GLAS
LETO XXII. ŠT. 10 (1024) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 16. MARCA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dpd
Odprtje obnovljene dvojezične šole Pavel Petričič
Zgodovinski mejnik v Špetru
  Špetru je bila v soboto, 11.
marca, “čudovita prireditev”. V
prisotnosti številnih
predstavnikov oblasti iz Italije in
Slovenije in velike množice so odprli
obnovljeni sedež dvojezične šole,
poimenovane po Pavlu Petričiču.
Predsednik Borut Pahor je poudaril, da
je ta šola “sidrišče slovenskega naroda
v Benečiji”. Slišati je še bilo, da je pot
špetrske šole “polna presenečenj,
vredna, da jo prehodimo”, da je treba
skupaj reševati probleme, da se v tej
šoli vsak dan godi “majhen veliki
čudež”, da je “dvojezičnost odlična
naložba za posameznike in družbo”, da
je to “model, ki naj se razširi tudi v
druge doline videmskega prostora”, saj
gre za laboratorij, ki je drugim lahko v
zgled”.
/ str. 3
V
www.noviglas.eu
Zgodovinski dan za Slovence v Benečiji
  obena skrivnost
ni, da jih je veliko,
tudi med nami, ki
ga ne marajo, če pa že
morajo kaj reči o njem,
raje rečejo slabo, kot pa
da bi rekli kaj dobrega.
Štiri leta je že med nami
sveti oče Frančišek, pred
štirimi leti je bil namreč
13. marca izvoljen za
Petrovega naslednika po
odstopu velikega
nemškega papeža
Benedikta XVI. Prišel je
na balkon na Trg sv. Petra in enostavno pozdravil:
“Dober večer”! in že s svojim pozdravom nakazal,
da je čas velikih ceremonialov brez vsebine in
odvečnih besed mimo. S svojim vsakdanjim delom,
življenjem in s svojimi
neposrednimi govori je
prišel spreobrnit
najprej nas, kristjane,
šele nato svet. In zato
ima velike težave z
njim na prazni tradiciji
sloneča in preživeta
kurija, prav zato ga pa
imamo radi mi,
preprosti verniki, tisti,
ki živimo na obrobju,
kamor tudi nas
časnikarje pošilja,
vedno znova, ko nam
naroča, naj damo besedo tistim, ki je nimajo.
Bog vas živi, sveti oče! In naj vam da še veliko
zdravih, polnih let na čelu Cerkve!
JUP
N
Že štiri leta je z nami papež Frančišek!
“Pogumno naprej in Bog vas živi, sveti oče!”
Svet okrog nas16. marca 20172
Povejmo na glas
Žal šibko prepričanje v vrednote
  lanek, ki sem ga prebral na
prvi strani Novega glasa z
dne 23. februarja letos, je
še kako resničen in potreben, sam
bi pa rad nekaj dodal. Lepo je opi-
sal nasilje, ki se dogaja tudi v Slo-
veniji, že drugi dan po prejemu
Novega glasa sem prebral v časopi-
sju o novem nasilju zopet v Slove-
niji in tega ni in ni konec. Vendar
pa se je nasilje že nekaj časa, morda
kakšni dve desetletji ali celo več, v
celem svetu tako povečalo, da si vsi
ne znamo več tega predstavljati. Ko
sem se pred nekako 18 leti vrnil iz
Kenije, kjer sem kot upokojenec
pomagal pri obnovi hidrocentrale,
ketero smo gradili leta 1973, sem
napisal kar nekaj člankov v pismih
bralcev, predvsem o nasilju in te-
rorju, in napovedoval še ve čje na-
silje, ki je da-
nes tako re-
snično in raz -
širjeno po ce-
lem svetu.
Opozarjal sem
na nasilje, bolj
rečeno v obliki
samomorilske-
ga terorja, ki se
je pozneje z
vso intenziv-
nostjo začel
povsod po sve-
tu, vendar naj-
več v islamskih
državah. Ne motim se, če pouda-
rim, da se sedaj dogaja strašno na-
silje nad migranti. Vendar zakaj to-
liko migracije? Po službeni dolžno-
sti sem imel priložnost živeti tudi
v muslimanskih dražavah ali na
kratko poslovno obiskati številne
islamske države, tudi nekatere kjer
je delno zasidran islam, čeprav ni
islam na oblasti. Nič nimam proti
islamu, ne nasprotujem nikakršni
religiji, bil sem več kot 9 let v tujini
in sem se znal obnašati tako, kot je
vsaka država pričakovala od mene
ali kateregakoli, in imam tudi še
prijatelje muslimane, npr. v Indo-
neziji, Pakistanu, imel sem prijatel-
je muslimane tudi v BiH, ki pa so
se po vojnah porazgubili. Iz omen-
jenih držav so vsi muslimani,
imam pa prijatelje, s katerimi si še
dopisujem iz tako imenovane črne
Afrike, torej črnce. Vsi so mi pri-
trjevali kot prijatelji ali znanci, da
v vseh muslimanskih državah, kjer
oni živijo, vlada nekakšno nasilje-
teror. Sam sem prav tako to spoz-
nal. Zadnje čase lahko vidimo-
slišimo o lakoti, npr. v Južnem Su-
danu, v Somaliji, kjer dnevno umi-
rajo zaradi lakote. Kdo jim tam vla-
da? Rekel bi nihče, ker imajo islam-
ska sodišča, zato skoraj nihče več
ne dela! Na tisoče jih je pribežalo
v Kenijo, katero tudi prav somaljski
muslimani tudi napadajo. Lakota
se že nekaj časa pojavlja v Nigeriji,
v Jemnu itd. Ponekod zaradi vojne
Č ali morda le zaradi prikrite vojne,ko se npr. sovražijo in pobijajomed seboj Šiiti in Suniti ipd. Že
pred časom, ko je nemška kancler-
ka obiskala Afriko, sem pisal o pro-
blemu v Afriki, keteri manjka izo-
brazba,  (tako misli tudi kanclerka),
ker bi sicer lahko sami pre živ ljali
tisto milijardo in pol prebivalcev.
Tu pa nimam prostora več o tem.
Na tako stanje nasilja sem v svojih
skromnih člankih pisma bralcev
večkrat opozarjal oz. napovedoval.
Tega še ni konec, vse se bo še po-
slabšalo. Vzroki za tako stanje so
meni popolnoma znani. Ni-
kakršnega namena nimam pove-
ličevati sovražnosti do islama, ven-
dar se vprašam, zakaj so vodilni
prav v vseh islamskih državah tako
tiho, zakaj ne obsodijo islamski te-
ror? Celo dne 28 2.2017 berem, ka-
ko so na Kosovu obtožili glavnega
Imama, ki je v najstarejši in menda
največiji Mošeji nagovarjal verni-
ke, naj gredo “pomagat” tistim te-
roristom v Siriji in Iraku. To je
menda počel že nekaj ča sa in re-
zultat da je več kot 300 kosovcev
že tam, menda jih je že tudi več kot
50 mrtvih!? O takem nagovarjanu
lahko beremo in sliši mo v po-
ročilih. To se že dogaja tudi v
Nemčiji. Kam nas tako nasilje pel-
je? Migranti so reveži in se podaja-
jo na nevarno pot, kjer jih tudi ve-
liko umre na razne načine, toda za-
kaj se OZN ali kakšna humanitar-
na organizacija ne vpra šata, zakaj
bežijo iz vseh islamskih držav? Kdo
jih od tam izganja? Točno poveda-
no, ne bežijo vsi samovoljno, ker
jih je večina izgnanih tudi od tam,
kjer ni vojne. Kdo jih izganja? Kdo
jih poučuje, kako naj se vedejo npr.
po prihodu v EU, kjer naj bi zgan-
jali nasilje-teror? Vsi časopisi, vse
TV postaje, vse novice po radiu le
jamrajo zaradi revežev migrantov,
nihče pa se ne vpraša, kdaj in kako
se to migranstvo ustavi. Vsak ima
pravico verovati pa naj bo to kate-
rakoli vera, vendar zakaj je bilo po-
trebno prav v Evropi graditi tako
veliko število dža miji in tako hitro,
z denarjem bogatih islamskih
držav, ki nič ne pomagajo migran-
tom? To je vsekakor namen hitre
islamizacije, katero med drugim
podpira tudi novodobni turški
“sultan” Erdogan. V Evropi oz. cel
Zahod je demokratičen in je vera
svobodno izbrana, ni nikakršne
prisile, kar pa je v islamu drugače.
V nekaterih Džamijah po Evropi so
že čistke, ker so tam tudi hujskali
migrante proti Zahodni civilizaciji,
v katero so tako želeli priti. Na
žalost o tem sem že pisal, je med
migranti tudi določeno število ta-
kih, ki so poslani zaradi nasilja, ki
naj bi ga počeli v Evropi oz. kjer-
koli, predvsem na Zahodu in ce-
lem svetu. Da je to res, mi ni po-
trebno dokazovati, ker je dobro
znano večini Evropejcev, sam pa
sem doživel in poslušal potencial-
ne migrante, kako naj bi uničevali
Zahod, katerega je potrebno
uničiti, tako da pobiješ vse never-
nike in naj bi za-
vladal strog
Islam!? Tam v
islamskih drža -
vah je tega nasil-
ja toliko, da je že
nerazumljivo, saj
prav vsak dan v
kakšni islamski
državi, večkrat
tudi v več drža -
vah na isti dan,
izvajajo nasilne
teroristične sa-
momorillske po-
boje, kjer umira
veliko število nedolžnih ljudi! Za-
kaj toliko nasilja? Ali je mogoče, da
islam kar na vseh frontah izvaja
nasilje, da bi islamiziral svet!? Lah-
ko tudi preberemo, če nismo sami
to doživeli, da je npr. v Saudski Ara-
biji toliko prepovedi, da je prava
nevarnost to državo obiskati. Prav
dne 3.3. 2017 beremo, kako so dva
istospolna dali v vreče in jih toliko
časa tepli, da sta umrla. To počnejo
policaji po islamskih navodilih!
Tudi če je cilj islamizirati Evropo,
tega ne bodo dosegli, ker pokoriti
Evropo ni dosegel ne Hitler ne Sta-
lin, še prej ne Otomani z vsemi
svojimi pajdaši. Vsakodnevnemu
nasilju pa je zadnji čas, da se
množično upremo in nasilneže
odstranimo tudi s silo, če bo po-
trebno, sicer gre svet v pogubo. Ne
smemo pa pozabiti povojnega na-
silja, ki je bilo v tedanji Sovjetski
zvezi pod diktatom nasilneža Sta-
lina, kjer so pobijali tudi morda
predvsem svoje ljudi. Še hujše se je
dogajalo malemu narodu v Slove-
niji, ko so po vojnem času pobili
na krut, nasilen način na desetti-
soče, kjer je več kot 600 za-
molčanih grobov, eden pa prav
specifičen, imenovan tudi Huda ja-
ma, kamor so zmetali v rudniške
jaške na tisoče ljudi, tudi žive, po-
tem z apnom vse prekrili in, zami-
slite, zazidali z enajstimi zidovi!!
Mislili so, da bo ostalo to strašno
nasilje za vedno neodkrito. In
nihče ni bil kaznovan!
Za zaključek pa bi še dodal svoj po-
gled na to strašno nasilje, ki je tudi
plod v družbi uničene družine, ne-
spoštovanje moralnega reda na
skoraj vseh področjih. Vrednote
človeškega življenja so uničene, ker
je tudi življenjski standard kljub
vsem težavam tega sveta vendarle
med večjim delom prebivalstva ze-
lo dober, ni lakote, nikakr šnega po-
manjkanja dobrin, za kar se v re-
snici narod preveč zavzema. Tam
pa kjer se pojavlja lakota, je tudi na
žalost nasilje še veliko večje in za-
radi tega je tako mno žično migran-
tstvo.
Silvan Štokelj
Celovec
Pahor o osnutku nove
koroške ustave
  redsednik republike
Borut Pahor se je v nedel-
jo, 12. marca, v Celovcu
udeležil osrednjega koncer-
ta Krščanske kulturne zveze
Koroška poje. Ob koncu se
je v kratkem pogovoru
zadržal s predstavniki slo-
venske manjšine, srečal pa
se je tudi z deželnim glavar-
jem avstrijske Koroške Pe-
trom Kaiserjem. V pogovo-
rih so se dotaknili osnutka
nove koroške ustave.
Kot je po srečanju s pred-
stavniki manjšine pojasnil
Pahor, so mu še enkrat po-
vedali, da ni dvoma o do-
brih namenih, željah dežel-
nega glavarja glede ume-
stitve slovenske narodne
skupnosti v deželno ustavo,
toda tako zapisana 5. in 7. člen,
zlati 5. člen, ki omenja zgolj
nemški jezik, zanje ta hip nista
sprejemljiva.
P Toda hkrati so tako oni, kot zanjimi predsednik, izrazili močnoupanje v dialog in iskanje takega
kompromisa, ki bo sprejemljiv
tudi zanje. Pri tem je Pahor pou-
daril, da bo Slovenija zaradi svo-
jih notranje ustavnih obveznosti
za skrb za manjšine v zamejstvu,
kot zaradi mednarodnopravne
pravice, da to počne tudi na av-
strijskem Koroškem, po-
slušala glas narodnih
manjših in bo, kolikor
bo to potrebno, poma-
gala pri iskanju takega
kompromisa, ki bo
sprejemljiv za vse strani.
Iz svojih izkušenj nam-
reč ve, da pisanje ustav-
nih tekstov ni lahek in
enostaven proces. A Pa-
hor verjame, da se bodo
našle primerne rešitve.
Kot je pojasnil, sta v tem
duhu končala tudi po-
govor z deželnim gla-
varjem. Po njegovih be-
sedah je strateški interes
Slovenije, avstrijske Ko-
roške in Avstrije, da smo dobri
sosedi in v prid obeh skupnosti
rešujemo vsa odprta vprašanja.
/ str. 13
  okviru tukajšnjih razmišljanj pogosto-
ma, nemara prepogostoma razmišljamo
o vrednotah. O vrednotah oziroma eti-
ki, o duhovnih vrednotah, ki bi jih veljalo v
večji meri upoštevati. Vse to v pogledu na tre-
nutne nelahke razmere, ko se očitno od vred-
not odmikamo, zaradi česar stvari ne morejo
iti na bolje. Z drugimi besedami: svet, se pravi
mi vsi, se na podlagi odločitev nekje od zgoraj
pomikamo v isti smeri naprej in to kljub temu,
da ni videti zadovoljivih znakov izboljšanja.
Žarišča napetosti ne ugašajo, predvsem pa se
krepi naš neugodni notranji občutek - neke
vrste tiha negotovost povezana z odganjanjem
neprijetnih misli. In navedeno duševno razpo-
loženje nikakor ni vezano zgolj na prizorišča
spopadov, ampak je prisotno povsod, tudi v
naših na videz oddaljenih prostorih, ki bi se
zdeli od vsega zaščiteni. Za takšno občutenje
so seveda v največji meri poskrbeli pribežniki,
ni pa pri tem mogoče pozabiti na zaskrbljenost
za našo ekonomsko prihodnost vse tja do ti-
stih, ki se jim bliža revščina. Uvodoma smo
omenili, da ob vsej tej situaciji zares mnogo-
krat izpostavljamo vrednote kot tisto usmeri-
tev, ki bi nas obrnila v srečnejšo smer ali vsaj
takšno, ki bi nas močneje razbremenila. Go-
vorimo pa o tem zato, ker res verjamemo, da
vrednote niso le vznesene besede, ki nas kot
lepe misli opogumljajo in prežamejo s svojo
lepoto, ampak so lahko stvaren in učinkovit
smerokaz za izhod iz velikih problemov nič kaj
nežnega življenja. Vrednota, kot je dobra želja
za drugega človeka in toliko bolj dobro dejanje
zanj, te namreč potisne v območje odrešilnega
smisla, ki te poplača s pomirjenim in blažilnim
notranjim počutjem. Slednje je nemogoče
doživeti ob misli zgolj nase, ob skrbi zgolj zase,
čeprav je tudi zadovoljstvo ob zgolj lastnem
uspehu izrazito in to celo do te mere, da se nam
zdi edino koristno in največja dobrina, ki jo
poznamo. Še več, skrb zgolj zame, skrb zgolj
zase se postavlja pred nas kot edina modra
opredelitev, ki ji potem sledimo z vedno večjo
zavzetostjo in prepričanjem. Ob tem pa bi se
lahko spomnili, kako takšna usmeritev dolgo-
ročno povzroča izjemno škodljive stranske
učinke. Ni izključeno, da mednje sodi vse bolj
razširjen pojav depresije, ki je, kot je znano, ti-
ste vrste obup, ki razjeda duševnost, jo oropa
vsakršne volje in jo potopi v boleč nesmisel.
Mirno lahko trdimo, da takšne stiske ne izha-
jajo iz vrednot, ki si prizadevajo za srečo vseh,
ampak izhajajo iz pehanja za srečo zgolj mene
samega. In zakaj torej velik del ljudi ne sledi
vrednotam? Ker je nesebična skrb za sočloveka
nespametna in zato neskončno smešna? Ker bi
bili na ta način oropani vedno novih material-
nih dobrin in bi končali kot reveži? Ali pa, ker
mnogim ni dano doživeti enkratnega plačila
ob dobrem dejanju za drugega? Smo nemara
bolj, kot si mislimo, materialno ustvarjeni in
predvsem usmerjeni in ne verjamemo, da so
nam namenjene tudi srečnejše poti? Srečnejše,
ker so srečne za vse.
Janez Povše
V
Prejeli smo
Vsakodnevno nasilje
Izjava Borisa Pahorja o Koroški
Presenečen in ogorčen
  o so me prijatelji vprašali,
kakšen vtis imam ob
vztrajanju Ljudske stran-
ke na Koroškem pri svojem na-
menu, da v Deželno ustavo na-
vede nemščino kot uradni jezik,
sem priznal, da sem presenečen
in ogorčen. Presenečen, ker se
to dogaja v Avstriji in torej v
Evropski uniji, ogorčen, ker sem
bil prepričan, da je minilo na
Koroškem diktatorsko ozračje
rajnega deželnega poglavarja.
Gre namreč za to, da ne jemljem
v poštev tega, kar odloča neka
stranka na nekem ozemlju in
ravna na podlagi lokalnih svo-
boščin, ampak je v glavnem po-
membno to, kako odloča držav-
no vodstvo; ko je treba odločati
na podlagi mednarodnih pravil.
K In v takem primeru, kot jeomenjeni, bi moral Dunaj vzetiv poštev dvoje: plebiscit in
Državno pogodbo.
Da ne bom predolg, bom skrčil
svoje presojanje na plebiscit. In
rekel bi v začetku to, kar sem že
izjavil za Kleine Zeitung: Če bi
Slovenci pri svoji odločitvi rav-
nali politično, bi plebiscit imeli
na svoji strani, odločali pa so žal
strankarsko, če pa bi zmagali in
bi nemško prebivalstvo postalo
narodna manjšina, tedaj bi ime-
li pravico do dvojezičnosti, ki jo
ima italijansko prebivalstvo v
Sloveniji, kjer ni treba, da neki
občan Kopra, Izole ali Pirana
toži na sodišču policaja, ki ni
sprejel, da se pogovarja v itali-
janščini, ko ga je kaznoval zara-
di prekrška, ker je vozil prehitro
v obljudenem mestu, kot se je
dogodilo nekajkrat na Ko-
roškem avtohtonemu sloven-
skemu doktorju.
Da, slovenski ljudje so nekateri
glasovali za Avstrijo, eni, kato-
ličani, ker niso marali države s
pravoslavno Cerkvijo, liberalci,
ker niso hoteli biti v kraljevini
srbstva, levičarji, ker so hoteli
delavske sindikate.
Tako so se žal ušteli in Avstrija v
marsičem še ravna kot država,
ki ukrepa po načelu Etat-Na-
tion. Upam, da v primeru, o ka-
terem je govor, Dunaj odloči, da
slovenski državljani na Ko-
roškem imajo pravico do dvoje-
zičnosti v deželnem statutu in v
praksi. Vsekakor, če bi obveljal
načrt Ljudske stranke, bi se od-
povedal nagradi, ki sem jo kot
pisatelj prejel na Dunaju.
Trst, 3. 3. 2017
Boris Pahor
Zadruga Goriška Mohorjeva, izdajatelj našega tednika, je sklenila,
da bi v svoje vrste privabila mlajše, ki jih zanima poročanje, pi-
sanje, fotografiranje, sodelovanje pri našem tedniku in Pastirčku.
V ta namen bomo tako v Trstu kot v Gorici imeli srečanja, semi-
narje z mladimi. Vse, ki bi jih to zanimalo, zato naprošamo, da
nam pišejo na naslov gorica@noviglas.eu ali pa nas pokličejo na
števliko 0481 550330, lahko pa osebno kontaktirajo tudi naša
urednika: devetak@noviglas.eu ter paljk@noviglas.eu.
Veseli bomo, če se boste odzvali našemu vabilu, namen imamo
pripraviti resne in strokovne tečaje za delo tako pri tiskanih me-
dijih kot na svetovnem spletu, tečaje bodo vodili poklicni časni-
karji. Toplo vabljeni, povejte tudi prijateljicam in prijateljem, ki
jih to zanima.
Vabilo mladim!
Projekt: Mladi v prostoru, mladi v sedanjem času
Aktualno 16. marca 2017 3
  Odprtje obnovljenega sedeža dvojezične šole Pavel Petričič
Zgodovinski dan za Slovence v Benečiji
ŠPETER 
  e je bil praznik ob odprtju
obnovljenega sedeža dvo-
jezične šole v Špetru, poi-
menovane po Pavlu Petričiču, že
sam po sebi izjemen dogodek, je
navzočnost slovenskega predsed-
nika Boruta Pahorja iz njega nare-
dila pravi zgodovinski mejnik.
V lepem sončnem dnevu se je v
jutranjih urah sobote, 11. marca
2017, na dvorišču res lepo obno-
vljene šole v Ažlinski ulici v Špetru
kmalu zbralo mnogo ljudi. Veliko
je bilo predstavnikov oblasti in
javnih ustanov iz Slovenije in Ita-
lije, toliko, da bi res ne mogli
našteti vseh; predsednik Pahor je
prišel z ministrom RS za Slovence
v zamejstvu in po svetu Gorazdom
Žmavcem ter svetovalcema Boštja-
nom Žekšem in Markom Makov-
cem, navzoči so bili še gen. kon-
zulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, vi-
demski prefekt Vittorio Zappalor-
to, poslanki v rimskem parlamen-
tu Tamara Blažina in Serena Pelle-
grino, podpredsednik Dežele FJk
Sergio Bolzonello, deželni odbor-
nici Mariagrazia Santoro in Lore-
dana Panariti, predsednik dežel-
nega sveta Franco Iacop in pod-
predsednik Igor Gabrovec, pred-
sednik videmske pokrajine Pietro
Fontanini, župani iz raznih krajev
FJk in Posočja, poveljnik karabin-
jerjev FJk gen. Vincenzo Procacci
itd.
To je bil dogodek, “čudovita pri-
reditev”, ki je “za nič na svetu ne
bi želel zamuditi”, je dejal pred-
sednik Borut Pahor, ki je prišel v
Špeter skoraj brez glasu. “Danes ni
samo lep dan, ampak je zgodovin-
ski dan s pomembnim spo-
ročilom za nas in zlasti za najm-
lajšo generacijo”, je poudaril v
svojem govoru. “Tukaj smo Slo-
venci in Evropejci, Italijani in
Evropejci, Furlani in Evropejci.
Živimo posebno lep čas naše skup-
ne zgodovine, ki z nami ni bila
vedno lepa in prizanesljiva, toda
zdaj se zdi, da ne znamo ceniti
vseh njenih dobrih razsežnosti.
Vsak od nas govori svoj materni
jezik, pripada svojemu narodu,
svoji državi, ampak hkrati - in to
je posebnost tega zgodovinskega
trenutka - pripada širši domovini,
ki je naša domovina prav zato, ker
ne samo tolerira te različnosti, am-
pak jih tudi spodbuja. Jezik je si-
drišče vsakega naroda; slovenski
jezik je sidrišče slovenskega naro-
Č da, slovenske nacije; ta šola, ki seznova odpira v vsej svoji lepoti, jesidrišče slovenskega naroda v Be-
nečiji. In hkrati je dvojezična šola:
v njej se bodo učili in odraščali
naši otroci v dveh jezikih, sloven-
skem in italijanskem. Že to je za
njihovo izobrazbo, za njihovo
identiteto, za njihovo dušo izjem-
nega pomena. Navajajo se na
življenje, v katerem je po-
trebno spoštovati ra-
zličnost in hkrati ostati
zvesti svoji tradiciji. V tem
trenutku, ko se naša širša
domovina EU sooča s kri-
zami, s katerimi se v skoraj
70 let dolgi zgodovini ni
soočala, smo tisti, ki smo
danes navzoči tukaj, Slo-
venci, Italijani, Furlani,
prepričani, da je multikul-
turnost, odprtost, strpnost,
vzajemno spoštovanje, ne-
govanje vseh identitet, zla-
sti jezikovnih, nekaj, kar
našim otrokom zagotavlja
mirno in srečno prihod-
nost”. Ponovno odprtje
“polepšane, prelepe dvoje-
zične šole v Špetru ni samo
dogodek, pomemben za
Benečijo in Furlanijo Julij-
sko krajino, ampak je po-
memben za Slovenijo in
Italijo in našo širšo domo-
vino sploh. Je naše močno
sporočilo, ki prihaja iz tega
prekrasnega kraja in seže
vsepovsod po Evropi: da
mi še vedno verjamemo in
bomo verjeli v idejo
združenih evropskih naro-
dov in držav, ker je to bržkone naj-
boljša zgodovinska izkušnja in edi-
na, ki tem otrokom omogoča mir-
no in varno življenje z obeti za to,
da bodo lahko z različnimi talenti
izsanjali vse svoje sanje”. Predsed-
nik se je zato zahvalil ravnateljici
Sonji Klanjšček, županu Marianu
Zufferliju, vsem, ki so imeli zaslu-
ge za to, da smo priče temu do-
godku. Ko je pred svojim govorom
vprašal ravnateljico, ali želi, da po-
ve kaj posebnega, mu je ona deja-
la, naj se zahvalil vsem, ki so pri-
pomogli, da smo priča temu do-
godku, in da je ponosna nanje. To
je Pahor tudi povedal, topel aplavz
je šel njemu in ravnateljici. Menda
je bil to prvi obisk nekega sloven-
skega predsednika. “Ne more biti
lepšega razloga za to! Čestitke in
lep dan”! je sklenil svoj govor
predsednik, ki so ga ljudje sprejeli
izjemno toplo.
Kulturni spored so s petjem in re-
citiranjem nekaterih misli Pavla
Petričiča ter drugih primernih be-
sedil v slovenščini, narečju in ita-
lijanščini oblikovali šolski otroci,
člani otroškega zbora Mali lujerji,
zbor Fajna banda, ki ga sestavljajo
šolsko osebje, starši in nekdanji
učenci pod vodstvom Davida Klo-
diča, ter glasbena skupina Zmot-
jens. Spored sta povezovala učitel-
ja Emma Golles in Matej Pintar.
Posebno pomenljiva je bila prva
pesem, Moja pesem je moj obraz.
Za otroki, ki so peli na odru, so
plapolale italijanska, slovenska in
evropska zastava...
Pred predsednikom se je zvrstilo
kar nekaj drugih govornikov. Prva
je na odprtju obnovljenega sedeža
in poimenovanju dvojezične šole
stopila pred mikrofon ravnateljica
Sonja Klanjšček. “Ime je pomem-
bno. V marsičem te določa in te
istočasno sili, da se poslušaš, da se
spoznavaš, da si slediš”. Ime do-
loča vrednote in vizijo, ki so sicer
vezane na naš kontekst, a so hkrati
širše in odprte mnogoterim plod-
nim kontaminacijam. “Ime ti po-
maga, da se najdeš in da rasteš kot
posameznik in kot skupnost. Da
kot tak poiščeš pot do drugih, za
katere si zanimiv prav zato, ker si
tak, kot si. In da v svoji skupnosti
in skupaj z drugimi pleteš življen-
je, ki ga je vredno živeti”. Poime-
novati šolo pomeni začrtati pot,
izbrati smer; v našem primeru
kaže na poslušanje, spoznavanje
in odkrivanje sebe, iskanje, rado-
vednost, srečanje z drugim in dru-
gačnim, spoštovanje, mir, sožitje,
inovacijo, ustvarjalnost, tradicijo,
razumevanje. Ta pot je polna pre-
senečenj, vredna, da jo prehodi-
mo. “Mi smo na tej poti, pri-
družite se nam”! je ravnateljica
pozvala prisotne.
Špetrski župan Mariano Zufferli je
povedal, da je ponosen na pestro
šolsko stvarnost svoje občine in še
posebno na rezultat obnove. Dvo-
jezična večstopenjska šola, ki da-
nes šteje 276 učencev, je začela de-
lovati pred dobrimi 30 leti, zami-
sel pa je zasnoval prof. Petričič sre-
di 70. let prejšnjega stoletja. Uprav-
nih in pravnih ovir je bilo veliko,
a z vztrajnostjo so s skupnimi
močmi le dosegli cilj. Ob koncu
daljšega italijanskega nagovora,
polnega hvaležnosti, se je župan s
kratkima, a čustveno nabitima
stavkoma obrnil na predsednika
“v našem domačem jeziku”. Dejal
je, da moramo delati vsi skupaj, da
bi “naša domača družina” ostala
živa v dolini. “Nam ne ostaja veli-
ko časa”, je še dejal, “vsak človek
te zemlje se mora čutiti doma in
delati, da bi rešili skupne proble-
me”. Med aplavzom se je predsed-
nik iskreno zahvalil županu za be-
sede, ki so prišle iz srca, in ga ob-
jel.
Dolgoletna ravnateljica Živa Gru-
den je o Petričiču povedala, da je
bil v pravem pomenu besede oče
špetrske šole in vsestranski kultur-
ni ustvarjalec, ki je zaznamoval
čas, v katerem je nastala in zažive-
la. Z zamislijo je prišel na dan ju-
nija 1978, bila je “zahtevna in v
marsičem tudi tvegana”. A njego-
va vztrajnost je polagoma prema-
govala vse pomisleke in ovire. Bil
je plodovit pisec, likovnik, grafik,
fotograf, dokumentarist, učinko-
vit organizator, predvsem pa je bil
pedagog, ki je šoli in skupnosti po-
svečal vse svoje sile. Šolske iz-
kušnje je prenašal na dejavnosti,
ki jih je za mlade udejanjal zunaj
šole in ki so bile vedno usmerjene
v to, da so otrokom omogočale
ustvarjalnost in jim nudile pri-
ložnost za pomenljiva izkustva.
Ustvarjalnost in izkustvo sta bila
“temelja njegove pedagogike”,
kompas, ki bi si ga tudi danes šola
morala pogosteje jemati v roke.
Predvsem zaradi tega je bil Petričič
za svoje učence in sodelavce
“učitelj z veliko začetnico”.
Elena Domenis, predsednica za-
vodnega sveta dvojezične šole, je
povedala, da so se starši šolarjev
vztrajno borili za svoje otroke, da
bi zaščitili pravico do dvojezične
vzgoje, pravico do ohranitve spo-
mina na lasten izvor, pravico do
rasti v družbi, ki temelji na dru-
gačnosti, v kateri jezik pomeni
bogastvo. “Vsak jezik je izre-
den, kot je izredna vsaka ose-
ba”. V tej šoli se vsak dan godi
“majhen veliki čudež”, kjer se
srečujejo otroci različnih jezi-
kov in pripadnosti, ki se spon-
tano pogovarjajo v različnih
jezikih. “To naj postane zgled
strpnosti in spoštovanja, poziv
odraslim, naj ne dvigamo za-
prek”.
Predsednik videmske pokraji-
ne Pietro Fontanini je pove-
dal, da je odprtje prenovljene
šole pomemben dogodek za
vse doline. Stvarnost se je z leti
lepo razvila in potrdila kako-
vost formativne ponudbe.
Družine očitno verjamejo v doda-
no vrednost, ki jo predstavlja
poučevanje v dveh jezikih, kar
ima številne pozitivne plati. “Dvo-
jezičnost je odlična naložba za po-
sameznike in družbo”.
Poslanka Tamara Blažina je
podčrtala, da je uspešnost projekta
sad dobrega sodelovanja z različni-
mi javnimi in zasebnimi subjekti.
Res nenadomestljiv segment so
predvsem starši. Petričičevo pre-
pričanje, da je poučevanje tudi v
slovenskem jeziku odločilnega po-
mena za obstoj in razvoj naše na-
rodnostne skupnosti v videmski
pokrajini, je obrodilo neslutene
rezultate. Sedaj moramo naše na-
pore usmeriti v širitev poučevanja
slovenščine, nadgradnjo večsto-
penjske šole in ustanovitev
višješolske stopnje, torej v cilje, ki
so že začrtani v zaščitnem zakonu.
Pozdrav sta prinesla tudi predsed-
nika SKGZ Rudi Pavšič in SSO
Walter Bandelj. Poudarila sta, kako
se je konec 70. let močno uvelja-
vila želja po ohranitvi izvirnega
slovenskega obraza teh krajev, kar
je dalo nov zagon za kulturni in
družbeni preporod. Neznank je bi-
lo mnogo. Brez Petričiča in skrbne
ravnateljice Žive Gruden šola ne
bi dosegla uspeha, ki se ga danes
vsi veselimo. Šola je največji kapi-
tal, v katerega je vredno še naprej
vlagati. Špetrski model naj se
razširi v druge doline obmejnega
videmskega prostora!
Podpredsednik dežele FJk Sergio
Bolzonello je dejal, da je to kon-
kreten zgodovinski dogodek. V
njem, v pluralnosti, v sožitju med
ljudstvi in skupnostmi z različni-
mi jeziki, kulturami in tradicijami
dežela spet najde svojo globoko
istovetnost. V Evropi stojimo da-
nes pred izzivom uskladitve dru-
gačnosti. “S ponosom lahko
rečemo, da mi smo danes labora-
torij, ki je lahko drugim v zgled”.
Podžupanja špetrske občine Clau-
dia Cantoni je prinesla pozdrav
državnega podtajnika na mini-
strstvu za šolstvo Vita De Filippa.
Ta je pohvalil “dragoceno iz-
kušnjo družbene, kulturne in člo-
veške rasti, ki jo šola spodbuja”.
Po vseh govorih sta šolo blagoslo-
vila g. Božo Zuanella in g. Michele
Zanon, prvi v slovenskem, drugi
v italijanskem jeziku. Predsednik
Pahor in župan Zufferli sta nato še
prerezala dva trakova, italijansko
in slovensko trobojnico, nato so
navzoči lahko stopili v dvojezično
šolo Pavel Petričič.
Po slavju si je predsednik Pahor v
središču Špetra ogledal Slovensko
multimedialno okno SMO, mu-
zej, ki je bil urejen v okviru stra-
teškega projekta JEZIKLINGUA.
Objekt sta mu predstavila Giorgio
Banchig in Donatella Ruttar.
Danijel Devetak
Predsednik Borut Pahor
Božo Zuanella
Michele Zanon
Rudi Pavšič
Walter Bandelj
Tamara Blažina
Sergio Bolzonello
Živa Gruden
Elena Domenis
Sonja Klanjšček
Mariano Zufferli
Pietro Fontanini
Kristjani in družba16. marca 20174
  soboto, 4. marca, je bil
v župnijski cerkvi sv.
Marije Magdalene v Ba-
zovici koncert revije Primor-
ska poje. Nastopilo je kar osem
pevskih zborov, ki so predsta-
vili zelo raznolik program cer-
kvenih in duhovnih pesmi,
kar smo sicer že poročali v
našem listu. Ob tej priložnosti
je prisotne nagovoril domači
župnik, g. Žarko Škerlj. Zani-
mivo razmišljanje obljavljamo
v celoti v zahvalo in spodbudo
cerkvenim pevcem ter razmi-
slek ostalim bralcem.
Govor bazovskega župnika, g.
Žarka Škerlja na koncertu Pri-
morska poje
Spoštovani odborniki Zveze
cerkvenih pevskih zborov iz
Trsta, spoštovane pevke in
pevci vseh nastopajočih pev-
skih zborov z zborovodji in va-
mi, drage poslušalke in po-
slušalci. En lep in z lepim pet-
jem in poslušanjem napolnje-
ni večer Vam želim v tej naši
lepi veliki cerkvi. Pozdravljam
vas kot domači dušni pastir in
župnik. Povabljen sem bil, da
vam izrečem nekaj misli o po-
menu petja, še posebej cerkve-
nega petja pri bogoslužju.
Vsi dobro veste, da ni vse petje
enako. Eno je peti na koncer-
tnih odrih, drugo pa je peti v
cekrvi. Na vsak nastop se je
treba pripravljati, saj ne more
ne pevcem, še manj zborovod-
jem biti vseeno, ali pevci
uglašeno in izbrano zapojejo
ali le približno točno.
Samo pevke in pevci in seveda
zborovodje ter za vse dobri
Bog ve, koliko vaj opravljajo,
vztrajno je treba vaditi za vsa-
ko pesem. Nekateri pojete že
leta in desetletja, drugi mlajše
pevke in pevci, le nekaj let.
V Vsem gre moje in naše iskrenopriznanje.Peti je treba najprej z veseljem
in navdušenjem in Slovenci
smo, hvala Bogu, tako rekoč
pevski narod...
Petje nas spremlja od rojstva
do smrti. Poje se ob rojstvu
in krstu, pri porokah, zako-
nih in pogrebih. Vi cerkve-
ne pevke in pevci pojete
bolj ali manj redno pri vsaki
nedeljski sveti maši. In to
pomeni vsaj 50 ali 60-krat v
letu. Hvala vam za to in do-
bri Bog naj vsem stoterno
povrne!
Toda naj rečem še besedo
ali dve o cerkvenem petju.
Z razliko od ljudskega, na-
rodnega ali laičnega petja, v
cerkvi ne pojete le sebi, svo-
jemu srcu, veselju in
ušesom, ampak pojete v
službi Bogu in vsem zbra-
nim vernikom.
In o takem petju je sv. Av-
guštin škof in cerkveni
učitelj že pred 1600 leti za-
pisal: »Dragi pevci in pevke,
pojte ne le z grlom, ampak
s srcem in z vero. Vi sami
postanite to, kar Bogu poje-
te. Tako bo vaše petje posta-
lo daritev.
Pevci ste skupaj z duhovni-
kom sestavni, aktivni člani
cerkvenega bogoslužja. Vi
povzdigujete skupno molitev
k Bogu; lepšate bogoslužje in
ga delate živega, če se vam kdo
od duhovnikov kdaj pozabi
zahvaliti, naj se vam za to vaše
redno, hvalevredno, požrtvo-
valno delo, danes sam zahva-
lim. Naj se vaši glasovi in vaša
srca še naprej radostno dviga-
jo visoko k Bogu.
Iskrena hvala za vaše delo, za
vse vaje in nastope. In Bog naj
vam da, da boste nekoč, pri
Bogu v nebesih peli hvalnice
med angeli in svetniki pri ne-
beškem bogoslužju.
In še na eno misel bi vas rad
in vse poslušalke in poslušalce
opozoril. Pevci so ponavadi
veseli in srečni ljudje. Po-
slušanje glasbe in petja nam
na splošno pomaga. Velika
večina ljudi rada poje in rada
posluša lepo petje. Nimamo
sicer vsi enakih okusov, a veli-
ka večina ljudi si rada poje,
žvižga, brunda. ob lepih me-
lodijah in lepi glasbi.
In to ne le v cerkvi, ampak tu-
di ob koncertih izven cerkve,
v avtu, ob poslušanju radia.
Pojemo ob delu in na spreho-
dih, v avtu, v šoli, na cesti, po-
jemo pri zabavah
in ob razvedrilih.
Pojemo ob prazni-
kih, ob nedeljah in
med tednom. Poje-
mo v vseh letnih
in cerkvenih časih.
Različne so po vse-
bini in melodijah
božične, veliko-
nočne, evharistične, Marijine
in postne pesmi. Lepe s pet-
jem, bogate so naše svete maše
in verski obredi, če smem reči,
po 34 letih, ko sem v službi v
Italiji, veliko lepša so naša ver-
ska bogoslužja prav zaradi le-
pega, veselega in
ubranega petja,
kot so to obredi v
italijanskem jezi-
ku.
Zato bodimo hva-
ležni Bogu in pev-
kam in pevcem.
Bodimo hvaležni
za lep glas in za
posluh za to, da
imamo pevske
zbore, oganiste in
zborovodje.
Le kaj bi bilo iz
našega bogo-
služja, če ne bi bi-
lo orgel in petja.
Žalostna bi bila
sveta maša, veliko
bolj pusta in dol-
gočasna.
Zato drage po-
slušalce in po-
slušalci: ljubite le-
po petje, saj prav
ob petju in po-
slušanju začuti-
mo lepoto svetih
besedil, verskih
resnic in globino
vere ter se za nebesa in ne-
beško veselje pripravljamo.
Vsem nastopajočim pevskim
zborom želim uspešen pevski
nastop in vam, drage poslušal-
ke in poslušalci, pa veselo in
aktivno poslušanje.
Iskrena hvala, da ste mi pri-
sluhnili. vsem želim duhovno
versko bogat postni čas, da bo
velikonočna aleluja še lepše
občutena. Hvala in Bog vas
živi!
Cerkveni in družbeni antislovar (33b)
G kot GLASBA 2
  o govorimo zlasti o cerkve-
ni glasbi, smo dolžni nave-
sti tudi kaj, kar piše v odlo-
kih zadnjega vesoljnega cerkvene-
ga zbora, 2. Vatikanskega namreč
(2. VCZ), da ne bo spet kdo govo-
ril, češ da se nekateri držimo le ti-
stega, kar je odločil tridentinski
koncil. Dogmatična konstitucija o
svetem bogoslužju, Sacrosanctum
concilium (SC), pravi v točki 116
takole: “Cerkev priznava gregori-
jansko petje kot petje, ki je lastno
rimski liturgiji. Zato naj mu v li-
turgiji, v enakih pogojih, vselej gre
poglavitno mesto”. Ni treba torej,
da veliko gledamo in raziskujemo,
zato da bi ugotovili, kako so števil-
ne “novosti”, ki so bile uvedene
po Koncilu (vselej z veliko začet-
nico!) proti sami črki tega istega
Koncila. Seveda se bodo takoj ogla-
sili tisti, ki mahajo s slogom “duha
koncila”, ki pa ga je papež Bene-
dikt XVI. še kot kardinal, pa tudi
kasneje, vselej označeval za “fan-
tomatičnega”, tega “duha”, nam-
reč. Spreobrnjeni ameriški prote-
stantski blogger in pisec Shane
Schaetzel se, recimo, ko piše o po-
trebnosti 2. VCZ za kolikor to-
likšen obstoj katoliške Cerkve,
strinja s papežem Ratzingerjem,
saj pravi, da je duh koncila enak
črki taistega. Lahko bi gledali še
naprej, da še vedno velja, da tudi,
ko se, recimo, igra pri bogoslužju
kitaro, jo je še vedno dovoljeno
igrati le na klasični način, a seveda
“duh koncila” pravi drugače, kot
že dolgo vidimo, potem pa imamo
prave rokovske in metalske kon-
certe, z ojačevalci, ozvočenjem in
vsem, prav kakor zasledimo pri
raznih protestantskih skupnostih.
Prav tako nimamo več češčenja,
temveč raje slavljenje. Tišino, mir
in spokojnost je tako zamenjalo,
skakanje, mahanje in kriljenje z ro-
kami, skandiranje, ploskanje… Po
letih rokovskih in metalskih kon-
certov in podobnih reči, človek
išče malo miru, potem pa najde
po cerkvah in drugih “eventih”
prav iste zadeve, le da imajo morda
neko krščansko noto, ki je včasih
K precej daljna in ohlapna. Vsekakorse na tak način zagovarja logikasveta, ki pravi, da se je vselej treba
zabavati, se “imeti fajn”, si dati
duška, izraziti svoja čustva, iskre-
nost, spontanost… Pustimo ob
strani, da je danes lahko “sklada-
telj” že kdorkoli, a vsekakor od to-
vrstnih “liturgičnih” glasbenih
vložkov, med katere stlačijo še sve-
to mašo, če uspe, ni težko priti do
tega, da se lepe, častitljive in celo
starodavne cerkvene stavbe, ki ni-
so bile zgrajene za tovrstne zadeve,
spremenijo v koncertne in kongre-
sne dvorane, ali celo v snemalne
studie, kot se je tudi že primerilo v
bližnjih krajih. Povsod torej samo
profano, nikjer prostora za malo
svete tišine in podobnega svetega
ozračja. Izgovor je znan – strah
pred tem, da mladih ne bi bilo več
zraven. Smo gotovi, če pustimo, da
so sedanji mladi v cerkvi vsaj sred-
njih let in napol plešasti, da pa
mladih ne bi zanimalo, če bi bilo
v cerkvi več gregorijanskega petja,
orgelske bogoslužne spremljave,
lepega bogoslužnega zborovskega
in ljudskega petja? Nekdo je, reci-
mo, v Nemčiji zasledil prav to, da
mlade te stvari zanimajo. Ne vem,
ali je lažja pot vselej tudi boljša, saj
vzeti kitare in malo spremljati z
akordi ni težko, za boljšo glasbo v
cerkvi pa se je potrebno potruditi.
Če bi uporabili, recimo, svetogor-
sko podobo kot pladenj za čaj in
kavo, bi rekli, da je “greh”. Da pa
vstopimo v starodavno katedralo
in se tam tistih par preostalih žalu-
jočih dere ob spremljavi dveh,
treh, štirih kitar pa ne? Naj razu-
me, kdor more. Kako je bilo, reci-
mo, vsem navzočim na pogrebih
lepo, ko je ameriški župnik nekaj
svojih strežnikov naučil koral “In
paradisum”, kjer je rečeno, naj po-
kojnega v nebesa popeljejo ange-
li… Verjamem, saj si tega potem ni
težko lepo in živo predstavljati.
Kaže, da bi vendarle veljalo posku-
siti kaj v tej smeri, ne pa le v smeri
zabave, kratkotrajnega uživanja in
čustev.
Andrej Vončina
Postno razmišljanje
Za skupno dobro
  b novem letu se sproži
pravo tekmovanje: obja-
vljanje podatkov, dogod-
kov, dejstev, ocen, statistik, pred-
videvanj. Bil sem presenečen in za-
grenjen, ko sem odkril, da ima na
tem našem svetu samo 8 mogot-
cev pod palcem več, kot ima ena
milijarda in šeststo milijonov re-
vežev. Je to mogoče? Do kdaj? …
Eden zadnjih znakov razdeljenosti
in neenakosti je po vsej verjetnosti
predsednik Donald Trump z novi-
mi kilometri “obrambnega zidu”
in zavračanjem migrantov iz mu-
slimanskih dežel, čeprav ima Or-
ganizacija združenih narodov to
početje za “ilegalno in bedno”… S
tem v zvezi so me pretresle solze
mehiške matere, ki so jo po dvaj-
setih letih izgnali iz Združenih
držav Amerike, kljub temu da sta
otroka, šestnajstletni sin in trinaj-
stletna hčerka, tu državljana, ker
jih je tu rodila.
Po drugi strani občudujemo pa-
peža Frančiška, ki mu ni tuja uso-
da nobenega človeškega bitja.
Vztrajno se postavlja na stran ubo-
gih, na sto načinov izkoriščanih,
zasužnjenih otrok, žrtev vojn,
trgovine z organi… Njegovi prefe-
renčni obiski vodijo tja, kjer je sti-
ska. Tako na predvečer odpiranja
leta usmiljenja s telefonom doseže
celico na smrt obsojenega… Od
O kod mu ta energija? … Zadnji pe-tek februarja je resno opozoril navprašanje pomanjkanja vode.
Sprejel je udeležence, same stro-
kovnjake s področja okolja, ki so
se na pobudo Papeške Akademije
za socialne vede zbrali na seminar-
ju, da bi obravnavali “človekovo
pravico do vode” in se vprašali,
kakšna je svetovna politika z upra-
vljanjem vode in ravnanje z okol-
jem. Pri tem ni skrival zaskrbljeno-
sti v zvezi s perečim vprašanjem.
Dobesedno je rekel: “Sprašujem
se, ali se v tej “tretji svetovni vojni”
po kosih morda ne približujemo
veliki svetovni vojni za vodo”. Ho-
tel je reči, da se moramo “zbuditi
spričo perečih potreb po vodi in
njenem bistvenem pomenu za do-
brobit človeštva”. Saj vsak dan ti-
soč otrok umre zaradi bolezni, ki
so povezane z vodo, in milijoni
uporabljajo umazano, nezdravo
vodo.
Ta papeževa skrb izraža dejstvo, da
je v središču krščanske misli in
krščanskega srca: človek. Tisti člo-
vek, ki pripada isti družini, eni sa-
mi družini.
Leta 2004 je izšel Kompendij
družbenega nauka Cerkve (pa-
peški svet Pravičnost in mir, Kom-
pendij družbenega nauka Cerkve,
Ljubljana (Družina), 2007, origi-
nal 2004), ki ob vstopu v tretje ti-
sočletje v zgoščeni obliki razgrinja
pogled na človeka, na njegovo do-
stojanstvo in poklicanost k
občestvu. Izhaja iz dejstva, da smo
vsi “Očeta enega sinovi, ljudje vsi
bratje, bratje vsi narodi” (France
Prešeren, Krst pri Savici), kot se je
izrazil naš Prešeren. S tem doku-
mentom želi Cerkev prispevati re-
snico o človekovem mestu v nara-
vi in družbi, s čimer se ubadajo ci-
vilizacije in kulture in se v njih
izraža modrost človeštva.
Bolj ko listam po tej zajetni knjigi,
bolj prihajam do prepričanja, da je
ta kompendij udejanjen v papežu
Frančišku. Ta mož v belem, sedaj
že z osmimi križi na plečih, ima v
sebi močno usidrano novo vizijo
o človeku, o vsakem posamezniku
kot nosilcu enkratnega dostojan-
stva in o človeštvu kot družini. Vo-
di ga prepričanje, da zemlja pripa-
da Bogu in on jo podarja svojim
otrokom, da bi na njej živeli kot
bratje. Njegovo ravnanje ni zgolj
teorija, ki temelji na družbenem
nauku, ampak življenje, on je živo
uresničenje tega nauka. Lahko na-
vedem njegovo čestitko ob zapri-
segi predsednika Trumpa: “Spom-
ni se ubogih in izključenih”! In ob
inavguralnem govoru mu je poslal
voščila z zagotovilom, da bo zanj
prosil vsemogočnega Boga: V
času, “ko našo družino človeštva
tarejo hude krize, ki zahtevajo dal-
jnovidne in združene politčne od-
govore, prosim Boga, da bodo vaše
odločitve vodile bogate duhovne
in etične vrednote, ki so oblikova-
le zgodovino ameriškega ljudstva
in njegovo zavzetost za pospešek
človeškega dostojanstva in svobo-
de celotnega sveta”. Izzivajoče no-
vinarje je zavrnil s tem, da ne daje
ocen o ljudeh v politiki. “Hočem
samo vedeti, kakšno trpljenje nek-
do povzroča ubogim in zaposta-
vljenim s svojim ravnanjem”. Zato
so pomenljive njegove besede
pred enim letom v Me-
hiki: “Človek, ki misli
samo na izgradnjo zidov
in ne mostov, ni kri-
stjan” (Po zgodovin-
skem srečanju z mo-
skovskim pravoslavnim
patriarhom Kirilom v
Havani je obiskal Mehi-
ko. Pred zidom, ki jo deli
od ZDA, je brez dlake na
jeziku obsodil nasilje zo-
per ljudi, ki v obupu
skušajo prekoračiti mejo
med Ciudad Juarez in El
Paso).
Vizija človeka in sveta, s
katero nas in človeštvo
obdarja Frančišek, je
diametralno nasprotje s
Trumpovim imperiali-
stičnim in protekcioni-
stičnim pristopom. Zraven njega
bi lahko stopili v vrsto še drugi,
čeprav drugačnega kova. Naj ome-
nim načela argentinskega Mauri-
cia Macrija in filipinskega Rodriga
Duterteja (ki je Obamo opsoval s
“sinom vlačuge”, ker je terjal
obračun za mnoštvo nedolžno po-
bitih), ali z diktaturo “carja” Vla-
dimirja Putina nad prostranstvi
Rusije … in še drugih, vse do
turškega “kalifa” Erdogana in bru-
talnega sistema Kim Jong-una v
Severni Koreji. In pristali bi v po-
lemiki v zvezi z britanskim “bre-
xit”.
Vizija papeža Bergoglia je vznikni-
la iz srca razodetja, a ta je Ljube-
zen: Bog Ljubezen. Omenjeni
Prešernovi verzi niso nič drugega
kot poudarek prvih besed, ki jih
Kristus polaga v naša usta: Oče
naš. Besedi, ki povesta vse. In
Frančišek ju živi z neomajnim pre-
pričanjem, da Bog ne spi, ampak
je na delu tudi danes, v času, ko ne
doživljamo samo “dobo spre-
memb, ampak živimo v spremen-
jeni dobi”, in od nas pričakuje, da
“probleme jemljeno kot izzive in
ne kot ovire” (Prim. Firenze, 10.
11. 2015).
Zato me on spodbuja, da vsako ju-
tro, ko odprem vrata naše strun-
janske cerkve Matere Prikazanja,
stopim na plano. Pred mano je
svet s svojim prostranstvom.
Začne se z morjem ob vnožju
vzpetine, na katero je položena
cerkev. Tu izgovarjam ti besedi. In
iz mene privre hvalnica, prošnja –
v imenu celega človeštva. “Oče
naš”. V sebi začutim, da pripadam
tej družini. Da ta družina pripada
meni, ker smo vsi, prav vsi Njego-
vi.
Bojan M. Ravbar
G. Žarko Škerlj
Bazovica / Primorska poje
“Eno je peti na koncertnih odrih,
drugo pa je peti v cerkvi!”
Kristjani in družba 16. marca 2017 5
  P. Marko Ivan Rupnik v Verdijevem gledališču ob prazniku mestnih zavetnikov
“Novost Cerkve je drugačen način življenja”!
GORICA 
  a bi razmislili o sebi
in svetu, v katerem
živimo v sedanjem
trenutku, je goriška nadško-
fija ob prazniku mestnih za-
vetnikov sv. Hilarija in Taci-
jana letos imela v gosteh je-
zuita p. Marka Ivana Rupni-
ka. Glavno srečanje je bilo v
ponedeljek, 13. marca, ko je
imel p. Rupnik v večernih
urah v Verdijevem gleda-
lišču lectio magistralis na te-
mo Zahod na razpotju:
krščanstvo je upanje? Nekaj
besed je o njem povedal
urednik škofijskega tednika
Mauro Ungaro, nadškof
msgr. Carlo Roberto Maria
Redaelli pa je v uvodnem
pozdravu dejal, da je patra
rad povabil že zato, ker je v
svoji pastoralni izkušnji na
Goriškem pred 30 leti navezal ve-
liko stikov; pa tudi zato, ker bi
nam kot umetnik in teolog s svo-
jimi bogatimi izkušnjami in poz-
navanjem Evrope lahko poma-
gal se odpreti upanju v prihod-
nost in uvideti, kakšen je lahko
domet naše vere.
Rupnikovo razmišljanje je bilo
dragocena sinteza, sad študija,
spoznanj, modrosti, izkušenj in
srečanj izobraženca, ki se je na-
pajal in se še napaja pri svetih
možeh preteklosti in velikih du-
hovih našega časa. Besede,
prežete z življenjem, in misli teo-
loga, ki se dan za dnem
prečiščuje v ognju molitve in
bratskih srečanjih znotraj rim-
skega Centra Aletti, ki ga vodi, in
po vsem svetu.
Vprašanje, kam gre Evropa, je že
več časa na dnevnem redu. O
tem je p. Rupnik kot profesor na
papeških univerzah že razpra-
vljal s sv. Janezom Pavlom II., pa-
pežem, ki mu je “spremenil
življenje”. Izhajajoč iz tistih raz-
mišljanj je še naprej razvil svoje
misli o tem, kje izvira Evropa in
kakšne so njene perspektive da-
nes. Evropa se je v bistvu rodila
v ozadju rojstva krščanstva. V živ
organizem so se združile tri raz-
sežnosti: judovsko-krščanska ver-
ska dimenzija, velika grška mi-
selna razsežnost in rimska orga-
niziranost. Po 1500 letih se je
Evropa začela osvobajati judov-
sko-krščanske razsežnosti. “To ji
je tudi uspelo”. Rešila se je
krščanstva nekega tipa, danes pa
trpi, ker je misel prešla na zna-
nost, ogromna pravna zgradba
pa postaja z več vidikov vedno
bolj dušljiva.
Novost, s katero so se pojavili kri-
stjani, je bila močna: vsa antika
je iskala odgovor na vprašanje o
odnosu med stvarstvom in bo-
gom, med človeškim in božjim.
Enkrat je gospodoval eden, dru-
gič drugi. Sistemi namreč ne
združujejo! Tega niso zmožni ne
miselni ne pravni ne gospodar-
ski ne politični sistemi.
Kristjani so torej prišli na dan “z
novim načinom bivanja”: živeli
so kot osebe v odnosu. Ker je ose-
ba bitje odnosov, povezuje na
svoboden način. “Če rečem
'žena', je to oseba, ki živi od od-
nosa z možem; drugače bi rekel
'ženska' ali 'vdova'. Če rečem
'oče', je to nekdo, ki ima otroka.
Če rečem 'otrok', je to zato, ker
mu je nekdo dal življenje”. To
novost je prinesel krščanski Bog.
Jezus Kristus je združil v sebi
božje in človeško. Ker je Božje
življenje koinonia, občestvo, svo-
bodna ljubezen, se v Jezusu Kri-
stusu božje in človeško združuje-
D
ta na svoboden način. “Ta no-
vost je kristjane opojila. Končala
se je vojna med človekom in Bo-
gom! Združila sta se v ljubezni,
v svobodni privolitvi”. Kristus ne
živi “po naravi”, temveč “kot
oseba”, po novem načelu, na
oseben in svoboden način. “Ko
bi živel po človeški naravi, ne bi
končal na križu”, saj se človeška
narava izogiba križa. Kristjani so
odkrili, da lahko darujejo svoje
življenje, ker so prejeli Božje
življenje. “Odkrili so, da lahko
od lakote umrejo ob polni skledi;
ker so svobodni. Odkrili so, da
lahko hodijo po vodi, da niso več
podrejeni nekaterim determiniz-
mom”. Janezov evangelij, ki je
bil napisan zadnji, glede novega
načina bivanja pove še največ.
“Življenje enega je povezano z
življenjem drugega. Nihče se ne
more osamiti. Smo telo. In to te-
lo rešuje”. Življenje nas sili, da
zapuščamo domove in se
srečujemo, da bi začeli živeti to,
kar smo: evharistija, Kristusovo
telo. “Vi ste temelj Cerkve in
evharistije”, je dejal eden naj-
večjih cerkvenih očetov, sv. Ja-
nez Zlatousti (4. stol. po Kr.).
“Brez Cerkve ni Kristusovega te-
lesa. Mi smo Kristusovo telo”. To
je pomenilo začetek krščanstva:
živeti svobodno kot Božji otroci.
“Bog ni bog, je oče!... In z
očetom sedeš k mizi in se pogo-
voriš”.
Krščanstvo je nato “stopilo v ce-
sarstvo” v upanju, da bo tako
poenotilo vse vesolje v Kristusu
Jezusu, da bi prepojilo vse, kar
obstaja, od ekonomije do trgovi-
ne, kulture itd. itd. Po nekaj de-
setletjih je veliki ekseget antio-
hijske šole Teodor iz Mopsuestije
(4. -5. stol.) opozoril, da se stvari
ne bodo izšle. Prevelike množice
brez izkušnje te novosti so stopi-
le v Cerkev, ne da bi znale nare-
diti niti znamenje križa... “Cesar-
stvo se je izkazalo za pravo past”.
Zgolj iz koristi je sprejelo krščan-
stvo, da bi imelo podporo pri or-
ganizaciji življenja, morale, etike
itd. Znotraj Cerkve so bili nav-
dušeni, da bodo koristni
družbi... “To je bila past”, saj ti-
sti, ki niso sinovi, ne vedo, kaj
pomeni imeti očeta... Vse je po-
stajalo težko. “Moje biološko
življenje me ne vodi do tega, da
se darujem zate. To dela Božje
življenje”. Cerkev je začela učiti
ljudi, izoblikovati nauk, ki ga je
bilo treba uresničevati. “In po-
stali smo cersarska religija”. Cer-
kveno oblast so ljudje vedno bolj
dojemali prek kategorij cesar-
stva. Nauk je zajemal vedno več
plati življenja, dopuščal je vedno
manj svobode, v pozabo je šla
svobodna privolitev. Jezusove
besede “Kdor me ljubi, spolnjuje
moje besede”, so postale: “Kdor
živi v cesarstvu, mora živeti, kot
velim jaz”.
Tako so kristjani začeli tajiti Kal-
cedonski koncil (l. 451), svobod-
no združitev božjega s člo-
veškim. Božje so vedno bolj
enačili z idealnim, z mislijo, z
naukom. Zapustili so simbo-
lično miselnost. “Simbol lahko
razume samo, kdor ljubi... Lju-
bljena oseba v prstanu ne vidi
kosa zlata, temveč obličje, po-
gled, oči, glas. Kdor ne ljubi, v
prstanu vidi zgolj predmet iz zla-
tarne”.
Cerkev je vedno ostala Cerkev,
nevesta. Svetniki so vedno obsta-
jali. Kristus je umrl in vstal in živi
v svoji Cerkvi, “ni mogoče ga
spet umoriti”. Krščanstva ni mo-
goče izničiti in izbrisati z zemlje,
kristjanov ni mogoče iztrebiti.
Teorijo lahko izničijo, vere in
teologije pa ne morejo, ker kri-
stjani živijo. Ko je Kristus umrl,
se je zdelo, da gre za poraz; in
vendar se je takrat vse skupaj šele
začelo.
Po nekaj stoletjih se je začela po-
rajati želja po begu, potreba po
samostojnosti, po tem, da bi se
rešili krščanstva. Kot je dejal ve-
liki ruski mislec Vladimir Solov-
jov (1853-1900), to ni hudo, saj
je šlo za lažno podobo krščan-
stva. Prve kristjane je opojila svo-
boda v ljubezni z osebo Jezusa
Kristusa. Po 12 stoletjih je božje
nadvladalo nad človeškim. Božje
je pomenilo metafizično, veza-
no na nauk in ideal. To pa ni bilo
več krščanstvo.
Prišli smo do modernega veka.
Cesarstva so se razkrojila, nastale
so manjše, posamezne države.
Ker je renesančna kultura kla-
sična, osnovana na posamezni-
ku, je pokopala simbol in pojem
osebe ter izbrala posameznika in
skupino. V kulturi se uveljavljajo
posamezniki. Ideal je popolnost
posameznika. In popoln posa-
meznik izpopolnjuje posamezno
državo. Do tega je prišlo, ker so
skušali ločiti božje od človeške-
ga, ker so pretiravali z božjim in
zatrli človeško. Človek je zato
čutil potrebo po samostojnosti.
Epicenter vsega je postal človek.
Moderni čas pa se ni otresel
krščanske vere, temveč se je ho-
tel rešiti monistične kulture, v
kateri ni več prostora za ra-
zličnost. “Nastal je kot želja po
avtonomiji drugačnega, končal
pa kot nesposobnost enotnosti
med drugačnostmi”.
Manjkala je občestvenost, nasta-
la je vizija boga-tirana, ki gospo-
duje. Prišlo je tudi do “nevarne”
povezave država-narod-religija.
“Si Italijan? Torej si katoličan”!
Ko je p. Rupnik proučeval homi-
letiko 18. in 19. stol., je v njej
našel presnetljivo dosti poudar-
kov na popolnosti posameznika,
celo vrsto dolžnosti in prepove-
di; celo ljubezen je bila uvrščena
med etično-moralne vrednote,
ki jih je treba doseči.
Individualizem je resnično prišel
do zadnje postaje. Solovjov je že
leta 1880 zapisal, da posamezni
egoistični interes, atomizem v
življenju, znanosti in umetnosti
so zadnje besede zahodne civili-
zacije. Individualizem pomeni
pravo sekularizacijo. Kristjane je
resnično najbolj uničila indivi-
dualistična kultura, izguba ose-
be, jaza, ki je ljubljen in vključuje
drugega. Izguba pojmovanja, da
je življenje nekoga vezano z
življenjem drugega. V individua-
lizmu tega ni. Oseba razodeva
drugega: žena razodeva moža,
otroci razodevajo starše. Posa-
meznik razodeva le sebe, je dejal
ruski filozof Nikolaj Berdjajev
(1874-1948). Kaj so razodeli po-
polni kristjani? Svojo popolnost.
Komu je koristila? Lastni slavi in
hvali. Popolnost nekoga ne pri-
vlačuje nikogar k Bogu, kajti tisti
nekdo razodeva sam sebe in ne
tega, kar je Bog naredil v njem.
Posameznik, ki želi biti popoln,
ne potrebuje odrešenja. Kot je
dejal Pavel Evdokimov (1901-
1970), je svet prepoznal v Cerkvi
lastno hčer. Namesto da bi rešili
svet, smo postali podobni svetu.
A Cerkev lahko kaj pove svetu, če
je svobodna, ne pa, če je enaka
svetu (Alexander Schmemann,
1921-1983).
Krščanska vera ni nekaj, kar bi
osvojili junaki, temveč sprejetje
novega življenja za najšibkejše,
najbolj krhke, najrevnejše, naj-
bolj grešne. Tisti, ki jim vse uspe,
niso nikdar srečali Kristusa. Ved-
no so ga zavrnili. S Kristosovim
križanjem smo rekli Očetu:
'Nočemo daru! Hočemo nagra-
do za naša prizadevanja'. Če Bog
je oče, do njega lahko pridemo
samo kot otroci. Drugače ga ne
spoznamo.
V Evropi, v kateri je vse razdro-
bljeno, manjka načelo, ki bi
vse združevalo. To lahko stori
le oseba, ljubezen, ki povezu-
je. Solovjov, ki je pisal in go-
voril arabsko, je tudi zapisal
hudo, a zelo resnično in ak-
tualno misel: 'Ker je celo ek-
skluzivistični monizem boljši
od atomizma, do katerega je
prišla naša civilizacija; ker je
celo slabo načelo boljše od po-
polne anarhije ali poman-
jkanja smisla; ker je prvi tre-
nutek evolucije boljši od dru-
gega, bo islamski vzhod boljši
od zahodne civilizacije'. Evro-
pa si je to sama nakopala, ker
je hotela biti karkoli drugega,
toda ne krščanska. Trenutek je
dramatičen.
Berdjajev je zapisal, da je epi-
log naše kulture subjektivi-
zem, praznina vsega, človek v
središču, ki odkrije, da je popol-
noma nesposoben upravljati
življenje, saj ga sam nima in niti
ne ceni. Pred kakšnimi izzivi to-
rej stojimo danes?
“Naš čas je izreden”, je krepko
zatrdil p. Rupnik. Scenografija je
perfektna za veliko dobo krščan-
ske vere (in ne religije!). Janezu
Pavlu II. in Benediktu XVI. je že
bilo jasno, da se je Konstantino-
va Cerkev iztekla; Frančišek tudi
s pogumnimi dejanji dokazuje,
da mu je to še bolj jasno. “Če se
taka Cerkev še ni končala, bo po-
kopana. Bolje pa je, da z njo pre-
nehamo mi”. Cerkve, ki se na-
slanja na cesarstvo oz. državo, ni
več. Te dobe je konec. Sedanji pa-
pež je zelo resno vzel Drugi vati-
kanski koncil. Ta cerkveni zbor
je bil namreč sklican prav zato,
da bi zarisali pot Cerkve, ki bi ne
bila več strukturirana kot
poldržavna, ampak kot litur-
gično-teološka struktura, ki go-
vori o drugačnem načinu bivan-
ja človeštva. “Novost Cerkve je
drugačen način življenja”!
V našem času bi morali med
drugim korenito premisliti du-
hovščino; ta ne more več biti
“skupek poldržavnih funkcio-
narjev”, ki upravljajo teritorialne
enote. “V Normandiji sem spoz-
nal župnika, ki upravlja 48 žup-
nij”... Pred nami je velika ura
odrešitve. Premisliti bi morali tu-
di duhovniško formacijo. Škofje
po Evropi se resno sprašujejo tu-
di o tem vprašanju. Premisliti je
treba sam teološki okvir: ta ne
more biti osnovan na filozofiji,
ki nima nič opravka z vero. Treba
je začeti s pravo teološko inteli-
genco, ki se rojeva v novem
življenju. Prva Cerkev je raz-
mišljala tako, kot je živela; mo-
derna doba nas je učila, da živi-
mo tako, kot razmišljamo: naj-
prej osvojimo nauk, nato živimo
po njem.
Preroštvo, ki danes čaka Cerkev,
je osvobojenje, odrešitev, prehod
od religije do vere. O tem govo-
rijo Schmemann, Berdjajev, pa-
pež Frančišek idr. Religija je
struktura, ki upravlja odnos med
človekom in Bogom; sloni na
človekovih prizadevanjih. Vsak-
do bo na koncu ali nagrajen ali
kaznovan. Kot trdi tudi sv. Pavel,
pa je vera sprejem novega
življenja, v katerem je življenje
enega povezano z drugim. Vera
je za Pavla sprejemanje. Oznan-
jevanje evangelija je Božje delo,
ki poživlja moške in ženske
(Kor); je razodetje Boga, ne pa
naše pridnosti. “Ni treba, da na-
redimo nič! Najtežja človeška de-
javnost je sprejemanje. Ko žen-
ska sprejme, ne bo nikdar več,
kot je bila prej. Postala bo mati”.
Ko človek sprejme Boga, postane
novi človek. Naš napor je Ga
sprejeti, nato pa z Njim sodelo-
vati. “In vse se spremeni”!
Spreobrniti se moramo in opu-
stiti človeški napor, da bi zado-
voljili Boga, si prikupili njegovo
naklonjenost. Bog nas ni pokli-
cal na svet, da bi gradili vzpore-
den svet, temveč da bi rešili ta
svet, v katerem živimo. Poslani
smo v ta svet!
Kristus naroča, naj bomo sol in
kvas. S tem pove jasno besedo
tudi o številčnosti kristjanov.
“Zdravje Cerkve se ne meri s šte-
vilkami”; v preteklosti se je mar-
sikaj zdelo katoliško, pa ni bilo
vedno tako. Če je soli premalo
ali preveč, hrana ni dobra. No-
ben narod ne more v celoti lju-
biti Kristusa. “Obstaja drug
način, da rešimo svet”. Ne mo-
rejo vsi postati katoličani. “Do-
volj je malo soli in hrana je do-
bra. Dovolj je malo kvasa in testo
bo prekvašeno”. Kristus je pomi-
slil na odrešenje sveta prek svo-
jega telesa, ki je Cerkev, torej ni
številčna večina, temveč sol, kvas
in luč. “Danes ne smemo biti po-
trti! Ta čas, ki ga zaznamuje
Frančiškov pontifikat, je čudo-
vit”. Kdor je navezan na oblast,
tega seveda ne bo razumel, “toda
mi gledamo na življenje in
življenje je nekaj drugega”. To je
ura, ko se razodeva to, kar v re-
snici smo, če vzamemo zares sve-
ti krst ali vsaj spravo. Lahko po-
kažemo življenje, ki se razodeva
v nas; nismo mi tisti, ki moramo
ustvariti to življenje! Življenje sa-
mo sprašuje, da bi ga razodeli. In
razlika je velika. Spreobrniti se
pomeni “iti preko misli”, zapu-
stiti poldržavno Cerkev in biti li-
turgična, evharistična Cerkev,
kvas, ki prekvaša ta svet. Pojdimo
preko tega, kar smo doslej misli-
li! Odkrijmo nove stvarnosti!
Naša vera je vera luči. V pravi luči
se vidijo stvari. Telo, ki je osve-
tljeno od znotraj, je popolnoma
drugačno: spremeni se v videzu
in odnosih, spremeni se odnos
do močnih čustev. To je naša ve-
ra - stvar luči. “Kristjani smo lah-
ko tudi revni, šibki in krhki, smo
pa lepi; kajti lepota je stvarnost,
prežeta z uresničeno ljubeznijo.
Je luč brez zatona”. Kot taki gle-
damo z drugačnimi očmi; ne
iščemo več perfekcionizmov
oblik, ampak luč, ki prihaja od
znotraj in spreminja vse. Lepota
ni neka oblika, temveč večpla-
stna stvarnost. “Zaljubljeni smo
v tako lepoto! Svet vidi eno samo
plast, mi jih vidimo petdeset”.
Če hočemo učiti in kazati s
prstom, bodo vsi zbežali. Če pa
ljudje začnejo videti malo
življenja, se bodo približali.
Večer v Verdijevem gledališču je
p. Rupnik sklenil predavanje z
mislijo Dostojevskega: “Ko bi od-
kril, da resnica ni Kristus, jaz
grem s Kristusom“!
Danijel Devetak
P. Marko Ivan Rupnik in Mauro Ungaro (foto dpd)
Danes ne smemo 
biti potrti! Čas, 
ki ga zaznamuje
Frančiškov 
pontifikat, 
je čudovit!
Ne miselni ne
pravni ne 
gospodarski ne
politični sistemi
ne združujejo! 
Goriška16. marca 20176
  troška revija Pastirček je
ob 70. obletnici izha-
janja nedavno izdala
pesmarico z izborom skladb Pa-
tricka Quaggiata, ki so izšle v re-
viji. Zbirko z naslovom Pesmi za
mlada grla so predstavili 7. mar-
ca v komorni dvorani Kulturne-
ga centra Lojze Bratuž v Gorici.
V imenu Pastirčka, ki je pesma-
rico pripravil, in v imenu Zadru-
ge Goriška Mohorjeva, ki jo je
založila, je “velike in male pa-
stirčke” pozdravil urednik Mari-
jan Markežič. Povedal je, da je to
že peta pesmarica Pastirčka, ki je
- prav tako kot revija - zunaj pre-
prosta, po vsebini pa globoka;
ilustrirala jo je Polona Lisjak, ti-
skala pa Grafica Goriziana, s ka-
tero Pastirček zgledno sodeluje.
Ob okrogli obletnici je Pastirček
O skupno z Ognjiščem že objavilknjigo pesmi Berte Golob IzBožje roke za otroke; namen ima
izdati še izbor vinjet priljublje-
nega Packota in zbirko odrskih
prizorčkov Lučke Susič.
Na večeru sta po dve pesmi iz
zbirke zapela Otroški pevski zbor
Veseljaki pod vodstvom Lucije
Lavrenčič in ob klavirski sprem-
ljavi Vide Gallo ter Mladinski
pevski zbor Emil Komel pod
vodstvom Damijane Čevdek Jug
ob klavirski spremljavi Ingrid
Mačus.
Zbirko je predstavila Mateja Čer-
nic v pogovoru z avtorjem, Pa-
trickom Quaggiatom. O sklada-
telju in prijatelju je povedala, da
je vsestranski glasbenik, sklada-
telj, zborovski dirigent, dirigent
pihalnih orkestrov, glasbeni pe-
beljaka, Filipa Terčelja. Tematika
zbirke se vije okrog otroških tem:
živalice se predstavljajo v ra-
zličnih letnih časih, največ pe-
smi je posvečenih zimi, posebno
priljubljene so jesenske. Quag-
giatovo pisanje odlikuje “topel
in mil občutek jesenskih barv, ki
se uležejo na naravo in človeka
ne z žalostjo, ampak s prijetno
umirjenostjo”, je povedala Ma-
teja Černic. Kar se tiče instru-
mentalne spremljave, še največ
uporablja klavir, pa tudi razna
tolkala, harfo, kitaro, kljunasto
flavto ali t. i. telesna tolkala.
Spremljava ni nikoli banalna: po
eni strani so zborovske linije zelo
spevne in enostavne: to je bi-
stven element, ki odlikuje zbir-
ko, saj so skladbe namenjene
najprej društvenim in šolskim
zborom. Enostavne linije sklada-
telj bogati s harmonsko bogato
spremljavo. Drug prepoznaven
element je ritem, je še povedala
dirigentka: pesmi so zlasti v
spremljavi zelo bogate z ritmom,
kar jim daje posebno svežino in
otroke zelo motivira, saj pesmi
  Predavanje: Iztok Ostan
“Narave prav nič ne briga naše
zdravje!”
SD SONČNICA 
1  r. Iztok Ostan, gost dru-
gega izmed štirih preda-
vanj, ki jih v letošnjem
marcu prireja Skupnost družin
Sončnica, je 9. marca prvič preda-
val v Gorici. Po formaciji je ekono-
mist z doktoratom iz sociologije,
zaposlen pa je bil na univerzi v Lju-
bljani. Kot avtor različnih knjig in
člankov (tudi v eminentnih znan-
stvenih revijah!) o zdravem načinu
življenja je znan kot oče teorije o
apetitu za sebični gen. Kot je sam
povedal, je po rodu iz Bovca, nato
so se preselili v Koper in “življenje
je šlo naprej”. Kmalu po končani
fakulteti je zbolel na jetrih in tre-
bušni slinavki, tako da mu je
zdravnik pri 31 letih svetoval, naj
se invalidsko upokoji. “To me je
šokiralo”! Ker je znanstvenik, se je
sam lotil iskanja rešitev. Zdravje je našel šele po 23
letih. Pri tem ga je posebno presenetilo, da je nez-
drava hrana bolj vabljiva kot zdrava. Problem je gen-
sko pogojen neustrezen apetit. Cilj naravnih instin-
ktov s prehranskega vidika je bolj reprodukcija genov
kot pa trajno zdravje. “Narave prav nič ne briga naše
zdravje! Gene zanima reprodukcija... Življenje je prav-
zaprav uničevanje. Vse, kar živi, pravzaprav propada.
To je življenjsko okolje. Vse molekule propadajo in
imajo hkrati tendenco, da se ohranjajo, da ohranjajo
stabilnost”. Cilj vseh živih bitij ni zdravje, ampak re-
produkcija, “mati narava je mačeha”. Narava nas “na-
grajuje” z užitki za reprodukcijo, tudi pri hrani. Na-
rava zmaga, “a malo jo lahko potegnemo za nos”. Če
ona “pelje na stranpota, moram biti jaz bolj prebrisan
in npr. jesti piškote zjutraj in ne popoldan; tako da je
manj “nezdravih užitkov”. Pomembno je imeti za-
dovoljstva, hkrati pa omejevati hlepenje po nezdra-
vih užitkih. To je: prehiteti apetit za sebični gen. Gre-
mo lahko “nazaj k naravi” s tradicionalnimi načini,
druga pot pa vodi “naprej k naravi” preko novih teh-
nologij. V 20-letnem delu je dr. Ostan razvil tako ene
kot druge metode, ki jih je
na predavanju - s številni-
mi podatki, anekdotami,
plastičnimi primeri in tudi
kančkom duhovitosti - sin-
tetično orisal. Ker pa dr.
Ostan ni mogel ozdraveti z
naravnimi pripomočki, je
iskal najboljše gradnike, ki
jih telo potrebuje: naj-
boljšo t. i. živo vodo in naj-
boljše beljakovine. Šel je
“po poti žive hrane”, celice
nahranil z antioksidanti.
In vendar je bil še vedno
bolan. Odkril je t. i. “Hun-
za vodo” iz Himalaje, ki je
izjemno antioksidantska,
in vodo FHES, ki jo je pri-
dobil dr. Patrick Flanagan.
Na tak način je naredil ve-
lik korak na poti zdravja, do telesne okrepitve pa je
prišel šele potem, ko je iskal najboljšo beljakovinsko
hrano, saj je beljakovinska prehrana izredno pomem-
bna tudi po 50. letu, brez nje ne gre. Še hujše proble-
me imajo starejši, saj ima npr. zdrav 70-letnik v jetrih
in ledvicah samo 30% celic, ki jih je imel pri 20 letih!
Beljakovine so encimi, hormoni, hemoglobin, imu-
noglobulini itd. Beljakovine so sestavljene iz amino-
kislin, ki jih naš organizem ne more proizvajati sam,
dobi jih lahko samo s hrano. Potrebujemo pa opti-
malno kombinacijo aminokislin. Samo “navadna”
hrana, posebno pri starejših, ni dovolj. “Nove vrste
hrane”, ki so se pojavile v zadnjih 20 letih, je dr.
Ostan združil v neko metodo, kako si posameznik
lahko pomaga; o tem piše tudi v svojih knjigah. Zbral
je veliko izkušenj, ki dajejo upanje. Bistvo pa je v tem:
samo če se zavedamo meja, ki nam jih je dala narava,
jih lahko na primeren način rešujemo.
Naslednje srečanje bo v četrtek, 23. marca, in sicer z
Gregorjem Čušinom kot človekom, očetom, kristja-
nom in gledališkim igralcem. Vabljeni!
DD
D
  soboto, 11. marca, je velika množiča do-
mačinov in prijateljev pospremila na do-
mače pokopališče k večnemu počitku
Dušana Brajnika, ki je umrl pri 91 letih.
Mlada leta mu niso bila posebno naklonjena, saj
so v domači štandreški šoli poučevali
samo v italijanskem jeziku. Da so se
otroci kljub temu naučili slovenščine,
je zasluga družin in takratnega župnika
Josipa Kosovela, ki je mladino zbiral v
zakristiji in jo učil ne samo verouk v
slovenščini, ampak tudi druge predme-
te. Kot mladenič se je čutil dolžnega,
da se upre temu nasilju in je za nekaj
časa pristopil k partizanskemu gibanju.
Po vojni je prevzel domačo kmetijo in
si ustvaril družino. Postal je zgleden
kmetovalec, ki se je stalno izobraževal
in uvajal v kmečko delo nove tehnolo-
gije in razne strojne pripomočke, ki so
olajšali trdo delo kmeta. Posvetil se je
predvsem gojenju špargljev in drugih
povrtnin. Ker se je dobro zavedal, da se morajo v
Štandrežu kmetje združiti in s skupnimi močmi
napredovati v kmetijski proizvodnji, je bil med po-
budniki ustanovitve kmečkega društva, ki je skrbe-
lo za skupne nakupe raznih potrebščin za uspešno
obdelovanje kmetijskih površin. Tudi za prodajo
pridelkov je skušal uvajati podobne načine delo-
vanja. Od leta 1951, ko so društvo ustanovili, je bil
vedno v odboru, nekaj let tudi njen predsednik. Na
državnem kongresu Združenja neposrednih obde-
lovalcev zemlje so mu izročili zlato kolajno za do-
bro delovanje društva. Štandreško kmečko društvo
je bilo proglašeno za najbolj uspešno v goriški po-
krajini. O uspešnosti štandreških kmetovalcev priča
tudi prisotnost njihovih povrtnin na kmetijski raz-
stavi v Veroni.
Ker se je po letu 1970 začelo širokopotezno ra-
zlaščanje štandreške rodovitne zemlje za razne ob-
mejne in druge infrastrukture, so v Štandrežu usta-
novili Združenje za zaščito zemlje ter etnične, so-
cialne in gospodarske strukture Štandreža. Dušan
Brajnik je bil izvoljen za podpredsednika tega
združenja, ki je z raznimi sredstvi in s pobudami
skušalo omejiti razlastitvene postopke.
Kot zaveden Slovenec in prepričan demokrat in ka-
toličan se je poleg svojega dela, ki mu je vzelo veli-
ko časa, z dušo in s telesom vključil v kulturno in
upravno-politično delovanje v štandreški skupno-
sti. V povojnih letih je pel v moškem zboru društva
Oton Župančič pod vodstvom Franca Lupina. Ob
ustanovitvi Prosvetnega društva Štandrež leta 1965
je bil v prvem društvenem odboru za dobo štirih
let. Na naslednjih občnih zborih je bil večkrat po-
trjen. Kot ljubitelj petja je pristopil k mešanemu
zboru, ki ga je vodil Maks Deben-
jak in vsako nedeljo zahajal na
kor domače cerkve, kjer je redno
sodeloval pri bogoslužju. Pri
mešanem zboru je pel 30 let, pri
cerkvenem še več, saj je bil na ko-
ru še za letošnje božične prazni-
ke. Dušana Brajnika je veselilo tu-
di gledališče in je pri dramskem
odseku Prosvetnega društva Štan-
drež nastopil v treh predstavah.
Že v predvojnem času je sodelo-
val pri igrah na prostem, in sicer
pri Miklovi Zali in Rokovnjačih.
Večkrat je bil kandidat na listi Slo-
venske demokratske zveze in ka-
sneje Slovenske skupnosti za go-
riški občinski svet in za pokrajinske volitve. Leta
1975 je bil izvoljen v štandreški rajonski svet in pet
let kasneje potrjen še za en mandat. Za dolgoletno
sodelovanje pri društvu Štandrež je prejel priznan-
je, leta 2005 pa mu je goriški župan Vittorio Bran-
cati izročil Klas, ki ga štandreški rajonski svet vsako
leto podeljuje najzaslužnejšim domačinom.
Pri cerkvenem obredu v štandreški cerkvi se je žup-
nik Karel Bolčina zahvalil Dušanu za vse njegovo
delo v korist župnijske skupnosti. Obred je sprem-
ljalo petje cerkvenega zbora, ki se je od dolgoletne-
ga pevca poslovilo tudi na pokopališču.
Ob odprtem grobu je vnukinja Erika Brajnik izpo-
stavila številne kreposti dragega nonota, ki je bil
njej in drugim družinskim članom za zgled.
Dragi Dušan, hvala za tvoje prijateljske odnose, za
pokončno držo, za demokratične vrednote, za ka-
tere si se zavzemal, za ljubezen do slovenstva in do
domače zemlje ter tradicije. Ohranili te bomo v
hvaležnem in lepem spominu. Počivaj v miru v do-
mači zemlji in naj ti bo nebeški Oče bogat plačnik.
Svojcem izražamo globoko sočustvovanje in sožal-
je.
DP
V
vzbujajo rajanje in veselje. Pesmi
so torej enostavne in vendar pri-
kazane na kakovosten način:
hkrati dostopne in kvalitetne.
Instrumentalni uvodi so večkrat
tonalno “odmaknjeni” od vsebi-
ne skladbe; tudi to je značilnost
Patricka Quaggiata, ki je zelo do-
miseln v zanimivih ustvarjalnih
povezavah. Kompozicijski slog je
pretežno polifon, pozna se tudi
njegova bogata izkušnja kot pe-
vec: vsakemu glasu ponudi spev-
no melodijo. Sam je povedal, da
pri pisanju enoglasne skladbe za
otroke s klavirsko spremljavo rad
uporablja tehniko dialoga med
zborom in klavirjem. Pomem-
bno je, da ima neko vlogo tudi
klavir. “Lepo mi je, če so na odru
vsi protagonisti”, da se vsi lahko
izkažejo.
Zaradi bogatega pisanja imajo
nekateri Quaggiata za “težkega
skladatelja”, on pa trdi, da “na
svetu obstaja veliko, veliko težjih
stvari! Mi je pa všeč dodelati
stvar. Kot slikar, ki riše risbo in
dodaja detajle”. Sam je priznal,
da si pri skladanju ne postavlja
veliko vprašanj. Pač piše. Ko pre-
bere neko pesniško besedilo, se
mu že porodi ali melodija ali ri-
tem. “V glavnem me pritegnejo
pridevniki. Z njimi se poigra-
vam, v njih črpam idejo”.
Mateja Černic je na koncu poz-
vala vse navzoče: “Na nas sta čast
in dolžnost, da skladbe, ki jih
ustvarjajo naši skladatelji na be-
sedila, ki so nastala izpod peresa
naših pesnikov, posredujemo
mlajšim generacijam”. Imamo
namreč “srečo, da imamo v naši
sredi tudi kvalitetne ustvarjalce,
ki nam ponujajo kvalitetno gla-
sbo”, tako, s katero zna Quaggia-
to v poslušalcu “pričarati trenu-
tek lepote”…
Po posebno dolgem in toplem
aplavzu ter pozivu urednika Ma-
rijana, naj se Patrick že sedaj loti
razmišljati o novi zbirki, saj Pa-
stirček ima namen še dolgo žive-
ti, je spet zadonela pesem. Večer
so skupno sklenili mladi pevci
obeh zborov s Pastirčkovo him-
no in glasno zaklicali: “Pastirček
naj živi”!
DD
V hvaležen spomin
Dušan Brajnik
dagog, tolkalec. Kako poteka
njegov delovni teden? Zju-
traj v glavnem piše in
načrtuje projekte. Od pone-
deljka do petka popoldne
poučuje, ob sobotah igra ali
ima nastope. Zvečer med
tednom ima vaje zborov; en
večer je ponavadi prost, tega
potem namenja zborom, ki
morda potrebujejo še eno va-
jo... Ob koncih tedna, če ni-
ma koncertov, je prost; to pa
se ne dogaja pogosto... Že kot
otrok je Patrick rad pritiskal
na tipke domačega klavirja.
“Posrečilo se mi je, da sem
nekaj pametnega zaigral, pa sem
hotel to zapisati, da bi ne poza-
bil. Vzel sem notno črtovje, začel
pisati, pa nisem imel dovolj
znanja, da bi napisal, kar sem
hotel”. Rešitev je našel leto ka-
sneje pri pouku teorije. Doslej je
objavil tri avtorske zbirke: prvi
dve, ki sta namenjeni zlasti odra-
slim zborom, je izdala ZSKP, Pe-
smi za mlada grla pa je namen-
jena otrokom. Ta vsebuje 29 pe-
smi za otroške in mladinske zbo-
re. Razporejene so kronološko v
skladu s šolskim letom, od sep-
tembra do junija; vse so bile ob-
javljene v Pastirčku, nastale pa so
v zadnjih štirih letih. Večina jih
je na besedilo Ljubke Šorli, za
druge se je Quaggiato navdihnil
pri delih Iris Risegari, Zore Sak-
side, Cvetane Priol, Milana De-
  Zbirka Patricka Quaggiata “Pesmi za mlada grla”
Na odru naj bodo vsi
protagonisti!
PASTIRČEK 
Patrick Quaggiato in Mateja Černic (foto dpd)
Pevci OPZ Veseljaki in MlPZ Emil Komel pojejo Pastirčkovo himno (foto dpd)
Goriška 16. marca 2017 7
Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo
Dr. Drago Štoka o ljubezni
do slovenske Koroške
Koroška v mojem srcu je na-
slov zadnje knjižnje izdaje dr.
Draga Štoke, ki je izšla pri Ce-
lovški Mohorjevi družbi v so-
delovanju z Goriško Mohorje-
vo družbo lansko leto. Prav ta
knjiga je bila povod
za dobro uro traja-
joče druženje ob ka-
vi, ki jo gostom brez-
plačno daje tržaško
podjetje Primo Aro-
ma.
V Katoliški knjigarni
se je v v četrtek, 9. t.
m., ob 10. uri zjutraj
zbrala skupina ljubi-
teljev knjige in prija-
teljev dr. Draga Štoke,
ki ga je po predstavit-
vi in pozdravu dr.
Damjana Paulina v
imenu organizator-
jev predstavil Janez
Povše. Goriški kultur-
nik je dejal, da prav-
zaprav dr. Draga Što-
ke ni potrebno posebej pred-
stavljati, saj je dvajset let bil
deželni svetovalec stranke Slo-
venska skupnost in deset let
predsednik Sveta slovenskih
organizacij. Pa vendar, tako
Janez Povše, je dr. Drago Što-
ka predvsem kulturnik, člo-
vek peresa in širokih kultur-
nih obzorij. Povše je tudi na-
glasil, da je bilo branje knjige
dr. Štoka zanj odkrtije, saj je
spoznal tudi njegovo kultur-
no delovanje, predvsem pa
njegovo navezanost na Ko-
roško, kamor je dr. Štoko na
Gosposvetsko polje h knežnje-
mu kamnu in na Vetrinjsko
polje najprej peljal njegov
oče. Janez Povše je predvsem
izpostavil pisanje dr. Štoke, ki
je vedno naklonjen ljudem,
lepo piše o zbliževanju razdalj
med Slovenci, predvsem pa
plemenito in s konstruktiv-
nim tonom o ljudeh, s kateri-
mi se je srečeval in z njimi so-
deloval, se spoprijateljil. Prav
tako je Povše naglasil zavze-
manje dr. Draga Štoke za tri
temeljne vrednote, ki so oz-
načevale vse njegovo življen-
je: za krščanstvo, demokracijo
in slovenstvo.
Dr. Drago Štoka je na srečanju
Na kavi s knjigo prisotnim
najprej dejal, da bi lahko sam
napisal tudi knjigo z naslo-
vom Goriška v mojem srcu,
saj je navezan tudi na Go-
riško, kjer se je tudi šolal tri
leta v nekdanjem Alojzije-
višču, predvsem pa ceni de-
lavnost in pokončnost Go-
ričanov, predanost kulturi in
slovenstvu. Po mnenju dr.
Draga Štoke je njegova nave-
zanost na Koroško v bistvu
navezanost na vse, kar je slo-
vensko, dodal je, da ga izjem-
no moti, ker Slovenci preveli-
kokrat o sebi govorimo, da
smo majhen narod, kar ni res,
saj Slovenija in Slovenci zmo-
remo in naredimo veliko,
prednjačimo v kulturi, v špor-
tu, v pesništvu in tudi v dru-
gih stvareh, kar je po mnenju
dr. Štoke pravi čudež.
“Nobenega nacionalizma ni v
tem, da imam rad slovenstvo,
kaj šele da bi bil šovinist do
drugih! Če imaš rad svojo
ženo, ne sovražiš drugih žena,
mar ne? ” je bil jasen dr. Dra-
go Štoka.
Nadalje je povedal, da je od
nekdaj Koroška zanj pomenila
simbol slovenstva, sam je bil
prepričan, že kot otrok je to
začutil, da bo Koroška tista, ki
bo vse Slovence združila, da
bomo končno imeli svojo
državo. In je zato prav, sedaj,
ko imamo svojo samostojno
Slovenijo, da jo imamo radi!
“Kurdi se stoletja
borijo za svojo do-
movino, državo,
njim ni uspelo,
nam je, zato smo
dolžni imeti radi
svojo državo! ” je
zatrdil dr. Štoka, ki
je nato povedal, da
so njegovi prvi stiki
s Koroško bili kul-
turne in šele kasne-
je politične narave.
Tudi sam je zase de-
jal, da je prej človek
kulture kot politike,
danes pa ga boli, da
je Koroška spet pod
udarom: "Kako je
mogoče, da Avstrija
ne spoštuje Sloven-
cev, ki od vedno živijo tam! "
Koroška in navezanost dr. Što-
ke na slovenske brate je lepe-
mu kulturnemu srečanju
služila predvsem v razmislek
o našem odnosu do sloven-
stva, države, naših simbolov
in do politike, ki mora vedno
najti rešitve, ki so v korist na-
rodnih manjšin. V prijetnem
pogovoru, ki je sledil, je prišlo
do izraza tudi dejstvo, da so
pred desetletji bile vezi med
Korošci in Primorci tesnejše,
kot so danes.
JUP
Slovo od prof. Martina Krannerja
Življenje, ki bi zaslužilo
roman ali film ...
  pomin na pokojnega
prof. Martina Kranner-
ja, ki je umrl 2. marca,
je zaživel na žalni seji 10.
marca v komorni dvorani KC
Lojze Bratuž. Udeležili so se
je njegovi otroci Marjeta,
Marko in Marjan z družina-
mi, pa tudi ljudje, ki so po-
kojnika in njegovo delo ce-
S nili. Scarlattijevo sonato jeprisotnim poklonil harmo-nikar Manuel Persoglia, go-
jenec SCGC Emil Komel,
Franka Žgavec pa jih je poz-
dravila in povedala nekaj mi-
sli o prof. Krannerju, da je
bil na Goriškem znan med
Slovenci in Italijani.
/ str. 15
Obvestila
SKPD F. B. Sedej prireja v sredo,
22. marca, ob 20. uri v župnijskem
domu v Števerjanu predavanje
zobozdravnika Simona Černica
“Zobozdravstvena preventiva
otrok in odraslih”.
V Mladinskem domu bo ob pet -
kih med med 16. in 18. uro pote -
kal ENOURNI TEČAJ NEMŠČINE
Ich spreche ein bisschen Deutsch!
Namenjen je dijakom drugega in
tretjega razreda nižje srednje šole
(kot priprava na maturo). Začne se
v petek, 17. marca, in traja do pet -
ka, 26. maja. Vpis in informacije
na tel 366-6861441 ali
info@mladinskidom. it
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv. Iva -
na, dajemo v najem trisobno sta -
no vanje. Za informacije kličite na
tel. 0039 347 6921591.
Zgodovinska stavba na Placuti
(št. 18) je že štirinajst let prazna
in zapuščena. Razpada in ustvarja
samo stroške za najnujnejša dela
za vzdrževanje in bremeni lastnika
z raznimi davki in zavarovanjem.
Ker do danes nobena slovenska
organizacija ali posamezniki niso
pokazali zanimanja za uporabo, je
odbor Katoliškega tiskovnega
društva sklenil, da objavi poziv za
nakup morebitnim interesentom,
tako ustanovam kot posa mez ni -
kom. Za pojasnila lahko kličete na
tel. 0039 0481 531445 ali po
elek tronski pošti na naslov
societatipografica@legalmail.it
Kulturni center Lojze Bratuž v
okviru Festivala Kogojevi dnevi in
v sodelovanju z Galerijo Rika De -
benjaka iz Kanala ob Soči pri prav -
lja za jesen 2017 spominsko raz -
stavo o slikarju Albertu Sirku ob
njegovi 130-letnici rojstva in 70-
letnici smrti. Zato se obrača na
zasebnike, ki imajo v lasti dela
Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih
dali na razpolago za obdobje
razstave. Informacije na tel.  (+39)
0481 531445, pon. - pet. od 8.30
do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz.org.
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zborov - Gorica pripravljamo pro -
jekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse,
ki ste ga poznali, sodelovali z njim
pri katerem projektu ali zboru, na -
pro šamo, ali bi nam posredovali
fo tografije ali partiture in tako pri -
po mogli k boljši uresničitvi pro jek -
ta. Za dodatne infomacije: 0481
31817, zcpz.go@gmail.com.
Prodajam gozdna drva in oljčno
olje. Tel. 0481 390238 ob uri obe -
dov (kmetija Aleš Komjanc, Jaz -
bine).
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Gospa z izkušnjami išče 24-urno
delo, varstvo starejših oseb. Tel.
00386 31 382152.
Z veseljem vam zašijem in
popravim oblačila, izdelam zavese
in druge šivane izdelke. Lahko
pridem tudi na dom. Vida, telefon
00386 31 721 243
Darovi
Za Novi glas daruje Miriam Ravnik
iz ZDA 87,59 evrov.
Sožalje
Prosvetno društvo Štandrež izraža
globoko sožalje družini ob smrti
dragega Dušana Brajnika.
Ohranili  ga bomo v lepem
spominu za vse, kar je naredil za
štandreško skupnost. Sožaljam se
pridružujejo pevci štandreškega
cerkvenega zbora.
AŠZ Olympia izreka Markotu,
Martinu, Matiji in Simonu iskreno
sožalje ob izgubi mame oz. none
Majde.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 17. 3. 2017 do 23. 3. 2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 17. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 19. marca, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, rezijan -
skem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 20. marca (v studiu
Sanja Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 21. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 22. marca (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Romi, potujoči narod 1. del - Izbor
melodij.
Četrtek, 23. marca (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
PRIMORSKA POJE 2017
Petek, 24. marca, ob 20.30
Štandrež, cerkev Sv. Andreja ap.
Nastopajo:
MePZ MIRKO ŠPACAPAN PODGORA
DVS PRIMORSKO – MAČKOLJE
MePZ SVETA LUCIJA – PORTOROŽ
NONET PRIMORSKO in MLADINSKA SKUPINA – MAČKOLJE
MePZ LIPA – BAZOVICA
MePZ OBALA – KOPER
Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež
Nedelja, 26. marca, ob 17. uri
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
Nastopajo:
ŽePZ PROSEK-KONTOVEL
MoPZ SREČKO KUMAR – KOJSKO
ŽeVS TAMARISKA – IZOLA
Pevska skupina STUDENEC – PIVKA
ŽePZ ŽAREK – SLAP OB IDRIJCI
QUERCUS QUINTET – KOJSKO
MoPZ RAZPOTJE – COL
Ob izgubi Mogočnega
orla, soustanovitelja 
in starešine SGS
prof. MARTINA
KRANNERJA
izreka iskreno sožalje 
SLOVENSKA ZAMEJSKA
SKAVTSKA ORGANIZACIJA
GORICA
KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z 
Mladiko vabi na kavo s knjigo
MARIJ ČUK
MOLK KOLORADSKIH HROŠČEV
Knjigo bo predstavila in se z avtorjem 
pogovarjala Nadia Roncelli
v četrtek, 23. marca 2017, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25 
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
Ob izgubi drage 
mame MAJDE
izrekata iskreno sožalje
Klari Komjanc in ostalim
družinskim članom 
KULTURNI CENTER 
LOJZE BRATUŽ 
in KATOLIŠKO TISKOVNO
DRUŠTVO
Tiho je odšla v 86. letu starosti
MARIA (MAJDA) BAJT vd. KOMJANC
Za njo žalujejo otroci Klara, Eli, Damjana, Marko, Jelko,
Martin in Sara z družinami.
Od nje se bomo poslovili v petek, 17. marca 2017, 
ob 14. uri v cerkvi sv. Florijana v Števerjanu.
Pokojnica bo ležala v cerkvi od 12.30 dalje.
Svojci hvaležno odklanjajo cvetje v korist 
Sedejevega doma in ŠZ Olympia.
Števerjan, 16. marca 2017
Prof. Marija Češčut, Janez Povše, dr. Drago Štoka (foto JMP)
Kultura16. marca 20178
  olilni občni zbor slovenskega
centra Pen je v ponedeljek, 6.
marca, za predsednico izvolil Ifi-
genijo Simonović, so uradno sporočili
iz Pena. Ifigenija Simonović, ki je delo-
vala tudi kot sekretarka centra, je s tem
postala prva ženska predsednica sloven-
skega Pena po Miri Mihelič. Kot glavni
cilj si je zastavila predajo Pena nasled-
njim rodovom.
Ifigenija Simonović je za STA povedala,
da je bil v ponedeljek izvoljen tudi nov
osemčlanski upravni odbor, kot pred-
sednica pa bo na ustanovni seji 20. mar-
ca porazdelila naloge med izbrane člane
in članice odbora.
Ifigenija Simonović je članica slovenske-
ga centra Pen od leta 2006. Sprejeta je
bila po tem, ko je uredila in izdala Pesmi
iz zapora ter Pesmi s “prostosti” Vitomila
Zupana. Takoj je začela sodelovati v
upravnem odboru centra, za seboj pa
ima tudi dva mandata sekretarke sloven-
skega Pena. Prav tako je bila Ifigenija Si-
monović intenzivno vključena v pripra-
vo in izpeljavo mednarodnih srečanj pi-
sateljev na Bledu.
V svoji viziji vodenja Pena je med dru-
gim zapisala, da se ji zdi glede prihod-
nosti slovenskega Pena pomembno, “da
ne bomo mi, moja generacija, po 90 le-
tih obstoja krivi za izginotje te častite or-
ganizacije. Zdi se mi pomembno, da
smo enakovredni člani svetovnega Pen
centra. Druge članice prekašamo zaradi
veličastnega blejskega srečanja, ki bo le-
tos potekalo že 49”.
Ob tem je spomnila, da je prav slovenski
Pen že vrsto let nosilec Odbora za mir,
katerega letni sestanek posledično že le-
ta poteka na Bledu. “Prav v ok-
viru Odbora za mir smo Slo-
venci lahko še naprej vodilni
ambasadorji miru v grozovito
razklanem svetu. Nikakor pa
ne smemo postati politična ali
spolitizirana organizacija. Lite-
ratura je naše oporišče. Na
srečanjih na Bledu moramo še naprej
govoriti o vlogi literature pri utrjevanju
zavesti, o pomembnosti miru za
vse ljudi na svetu, za Zemljo kot
planet nasploh”, je med drugim
zapisala nova predsednica Pena.
Prav tako se zavzema “za sožitje
različnih, za sodelovanje, sem
proti razmejevanju in tekmovan-
ju”. “Nisem pristašica kvot, šte-
vilk, štetja. Ko rečem, da dve glavi
več vesta, pač ni pomembna fri-
zura. Če pa ena glava gleda v levo,
druga v desno, se težko slišita in
uslišita”, je dodala. Svojo vizijo
vodenja Pena je sklenila z mislijo,
da si bo prizadevala “ohranjati in
jačati, kar je dobrega, gladiti na-
sprotja in oblikovati nove načine
delovanja”.
Ifigenija Simonović (1953) je diplomi-
rala iz slavistike in primerjalne književ-
nosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Leta 1978 je odšla v London, kjer je leta
1985 diplomirala iz lončarstva na Har-
row School of Art and Design. V Slove-
nijo se je vrnila leta 2003. Piše pesmi in
eseje, besedila za otroke, radijske igre, pa
tudi prevaja, lončari in barva pohištvo.
Od leta 1983 je tudi članica Društva slo-
venskih pisateljev.
Objavlja od leta 1968. Med drugim pod-
pisuje več pesniških zbirk za odrasle ter
pesniško zbirko in druga dela za otroke.
Uredila je tudi več zbirk pesmi ter knjigo
o življenju in delu Vitomila Zupana.
Volitve novega predsednika oziroma
predsednice slovenskega Pena so bile v
zraku, vse odkar je lani zaradi izbruha
afere glede spornega načina komunika-
cije z mlado kritičarko Anjo
Radaljac s položaja predsed-
nika odstopil Evald Flisar.
Začasno vodstvo centra je v
vmesnem obdobju prevzel
Marjan Strojan, njegova se-
kretarka pa je bila v tem
času prav Ifigenija Simono-
vić.
Druga kandidatka za pred-
sednico slovenskega centra
Pen je bila Tanja Tuma. Pri-
sotni člani slovenskega Pe-
na so Ifigenijo Simonović v
ponedeljek za predsednico
izvolili s 23 glasovi, 18 gla-
sov pa je prejela Tanja Tu-
ma, navaja Delo.
V
Vprašanja o znanstvenosti teorije 
evolucije.
Pisec Andrej Vončina navede, da teoriji
evolucije manjkata dve stvari (dejstvi),
da bi bila znanstvena. Najprej naj bi ji
manjkalo to, da še “nikdar niso znan-
stveno spremljali rojstva novega organa
ali nove funkcije po poti slučajnih mu-
tacij DNK”. Drugi manko teorije evolu-
cije pa naj bi bil, navajam: “ne obstaja
nobeno dokazljivo dejstvo, ki bi pripel-
jalo do ovrženja darvinizma. Britanski
znanstveni filozof Karl Popper (1902-
1994) je namreč postavil kriterij
“možnosti potvorbe” (pravilneje:
možnosti zmote), kot temeljni kriterij
znanstvene (prav: znanstvenosti) teorije.
Če namreč nič ne more dokazati zmo-
tljivosti teorije, le-ta dobi vrednost dog-
me, ali verske resnice”.
Glede prvega manka je treba reči, da v
biologiji, npr. bakterij in virusov, že da-
nes dejansko spremljamo nastanek no-
vih sojev (novih lastnosti in struktur).
Seveda pa zaključki o evolucijskih po-
menih takih sprememb potrebujejo čas.
Pisec skuša ta opazovanja razvrednotiti.
Reče: “V praksi še vedno, kljub novim
dejavnikom, ostaja težava izvora novih
lastnosti, saj jih še vedno pripisujejo mu-
tacijam DNK, ki niso verjetne”. To, o ne-
verjetnosti mutacij pri enoceličarjih, ne
drži, ker se lahko že v laboratoriju ugo-
tavlja ali ne, mutacija genoma enoce-
ličarjaš. Pri mnogoceličarjih in višje raz-
vitih živalih pa seveda ni kratkoročnega
laboratorijskega opazovanja. Evolucijske
spremembe se pojavljajo v zelo dolgih
časovnih obdobjih. Vsekakor za našo ki-
tovko lahko rečemo, da je pri njenih
prednikih nedvomno moralo priti do
evolucijskih (in povezanih genetskih)
sprememb prednjih okončin v plavuti.
Oglašam pa se pravzaprav bolj zaradi na-
vedb glede druge pomanjkljivosti teorije
evolucije, to je, o manku Popperjevega
kriterija za znanstvenost v smislu “če nič
ne more dokazati zmotljivosti neke teo-
rije, le-ta dobi vrednost dogme oz. ver-
ske resnice”. Z vsem spoštovanjem do
K. Popperja je po-
trebno opozoriti
na njegovo zmo-
to. Znanstvene
resnice oz. njene
predstopnje
(podmene, hipo-
teze), tudi polre-
snice, ali kar podobnega dobimo kot
proizvode znanosti, so bitnostno (onto-
loško) različne od ideološko/ religijskih
postavk/trditev, kar verske “resnice” oz.
dogme so. Gre za dve bitnostno ločeni
področji: za področje znanosti na eni
strani in za področje ideologij/religij na
drugi. Verske “resnice”, lahko jim
rečemo tudi religijsko/ideološke “resni-
ce”, so znotraj skupnostne (prvotno
znotraj rodovne) “resnice”. Za njimi sto-
je tiste sile, ki drže skupaj rod, oz. reli-
gijsko/ideološko) skupnost in dajejo
moč in (skoraj absolutno) veljavo “nau-
kom” (trditvam) teh religij/ideologij. Te
sile so bitnostno drugačne, mnogo agre-
sivnejše in tudi v drugih pogledih ra-
zlične od sil, ki delujejo znotraj filozof-
skega, znanstvenega mišljenja (razuma)
človeka. K. Popper očitno o teh bitno-
stnih razlikah, ki jih izpostavlja sodobna
primerjalna etologija (Konrad Lorenz),
še ni vedel, saj sicer ne bi izjavil (l. 1976),
da so darvinistične trditve metafizične.
Z navedbo “metafizičnosti” je Popper,
sem mnenja, v trenutkih intelektualne
slabosti ob bitki, ki se je bila proti teoriji
evolucije, sicer evolucionistom, nekoli-
ko oportunistično oponesel neznanstve-
nost. Besedo metafizično je izrekel v di-
skvalifikatornem smislu. Kot beremo, je
kasneje mnenje o tem tudi spremenil in
dal izjave (1978, 1981) v prid znanstve-
nosti darvinizma.
Torej, če nič ne more dokazati nezmo-
tljivosti določene znanstvene teorije,
istočasno pa se tudi ne da pokazati (opa-
zovati) aktualnih sprememb, ki naj bi
bile bistvene za to teorijo, če torej obsta-
ja takšno protislovje v znanstvenem
vrednotenju take teorije, ostane ta, kot
vsaka znanstvena teorija, ali hipoteza,
odprta za nadaljnja spoznanja in prever-
janja. Nikoli pa ne doseže in ne more
doseči statusa (vrednosti, moči) dogme
oz. verske “resnice”, saj so dogme ali ver-
ske “resnice” iz povsem drugega “reda”
stvari, kot bi rekel Pascal. Evolucijska
teorija zato nikakor ni dogma oz. verska
“resnica”. Metafizičnost, ki bi jo še naj-
bolje opredelili kot nekaj izven (mimo)
stvarnosti, je znanstveno neoprijemlji-
va. Metafizični konstrukti se pojavljajo
le v območju religijskega oz. ideološke-
ga. Res pa se pa v religijah /ideologijah
srečamo tudi s pojavi, ko se določena vé-
denja, ki so v osnovi vedno razumskega,
to je nereligijskega izvora, postavljena v
religijsko/ideološki kontekst. Nosilci
ideologij/religij pač skušajo razlagati tu-
di naravo. V bistvu gre tu za motnje v
konceptu, kaj naj pokriva znanost (vé-
denje) in kaj “nauk” religije/ideologije.
Ta, znotraj religij nastala védenja, izha-
jajo pogosto iz starodavnih mitov,
včasih tudi iz napačnih razlag religijskih
pripovedi. Ko pa so postavljena na pie-
destal verskih “resnic”, ali celo na pie-
destal “božje” besede, nastopijo proble-
mi, saj se jih brani z vso v religijah pri-
sotno agresivnostjo. V znanosti takih re-
akcij ni. Pravi znanstveniki ne morejo
imeti osebnih ali ideoloških ambicij.
Zanje je evolucijska teorija le dosežena
stopnja v človekovem spoznanju o raz-
voju živih bitij.
Nasprotno so nasprotniki evolucijske
teorije dokaj pisana druščina; od najbolj
primitivnih “kreacionistov”, do dvom-
ljivcev, ki so spet dvojne narave. Eni,
najbrž huda manjšina, so v dvomu za-
radi svoje slabe poučenosti ob soočenju
z nasprotujočimi si mnenji. Večina pa je
v nekakem “oportunističnem” dvomu,
v izmikanju izjavljanja z ozirom na “av-
toriteto” Cerkve, ki se iz ozadja še vedno
jasno ne izreče, češ, “stvari še niso znan-
stveno jasne”.
/ dalje
Aldo Jovan,
psihiater
Natečaj za zgodbe 
na temo Moja izkustva 
s slovenskim jezikom
Založba Fran vabi, da zapišemo svoja
nenavadna doživetja in izkustva v
zvezi z uporabo slovenskega jezika v
različnih družbenih okoljih, da u be -
sedimo dokumentarne,  avto b io  -
grafske ali anekdotične zgodbe, ki so
se dogodile v zadnjih sedemnajstih
letih, resnične, izjemne, presenetljive,
osuplj ive, take, da obstrmimo od
začudenja.
Pr ispevkom je možno dodati  do -
kumente,  zapiske,  fotograf i je in
podobno. K sodelovanju so vabljeni
pišoči vseh starosti. Geografskih
omejitev ni. Dolžina besedil naj ne
presega 7.000 znakov. K sestavkom je
potrebno pripisati avtorske podatke
(ime, priimek, naslov in leto rojstva).
Izbrane prispevke bo Založba Fran
uredila, jih jezikovno pregledala in pred
objavo v načrtovani knjigi predložila
avtoricam in avtorjem v potrditev. Ob
izidu knjige prejmejo tri avtorske izvode
publikacije in nadaljnje po avtorski
ceni.
Prispevke zbiramo do 15. julija 2017
na elektronski naslov jezik@zalozba-
fran. com ali na spletni strani www.
zalozba-fran. com/jezik.
Založba Fran;  Fran Verlag e.  U. ,
Brateläckerstraße 8, 9020 Klagenfurt
Celovec, Avstrija Vodja založbe dr. Franc
Merkač. 
Kontakt: franc.merkac@zalozba-fran.com
Založba Fran
Pomembna sprememba v vodstvu
Slovenski center Pen bo vodila
Ifigenija Simonović
Odmev (2)
Kako je z Evolucijo? Ali se teologija
(teologi) ustrezno odziva?
  red štirimi leti je izšla knjiga Slo-
venski avtorji v Italiji Martina Jev-
nikarja, ki jo je uredila Marija Cen-
da in je sestavljena iz člankov in recenzij,
objavljenih v revijalnem tisku, od revije
Mladika do Literarnih
vaj in drugih publika-
cij, skozi pol stoletja,
nanašajoč se na avtorje
iz Gorice in Trsta, Rezije
in Benečije. V petek, 10.
marca, pa je v knjigarni
Lovat v Trstu potekala
predstavitev nove pu-
blikacije z naslovom
Autori sloveni in Italia,
ki jo je uredila prof. Ne-
va Zaghet. Številni pu-
bliki, čeprav so sloven-
ski govorci bili v večini,
je prof. Zaghet obra-
zložila, da slonita obe
omenjeni knjigi na raz-
vejenem delu Martina
Jevnikarja, ki je z recen-
zijami, kritikami in literarnimi ocenami
spremljal tako zamejske kot zdomske av-
torje v Argentini, ZDA, Kanadi in Avstra-
liji.
Prisotne je najprej nagovoril Ivo Corva,
ki je obrazložil pomen strateškega čez-
mejnega evropskega projekta Jezik-Lin-
gua, katerega cilj je sodelovanje slovenske
narodne skupnosti v Italiji in italijanske
narodne skupnosti v Sloveniji, saj je
večjezičnost bogastvo našega območja.
V okviru projekta so izpeljali več kot de-
vetdeset jezikovnih tečajev za družine,
šole in podjetja, pri njem pa sodelujejo
tržaška, koprska, beneška in videmska
univerza. Corva se je zahvalil tako
družini Jevnikar kot profesorjem Mariji
Cenda, Nevi Zaghet, Mariji Pirjevec in El-
viu Guagniniju,
ki so sodelovali
na predstavitvi
ter založbi Mla-
dika in knjigar-
ni Lovat.
Prof. Elvio Gua-
gnini je citiral
Montaleja, po
katerem vsakič,
ko ena knjiga
“vstopi” v našo
hišo, naj bi dru-
ga “izstopila”.
Vsak izmed nas
naj bi ocenil,
katere novosti
prinaša knjiga.
Kar se slovenske
književnosti
tiče, je dejal, da je prišlo v zadnjih dese-
tletjih do velikega napredka. Omenil je
neizpodbiten primer Borisa Pahorja in
dodal, kako je lažje srečati Tržačane po
svetu kot v samem Trstu. Tako je prof.
Guagnini srečal Borisa Pahorja v Franciji,
zgodovinarja Jožeta Pirjevca pa v Londo-
nu. Spregovoril je o delu Martina Jevni-
karja, sprva kot profesorja na srednjih in
višjih šolah, nato pa na univerzi in o nje-
govem neprecenljivem delu. Zasnovo
knjige je ocenil kot zelo zanimivo, saj na
osnovi Jevnikarjevih zapisov ustvari po-
mensko dovršeno sintezo. Besedilo je
skoraj didaktično, veliko je sklicev na slo-
venske revije in inštitucije ter zgodovino
slovenske književnosti.
Dogodek se je zaključil s posegom prof.
Marije Pirjevec, ki je postavila nekaj
vprašanj prof. Nevi Zaghet. Iz podajanja
slednje je razvidno, kako je Martin Jev-
nikar prvi podčrtal pomen slovenske be-
sedne ustvarjalnosti v primorskem za-
mejstvu in jo ločil od tiste v matici. Bese-
da je tekla o pomembnih zgodovinskih
mejnikih slovenske književnosti. Tako je
Primoža Trubarja v času reformacije izo-
blikoval Trst, še posebno pa pomembna
figura Bonoma, ki ga ni učil samo cer-
kvene literature, pač pa tudi Zwinglija in
Rotterdamskega v štirih jezikih – la-
tinščini kot cerkvenem, nemščini kot
državnem jeziku, slovenskem in italijan-
skem kot jeziku okolja. Neizpodbiten je
pomen slovenskega jezika ne samo v
vsakdanji rabi, temveč tudi na visoki rav-
ni, o čemer pričajo slovenska plemiška
pisma družin Marenzi-Coraduzzi s konca
17. stoletja v bohoričici. Za objavo sled-
njih je zaslužen Pavle Merku', ki se je po-
globil v zgodovino Trsta in raziskoval v
arhivih sv. Justa.
Metka Šinigoj
P
Knjigarna Lovat v Trstu / Knjižna predstavitev
Zapisi M. Jevnikarja o slovenskih
avtorjih v italijanščini
Foto JMP
Kultura 16. marca 2017 9
Izšel je Slovensko-brazilski slovar
Neutrudni Marijan Brecelj z
novim leksikografskim slovarjem
  otem ko nas je pred leti
vsestranski ustvarjalec Ma-
rijan Brecelj presenetil s
Furlansko-slovenskim slovarjem,
ko je leta 2015 izdal Brazilsko-
slovenski slovar, nas je tokrat pri-
jetno presenetil s 455 stranmi
obsežnim Slovensko-brazilskim
slovarjem.
Goričan Marijan Brecelj je izje-
men bibliotekar, biograf, leksi-
kograf, prevajalec, literarni zgo-
dovinar, urednik, publicist in pe-
snik, tudi odličen poznavalec
P domoznanstva.Tudi tokrat je Slovensko-brazilskislovar izšel pri knjižni založbi
Buča in v strnjeni spremni bese-
di je avtor zapisal, da gre za na-
daljevanje brazilsko-slovenskega
slovarja, pove pa tudi, da je bra-
zilščina danes jezik, ki ga govori
okoli dvesto milijonov ljudi in je
skupaj s portugalščino sedmi
najbolj razširjen jezik na svetu.
Prav tako avtor zapiše, da se je za
pisanje slovarja odločil zaradi
Brazilcev, ki so ga k temu zamud-
nemu in zahtevnemu raziskoval-
nemu delu nagovorili, še posebej
Cristina Zanella, Brazilka furlan-
skih korenin, ki se je vrnila v rod-
ne kraje. Avtor se v spremni be-
sedi zahvali za pomoč pri obli-
kovanju in lektoriranju dela sinu
Bogdanu in vnuku Danijelu, kot
si tudi zaželi, da bi slovar “pripo-
mogel k poglobitvi odnosov
med obema narodoma, pomagal
pri spoznavanju njunih književ-
nosti in olajšal komunikacijo
med govorci obeh jezikov”.
Avtorica prvega žepnega portu-
galsko-slovenskega slovarja je bi-
la pred leti Blažka Muller Po-
grajc, a že takrat je Marijan Bre-
celj spoznal, da je brazilščina po-
seben jezik, in se je zato lotil za-
  rva številka tržaške revije Mladika
v letu 2017 postavlja v ospredje pe-
reči položaj Slovenskega stalnega
gledališča v Trstu: kot ugotavlja avtor
uvodnega prispevka “Gledališče propa-
da, ljudje, ki jim je prepuščeno umet-
niško snovanje sezon, so tujek v našem
prostoru, ne razumejo potreb naših ljudi
in prostora, število abonentov je v upa-
du”. Slovenska narodna skupnost v Trstu
ima bogato gledališko tradicijo, ki sega v
čas še pred nastankom Dramatičnega
društva, zato se o gledališču veliko govo-
ri, ker je navezanost nanj globoka. O tem,
kakšno gledališče si želijo, so v članku
spregovorili Lučka Susič, Luka Cimprič,
Vladimir Vremec, Jan Leopoli in skupina
mladih. Svojo vizijo gledališča je podala
tudi predsednica US SSG Breda Pahor.
V rubriki Naš utrip je govor o delovanju
igralske družine Radijskega odra, ki je
pravkar praznoval 70-letnico svojega de-
lovanja. V tem okviru sta tudi objavljena
intervju z novo predsednico Majo Lapor-
nik v zvezi z aktualnostmi in izzivi, ki se
radijski igri in radijskemu mediju posta-
vljajo dandanes, in govor, ki ga je na aka-
demiji Radijskega odra imel slavnostni
govornik Jože Faganel.
V rubriki Drobtinice o slovenskem govo-
ru Manica Maver piše o “zamejskem
kompleksu” in med drugim navaja, da
“Govorec iz osrednje Slovenije ne bo buj-
no boljši govorec od slovenskega
Tržačana”.
Ob 80. obletnici smrti goriškega
glasbenika in mučenca Lojzeta
Bratuža je o njem napisal članek
zgodovinar Renato Podbersič ml.,
Darinka Kozinc pa je v eseju, po-
svečenem Ljubki Šorli, napisala o
svojem srečanju z njo. Med dru-
gim tako piše: “Iz močne in glo-
boke osebne vere in vere v Boga je črpala
pogum, da je vračala hudo z dobrim, so-
vraštvo z blagoslovom in krivico z od-
puščanjem”.
Antena prinaša kot vedno novice o do-
gajanju v zamejstvu in zdomstvu.
V rubriki Literatura so objavljeni novela
Tine Kompare Campani Tuja gruda, ki je
bila priporočena na 44. literarnem na-
tečaju revije Mladika, pesmi Metke Kacin
Beltrame Zanikani nasmeh, ki so bile
prav tako priporočene na istem natečaju,
četrti del Zgodbe na kose Lede Dobrinja
ter poetična zgodba o orehu z naslovom
Juglans regia, ki jo je napisala Bruna Ma-
rija Pertot.
O Jožetu Toporišiču, čigar 90-letnica roj-
stva je potekala lani, je napisal zanimiv
in razčlenjen prispevek Zoltan Jan.
V rubriki, posvečeni prostemu času, Mit-
ja Petaros razkriva neznano poglavje slo-
venske numizmatike, in sicer rezervne
bankovce slovenskega tolarja.
V dvanajstem razmišljanju zdomske Slo-
venke Mirella Urdih piše o gledaliških
predstavah, ki so se prirejale pri Sv. Ivanu
v Trstu v petdesetih letih prejšnjega sto-
letja.
V članku z naslovom Gospodarski fo-
rum v Davosu... s kamnitim gostom be-
remo o zaključkih 47. foruma v švicar-
skem Davosu, kjer je bila še najbolj izra-
zita ugotovitev, da je vse večji razkorak
med redkimi bogatimi in vse števil-
nejšimi revnimi, kar ogroža svetovno
stabilnost.
Na koncu revije je tudi poklon Saše Mar-
telanca glavnemu uredniku revije Ma-
riju Maverju, ki je januarja slavil 80.
življenjski jubilej.
V mladinski prilogi Rast je Svetlana Bre-
celj napisala uvodnik o potresih in nji-
hovih posledicah ter potrebi po solidar-
nosti z žrtvami te naravne katastrofe.
Erika Kosič in Giulia Černic pišeta o
priljubljenosti petja med mladimi na
Goriškem, Veronica Piredda poroča o
delavnici make-upa, ki jo je priredil
MOSP v sodelovanju z mlado frizerko
in estetistko Jessico Alfarano, Mojca Pe-
taros piše o popularni italijanski nani-
zanki Naj nam Bog pomaga. V listu so
tudi objavljeni nasveti Brine Bakhite za
zaljubljence in pesmi Tine Sbarbaro, ki
so prejele 3. nagrado na literarnem na-
tečju SKK-MOSP.
P
  z teh občutkov in z izdatno pomočjo
vladajoče ideologije je zrasla zamisel,
ki jo je zapisal arhitekt Ravnikar:
“Zgradili naj bi nekaj velikega, lepega in
ponosnega, nekaj, kar bi sijalo preko me-
je, je bilo rečeno. Vsi, od kmeta do naj-
višjih političnih mest, smo se te misli
navdušeno oprijeli. Moderni urbanizem
je tako za nas postal tudi orožje v nacio-
nalnem in političnem boju”. Očitno se
je Ravnikar nekako distanciral od name-
na, da naj mesto sije preko meje, a je
sprejel sintagmo o “nacionalnem in po-
litičnem boju”, ki ni meril le na uvajanje
novega družbenega sistema v Jugoslaviji,
pač pa tudi na zgodovinski odnos med
Slovenci in Italijani in na razmerje me-
sto: zaledje. V tem razmerju je vodilna
vloga pripadala Italijanom, ki naj bi z
njih avita cultura civilizacijsko pred-
njačili pred Slovenci. Z gradnjo novega
mesta naj bi Slovenci dokazovali enako-
vrednost, ki so jim jo sosedje le izjemo-
ma priznavali. Na nekaj podobnega, a še
z novim dodatkom, je mislil tudi Oton
Župančič, ko je konec leta 1947 govoril
o Novi Gorici, o lepem, gospodarskem
in trgovskem središču, “z mogočno, mo-
derno arhitekturo, trdnjavo miru, ki naj
priča našim zakrknjenim nasprotnikom,
da mislimo res na ohranitev miru v sve-
tu”. Bolj konkreten je bil seveda politik,
predsednik slovenske vlade Miha Marin-
ko, ki je 21. septembra 1947 na priključit-
venem slavju na Ajševici govoril o iz-
gradnji novega mesta in svoje program-
ske napovedi opremil tudi s številčnimi
podatki. Besede državnika
so potrdile pričakovanja,
da sodi izgradnja novega
mesta v investicijske pro-
grame slovenske republi-
ke. Pri tem pa je bila pov-
sem negotova izdatnejša
podpora zvezne države.
Dobra dva meseca zatem
se je v Novi Gorici odprlo
gradbišče in prve dni de-
cembra 1947 so prišle tja
prve mladinske delovne
brigade. Zaradi poman-
jkanja delovne sile je bila poklicana k so-
delovanju pri gradnji novega mesta mla-
dina iz vseh predelov Jugoslavije.
Odločitev za pričetek pripravljalnih del
je prehitela temeljne postopke, ki so bili
povezani z uresničevanjem tako velikega
gradbenega podjetja, kot je bila izgradnja
novega mesta. To je bil urbanistični
načrt, ki ga je v variantah od spomladi
leta 1948 dve leti izde-
loval po vzorih sve-
tovnega urbanizma
arhitekt Edvard Rav-
nikar, izbran med tre-
mi arhitekti (Ravnikar, Gvardjančič, Zu-
pančič), ki naj bi v naglici izdelali osnu-
tek novega mesta. Temeljna zasnova me-
sta je res sledila Ravnikarjevemu načrtu,
toda kasneje so zelo malo po teh načrtih
gradili, ker so pričela usihati v prvi vrsti
denarna sredstva in je prevladovala sti-
hija lokalnih interesov. Ti niso upošte-
vali stroke, zato je lahko profesor Ravni-
kar ugotavljal, da pionirska zamisel o
Novi Gorici ni uspela: “Zidanje Nove Go-
rice je verjetno najbolj zgovoren primer
usode urbanizma v Sloveniji po osvobo-
ditvi, le da bi temu primeru še najlažje
rekli tragedija”. Ravnikarjevo ugotovitev
so potrjevali tudi drugi strokovni pisci.
Delo drugega urbanističnega načrtoval-
ca Nove Gorice arhitekta Viljema
Strmeckega iz okoli leta 1960, je glede
na Ravnikarjevo zasnovo pomenilo na-
zadovanje, glede na vmesno prakso par-
cialnih rešitev pa napredek.
Od leta 1952 se je gradnja novega mesta
upočasnila, ker se je s časom ohladilo
priključitveno navdušenje ali drugače
povedano, zmanjševale so se finančne
dotacije republike Slovenije. Prišla je go-
spodarska kriza tudi zaradi resolucije in-
formbiroja,
upadla je moč
petletnega pla-
na in začeli so
se novi gradbe-
ni podvigi v
drugih predelih
Jugoslavije. Vsa
pobuda za na-
daljevanje grad-
nje je bila pre-
puščena lokal-
nim dejavni-
kom, zlasti pa
sposobnostim gospodarstva v takratnem
goriškem okraju. Razmere niso bile
ugodne, saj so bile takrat še vedno v po-
vojih po letu 1947 nastajajoča industrija
in druge gospodarske panoge, kajti gra-
diti zgolj stanovanjski del mesta z uprav-
no struktro vred, ne da bi upoštevali go-
spodarsko ozadje, je bilo nesmotrno. Bi-
stvene spremembe pa so nastale po delni
rešitvi tržaškega vprašanja (1954) in po
podpisu sporazuma o malem obmejnem
prometu med Italijo in Jugoslavijo
(1955). Nova Gorica je s svojim zaledjem
vred postala obmejno področje z zelo in-
tenzivnimi gospodarskimi stiki s sosed-
njo italijansko državo. To dejstvo je v
marsičem preusmerilo pota razvoja, ki
je šel v drugačno smer od tiste, načrto-
vane v letih 1947-1948. Reforme in spre-
membe, ki sta jih doživljali Jugoslavija
in republika Slovenija, so imele pomem-
ben odziv – dober ali slab – tudi v novo-
goriških razmerah, v mestu, ki po letu
1962 ni bilo več formalno središče
širšega ozemlja, marveč le sedež občine
(nastala leta 1952). Prav to pa je pome-
nilo, da se je potlej mesto čedalje bolj
poistovetilo z občino, ki mu je bilo sre-
dišče in obratno, da se je ozemlje občine
enačilo z mestom. Če je tedaj hotela No-
va Gorica kot mesto in občina zadržati
svojo vlogo središča Posočja ali severne
Primorske, kakor so začeli po letu 1960
tudi deliti ozemelje zahodne Slovenije,
je to storila na lastno pobudo in pri tem
nosila vsa materialna bremena. Vzdržala
je tekmo s časom in okoliščinami ter je
po petinštiridesetih letih, ko se njeno
ime prvič uradno pojavilo kot naselje
(1949), leta 1994 v skladu z zakonodajo
slovenske države postala tudi mestna
občina.
/ dalje
Branko Marušič
I
Jubilej mesta, ki je nastalo zaradi eksistenčne nuje
Sedemdesetletna Nova Gorica (3)
jetnega dela. V svojem, leta 2015
izdanem Brazilsko-slovenskem
slovarju je bil zapisal, da je “bra-
zilski jezik odraz dinamičnih sil,
ki so oblikovale brazilsko
zgodovino, njene ljudi in
brazilsko kulturo in so stanje
domačih Indijancev, portu-
galska dediščina in afriški ri-
tem”. Nadalje je Marijan Bre-
celj v uvodu razložil, da se da-
našnji brazilski jezik močno
razlikuje od portugalščine, ki
je bila jezik kolonialistov. Da-
našnja brazilščina je torej
odraz notranjih, socialnih,
gospodarskih in lingvističnih
vplivov v Braziliji sami.
Gospodu Marijanu Breclju
iskreno čestitamo za podvig
in mu voščimo, da bi nas še
presenetil s kakim svojim
knjižnjim delom!
JUP
Foto dpd
Four Notes for Europe je naslov koncerta, ki smo ga V Kulturnem centru Lojze
Bratuž preimenovali Slovenske note za Evropo, glede na to, da predstavljajo
novitete štirih slovenskih primorskih skladateljev. Koncert bo v petek, 17. marca
2017, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
Orkester Akademije NOVA je za letos pripravil zanimiv spored, ki prinaša kar
štiri novitete skladateljev iz široko zastavljenega slovenskega prostora, ki
sega od matice prek zamejstva vse do zdomstva. Spored se po naslovu
navezuje na skladbo “našega” svetovljana Adija Daneva-Danielija z naslovom
Štiri note za Evropo. Štiri note simbolizirajo gesla francoske revolucije:
svoboda, enakost, bratstvo, katerim je dodana še enotnost, kar v tem
evroskeptičnem in brexitu naklonjenem negotovem času predstavlja dodatno
spodbudo k negovanju
univerzalnih vrednot,  na
katerih je grajena evropska
družba.
Poleg Danevove skladbe za
štir i  glasove in orkester
(sodelovala bo vokalna
skupina Ridiamo) bodo
program izoblikovale še
skladbe Marjana Mozeticha
Affairs of the Heart (koncert za
violino in orkester, pri katerem
je za solo vlogo prevzel v
zadnjem trenutku mladi
goriški, a uveljavljeni violinist
Aleš Lavrenčič), Corrada Rojaca Polja VI, za dve harmoniki in orkester (tu
bosta solistično vlogo odigrala Teja Udovič Kovačič in Miha Grmek Seražin),
ki bo prikazal zanimivo govorico tržaškega skladatelja in vsestranskega
glasbenika, ter Andreja Missona Dim nad vodo, ki je meditacija nad znanim
hitom skupine Deep Purple Smoke on the Water.
Koncert bo likovno oblikoval tudi akademski slikar Simon Kastelic, kar bo
dogodek naredilo za sinestetičen in bo zato poslušalce obogatil tudi z
vizualnimi občutki.
Celoto bo glasbeno vodil dirigent Simon Perčič.
Mladostni žar izvajalcev, sodobnost in drznost novih skladb, združenih z
magičnostjo dogodka, bo zagotovo pričaralo lep večer, kjer bo začutiti
povezanost v okviru najbolj univerzalne govorice, ki jo svet premore: glasbe.
Ta nima meja. Ker garantira svobodo, enakost, bratstvo in enotnost …
Za informacije in nakup vstopnic na tel. 0039 0481 531445 od ponedeljka
do petka med 8.30 in 12.30 ali na elektronski naslov info@centerbratuz.
org.
Štiri novitete za orkester in izbrane soliste Nova številka Mladike
Tokrat o našem
gledališču
Tržaška16. marca 201710
Promotrieste: Olje kot priložnost za
spoznavanje prostora
V okviru 11. izvedbe sejma oljčnega olja “Olio Capitale”, ki se je odvijal
v Trstu od 4. do 7. marca 2017, je turistični konzorcij Promotrieste
pripravil prostor za promocijo prostora, v katerem so člani konzorcija
in nekatere občine tržaške pokrajine predstavile svojo turistično
ponudbo številni publiki, ki se je zvrstila v 4 dnevih trajanja sejma.
Zavedajoč se, da lahko olje predstavlja priložnost za poznavanje
teritorija, so operaterji konzorcija Promotrieste, skupaj z Združenjem
Turističnih vodičev iz Furlanije Julijske krajine, ki je tudi partner pobude,
orisali več ponudb in turističnih paketov, ki jih nudijo na razpolago
operaterji turističnih zadrug, za promocijo našega prostora in njegovih
posebnosti.
V zanimivem okviru Pomorske postaje je potekala predstavitev brošure
“POTI OLJA/PERCORSI DELL’OLIO”, ki jo je Konzorcij pripravil ob tej
priložnosti in v kateri so prikazani proizvajalci občin Devin-Nabrežina,
Milje in Dolina. Brošuro, ki vsebuje informacije o značilnostih olj,
proizvedenih v našem prostoru, bo konzorcij Promotrieste predstavil
tudi ob drugih sejmih in delavnicah, na katerih bo sodeloval, napisana
pa je v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Vedno na gastronomskem področju so v okviru sejma predstavili tudi
pobudo “Okusi Krasa”, ki jo pripravlja SDGZ in vključuje gostilne,
trgovine jestvin, pekarne, slaščičarne, ki si za cilj postavljajo ohranitev
okusov kraškega območja in ovrednotenje starih receptov s krajevnimi
proizvodi.
Deželna uprava zahteva od podjetja Arvedi
ureditev zelenih površin okrog železarne
Deželna uprava Furlanije Julijska krajine je podjetju Acciaieria Arvedi
poslala uradni zahtevek, naj v štirih mesecih predstavi načrt za
ureditev zelene površine okrog škedenjske železarne. V dopisu je
navedena minimalna raven del, ki jih mora izvesti lastnik obrata, ta
pa je obenem prejel tudi poziv, naj poostri odpraševanje trdnih delcev
iz zraka.
Zahteva deželne uprave se sklicuje na okoljsko dovoljenje, izdano
januarja 2016. Takratni dekret je podjetju Siderurgica triestina (ki se
je nato preimenoval v Acciaieria Arvedi) naložil, naj v devetih mesecih
pripravi načrt gradnje zelenih površin s predvidenim časovnim planom
realizacije posameznih del. Dokumentacija, ki jo je predložil lastnik
železarne, pa je po mnenju javne uprave pomanjkljiva. Od tod uradni
zahtevek po predstavitvi novega in popolnejšega načrta. / ARC/PV
V novi oglaševalski akciji bodo turiste vabili
domačini
Furlanija Julijska krajina preizkuša nov način za privabljanje turistov.
V središču inovativnega oglaševalskega prijema so domačini, ki po
spletu ponujajo nasvete za ogled naših krajev in čim bolj pristno
doživljanje njihovih značilnosti. Napotki turistom so v pisni obliki,
fotografijah ali tudi v videoposnetkih objavljeni na spletni strani www.
fvglivexperience. it.
“Želimo si, da bi bili prebivalci naših krajev čim bolj soudeleženi pri
prikazovanju naše dežele, kajti prav domačini so tisti, ki znajo najbolje
svetovati turistom”, je novost v oglaševalski strategiji predstavil
podpredsednik deželne vlade Sergio Bolzonello.
Novo spletno stran so si zamislili v deželni agenciji za turizem
PromoTurismoFVG, ki je pri zagonu projekta najprej poiskala nekaj
“ambasadorjev”, t. j. ljudi, ki neposredno in pristno uživajo v naravnih
in kulturnih lepotah Furlanije Julijske krajine.
Nova spletna stran je razdeljena na več poglavij: outdoor (dejavnosti
na prostem), bike (kolesarjenje), taste (kulinarika), family (družina),
slow tour (turizem po meri človeka), arte e cultura (umetnost in
kultura). Pobudniki spletne strani se nadejajo, da bodo stran pogosto
osvežili s čim večjim številom prispevkov “veleposlanikov turizma”.
To lahko postane vsak, in sicer tako da se prijavi neposredno po
spletu. Po dozdajšnjih podatkih so zbrali že 300 prijav. Med
objavljenimi prispevki pa so zaenkrat tudi reportaže s kraških pešpoti
na Goriškem in Tržaškem ter z Napoleonske ceste med Kontovelom
in Obeliskom, a tudi napotek za kajakaštvo pod Devinskimi stenami
in ekskurzije v kraško podzemlje. / ARC/PV
Nov pravilnik za lokalno policijo
Igor Švab, občinski svetnik SSk v skupini Demokratske stranke, v
tiskovnem sporočilu tako obravnava potek sprejetja novega pravilnika
lokalne policije.
“Po več kot devetdesetih letih ima končno tudi tržaška občina nov
pravilnik lokalne policije ali bolje rečeno pravilnik o novem občinskem
redu. Z veseljem ugotavljam, da je prišlo do pomembnih popravkov,
ko so do neke mere izboljšali in tudi omili sankcije glede na sklep, ki
je izšel iz občinskega odbora in ki je prejel negativno mnenje vseh
rajonskih svetov in ki je v določenih členih celo kršil načela človeškega
dostojanstva.
V konkretnem gre za posodobitev obstoječega pravilnika izpred 90
let, ki globoko posega v vsakdanje življenje občana tudi z neverjetnimi
prepovedmi: gre za izredno populistične prepovedi, ki v določenih
primerih trdo načenjajo človeško dostojanstvo. V osnutku je bilo
namreč prepovedano beračenje in izročanje miloščine, kaznovan je
bil bodisi tisti, ki je miloščino prejel, bodisi, kdor je denar izročal;
prepvedano je sedenje na tleh, ležanje na klopcah in pripenjanje
koles na kateremkoli kraju razen tam, kjer dovoljeno oziroma na
lokacijah, kjer že obstajajo privezi za kolesa (a teh je nedvomno
premalo).
S popravki se je vsaj delno izboljsalo ta pravilnik, ki pa ostaja se vedno
slab.
Pri tem želim poudariti trdo, a konstruktivno zadržanje levosredinske
opozicije in se zahvaliti delu kolegov iz skupine Demokratske stranke,
ki so s predlaganimi popravki, katerih del je sam podžupan Roberti
osvojil, pripomogli k osvojitvi dostojnejšega pravilnika. Šlo je tudi za
boj proti arogantnemu nastopu večine, ki je zadnji trenutek vsilila
spremembo poteka razprave in obravnave popravkov ter tako kršila
sprejete dogovore na seji načelnikov skupin”.
Kratke Društvo slovenskih izobražencev
O reški Cerkvi v času
fašizma
  eka in Trst sta v preteklo-
sti, točneje od leta 1525,
ustanovitve reške škofije,
do druge svetovne vojne bila po-
vezani: drugi škof na Reki je bil
Santin, pred vojno pa je bil škof
tudi v Trstu. Cerkev se v obdobju
fašizma ni znašla vedno najbolje,
zato so jo Hrvati in Slovenci trdo
obtoževali, da se je vdala fašiz-
mu. V to temo se je poglobil in o
njej leta 2007 napisal doktorsko
disertacijo hrvaški zgodovinar
dr. Marko Medved. Preučil je tako
Vatikanske arhive kot slovensko
in hrvaško zgodovinopisje ter
postavil teze. Na podlagi razširje-
ne in dopolnjene disertacije je le-
ta 2015 izšla knjiga Reška Cerkev
v obdobju fašizma – nastanek
škofije in prvi italijanski upravi-
telji, ki je temeljita študija o reški
Cerkvi in njeni zaznamovanosti
s političnimi in zapletenimi zgo-
dovinskimi okoliščinami.
Dr. Medved je svojo monografijo
predstavil na rednem ponedel-
jkovem večeru Društva sloven-
skih izobražencev. Razdeljena je
na štiri poglavja. V uvodnem de-
lu seznani bralca s tem, da je bil
R Trst avstrijska luka, Reka paogrska oz. madžarska in ni imelastalne škofije. V srednjem veku je
spadala pod puljsko škofijo.
Rečani so celo pisali protestno pi-
smo Mariji Tereziji, češ da ljudje
ne poznajo niti osnovnih moli-
tev.
Drugo poglavje je osrediščeno na
položaj katoliške Cerkve med
D'Annunzijevo zasedbo Reke (od
l. 1919 do 1921). Vzpostavil je sa-
mostojno republiko vse do pod-
pisa rapalske pogodbe.
Medtem Cerkev interve-
nira z inšpekcijo in Vati-
kan pošlje na vizitacijo
Valentina Olivo iz Čeda-
da. Najbolj obsežno po-
glavje obravnava ustano-
vitev reške škofije in nje-
nega prvega voditelja, re-
dovnika benediktinca
Izidora Saina iz Novega
grada, ki pa ni kos tej za-
dolžitvi. Ob vse večjem
pritisku fašističnih obla-
sti daje Sain prednost ita-
lijanski narodni skupno-
sti, obenem pa nastajajo
napetosti s hrvaško in
slovensko cerkveno
skupnostjo. Iz cerkva je
postopoma izginil
hrvaški jezik, čeprav ga je
Sveti sedež pozival, naj se nauči
tako hrvaščine kot slovenščine,
saj je bil po rodu iz Istre in so do-
ma govorili hrvaško. Leta 1924 je
Reka priključena Italiji in se
začnejo pripravljati na ustanovi-
tev samostojne škofije, kar se de-
jansko zgodi leta 1925, na dan sv.
Marka, ko dobijo novi kapitelj in
semenišče. Tedaj je tretjina bila
Italijanov, tretjina Hrvatov in
tretjina Slovencev. Sain je bil
reški škof od leta 1926 do 1932,
ko je umrl. Nato prevzame nje-
govo mesto za dve leti Carlo Mec-
chia, duhovnik tržaško-koprske
škofije.
Zadnje poglavje je posvečeno An-
toniu Santinu, ki pride na Reko
leta 1933 in ga postavijo za dru-
gega reškega škofa do leta 1938.
Čeprav je zaslužen za izgradnjo
reških cerkva, je njegovo ime po-
stalo sinonim za italijanizacijo.
Hrvaška duhovščina je prišla v
spor z njim, ker je hotela, da bi
poučevali verouk v hrvaščini,
Santin pa je bil prepričan, da je
bolje, če to poteka v italijanščini.
V Vatikanu je seveda dobil pod-
poro, saj je takrat veljala Gentile-
jeva šolska reforma, po kateri so
v šolah poučevali samo in iz-
ključno v italijanskem jeziku. Po
petih letih na čelu reške škofije
je Santin prevzel vodenje tržaško-
koprske škofije in v Trstu ostal do
leta 1975.
Monografija dr. Medveda, ki ob-
sega bogato bibliografijo, je po-
drobna in poglobljena študija o
reški krajevni Cerkvi, ki je nastala
v posebnih zgodovinskih oko-
liščinah in je zanimiva tudi za
naš prostor.
Metka Šinigoj
Slovensko prosvetno društvo Mačkolje
Dan slovenske kulture
posvečen otrokom
  edavna Prešernova pro-
slava v Mačkoljah je bila
v prostorih Stare šole
prav res … prešerna. Tako so si
jo zaželeli predstavniki do-
mačega Slovenskega prosvetne-
ga društva in v radostnem duhu
se je vila od začetka do konca.
Že sam uvodni nastop Otroštega
pevskega zbora ‘z’Ulce’ pod vod-
stvom Brede Sosič je prisotnim
namenil prisrčno popotnico v
dogodek, ki mu je bil naslov Pra-
vljično prešerna čajanka.
O vsebini naslova je v imenu
društva spregovoril Niko Tul, ki
je uvedel osrednjo gostjo popol-
dneva, prof. Majdo Artač Stur-
man. Obrazložil je, da je pesnica
in literarna ustvarjalka lani ok-
tobra na pobudo Sklada Mitja
Čuk objavila zbirko svojih pra-
vljic z naslovom “Pravljice za Ni-
N ko - pravljice za malo in veliko”,ki jo je grafično oblikovala ilu-stratorka Dunja Jogan.
Mačkoljanski popoldanski do-
godek se je nato razpletel na po-
dlagi pogovora, ki ga je Niko Tul
imel z avtorico, sama predsedni-
ca Sklada Mitja Čuk, gospa Stan-
ka Sosič Čuk, pa je obrazložila
založniške okoliščine, na katerih
je nastal knjižni načrt.
Besedo je nato prevzela avtorica,
ki je občinstvu – sestavljali so ga
ravno mladi in najmlajši – iz
zbirke prebrala pravljico “Babica
Meta in čudežna kapica”. Majda
Artač Sturman trdno verjame v
moč pisane besede, na podlagi
katere lahko tudi otroci utrdijo
zanimanje in ljubezen do slo-
venščine. Vsak izmed nas rabi
pravljice – je mnenja pesnica in
pisateljica -, odrasli bi radi verjeli
v pravljice, otroci pa vanje še ver-
jamejo. Pravljice so spodbuda,
da se naš naraščaj začne bolj uk-
varjati z našim jezikom, brskati
njegove zakonitosti, iskati po
priročnikih, slovnicah. “Otroci
so prihodnost in moramo gradi-
ti na njih”, je dejala avtorica in
mladim poslušalcem ‘postregla’
še s pravljico “Iris in biser”.
Pevski okvir kulturnega dogod-
ka je še naprej pletel OPZ “z’Ul-
ce”. V njem poje, igra in se za-
bava 15 članov - nekateri obisku-
jejo še vrtec, drugi so že dijaki
srednje šole, prav vse pa druži
veselje do pevskega in ritmične-
ga poustvarjanja. Odkrivajo ra-
zlične glasbene inštrumente, ne-
katere med njimi pa so izdelali
kar sami. Tudi to je prisrčen in
žlahten način, s katerim se ob-
navlja dolgoletna pevska tradi-
cija v Mačkoljah, ki so na sobot-
ni dan praznovanja Dneva slo-
venske kulture pridobile še bolj
pravljično pobobo kot sicer…
IG
Devinski mladinci pozdravljajo pomlad
Podobe na gladini
  nevi se daljšajo, narava
pa kar ne more zadržati
svojega navdušenja: brsti
in dehti in nas navdaja s preroje-
no energijo. V Devinu pomlad
čutijo že dober mesec, saj se na se-
dežu zborov snuje, pripravlja, ka-
drira in vadi.
Z mesecem februarjem je Devin-
ski mladinski krožek višješolcem
in študentom iz Devina in okolice
ponudil dva tečaja pod vodstvom
strokovnih vodij. Tečaj dikcije,
pod mentorstvom Jana Leopolija,
rednika na slovenskem programu
Deželnega sedeža RAI, je obisko-
valo šest tečajnikov, ki so spozna-
vali osnove pravorečja. Tečaj stro-
kovne terminologije fotografije
obogaten z delavnico na terenu,
pa grafična oblikovalka in vizual-
na komunikologinja Rebeka Ber-
netič. Osem tečajnic je spoznalo
D osnovne pojme in termine veza-ne na fotografijo, praktični deltečaja pa je predstavljala delavnica
na terenu. Devinska ponudba se
torej osredotoča na specifični po-
dročji jezikovnega izobraževanja,
ki pa mladim udeležencem obe-
nem ponuja tudi razvoj njihovih
talentov in ustvarjalnosti. Oba
tečaja spadata v širši projekt Od
lutke do ekrana Slovenske prosve-
te iz Trsta.
Intenzivni mesec in pol izo-
braževanja se bo zaključil v nedel-
jo, 19. marca, ob 18. uri, ko bo na
sedežu zborov v Devinu na spore-
du produkcija “Podobe na gladi-
ni”, s katero Devinčani kličejo
“Pozdrav pomladi”. Za vsebinsko
rdečo nit večera so si protagonisti
izbrali ribištvo, ki je v preteklosti
oblikovalo ljudi iz našega prostora
in, ki se v tem primeru v naš pro-
stor vrača v obliki literarnih in
umetniških podob, ki se kot pod-
zavestna zapuščina, speča v vsa-
kem prebivalcu morja, vrača “na
gladino”. Večer bodo v celoti obli-
kovali mladi, ki bodo na zanimiv
in doživet način predstavili ribiške
zgodbe naših krajev, a tudi bolj
znanstvene prispevke o primor-
skem ribištvu, ki tudi z etnograf-
skega vidika nedvomno predsta-
vlja edinstveni zaklad nesnovne
kulturne dediščine. Bralci- ude-
leženci tečaja dikcije so se spopa-
dli s teksti Bruna Volpija Lisjaka,
Dušana Jelinčiča in drugih avtor-
jev našega prostora, ki so ribištvo
na slovenski obali prevzeli kot li-
terarni motiv svojih del. Posamez-
ne literarne prispevke so tečajniki
sami povezali v odrsko predstavo,
med katero bodo na svoj račun
prišli tudi fantje novo nastale fan-
tovske vokalne skupine, pod vod-
stvom Mirka Ferlana. Izdelki foto-
grafske delavnice bodo ustvarjali
scensko kuliso, izbor najboljših
slik pa bo oblikoval fotografsko
razstavo. V objektiv so udeležnke
ulovile podobe morja: v teh foto-
grafijah ima glavno besedo svetlo-
ba, ki ji linearnost obzorja pušča
pozornost. Geometrični liki, sen-
ce in predmeti iz pristana pa ka-
rakterizirajo preostale fotografije,
na katerih se pojavijo tudi ljudje,
ki od morja žive. Pobudi je svoje
pokroviteljstvo namenila tudi
Občina Devin Nabrežina.
Lucija Tavčar
Foto damj@n
Tržaška 16. marca 2017 11
Obvestila
Društvo Rojanski Marijin dom vabi
v nedeljo, 19. marca, na koncert har -
fistke Tadeje Kralj. Sodeluje oboist
Marco Bernini. Koncert bo v rojan -
skem Marijinem domu ob 17. uri.
V nedeljo, 19. marca, ob 18. uri na
sedežu zborov v Devinu bo na spo -
re du produkcija “Podobe na gladini”.
S tem srečanjem se v Devinu kon -
ču je poldrugi mesec izobraževanja,
vezna nit tokratnega dogodka bo
ribištvo.
Narodna in študijska knjižnica
sklicuje redni občni zbor volilnega
značaja, ki bo v prvem sklicu v sre -
do, 22. marca 2017, ob 17. uri in v
dru gem sklicu v sredo, 22. marca
2017, ob 18. uri v Narodnem domu
v Trstu (ulica F. Filzi 14).
Duhovna priprava na Veliko noč
(trenutek pavze za razmislek, med
vsakdanjim hitenjem in raztre se no -
stjo) pod vodstvom msg. Janeza
Ober starja, bo v sredo, 29. 3. 2017,
v zavodu šolskih sester, ul. delle
Docce 34: ob 16. uri sv. maša, nato
po stna misel; Vincencijeva Kon fe -
renca vabi vse, ki čutijo potrebo po
globljem doživljanju svoje vere.
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zbo rov – Gorica pripravljamo pro -
jekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse,
ki ste ga poznali, sodelovali z njim
pri katerem projektu ali zboru, na -
pro šamo, ali bi nam lahko posre do -
vali fotografije ali partiture in tako
pri pomogli k boljši uresničitvi pro jek -
ta. Za dodatne infomacije:
048131817, zcpz. go@gmail. com.
Devinski mladinski krožek
Projekt Od lutke do ekrana
  etos spomladi nadaljuje
Slovenska prosveta s pro-
jektom z naslovom Od
lutke do ekrana za utrjevanje
znanja slovenščine. Projekt se
bo zaključil pred koncem šol-
skega leta, saj v drugem delu
vključuje tudi predšolsko in
višješolsko populacijo.
Otrok prične svoje spoznavanje
okolja in jezika z govorom, knji-
go, pravljico, lutko, nato pa se
vedno bolj poslužuje moderne
tehnologije: telefona, računal-
nika, televizorja – ekrana. Zato
smo tudi projekt poimenovali
Od lutke do ekrana, saj naše po-
bude sestavljajo prav ti elemen-
ti, ki so vsaki starostni skupini
domači in primerni.
Igrajmo se slovensko
Delavnico slovenščine za
predšolske otroke bomo izvedli
v sodelovanju z Večstopenjsko
šolo pri Sv. Jakobu in s Skladom
Libero in Zora Polojaz. Jezikov-
ne delavnice pod vodstvom
Martine Šolc bodo imele 10
srečanj v vrtcu Pikija Jakoba.
Organizatorjem se zdi pomem-
bno zgodnje učenje slo-
venščine, saj je poznavanje slo-
venskega jezika pogoj za
uspešno nadaljevanje šolanja
na šolah s slovenskim učnim je-
zikom. Obenem bi se usposa-
bljale učiteljice za uporabo no-
vih prijemov pri poučevanju
slovenščine, ki vodijo k bolj
uspešnemu in učinkovitemu
načinu dojemanja jezika predv-
sem pri tistih učencih, ki so ko-
maj začeli svojo pot v sloven-
skem jezikovnem okolju. Glede
L na to, da je zelo malo gradiva zaučenje slovenščine te starosti,bomo izdali tudi publikacijo za
učenje slovenščine iste avtorice,
namenjeno vzgojiteljicam
otroškega vrtca.
Igrajmo se z jezikom
Delavnice so namen-
jene prvemu in dru-
gemu razredu osnov-
ne šole. Pod vod-
stvom Stena Vilarja
bodo izvedli 10
srečanj, v katerih bo
s pomočjo giba, pe-
smi in besede izvede-
na krajša predstava.
Poudarek je na upo-
rabi slovenščine in
pridobivanju novega
besednega zaklada
na neformalen, otro-
kom prijazen in
sproščen način.
Tečaj dikcije in strokovne termi-
nologije
Devinski mladinski krožek pri-
reja med februarjem in marcem
dva tečaja, ki bosta potekala
istočasno, eden na sedežu zbo-
rov, drugi v Bridarjevi hiši (obo-
je v Devinu).
Pri tečaju dikcije bodo ude-
leženci spoznavali pravila slo-
venske fonetike in fonologije,
utrjevali vaje pravilne izgovar-
jave slovenskih vokalov, segre-
vanje govornega aparata, govor
s prepono, osnove slovenske
melodike, bralne vaje za utrje-
vanje slovenske melodije, javno
nastopanje - vaje v prostoru, na
odru, pred mikrofonom, inter-
pretacijo različnih tipov besedil
(od povezovalnega do literarne-
ga teksta). Pri tečaju strokovne
terminologije pa bodo spoznali
slovensko strokovno besedišče
vezano na fotografijo, saj meni-
mo, da je to za otroke, ki se sicer
soočajo le z italijanskim bese-
diščem tovrstnega tipa, izredno
pomemben element. Obenem
bodo izvedli delavnico na tere-
nu in spoznali vlogo avtorja v
fotografiji. Tečaj zajema skupno
10 srečanj in je namenjen
višješolcem.
Tečaj se bo zaključil s končno
produkcijo Pozdrav pomladi.
Produkcijo bodo oblikovali vsi
člani Devinskega mladinskega
krožka: udeleženci tečajev pa
tudi mladi pevci fantovske sku-
pine DMK, in tako na mlado-
sten način pozdravili pomlad.
Tematska rdeča nit bo ribištvo,
ki je v zgodovini močno zazna-
movalo devinske ljudi. Pod vod-
stvom Mirka Ferlana bodo fan-
tje zapeli dve slovenski ljudski
pesmi. Bralci- udeleženci tečaja
dikcije bodo publiki predstavili
izbrane tekste Bruna Volpija Li-
sjaka, Dušana Jelinčiča, Miro-
slava Košute in drugih avtorjev
našega prostora, ki so ribištvo
na slovenski obali, ki tudi z et-
nografskega vidika nedvomno
predstavlja
edinstveni za-
klad nesnovne
kulturne de-
diščine, prev-
zeli kot literar-
ni motiv.
Filmska delav-
nica
Ponudili bomo
niz srečanj, na
katerih si bo-
mo ogledali
slovenske fil-
me, se srečali s
strokovnjaki (v
sodelovanju s
Kinoatelje-
jem), ki jim bodo predstavili na-
stanek filma, zvrsti, vsebino, ka-
ko kritično gledati filme... s
poudarkom na slovenskem fil-
mu. Pobuda je namenjena sred-
nješolcem in se bo odvijala na
sedežu Slovenske prosvete v so-
delovanju z Večstopenjsko šolo
Vladimir Bartol.
Cilj pobude je spoznavanje slo-
venskega filma in spodbujanje
mladih h gledanju filmov v slo-
venščini, saj tudi s pomočjo te-
ga razvijamo in bogatimo jezik.
Z ogledom na našem sedežu jih
spodbujamo k pozitivnemu
preživljanju prostega časa k rabi
slovenskega jezika izven šolske-
ga okolja in spoznavanju ostalih
društev, ki delujejo v mestu.
  pomeniki so navadno na-
menjeni pesnikom, pisatel-
jem, mnogokrat pa tudi pra-
vim ali celo izmišljenim herojem.
Primanjkuje pa nam obeležij ti-
stih velikih malih ljudi, ki so v
svojem več ali manj dolgem
življenju za svoje ljudstvo trpeli,
se veselili, predvsem pa ostali zve-
sti svojim koreninam. Taka je bila
Meri Merlak iz Lonjerja, kjer se je
rodila ter se 9. marca letos na svoj
devetdeseti rojstni dan poslovila
od svojih dragih.
Kaj so pomenili zanjo domači
kraj, njegova govorica, njegovi
običaji, težka doživetja fašistične-
ga obdobja, ko je bila Meri pri-
krajšana slovenskega šolanja, je
S
pripovedovala ne samo odraslim,
ampak predvsem otrokom šole
Frana Milčinskega na Katinari.
Čez nekaj dni bo 21. marec, spo-
min na katerega je bil za
Meri Merlak žalosten in
neizbrisen. Kot mlado de-
kletce je zaradi svojega slo-
venstva okusila z drugimi
domačinkami zloglasne
Colottijeve zapore v ulici
Cologna v Trstu, kjer so na
pročelju stavbe pred leti
odkrili ploščo v spomin na
tiste čase. Takrat je bila Me-
ri z drugimi preživelimi
prisotna ter z žalostjo sle-
dila priložnostni proslavi.
Kot samouk si je veliko za-
pisovala, saj je bil do zad-
njega njen spomin tako bi-
ster, svež in bogat, da je bi-
lo skoraj težko slediti nje-
nemu pripovedovanju. V
njenih zapiskih so bile šege, na-
vade, pesmi in molitve v do-
mačem narečju. Njen računal-
niški spomin nam je v zadnjih le-
tih mnogo dal. Ugasnil je na njen
devetdeseti rojstni dan. Do potan-
kosti je statistično obdelovala do-
gajnja v vasi in beležila spremin-
janje stvarnosti. Sočasno s sestro
Amalijo sta šli po božje plačilo.
Težki so občutki, ko se vas prazni,
so pač življenjski zakoni. Meri se
je tega zavedala in iz sebe dala čim
več spominov. Z veliko grenkobo
je pripovedovala o svojih krvni-
kih iz ulice Cologna, katere je celo
srečevala po mestu, saj jim ni bila
izrečrena nobena kazen.
Draga Meri zaključila si svoje po-
potovanje. Šla si po pravično
plačilo, nam pa zapustila svoj na-
smeh in velik zaklad svojih spo-
minov. Hvala ti.
Ondina Pečar
Odlična uveljavitev v Arezzu
Zborovodkinji Mira Fabjan
in Mateja Černic nagrajeni
  Arezzu se je v nedeljo, 12.
t. m., končal tretji vsedr -
žavni natečaj za zborovod-
je “Mani in suono” (Roki v zvo-
ku), ki ga prireja tamkašnje Zbo-
rovsko društvo Insieme vocale
Vox Cordis v sodelovanju z fun-
dacijo Guido D'Arezzo in toskan-
skim ter vse dr žavnim zborovskim
združenjem Feniarco. Letošnjega
natečaja v tem mestu, ki je pravi
simbol zborovstva na italijanskem
polotoku, se je udeležilo 18 zbo-
rovskih dirigentov iz raznih itali-
janskih dežel. Vrstni red tekmo-
valnih nastopov in tudi pesmi, ki
so jih tekmovalci dirigirali, je do-
ložal žreb. V nedeljski finalni
preizkušnji pa se je pomerilo pet
zborovodij.
Umetniški vodja tega zborovod-
skega natečaja, mestro Lorenzo
Donati, je o pomenu samega na-
tečaja dejal, da gre za edinstveno
pobudo, ker želi uveljaviti profe-
sionalni lik zborovodje. Zbrane-
mu občinstvu je tekmovalni zbor,
se pravi sam Insieme vocale Vox
Cordis, v interpretaciji dirigentov,
predstavil dela različnih avtorjev
od Tomasa Luisa de Victoria in
V Monteverdija do Haydna in Mo-zarta, Mendelssohna in Schubertater v poklon pred sto leti rojene-
mu skladatelju in kardinalu Bar-
toluccija, kako njegovo skladbo.
Petčlanska mednarodna komisija,
v kateri je bil tudi ugledni tržaški
dirigent Stojan Kuret, medtem ko
je organizatorje zastopala Elisa Pa-
squini, ni imela lahkega dela, saj
so si bili udeleženci zelo enako-
vredni. Odločili so, da prve nagra-
de ne podelijo. Zmagovalka na-
tečaja “Roki v zvoku” je tako po-
stala srebrna zborovodkinja Mira
Fabjan, ki trenutno na Opčinah
vodi Skupino pevk VokalArt ter
lovski zbor Doberdob. Na tretje
mesto pa sta se ex aequo uvrstila
Mateja Černic, dirigentka De-
kliške vokalne skupine Bodeča
Neža z Vrha Sv. Mihaela in Diego
Cerutti sicer informatik in zboro-
vodja iz Lombardije.
Ob odličnem uspehu Mire Fabjan
in Mateje Černic v Arezzu jima iz
srca čestitamo ter se z njima vese-
limo, gre za lep oseben uspeh, ki
pa je obenem lahko v veliko za-
doščenje vsemu slovenskemu
zborovskemu gibanju.
  ako se je zdelo tržaško
kulturno vrenje na začet-
ku prejšnjega stoletja in
kako se je spremenilo ob izbru-
hu prve svetovne vojne? Na to
vprašanje skuša odgovoriti se-
demsto strani obsegajoča knjiga
Massima Faventa o zgodovini
Tržaškega kvarteta. Priznana za-
sedba, ki jo v drugem povojnem
času lahko primerjamo le z
mednarodnim uspehom Tria di
Trieste, je delovala namreč od
leta 1898 do leta 1937 in je zgo-
dovinske spremembe preizkusi-
la na lastni koži. Različne oseb-
ne politične opredelitve niso
pogojevale nadaljevanja skup-
K nega ustvarjanja v nelahkempovojnem času: odnosi v skupi-ni so v bistvu ostali nespremen-
jeni, svet pa se je spremenil za-
radi finančne krize kot tudi za-
radi izgubljene enotnosti
večkulturnega mesta.
V mestu so bili člani kvarteta re-
ferenčne osebnosti, kar velja na
poseben način za prvega violi-
nista Avgusta Jankoviča, ki je bil
koncertni mojster v orkestru
občinskega gledališča in profe-
sor na konservatoriju, še prej pa
koncertni mojster dunajske
Konzerthaus. V njegovi družini
se je glasbena nadarjenost pre-
nesla še na potomce, saj je bil
sin Pavel violinist,
njegova hči Eleonora
pa je priznana mez-
zosopranistka. Ostali
člani kvarteta so bili
Giuseppe Viezzoli,
Manlio Dudovich in
Dino Baraldi.
Njihova edinstvenost je izhajala
iz kraja, kjer so bili doma: kot
državljani avstro-ogrskega cesar-
stva so z lahkoto gostovali v
mnogih državah srednje Evrope
(a tudi v Egiptu in ZDA) in so se
razlikovali od italijanskih gla-
sbenikov po naprednih glasbe-
nih izbirah. Kot prvi na poloto-
ku so predstavili izvedbe novih
skladb Debussyja, Ravela in
Schönberga, a tudi integral Bee-
thovnovih kvartetov.
Publikacijo je uredil violončelist
Massimo Favento, ki je koordi-
niral ekipo sodelavcev, med ka-
tere spadajo raziskovalci Za-
grebške Akademije znanosti in
umetnosti in Muzikološkega za-
voda Univerze v Varšavi, saj je
imel Tržaški kvartet velike uspe-
he in bogato dejavnost tudi v
teh evropskih mestih. Izšla je s
podporo Dežele FJK in nakup je
možen v kombinaciji s tremi
CD-ji skupine Lumen Harmoni-
cum z integralom komornih
skladb tržaškega skladatelja Eu-
genia Visnoviza. Tržaški kvartet
ni namreč zapustil nobenega
avdio posnetka, zato si lahko
predstavljamo zvok te skupine
le na osnovi mnogih ocen te-
danjih kritikov: prav gotovo pa
so skladbe Visnoviza za trio,
kvartet in kvintet nastale za čla-
ne Tržaškega kvarteta, zato je
kombinacija način, da bi s tisti-
mi skladbami, čeprav z drugimi
izvajalci, rekonstruirali vsaj vtis
o sposobnostih teh glasbenikov,
ki so se zapisali v tržaško zgodo-
vino.
PAL
Knjiga Massima Faventa o zgodovini Tržaškega kvarteta
Prepoznavni so bili zaradi
naprednih glasbenih izbir
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE
vabi na 
POSTNO KATEHEZO 
vodi dr. Primož Krečič, stolni župnik v Kopru 
na temo “Božje trpljenje in človeška hudobija”
torek, 21. marca, ob 20. uri,
Šentjakobski kulturni dom, ul. Concordia 8
Lonjer
Meri Merlak v spomin
Ob odlični osebni uveljavitvi 
MIRE FABJAN in MATEJE ČERNIC
na dirigentskem zborovskem tekmovanju v Arezzu 
jima čestitamo in voščimo 
še veliko osebnih uspehov!
ZCPZ - Trst
Prva z leve Mateja Černic, prva z desne Mira Fabjan
Aktualno16. marca 201712
  riimek Kompara je isti priimek kot
Kompare. Zaradi različnega zapisovanja
sta se razvili dve obliki. V Sloveniji da-
nes živi 244 Kompar in 128 Komparetov. Gre
nedvomno za primorski, natančneje goriški
priimek, ki pa se je razširil tudi v osrednjo
Slovenijo. Priimek Kompara najdemo tudi v
Indiji, kar mogoče pomeni, da ni samo slo-
venski. Tam jih je 7, v ZDA 69 in v Avstraliji
17. Komparetov pa je v ZDA že 193, skoraj to-
liko kot v Sloveniji. V Kanadi jih je še 16.
Različica s črko C, Compare, pa ima afriške
korenine. Izvira v Burkini Faso, kjer živi 74
Comparetov. Drugod po svetu jih najdemo
le osem. Compara je še bolj redek, le pet jih
najdemo po vsem svetu.
Pavle Merku' je razložil pomen priimka ta-
kole: iz latinske besede za botra (compater)
je preko furlanščine (compari) ali italijanske-
ga narečja (compare). Omenja tudi zaselek
Kompari v Lokavcu.
Glede na dejstvo, da je priimek Kompara
razširjen predvsem na slovenski strani Pri-
morske in da najdemo dve gnezdi tega priim-
ka v Komparih in par minut oddaljeni vasi
Stomaž, pa lahko domnevamo, da precej ver-
jetno izvirajo vsi Kompareti in Kompare od
tu. V tem primeru furlanščina in italijanščina
verjetno nista bili vmešani.
To pomeni, da je na vznožju Čavna vsaj pred
500, če ne 700 leti živel neki boter, ki so mu
nadeli priimek Kompara. Mogoče je bil ugle-
den mož in ga je za botra vzelo več družin.
Njegovega potomstva je bilo toliko, da je po
njem dobil ime eden od 16 zaselkov v Lokav-
cu.
Komparci v vasi veljajo za bolj učene. Mo-
goče zaradi bližine Sv. Križa in tamkajšnjega
samostana? Komparci so namreč pogosto
služili svetokriški gospodi na gradu. Vsekakor
so prav v tem de-
lu vasi ob potoku
zrasli obrati: mli-
ni, žage, fužine,
kovačije in pral-
nice za volno. Iz
tega zaselka je
izšlo par pomembnih mož, tudi ravnatelj go-
riškega semenišča dr. Jožef Kompare (1735-
1786), ki je popisal zanimivo prigodo, ko je
bil župnik v Kanalu. Kanalci so se namreč
uprli odloku cesarice Marije Terezije, da se
mora pokopališče umakniti ven iz naselij. Po
več letih je upor zatrlo šele 40 do zob obo-
roženih voja-
kov, ki so 27
Kanalcev pri-
prli.
Drugi Kompa-
re, ki ga omen-
ja Primorski
biografski lek-
sikon, je ravno
tako Jožef
Kompara
(1858-1925), ki
je bil ravno ta-
ko duhovnik.
Poznamo ga tu-
di kot Josipa
Kompareta. Bil
je večkratni
istrski deželni
poslanec, ljubi-
telj glagolice, ki
je zaradi neke
ljubezenske
zgodbe moral v
ZDA. Onkraj
luže je zgradil
cerkev in vodil
pisarno za isel-
jence.
Zanimivo, da najdemo priimek
Kompara pri Stomažih že zelo
zgodaj. Prvič že leta 1648. Takrat
je bil trikrat za botra, kako po-
menljivo, Stomažan Pavel Kom-
para. Priimek so pisarji zapisali
Compara in Compare, najdemo
pa tudi Komparico: Compariza.
V Lokavcu je bilo teh priimkov
takrat veliko več, žal pa krstne
knjige za tisto obdobje niso
ohranjene. Si pa lahko veliko po-
magamo s katastri, ki jih imajo
v goriškem državnem arhivu. Za
Lokavec imajo oba, tako jožefin-
skega kot tudi terezijanskega. Tu
lahko najdemo še nekaj imen, ki
jih v maticah ni.
P
VIPAVSKI PRIIMKI (31)
KOMPARA
Zapis botra Stomažana, botra Kompara iz leta 1565. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
V terezijanskem katastru iz 1751
lahko najdemo več Komparov v
Lokavcu, ki so bili rojeni v 17.
stoletju. Knjigo hrani Državni arhiv
Gorica.
Katastrski zemljevid iz leta 1822 z zapisom zaselka Kompari v Lokavcu.
Kataster hrani Državni arhiv Trst.
Tino
 M
a
m
ić
  V Pedaveni pri Feltrah
Goriški upokojenci 
ob dnevu žena
GORICA 
  agajivo vreme prejšnje
noči se je, kot po na-
ročilu, spremenilo v lep
sončen zgodnjepomladanski
dan. V ranih jutranjih urah sta
dva polnozasedena avtobusa
peljala 7. marca 2017 člane
Društva slovenskih upokojencev
za Goriško proti Pedaveni pri Fel-
trah (BL), kjer so v znani pivo-
varni “Birreria Pedavena” imeli
tradicionalno druženje ob dne-
vu žena. Pri prehodu iz furlan-
sko-beneške ravnine proti
obronkom Dolomitov so jih le-
ti pričakali v svoji praznično beli
obleki ter spremstvu kristalnih
jezerc ob vznožju, pogled je bil
edinstven. Ob priložnosti tega
tako pomembnega mednarod-
nega praznika žensk je bilo med
vožnjo udeležencem podanih
nekaj zgodovinskih podatkov o
pobudi in izvoru tega prosla-
vljanja, ki so si ga ženske pribo-
rile v boju za pravice in enako-
pravnost v minulih stoletjih. To
predstavlja pomembno izročilo
N preteklosti za osveščanje bo-dočih rodov in obenem tudisporočilo vsem ženskam, da se
zavedajo svoje pomembne vloge
in doprinosa k uspehu današnje
družbe na vedno strmi poti no-
vih izzivov.
Med vožnjo so bili udeleženci
seznanjeni tudi z nekaterimi po-
datki glede mesteca Feltre, ki so
si ga le bežno ogledali. Zgodovi-
na tega kraja je zapletena in izha-
ja že iz predrimskega časa Retov.
V Feltrah je med drugim ustvar-
jal sloviti italijanski komediograf
Goldoni. Tu se nahaja tudi gle-
dališče “Teatro de la Sena”, ki je
imenovan manjši dvojček be-
neškega “La Fenice”.
V kraju Pedavena, cilju druženja,
jih je pričakala zgovorna in pri-
jazna vodička in pospremila pri
ogledu pivovarne “Fabbrica” ter
zadevnega muzeja. Seznanila jih
je z bogato stoletno zgodovino
od samega nastanka in potekom
lastništva do današnjih dni. Ok-
virno jim je tudi obrazložila za-
pleten proces proizvodnje raz-
nih vrst piva. V priključeni pro-
dajalni so imeli možnost tudi
nakupa tamkajšnjega piva kot
tudi drugih krajevnih dobrot.
Sledila je kočerja v prostorni in
lepo poslikani restavraciji. Ob
prijetni glasbi so postregli z do-
bro pripravljeno hrano, zanimi-
vo rižoto s pivom, dobro kapljico
vina in vrči odličnega piva.
Tradicionalno podelitev žen-
skam šopka mimoz, ki predsta-
vljajo simbol spoštovanja in var-
nosti, je v imenu predsednika, ki
ni mogel biti prisoten, spremljal
prisrčen pozdrav z voščilom
vsem prisotnim.
Praznovanje so sklenili z beseda-
mi Oriane Fallaci: “biti ženska je
tako očarljivo. Je pustolovščina,
ki zahteva pogum; je izziv, ki ni-
koli ne preneha”.
Prijetno in sproščeno vzdušje
druženja je bilo treba prekiniti,
ker jih je čakala še dolga pot do-
mov.
I. N.
In memoriam
Giorgio (Jurij) Bensa
  soboto, 11. t. m., smo v
Gorici z mašo pospremi-
li na zadnji poti inženir-
ja Giorgia Benso, ki je umrl za
posledicami hude bolezni. Stol-
ni župnik don Sinuhe Marotta
nam je dejal, da sam še nikdar
ni videl toliko zbranih ljudi v
Gorici na pogrebu. Prav
on je skupaj s še tremi du-
hovniki v stolnici so-
maševal in vodil pogreb-
ni obred, med mašo je so-
maševal tudi g. Primož
Erjavec iz Škofijske gim-
nazije v Vipavi, kjer
poučuje Giorgiova vdova
Polona. Imela sta dva
otroka, Tine in Lina sta
obiskovala slovenske šole
v Gorici, saj je bil Giorgio
eden tistih Goričanov, ki
se je zavestno naučil slo-
venskega jezika, ker se je
zavedal pomena življenja
v mestu samem in ob me-
ji, pa tudi sicer je kasneje
veliko delal kot inženir za
slovenska podjetja v
našem prostoru; zadnja
leta, ko gradbenih naročil pri
nas ni več bilo, pa se je preu-
smeril v vode marketinškega
vodenja, deloval je kot t. i. “pro-
ject manager”, predvsem pa je
s svojimi naprednimi idejami
navduševal druge k medseboj-
nemu povezovanju, skupnemu
delu, ne nazadnje tudi k med-
V sebojni solidarnosti. Zato tudini nič čudnega, če se je njego-vega pogreba udeležilo ogrom-
no ljudi. Med mašo je v slo-
venščini prebrala psalm naša
cenjena sodelavka Jana Barba,
ki je Giorgia sama dobro spoz-
nala in ga cenila kot dobrega
sodelavca in prijatelja. Zato smo
jo zaprosili za spominski zapis.
Giorgio Bensa je v večnost
odšel pri 51-ih letih, naj mu
Bog povrne za vse dobro, ki ga
je bil storil, ženi Poloni in otro-
koma Tinetu in Lini pa naj gre
naš izraz občutenega sožalja!
JUP
Prav v dneh, ko je v Novi Gorici
večje število otrok in učiteljic iz
novogoriških osnovnih šol
prvič zbranih na zaključni pri-
reditvi Poganjkov projektov
(Progetti in Erba) , nas je dose-
gla žalostna vest o Jurijevem
odhodu v večnost. Žalosti nas,
da ne bo mogel gledati sadov
semen, ki jih je sejal pred šesti-
mi leti.
Z Jurijem Bensom smo se spoz-
nali 10.4.2011 v okviru
PMI združenja strokovnja-
kov za projektni me-
nedžment, ko je v Gorici
vodil zaključno prireditev
Poganjki projektov in ani-
miral otroke, njihove starše
in učitelje ter s ponosom
kazal na pridobljene iz-
kušnje (lessons learned) .
V pobudi Poganjki projek-
tov so tudi v slovenskem
združenju prepoznali ne-
kaj dobrega, kar bi bilo ko-
ristno prenesti v slovenski
prostor. Pri tem je Jurij
Bensa aktivno sodeloval,
bodisi ko je šlo za prevajan-
je svetovne projektne me-
todologije v slovenski je-
zik, da bi bila na voljo
učiteljicam v slovenskih
šolah, ali ko je šlo za mentor-
stvo in izobraževanje. Gre nam-
reč za učni pripomoček Pogan-
jki projektov, s katerim lahko
učitelji določene učne cilje iz-
vajajo na projektni način ter s
tem razvijajo otrokovo ustvar-
jalnost, sodelovanje in komu-
niciranje ter kritično raz-
mišljanje.
Jurij Bensa je bil velik prijatelj
slovenskega dela PMI združen-
ja, s sedežem v Ljubljani. To je
pokazal tudi pri drugih pobu-
dah, kot je povezovanje sloven-
skega, avstrijskega, hrvaškega in
severno italijanskega združenja
v dogodku PMI Light-up. Ma-
jhnemu slovenskemu združen-
ju je pomagal pri prepoznavno-
sti njenih dosežkov na evropski
ravni, nazadnje še lani v Ate-
nah. Presenetljivo je tudi, da se
je naučil slovenskega jezika in
s tem lažje vzpostavil stik s ko-
legi v Sloveniji.
Od njega smo se v veliki
množici in ob somaševanju šti-
rih duhovnikov poslovili v go-
riški stolnici ter ga pospremili
k večnemu počitku na goriško
pokopališče. Vodilo v njego-
vem življenju so bile besede
“Vietato dire no se pol”, kar se
je odražalo v uporabi lateralne-
ga mišljenja, povezovanja in
odpravljanja ovir v komunika-
ciji vse s ciljem nenehnega iz-
boljševanja in inoviranja
rešitev, pri iskanju katerih je po-
trebno sodelovanje ljudi. Vzpo-
stavil je nešteto stikov med ljud-
mi, ker je videl priložnosti za
nove odnose in obogatitev.
Zanj so bili značilni tudi rume-
ni Post-it samolepilni listki, ki
jih je spretno uporabljal pri be-
leženju idej in zamisli. Verjel je
v ustvarjalno mišljenje ljudi in
v njihovem sodelovanju videl
neprecenljiv vir za reševanje in
ustvarjanje. Njegove številne
vrline in optimizem je izposta-
vil tudi don Sinuhe Marota,
“kamor odhajaš, ne bo več po-
trebe za povezovanje ljudi in
deljenje informacij, saj so tam,
kakor v veri spoznavamo, od-
nosi transparentni, informacije
razpoložljive”. O njegovem po-
slanstvu pri širjenju kulture
projektnega dela in inovativnih
rešitvah v okviru poganjkov
projektov, za kar je leta 2012 v
Vankuvru prejel tudi prestižno
nagrado PMI Chapter Award –
Volunteer of the Year, je spre-
govorila funkcionarka v PMIEF,
Roberta Zona.
S hvaležnostjo se ga bodo spo-
minjale tudi učiteljice iz go-
riških šol, saj so v metodi pre-
poznale uporabno vrednost in
sodelovale v natečajih Progetti
in Erba, ki jih je z ekipo izvajal
vse od leta 2010. Kot je ocenil
avtor Poganjkov projektov, Wal-
ter Ginevri iz Milana in fun-
kcionar v PMIEF, je Jurij Bensa
zapustil veliko dediščino, ki jo
je potrebno skrbno negovati in
razvijati, da bo prinesla še več
dobrih sadov.
Jana Barba
Slovenija 16. marca 2017 13
  Sloveniji politične stranke, neka-
tera civilno-družbena gibanja in
društva, pa tudi vplivni posamez-
niki, navajajo in razlagajo svoje poglede
in stališča o razmerah v državi in o njeni
prihodnosti. Najbolj sporna je vladna
trditev, da sta finančna in gospodarska
kriza odpravljeni, torej premagani, ker
da sta vzpon in napredek na raznih po-
dročjih očitna in razvidna. Vendar pa je
treba vedeti, da je stanje v nekaterih de-
javnostih še vedno slabo, celo kritično,
in to, da bruto domači proizvod Slove-
nije še zmeraj ni dosegel tistega obsega,
kakršen je bil pred začetkom krize leta
2008. Sedanje razmere v državi je bržčas
najbolj stvarno in celovito povzel akade-
mik in pesnik Niko Grafenauer, in sicer
na posvetu o novi različici slovenskega
nacionalnega programa, ki ga je nedav-
no priredila Slovenska akademija znano-
sti in umetnosti. Kritično in z obžalovan-
jem je ugotovil, “da smo družba z nizkim
stanjem duha, pogojena z mentalno be-
do, civilizacijsko pohabljena nacija, kjer
se laž in resnica prekrivata in tvorita našo
resničnost”. Niko Grafenauer nadalje za-
trjuje, “da bo tudi slovenska vloga v EU
zelo dvoumna, če ne bomo znali trdno
postaviti tistih izhodišč, ki so vezana na
slovensko istovetnost in naše interese”.
Ogledalo o sedanjih odnosih in razme-
rah v slovenski družbi in državi lahko
predstavlja predlog novega družinskega
zakonika, ki ga je v parlamentarni posto-
pek in obravnavo vložila vlada oz. pri-
stojna ministrica Anja Kopač-Mrak. Opo-
zicija in zainteresirani del civilne družbe
ugotavljata, da je nov predlog zakonika
le kopija družinskega zakonika iz leta
2012, “torej zmazek poln levičarskih
ideoloških rešitev o družinski politiki, ki
nimajo dosti zveze z resničnimi potreba-
mi ljudi”. Pomen družinskega zakonika
za našo družbo in njegove razsežnosti, je
v komentarju, objavljenem v sloven-
skem katoliškem tedniku Družina, ana-
liziral in pojasnjeval teolog Tadej Streho-
vec. Svojemu razglabljanju je dal pomen-
ljiv naslov, Za državo z družinsko vizijo.
Zatrjuje, “da si
državljani zaslužimo
Družinski zakonik, ki
bo pozitivno narav-
nan do zakonske zve-
ze, družine in otrok.
Ob pazljivem branju
pa je razvidno, da
predlog novega
družinskega zakonika
še vedno kaže števil-
ne nedorečenosti. Z
vidika državljanov bi
bilo pomembno, da
Družinski zakonik
ustvarja predvsem
dobre družbene raz-
mere in vzpostavlja
pozitivno državno
politiko, ki bo omo-
gočila mladim lažjo
odločitev za trajne in
kvalitetne zakonske odnose, in kjer bodo
lahko svojim otrokom poleg socialnega
okolja zagotovili tudi največjo mero ma-
terinske in očetovske ljubezni. Pri tem je
zanimivo, da je predlagatelj, to je vlada,
v besedilu predloga družinskega zakoni-
ka izpustil ravno v tem okviru dve naj-
pomembnejši besedi, ki sta ljubezen in
zvestoba. Za snovalce slovenske družin-
ske politike medsebojna ljubezen in zve-
stoba, brez katerih ni kvalitetnih družin-
skih odnosov, verjetno nista vrednoti, saj
so veliko členov v besedilu namenili
zgolj opisu postopkov ločitve, reševanja
nasilja in delitve premoženja, ter komu
naj se v takšnih razmerah dodelijo otro-
ci. Papež Frančišek v apostolski spodbudi
Radost ljubezni imenuje ločitev “hudo
obliko nesreče”, ki naj se je ljudje izogi-
bajo. Zato je toliko bolj nenavadno, da
snovalci novega krovnega družinskega
zakonika ne pogrešajo ljubezni in zve-
stobe, temveč vzpostavljajo nove zako-
nodajne razmere, v katerih se bodo raz-
padi družin še naprej množili, spodbujali
in v imenu boja proti predsodkom opra-
vičevali. Vladajoča koalicija še vedno
vztraja pri privilegiranju t. i. razstavlje-
nih, sestavljenih in neporočenih družin,
v katerih se starši redkeje odločajo za roj-
stvo otrok in se prej odločajo za razhod.
Edina oblika skupnega bivanja, ki
našemu narodu in državi omogoča dol-
goročno preživetje, je družina poročene-
ga moža in žene. Samo takšna oblika
skupnega bivanja je po vseh kazalcih
najbolj primeren prostor za življenje
odraslih in otrok. Prav tako je samo v
takšni obliki skupnega bivanja dovolj vi-
soka rodnost, ki družbi omogoča
preživetje”.
Medtem ko se veča
upanje, da bodo po-
slanci v nadaljnjih raz-
pravah izboljšali pre-
dlog družinskega zako-
nika, se v koaliciji uba-
dajo z načrti in strategi-
jami za svoje politično
preživetje. Kot je v
časniku Dnevnik zapi-
sala njegova urednica
Meta Roglič, bo zmago-
valka naslednjih parla-
mentarnih volitev po
vsej verjetnosti SDS,
“vendar bodo sedanje
vladne stranke, ob
vsem medsebojnem
predvolilnem
obračunavanju vendar-
le poskušale krepiti
vtis, da bodo ne glede na to, kdo bo zma-
govalec volitev, v primeru vsaj 40-odstot-
ne skupne podpore, sedanjo koalicijo na-
daljevale. Nikakor pa si ne želijo, da bi
se spet pojavila kakšna nova levosredin-
ska stranka, t. i. “novih obrazov”. Takšna
pričakovanja in napovedi pa so seveda
zelo sporni, ker ne upoštevajo, da se bo
sedanji vladajoči koaliciji in njenim am-
bicijam na prihajajočih parlamentarnih
volitvah, zoperstavila politična desnica.
Ta se bo morda strnila v okrilju SDS, o
čemer bi se lahko že obsto-
ječe desno usmerjene stran-
ke in tiste, ki bodo po na-
povedih šele nastale, dogo-
vorile z Janezom Janšo. Tre-
ba je tudi upoštevati, da bo
sedanja vladna koalicija na
doslej najbrž najhujši preiz-
kušnji tedaj, ko bo Arbi-
tražno sodišče v Haagu
odločilo o meji med Slovenijo in
Hrvaško. Dr. Peter Pavel Klasinc, vidni
član Zavoda 25. junij, ki se ukvarja s pro-
blematiko slovensko-hrvaške meje, je v
intervjuju za tednik Demokracija opozo-
ril, “da je tisti, ki je polovico Piranskega
zaliva v preteklosti že prepustil Hrvaški,
ravnal protiustavno. Prava meja v Istri je
tista meja, ki je sedemsto let predstavljala
južno mejo občine Piran, in je bila tudi
škofijska meja več kot dvesto let. Potekala
pa je po sredini polotoka Savudrija. Za-
vod 25. junija je zaradi njunega ravnanja
glede meje dvakrat ovadil zunanjega mi-
nistra Karla Erjavca in funkcionarko Si-
mono Drenik. Teh ovadb pa zdaj ni nik-
jer”.
Razmere in stanje v Sloveniji je Branko
Grims, poslanec iz SDS, označil s trditvi-
jo, “da v veličastnost vladavine levičar-
jev, to je ta čas pod vodstvom Mira Ce-
rarja, ne verjame več nihče, ki je pri zdra-
vi pameti”. To prepričanje je, menim,
bolj populistično kot pa stvarno. Omen-
jeni poslanec tudi sporoča, “da smo pod
Cerarjem država z najvišjimi davki na
svetu, njegova vlada pa pripravlja še vsaj
štiri nove davke”. Hudo kritična in ne-
posredna pri ocenjevanju razmer v Slo-
veniji je tudi Lara Jankovič, gledališka,
filmska in televizijska igralka. V pogovo-
ru za TV okno, tedensko prilogo sloven-
skih regionalnih časopisov, je dejala, “da
je pol države na pomirjevalnih tabletah,
kar ni normalno, kljub temu pa se ljudje
raje ubijejo, kot pa poskušajo kaj spre-
meniti. Strahu in sprijaznjenosti z raz-
merami v Sloveniji, res ne razumem. Vse
nam vzamejo, ljudje pa so še vedno tiho.
Ne vem zakaj zapadamo v to stanje za-
dovoljnih sužnjev”.
Marijan Drobež
V
  red začetkom prenove osrednje-
ga Lavričevega trga sredi Aj-
dovščine so izkopali skoraj po-
lovico od predvidenih 47 testnih ar-
heoloških polj. To je namreč predpo-
goj za nadaljnja dela. V večini testnih
polj so našli zidane strukture tako iz
antike kot iz poznejših obdobij vse do
novodobnega časa, pa tudi keramične
ostanke in kovance.
Pred koncem leta so rimske ostanke
iskali v ulicah tik ob Lavričevem trgu,
zdaj pa izkopavanja potekajo na trgu
in ulici, ki vodi nanj. Dela izvaja spe-
cializirano podjetje Avgusta iz Idrije,
zemeljska dela pa podjetja Stopar. Nad
njim bdijo varuhi kulturne dediščine
iz Nove Gorice, ki so določili 47 te-
stnih jam po celotni Castri na podlagi
lanskih georadarskih raziskav.
Arheologi na začetku del, kljub obe-
tavnim posnetkom, prav presenetlji-
vih najdb niso bili deležni. Na sever-
nem delu so v večini sondiranj odkrili
zidane strukture tako iz antike kot iz
poznejših obdobij. Pogosto gre za pre-
plet različnih obdobij. Odkopali so že
več kot polovico predvidenih sond,
arheologe pa je presenetila dokaj
skromna bera najdb ostalih predme-
tov - orodja, orožja, novcev in
lončenine.
Sreča se jim je nasmehnila šele v
začetku letošnjega leta pri izkopih na
zahodnem delu Lavričevega trga. Naj-
prej so izbrskali tri kovance, v sosednji
sondi še četrtega, pa tudi nekaj kovin-
skih predmetov in kosov lončenine.
Ostaline iz Ajdovščine so prvič opisali
v začetku 17. stoletja, opisoval jih je
tudi Valvasor v svoji Slavi Vojvodine
Kranjske, čeprav “Ajdovščina ni bila
na Kranjskem, vendar jo je omenil kot
mesto Ajdov”, je za STA povedal vodja
del Draško Josipovič iz podjetja Avgu-
sta.
Ostankov iz rimskega obdobja je v
mestu veliko, vendar še vedno prema-
lo glede na njegov pomen. “Za uprav-
nike mesta, ki se sicer menjajo od časa
do časa, so starine, predvsem rimske
ostaline, trn v peti razvoja mesta”, je
pograjal mačehovski odnos do zgodo-
vinske preteklosti Josipovič.
Zdaj pa napoveduje, da bodo te testne
izkope v prihodnje nadomestila prava
arheološka izkopavanja. “Ljudje
hočejo danes videti nekaj starega, ne
novega, in Ajdovščina ima izjemno
lokacijo za vse to, da bi ob ohranjanju
zgodovine privabila veliko obiskoval-
cev”, je še dejal Josipovič in omenil,
da lahko že danes v Ajdovščini po-
kažejo osem od 14 stolpov, ki imajo
svoja imena, in še veliko drugega.
“Vendar je vse to danes skrito, umak-
njeno, vse je brez napisov, ki bi naka-
zovali na bogato dediščino kraja.
Občina bi morala poskrbeti, da je to
nekoliko bolj “prezentno”, to tržiti in
tako privabljati nove obiskovalce”, je
povedal Josipovič.
Prav to obljublja ajdovski župan Tadej
Beočanin. Arheološka izkopavanja
bodo opravili zaradi celovite prenove
Lavričevega trga, ki ga bodo kasneje
zaprli za promet. To pa daje pri-
ložnost, da bi večje in pomembnejše
najdbe tudi kasneje ohranili tako, da
bi si jih obiskovalci lahko ogledali.
Po starih zemljevidih in skicah naj bi
se pod sedanjo asfaltno prevleko
osrednjega mestnega trga skrival rim-
ski forum, njegovo odkritje pa bi dalo
mestu veliko večjo veljavo od te, ki jo
je imelo doslej.
Čeprav so mnogi prebivalci trga in
njegove okolice odločno nasprotovali
prometnemu zaprtju trga, ob sedan-
jih izkopih nestrpno ogledujejo delo
arheologov in čakajo na večja odkrit-
ja. In upajo, da jih niso dokončno
uničile novejše zgradbe, ki so se gra-
dile na nekdanjih veličastnih zidovih
rimske utrdbe ob mrzli reki, kot so
kraj poimenovali Rimljani.
P
Pomembna odkritja
Ajdovski trg skriva številne
arheološke skrivnosti
Težnje vladne koalicije,da bi po novih volitvah znova dobila mandat za upravljanje države
Predlog državljanskega zakonika je neprimeren,
ker ne upošteva tradicionalne družine
   o morda nikoli doslej ni bilo
tako pomembno, kot utegne
biti odslej. Stvari v Evropi,
vsaj za tiste, ki vanjo verjamejo, ne gre-
do najbolj po naših načrtih”, je dejal
Pahor, ki je poudaril, da zdaj potrebuje-
mo medsebojno zaupanje, iskrenost,
kompromisno reševanje problemov,
močno zavezništvo, ki bo dve proevrop-
ski državi držalo skupaj kot zaveznici.
Kaiser je po poročanju avstrijske tiskov-
ne agencije APA poudaril, da je omen-
jeno “debata, ki bi se ji rad izognil”, a
dodal, da navedba nemščine v ustavi
"ni nič novega" in se pri tem skliceval
na zvezno ustavo. “Zdaj gre za to, da od-
pravimo bojazni pri vseh tistih, ki ver-
jamejo, da pomeni ta formulacija tudi
omejevanje ali da je povezana z
zmanjšanjem slovenske narodne skup-
nosti na Koroškem”. Kot pravi, je po-
membno, da nova ustava ne dopušča
manevrskega prostora za napačno in-
terpretacijo.
Na koncertu Koroška poje je
Pahor pozdravil navzoče in
se organizatorjem, Krščanski
kulturni zvezi, zahvalil za po-
vabilo. Povedal je, da ponosno ugota-
vlja, da “Slovenci, kjerkoli smo, kot
skupnost ohranjamo svoj jezik kot sveti
gral našega narodnega značaja, se tru-
dimo ostati skupaj ne glede na razlike,
ki so običajno med ljudmi. Skupaj, kot
narodna skupnost, kot pripadniki naro-
da, ki je sicer majhen, a enako veliko
ponosen kot največji”. Ob tem je izrekel
podporo vsem, ki si v današnji multi-
kulturni Evropi prizadevajo za ohran-
janje takega značaja za prihodnje rodo-
ve, so sporočili iz urada predsednika re-
publike.
Koncert v Domu glasbe, ki se ga je ude-
ležilo okoli 700 ljudi, je bil sicer v zna-
menju 115-letnice rojstva in 20-letnice
smrti pesnice in vsestranske kulturne
ustvarjalke Milke Hartman. Milka Har-
tman je v svoje zvočne poezije in melo-
dijo vlivala mnogo medčloveške topli-
ne v upanju, da bi vplivala na kulturno
rast koroških Slovencev, so še sporočili.
“T
Niko Grafenauer
Z 2. strani
Pahor v Celovcu ...
V ponedeljek, 13. marca 2017, so člani Slovenske
škofovske konference (SŠK) na 99. redni seji, ki
je potekala v Kopru, ob navzočnosti apostolskega
nuncija v RS msgr. Juliusza Janusza izvolili novega
predsednika in podpredsednika SŠK. Novi
predsednik je postal ljubljanski nadškof
metropolit msgr. Stanislav Zore, podpredsednik
pa mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij
Cvikl. Nadškof Zore je 7. predsednik SŠK in bo
nastopil službo 26. marca 2017 za dobo petih
let. Škofje so se dosedanjemu predsedniku SŠK
in novomeškemu škofu msgr. Andreju Glavanu
zahvalili za požrtvovalno, zvesto in nesebično
služenje Cerkvi na Slovenskem.
Nadškof Stanislav Zore predsednik 
Slovenske škofovske konference
Aktualno16. marca 201714
NATUROPATSKI NASVETI (146)Erika Brajnik
NATUROPATIJA JE POGLED
V PRIHODNOST
Drugi primer:
1) Do mene je prišla mlada punca, ki je v
enem letu 3-krat splavila, vedno v 12. tednu
nosečnosti. Povedala je tudi, da ima težave z
uhajanjem urina med kihanjem in kašljan-
jem, kar se ji je zdelo
zelo čudno, saj je še
mlada in za tem trpi-
jo le stari ljudje. Ime-
la je tudi težave s
koncentracijo in spo-
minom, glavoboli,
napihnjenim trebu-
hom, bila je zelo
žalostna, ni mogla
donositi; sicer ji je
zdravnik zagotavljal,
da je vse normalno,
a da ne ve, zakaj se ji
to dogaja.
Celostno sem jo pregledala in ugotovila velik
deficit vranice, ki se kaže v mlahavosti tkiv
in vezivnega tkiva in je tesno povezan s sla-
bim spominom. Po tradicionalni kitajski
medicini je podorgan vranice želodec, zato
je bilo prisotno napihovanje želodca, poleg
tega kar 90% glavobolov izvira iz deficitarne-
ga delovanje želodca. Tako se je sestavljenka
sestavila, glavni vzrok težav in neobvlado-
vanja telesa mlade mamice je bil deficit vra-
nice.
Kdor ima energijo zemlje in pravilno hranje-
no vranico, je velik organizator, koordinator.
Vse predvidi, vse načrtuje, vse teče kot po
maslu. Ko pa vranična energija začne teči de-
ficitarno, je takšna oseba zmedena, nezbra-
na, raztresena, po-
zabljiva, dezorga-
nizirana. Ta spre-
memba osebo zelo
moti, saj se je nje-
na vrlina spreme-
nila v največje zlo,
in to jo jezi!
Z vraničnim jedil-
nikom, telovadbo,
čaji, floriterapijo,
samomasažo in
pro-bio terapijo si
je gospa opomo-
gla, zanosila, donosila in rodila prekrasno
punčko!
Naturopatska obravnava je celostna, naturo-
pat išče vzrok bolezenskih težav. Naturopati-
ja ni tehnika, ni disciplina, naturopatija je
stil življenja, je način razmišljanja; naturopa-
tija je klic življenju in upanje prihodnosti!
/ konec
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 14. marca, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (52) Mariza Perat
Naslednjega dne, v nedeljo, je župnik, ki je že
tri leta ležal bolan, prihitel v cerkev in pred čisto
prepadenimi verniki maševal, kot če bi nikdar
ne bil bolan. V pridigi je strmečim župljanom
povedal, da mu je Mati Božja sama v sanjah ra-
zodela, da je hišica, ki je na tako skrivnosten
način prišla k njim, prav tista, v kateri je živela
Sveta Družina. Ljudje so svojega župnika brez
diha poslušali in se končno prepričali o re-
sničnosti njegovih besed, saj si župnikovega ne-
nadnega ozdravljenja ni bilo mogoče drugače
razlagati. Seveda je ljudi zajelo neizmerno ve-
selje, pa tudi hvaležnost, da je Sveta Devica za
svojo hišico blagovolila izbrati prav njihov kraj.
V tistem času je Trsat spadal pod gospostvo kne-
za Nikolaja Frankopana. Takoj ko je knez izvedel
za čudežni dogodek, se je podal na kraj, kjer je
hišica pristala. Pogled na Marijino hišico je kne-
za globoko ganil. Zavedel se je velike odlike, ki
je je bil Trsat deležen in se je zanjo Bogu in Božji
Materi z vso iskrenostjo zahvalil. Obenem je
naročil, naj hišico ogradijo, da bo bolj varna
pred morebitnimi poškodbami.
Knez pa se je hotel tudi osebno prepričati, ali je
hišica resnično dospela iz Nazareta. Imenoval
je zato posebno komisijo, v kateri sta, poleg
trsatskega župnika Žorževiča in drugih odpo-
slancev, bila še baron Žiga Oršič in Ivan Grego-
rič. Odposlanstvo je odpotovalo v Nazaret, za
večjo varnost pa je skupino spremljala močna
straža.
Pred odhodom v Sveto deželo so
odposlanci hišico na Trsatu na-
tančno izmerili. Ob prihodu v Je-
ruzalem so v baziliki Božjega gro-
ba najprej počastili kraj Kristusove
smrti, pokopa in vstajenja, zatem
pa so se odpravili v Nazaret in tu
poiskali prostor, kjer je stala naza-
reška hišica. Te pa ni bilo. Prostor
je bil prazen. Takoj so izmerili te-
melje in presenečeno ugotovili,
da se njihove mere popolnoma
ujemajo z merami hišice na Trsa-
tu.
Ob vrnitvi odposlancev je knez
Nikolaj takoj dal sestaviti na-
tančen zapisnik o raziskavi, ki jo
je komisija opravila v Nazaretu.
Zapisnik je dal podpisati v vseh
javnih uradih, da bi se tako ohranil za bodoče
rodove. Žal je zapisnik 5. marca 1629 bil uničen
v požaru, ki je zajel samostan. Sveta hišica je na
Trsatu ostala do 10. januarja 1294. Od tam je
bila prenesena na področje mesta Recanati, na-
kar je 10. decembra istega leta dokončno pri-
stala v Loretu in sicer na cesti. To je pravzaprav
imelo svoj pomen, kajti ko so pozneje pod
hišico iskali temelje, so našli samo cestni prah.
V spomin na prihod nazareške hišice na Trsat
je knez Nikolaj Frankopan dal izklesati kamnite
plošče s spominskim besedilom: “Hišica
blažene Device Marije je prišla iz Nazareta na
Trsat 10. maja 1291 in je odšla 10. januarja
1294”.
Na mestu, kjer je hišica pristala, je knez dal po-
staviti kapelo, ki je bila povsem enaka nazareški
hišici, le da je bila manjša. Eden njegovih po-
tomcev je kapelo
leta 1624 povečal.
Glede postanka na-
zareške hišice na
Trsatu dr.
Ušeničnik (1868-
1952) v reviji Čas
omenja, da je
izčrpno zgodovino
o tem, na podlagi
listin trsatskega sa-
mostanskega arhi-
va, napisal
frančiškan p. Gla-
vinič, ki je na Trsa-
tu bival od leta
1607 do 1652. Knji-
ga je leta 1648 izšla v Vidmu. Arhiv na Trsatu je
sicer leta 1629 zgorel, vendar je p. Glavinič dra-
gocene podatke o zgodovini nazareške hišice
na Trsatu že predtem uporabil.
Vse zgodovinarje in raziskovalce je vedno zani-
malo, iz česa je nazareška hišica zgrajena, o
čemer je izšlo tudi več knjig in razprav.
Na prvi pogled se zdi, da so stene hišice iz ope-
ke, vendar ni tako. Stene so iz kamna, ki pa je
rezan kot opeka. To kamenje si je ogledalo več
stavbenikov in zidarskih izvedencev. Pri tem so
prišli do zanimive, a prav tako presenetljive in
nepričakovane ugotovitve, da namreč vrste ka-
menja, iz katerega je hišica zidana, v Italiji sploh
ni, pač pa tako kamenje najdemo v Galileji ozi-
roma v okolici Nazareta. Iz opeke je v hišici sa-
mo gornji del, toda tega so dodali pozneje, da
so tako hišico nekoliko zvišali.
Kot beremo v reviji “Čas”, katere urednik je bil
dr. Aleš Ušeničnik, je leta 1732 v lavretanski ba-
ziliki maševal francoski kaplan Dochier.
Vprašal je zidarskega mojstra, iz kakšnega gra-
diva je nazareška hišica. Mojster je pojasnil, da
je hišica zgrajena iz nekega mehkega kamna, ki
je videti kakor opeka, ki ga pa v Italiji ni dobiti.
/ dalje
Bazilika Gospodovega učlovečenja
Recanati
  Kultura brez meja 2017
Živimo skupaj! Viviamo
insieme! Vivin insieme!
ŠTEVERJAN 
  rganizatorji letošnje
prireditve se želijo
spomniti 70. obletni-
ce postavitve državne meje
med Italijo in Slovenijo, ki je
danes ni več. Kultura re-
snično ni nikdar poznala me-
ja, je vesoljna in vzvišena nad
vsemi pregradami, je duhov-
na energija, ki ne rabi velikih
besed. Ostalo je retorika in re-
torika je skoraj vedno dol-
gočasna, ponavljajoče se be-
sede in že v naprej pripravlje-
ne fraze so večkrat odvečne.
Območje, ki sodi v italijanska
in slovenska Brda, je zanimiv
gričevnat predel, ki leži v Ita-
liji na skrajnem vzhodnem
delu Furlanske nižine, vzhod-
no meji na reko Idrijco in se-
verno z Julijci, del v Sloveniji
pa vzhodno meji s Sabotinom
in Sočo, severno pa s Korado,
jugovzhodno pa s Furlansko
nižino, zahodno z Idrijco.
Kultura brez meja se bo odvi-
jala, v soboto, 25. marca, s
pričetkom ob 20. uri, v obno-
vljenem župnijskem domu
“F. B. Sedej” v Števerjanu.
Režiserka projekta je gleda-
liška igralka Ana Facchini, ki
si je zamislila slavospev
našemu čezmejnemu prosto-
ru, večjezični kulturni pro-
gram v obujanju dogodkov iz
polpretekle zgodovine. K so-
delovanju smo povabili, po-
leg ostalih, tudi otroke iz ce-
lotnega območja, da bi na nji-
hov način spregovorili o me-
ji.
Čezmejna kulturna prireditev
je namreč, poleg utrjevanja
kulturne identitete narodov v
širši evro skupnosti, hkrati
priložnost za pogovor in
tkanje prijateljstev, ki hitreje
brišejo meje in porajajo nove
priložnosti sooblikovanja
boljše skupne prihodnosti.
Ne smemo pozabiti, da ob
koncu uradnega dela bodo ra-
zlična društva, ki delujejo na
teritoriju, ponudila pestro pa-
leto barv in okusov ter vse
O sorte briških dobrot, ki bododruženje polepšale in pospre-mile pozno v noč.
Projekt Kultura brez
meja/Cultura senza confini
želi združiti različne kulturne
skupine, stvarnosti in krožke,
ki delujejo na celotnem ob-
močju Brd; omogočiti izmen-
javo metodologij in vsakod-
nevnih praks iz vseh različnih
krajev in ustvariti omrežje
kulturnega okolja celotnega
območja Brd; ovrednotiti
ozemlje in mestoma nei-
zražene možnosti naših kul-
turnih prvakov. Cilj projekta
je združitev celotnega prebi-
valstva iz Brd skozi umetnost
in glasbo, da pridejo na dan
vse sposobnosti.
Želja pobudnikov še naprej
ostaja, da se soudeleži čim
večje število vseh vsako-
vrstnih stvarnosti, ki so aktiv-
ne na referenčnem ozemlju.
Posebno vlogo in prisotnost
skušamo nameniti občinam,
združenjem, ustanovam, kul-
turnim krožkom in družab-
nim sredinam. Nosilki projek-
ta sta Občina Števerjan in
Občina Brda (Slovenija), po-
kroviteljstvo so dale Občina
Dolenje, Občina Gorica in
Občina Krmin, podporo pa
Banca di Cividale.
Prvotna želja in tudi cilj po-
budnikov je prav združiti ce-
lotna Brda, na italijanski in
slovenski strani, pod eno kul-
turno streho in o tem mora-
mo biti prav vsi trdno pre-
pričani. Bistvo slednjega spo-
ročila je tudi to, da se povabi-
jo k sodelovanju prav vsa slo-
venska, italijanska in furlan-
ska društva, ki gojijo kulturo
na celotnem briškem ob-
močju. Vrata projekta ostajajo
še naprej na stežaj odprta
vsem, ki si želijo sodelovanja.
Deželno prvenstvo dečkov under 13 3x3
Ob koncu prvega dela deželnega prvenstva under 13 3x3 so
dečki ŠZ Soče na prvem mestu, saj so gladko premagali vse
tekmece (osem zmag 3:0 in eno z 2:1). Čaka jih še povratni
del, ki se bo zaključil 7. maja, ko bo dokončno znano, kdo se
bo uvrstil na državni finale.
Na sliki skupina under 13 3x3 po včerajšnji zmagi (3:0) z
drugouvrščeno Gemono.
Odbojka
Trener Luca Milocco, Feri J., Devetta G., Černic N., 
Vižintin B., Midena F., Cotič A.
Aktualno 16. marca 2017 15
  rijateljica Irena, ki je sicer doma na
Gorenjskem, a se tam ne znajde,
vsakič, ko se srečamo pri meni v
Benečiji, pove, da je Prosnid, Prossenicco
v italijanščini, čisto posebna vas. Morda
najlepša vas, kar jih je kdaj obiskala. In
ima popolnoma prav.
Kako sva z možem prvič zašla tja, čisto
na rob Benečije, Furlanije in celo sveta,
se dejansko sploh ne spomnim. Vem le,
da je bilo v okviru moje stalne, neusa-
hljive potrebe po hoji, po raziskovalnih
pohodih, po naravi, po gozdovih in po
pozabljenih krajih, kjer časa ni, oziroma
utripa veliko bolj počasi. Baje sva zašla
tja z mejnega prehoda pri Robidišču, peš,
po kolovozu, ki je nekdaj služil kot po-
vezovalna pot in je zanimiva pohod-
niška tura.
Vas naju je takoj osvojila. Čisto posebna
je. Avstrijci o njej, v svojem vodniku Die
letzen Taler, Zadnje doline, pišejo, da je
kaotična in arhitektonsko kičasta. Po
mojem je le pozabljena vas nekje med
beneškimi gozdovi in Nadižo, ki se okle-
pa življenja in sonca, kljub temu da jo je
čas izljučil iz svojih načrtov, noče nika-
kor in nikoli umreti.
Hiše, majhne, povečini obnovljene,
včasih nenaseljene, strnjene ob cesti,
največkrat brez vrtov ali borjača, s strme-
ga pobočja tiho in spokojno zrejo proti
soncu in tam za gorami slutijo nekje od-
daljeno, očem nevidno Furlansko
nižino. Glavna ulica in cesta gre skozi
naselje mimo dveh gostiln in komaj ob-
novljene muzejske zgradbe s črno kuhin-
jo. Cerkev je nekje spodaj, zraven pa še
muzej in zbirka starih fotografij. Oba so
uredili vaščani sami s prostovoljnim de-
lom, meni in možu pa je ob prvem obi-
sku ravno ta razstava fotografij, postavlje-
na v starem obnovljenem seniku, ukra-
dla srce. Razstav in izobešenih fotografij
sva videla nič kaj, nikoli pa take, kjer bi
enostavno pisalo.... ljudje, mladina,
otroci, družine. Enostavne besede, ki
veliko pomenijo. Ljudje, mladina,
otroci, starejši, so vedno srce vsake vasi.
Dejansko je v teh besedah bistvo vse-
ga... in v sliki mladega očeta, meni na-
jlepši, ki teče soncu naproti, medtem
ko dviguje svojega otroka, dojenčka vi-
soko proti nebu. In se smeje. Svetu in
življenju. Obrazi ljudi, ki so odšli, ki jih
več ni, ki so odrasli in so morda ostali.
Bistvo vsega. Preprosto in lepo.
Po Facebooku, ne sprašujte me kako,
veliko je namreč prijateljstev in stikov,
ki dandanes nastajajo in se rojevajo
prek Facebooka, sem kmalu potem
spoznala Sandrota, domačina, ki je
pravzaprav tudi duša Prosnida in eden
izmed glavnih pobudnikov vaškega
dogajanja. Sandro upravlja vaški hostel
v stari, odsluženi in prenovljeni šoli,
kjer lahko vsakdo prespi za ugodno ce-
no. Dejansko zna strukturo tudi dobro
tržiti, saj se v njej vrstijo seminarji in
pobude, prihajajo pa gostje iz najra-
zličnejših krajev Evrope, tako da nikoli
ni dolgočasno. Prosnid je namreč en
sam in edinstven.
No, letos naju je z možem in prijatelji za-
mikalo, da bi šli do Prosnida na pustno
soboto. Pusta sicer nimam posebno rada,
to vedo vsi moji prijatelji. In ga nisem
imela niti kot otrok. Morda me je od ma-
lega spremljala samo ena želja, ki pa je
bila za mestnega otroka neuresničljiva.
Ta namreč, da bi pustovala na vasi, ho-
dila s prijatelji od hiše do hiše ob veselem
zvoku harmonike in prinašala v domove
smeh in veselje. Pozneje, ko sem se pre-
selila na Kras, v Kostanjevico, bi lahko to
skrito željo uresničila, saj so me povabili
med maske. A povabila nisem sprejela,
ne prvo leto ne naslednja. Če me
vprašate zakaj, vam ne bom znala odgo-
voriti. Čisto po naključju in čisto ne-
pričakovano pa se je zgodilo, da sem tako
pustovanje doživela letos. In sicer ravno
v Prosnidu.
Ker mi ni bilo do hrupa in množičnega
veseljačenja, niti do sicer lepega sprevo-
da v Špetru, smo odločili, da gremo na
pustno soboto s prijatelji do Prosnida.
Prosnid je posebna vas. Že zato, ker je
oddaljena 18 km od prvega večjega na-
selja na italijanski strani in je s slabimi
cestami in pomanjkljivimi telefonskimi
povezavami bliže Sloveniji, kot matični
Italiji. Beneško govorijo na vasi vsi. A kot
povsod tu, ne z vsakomer in ne vedno.
Ko starejši prebivalci teh vasi spregovo-
rijo s teboj v domačem narečju, pomeni,
da ti že globoko zaupajo in zanje nisi več
tujec. Prosnid pa kljub odrezanosti od
sveta in samoti, ki jo je najbolj čutiti v
dolgih zimskih mesecih, živi. S kar nekaj
prebivalci in celo dvema gostilnama. Ti
dve sta si med seboj stalno v laseh zaradi
konkurence, boste rekli. Ne, ravno v tem
je posebnost Prosnida... ki složno sode-
lujeta. Prosnidčani so taki. Oziroma dru-
gačni. Čeprav je zgodovina vso Benečijo
žalostno zaznamovala in politika še dan-
danes ločuje sosede in sovaščane, so v
Prosnidu politične zdrahe in sosedska
nasprotja že zdavnaj pokopali. Prosnid
je preživel in živi prav zaradi sloge in so-
lidarnosti. Malo nas je, pravi Sandro, vsaj
ti, ki smo ostali, moramo biti složni. O
politiki se najraje ne pogovarjamo, če si
že skočimo v lase, pa se možato
pobotamo ob šanku v gostilni.
Tudi sodelovati moramo. Dvoje
gostiln imamo, dvoje sobodajal-
cev. Nobene konkurence, ključ
do uspeha je v sodelovanju. Če
bo prva gostilna polna, bodo go-
stje napolnili še drugo. Če se bo
k nam pripeljal poln avtobus in
bodo ljudje iskali prenočišče, bo-
do zadovoljni, ker bo na vasi do-
volj postelj za vse. Ravno zato, ker
smo se v dvoje odločili za odda-
janje sob. Spominjam se, da sem
nekoč Albo, ki že nekaj več kot
dve leti upravlja staro gostilno “Al
Centro - V centru”, vprašala, za-
kaj ni na jedilniku čemaževe juhe
ali rezancev. Ker jedi s čemažem
pripravlja že Alan, mi je spontano
odgovorila, zakaj bi si stopali na
prste. Mi ponujamo to, česar v
Alanovi gostilni nimajo. In de-
jansko si Prosnidčani ne stopajo
na prste, sodelujejo, da bi vas ne
izumrla. In vsakič, ko jih obiščeš, opaziš
nekaj novega. Novo sprehajalno pot,
nove table, dodatek k muzejski zbirki ali
samo jaslice in novoletne jelke na uli-
cah. Ko bi bil ves svet Prosnid, bi ne bilo
več vojn.
/ dalje
Suzi Pertot
P
Šport
Nov poskus ženske
košarke pri Poletu
  ed novostmi letošnje
športne sezone, o kate-
ri nam ni še uspelo na-
pisati nekaj vrst, je izkušnja žen-
ske košarke pri Poletu. Sekcija pri
openskem društvu se obnavlja ci-
klično, doživlja vzpone in padce,
nazadnje nekaj let članske ekipe
niso imeli, tudi poskusov na mla-
dinski ravni je bilo v zadnjem de-
setletju bolj malo. Lani je Karin
Malalan postavila na noge skupi-
no igralk pri Boru, letos pa je
prišlo do celovitega dogovora s
Poletom, ki ima v tekoči sezoni
2016/2017 člansko in mladinsko
vrsto.
Zadnje zgodbe o vrednotenju
košarke pri nežnem spolu pri nas
so vezane na trud Andreja Vrem-
ca in Marine Brollo, ki sta imela
največ sreče in uspehov z gene-
racijo Martine Gantar, Mateje Pic-
cini, Veronike Danev, Mie Kraus
in Fanike Di Lenardo. Kot kade-
tinje so bile leta 2003 – s po-
močjo okrepitev iz tržaškega
društva SGT - celo druge v Italiji,
kar je bil sijajen dosežek. Zanimi-
vo, omenjene igralke, ki so danes
že veteranke, so letos spet oblekle
dres matičnega kluba, potem ko
so se bile športno že upokojile, še
prej pa so imele solidno kariero
med A2 in B ligo v drugih ekipah.
Gantarjeva je bila kot znano celo
mladinska državna reprezentan-
tka in je na prvoligaški ravni na-
stopala največ let. Jeseni se je s
prijateljicami odločila, da se spet
preizkusi v deželni C ligi (naj-
nižjem tekmovanju) pod vod-
stvom sežansko-zagrebškega tre-
nerja Maria Gerjeviča, ki je prev-
zel tehnično plat novega projek-
ta.
Slednji je usmerjen predvsem v
delo z mladinskim pogonom,
prvo postavo pa so seveda lahko
M sestavili le s pomočjo preverjenihdeklet. Članska ekipa je tako za-nimiva mešanica senatork in
mladink, katerih vključevanje v
igro je kajpak postopno. V svo-
jem mladinskem prvenstvu pa so
seveda protagonistke in se
uspešno kalijo. Oranžne so v C li-
gi pri koncu rednega dela tekmo-
vanja, v katerem so v bistvu igrale
iz meseca v mesec bolje. Njihovo
nastopanje je v naši športni srenji
vzbudilo precej zanimanja, tako
da je marsikdo šel pokukat kako
tekmo v telovadnico k Briščikom.
Ko bi se malo prej spet ustrezno
ujele, bi bile najbrž zrele celo za
mesto v četverici, ki pomeni
igranje končnice za napredovan-
je.
Še bolj pomembno pa je, da so
pri Poletu spet uredili žensko sek-
cijo v celoti, ki računa na predane
starše – športne delavce. V skupni
režiji z Borom dozoreva tudi po-
stava najmlajših pod vodstvom
že omenjene Malalanove. Skrat-
ka, zaključuje se sezona postop-
nega preporoda, ki jo želijo v pri-
hodnje nadgraditi. Na vprašanje,
ali je smiselno, da pri nas gojimo
tudi to panogo, je Gerjevič v ne-
davnem intervjuju odgovoril, da
se mu zdi pozitivno, da je ponud-
ba zamejskega športa čim bolj po-
polna in da rezerve vidi tudi v
dejstvu, da je v italijanskih
društvih v mladinskih ekipah več
slovenskih košarkaric, ki bi se lah-
ko vrnile v naše okolje. Ne nazad-
nje sta pri tržaški Omi v državni
B ligi standardna igralka Darma
Milič in trener Matija Jogan, ki je
kot znano treniral tudi v Schiu pri
vodilnem italijanskem klubu ter
pri beneškem Reyerju, na čelu
naraščajnic v Miljah pa je svoj čas
osvojil celo državni naslov.
HC
O posebni vasi
Svet zase, imenovan Prosnid (1)
S 7. strani
Življenje, ki bi ...
  njem kot pobudniku
ustanovitve društva
Olympia je spregovoril
Miha Corsi, kot soustanovitelju
skavtske organizacije Bernard
Spazzapan, kot politično angažira-
nem delavcu pa Karlo Bresciani.
Pogreb pokojnega je bil v soboto
zjutraj v Gorici, najprej je bila sveta
maša pri Svetem Ivanu, ki jo je da-
roval goriški dekan Marijan Mar-
kežič, zatem pa pokop, kjer je o raj-
nem spregovorila časnikarka Erika
Jazbar. Njen poseg objavljamo v
celoti.
Cenjeni gospod profesor, spošto-
vani svojci, prijatelji in vsi prisotni,
ki ste se tu zbrali, da bi pospremili
Martina Krannerja na zadnji tu-
zemski poti.
Izredno bogata in izjemno zanimi-
va je bila Vaša življenjska pot. Za-
doščenj je bilo na njej manj, kot bi
si jih zaslužili, javnih potrditev še
manj, vsaj v desetletjih, ki sem jih
doživela v tem našem malem sve-
tu. A skupaj z vsemi tistimi, ki ra-
stejo iz krščanskih vrednot, ste
srkali iz etičnega sveta, ki ne po-
trebuje nagrad, fotografij in
splošnega odobravanja, ker pre-
morejo domet na daljšo razdaljo.
Vaše življenje bi si zaslužilo roman
ali celovečerni film. Imela sem
srečo, da sem vsaj bežno spoznala
nekatere njegove prizore, krajša
poglavja, vezana predvsem na bur-
no medvojno in prvo povojno ob-
dobje.
Glavnina prisotnih ceni Vaše de-
lovanje na športnem področju.
Najbolj zanimiva pa so leta, ko ste
v predvojni in medvojni Ljubljani
delovali v Katoliški akciji oz. pri
mladcih. Bili ste jih primorani za-
pustiti, ker ste se med vojno
odločili za angažirano držo s Slo-
vensko legijo, ki je bila ilegalna or-
ganizacija Slovenske ljudske stran-
ke, bili ste v obveščevalni službi
slovenskega domobranstva, ki je
sodelovala tudi z zavezniki ter sko-
O raj leto dni v zaporu gestapa.Spoznali ste ključne protagonistetistega časa. Ko je Vaš sovaščan iz-
pod Sv. Višarij Lambert Ehrlich
ležal v krvi, ste bili tam; v Unionski
dvorani ste poslušali Edvarda Koc-
beka; v Poljčah Antona Korošca;
škofu Gregoriju Rožmanu ste na
Koroškem ponudili, da bi se z Va-
mi umaknil v Italijo; še prej ste s
hriba gledali, kako vračajo sloven-
ske fante iz Vetrinja v smrt.
V Gorici ste si ustvarili družino in
v težkih povojnih letih odigrali po-
membno vlogo pri gradnji našega
organiziranega življenja: od pro-
svete do skavtizma, športa, politi-
ke, verskega življenja. Žarišče je bi-
lo na Placuti, kjer ste pred poroko
tudi živeli - v podstrešni sobici sku-
paj s Poldetom Kemperletom. Gre
za leta, ki so povsem pozabljena,
neraziskana, v njih nastopajo pro-
tagonisti, ki niso več del naše za-
vesti, pa čeprav so bili to možje, ki
so si v nemogočih razmerah upali
marsikaj, bili so proti toku in neu-
glašeni z utečenimi vsebinami. Te
utečene vsebine so danes po dese-
tletjih poslušanja le ene violine in
molčanja ostalega orkestra prevla-
dale. Izročilo tistih povojnih let, ki
ste jih soustvarjali, se je porazgu-
bilo. K prekrivanju in pozabi tega
izročila so pripomogli in še danes
pripomorejo pisci, raziskovalci,
mediji, družbeni akterji.
V Gorico ste prinesli ljubljansko
formacijo, organiziranost in re-
snost. Zaradi njih Vas je že v tistih
prvih povojnih časih marsikdo
sprejemal z nelagodjem, predvsem
zaradi jasne besede in profilirano-
sti. Primorski borjači so drugačni,
sicer prijetni in domači, a premalo
pospravljeni, na njih je posejano
veliko vsega. Če nisi pozoren oz.
nočeš odbirati, glavnega z leti ne
najdeš veš, ker ga ne prepoznaš. V
zadnjem obdobju se je naša slo-
venska katoliška skupnost znašla
ravno v tej neopredeljeni zmešnja-
vi, izgubili smo kompas, zato nam
tempo dajejo drugi, zaradi neja-
snih načel, ki se vijejo že desetletja,
sami ne vemo, kdo smo in zakaj je
sploh potrebna naša specifika. Za-
radi te nezmožnosti opredelitve
nas enačijo z drugimi in zelo kma-
lu se bomo tudi formalno in ne le
vsebinsko stopili v enozvočno for-
mo mentis.
Bili ste človek jasno profilirane
ideologije. Ki je niste skrivali, gle-
dali drugam, se ukvarjali z nepro-
blematičnimi vsebinami, zato da
ne bi prišla na dan. Ko je v sedem-
desetih letih v naši demokratični
skupnosti prevladala mehkejša
oblika pristopa do matičnega
režima, ste zapustili našo politiko
in družbeno angažiranje. Ostali ste
dejavni na športnem področju, kot
športni pedagog, profesor in orga-
nizator, tudi med italijanskimi so-
meščani.
Na svoji poti ste spoznali izjemne
Foto JMP
osebnosti, bili protagonist ali
pričevalec dogodkov, ki jih danes
ne doživljamo več. Bili so zgodo-
vinski. Zgodovinske so bile oseb-
nosti, ki ste jih srečali na svoji poti.
Če to primerjam s puščobo, člo-
veško in družbeno, ki jo srečujemo
danes ob vsakem koraku, Vam za-
vidam marsikaj. Pa čeprav Vam ni
bilo lahko tu na Primorskem, kjer
ostajaš, če se ne odpoveš nekate-
rim vsebinam, pristopom, izbi-
ram, - hočeš nočeš - na obrobju,
osamljen, na zgrešeni strani. Tej -
z vidika splošnega javnega mnenja
pri nas - zgrešeni strani se niste ni-
koli odpovedali. Tudi v javnosti ne.
V zadnjem petletju sva pripravila
niz desetih daljših intervjujev, ki
so nastajali počasi, za vsakim be-
sedilom je več mesecev piljenja,
iskanja pravilnih besed, pozorno-
sti do poudarkov, pa tudi velikega
spoštovanja do slovenskega jezika.
Ob vsaki objavi se je našel kdo, ki
me je skušal na včasih prijazen,
včasih tudi manj prijazen način
prepričevati, naj grem raje iskat
druge sogovornike in druge teme.
No, z Vašo pomočjo sem spoznala
dinamike, ki so glavnini zamejcev
v današnjem času tuje, zaradi tega
tudi ne razumejo preteklega in po-
sledično sedanjega dogajanja v
matici in v zdomstvu in se s tako
lahkoto oddaljujejo od izvira, t. j.
od matičnega duhovnega utripa,
kar je za manjšinsko skupnost po-
gubno.
Če je za vse prepozno, ne vem. Za-
se vem, da bom na svoji poti vztra-
jala. Ko ti nekdo pomaga, da se ti
zbistri slika, je težko, da ti jo po-
novno zameglijo. Gre za držo, ki
sicer ni najbolj zdravilna in kori-
stna, če iščeš legitimacijo družbe,
a notranji mir, ki ti ga daje izpol-
njevanje moralne dolžnosti do
našega izročila, do osebnosti iz
naše preteklosti in ne nazadnje tu-
di do naše prihodnosti, je nepre-
cenljiv.
Hvala, gospod profesor, v imenu
vseh, ki cenijo Vaše delo, Marjeti,
Marjanu, Marku in ostalim žalu-
jočim pa ponovno: iskreno sožal-
je!
Aktualno16. marca 201716
“Ko bi imel denar, bi kupil zemljo” 
Istrski park “Pod Vardo
zabavsko”
Krajinsko ustvarjanje
Park je namenjen
obiskovalcem, ki se želijo
srečati z istrsko kulturo in
njeno povezanostjo z
zemljo. Otroci in mladina si
lahko v naravi ogledajo
rastline, o katerih se učijo v
šoli in jih še nikoli niso
videli. Za odrasle je poleg
ogleda rastlin na voljo nekaj
programov: spoznavanje
istrskega jezika in kulture v
živi besedi, sodelovanju pri
opravilih v zameno za
koriščenje prostora in
plodov, najaktualnejši del
pa je krajinsko ustvarjanje.
V juniju se pripravljajo
dnevi ustvarjanja na
prostem. Gre za tako
imenovani 'land art', to je
uporabo materiala, ki ga
ustvarjalec najde v naravi in
z njim oplemeniti
razpadajoči del okolja. Eden
od principov in logičnih
praks staroselskih kultur je
bil vsako stvar uporabljati,
dokler se ni izrabila, in jo
nato predati novemu
namenu, dokler se ni
razgradila in se vrnila v
zemljo. To
načelo danes
pooseblja izraz
'perma-
kultura', to je
permanentna,
stalna,
neprekinjena
veriga uporabe
stvari do njene
izrabe.
Naslednja
logična praksa
je bila, da vsak
človek,
družina, vas,
koristno
uporabi
odpadke, ki jih
sproizvede. Od
tu namera
uporabiti
lastne odpadke
pri urejanju
krajine in
kmetijstvu
namenjenih objektov.
Uporaba estetskih pravil pri
obnovi podpornih zidov,
urejanju poti in
opremljanju nasadov je
lahko izziv sodobne
krajinske ustvarjalnosti. Del
krajinske ustvarjalnosti so
tudi druge vrste
ustvarjalnosti, na primer
kiparska ali besedna, ki
nastane iz navdiha narave
in na neki način ostane
vtisnjena v krajino. Celoten
projekt nastaja postopoma,
v koraku z urejanjem
nasadov, brez motenja
ritma narave in
podeželskega okolja.
Evropski parki leta 2175
Park je velika beseda, tudi
vrst parkov je veliko. Vsak
od njih zahteva svoje
pogoje postavitve. Tale park
pa nima ambicije biti eden
teh. Je park v povsem
običajnem pomenu in
pravzaprav kljubuje
obstoječemu družbenemu
toku. Mesto srečanja s
tipičnimi sredozemskimi
rastlinami temelji na
domači ljudski kulturi, ki jo
je stroka spregledala.
Skromnost, vztrajnost in
trdoživost te kulture je tudi
način, kako park nastaja. S
trudom, trdim delom,
lastnimi
prihranki in
pomočjo
dobrih ljudi.
Pa tudi z
občutkom
hvaležnosti za
zapuščino
naših
prednikov in
z velikim
čudenjem nad
naravo. In če
bodo naši
vnuki tam
leta 2035 ali
pra-, pra-,
pravnuki leta
gospodovega
2175 na
zemljevidu
staroselskih
sredozemskih
ali evropskih
parkov
zagledali pego
na
severozahodu
Istre, bo to pomenilo, da
nam je v tem trenutku
uspelo. Da smo iztrgali
brisanju del istrske krajine
in ohranili spomin na stare
gospodarje, ki so to zemljo
negovali nepojmljivo dolgo.
Pomeni, da nam je uspelo
premagati vse ovire, celoten
tok, ki odnaša z miz
domačo hrano, z učnih
načrtov praktično znanje in
ne nazadnje, da nikomur ni
uspelo, da bi projekt
onemogočil, si ga prisvojil
in ga priredil po svoje.
Leda Dobrinja
Pod Vardo zabavsko,
sečan/svečan, 2017.
Na sliki članice krožka “Beseda Slovenske Istre” pri snemanju gradiva za dokumentarec (Foto
Ennio Orfano, 2014).