nemci držali veliko boljše kot pa jim je bila to pripravljena priznati zavezniška propaganda, a vendar, tu in tam so se le morali umakniti in zdelo se jim je silno )pod čast, da bi morali boljševikom vrniti »ploh kako pedenj zemlje.
Skozi vso minulo zimo do letošnjega poletja je nacijski generalni štab koval načrt, po katerem bo nemška armada z Rusijo za zmerom opravila in kar ne Evrope tiče, vojno odločilno končala do jeseni. Smatra, da ako se ji to posreči, je Hitlerjev sen izpolnjen, in Churchill in Koosevelt bosta morala sprejeti
•WIIAT'S VOIR
I?

Ali je vam bilo vaše ime že kdaj v nadlego? Ste nanj ponosni? Ali je vam morda žal, l»<?r si ga niste spremenili?
O vsem tem razpravlja Louis Adamič v svoji novi knjigi: "WHAT'S YOUR
name?*
Naročite si jo h knjigarne l'ro!Harca. Stane $2.50.
- Naslovit«:
PROLETAREC .
2301 So. Lawndale Ave., Chicago. III.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
go zločin. Is Londona poročajo, da so trije Norvežani nekje na samotnem otoku, daleč na severu, našli .par ruskih beguncev, ki so utekli bodisi Nemcem ali Fincem. Poskrbeli so jim hrane in obleke. Nemška oblast je o tem človekoljubnem činu izvedela in vse tri Norvežane za kazen usmrtila. Kaj se je zgodilo z. Rusi, poročilo ne pove.
Islja, da se unije CIO in AFL zedinljo za složno delovanje, je silno močna ne samo med članstvom nego tudi v vladnih krogih. Predsednik Roosevelt baje zida ves svoj up za bodočnost te dežele in za uspevanje svojega programa na delavsko gibanje. Zato so prijatelji delavnice solidarnosti zelo pozdravili predlog Philipa Murrayja za obnovitev «pogajanj z AFL. Wm. Green je predlog sprejel in posvetovanje se prične enkrat septembra. Da-li bodo resna, otiroma uspela, to mnogi dvomijo. Ni še nič kaj prave volje za slogo ne na eni, ne na drugi strani. Delavstvo, in pa demokratična stvar ima škodo radi tega.
Braailija je končno spet v vojni kakor je bila v prejšnji. In zopet na strani Zed. držav. Naciji so storili glede Brazilije
potopili pet brazilskih tovornih parni kov drugega ca drugim. To je bilo izzivanje, ne samo škoda, in brazilska vlada je storila neizogibno. Vojno pa je napovedala samo Nemčiji in Italiji, ne pa Japonski. S slednjo še nima uradnega spora. Je pa tudi že z njo prekinila di-plomatične odnošaje takrat, kakor s Hitlerjem in Mussoli-nijem.
Devetindvajset držav je sedaj v vojni z os išče m. A le malo izmed njih zares, ker so bile poražene in so v vojni le še teoretično. V to skupino združenih narodov, ki so se obvezali vztrajati v borbi do padca fašizma spadajo Zed in jene države, sedaj tudi Brazilija, m od prej pa Velika Britanija, Kitajska, Sovjetska Unija, Avstralija. Belgija, Kanada, Costa Rica. Kuba, čehoslovaška, Dominico. E1 Salvador, Grčija, Guatema-la, H a it i, Honduras. India, Lu-xemburg, Mehiko Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Panama, Filipinski otoki. Poljska, Južna Afrika in Jugoslavija. Izmed teh so le tri take sile, kt so z nacijsko vojno maftino zares v borbi, namreč Rusija, Anglija in pa Zed. države. Druge %
(Nadaljevanjema 6. strani.)
Pavelič se maščuje nad sorodniki političnih beguncev
Paveličeva "neodvisna" Hrvatska je dobila po njegovi odredbi zakon, ki določa, da izgubi hrvatsko državljanstvo (domovinsko pravico) vsaka o-seba, ki je zapustila domovino iz rasnih (plemenskih) ali političnih razlogov in z njo tudi vsi člani njene rodbine, tudi oni, ki so ostali doma.
Dvojen pridelek žita v Kanadi
V zadnji krizi 90 tiste države, ki veljajo za glavne žitnice na svetu, omejile pridelek pšenice, ker je je bilo preveč, oziroma so bili ljudje vsled krize prerevni, da si bi mogli kupiti dovolj kruha.
Vsled vojne se je to spremenilo. Treba je hraniti milijonske armade in ker so delavci stalno zaposleni — to velja predvsem za Zed. države, Kanado in Antglijo, imajo tudi več sredstev, da si kupijo živež.
Vsled tega so vse dežele, ki so prej pridelovanje žjta omejevale, setev pomnožile m urgi-rale farmarje, da naj obdelajo kolikor mogoče pdlja. Tako je letos pridelek pšenice v Kanadi še enkrat tolikften kakor lani. Tudi v Zed. državah je veliko večji. Silno zmanjšan pa je v Rusiji, ker drži najboljša sovjetska žitna polja nemška armada.
teritorijih ni hotel ustreči. Italijansko ljudstvo je uvidelo, da ga je njegov "duče" za vozil, da je potisnjeno v vojno zares in da je Italija zajeta ne samo od angleške blokade, nego še bolj od Nemčije.
V Berlinu se na Italijo niso nikoli dosti zanesli. Njene vloge v prejšnji svetovni vojni niso pozabili in zato Nemčija sedaj Italiji ni dala niti malo prilike, da se bi ji mogla izneveriti. Ko se je Mussolini spustil v vojno z Grčijo, je bilo nacijski vladi kar ljubo, da so Grki tako neusmiljeno lomastili po Italijanih. Ko je bilo Nemcem te zabave zadosti, so Italijanom pokazali, kako se lahko tudi Grke premaga. Vrh tega so Nemci poslali za "invazijo v Afriko" v Italijo svoje divizije, letala in gesta po. Tako so pod pretvezo zavezništva zasedli Italijo, ki je s tem nehala biti samostojna dežela.
Italijanski kongres v Montevideou
Italijani v Ameriki so sklicali v očigled teh dejstev in razmer kengres, na kateraega so povabili zastopnike Italijanov v Severni, Centralni in Južni Ameriki. V svoji propagandi so o-glašali, da zastopa kongres "veh deset milijonov Italijanov, ki žive na tem kontinentu.
"Dežela mesa" obeta uvesti odmerke mesnin
In vsi so protifašisti!" Kje so bili s svojim protifašizmom zadnjih dvajset let, tega se niso potrudili ¡pojasniti. Sedaj so' vsi za "osvoboditev" Italije iz* pod Hitlerja, in pa proti fašizmu, za demokracijo in svobodo. In za večjo, bogatejšo Italijo.
Dvojna vloga
Italijani v Ameriki so bili do ianskt&ia 7. decembra v svojih simpatijah večinoma za Musso-linija. Le italijanska socialistična zveza in pa Mazzinijevo društvo je bilo res..v boju ne samo proti fašizmu, nego tudi v borbi z italijanskimi fašisti v tej deželi. V tem oziru je izredno veliko storilo glaailo italijanske socialistične zveze, ki je s Članki v angleščini razkrinka-valo ameriške "politišne" italijanske narodnosti in druge italijanske veljake, ki so se navduševali za Mussolinija in njegov "red".
Premetena taktika
1
Po 7. decembru so se Italija-¡ni Mussolinijeve barve v Zed. državah, pa tudi v Braziliji in deloma v Argentini, "prelevili" v "protifašiste" in pod tako firmo so se zbrali na zgodovinskem kongresu v Montevideou, da postavijo temelj novi, svobodni Italiji.
Na tem zboru je bilo mnogo tekih, ki so preizkušeni borci za svobodo. Predvsem italijanski socialisti, ki so bili do nedavna med Italijani v Severni in Južni Ameriki kakor glas vpijočega v puščavi. Drugi so prišli zraven šele sedaj, ker jim je tako "najboljše kazalo", in pa zaradi tega, ker so uvideli, da Italiji lahko koristijo danes bolj z demokratičnimi kot pa s fašističnimi gesli.
Grof Sforza
Glavna osebnost kongresa je bil grof Carlo Sforza. V9i na kongresu niso pomenili za ameriške časnikarje toliko kakor on. Neglede, kako briljantno je kdo govoril, ameriški tisk je beležil le besede, ki so prišle iz ust (grofa Sforze.
Carlo Sforza poudarja, da je liberalec in demokrat, pristaš Rooseveltovih idej in sovražnik
(Nadaljevanje na 5. strani.)
U nekaj let je od tega, ko to ameriški farmarji jamrali, da jih niske cene. ki jih prejemajo za prašiče, govejo živino, ovc«, kokoši itd. tirajo v propast. Vlada jim je prišla na pomoč • subvencijami, da to bili plačani s njimi sa tisto, kar niso pridelali, oziroma da so pridelovali toliko manj, bi za prašiče, ki so jih poklali in uničili.
"Mesa je preveč, vsega je več ko« pa je zahtev na trgu", so se glasila takrat poročila v listih in govorih v kongresu.
Sedaj, ko smo v vojni šele devet mesecev, pa, poročajo kako hitro nam zmanjkuje mesnin bi v mnogoterem me-stu, posebno v onih, ki nimajo najboljših prometnih zveš, ga sploh po več dni v tednu ni mo-
goč« dobiti.
Kak« prav ki bU«, č« bi vi«, da aa tiste milijon« dolarj«v, ki jlft je dala v zadnji gospodarski krizi sa uničenje mesa, potrošila za konzerviranje namesto pokončanje dobrin.
živila v splošnem, posebno meso, so te v teku dobrega lota «elo podražila ki cene i« nara-ičajo. i« slabše •* obeta.
Na zboru zastopnikov vele-mesarskih tvrdk, ki se je ne-davno vršil v Chicagu, so prerokovali, da bomo bržkone kaj kmalu dobili brezmesne dneve. Zastopnik od Armour Sk C o. je dejal, da so krivi pomanjkanju mesnin "izredno" zvišani dohodki mezdnih d«lavc«v. Neka-teri •o mu to ugotovitev zamerili, pa je bil moft deloma ven-
darle v pravem* Ako je bilo	In če to zahteve večje, kakor
prej deset milijonov delavcev	pa produkcija, so odmerki edi-
odvisnih od relifa, ali pa od	ni izhod, pravijo oni, ki se pe-
malega zaslužka pri WPA, se-	čajo s tem problemom, daj p« imaj« stalno d«lo, j« na- Omenjajo, da te nam po-
ravno, da lahko privoščijo dru-	manjkanja ni bati, a če potre šinam veliko več kot pa to mogli, ko so dobivali potrebščin
bno, bo treba distribucijo urediti tako, da bo vsakdo dobil
komaj za skrajno potrebo.
Drugo je, bi to je ugotovil isti zastopnik Armourjeve kompanij«, da ameriški vojaki konsumirajo * svoji sedanji slušbi velik« v«č mesa, kot pa dokler so dtlali v civilnih poklicih.
In tretjič, mi smo obvezani zalagati • potrebščinami Anglijo, Runij<» in druge zavezniške dešel«. Torej j« potrebno vsega toga producirati veliko več kakor V normalnih razmerah.
svoj delež po določenih cenah, namesto da bi tisti, ki imajo denarja v izobilju, lahko kupili kolikor bi hoteli, za druge, ki delajo, pa bi le malo ostalo, m marsikje nič.
Ta problem ne bi bil težaven, ker je šivil vzlic navedenim vzrokom v naši deželi o-gromno, a teškoče so tu zaradi tega, ker se produkcija in distribucija vrši s stališča dobičkarstva. ne pa splošnih ljudskih potreb.
Delo za Ameriški družinski koledar v teku
Prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja bo svojevrstna knjiga, posvečena narodu, ki je postal žrtev fašizma in krvavi pod njegovo železno peto.
Urednik koledarja je vprašal pismeno že precej sotrudnikov za sodelovanje. Na ostale se obrne v kratkem. Skuša dobiti nekaj gradiva — tikajoče se sodobnosti — tudi od naših književnikov iz starega kraja, kar pa se mu bržkone ne bo posrečilo, dokler bo trajala vojna. A brez nič tudi v tem oziru ne bo.
Glavno delo pri koledarju bodo morali — kot že mnogo let prej — izvršiti tukajšnji sotrudniki. Urednik koledarja upa, da mu bodo, z ozirom na sedanje razmere in tragedije slovenskega naroda pomagali toliko, da bo prihodnji letnik no polju naše književnosti čimvečji uspeh.
Tudi upravništvo je že na delu. Za izdajanje take knjige je namreč treba dohodkov in en vir so oglasi. Na vse, ki jih je upravništvo že, ali jih šele bo povabild, apeliramo, da pomagajo v ta namen.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Dalavaka Tlakov«* Droiba, Ckicogo. III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah ta celo leto $3.00; ta pol leta fl.76;
sa ¿«trt leta $1.00. Inosematvo: aa celo lete $8.50} aa pel l«ta $<.0Q.
Val rokopial in oglasi morajo biti ▼ naiem uradu najpoaneje do -pondeljka popoldne aa priobiitev v atevilki tekočega tedna.
--■-:—	■ ■ ■ J. X, II ,1 I ,Jllil . „ .u,.:
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co..
Inc. Established 1906.
Editor________________
Business Manager_____
—.........Frank Zaits
--------Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $$.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO, Ill-
Telephone: ROCKWELL 2864
T"
^orializem in mir
Skupina angleških socialistov in liberalcev je nedavno izdala manifest, v katerem anigleaki vladi predlaga, da naj mgodi zahtevi vse indijskega kongresa za neodvisnost Indije, ker je do nje upravičena, in ob enem apelira na angleško javnost, da se naj d o loči K> izreke za socialistično ureditev sveta.
Jasno je, da kapitalizem, ki ga toriji žele ohraniti, pada in ga nihče več ne bo mogel ohraniti takega kakor je ^U.
Fašizem je njegova zadnja stopnja, a tudi U že gineva. le če Nemčija zmaga, se bo utrdil in se raaširil pod njenim vodstvom tudi po ostalem svetu.
Zavezniki so uverjeni, da bo -zmaga njihova. Ampak kakšen naj bo mir? O tem si še niso edini. Angleška delavska stranka je za socialvzem in vsled tega sa preureditev vsega sveta po načelih socialističnega gospodarskega reda. Angleški toriji so aa demokracijo, a proti socializmu. Enako obe vladajoči ameriški politični stranki. Kakšno je staltiče Sovjetske unije, in kaj zastopa, je vsakemu znano.
Delavstvo, ki v sedanji vojni — kakor v vsaki prejšnji — največ plačuje v vsakem oziVu — ima sedaj priložnost ne samo delovati za zma«ro, nego tudi za «lir, ki 'bo trajen m vsemu človeštvu v korist.
Tak mir je molgoč edino na sociail*ti6qi podlagi.
Pogled na leto 1944
Zed. države so v vojni, da zmagajo. Tako j?'bilo tudi v prejšnji vojni. Zmagale so, toda le na bojüöu, ne pa tudi na mirovni konferenci. Predsednik Wilson, v katerega so upali vsi prijatelji svobode, je bil poraien ne samo v Veraaillesu nego še posebno v svoji deželi.
Ali je možnost,* da se to ponovi tudi v sedanji vojni?
Minister Snoj je na nekem shodu v Chicagu dejal med dru-ginn: "Mi ne vemo, kdo bo vaš prihodnji predsednik. Vemo, kaj KooseveK zastopa, kakor smo vedeli, «kakšne so bile Wilsomove težnje za -ureditev sveta. Nihče pa ne ve, kdaj se vojna konča in kdo bo takrat zastoipal Zed. držav«.
Roosevelt čuti opasnost za svoj mirovni program, pa si že sedaj prizadeva ohraniti demokratsko stranko v svojih rokah, da bo leta 1944 nominirala takega kandidata za «veznega predsednika, ki bo nadaljeval po njegovih potih.
V New Yorku v teh poskusih ni uspel. Na zadnji konvenciji demokratske stranke ga je poraail v boju za konthrolo James A. Farley. Včasi je bil "Jim" velik Roosevedtov prijatelj in en termin ¿lan njegovega kabineta. Pa sta se razšla deloma iz političnih, pa tudi iz načelnih razlogov.
Ako bo prevladovala na prihodnji nominacijski konvenciji demokratske stranice Farieyjeva struja, bo demokratska stranka v slični situaciji kakor je bila leta 1920. in republikanska stranka prav gotovo ne bo bolj napredna, kakor je bila takrat kp, je poslala v belo hišo enega »med najipUtkejsih ljudi, kar smo jih še kdaj imeli na predsedniškem stolu.
Vsled tega je zelo važno, da se že sedaj n\pbilizira vse tiste sile, ki so ne samo za zmago, nego <za resničen mir in uvljav-Ijenje "štirih svobodščin".
f%t m
i T ™
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
Ena najpomembnejših novic in je še danes največja izdelo-rctteklega tedna je brez dvo- vateljica umetnega gumija, jc rna Churchillov cbirk v Mo-ikvo. ponudila brezplačno vse svoj> Kaj vi'a govorila Stali« in Chur- patente in skusnje — tej kur-chill je tgibalo in še ug*>a ti- poraciji, katera ji «pa ¿e do da-žumalistov. pa je bil ta ne* ni odgovorila. Ru«k* iz-obi k Z3to v a it m in še bolj po- najdbe bazirajo na podla/i al-UjbwJi, Joka u je to, d* »e ga Kohola, dočim je pa Jejse Jo-je uiffc&lo precejšnje Atevilo ne» wintere-ran v velike olj-arntri-kih voja- ne kompanije v T« xa*u.
< ' "v". .
\ \


Ranjen ruaki vojak v naročja bolničarko Nino fcuruoove. V aelaaji ogromni borbi sa Kavkas, ki ga hoče Hitler tovjctom istrgati negleda na irtvf, imajo bolničarko lik teaavoo delo.
I M- W nmrolHP ^flP \$kih t k »P^rtov. Kakšen bo rezultat. bomo videli v bližnji bo-:k*nci iti.
Nvpzi kcmandov na franco-r^o clrezje, katerega $o se u-fldv^li tudi Američani, priča, da jt ča akcije tu. Samo drzna, neui-irašena akcija bo /.magala. In tega se Nemci boje.
Rusi so nac&tki naval prili-i ) ustavili. Ogrožal je ne le .vpednji Dcn, teipveč vsp ozemlje tja do Volge. Utrdbe okrog Stalin grad a dobpo drže in Nemci imajo curomna ii/^gube. ISeve, tfo «e lahko reče <za ruske branitelje, kateri se bore
Ruaki relif
Simpatije na*ih ljudi za pomoč junaškim delavcem in kmetom eovjeUks Rusije ©d razvidne v prispevkih, kateri dohajajo od
Kar se mene in nagega odbara tMe, ni prav nobene zavesti, kam kdo pošlje denar, samo da pride na ipravo me?*to. Več kot tri ti.-oč dolarjev, ki so jih društva poc*'!aia v glavni urad S. N. P. J., ter vsota $5,000, katero je zadnja seja glavnega o loora SNpJ soglasno prispevala ruskemu civilnemu relifu, so priča naših simpatij. Na na.«lov našega odbora sem prejel sle
Mkoro osamljeni že štirinajst' deče vsote: John Gorjanc, Cíe-
KSKJ ob svoji dvajseti redni konvenciji
ga odbora 6edanjo ¿tiri leta je priporočajo troje _ *	. ■ ■ . .	v,	ioniitev. Eno društvo priporoča
prov. — Težave v pridobivanju novih članov. — konvencijo na vsakih šest let.
Vloga članic v KSKJ večja kot v katerikoli drugi Za izplačilo dnevnic deiega-
Le 40 društev se je udeležilo predkonvenčnih raz-
veland $2; Jcucfph Durn, Cieve-land, $1; Janko Zoroik, De-troit, Mich., $1.50; Joseph Zba-čnik, Ohicago, $1; in Zapadni pionirji št. 101 ABZ, Waben-hurg, Co?o.. pa f5.00. Skupai , svetuje eno društvo. ^	v ^VM: "D\^mi- ,$1Q.60. To slednjo vs^Ho mi je
► dobo konvencije na nw)* da bi Ru^Ja zmogla s «vo-j	Bdw;.rd Tomšič, kateri
jo armado «zadržati Nemce več ^ »cdruv? in izelo deber agi-kot še<t tednov, ampak ako se
~	—-- mesecev.
Eno društvo priporoča pod-1 Morda je Stalin omenil Chur-poro tudi suspendiranim ela-! v nju<nem razgovoru tisto nom.	pisanje v anirle<škem in ameri-
Letne seje glavnega odbora ;ikem	w t*»* vPada
naj se udeležujejo vsi člani te-1 Ncmčij-e v Sovjetsko Raajo, ki
naši podporni organizaciji <zveze žensk izvzete). — Konvencija potekla brez incidentov.
44
Nemška armada obeduje Evropa strada"
Tako se glasi neka vetf, ki jo je raeposkaka ameriškemu tisku Overseas New» Agencjr.
Iiahko še dodamo, da dbeduje ne le nemška a«rmada, nego da ima tudi nemAko ^jud^vo v ceioti znatno več hrane kot pa v prejšnji svetovni vojni. '
Vsa okupiram Evropa, m nevtralne dežele v Evropi, morajo delati za Nemčijo.
Vse živilske zak*re evropskih dežel so morale po nemški zasedbi v tretji rajh. Kmetom vsepovsod je ukazano pridelovati to,.kar Nemčija najbolj potrebuje.
Toda kako se bo Nemcem godilo, kadar bodo ljudstva v okupiranih krajih toliko sestradana, da se bodo uprla in nehala orati za Hitlerjev "novi red"?
V Berlinu smatrajo, da so to vprašanje reftili z dobav-ljanjem zdravih moftkih in tensk iz vseh okupiranih krajev v nemške ¡«dustrije in na nemške kmetije, kjer jih naganjajo, da
se produkcija viša.
v "Mi ne bomo stradali," pravi nacijska propaganda, krivdo za glad v Grčiji, Franciji, v Belgiji itd. pa zvmča na Anglijo in Zed. države.
A valic vsemu se zdi, da si -bodo morali prihodnjo zimo tudi v Nemčiji zelo nategniti pasove, saj kar se civilnega prebival-stvm tiče.	^
'Kranjsko-elovenftka katoliška jed nota je druga največja slovenska podporna organizacija. In poleg SMPJ edina, ki poudarja načela. Prva svojo svobodomiselnost m KSKJ pa bojev-nost za katoličanstvo.
KSKJ, ki se ob enem ponaša za najstarejšo slovensko bratsko ustanovo, je bila dokaj let v zastoju — takrat namreč — ko je SNPJ rasla kakor "gobe po dežju". Pred par desetletji pa si je tudi KSKJ spet opomogla, in se spustila v tekmo ne le kot podporna, nego kot strogo načelno katoliška organizacija.
-Njene dvajsete redne konvencije, ki se je vršila v Chica-flu, v dvorani šole župnije sv. Štefana, se je udeležilo, oziroma je bilo prijavljenih znjo 235 delegtov.in 24 glavnih odbornikov, skupaj 262 članov. Po številu delegacije je bila to največja konvencija v zgodovini KSKJ.
Ženske so bile na nji jako dobro zastopane. Poslale so namreč 85 delegatic. Sploh v tem oziru KSKJ prednjači pred vsemi drugimi slovenskimi podpornimi organizacijami.
Običajno so njena društva pošiljala tudi mnogo duhovnikov za delegate. Na tej jih je bilo le Okrog pet, med njimi leadviliski župnik G. Trunk in clevHandski J. J. Oman^Vrzlic temu malem a številu je duhovščina prevladovala vso konvencijo, kakor je vse prejšnje.
KSKJ ima največ članov v Illinois in hz te države je imela tudi največjo delegacijo — namreč 56. Na drugem mestu so bila ohij^ka društva — 48 delegatov, na tretjem Pen na, 41, Minnesota 26, Colorado 19, Wisconsin 14 in iz ostalih držav pa je prišlo po par delegatov.
V	ča^u prejšnje konvenci (pred štirimi leti) je imel KSKJ v oddelku odraslih 24,-863 članov, dne 30. junija leto« pa 27,791. Napredovala je torej v štirih letih v tem oddelku za 2,928 članov.
V	mladinskem oddelku je imela pred štirimi leti 10,556 članov, dne 30. junia letos pa 10,445, ali 111 manj kakor pred štirimi leti. V oddelek odraslih je v isti dobi pristopilo iz mladinskega oddelka 3,756 članov.
Imovina KSKJ je dne 30. junija t. I. znašala $5,047,932,19, aH $698,889.04 več kakor pred štirimi leti,
fckupno število članstva obeh oddelkov je bilo 30. junija 38,-236.
Konvencija ni bila "burna", čeprav je bilo v Chicagu minuli teden vreme jako soparno. Vodilna osebnost na konvenciji je bil glavni tajnik Joseph Zalar,
r.
tom od strani društev, za njih vožnje stroške pa od strani jed-note jtj priporočalo eno društvo.
ovitev jednotine^a zave pri poreč a troje društev. Namesto novih pravil naj se rzda samo brošurica z dodatki in popravki, to svetuje dvoje društev.
Da ima vsak posamezni član pravico razmotrivati pred konvencijo, želi samo eno društvo.
Eno društvo priporoča, da naj konvencija določi kak znaten dar za JPO-SS.
Da naj ostanejo stare plače za glavni odbor, priporoča pot društev, za zvišanje plač je pa dvoje društev.
Imena KSKJ konvencija ni spremenila, dasi se zdi vsem nerodno, a so se ga toliko privadili, da so bili vsi za "po starem". Posebno še ker se jim zdi, da sprememba imena neke druge podporne organizacije ni bila koristna. Sploh glede imena ni bilo razprave. In spovedni listki ostanejo v veljavi.
Končno poročilo o XX. redni konvenciji KSKJ bo v prihodnji številki.
čigar beseda je v KSKJ mero-dajna že nad dvajset let.%
Predkonvenčnih razprav je bilo malo. Pravila KSKJ namreč ne dovoljujejo, da se bi smeli razprav v glasilu, ki izhaja tedensko, udeleževati posamezni člani, nego samo društva. član, ako mu ni kaj všeč, ali ako želi spremembo v pravilih, mora svoje naizore predložiti društvu, in le ako mu jih to ¡potrdi, pride stvar v glasilo, če društvo članovo mnenje zavrže, nu, potem ni dopisa. V SNPJ pa je obratno. Vsak član sme izraziti svoje mnenje, pa tudi ako je njegovo društvo proti njemu.
Urednik Glasila KSKJ Ivan Zupan je konvenciji poročal, da se je predkonvenčne razprave udeležilo od 13. maja pa do dneva konvencije samo 40 krajevnih društev. Priredil je podroben izkaz, v katerem navaja, o čem so tista društva razpravljala in kaj priporočajo. Tu navajamo nekatere postavke dobesedno kakor so bile ob-jšvljene v Glasilu KSKJ:
Premembo jednotinega ime- dobro zdravje na je priporočalo dvoje društev namreč, da bi bilo novo izboljšano ime "Slovenska katoliška jednota" (Slovenian Cath-olic Union) namesto"Kranjsko-katoliška".
Za dnevnice po $10 je bilo dvoje društev, po $8 pa sedem društev.
Da bi se za vodstvo konvencije volilo posebnega predsednika priporočalo eno društvo.\ Glavni predsednik naj bo v glavnem uradu, to je priporočalo 14 društev, proti pa je bilo pet društev. .
Stroške glavnih uradnikov k povabljenim društvom nfcj trpijo društva sama, to želi 11 društev.
Vso podporo .članom-voja-kem je priporočalo 24 društev.
Za skrajšanje konvenčnega zborovanja je bilo troje društev. .
Znižanje števila delegatov je predlagalo 20 društev, eno pa, da naj ostane po starem.
Za stare člane naj bo po starem, je svetovalo 10 društev, in da naj 70-letni plačujejo svoj bolniški asesment pa želi eno društvo.	V
Eno društvo svetuje, naj bi se članom, ki so že 40 let pri jednoti, izplačala cela zavarovalnina. V*
Eno društvo je priporočajo, da naj se opusti obisk bolnikov.
član, ki prestopi k ženskemu društvu, naj plača $1, je svetovalo eno društvo, i,»
Za uvedbo gplošne bolniške centralizacije je bUo dvoje društev.	, Eno društvo je za odpravo spovednih listkov.
Zdrava brana —
Ponižni "lunčboket" sedaj važen zaveznik I za z'mago. Zato vlada poziva vse gospodinje, žene in matere, naj z njo sodelujejo v prizadevanju za dobro zdravje vojnih delavcev. Prihranimo si lahko vsaj 80,000,000 delovnih dni na leto, ako vojni delavci ostanejo pri polnem zdravju. To pa pome nja 14,000 več bombnikov, 10 velikih bojnih ladij in 33,-000 tankov, ki naj nam pomagajo do zmage.
U. S. Public Health Service sode kije z Office of Defense Health and Welfare Services, se Izvede veenarodni program industrijailne prehrane, katerega svjha je ohranitev zdravja človeških sH in s tem večanje prodMkcije.
Omenjeni dve ustanovi imata nalogo sodelovati z gospodinjami, ki pripravljajo lunč za svoja može, sinove in gostače, ki delajo v industriji. Čimlbolj-še je ta hrana raspodeljena za fizične potrebe človeka, bolj mu varuje zdravje.
zgodi čudež in Rusi zdrže tri mesece — a, takrat bomo pa mi pripravljeni da udarimo."
Minuli so trije meseci, in šest meseopv — in devet mesecev — in trinajst mersecev.
Rusija se še vedno bori. In sedaj je že štirinajst mesecev. Rdtča armada je še vedno cela vkiiub strahotnim izgubam in žrtvam — še vedno sama — še vedno v boju. Nihče ne more u-govarjati, da niso Rusi dali zaveznikom prilike za ¡pripravo. Ali sedaj je prišla vtsta nanje. Na zaveznike.
Ameriški vojaki In mornarica so izvojevali pomemben us-peih na Salomonskiti otokih. Vse to kaže, da drznost in pogum, z debro pripravo, navadno prinese uspeh. Kjer so naši vojaki, smo lahko uverjeni, da ne bo spanja. Edini jezik, katerega naciji in Japonci razumejo — je bajonet. Seve, to ne mi s<!im dobesedno, kajti bajonet se danes menda malo rabi — am)>ak v agresivno, nevzdržno kampanjo, katera ne pozna us-
tator. O naših fantih v Colora-du lahko rečemo, da smo nanje uprayi^eno penotni. Zadnja vsota njihne federacije, katero so poslali odboru SNPJ v pomoč za ruski relif, je bila $100. Tudi Prolet«irca so se spomnili. RreprnJan sem. da bodo nadaljevali in še posebno pa za Prok tarča.
Kar se našejra lista tiče, bo treba zanj kmalu posebne kampanje. Je že tako, da se delavski listi morajo od časa do ča^a obračati na svoje čitatelje za pomoč. Pnoletarec saj zadnja leta ni imel posebnih kampanj za pomoč kritja stroškov pri listu, ali v danih razmerah bomo morali 'zopet kmalu med vai, sodrugi — in upam, da nam ne odrečete, kajti list kot je Prole-tarec, je vreden vsega kar mu moremo dati.
Seja kluba št. 1 JSZ bo v petek 28. avgusta
Chicago, III. — V zadnjih
par mesecih so bile naše seje
bolj slabo obiskatie, ker je bilo miljenja. Vse drugo je pri teh mnogo članov na počitnicah.
ljudeh — slabost.
Nekaj o Detroitu
Mgigaizin
'Life" je v pred-
Kqsiter
Povprečno 40 ton kositra (tin) na mesec ae pridobiva »z obrabljenih posodic (tubes) zobne in bnrvne kreme. Ta količina pa je jako nezadostna, kajti tekom pryih treh mesecev tega leta se je vporabilo 600 ton za izdelovanje teh cevi. Prav lahko bi se torej prihra- !«urovin,
zadnji številki prinesel članek, da je nekaj narobe v tem velikem industrijskem mestu. Kaj-i pada, omenja, da je krivda na postaja straneh — pri delavcih in v borbi! delodajateljih. Med druigim omenja, da veliki Fordov Willow Run plant, o katerem je šel sloves po vsem svetu, ni dose-daj produciral niti enega letala (pri čemer mora res biti nekaj narobe) ter da niti v splošnem ni takoikot bi moralo biti. Omenja, da so delavci razočarani nad vodstvom—to je vzrok, da med njimi ni ti&tega ognja kot bi moralo biti. Ta članek bi morde bil pozabljen, da ni vlada posegla vmes in prepovedala razdajo po pošti in v gotovih ¿lučajih iztrgala ta članek iz magazina. Seve prišli so protesti proti temu članku, in to od CIO ter od delodajalcev. A*i bi nam kdo izmed naših fantov is motorne metropole utegmil kaj več pojasniti?
Da je nekaj narobe z "War Production Planning Board" kaže to: Drew Pearson, fcurna-lost, ter radio komentator, piše. da je Sovjetska vlada zadnjega februarja ponudila zvezni vladi	ormacije in tehnične skušnje za izdelavo umetnega gumija. Ali dosedaj, ko to pišem, še niso dobili odgovora. Namreč ne v pozitivnem smislu. v /
Ta ponutlba je bila storjena za časa sestanka iz Will Olay-tonom. pomožnim trgovskim tajnikom, ter z George H. Hil-lom, Jr., podpredsednikom pomožne korporacije za naihavo k atari je podpred-
Sedaj je počitniška sezona pri kraju, pa se bo treba lotiti e vse rednostjo našega rednega dela.
Kaj bemo storili to jesen — v očigled sedanjih razmer — v korist khliba?
Potrebno je, da se o#tem pomenimo na seji, ki bo v petek 28. avgusta.
In kaj bo z našo dramatiko, ki jo je klub tako vneto gojil?
Po končanem rednem delu bomo imeli diskuzijo o sodobnih vprašanjih in dogodkih. Udeležimo se seje vsi točno ob 8., da bomo imeli potem toliko več časa za razprave. — P. O.
Oglašajte v Proletarcu.
Tole mi ne gre v glavo?
njevala mnogo večja količina sednik Jesse Jones. To je bilo
te pre potrebne kovine.
KsfUr še lite kaj oglašati, •pomnite »e "Proletarca".
ravno pred padcem Jave. Rusi
Kako je mogoče, da »e tedaj lahko upirajo Srbi in Slovenci mesece in meoece italijanski in rw»m*ki armadi, d očim ae jugoslovanska organizirana, tako-
«o poznali nevarnost, če pridefzvana najboljša mala armada
kanje : na
najbo
do tega, ter naše pomanjkanje j na svetu, rti mogla zoperotav gumija.. In ker je bila takrat 11 jati nacijem niti teden dni7
POVESTNI DEL
—
ANTON INGOLIČ:
MILEVA
Ob vedrih jutrih, ko je zvo-;likega črva, čez čas je začela nilo sedem, je Mileva zapustila, skozi priprti kljun čivkati. V nizko kmetiško hišo ob mostu >*otlirii je začivkfclo na vse pre->n krenila vzdolž potoka proti tege. ôtirje kljunčki so se po-pokopališču. Zaradi svoje viao- gnali iz gnezda. Sinica pa je ke in vitke postave, ki jo je be- kakor nala& odletela na oddala poletna obleka delala še vit- Ijenejèo vejo. V gnezdu je čiv-kejso, skoraj prozorno, ter za- kalo in hlastalo še obupneje. radi svetlih, pšenično rumenih Tedaj pa se je izmed kljunčkov las, prav posebno pa zaradi pognal mladič in se ujel na rjaj-bledtga brezbarvnega obraza biižnjo vejo. s tankimi prozornimi ustnicami Mileva je vzdrhtela in vel kimi, nekdaj svetlo sinji- Saj ^ ^ bi, ne5 ,je|li w mi. a sedaj motnimi očmi, je bi- kakor g| je (>na ^rt**])»}*, la videti sredi hrupnega >utr-|marveé	mala sinička s
njega vaškega življenja kot svetla, tiha misel, ki je prišla l»ogve odkod med te začrnele nizke koče, med to kričanje ljudi in živali in sedaj neslišno plove skozi prebujajočo se vas.
Pred visokimi železnimi vrati, ki so vodila v cerkev in na pokopališče, se je vselej ustavila in se pozdravila z velikim Marijinim kipom ob cerkvenih vratih. Ko je pobožala s svojim motnim, tihim pogledom Marijo, «e je okrenila k srednjemu, a močnemu in zavaljenemu Joku, ki je stal korak za njo, držal v rokah velik lesen zložljiv stol in se smehljal.
"Jok, sedaj pa poj diva'*, je dahnila; a ob pogledu na Jo-kov široki in brezizrazni obraz, ki se je v sroehu še bolj raz lezel, se je nehote nasmejala še Mileva in vprašala:
"Kaj se zopet smeješ?"
Jok pa je še bolj na široko iKlprl usta, óudno zamahnil z roko predse in kričaje^ačel nekaj razldgati Milevi, ki pa je že prenila po oz-ki poti ob pokopališkem zidu do visokega topola. Ob njem je obstala in počakala. da je Jok postavil stol na travo, ga razstavil in smehljajoč se tziginil za pokopališkim zidom. Tedaj je tmdoma legla na stol. Svoje drobne bele roke je položila pod glavo, noge pa je prekrižala in iztegnila, da se je se jasneje videlo, kako so suhe in koščene. Zatisnila je oči. Pot skozi vas jo je utrudila.
Nekaj trenutkov je ležala kakor brez življenja tam pod visokim topolom tik pokopališkega zidu, v svoji beli obleki sredi zelene trave je bila bolj podobna belim nagrobnim kam nom tam onstran zidu kakor dvajsetletnemu dekletu.
šele čez čas je počasi dvignila svoje dolge temne trepalnice; tedaj so se njene nenavadno velike in globoko vdrte oči, katerih sinjina je ie prehajala v motno rumenkasto l>arvo, uprle na jablan ne daleč od stola in nečesa iskale. Ko so našle1 med najnižjimi vejami v deblu jajčasto odprtino, »o rahlo oživele.
Niso je še zapustile!
2e tri tedne živi z mladimi -iničkami, ki rasto taim v deblu *tare jablane, poslusa njih čiv-kanje in hlastanje s kljunčki, se vznemirja, če starih le predolgo ni od nikoder, in se vedeli, če dobe dovolj hrane. Ni j lih še videla, toda v teh treh tednih, odkar je tam v deblu oživelo, si je ustvarila jasno sli-1 ko o njih: majhne in gole so še, tako nebogljene kakor ona, ki ji mora Jok vsak dan prenašati zložljivi stol in ki sploh nič ne more sama.
Tedaj je priletela stara sínica in sedla blizu gnezda.
Mileva se je dvignila na sto-'u in jo ¡z zanimanjem opazovala.
Sinica je držala v kljunu ve-
, mala dreves in se tesno privt-jala k njim ter se iznova spustila v tek. Bilo ji je, kakor da je nanovo oživela, kakor <ia je prvič po dolgih mesecih bolezni začutila v sebi življenje. O, ves svet hi objela in se potopiia vanj!
de in še je tekala, toda polagoma je postalo vse tako daleč, silno daleč, ničesar več ni mogla doseči, ničesar ni mogla več prav videti in občutiti, vse ae je i nekam izgubljalo in ona sama se je izgubljala v čudno omamo, kjer ni bilo ne življenja in ne smrti.
Ko je opoldne Jok prijel po Milevo in je ni nadel kakor obi-
čajno na stolu, se mu je obraz sivkasto belim perjem, perut- *pačil, iz grla pa mu je udaril mi in repom.	divji, pretresljiv krik. Nekaj
Čez trenutek se je sinička časa je buljil v prazni stol, po-spet pognala in dosegla staro tem pa se je brezupno pognal sinico, a ta je v hipu odletela'v travnik, tulil in begal po po-na sosedno vejo. Sinička je ne- ljih in travnikih, dokler ni na-feaj časa oklevala, potem pa se *el nezavestne Milene v maj-pcignala za njo. Precej časa sta hnem grmu tik nad globokim se lovili po vejah, v gnezdu pa tolmunom.
Nr.nilu mariai Rommel j« tadnjc tedne nekako utihnil. BrikoiM počiva in pa ojačanj čaka. Enako angleika armada. Na cornil »liki Ja angleški bolničartki oddelek nekje ▼ libijski puicavi.
je vedno glasneje čivkalo in hlastalo. In že se je pognala »z gnezda druga sinička. Tedaj je od nekod priletel še samec. Mladička sta se poganjala z veje na vejo, dokler naposled nista dobila vsak svojega črvi-čka.
(Konec prihodjič.)
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
prispev ateljev so
kraj naselil prvi belokoiec, Ebenezer Zane p<f imenu. U-sianovil se je na kraju, kjer je sedaj mesto. Belokožci so one dni predirali proti jsapadu bolj in bolj ter iskali ugodnih se-lišč. Indijanci fo se upirali. Po-
magalo jim r/., kot pove zgodo-
Ker je vzhodni Ohio An delno stu. (Imena bližnja West Virginija za nas izkazana na druigem mestu), zelo važen teritorij, začnemo, Naj omenim, da se je oglasil v naše operacije zaenkrat tam. V uradu poleg- drugih, Jože Bab- vina in vitjimo sami. Vendar pa ondoinih krajih se je namreč nik s soprogo, ki je bil v teh «> indijanski upori delovali to-nahajal na agitaciji Anton Zor- krajih na obisku ter prispeval l£ko, da se je naseljevanje be-nüt, naš zastopnik iz zapadli« v tiskovni sklad lista.
iz Fontane, €alif., je poslal
Klub št. 114 odobrava izjavo odbora JSZ
Detroit. Mich. — časi so resni in vsake ¿orte ljudje se Ijud-
. .	ponujajo za vodnike. Ta- penne. Pov abila ga je kon fe-. ____________________ _
Mileva je bila vznemirjena, ko je v splošnem in enako je renčna organizacija Prosvetne	? naročnini Anton Blasich.
upirala se je na roke ini nepre- med Slovenci. matice, k€r je ,matrala čas za	Iz Elizaheth, N. J., je poslala
m.čno zrla ha drevo pred seboj.. Radi tega smo fakaL kdaj | ugoden, da se naše glasilo tam	obračun za naročene izvode
Kmalu sta samec in samica pride ven eksekutiva JSZ z do- zop€t razširi. Tone se je od-	Majskega glasa naša dobra so-
vrnila in iznova izvabljala mla-1 očno izjavo o vsem tem, da se , zvai in M tam okrog teden dni.	mišljenica Amalija Oblak in
V tem *a>u je dobi* 54^ naroč-	zraven le dodala dolar v tis- nih držav v	kraje, ki
nin, od katerih je 33 novih. Pri	kovni skiad. Pravi, da ji je žal. takrat veljali za zapad.
»»gitaciji so mu pomagali naši	ker se ni prej rglasila. Nič za- k 1795 je bila ustanovljena aktivni sodrugi in somišljeniki | to, saj pravijo, da je «merom plovna pošta po reki med v naselbinah, katere je obfckal,
liče iz gnezda. 2e so vsi štirje	bomo seznanili z njenim stali-
-kakali z veje na vejo, polago-	¿čem in ji pomagali, ali pa kri-
ma.pa so se začeli spuščati tudi	ti*IraK, če ne bi soglašali z njo.
na sosednja drevesa.	Ko pa smo čitali njeno izja-
Milevi so se utrudile rokŠ da	vo, ki jo je sprejela 3. julija t.
lokožcev moglo le počasi razvijati. A po zmagi revolucionarne vojne so se lahko domače čete spustile v boj z>a svoje o-tvojevalne ekspedicije m tako ee je pričelo svobodno masno naseljevanje z vzhodnih obrež-
je m<*alaFpetleČ4.	! 1- in b&a objavljena v Proletar-| kar jj mjzreka upravništvo
Težko ji je bilo	cu dne 8. julija, je bila ta naša ¡»kreno zahvalo. In razume se,
se malo. pa bodo odšli. In ^krb odstranjena. Na redni seji «totako sodiru/u Zomiku. Po-ona bo sama tu za pokopali- kiuba dne 24. julija smo o iz-
likim zidom, sama in zapuščena.
Zakrila si je oči, da bi ne videla, kako se tam pred njo ftjri nlade siničke odpravljajo v življenje, dočim se ona od nje-ra poslavlja.
O, saj ve, zakaj so jo po eno-'etnem zdravljenju v rasnih sa-natorijih poslali nazadnje sem la kmete k njenemu bratu. Saj -*es nima smisla, da bi oče dajal ogromne vsote za zdravljenje, ko je vse zaman. O, saj ve, kaj pomenja njen suhi, ostri ka:šelj, njeni krvavi izpljunki, plošna oslabelost in pomanjkanje veselja do česarkoli.
In vendar, ali je mogoče, da bi se tako mimo, neopazno končalo njeno mlado življenje? Ali je mogoče, da bi ona, ki se je pred dvema letoma vpisala na univerzo, da bi ona, ki £e ničesar ni doživela, ki jo še vse čaka, nenadoma odftla za vedno? , Ali je to mogoče?
Ali ni dano človeku, da odide šele tedaj, ko je ppoznal življenje do dna? Saj čemu pa mu je bilo potem dano, če ga ne more spoznati?
Mileva je strmela na jablan, kjer je čivkalo in se divje podilo. Nekaj silnega jo je prevzelo.
O, kako rada bi še živela I
Živela!
Živela!
Živela!
Tedaj so mladiči glasno čivkajoč odleteli preko pokopali-* ča v vas.
O, tudi ona hoče živeti?
Pr^nala se je s stola in stekla po travniku. Z razprostrtimi rokami in z nastežaj odprtimi utfti in očmi je tekala po visoki travi kakor otrok. Zdaj pa irdaj se je zasopla ustvila in u-trgala marjetico, se spet pognala brezumno dalje, se oprije-
javi eksekutive JSZ razpravljali in soglasno sklenili, da se z njo strinjamo stoodstotno. Proglas smo odobrili v celoti in eksekutivi zagotavljamo, da jo bomo na temelju te njen? izjave podpirali z vsemi svojimi močmi.
Mftth Urbas, tajnik.
leg omenjenih naročnin je nabral tudi $10.85 v tiskovni sklad. Imena prispevateljev so j naročnini izkazana na drugem mestu v jz Farmingtona, IH., je po-tej Številki.	sjaj 4 naro^njne j^teph Tusek.
boljše pozneje kot nikoli. Mi to 1 Wheelingom in Cincinnati jem. pravilo upoštevamo.	Wheeling se je te takrat štel
Naš stari veteran John Te- ™ komercialno mesto radi u*o-
ran, Ely, Min., je bil malo hud \Ctn* Ie*e te*a kraJ'a na upravnika zadnje čase in na 1818 zgradili tu držav-vso to jezo je poslal dve novico cesto, ki je zvezala za pro-
• vee donašal dobieka, je konec. Rudarji to doibro vedo, zato rajše obdelujejo svoje grede, kot pa da bi si gradili stanovanja za ve<čnost.
Vse to sem' opazoval kar mimogrede, ko sem bil na agitaciji za Proletarca, in pa kolikor 'sem utegnil, iza Proweto, s sta-: liAča. da pomagam lokalnim »asjopnikom. Tudi iza Cankarjev »glasnik .-em dobil nekaj naročnin.
Proletarcu sem dobil do dneva ko to paše m 40 novih naročnin in pa pet o»bnc»/itvenih v skupmi viDti $91.00. V tiskovni ^klad sem naibral v istem času $10.85.
Rajspeča! .<em nekaj izvodov Adamičeve knjige T-WP in pa več slovenskih knjig.
Oglasi sem se na svojih agi-t acij.sk i h obiskih v sledečih naselbinah. Triadelphia. Elm Grove, Overbrook, Wheeling, Warwood, Windsor Heights, MoundiSvilie, in v Ohiu Bridgeport, Boydsville, kjer imajo tamkajšnji Slovenci svoj društveni dom; druge naše naselbine v tem delu dr&ave so Barton, Blaine, Maynard, Bellaire, Powhatan Point, Neffs, Glen-coe, Piney Fork itd.
V	Glecoe je živel mnogo let naš stari pionir ki sodrug Nace Žlembeigen Sedaj stanuje v Piney Forku. Nace jih ima že 74 let na griba pa je Ae vedno vztrajen za našo stvar.
Sodelovali so z mano na tej agitaciji posebno Joseph Snoy in pa Frank Wochko, J. Skoff, F. Kolenc, John Vitez, John Slancvec, Louis PavLinič, Frank Andolšek, Mrs. Kra vanja v Glencoe itd.
V	Glencoe sem dobil prenočišče pri Knavanjevih, v Piney Forku pa pri Nacetu Žlember-gerju.
Glavno središče tamkajšnjih aiktivnosti je Bridgeport. Tu sem prenočeval štiri noči pri gostoljubni družini Kroflic, eno na Škofovi farmi, dve noči pri mojem spremljevalcu in vozniku Johnu Slanovcu, ki tudi poseduje farmeno pa sem prebil v Elm Grove blizu Wheelinga pri mladih ljudeh,
met Wheeling in Cumberland.
L. 1832 so tu zgradili že že-. . .. , „	. .
lezolivarnd in Ma 1852 je bila fte P*8*? Kasem- Je poro-
Zornik pnavi v svojem poro- Pravi, da jim vsebina lista uga- do tu zgrajena železniška pro- * Weri° trgovca Jas. Mato-
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XII. IZKAZ
čilu, da bi hH ostal rad tam dlje ja in da ga z veseljem čitajo.	ga družbe B. & O. (Baltimore
časa, pa se je moral vrniti vs- LouU Barborich, Milwaukee,	and Ohio),
led nujnih opravkov domov. Ni Wis., je kar naprej na delu. Po-	Od tistih drib se je v Wheel-
pa še skončal z agitacijo izvenislal je 2 naročnini. Poleg tega	\1WU razvila vsake vivte druga
zapadne Penne, kajti v krat- -—J j-----" "	------- .....
kem se bo podal na agitacijo
ha. To je znana napredna dru-žina. Obnovil je naročnino na Prosveto, na Proletarca pa so se naročili sledeči: Gorenc, Pintarich, Cerar/ Sodni kar, Mo-
je zdaj zaporen tudi z nabi- industrija, temed prirodnih za-, ' pJ^.VX ranit m oirl».o\- za n«5 hndníi n„ i« .„J	?rK:'K- r OTO HC, onil, rilatmK,
„ ,	ranjem ogla-o\- za na.5 bodoii klavrn- je ted najbogatejši vir ,	'
za Proletarca v naselbine okrog	koledar. - premog. Prtvduoira «o ga letno
Girarda m Barbertona. Tam je	J,; dalnje Montane se na« je < krog 35,000.000 ton. Tudi pri-	T' ^ u v f „P
veliko naiih ljudi, hi mnogo jih	<pet spomnil K.jetan Erznoi-jc .dni p''m, ki kvira tod, je naj- ""^'^Tn ' or'*2lJ?V
! je, ki ao bili te naročeni na Pro-	nik, Red Lodge. Poslal je 2 na- boljše kakovosti.
Miiwa«ke«, Wi«. Frank S. Ermen* j letarca, pa so ga morali vsled	rečnini. Popust je prispeval v Zelo d-bno uspeva v teh kra
slabilv razmer, ki so vladale	tfckovni sklad jih tudi tobak in pravijo, da se zadnjih 10 al, ve* let, pustiti, i In zaključek danes je Girard. j 9 tem prWelkom preživlja mno-
Zdaj, ko so se raamere tzbolj-	Ohio. Od tam je namreč poslal, ,jrdi y Wheelingu se izde^
sale, ga bodo gotovo spet naro-	3 naročnine John Tancek. Sa-
čili. Saj napredni duh še vedno	mo s poročilom je zelo skro-
živi v njih. Opozarjamo torej	men. Bilo bi dobro, da se bi kaj
naše sodruge in somišljenike	oglasil v lktu sem in tja. Nje-
$1.00. (Poalad Loui* Barborich.)
Ar»«, Kan» John Cixerle (Gir»rri| $1.50; Anton Shul»r $1.00, »kupaj $2.&0. (Poslal A. Shular.)
Jokmtown, Pa. Andrew Vidnrh $1.00.
ClavaUad, O. Po $3: Math Petro
vich in Joe Babnik; Jo». F. Dum $1. «kupaj $7.00.
Wal»anhrmc. Cole. Po $1: Ignac
FM*fird TomiW1 in neimenovan, skupaj $3.00. (PoHlal'Gdw. Tom-
Chicago, III. Andrew G rum (Detroit) $10; po $1: Fred Mal«ai <Pe-< ru. 111.), Jonephine Močnik in Frmnk Barbič (Cleveland); Steve Malnarieh 2fic, skupaj $13.25. (I/.ročil Frank ZaiU.)
Elisabeth. N. J. Amalija Oblak $1.
Detroit, Midi. Po 60c: John Zornik in Math Kiarich. »kupaj $1.00. (Po-ftlal John'Zornik.)
Berwrn* III. Clement LoviAek $2.
Ea«t Ohio in W. Va. Mr*. Joseph Skoff $3; Po $1: John Vite«, Frank Primolič in Louis Pfcvlinich; po 60c: Neimenovana. Frank Podobnik, Joseph Milavec in John Slanovec; Mrs. Frank Zavrlnik 35c; po 25 Frank Matko, Daniel Bradach. Geo. I/onia-ri*. Frank Grum, Fmnk Robnik. Nace. Zlem be i*er. Anton G raj fair, J. Seta k. Anton Mam in John Kraiovec, skupaj $10.85. (Nrbral Anion Zornik.)
Rad Lodg«, Mont. K. Erznoinik
flOc.
Cleveland, O. Jacob Obed $2; An-ton Colarii 40c, skupaj $^.40. (Poslal John K rt ♦»el.)
iSkupaj $45.60, prejšnji itkM $«81.47, skupaj $727.07.
lujc v ¿^rfh delavnicah 100 milijonov ta kovan i h1 "stogies" csi-gar letno in pa okrog 150 mili jenov paketov tobaka za zve-
po on dot nih krajih nato, ter jih gova soproga Sophie pa nas bo j ¿enje ajj p0 tiomj^e, za Čika-
prosfmo za sodelovanje, kadar gotovo spet iznenadila z lepim se pojavi sodrug ftomik med številom oglasov za koledar, njimi.	Saj tako je storila že zadnjih
nekaj let.
Hvala, ter pozdrav vsem aktivnim delavcem za našo stvar po naselbinah.
" Iz Detroita je poslal John Zornik, (ki je brat Toneta), spet 9 naročnin in dolar v tiskovni fklatt
Iz Ohisholma, Minn, je po-	-
slal Frank Klun dva oglasa za Anton Zornik 0 krajih
na* koledar 1943 France se je jn ogitaci|i pO Ohiu in
požurd in je prvi, ki &e je od-1 ' T ' r
nje. Vrh toga so tu steklarne, kemžčne tovarne za izdelovanje zdravil, tovarne porcelana itd.
iit?
Mesto upravljajo sicer dokaj
be, Grcfc, Kozel, Ilovar, Smrdel, Lapornik, Supančič, Androina, Mihelčič, Vičič, Bončina, Robnik, Pogacich, Skaberne, Slanovec, Mauri, Kob-ler, Prebarek, Novak, Guizel, Lauter, Andol-Sek, Sertieh, John Guzed, Mlakar, Kvas, Gorshe, Straus in Gerehan.
Iskrena hvala vsem, ki so si naroČili Proletarca, in onim, ki so m« pomaigali na agitaciji. 2elim, da vsi novi naročniki ta list tudi obdrže, namreč, da kadar jim naročnina poteče, jo kar sami obnove, ne da bi ča-
konservativni možje, a ljudstvo j kali kega, ki jih bi opomnil na v splošnem je naprednih na-zo- to.
zval z ciglasi. Pravi, da jih bo poskusil dobiti £e več.
V Chicagu smo bili aktivni sledeče: Frank Zaitz je dobil, ko se je mudil v Ooloradu 7 in potem ¿e doma 7 naročnin ter $13.25 podpore listu. Angela Zaitz je dobila Aest naročnin. KrUtina Turpm jih je dobila na Elyjn, Minn., štiri nove naroč-
v naselbinah W. Va.
Herminie, Pa. — Bilo je o-glašano, da sem bil povabljen od konferenčne organizacije JSZ in Prosvetne matice priti na agitacijo v naselbine v vzhodnem Ohiu in v sosedne kraje v West Virginiji.
Naravno, ustavil sem se v
rov. Politične maline so pač vzrok, da ljudstvo ne pride s svojo voljo tja kamor želi. Mladina je šolana in ko bo okusila tudi ona težave življenja, se bo bržkone zelo pobrigala, da na svoj način nadaljuje borbo pionirjev za zboljšanje življenjskih razmer.
Ta kraj Zapadne ViHginije je krauen radi lepe reke in pa dotokov, ki tečejo vanjo. Pa tudi vsled krasnih gozdov, ki so v poletju vsi v zelenju tako ze-
ccntru kluba št. 11 JSZ — v nine. Chas. Pogorelec pa je do- Bridgeportu, pri s. Jos. 9onyju. | lo. da «i le moreš misliti lepSih. bil v Chicagu. 25 naročnin. Nato pa, kot je bilo že opisano • Se voziš in gledaš po vijuffah
tj
hi
Drastvom in Klubom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh' svojih priredb jih oglašajte v ■
"PROLETARCU
99
prej, se je začela moja pot iz	nad sabo aH pod sabo, pa se ti
raja v kraj in "od hiše do	¿di, da je to hribovje prav za-
iše". *	rd-s lepo. Sicer pa ga imamo fcu-
V tem opfisu se bom držal le	|di v zaipadni Pennsylvaniji, ka-
$1.50 pa "naš dobiV prijatelj Klavnih predmebov, podrobne-	tere«ra pasem tako navajen, da
John Cisarle iz Girarda, Kans. je pa bom poročal v Prosveti.	mi menda več ne prija toliko
Obema hvala. • Agitacijska pot me je zane-	drugod.
.Anton Shular, Arma, Kans.,
je bil tu nedavno ter izročil 4V£ naročnin in $2.50 v tiskovni sklad. Enega je sam -prispeval.
V uradu se je zglasil tudi «1« ^^ v Wheeling, W. Va., Edward Tomšič iz daljnje Co- k» i« prometno osrčje tega di-lorade, ter izročil naročnino za *trikta. Na drugi strani reke je Načeta Urbana, ki je zraven mesto B/idgeport, ki je že v dal Se dolar v tUkovni sklad, ! Oh hi. Kr^ji tod so lepi v ob«v
enega pa je prispeval Edward sam in tretjega neimenovan.
Frank Cvetan, Tirre Hill, Pa. je poslal 7 naročnin in kot običajno, je še vedno na delu. 4 Iz Clevelanda sta poslala Anton Janko vich 4 in John Kra-bel, ki je prevzel Jankovichevo mesto, pa 27 naročnin, med katerimi je več novih in zraven JKMlal tudi $2.40 v podporo li-
ma drža*4ma. Reka ju loči, lepota je ista. Tudi veliko zgodovinskega v razvoju te dežele »e je vršilo tod oforog.
O Wheedinjru naj na kratko tole omenim: mewto je staro kakih 160 let. Ima sedaj približno 260,000 prebivalcev, leta 1800 pa jih je imelo samo 500.
Nikjer ni sama krasota, in tako so tudi tod izjeme. Večinoma tam, kjer so premogovniki. Okrog njih žive delavd, ki jinrni na tem, da bi svoje hišice in vrtove upravljali s stališča trajnosti. Vedo pač, da morda maj na jutri zapre in bo treba za kruhom drugam. Pa se ne brigajo 7.a hiše. Dokler bo, bo. Ko ni več dela, je taka hiša brez vrednosti.
Premogovniki so vir blagostanja, dokler fe premog v
Dalje prav prisrčna hvala o-nim, ki so mi bili na uahigo in s tem pripomogli do tako lepega uspeha.
A ko bom mogel, se v tem letu oglasim še v nekaterih drugih naselbinah v Ohiu.
Anton Zprnik, zastopnik.
želite dobra slovanske ali pa angleška knjiga? Pilita po cenik knjig, ki jih ima v zalogi Prolatarae.
Naselbina Wheeling prič*- njih. Ko ga »zrnarijika, ali če ae nja z letom 1769, ko se je v ta kompaniji za/zdi, d« ji ne bo
Ali pomagate?
Zad. države so v vojni. Mnogi to ia dali, in mnogi fta bodo, življenja v nji.
Vi lahko pomagata a gotovino. Na da jo podarita, kar vat država na vprafta za dar, nago la, da vložita koli* kor morata v obrambna bon* da in v obrambna znamka.
Bondi stanejo od $18 naprej in znamka pa to od lOc. Vaa to vam prinaia obresti.
Torej vsakdo, ki dala in kaj zasluži, lahko pomaga. Pomaga tako, da dobi za posojilo vladi nazaj vas danar z obrestmi vred.
Investirajte v obrambna bondet
Prole t ar ec, August 26, \942
—
KRITIČNA MNENJA. POROČILA IN RAZPRAVE
• •
KOMENTARJI

se zna&a 1 ljudje, nepodkupljivi in nese-, ker se ne 1 : i Pravimo jim «Jetniki, če-
Milwau:kl Okaor
nad "napmin.fr k i", kerl ganejo, da bi kaj storili za naS	organizirana ar-
.sU rokrajski lelif. fcupan Lau-! n,la(i,a' ** katero je Jugoslovan-echa je apeliral nanje, pisatelj;?? ljudstvo p a^valo milijone Adamič, pesnik Ivan Zorman dolarjev na leto, vr&e«uporniki. — a v;e nič ne pomafeia. JeJJero ,Judem bl J ^oslova nski
menda pač lažje apelirati in pihati, kot pa nabirati prispevke ali delati v odborih za prireditve.
Janez Nedam je baje med našim narodom glavna osebnost. Jamrajo nad njim, kako je Jkop, brezsrčen, brez ljubezni do rodnega kraja. A mu delajo krivico. Naš človek rad prispeva, a ko ve, da bo tisto šlo za kar je svoje cente namenil. Slovenska sekcija JOP je objavila v svojem apelu na narod, da bo zbrani denar šel tja v določeni namen, kadar meječe. Kdaj bo to? Skoro da ne prej kakor po vojni. A ko je prišla s sličnim apelom pred javnost slovenska duhovščina, oziroma dva duhovnika frančiškana — Kazimir Za krajše k in Ambroži^, sta v nekaj tednih nabrala za maše v pomoč starokrajskim duhovnikom in lajikom nad 16 tieoč dolarjev. In denar sta tja poslala takoj, na račun, ki ni v soglasju s politiko ameriške in angle&ie vlade. A ker je Vatikan v pliven, ni bilo zaprek. In pravijo, da je pomagal 3 precej tisočaki tudi katoliški Welfare Council.
priseljenci v Ameriki bili pripravljeni pomagati, ako bi mogla pomoč od tu do njih. Nekaj t ¿rja jim pošiljajo, toda ko lika jim koristi, se ne ve.
SNPJ je pred nekaj tedni pričela zbirati v svojih društvi^ prispevke za ruski relif. Do mi-' nulega tedna je nabrala že $3,-
400, sama pa je prispevala $5,000. V akciji za jugoslovanski relif je SNPJ od pričetka, t are j več ko eno leto. Enako kakor za ruski relif se je obrnila na društva pismeno tudi za jugoslovanski relif. Vrh tega je Prosveta vseskozi objavljala apele Jankota Roglja in urednik Molek je napisal v isti namen že marsikak članek. In odziv? Za ruski relif v par tednih 3,400 dolarjev, tfa jugoslovanski pa v enem letu le $2,-552. Rojaki dajejo v pomoč Rusiji, ker se bori. Vedo, da kar sedaj prispevajo, se lahko sedaj tja pošlje in ji je sedaj v korist. In vedo tudi, da ako Rusija zmaga, bo potem mogoče pomagati tudi svojcem v Jugoslaviji. Sedaj pa kdo ve, kje so? Ali ubiti, ali izgnani, ali doma, ali v suženjstvu v Nemčiji? Vz-l:c temu. delajmo, da akcija za naš starokrajski relif ne oma-£a. čimvečji bo znesek sedaj, manj bo treba prispevati po-
Smr» j« mornarjem na trgovskih parnikih v sadanji vojni dnevna pretnja. Nemci ai priaadevajp na v»e krip. I je, da potope čimveč naših ladij. Z njimi gro no dno bU go in pa ljudje. Tisoče »o jih roii, druge pogoltnejo valovi. Gornja »lika prikaauje ljudi, ki 10 utekli takojaaji »vrti is neke nase torpedirane ladje • skokom v morje, in obupno čakajo, od kje so prikasoroailna ladjo, ali saj čoln.
boji že več dni. Italijani so do zdaj izgubili že preko 400 vojakov in častnikov, mrtvih in ranjenih.
Prav posebno te&ke izgube je pretrpel sovražnik tudi v odseku Grosuplje-Borovnica, kjer boji trajajo žt^več tednov.
BelokiraJij&ki gerilci s pomočjo potega oddelka slovenskih gerilcev nadaljujejo uničevanje obkroženih laških posadk in zavzemajo posamezne, motno ležeče utrdbe. Razvei?1 trdnjave Dras, so belokranjs gerilci zavzeli tudi utrdbe fv Kožnem dolu in Ratek. Posl njega so vzeli z napadom, v ! terem je bilo ubitih 30 laskih vojakov in ravno toliko ranjenih.
Drug gerilski oddelek je zavzel laško utrdbo Zaic in ubil 20 laških vojakov in častnikov. Naše iz«ube v teh bojih so bile izredno majhne in štejejo le 3 mrtve in 9 ranjenih gerilcev.
Srditi boji proti zasedbenim četam divjajo po vsej Sloveniji. Dne 6. avgusta so se gerilci Močevega oddeika Spopadli z laško kolono od preko 2,000 vojakov in častnikov ter v bitki pri Koprivniku ubili približno 50 sovražnikov. Isti gerilski oddelek je usmrtil pri vasi Mala gora Še 8 laških vojakov.
Peta skupina Delenovih gerilcev j? javila podrobnosti 9 svojih bojih v teku meseca julija. Pou ušili so več ducatov kilometrov železniških pro«, pognali v zrak 20 mostov, uničili 10 lokomotiv, vrgli s tira 13 vlakov in usmrtili ali ranili več stotin laikih vojakov in oficirjev.
Iz mnogih ogroženih vasi je ljudstvo pobegnilo v gozdove in odvedlo s seboj vse potrebno ip ceLo živino. V mnogih vaseJi so j» zbrali kmetje v oborože-Ijudske obrambne čete, ki eprestano napadajo in motijo aške kolone, rušijo ceste, zidajo utrdbe in kopljejo jarke. Odposlanci kmetov tz takih vasi prihajajo dnevno na poveljni-štva slov. geritekih skupin in prosijo za orožje, da bi t*e branili in borili proti plenjenju in nečloveškemu nastopanju osvo-jevalcev. Celokupni slovenski narod stoji danes v junaškem boju za svojo čast, svobodo in pravico do narodnega življenja. Tako poroča moskovski radio Svobodna Jugoslavija,
To je potrošek!
Zedinjene države potrošijo povprečno vsako sekundo $1,-790 v vojne namene.
Tarnanje nad počasnostjo zbiranja prispevkov v sklad slovenske sekcije JOP je pri mnogih skoro že kar v modi, a j zneje. ni upravičeno. Direktor publi-j	. . ... , v
citete Janko N. Rogelj piše in	, izbijajo Nvred-
apelira teden za tednom, kores-	^^ J* bil prodan
pondira in si prizadeva, da bi ¿J"*?11	™
dal akciji čimvečji zamah. A če $2u8'M0, d»« Jf P° ™enju odziva ni toliko kot bi marši- n;h' kl/e ^^/^V^Tm kdo rad, so nekje vzroki. Skoro VT?den *B0'00J°- Neki * 6,1 vsi naši rojaki imajo sorodni- J**6? T?"?**	ud*J **
ke v starem kraju. Vedo, da so *ot*!l med. Pte^kimi bogataši, ki pa jih po sedanji vojni
morda doleti isto kakor je car-
jo cenzorji, kaj neki naj si mi- je nekaj "Šoikanja"	bračati sedaj na tega potem na
slijo o Hrvatih in drugih Jugo-	onega. Mi bi to radi znali,
kovanih, kadar čitajo denunci- Cleveland, O. — Tukajšnji	Urednik menda ne ve, da so
jacije v nasledniku nekdanje «*« atevni detektiv se je v do-	na svetu tudi taki ljudje, kate-
Radničke Straže? | p-lsji znesel nad mano, kakor da	ri dru®e prav radi "špikajo".
»o se moje opaizke ?amo njega	Ce pa se jim vrača z enako
Na konvenciji KSKJ ni bilo tikale. Radi tega je iz jeze na-	"dozo" paprike, so pa siino ob-
nikogar. ki bi nabiral prispev- p**] kar sedem Barbi&ev. Bodi	čutljivi. Kar kdo išče, to dobi,
ke za ruski relif, niti Reverend mu povedano. da fakti so fakti,	pravi pregovor.
Trunk ne, ki je bil delegat in se ki jih ne opere nobeno milo.	Kar sem poročal v listu, sem
v Am. Slovencu postavljal za Dejstvo je, da v Clevelandu	storil z načelnega stališča in rusofila. Tudi za jugoslovanski 2 naro6niimmi nazadujemo. Tr-relif ni bilo nič pravega ogre- diti druga*e, bi biia neresnica, vanja. Na shodu Baragove zve- ^ nj ,bik> ^ d0,R0 niUakih
ze 19. aMiusta je govoril v prid po^j 0 socialističnih aktivnostih iz naše naselbine. Nihče pa ne more zanikati, da jih ni bilo, ko smo bili le mi "bojeviti" za socializem. Kak t je, da smo mi listu pridobili nekaj naročnikov ne da bi biti' njegov i zastopniki. Ko je prišel sem na agitaci-
KNJIŽEVNI VESTNIM
te pomožne akcije le Vincenc Cainkar, o katerem Amerikan-ski Slovenec poroča, da se "je tudi udeležil". Minister Snoj je govoril o razmerah v Sloveniji in o borbi za njeno osvoboditev, drugi govorniki pš so bili
duhovniki, ki so slavili Barago : p&fa ^ Anton yičii je U9_ ja, aristokrate in bogataše v jm poudarjali katoliška načela. pel šele ko smo mu mi "bojevi-
v bedi, če so še živi. In čim bo mogoče, jim bpdo pomagali, ne
če>bodo m°aSjV^l^r«*fni	Ru v vojni." Cainkar je dejal pfacu teh vr-1 p^aU^ako se dobe na-
skWpamaio dajo m »da	«« Pritožuje nad! *ic. da je bil na shod povab- rodniki. Ker pa "mi" nimamo
prav radi tega ker'menijo da	"nekim" hrvaškim listom (oii- Uen kot predsedn.k -^ovenske veli,ko ca.sa, „e moremo vedno
bodo rajše "svojim pcipagali".	| yldn® n"d -N»rodnim Glasm-
Drugi vzrok je, da Imajo relif-	ko™ ker denunera vse one
ne akcije cdziv le v ugodnih	za, fa6!ste- P»velk^ce ,n .'zdl,-
okolačlnah. Na primer, dokler	Jalce/ k,' "0feJ0 nje-
se je Grilja tako pogumno ln	*ovlh :kokov'z, ^k*trema v eks-
uspešno borila z "velesilo" Ita-	,rem- Je res žalostno. da se list,
lijo, je v sklad za grški relif	ki je na v^ pretege ščuval pro-
v.»akdo rad prispeval. In enako	J1 , "npenalist.eni vojni m tol-
bi prispevali vai za Jugoslavijo.	kel, R<xx^veliu ,n Angliji,
ako se bi bila borila kakor so	*edaj portavlja s 'superpatriot-
pričakovali, da se bo. A je pa-	*}v?™ ™ kaie 8 ?mtomT?*
dla v šestih dneh in to skoro	daJalce 'J.^ .^ejte, H^atje
brez odpora, šele ko je bil njen	30 to- pa H,tlerJu služijo!
stari režim razpršen in nou,	Dokazov ne navaja in jih
naslednik prejšnjeg^, pa po-	nima. Glavno je očrniti v jav-
betgnil, sS se Iz razvalin čar-	nosti one, ki so se jim zamerili,
šijske korupcije pojavili novi	Ker sedaj vse liste pregleduje-
c. !
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

^ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET K ^ CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S
1
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
S». Lafrndale Avenue t ChieaKo, Illinois	0
Naročnina mm Zdruien« driave (ima Chicafa) I« Kauada $6.00 ■a leloi $3.00 m pol lalai $1.50 sa žalrt lata; *a Cklcago im Clear« $7.80 ma cala leto; $3.75 sa pol lota; um Inoaaaclva $t.00
Naslov zo list in tainistvo je:
sekcije JOP, a poročilo v Am. ja<lrilti okoli Torej čemu bi se Slovencu o tem nič ne ve. In ponujali in hodili čez pot ta. ako ve, tega m hotelo pojasniti. kimf ki ^ smatrajo poklicanim Shod je bil stoodstotno propa- za taka opravila? In ravno ra-gandno klerikalen, ker Barago- di tega se nUmo vtika|i v 8tvari
va zveza drugačnih sploh ne 2ft katere ^ K dnigi smatarali sklicuje. V. Cainkar pa ima potrebnim. "Mi", kot dobri Sa-^kušnjo, da se je predsedniku maritani, .-mo si mislili: Prav SNPJ takkh shodov boljše izo- ta,ko! Go to it! gibati, pa čeprav bi bil nanje Ce'pa dela ne opravljajo kakor bi ga morali, je pa pač naša sveta dolžnost, da jih opozorimo s "hi, j|ou, you'r a slackerlM Sicer pa se kritik, ki me je ožgal, moti, če se mu je sanja-, lo, da se tiče stvar le njega. Ne! Tiče se vseh onih, ki so rekli, da ie ta poročevalec izstopi te kluba št. 49 JSZ, bo naprednosti pot odprta v vseh oziirih. A fakt je, da v Proletarcu se tega ne izkazuje. Ker napredka ni, ne morejD pisati o njemu.
Ko sem prejel zastarelo na^ počnino, sem jo poslal kamor je bila namenjena. To, da se bi vsled tega hodilo za mano in preiskovalo, pa je prepovedano. I^ahko se namreč dogodi nesreča, da si kdo pri tem prste obstreli. Mi pa ne ljubimo nesreč in bilo bi škoda denarja, ki bi morale radi njih trošiti
vabljen pod firmo jugoslovanskega relifa.
"Enakopravnost" je dne 15.
avgusta pod naslovom "Več Iskrenosti glede Primorske" priobčila članek, ki ni jugoslovanski zamejni vlad nič kaj prijazen — milo rečeno. Pravi, da ni ylede Primorske in njene bodoče usode v* merodajnih krogih (jugoslovanske vlade v Londonu in tukaj) nobene iskrenosti in nobene borbene volje . . . Svetuje, da bo najboljše, ako se ustanovi v obrambo Primorske poseben odbor, ki se l*o resno brigal za to vprašanje, kajti na jugoslovansko vlado, kakršna je, se ni zanašati.
N
Italijani so smeli svoj kongres v Montevideu svobodno obdržavati. Vse ameriško časo-
vašega delovanja, pa tudi svojega, kot naročnik J ista, kateremu želim, da ostane pni načelih. ki so mu bili dolotčeni pri porodu.
In vi, če hočete, da bc-^te naročnike laglje dobivali m ohranili stare, dajte jim novic, do-godljaje in politična vprašanja naselbin, koder imate naročnike, pa boste uspeli.
Morda boste rekli, pa ti poročaj. A vi ste smatrali druge za «možnejše in da se mene vsled tega ne potrebuje. Zato moj umik. da sem napravil prostor boljšim močem. Sedaj je le he vprašanje, kje pa so te boljše moči?
Pretnje, da bi se lahko več pisalo (zoper mene) so ničeve. Ta dopisnik nima strahu pred nikomur. Vsi, ki mu prete, se lahko na glavo postavijo. Toliko za danes. — Frank Barbič.
pisje je pisalo o njem. Vseslo-	bratske organizacije, vanski kon(gres, sklican v Bue-! Smo stari porsčevalci in nič
nos Aires, pa je bil prepovedan	** zavijamo. Resnice se ne mo-
in razglašan za komunistično	re <potvarjati. Ako se včasi na-
maslo. Bilo bi boljše, ako bi ga	vejemo, kdo nam to brani?!
tudi Slovani sklicali tja ko4	Ako rečemo na račun onih,
Italijani	ki so graje potrebni, se to ne
*	sme «»matrati tza "špikaihje". Je
Tb« American Slav, avigu-	p«, dobro, da se včasi vendarle
stova številka, poroča o slovan-	kaj pove na tak način, da ni v*
skem kongresu v Chicagu, ki je	le golo hvalisanje.
bil velika reč in udeležilo se ga	Mi tudi ne razumemo, čemu
je poleg drugih Slovanov tudi	hvaliti mrtev list Glas Svobode,
tisoče Jugoslovanov, Slovencev,	piroletarca pa zaipuetiti. In se
Bolgarov, Hrvatov, Macedon-cev, Črnogorcev in Srbov. Zanimivo je tisto poročilo zato, ker je ponatisnjeno iz glasila vse-slovanskega kongresa, torej fz publikacije (izhaja v Pittabnr-tfhu), pri kateri bi morali pač
ga zopet prime, pa spet zapusti. Mam Je dobro znano, kdo je Ml zastopnik Proletarca leta 1931-32. In ker se je še urednik pri-
Jugoslovanski gerilci prizadevajo zasedbenim četam težke izgube
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" v Moskvi je dne 9. avgust^ poročala iz vrhovnega stana poveljstva četniške in prostovoljske vojske o bojih v Bosni in Sloveniji sledeče:
Oddelki tprve napadalske ge-rilske brigade so po#žavzetju mesta Ključ nadaljevali svoje prodiranje v »meri na sever, ter zasedli Sanic in po divji obrambi sovražnika tudi Sanski most. V Ključu so ubili vojaki prve napadalne brigade 300 "usta-Sev" in ranili še mnogo večje Število. Njihov vojni plen je bil nepričakovano bogat: en mož-nar, 300 min, 7 strojnic, 150 pušk, 60,000 strelov municije in velike količine druge vojne opreme. Blizu KupreŠa so imeli ustašj v-teku 4«inevne bitke več kot 200 mrtvih.
Neprestani bpji se nadaljujejo v centralnem delu Bosne, v Bosanski Krajini in v mnogih okrajih Dalmacije.
Slovenski gerilci se junaško upirajo laškim divizijam, ki od juga neprestano napadajo o-svobojeno zemljo. Vsled sovražnikove -prerhoči v moMvu in opremi, so me naši bataljoni in oddelki m#rali -umakniti iz nekaterih krajev v področju Ljubljane. Kočevja in reke Kolpe.
V srditem spopadu v Za-igiradcu, ki leži v bližini 2užem-
"What*. Your Name?"
Prve dni septembra izide pod gornjim naslovom knjiga, ki jo je spisal Loijis Adamič. V nji avtor razpravlja o imenih, češ, ali jeiK)ljše, da se pišeš Cabot naesto Kabočmk, Roosevelt ali Krzyzajiowski, Smith ali Pri-bičevič, MacD-onald ali Valja-vec. Miller ali Papademotraeo-poulos.
Ali sp tuja (foreign) imena v nadlego onim, ki jih imajo? Ali so jim v oviro, ko iščejo služb? Ali je človeku nerodno, ko se drugi mučijo z izgovorja-
ve Adamičeve ki V nji avtor ra? dobro, da S ljuc imeni priimke jo", to je, poanj
LOUIS ADAMIČ
vo njegovega imena? Ali je fantu v armadi, ko kličejo njegovo "tuje" ime, neprijetno, ko se pri tem drugi spogledujejo in poredno smehljajo?
To je bistveni predmet te nove Adamičeve knjige.
r razpravlja, ali je ljudje s •tujimi" amerikanrzira-¡mangležijo, in pa, čemu se Američani "tujih" (foreign) imen čutijo inferior-ne zgolj zaradi imena.
Ali je pametno imena spremeniti, ali vztrajati pri onih, ki smo jih dobili ob rojstvu ? V katerih slučajih je imena dobro spremeniti, ia v katerih ne?
Je to veliko večji problem kot si marsikdo predstavlja in vsled tega se je Adamič s to knjigo lotil jako hvaležne naloge.
Nekatera poglavja v nji so pisana v ppvestni obliki, druga so zigolj raz»prava in analiziranja.
Naravno, da se pisatelj v tej knjfiji peča med drugimi precej tudi s slovenskimi imeni. Avtor pravi, da mu je deloma omogočila izdati to delo korporacija
Carnegie v New Yorku, toda za vsebino je odgovoren le on.
Knjiga "What's Your Name?" morda ne bo "popular seller", a bilo bi dobro, Če bi bila. Kajti — pomislimo malo — zmedo imen, ki jih či^jemo dan za dnem, vsako ne samo drugačno, nego v jezikih, ki jih je težko izgovarjati. Smo Slovani. Ali je Slovencu zlahka izgovarjati na primer poljska imena? Ali Češka? Ne. Z ruskimi nimamo te^ktoč, z našimi se povečini lahko izhaja, a so tu ¿e Grki, Rumunci, Madžari itd.
Vsake sorte plemena so oplodila to deželo. A angleščina je v nji uradni in občevalni jezik. In z angleškimi imeni se naj-laglje pride naiprej. Ali res? Kdo in v kakšnih okolščinah?
čitajte knjigo "What's Your Name?". Bo vsakemu v pouk in v zabavo obenem. Stane $2.50. Pišiti ponjo knjigami Proletarca.
"Seme pod »negom"
Ignazio Silone je edini Italijan, ki je v dobi fašistične Italije dobil kot pisatelj svetovni sloves. Ni ga, ki bi mogel sukati pero zoper fašiste .ipret~ nejše, kakor ga vihti on. V Proletarcu smo priobčili njegov mogočen socialni roman "Fontamara". Bržkone (ga nismo pravilno uvedli in ne pripravili čitatelje nanj, pa ni dobil zanimanja, ki ga je zaslužil. A to je bilo.
V založbi firme Harpers je izšla druga njegova knjiga v angleškem prevodu, "The Seed Beneath the Snow". Stane $2.75. Jo priporočamo. Dobite jo v vsaki večji knjigarni.
Obnaianje Italijanov
Stvar morda ne spada pod naslov književnega vestnika, a je vredna, da se jo zabeleži. Ivan Molek ima v reviji Nation, z dne 22. avgusta 1942, dopis, z naslovom "Italian Behavior", v katerem ipoziva svobodoljubne Italijane, naj se izrečejo, kaj mialijo o fašističnem terorju nad Slovenci.
"ženin U Amerike"
Prihodnja knjiga Prosvetne matice, ki izide v jeseni, je povest "Ženin iz Amerike". Spisal jo je Anton Tanc.
družil k temu kdo je dober agi-I .	tator. naj mu bo povedano, da berka. so slovenski getilci po-
i ¿i	Ju*°"lovani' ne kar se Proletarca v Clevelandu razili laško kolono in ubili 80
pa k njim pritakniti še pol du- tiče, bi lahko en dober agitator laških vojakov in častnikov. V cata narodov in deželanov. |v*e opravil. Torej čemu se o- bližini Podstenca trajajo srditi
............................i..........
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OURNITE NA UNJJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICACO, ILL.
Tal. MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
HITLER SMATRA, DA BO VOJNO ODLOČIL NA VZHODNI FRONTI
(Nadaljevanje 8 strani.)
" žagajo". N^mčke izgube na muvih in ranjenih, in materi-jalne. ao ogromne. Se ve 30 tudi mrke velik»nske, ker se mera-jq iu ke «čete bprrti na svpjih tleh in uničevati svoja mesta, svoja polja fn svojo Industrijo '»r^l prodira jočim sovražnikom.
Kaj pa vninjt pomoč ?
To, da je Rusija spet letos v silni nevarnosti, je znano vsem, pe rbno ¿e sovjetskemu vrhovnemu poveljstvu. Ko je priàel (a mesec v Moskvo na obisk premier GhurcniM, in pa do dvajset članov ameriške in an-gleMte vrhovrie komande, so se mnogi v/.radostili, v nadi, da je pomoč zaveznikov Sovjetski t.niji blizu.
A že takoj po Churchjllovem odhodu, in pozneje, je marai-kak poznavalec razmer svaril pred prevelikim optimizmom.
Churchill in Stalin imata skupnost edino v namenu, poraziti Hitlerja, in Japonsko, ter Italijo. Sicer se glede slednje le malo ukvarjajo.
Toda kaj po zmagi? Lahko si mislimo, da med njima ne more biti popolnega soglasja. Možno je, da sta govorila zadnjič veliko tudi o tem. namreč ne le, kako naj zavezniki Rusiji pomagajo z druffo fronto, nego tudi o miru, ; ki pride. Churchill je pristaš stare«a reda, zelo sposoben, in toliko da-lekoviden, da je pripravljen nuditi koncesije, a ne tako prisrčno kot bi na primer Ir.dijci radi.
V Moskvi z njim prejkona v marsičem niso zadovoljni. Churchill to ve in pove, da mu tudi Stalin ni bil vedno po godu, m da je bila ruska vnanja politika taka in taka. Vzrokov za
Diepp«
Da-li sta se oba premierja razumela tako dobro kot je pripovedovala njuna kratka uradna notica, ne vemp. Verjetne jie bi bik>, da ne.* A na drugi strani Churchill Stalinu gotovo ni zanikal pomoči. Saj j s kar par dni pozneje aranžiral vpad komandov v fran^osk') pristaniično mesto Ditppe, v nadi, da bo porušil v*e utrdbe v njemu, in prometne zveze, ter dal a tem ob enem zamah za pričetek druge fronte, časopisi vsled umevnih vzrokov o tej bitki niso veliko poročali. Nemci se hvalijo, da so napad "poskusne invazije" sijajno odbili in Rusom pa s tem pokazali, da druge fronte v Evropi saj ite letos ne bo. NemSke straže v Dieppu so bile res budne in prihajajočo nevarnost predčasno opazile. Zavezniške čete so nameravale priti tja b^z hrup S in potem rušiti militaristiene naprave.
Vpad v Dieppe pa je zaveznikom dokazal, da bo invazija v velikem silno težka stvar in pa da so Nemci pripravljeni nanjo.
Hitler pripoveduje svojemu narodu, da mu je biti ali ne biti. če pade, ga bodo "inferiorni" narodi poplav ili in poklali. Naj torej rajše Nemci koljejo, da se ubranijo nevarnosti balkanskih bodal. In dokazuje jim, da ima ie vse, kar hoče. v svojih rokah: ruske žitnice, kavka:ko nafto, rude v Sovjetski Rusiji kot v vsi ostali Evropi. Treba je napeti le ie zatfnje moči, sovražnika streti, med tem pridejo v Zed. državah predsedniške volitve in vse bo dobro za tretji rajh ... čeSkl predsednik Beneš pravi, da se bo Hitler v teh sanjah silovito ukanil, kot
očitke imajo torej oboji dovolj, »se je kajzer pred njim.
PRESOJANJEDOGODKO \ DOMA IN PO SVETU
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Kako je v Sloveniji	Sejo kluba <».114 JSZ
V mesecu juniju letos je ime- bo ta petek la večji del slovenske zemlje, Iti so jo zajedli Lahi, osvobodilna fronta že pod svojo oblastjo. Ker ne morejo Lahi bor-cem osvobodilne fronte do živega, se maščujejo nad nedoli-
Detrčit, Mich. — V petek 28. avgruita se vr&i seja kluba 114 JSZ. Prične se ob 8. zvečer v SND na John R.
člani so vabljeni, da se je y*i udeleže. Dela je mnogo ne le v
limi ljudmi. Splc^sn vtis je, da tovarnah	tudi ea nas v
.te Lahi večinoma izogibajo ^^ W ¿e „3 bo<emo spopadov z njimi ter jim skoro ^ „v*Jih	v ve^ji
i-ttii prepuščajo oblast nad po- ^ ri
krajino. Prav pridno pa pobija- '______
10 talce, zlasti dijake in dija- D . .. " . D '.¿inje v Ljubljani, ki jim je radi Rudarji V mestu Butte,
močne hiške posadke tamkaj Mont., Opustili svoj piknik
osvobodilna fronta ne more iz- Vsako leto rudarji in dru-trgati zi rok.	gj delavci v tem mesiu velikih
2e v začetku ni Lahom nihče bakrenih rudnikov praznovali ziiupal, čeprav so se delali za- Delavski praznik z velikimi hrbtni makaronarji nekam pri- «vezanostmi, parado, s tc kma-jazne in dobrohotne do Sloven- mj ^ ^bavali na pikniku, cev. Ali zdaj so se razgalili v 1 Letos j« z-v oz a unij v Butte
vsej svoji podlosti in nizkotno-sti. Gre jim pač le za to, da iztrebijo in zatro kar največ slovenskega naroda.
I Komunisti v Kaliforniji spet legalna stranka
V času prot komunistične histerije, ko 'so komunisti de'ova-li proti "imperialistični vojni" • :.n napadali Roo evelta in "in-tctvencior te", je bil teta 1940 v Califciniji sprejet zak:n, ki k munijtični stranki zabranju-je pravico do kandidatov na glasovnici. Vrhovno scdižče te države je meseca julija dotični zakon razveljavilo in komunistična stranka je hpet legalna. Za jesenske kongresne volitve 'ao izcpet na glasovnici.
Pravica do nje ji je bila omenjenega leta vzeta na podlagi argumenta, da propagira nasilno strmoglavi jen je ameriške vlade.
sklenila vie to opu titi in rudarji bodo ftlii na I>elavFki praznik delati, da s tem pomagajo k naporom za povečanje produkcije bakra.
Bolgari so dobri učenci
Hava* javlja iz Sofije: "Sledeč vzgledu svojih zaveznic se je bolgarska vlada odločila, da dobe oblasti, okrožja/ naselbine, reke planine in doline v "veliki" B^ariji "čisto bolgarska imena".
H
Moderna vojna" stane
Izračjnali »o, da od Wash-ingtonovega časa pa do 7. decembra 1941 so znašali vsi po-troAki zvezne vlade 197 milijard dolarjev», v dveh letih sedanje vojne »>a je potrošila 180,000 milijard. In vojni po-tro&ik v prihodnjem proračunu bo znašal kakih 90 milijard dolarjev. Torej "denarja ko toče", kakor se gla»ji znani slovenski rek.
Oklepniki igraj« poU| Utal aaj*«¿jo elogo tr a«d« a j«m	klaaja. pa jik J« trak« nepenoJ
Ameriki M jik iadalaja mii kolik». Prad kratkim i* doiol Imt aradajik in lak k* oklapaika« is Amerik« « A*atra. Uju. Na «eraji »Ukl	kaka «k»¿aja a^traUki «ojaki «a vaja is —ga tak* ialaanlk kalaalja*'. A-ariiki
o klop a »ki aradaj« reUkeati »a • »aaujaja po gaaaral Graala i« »a, kakor m aatrjuja. najbolj»« vojn« oprem. a« Pacifik«
dežele se bore z Nemčijo le s pomočjo gerilakih čet
logov o bodočem miru. nespametna taktika.
To je
Italijani v Severni in Južni
^ ......	Ameriki so Sele nedavno spo-
Prohibicija je v ameriški jav- j xnali da ^ .%vobodlir in vsled
nosti f pet dnevni predmet Na t lahko 8Vcbo<{no nastopajo svoji konvenciji v Buffalu, N. Y., je organizacija, zv ana Army and Navy Union, sklenila, da je nasprotna obnovitvi pro-hibicijske dobe, kakršno smo dobili v času prejšnje svetovne vojne.
Na ameriškem kontinentu je
vsega skupsj 21 repwblik. Dvanajst izmed njih jih je že v vojni z os iščem. Sedem je prekinilo diplomatične odnošaje z njim, in le Argentina in Čile se ie prištevati nevtralnim in po-plujeta dalje s Tokiom in Berlinom. Čile je obrežns dežela, ki se boji japonskih napadov, če ne zaplete v vojno, sedanja ar-gentinfdca vlada pa je več ali manj naklonjena Hitlerjevi politiki, ali pa nasprotna vnanji politiki Zed. držav toliko, da se rajše oslanja ob Berlin kakor ob Washington. Vzlic temu pa je sedaj dejstvo, da je vsa A-merika v vojni bolj in bolj, čeprav si je prizadevala, da se ne bi zapletla vanjo.
Kuka je ustavila vse priseljevanje iz Evrope in ustavila vse naturalizacijske procese, da zatre ali saj omeji aktivnosti petok o loncev. . Vse splikacije priseljencev, ki so prišli sem v i asu te vojne, bodo znova revidirane. ,
Republikanska stranka v lili-
noisu se je na svoji zadnji konvenciji izrekla delovati za zmago Zed držav, zavrgla pa je vse resolucije, tikajoče se pred-
tudi proti Musaoliniju. Ne izgleda pa, da so vsi iskreni v tem namenu. Žele le pomagati Italiji na nov način.
Japoncem je prišla na pomoč v vojni zoper Kitajsko kolera. Pokosila je v minulih tednih že na tisoče kitajskega prebivalstva.
Fali* Gouin, ki je med francoskim delavstvom naslednik socialističnega voditelja Leona Bluma. je 18. avgusta prijavil svoje sodelovanje v uporniškem gibanju, ki ga vodi general Charles de Gaulle in pozval francosko socialistično delavstvo, da naj bo pripravljeno na udar. Druga fronta torej deluje na veliko načinov. Vsi proti na-cijem. In Hitler, ki to nevarnost Čuti, želi skončati vojno z Rusijo že ta mesec, ali saj v prihodnjem, potem pa predlagati mir".
NE ČAKAJTE,
do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na dasu m stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
lijanskih rodbin. Svoje grofov-stvo odklanja, a mu le pride toliko prav, da mu je všeč, ker se navadna ameriška publika zanima zanj qgolj~zato, ker je plemenitaš. časopisi so poročali o vsem. kar je govoril na svoji poti na komgres v Montevideo, in na kongresu. Zelo je grajal zaveznike, ker niso okupirali francoske luke Dakar v Afriki. Posebno je prijemal Angleže, ker so jo napadli, pa se nato pred francoskim odporom u-maknili, namesto da bi nastopili ofenzivno. Baš zato, ker je bil nekoč vnanji minister v italijanski vladi, in ker si upa napadati ne samo Mussolinija in Hitlerja, nego tudi "marelar-ske" zmote zaveznikov, je on Grki vzlic dolgotrajni nem-1 važna oseba. Jma priznanj« v Ako-italijanski-bolgarski oku- Washwi|^onu in tx>o^onu in je paciji še niso izgubili poguma, bržkone tudi podpiran od obeh
KONGRES ITALIJANOV V M0NTE-VIDE0U IN NJEGOVI NAMENI
(Nadaljevanje a 1. atrani.) mu govorili saj zaupno. Sforza
# lf	. - * . . hc*e, da Primorjka ostane pod
fas.zma. Star je nad 70 let, s se IuhjQ !n moino je da je gvoje
vedno čil m zdrav ter silnode^ gluiake zl^otovilt da je v tem
laven za novo Italijo. Pred tudi pr9<Mnik ,everoameri-
Mussolintjevo diktaturo je bil Ake repu<bli.ke, * pa anlaješki
nekaj časa minister vnanjih za- ier na njejf0vi 8trmni;Trst,
dev je splošno znan državnik Gorjca vse kar je ,u|ija do.
in član ene najuglednejših iU-|bila po prej&nji ^etovni vojni,
L. 1941 je bilo v Zed. državah izdelanih 1,042,086 tovornih avtev (trukov) ali več ko kdaj prej. Sedaj ae jih izdeluje samo za armado.
Z ničemer nismo bolj dami kakor z nasveti, chefoucaluld.
rado-Ro-
Nova konferenca za spo
razum med AFL in CIO
• «
Enkrat v septembru se bo vršila konferenca predstavnikov AFL in CIO v namenu za dosego sporazuma in sodelovanja med unijami obeh zvez.
UKŽAVIJAINSKI PRIROČNIK
„ "I, r,, rova knjižica, * poljudnimi navodili ksko posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Pok»£ vpntaanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižic» se v II. delu nekaj važnih letnic iz zjfodoVjtf#~ Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysburg-u, Predsedniki clinjenih držav in Poedine države.
Coaa knjižici ja samo 50 centov •
I :
poštnino rrc«.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
mora ostati njeno. In pa Dalmacija in še marsikaj.
Grof Sforza je velik liberalec, diplomat, pred Vsem pa Italijan.
£
o so v začetku avgusta imeli Nemci vojaške vaje a paraaut-niki na Kreti, ao Grki mislili, da so padalci .angleški vojaki, in jih navdušuio pozdravljali z vzkliki protiNemcem. Parašut-niki in pa pehotne Čete ao jih polovili in usmrtili.
teh vlad.
nova
Nemcem primanjkuje
vojakov
Donaozeitung poroča: "Pooblaščenec nemškega ministrstva zunan jih zadev pri vrhovnem poveljstvu nemških čet v Srbiji poziva vse osebe nemške narodnosti iz letnikov 1897 do 1924, ki so bile poprej jugo-flovsnski državljani, in se še vedno nshsjsjo ns sasedenem ozemlju, da se javijo pri nemškem vrhovnem poveljstvu v SrbUi.
Torej od 18. do 45. letat Nemci torej na vse kriplje iščejo novih rekrutov!
potrpežljivost je grenka, a njen sadež aladak.—Rouaseau.
Kaj morf obetati
MK?
Italija bo oatglfi. neglede. kdo zmaga. To Sfcrrz* poudarja in pripoveduje: "Sem za t>adec Mussolinija, toda nikskor pe zs
propast Italije. Ona ¿ore živeti boljiše kakor y proAlo<m. Dobiti mora na razpolago pri rodne vire in več kruha, vei sem-lje, več besede v svetu.
"Dajte Itsliji obljubiti to," pravi Sfonza, pa boste imeli na svoji strani deželo, ki bo ao-delovala sebi in drugim v» ko-rist." ^ ' /	" ti
Ko je v	tp po-
va zatrdil, so g^ mnofi Časnikarji Citirali. UHo kpt da ,on ni kak ubežnik, nego resničen predstavnik kalije.%
Italijani požiaajo jugoslovanske vasi
' •'viV' r» 4
Londonski "Evening Standard" z dne 15. julija prinaša sledečo vest: "'Po poročilih jugoslovanskih krogov v Londonu, so pričeli Italijani pož»tyati vasi in zapirati moftko prebivalstvo. Žene in otroke pa odganjajo in odvažajo z namenom, da Močistijo Istro in reški okraj vsega slovanskega prebivalstva."
izvrševanje italijanizacije v oblasti Reke se je začelo z zapiranjem in internacijo znanih meščanov.
V	treh vaseh so Italijani glasom Reuterjevih vesti polovici 37 moških, od katerih so dva ustrelili na licu mesta in njihove hiše porušili. V neki drugi vasi so postrelili 12 mo>kih in upepeMli 12 hiš.
V	znak maščevanja za u-mor treh laških častnikov v Bistrici, SQ Italijani postrelili HO moških, popolnoma razrušili 6 vasi in odvedli v deportacijo vse ostalo prebivalstvo.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor Mi prevteti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole- j tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše ! upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu 1 priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca a g i tirati za svoje glasilo Ptoletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
2301 SO. LAWNDALE AVE.. CHICAGO, ILL.
Kaj ps
vpra
lian jem?
Da-li so se v Montevideo** pečali Wi'tudi i VprOanjem slovenskima Prim or ja, nimamo poročil/ če ne Javijo, $0 u nje-
Muslimani v Indiji prete
V Indiji je okrog 80 milijonov mohs*medancev, ki Angležem prete z odrekam sodelovanja. ako jih zapuste. Muslimani *e namreč boje "neodvisne Indije", ker bi prišli v nji pod vlado domaČih drugover-cev, kii »o v veliki večini. Muslimani bi bili za svojo posebno državo v Indiji, a Vaeindijski kongres jim te zahteve noče priznati. Tako Angle&i le niso brez prijateljev v Indiji.
CALIFORNIA.
Foataaa: Anton Blasich. Oakland- Anton Tomlič. La« Aafalast Frank Novak. Saa Francisca: A. Leksarf.
COLORADO.
Crastad Battat Ant. Slobodnik. Pueblo Ludvig Yoxcy. WaUcaburg ia okolica: Frank L. Tomšič.
ILLINOIS. Ckicagat Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovnik. Frank Zaita in John Rak. Cicaro-Berwjra: Kritina Turpin. La Salla- Ogloiky: Antor. Udovich. Springfield: Joseph Ovca in John
Goriek. Virden: Fr. Ilerstch. Waakagan-Na. Chicago: Martin Jud-nich.
INDIANA.
CUataai Ignac 3p«ndal. Indiana poli»: Mary 8troj.
KANSAS. Armai Anton Chutar. WhI Minoral: Johfl Msrolî-
MICHIGAN.
Detroit: John Zornik, Leo Junko, Joseph Klatteh in John Plachtar.
MINNESOTA.
Buhlt Max .Martxf CkUkolm: Frank K lun. Dalatki John Kobi. Ely« John T cran.
MONTANA.
gast Helena: Joseph It.ihclich.
Kleim Peter YclUr.
ftad Lodge! K. Knnotnik.
NEW JERSEY. .
Eli ¿abe th: Amalia Oblik.
NEW YORK. -Gewand« James Deklcva.
OHIO.
pach in Matt. Močnik.
Akroa-Kaamore Barberlen Mikr Ko-Bridtaport la okolicat Joseph 8poy in
John Vitt».
1 Cleveland: John krebel. Anton Janko vie h in Joseph Lever.
Girard: John Ko.«in in John Bogatay
Glencoe: AlI»iiiH Kravsnju.
Li»bon-Pover Point-. Jacob Bcrgant.
Fincy Fork: Frank iiavrSniU.
Warren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
Aliqiyppa: Geo. Smrekar.
Burgettslown Slovan: Joseph Krmel.
Cambria in Somarsat okraj: Frank
Cvetan.
CrafIon-Moon Run: Jennie Jeral^.
Canontburg-Strabanc: John Terčelj in Marko Tekavc.
Etport: Jos. Britx.
Fore»! City: Anthony ftraslcr Jr.
Point Marion: Tony Zupančič.
Hermini«: Anton Zornik.
Imperial: Frank Aug*lfttin.
Jokmiown in okolica: Andrea Vi-drich, John l4inirerholc in llija Bubalo.
La t rob«-. John tn \T»ry Fradel.
Lawrence: Louis Britx.
Library: Nick Triller.
Meadowlands: Martin BaHx.
Park Hill - Conemaugk: Frank Pod ^oy.
Sharon: Joseph CvHbar. '
Sygan: Lovrenc Kavčič.
Potovalni xastopnik Proletarca, A-merUktgn družinskega koledarja in Majskega Glasa xa xapadno Penno Anton Zornik, Her minie Pa.
WASHINGTON.
SoattUi Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Star 'Cityt I^wronc? Selak.
t
Thomatt Lenhart Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaukee ia We.t Alii.: Louis Bar-boricn.
Sheboygan: Frank Stih.
Willard: Mik« KrultX.
WYOMING.
K«mmer«r in Okolicat Antor Tratnik in John IL Krxlsaik.
Rack Sariagst John Jer«b.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN aad SURGEON 3724 West 26th Street
T-l Crawford 2212
OFF|CE HQURS: 1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. an^ Sun.) 6:30 to f:30 P. M
(Except Wed., Sat. and Sun.)
.	iii. 7-m	'	^
Rra. 221S So. Ridaawa« Ave. Tel. Crawford S440 If aa anawer — Call Aaat^n S700
BARETINCIC & SON !
POGREBNI ZAVOD
l ,»'.*.-	I * 1 > \ Tfl
Tal. 20-361
424 Broed Street JOHNSTOWN, FA. »Mse»MM*e* M
.......IM.............
PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI : PODPORNI
► NAROČITE SI DNEVNIK «
: "PROSV
NARODNI ! JEDNOTI !
99
Stana aa celo leto $6.00,
pol I«ta $3.00
»
Ustanavljajte nova druAtva. Deset Članov(ic) ja treba sa novo druitvo. Naslov sa list In «a tajniitvo ja:
26S7 S. Lawndale Ar m
CHICAGO, ILL. .........................
..........................
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovanska radia uro v-Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGFS, 1360 kilocycles. Vddi jo Georoe Morrhon
A Yugoslav We< Aiy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1824.
Pabliskod Weekly el 2901 Se. Le we 4* le Ave.
CHICAGO, ILL., August 26, 1942.
VOL. XXXVIL
Can Labor Peace Be Far Behind?
Is labor peace nearer, or has jnother mirage once again appealed on the horizon to be disipated as quickly as it collide« with the hard edge* of ieality?
This quest ioin is being asked on all sides — by some with a pessimistic shrug and by many others with a ring of wishful thought. It is conceded on all sides thst Murray's "peace bid," cautiously suggesting to President William Green, "discussions regarding possible establishment of organi-unity between our organizations," has come at the initiative of President Roosevelt. No doubt the President is anxious to see the labor fsmily united; he has aUays wished it and striven for it. Hardly a convention of either the CIO or the AFL has passed by since the great rift in organise.! labor occured in 1935 without a strong Roosevelt message in favor of unity.
As the war progresses the need of labor unity appears more and more imperative. The substitute« for organic unity—the so-called Combined Labor Victory Committee; a joint committee for adjustment of jurisdictional disputes; the agreement for "functional" unity—do not seem even to touch the heart of the problem. We need a combined and inspired labor movement to forge the will for victory, to electrify the nation's heart for sacrifice snd achievement. The labor movement is the greatest democratic force in America's life and we want this force to be a united, coherent body, not a divided house in this critical hour of our nation's history. The tsn-gible benefits which labor should derive from such unity are pslpable snd evident, but its intangible values and benefits for labor and for the country as a whole are infinitely greater.
* •
As against these imperatives, which fairly tug st the hesrt and stir the imagination of all .who work and pray for s greater and better labor movement in Americs, the old problems and irritants which for several years have blocked the path to labor unity, continue to rise as sinister and forbidding as ever before.
Within the past seven years the rivalry between unions in the CIO and AFL engaged practically in the same fields— in machinery, in electrical work, in textiles, on the waterfronts, in the merchant marine snd in countless lesser occupations—has grown hard and frequently embittered by raids and feuds. It is easy to imagine that the merger of two such rival unions— the only possible basis of unity—would imply the shift 'of strenth, the passing not only for economic power but of political influence from one group to another. Multiply this by a half dozen instances and you will leadily understand what a tremendous surgical job such a series of shifts and mergets present.
Still, even in the face of formidable obstacles, renewal of peace negotiations should clear the air and bring into the open the few basic essentials upon which peace can safely be predicated. For the rest, we shall keep out fingers crosed in watchful waiting.—Justice.
THE MARCH OF LABOR
P*JC£ mMIASâS Pt/ä Tb	? ¿¡ZZ^ZSZZZZZ.
% WfttK'J AJ*)U*L VACATOd WrfM FAY »»«I AU COMMMCIAI. INfERPRtSLS M MAbt COM-fUtSOHV iNTM.'DoMiUiCAfcJ *t**l»C BY KftoCU* t-AW.
% %

What About India — And England?
At what is poasibly the worst possible time, so fsr as the interests of the British Empire are concerned, the Indian people are taking sn uncom promising stand on a resolution calling for complete independence from British rule. As a result, the Empire is fuffering from internal trouble within a vast area populated by more than 300,000,000 human beings just when the armed forces of Japan stand ready to invade imperial England'* most-prised possesion.
We are not students of Indian politics. However, we have gained some appreciation of the intensity of the issues involved by comparing the opinions of two groups of American Socialists on India's stubborn, stand.
As between the Socialist Party of the United States, to which Reading Socialists do not belong—and the Social, Democratic Federation—with which we are affiliated—there is as wide a difference on the Indian question as between up and down.
Our Federation's national officials condemn India. The S. P. of U. S. officials applauded and promise support.
From the standpoint of the United Nations the Indian freedom group, headed by Gandhi and Nehru, simply MUST be wrong. From the standpoint of simple fact, however, the English ARE wrong, since the Hindus ARE creating disorder m a crucial moment snd since present conditions increase' the inherent weakness of the British Empire.
Speaking academically, the right time to strike for freedom is when a subject people decide to strike. Perhaps British imperiilisU would hav\ smiled disdainfully at this statement twenty years ago. But they can't smile st it today »because the fsct ss well as the theory is now against them.
It's unfortunate—for Britain and for America ss an ally of Britain—■ that the British ruling class didn't do more objective theorising s decade or more ego. It's just too bad that they fsiled to adopt policies that were sufficiently human, democratic snd economically just to win India's loyalty snd mske the people of India happy to be part of the British Empire,
But now it seems like another example of "to little and too late." The British imperialists had too little respect for Indian humsn rights and they thought too late of what the results of Indisn discontent might some dsy mesn.	•
Somehow we feel that the Indian people would be wise to tolerate British rule s while longer. We just can't help believing thst they are courting Japanese invasion by their present sction snd thst the Japs would be worse to live with. But even thst must be the decision of the Indisn people. All we csn do about it is take sides—and learn that social evils, left to run their course, lead to disaster for masters ss well as for slaves —Reading Labor Advocate.
CtOSMtS weft«its. WofttflftS CAW Http tb CttOH S ASO SM Br
ait J.VDC'
f*ou S**»46S ftU*M A*/D
ujttMocucr toWW/
TfU STso**e«T fO^* ^ A^A i^Ä T CMitO LABOft IS OAtAftfttttUSB*. SaffOtT It BV *Srtf-IMS OA) UAMOftl LA*tl
? Roofers.
it
oo* m tvas labia.
wj wt*t hat tw
buy*
m
NOT SO VISIONARY
Few stories of America's mobilization for war are more inspiring than the story of the Tennessee Valley Authority.
A lot of people had reservations about TV A, back in the days when it was just beginning to develop the Tennessee River. There will be few reservations todty. For TVA is not only rehabilitating a backward region, not only manufacturing munitions, not only preparing a new day for the Midsouth; TVA is contributing to a vital immediate task in producing the power that makes the aluminum that builds the fighting planes.
What had been branded a Utopian social experiment thus becomes one of the most realistically useful of our war enterprises. As it so often turns out, the "visionaries" who built TVA ere revesled ss fsirly practical fellows, after all.	< %JI*f
There is a lesson here for our thinking about the peace. Becsuse Vice-President Wallace uttered the hope that the world might be so organised as to provide enough food for everybody, he has been attacked ss an impractical "visionary." What he proposed, actually, was merely an extension of the TVA principle—the principle that natural resources should be developed snd can be developed for the common good.
The American people are collecting dividenda in the Tennessee Vslley becsuse they invested in the natural resources of their country. In the hour of emergency it seems ridiculous thst snybody should have opposed such .t'\llopment. Yet the emmergency only serves to paint in brilliant collors what must have become discernible in sny case. A country can never lose by msking full use of its soil, its waters, its natural wealth. And if thst be true of a nstion, so is it of the world st large.—The Chicago Sun.
CHURCHILL'S VISIT TO THE KREMLIN
Nothing but good <an come from Prime Minister Churchill's visit to the Kremlin. In the first plsce, it shoulJ go fsr to sllsy uneasiness over the fsilure to dste of Britain snd the United States to mske gjod their earlier promiae to "divert German strength from the attack on Ruasis." Even rr.oie important, the Churchill-St Jin talks have in all likelihood pro. duced the first major plan of military sction worked out jointly by the United Nations. This is the beginning of the kind of unified global strategy which must be invoked if the wsr is to be won. Finslly, the Mosca* conference serves to intensity the war of nerves which hss already produced Neii jitters in Western Europe. At long lsst it is the Germans who are obliged to wonder where the enemy will strike. Do the Moscow tslks presage an imminent Western front? Possibly! The presence of Generhl Sir Alsn Brooke, Chief of the British imperial Staff, might point in thst direction, since he (would command sny such operation. The opening of a front in Western Europe, however, would have to come this month or next, and it is hardly likely that if this were in the wind Brooke snd Churchill would only now be discussing plans in Moscow. More logicsl is the prospe.t of immediste military sid to the Russians in the Csucssus. The presence of General Wavell, British commander in India, Major General Russell Maxwell, United States commander'in the Middle East, and Air Chief Marshall Sir Arthur William Tedder, Commander-in-Chief of the Royal Air Force in the Middle East, point strongly in this direction. So does the fsct that Russia's position in the south has become so critical that even an allied invasion of northern Non a ay—most probable of sll the proposed second fronts—would fail to avert the gravest threat to an ares of supreme importance to sll the United Nations.—The Nstisn.
TAX CHISELERS
Adamic's New Book
Esrly in September, Hsrper and Brothers, New York publishers, will bring out Louis Adamic's tenth book "Whst's Your Name?" It is the third volume In his "Nation of Nations" series, of which "From Msny Lands" snd "Two-Wsy Passage" are the first two.
"Whst's Your Ntme?" deals with the problem of "foreign" or non-Anglo-Saxon names which is serious with msny immigrants, especially those of Slavic origin. Mr. Adamic devotes a good deal of space to Slovene names: should they be changed or not? The price of the book will be $2.50. It will be available in all bookstores and libraries on and after September 2nd.s
(You my order this or other books by Louis Adamic from Proletarec Book Shop. 2301 8. Lawndale Ave., Chicago, 111. The prke of the latest, "Whet's Your Name?"—$2.50.)
Lloyd's of London deal principally with marine insurance.
BLIND, LAME, HALT IN WAR JOBS
The nations blind, lame and halt, once doomed largely to idleness, are now proving to be one of the nations big reservoirs of needed workers, the War Manpower Commission revealed recently.
Both industry snd government are beginning to tap this pool of manpower, estimated to number 4,000,-000 men and women, and are getting surprisingly good results, the commission said..
Many employers have found that workers, even though armless, legless or sightless, csn, sfter proper training, perform some jobs as well ss able-bodied employes, the commission's report declared.
Blind stenographers are doing an ! espc ¡rially good Job in Federal agencies and private industries, the re-port explained. They take dictation , on a special Braille machine with raised type similar to s stenotype snd transcribe rapidly.
One of the big obstacles is the prejudice of some employers against handicapped persona, but this is gradually breaking down, the com* 1 mission asid.
Some glaring instances of tax evasion were recently reported by Sec-letary of the Treasury Morgenthau.
One corporation owner—a maker of airplane parts—hired himself as tales representative at a compensation of $1.656,000, to cut dawn on his corporation's income tax.
A company making forgings increased salaries of employes who were stockholders and relatives of stockholders by 523 per cent from 1038 to 1B41.	*	T. <
Yet another company, in the aviation field, paid $516,000 in excessive salaries snd .bonuses to its owners, to avoid taxation; the treasury found.
These snd other reported tax evasions were discovered snd blocked by the treasury. But there are hundred other loopholes through which war profiteers and the very wealthy are escaping \ ymenta of their fair share of war taxes.	J, ' p V*|T
The treasury presented to Congress a program designed to plug many of these loopholes. But the House Waya snd Means Committee seems bent on sabotaging the treasury program and leaving as many loopholes as possible. Urge your Congressman to work for a fair tax program, based on ability to pay, and showing no mercy to tax chiselers. — Montana Labor News.
They Cannot Understand...
•
The Nasi controlled daily, Ceske Slovo, in Prague reports that it was the Gestapo alone and not the Csech informers, as previouely reported, who detected the asaailants of Hey-drich. The information given by the population, particularly by workers, says the paper, fsiled to bring Hie culprits to justice. The paper expresses its inability to understand how the parachutist "murderers" could have hidden in the capital of Bohemia without being detected.
The Natis are indeed slow thinkers.
It took them several weeks to ascertain thst thoussnds of snonymous letters written by Cxechs to the Nasi police, supposedly giving information about the killers of Heydrich, were sent with the deliberate intention of misinforming, of misleading the Nasi detectives, and of concealing .the avenging Csech patriots regarded ss national heroes by the Csech population.
The Nsxis fsil even to understand why the stubborn Csechs have no love for Hitler, his henchmen, and his hangmen.
These Germans were known once ss the nation of thinkers!!
A Problem for the New York "Times"
Tell Us, Mr. Editor, How You and Your Family Could "Start A Wave of Inflation" on Less Than 30 Dollars a Week
The editorisl writers of the New York "Times',' hsve spperently dedicated their tslents to the tssk of convincing the people snd the sdminlstr u. tion thst, next to an overwhelming Nsxi victory, the chief menace to the safety of this nation is the danger thst the workers, whose contribution to the wsr efforts is second only to that of the soldiers in the field, will succeed in getting a fairly decent wage.
That will mean "inflation," according to the "Times," and it would have its readers believe that the only escape is to "freese" wages and then by tsxss, or in some other wsy, strip the workers of s large part of the meagei
sums they are permitted to receive.
» • *
Of course, Mr. Leon Henderson and some other alleged economists have been proclaiming the same fantastic theory. It hasn't a leg to stand on. There is absolutely nothing in human experience to sustain it. Yet the "Times," Mr. Henderson and the others continue to reiterate it, evidently feeling that if they proclaim it often enough and loud enough, the American t>eop!e will sccept it.
» • ♦
In its Istest plea for wsge "freexing," the "Times" makes some devastating admissions. For example, in protesting against the suggestion that wages in textile mils should be $80 a week, the "Times" aays:
"Do the President and the War Labor Board know that if they adopt u $30-a-week 'maintenance standard,' they are committed, on the figures of the Office of Price Administration, to raising the incomes of at least half the entire population of the United Statee?
The readers of LABOR are too intelligent not to instantly catch the significance of that statement.
Despite all the ballykee about "high wages" here we have tkm New York **T»aaes," the apostle oi the lew-wage theory, confessing that "at least half"
of oar working pspalstisa is receiviag loss than $30 a week!
» • #
It would be interesting if one of the editors of the 'Times" were to take pencil and peper and figure out how he and his wife could "start a wsve of inflation" if they undertook to maintain a family under existing conditions on less then $30 a week.
One answer is that the gentlemen who now control the New Yoijc "Times," and therefore dictate it* editorial policy, have never had occasion to worry aboJt the problem of maintaining their families. They inherited the "Times." It's a "gold mine" which was not discovered or developed by the men »who now profit from it.
In the circumstances, their brutal crusade to reduce American workers to a mere starvation standard of living is not only urwwise and unjust, but is positively indecent.—Labor, Washington, D. C.	.
WASHINGTON SCENE
It would be laughable, if it were not serious, to view the caperings of some dollar-a-year men in the government. One case came to our attention rcntly. This particular dollar-a-year man worked for the government long enough to win for himself and his compsny a $30,000,000 contract. He thereupon left the services of the government and went out to fulfill the terms of the contract. After a brief absence, he etumed until he got another contract and then he disappeared from the halls of government, wh?c\ no doubt now awit expectantly for his return.
Such spectacles as thia make the Washington scene one of terror ahd dismay. Certain dollar-a-year men are no more interested in the total war effort than they are interested in planetary progress. They are in the government for business reasons. Nearly all of these people take time out to seek to bar labor from representation on government committees and to ply the anti-union trade. Representatives of the American Telephone and Tele graph Company have been particularly conspicious in the way they have i»eited key positions in certsin war agencies and then used them to forward the interests of their anti-union corporation.—From the Electrics! Workers Journal.
A MODERN VERSION OF VICTOR HUGO
Victor Hugo, great French writer of the l»th century, told the story of s gunner who let a cannon break loose below deck during a storm. Very graphically, Hugo described the 10.000-pound wheeled wespon's wild - harges from side to side of the roll- | in*,- ship, killing several men, driving others to the top deck, staving'holes' »n the wooden sides, hammering the , bases of the masts. Just sa destruc-tkn of the vessel sppesred a matter | of minutes, the negligent gunner, of I his own accord, went below to match i hir wits and agility with the murder-1 ou» inanimate object. With ah iron | la.- and a rc;>e, he finally suceded | in jamming a wheel and making the i cannon fast. The ship's company was | assembled. The gunner was rewarded with a medal for his heroiam and then i punished by a firing squad for his j negligence.
Robert 8t John, N. B. C. correa-j pondent, speaking from London, told a story the other dsy that is a modem I version of Hugo's story without the trrgic erifling. Bert Derbridge, a Bri-1 tish soldier who always hated the1 water," was on a cargo ship loaded with tanks. The ship struck bid weather. Some of the tanks broke loose from their fastenings. The great steel monsters "chsrged hack and forth, just as if they were already in action against the enemy." Officers Decided the tanks might smash thru' the sidsa of the ship. They called for
a volunteer. Bert Denbridge stopped forward. As St. John ssid, "It was a job for a man with the guts of a commando, the dodging ability of s bull fighter." How Derbridge corralled the tanks was not told (possibly It is a military secret), but he finally secured them all. He not a medal. And now he is in Egypt 'fighting Rommel. Here's hoping he continues his career ss b tank stopper I—St. Louis Post-Dispatch.	,,
LABOR'S PART IN THE WAR
What labor is doing towsrd financing the war effort is a matter of almost daily front-page mention in newspapers throughout the nation. Individually and on union-adopted plans workers are inveating an appreciable part of their wages in war bonds and stsmps.
While the Wsge and Hour Division, of course, cannot determine the man-ner in which a worker makes use of his earnings, it has encouraged the purchsse of such securities. Last December the Division, In a formal atatement, urged workers to consider "a plan under which they can allot their overtime pay to be put Into War Bonds and Stamps."
Dayton School Employes Win $18,000 Wage Boost
DAYTON, Ohio.—More thsn 300 non-educstionsl school employes hsve received their first wage increase since the depression. They totsl $18,. 000 s yesr.
The 4 percent boost wss the result of negotiations conducted by Local 101, American Federation of 8tate, County snd Municipal Employes, A. F. of L. affiliate.
LIBERTY UMEfflCKS
Be t pleat.
A_t----# 1	II
coeernu on nflfflfd Hsnnsh,
Who'd Kved eighty year* in Savannah
Said—"Sbo'nuff, IU buy Defcose Bonda, 'cause I Am ia lore with the Star Spangled BannahP
REFLECTIONS
By the Editor of the Reoding Labor Advocate
It should be evident to everybody thst this nation is being menaced by not one war, but by at least two.
The one we mostly think about, because it is doing some new and terrible things to us, is the >war of guns, tanks, ships, plsnes snd human flesh which these United States are now waging against the Axis nations. That is an external war at which we can look.
There is, however, another war that is now being fought within the nation itself and, like a cancer, is sapping the national strength when the utmost of our collective vitality is needed to combat the foes from without our borders.
Competitive capitalism is the second war that is slowing us up and making possible the utmost efforts against the nation's extemsl enemies.
Our lawmakers in Congress learned about it when they were told how the nation's big steel companies are battling for power snd profits at a time when the collective best of all of us is needed for thatgrussome and sinister task of defeating a powerful snd determined foreign foe.
A Mr. H. J. Landahl, who is an official of the small Pacific American Steel Iron Corp., told about it. He stated that United States Steel, the Morgan-controlled giant of the steel industry, has been blocking the development of production resources in the west for the past 30 yesrs... and that, eVen now when the issue might be described ss "steel or slsvery." the Morgan power is being used to hamper production by rivals.
And sll the while our people here st home ere being warned of short-sges, and sllies in our bsttls for life are being pushed around for lack of fighting tools made of steel.
Now here is a pretty kettle of fiah! To press a point which this column hss made on * number of occasions, ths story of what is going on In steel is a perfect prop for the contention that, so long as this nation tolerates ths system of private, competitive, profit-seeking "free enterprise, the unity and effort for which our political snd military leaders are pleading simply ean't be achieved.
So long aa wa preserve a private > V'H «mfkTJwT ™
economy, there will be private squabbles to take precedence over public welfsre and group interests to hamper the success of "everybody's war."
It's regrettable that the Socialist program of common ownership and democratic management of economic resources had not been made the American "wsy of life" before the private profit system ran its course to the present international blow-up.
•But now that the explosion is on, the question is whether we csn any longer afford the dividing and antisocial consequences of the private capitalist system. Can Americs win the war without tsking the means of fighting it out of self-seeking privste hands? Or, to pose another pertinent question for the consideration of Morgan and his rivals, is the war worth winning if victory can be achieved only by adopting the way of life that Socialists have been urging all along?
While the above questions are directed to the moguls of capitalism, neither they, nor the nation's political leaders, nor the 130-million people who constitute America can forever delay the answer. The internal war must and will end because no nation can stand under the pressure of the waste and ineffe$iency of group conflict.
Perhaps the pressure of war itself will force the socialisation of our economic life as the ene way to victory and survivsl. Perhaps socisliss-tion will come as an aftermath of a peace which finds the old order bankrupt. But the burden of private economic warfare will, in the end, be caat off.
The ultimate question is Ttfot what will happen economic forces will decide that; but how it-will happen Inexorable pressure, more potent than tradition and prejudice, will compel socialisation. But whether the future will bring the slave secialisa tion upon which Naxi military might is founded or the democratic collect iviam of true Socialism is a decision that this generation cannot avoid msking.	%
^y people overlook the fact that ary victory miU avail oe little if the oneomlv* generation la not wall schooled in the principles and procedures of democratic living and technically trained to help rebuild a broken, war^avaged world. National Educational Assoc la tion