SEZONA 1925/26. — .3. JANUARJA 1926. ŠTEVILKA 9
llillllHIIIIIIHIHI[tllll!HIHIIHIIilHllllllllUIIIIIIHIIIi:i
GLEDALIŠKI LIST
KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
IZHAJA 1, 10., 20. V MESECU	CENA 6 DIN
’';!i)illi|ililllilililllllllllllllllll(llimiv I1!-!!]: '.II'1 iiinT":!'::'..   ;i|i!;;nj!i'rn:NHi i .1.	M	i...il)i;hiilii..i.i-!)i.iinunii.iN)aijilij.lununlMl.lli;.: 1..im.
Fran Govekar:
Okoli Danilovega jubileja.
Nobena umetnost ne vpliva tako neposredno, tako popularno, tako 11106110, lako naglo in tako trajno na ljudstvo, kakor dramatična'. I>ra-matifna umetnost je najmogočnejša vojska v vojnih in mirnih časili.
H.	L a u I) e.
Gospod Anton Cerar Danilo se pripravlja na jubilej svojega petdesetletnega igralskega delovanja. Pol stoletja slovenski igralec! Naša zgodovina ga še ne pozna, in kdo ve, kdaj proslavi naše gledališče drugi tak jubilej?
137 let bo Letos, odkar so doživeli ljubljanski Slovenci sploh prvo slovensko dramsko predstavo v gledališču, a le 78 let, odkar lahko govorimo o slovenskem gledališču. Med temi 78 leti jih je 50 preživel Danilo v službi slovenske Talije. Le 28 let je torej preteklo pred prvim nastopom g. Danila na slovenskem odru, ko so naši predniki sistematično začeli gojiti dramatsko umetnost.
Najstarejši aktivni slovenski igralec je Danilo, in le prav majhno število gospodov in dam živi med nami, ki so igrali našim dedom in očetom še pred Danilom, že marsikoga pa ni več med živimi, ki je igral ž njim vred in je pozabljen.
Ob Danilovem jubileju sem poiskal svoje zapiske, posetil nekaj najstarejših pionirjev in pionirk naše Talije, si zabeležil njih spomine in jih izpopolnil s študijem literature.
V	popolnitev Ant. Trstenjakove zgodovine naj podam te drobtine, da ne vzamejo konca«. Morda bodo kdaj koga zanimali. Da se zavemo, kaj smo po 78 letih dosegli, je treba vedeti, kaj smo bili in kaj smo imeli, iz lastnih idealov pa lahko sklepamo, kako visoko se povzpno vsaj naši vnuki, dokler morda končno ne doseže človeštvo v'umetnosti Talije tistega viška, o katerem je sanjaril pokojni Boris 1’utjata.
Nekaj imen in dogodkov naj torej dvignem iz pozabnosti ter zabeležim nekaj podrobnosti v ilustracijo 78 lebie slovenske borbe za razvoj in napredek našega gledališča. Kdor ve še kaj več in bolje, pa naj te skromne zapiske popolni!
1
Početki slovenskega gledališča segajo nazaj do 1. 1670. Študentje ljubljanskih jezuitskih šol so v podturnskem gradu predstavljali biblijsko igro Raj in padec prvih staršev«. Leta 1721 pa so škofjeloški kapucini »čeli prirejati pasijonske igre v slovenskem jeziku. Igralci so bili škofjeloški meščanje in kmetje iz raznih gorenjskih vasi. Natančneje poroča o teh predstavah Anton Trstenjak. *
Leta 1670 je bila torej menda prva slovenska dramatska predstava v Ljubljani. Potem ni nad sto let nikakega zanesljivega sledu, da bi! se kdaj igralo slovenski. Peter pl. Radics je baje zasledil nemško knjigo nekega Tomaža Markaviča »Gluckauf : dem Herrn dr. Johann Philippi. .. von Thomas Markawitsch, Car-niolano... gesandt von Gorizia den 5. iMerz 1735 und gedruckt zu Niirnberg, ki se zelo sumljivo baha s svojim slovenskim gledališčem.
Markavič, ljubljanski meščan, pripoveduje v tej poslanici, da ima njegovo »nravno vzorno« gledališče v Ljubljani skrbno izbrane tragedije in komedije slavnih pisateljev . igralce umetnike sicer tuje narodnosti«, 50.000 tolarjev, »zbranih med Slovenci in plodo-nosno naloženih," ter »izvrsten domač igralski naraščaj«. Tuji igralci so se z Bohoričevo(l) slovnico baje v enem letu tako dobro naučili slovenščine, da so igre ne le prevajali, nego jih celo sami spisovali... Ako bi bilo možno verjeti temu Markaviču, so imeli Slovenci okoli 1. 1735 izvrstno gledališče.
Toda o kakšnih slovenskih predstavah, igralcih in rokopisih ali tiskanih igrah iz te dobe ni nobenega sledu. *
Tako bo resnica, da je šele proti koncu 18. veka Žiga Zois baron Edelstenski zbudil slovensko dramatiko. Jakob Zupan, učitelj in orglavec v Kamniku, je pač okoli 1. 1780 zložil po besedilu p. Jana Damascena spevoigro »Belin«. Ali pa se je »Belin« kdaj uprizoril, o tem nimamo glasu.
* Glej knjigo Ant. Trstenjaka »Slovensko gledališče«, 1. 1891 izdalo »Dramatično društvo« v Ljubljani!
* Glej »Slovan«, 3., 1904/5, pag. 139—142!
IVAN PERDAN, Ljubljana
Veletrgovina špecerijskega blaga.
Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic.
Cvetličarna „Niza“
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 30
sprejema naročila na šopke, vence, aranžmaje i. t. d. i. t. d Priporoča se cenjenemu občinstvu	Konkurenčne	cene.
2
Baron Žiga Zois je začel zbirati slovenske pesmi, ki so jih — seveda za dobre nagrade — zapeli laški operisti v starem stanovskem gledališču z velikanskim uspehom pred navdušenim slovenskim občinstvom. Slovenske pesmi so peli laški pevci med 1. 1770—1780.
Toda baron Zois je hotel spraviti na oder tudi slovensko igro. Na Zoisovo prigovarjanje je priredil Anton Linhart Richterjevo veseloigro »Feldmiihle« ter je spisal po nji prvo slovensko veseloigro Županova Micika«, ki se je igrala z odličnimi diletanti 1. 1789.
Že 1. 1790 je izšla druga Linhartova dramatska prireditev, namreč »Veseli dan ali Matiček se ženi« (po Beaumarchaisovi satiri »Figarova ženitev«). Tudi Valentin Vodnik je moral kaj storiti za slovensko gledališče ter je poslovenil igro Tinček Petelinček«, ki so jo igrali otroci leta 1803 v ljubljanskem gledališču.
Po Zoisu in Linhartu se ni nihče brigal za slovensko dramatiko. Le v Novem mestu in Vipavi so poskušali z gledališkimi igrami. Kaj so igrali in kdo je igral, ne vem. Leta 1848 pa se je ustanovilo v Ljubljani »Slovensko društvo« ki si je postavilo nalogo, prirejati tudi gledališke predstave. Na čelu tega agilnega društva sta bila politik in urednik dr. Janez Bleiweis in pisatelj Fran Malavašič. Društvo je priredilo 1. 1848 po posebni milosti Nemcev v gledališču dvanajst »besed (muzikalnega, pevskega in dekla-mačnega vzporeda) in predstav (»Županova Micika A. Linharta, »Goljufani starec« Kotzebureja, »Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec« Čeha Štepanka, »Zmešnjava nad zmešnjavo« Kotzebueja, Veseli dan ali Matiček se ženi« A. Linharta, »Dobro jutro« V. K. Klicpere, Rodrigo in Elvira«, dramo Josipa Jelačiča, Kljukec je od smrti vstal« in »Vdova in vdovec« Kotzebueja.)
Igrali in peli so seveda diletantje brezplačno. Lepi uspehi teh gledaliških predstav so navdušili Slovence, da so začeli v svojem optimizmu in v naivni veri v mlado svobodo že misliti na ustanovitev stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani.
KRZNARSTVO P. SEMKO
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1.
Priporočam bogato izbiro kožuhovine. — Nizke cene.
obleke in Čevlje
kupite najceneje in najboljše v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti Dramskega gledališča.
Trpežnost, dobro blago, brezhibna izdelava in nizke cene, to je naša reklama. Državnim uslužbencem se daje proti primerni garanciji tudi na obroke.
Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana
Leopold Kordeš je prvi izprožil misel, * naj bi se V Ljubljani ustanovila delniška družba, ki bi vzdrževala slovensko gledališče s stalnimi, plačanimi igralci. Zal, da se Kordeševa ideja zaradi slabega odziva imovitih krogov ni uresničila, nego so se vrnili hitro obupani Ljubljančanje zopet k cenejšemu, dasi tudi slabšemu sistemu diletantstva.
V	»Slovenski Bčeli« iz leta 1851. so pod naslovom »Med in pelin« razne vesti o važnih narodnih in slovanskih dogodkih. Takrat so bile zveze severa in juga bolj idealne nego sedaj; pa tudi za važne kulturne zavode je bilo tu in tam več navdušenja. Po Češkem je v tej dobi potoval pisatelj - dramatik in igralec Tyl s svojo igralsko družbo po deželi in je s predstavami budil vnemo za narodno stvar. Toda Čehi so spoznali, da jim je treba velikega narodnega gledališča v Pragi. (Prej je bilo gledališče nemško, češko se je igralo le na manjših odrih.) V »Slov. Bčeli« beremo lela 1851. v junijski številki:
»Kakor je znano, se bode Češko gledališče u Pragu stavilo — cela Češka k temu denarje zbira. Še ni dolgo, kar se je zbirati začelo in že je u samem Pragu 40.279 rajnišev sr. podpisanih. Naj-večo sumo je podpisal deželni odbor (14.0o0 rajn. sr.), potem knez .lan Lobkovic (6000 rajn.), Jindrih grof Chotek (4000 rajn.), grof .lan Kolovrat Krakovski (4000), posestnik Max Berger (2000), Žlalit-nek Laumel (1000). Neki prijatelj s Češkega nam piše, da bi bil naš poprejšnji presvitli cesar Ferdinand za ta namen 26.000 daroval. Časopisi od tega pa nič niso še pisali.«
To priliko je porabil u rednik Anton Janežič, da je začel agitirati za slovensko gledališče in je pristavil: »Ni davno, kar se je meni od slovenskega gledališča v Ljubljani prav sladko sanjalo. : Janežič je potem porabil vsako priliko, da je opozarjal na važnost slovenskega gledališča. Na strani 190. čitamo:
»2. maja ste bile v narodnej čitalnici u Reči (Fiume) igrane dve slovjanski igri: Hervatska vernost in Bila koja god. Vse je bilo polno in vse veselo; prav lepo in izverstno se je igralo. Slavjani u Reči serčno žele, da bi jih diletanti skoraj spet s kako slavjanskoj igroj razveselili. Tako se zbuja in razvija tudi u jako potalijančenih mestih pravi naravslavski duh matere Slave, kada bodo od smerti ustala mesta ponemčena. — Slovensko gledališče bi m n o g o po m a g a 1 o.«
*	Dne 28. novembra 1848 v Illyr. Blatt« (št. 4).
Remington mod. 12
najnovejši amerikanski pisalni str*j radio aparate In sesta»ne dele
dobavlja samo tvrdka
Franc Bar ^ Ljubljana
Telefon 407 Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407
V	julijski številki čitamo:
»Nekoliko Jugoslovanov, ki se na Praških šolah uče, je pripravilo k tiskanju lepo zbirko dosedaj neizdanih serbskih narodnih pesmi. Mladež jugoslovanska bode donesek te knjige darovala »za češko gledališče u Pragu.«
Zanimivo je tudi. kako se je zbiralo za češko narodno gledališče celo'pri nas. Slovenska Bčela« poroča leta 1851. o tem gotovo z namenom, da bi pokazalo Slovencem, s kako vnemo grecjo Čehi na delo za svoje narodno gledališče:
»Veselo je čitati po raznih novinah. kako zbirka za češko gledališče u Pragu lepo napreduje in od dne do dne raste. U treh nedelah se je podpisalo za to lepo reč več ko 11.000 rajnišev. Šele nekatere mesce se zbira, in že je ukupej več ko 70.000 rajn. srebra. Ne samo po Češkem so Slaviani vneti za to narodno napravo, tudi na Dunaju, celo u Milanu, ja u T.oP^onu se sbira, se jasno sveti slavjanska ljubav in vzajemnost. Slavni odbor, ki je zato reč u Pragu bil izvoljen, se trudi in dela na vso moč, da bi ta imenitna reč srečno od rok šla; zato je po vseh kronovinah naše carevine postavil nektere iskrene domorodce in vlastence. ki naj denarje za ta namen zbirajo in o svojem času u Prag pošljejo. Za Štajersko je izvoljen gost dr. Zaruba u Gradcu, za Koroško gost dr. Holeček u Celovcu, oba jednoglano. »por accfamationem«.Vse se može, če se sile bratske slože!«
A mi? Takrat smo bili veseli, da se je nam sanjalo o slovenskem gledališču v Liubljani!
Nalogo »Slovenskega društva;, ki ie bila zadušena že 1. 1851., je prevzela šele 1. 18fi1 ustanovljena »LjubHanska čitalnica.*
Ko spl. 1851 Nemci vrgli iz dež. gledališča slovenske nredstave, io ostal« slnvonclcn dramatika 10 let brez vsake strehe. Šele ljubljanska čitalnica io je sprejela z ljubeznijo ter jo gojila s požrtvovalnim navdušenjem.
Knksnn ie bila tačas Liubljana? Imela ni niti enega slovenskega društva! — Slovenci so bili ali člani nemške kazine ali nemškutar-
*	Prva čitalnica je bila goriška, ustanovljena 1. 1848!
V. BESTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524.
trgovina Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5.
Točna in solidna postrežba. — Cene zmerne.   —  —----------------------------------------------------
5
skega Strelskega društva ali pa navidezno lieutraine Filharmonične družbe. Reakcija je po 1. 1849 neizprosno zadušila vsak ljubljanski narodni pojav.
Samo i. 1858 je videla Ljubljana slovensko slavnost ob V. Vodnikovem rojstnem domu v šiški in v stanovskem gledališču v Ljubljani. Slavnost je priredil dr. Lovro Toman. »Beseda v gledališču je imela poleg Titlove uverture še osem pevskih točk, dv€> deklamaciji in živo sliko. Razen pevcev filharmonične dražbe so sodelovali mnogi drugi gospodje in dame pod vodstvom A. Nedveda. Zanimivo je, da je v živi sliki nastopila v nemi vlogi Slovenije«, ki je ovenčala Vodnikovo podobo, igralka nemškega gledališča.*
*	Letopis Narodne čitalnice v Ljubljani za 1. 1911, str. 24 . . .
Spomini na Dunaj.
(Konec.)
TI.
Tu je bila publika precej drugačna, zvečine dijaki in konserva-tiske, katerih mnoge so med • prestavo sledili v partituri ali klavirskem izvlečku. Rili so zvečina stalni gostje. Med njimi ste bile dve veliki stranki, občudovalci tedaj nepriljubljenejših pevcev, tenorista Winkelmanna in baritonista Reichmanua, ki ste tekmovali, katera bo bolj aplavdirala svojemu ljubljencu, in ki ste se združile v mogočno falango, ako sta oba nastopila (n. pr. v Lohengrinu? ali v Tannhauserju«).
Po ložah bogataši, dame v elegantnih toaletah in 'z dragim nakit je m, v parterju občinstvo srednjih slojev bolj preprosto, a semtertam tudi kričeče napravljeno, gospodje v salonskih oblekah, vmes kaka uniforma, tu na galeriji pa >uboga para« v delav-niškem krilu, a polna navdušenja in ljubezni do umetnosti.
Pazite pri nakupu čevljev na znamko ,Peko‘
\ X"
Tovarne Tržič. Podružnice: Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Podružnice:
Zagreb, Račkoga ulica 3 Beograd, Knez Mihaj-lova br. 44.
Najpopolnejši in najceneji domači izdelek.
6
Z otvoritvijo novega dvornega gledišča na Ringu 1887 se je zlasti v poletnem času prav lahko dobilo cenejše sedeže ker je med Dunajčani, ki niso mogli pozabiti svojega starega gledišča, vladala neka averzija proti novi stavbi, pri kateri so pogrešali intimnosti stare. Posečali so ga pa pridno vsi tuji obiskovalci Dunaja. Ko se mu je 10 let pozneje pridružilo nemško narodno gledišče, kjer se je raz najcenejšega prostora videlo in slišalo izborno, nudila se je za malenkosten denar prilika k izbornim predstavam. Uprizarjale so se prvotno zlasti ljudske igre (Anzengruber), interesantne za primero z dvorom pa so bile predstave klasikov (pri še znižanih cenah). Sedaj se je najširšim plastem občinstva, zlasti meščanskim, uradniškim in obrtniškim krogom podala možnost, posetiti gledišče.
»Karlovo gledišče in »Gledišče ob Dunajčici« ste gojili opereto.
V	zadnjem je bil ljubljenec Girardi, oboževan zlasti od ženstva.
O	njem so pripovedovali, da ne pozna nobene note, a ima tako izboren muzikalen spomin, da zna svoj pevski part, ko mu ga preigra njegov korepetitor; kar je najbrž samo anekdota. Kot komik je nastopal v nekaterih nlogah zaporedoma po 100 do 200krat v sezoni.
Na Dunaj so prihajali gostovat tudi tuji umetniki ali cele gledališke družbe. Vzbudile so vselej veliko zanimanje med zavednimi dunajčani. — Stanoval sem pri nekem Ogru, ki je imel agenturo. Njegova žena je bila rojena Dunajčanka. A niti on niti ona nista nikdar obiskala gledišča. Zelo sem se začudil, ko mi je ob priliki, ko je gostovala slavljena Sara Bernhardt, gospa povedala, d n poide v gledišče in v naivni, odkritosrčnosti pristavila: »Jaz sicer ne razumem nobene besede francoski in mi bo torej gotovo dolgčas, — pa moram vendar le iti k predstavi, ker je to nobel.« Mogoče in celo verjetno je, da je imela več vrstnic, ki so iz take noblese« poseeale nerazumne jim tuje predstave, dočim za domače niso imele ni časa, ni denarja, ni razumevanja.
Interesantna je bila jedna uprav internacionalna operna predstava v gledišču ob Dunajčici. Datuma žal ne morem navesti, ker so moji zapiski v Gorici bili izgubljeni, a da bi jih iskal po »virih . ni časa, ni prilike. Peli so opero »Pigoletto^. Naslovno ulogo je pel
j TONI JAGER - ČERNE & KoJ
: TRGOVINA Z ROČNIMI DELI IN VOI-NA V RAZLIČNIH BARVAH :
| LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 11
*••••••••••••••• •
Fr. Herzmansky, Ljubljana
Prva najstarejša cvetličarna se je priselila iz Prešernove ulice na Stari Trg štev. 3 Priporoča se cenjenemu občinstvu.
7
španski baritonist d’ Andrade v italijanščini, bil je pevski in igralski pač najboljši l?igoletto, kar sem jih čul, in teh je veliko število.
V	tilogi Gilde je nastopila gospa Saville, takrat članica opere v Parizu, kmalu nato angažirana na Dunajsko opero, — vojvoda pa je bil Slovenec Naval - Pogačnik, mladi, takrat v Berlinu angažirani tenorist, ki je kmalo nato postal ljubljenec dunajske publike !*rt član dvorne opere. Ta v dobrotni namen prirejena, večjezična predstava je bila zelo interesantna in imela sijajen uspeh Ostala mi je v najboljšem spominu.
Istotako je bila znamenita predstava Ibsenovih »Strahov po n<'ki italijanski družbi s slavnim Zacconijem v ulogi Osvalda. Ker sem že iakrat obvladal italijanščino in ker sem znal svojega Ibsena tkoro na pamet, rent ji prisostvoval 7 največjim užitkom in zanimanjem. Da je bila tedaj zbrana mala italijanska kolonija in da so se italijanski dijaki udeležili skoro polnoštevilno, ter da je pri južni živahnosti in temperamentnosti bilo gromovito priznanje, je umevno.
To je nekoliko skromnih spominov na dunajsko glediško življenje, o katerih upam. da vsaj nekoliko zanimajo tudi druge rojake.
Dr. Fr. Gosti.
Kriza evropskih gledališč.
(Konec.)
Tudi v Franciji ni gledališke krize; v zadnjem času je prene- • halo sicer v Parizu, v središču francoskega gledališkega življenja, dvoje gledališč: Theatre Vanderville in Coppeaujevo gledališče »Vieux Colombier«, ki se je borilo za nove cilje. Zato pa je nastalo troje novih dramskih gledališč:	Thegtre d’ Etoile, Theatre de la
Madelaine in drugo dramsko gledališče v Theatre des Champs F1ysees.
Na Poljskem je precejšnja gledališka kriza v Toninu in Grund-ziazmu, ker mestne uprave ne morejo plačevati vedno rastočih deficitov. V Krakovu je no voini prenehalo dvoje gledališč, v Lvovu pa povzroča gledališko krizo to, ker je gledališč preveč (tri poljska
ANT. KRISPER
Mestni trg 26. — — Božična in novoletna darila.
Opero, opereto, svetovne pevce in moderne plese Vam proizvaja samo
oramnfnn fl- tosbwsert Ljubljana
glMlHUlUII	Tavčarjeva	(Sodna)	ulica	štev.	5.
Tvorniška zaloga najboljših angleških aparatov znamke „GIas svojega gospoda".
8
iu eno židovsko gledališče), krivo pa je temu tudi nestrokovnjaško in slabo vodstvo. Nameravajo redukcijo. V Varšavi je gledališče \ lepem razvoju. <*d prevrata je bilo zaprto samo eno manjše dramsko gledališče. Varšavska opera in dve drami, ki so bile last ruske države, so prešle pod upravo varšavskega magistrata, pri čemer dobiva opera tudi državno podporo (/ deficita). Gledališča so podrejena oddelku umetnosti pri ministrstvu javne prosvete, ki odobrava proračune, ima upliv na personalne zadeve in ima svojega zastopnika v operni komisiji za repertoar.
Najhujše je izbruhnila gledališka kriza v Franciji in v Italiji.
V	Madridu so l>ila v sezoni 1924—25 zaprta štiri gledališča (Madrid, ki ima 800.000 preb., ima 22 stalnih gledališč, 14 biografov sceno za bikoborbe za 14.000 ljudi, 2 varijeteja, stalen cirkus).
Vzrok krize iščejo strokovnjaki v preobilici gledališč, v nezadostnem povišanju vstopnine, v pomanjkanju novitet, posebno pa v nevarni konkurenci športnih iger. zabavnih podjetij, kinematografov in radiotelefonov, ki odvzemajo občinstvo posebno opernim gledališčem. Podobne tožbe slišimo tudi iz Italije. Gledališke družbe. ki jih je v Italiji 72 in nadomeščajo naša stalna gledališča, propadajo in večina njih finančno životari. Obisk je slab posebno pri dramskih gledališčih. Vzrok temu je konkurenca biografov in visoko obdavčenje vstopnic (10 %) pa tudi nezadostna umetniška kvaliteta igralcev. Kritik Virgilio Tulli zato zahteva, naj se ustanovi za vzgojo igralcev državni zavod. Na drug način pa je skušala to stanje izboljšati skupina mladih pisateljev in igralcev v Milanu, ki so bili prepričanja, da je naše’ sedanje gledališče preveč literarno in premalo gledališko in da more prinesti rešitev le povratek k prvotni čisto gledališki formi, k lfudski italijanski komediji iu lutkarskim igram. Ustanovili so v Milanu dvoje intimnih gledališč,
. na katerih se je igralo večinoma v primitivni sceneriji. Obe gledališči pa sta propadli iz finančnih vzrokov, tako da je danes edino stalno dramsko gledališče v Italiji Pirandellov Teatro d’ Arte v Rimu. ki poleg Pirandellovili iger uprizarja tudi najmodernejšo dramatično produkcijo. Finančna stiska italijanskih gledališč je
Ali že veste,
da kupite najcenejše in najlepše damske, krasne tunike, bluze in krasne zimske sukne samo pri tvrdki
FRAN LUKIČ, LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 19
„RIBA“
specialna trgovina vsakovrstnih rili
J. OGRINC
Ljubljana, Gradišče polegSchumija Vsaki dan sveže sladkovodne in morske ribe
9
tako težka, ua se je na letošnjem kongresu gled. sindikatov splošno zahtevalo podporo države. Tako M. Rutte. ki pristavlja, da je gledališka kriza evropski pojav, ki izhaja i/, današnje dobe in jo skušajo vsi narodi vsak po svoje premagati. Jasno je, da je to vprašanje pereče tudi za nas.
RAZNO.
John Howard Latvson: Professional.
Pisec te izvirne, povsem ameri,kanske štiridejanke, ki ni ne burka ne drama, temveč »jazz symphony of American life«, je še skoro začetnik. Izražati hoče značilno gibanje ameriškega življenja, oni mogočni, zdaj ironični, zdaj tragični trušč, ki nima jasnega pomena, a vendar osvaja tvori-teljski napor. Mladi dramatik je tako rekoč izumil novo tehniko. Pri tem je izrabil slovstveno vrsto, ki se v Združenih državah imenuje »vaudeville*. t. j. kavarniški koncert, prepleten s prijetnimi atrakcijami in »skečk, si vzel za vzor tudi smešno opereto in novinarstvo z najbolj kričavimi dogodki. Zapletek je vzet iz dnevnih novic; gre za stavko v premogarskem okolišu. To je pretveza, da 'snujejo mimo nas kakor v procesiji raznolike osebe, prizadete ob najsilovitejših ali najšaljivejših prizorih. Požar, uboj, posilstvo se vrste med glasbenimi paradami, pričkanjem, trgovanjem in mešetarjenjem, med parodijami. Prisostvuješ celo ponočni seji Ku Kluks Klana in nagloma prirejeni ženitvi med obešencem, ki se je vnovič obudil v življenje, in med nosečo mladenko, ki je pravkar še omahovala med kinom, plesom in vlačugarstvom. Vsa zadeva je pristno ameriška: nesmiselna in obenem privlačna.	K.
0 Inžiškeiu gledališču.
Najmanjša vejica Slovanstva, lužiški Srbi (200.000 duš), nimajo stalne pozonice, pač pa ninogo dobroveljskih čet, ki hodijo igrat po vaseh. Prvi tak nastop je bil v Budišinu 1. 1862. s Klicperovo burko Rohowin Štyii- , rohač«, ki jo je iz češčine prevel dr. Handrik (''osla. Bo danes imajo tiskanih okoli šestdeset iger. izvirnih kakor preloženih iz raznih svetovnih slovstev, a še večje število čaka založnika. Njih seznam je sestavil Fr. Kral v priročni knjižici »Naše džhvadloc 1. 1914. Od mlajših pesnikov obeta Jdzei Nowak največ. Od starejših dramatikov je najboljši prvak lužiških piscev,
Carinsko posredniški špetlicijslii bnreon
Maribor,
Jesenice.
GROm
Ljubljana,
Kolodvorska ulica 41.
10
J. B a r t - Č i š i us k i (1856—1909). Spisal je prvo sanisfetalno lužiško dramo »Na Hrodžišču (1880), prvi del zamišljene trilogije Mileč v . poetskega pomnika izgubljene polabskosrbske neodvisnosti. Iz iste dobe je snov Jurčičevega »Tugomera« (1876). Bartova ičinohra \v pječich jednanjach' nas. vede v daljno davnino, ko so bili Milecy vladajoči srbski rod in ko so se jeli uvajati krščanski redovi na Milčansko. Peterodejanka ima krasna mesta, znamenit je prizor svečenikov pri žrtvah kakor tudi Zabojevi spevi, Wjelesta\v je idealna postava, nositelj avtorjevih misli. Miliduch je knez (wjerch), ki je padel 1. 806. blizu Hvernafelda proti vojski frankovskega kralja Karla Velikega.
DRAMA.
1>RUGA MLADOST.
Veseloigra v treh dejanjih s prologom.
Spisal K. Scheinpflug. Poslovenil Fr. Bradač.
Režiser: /v. liogoz.
Dr. Klement, nolar ..........................'...........................Gregorin
Brazda, veletrgovec ......................................................  Peček
Justina, njegova žena ..................................................Medvedov«
Tina, njegova hčerka ....................................................Nablocka
Hinko Melihar, prof. nar. gospodarstva .....................................Rogoz
Terezija, njegova žena...................................................Juvanova
Stanislav Melihar, njegov sin ■	■	,..............................* *
Orlov....................................................... ,	,	, , , Kralj
\rovotna...........................................................Rogozo va
Katrica ............................... ........................... , , , Vkla
Bariča . ’...................................................  ,	, , Ježkova
Pisar .......................................................  ,	, , , Košič
Tuj gospod ........................................................, Danilo
Oštir	 ,....................  ,	, , Osipovič
Prolog se odigrava v gostilni sreskega mesta, I. dej. v Pragi v stanovanju veletrgovca Brazde, II. in III. istotam v pisarni notarja Klementa.
Krasno izbiro raznovrsl. pohištva
nudi Vam po izredno zmernih cenah velezalog-a pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave tvrdka
Peier Kobal (Kranj), podr. LJublJana-Kolizej
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
polnomastno, pasterizirano in vedno sveže dostavljajo na dom
Združene mlekarne d. d , Ljubljana
Majstrova 10. — Telefon 446.
11
IfRNRTK IV.
Tragedija v 3. dejanjih. Spisal L. Pirandello. Prevel S. Škerl.
Režiser: O. Šest.
... (Henrik IV.)	     Rogoz
'Markiza Matilda Spina.............................................Marija Vera
Njena hči Frida ...................................................M. Danilova
Mladi markiz Carlo di Nolli ..................................................Peček
Baron Tito Belcredi ..........................................................Levar
Doktor	Dionisio	Genoni,	zdravnik ....................................Osipovič
Štirje mladi ljudje, preoblečeni v tajne svetnike Henrika IV.:
Prvi: Landolfo (Lolo) ...................................................Jerman
Drugi:	Arialdo	(Franco)	. ,.............................Smerkolj
Tretji:	Ordulfo	(Momo)	..............................................Jan
Četrti:	Bertoldo	(Fino)	.......................................... Sancin
Giovani^ sluga ............................................................ . Plut
Dva lakaja v kostumih. Kraj: samoten dvorec v Umbriji. Čas: sedanjost.
PROFESOR STORTCIN.
Drama v 4. dej. — Spisal L. Andrejev. — Poslovenil J. Vidmar.
Režiser:	M.	Skrbinšek.
Storicin Valentin	Nikolajevič, profesor ...................................Levar
Jelena	Petrovna,	njegova	žena ......................................Rogozova
Volodja )	I....................................................... Jan
Sergej f s,nova |............................................................Sancin
Modest Petrovič, brat Jelene Petrovne.........................................Lipah
Telemahov, Prokopij Jersejevič, profesor..................................Skrbinšek
Savič, Gavril Gavrilovič  ....................................................Cesar
Ljudmila Pavlovna ...................................................,	Šaričeva
Mamikin .....................................................................Jerman
Dunjaša, služkinja pri Storicinovih.......................................Gorjupova
Tekla, kuharica Modesta Petroviča.........................................Rakarjeva
Genadij, vojaški sluga.....................................................Smerkolj
\
Najugodnejši nakup igrač in primernih daril pri tvrdki
Vaso Petričič nasl. Samec
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 21.
12
OBRT GOSPE WARRENOVE.
Drama v 4 dejanjih. Spisal B. Sha\v. Prevel M. Skrbinšek.
Režiser: M. Skrbinšek.
Gospa Kitty Warrenova	Nablocka
Vivie, njena hči ....................................................Medvedova
Sir George Crofts ...................................................Skrbinšek
Praed ...................................................................Kralj
Pastor Samuel Gardner  ..................................................Cesar
Frank, njegov sin ....................................................Drenovec
Kraj: 1., ‘2. in 3. dejanje: Haslemere v Surreyjii, -J. v Londonu.
OPERA.
HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE.
Fantastična opera v 3 dejanjih (s prologom in epilogom), napisal J. Bar-bier. Uglasbil .T. Offenbach. — Dirigent: A. Balatka. — Režiser: F. Bučar.
lloffmann .................Banovec
01ympia .... Kocuvanova Giulietta ..... Poličeva Antonia .	. Čaletova-Lovšetova
Lindorf, Coppelius, |
Dappertutto, Mirakel j ^un>P«lj Spalanzani ................Mohorič
Gostje, dijaki, služinčad. — Prolog in epilog se godi v Lutherjevi krčmi v Berlinu, 3. dejanje v Miinchenu. — Prva predstava v Parizu 1. 1881.
Crespel ........................Zupan
Andrej, Cocciniglia, I Pitichinaccio, Fran . J **llh '^0S^P
Nikolaj ....................Potučkova
Hermann .......................Šubelj
Luther...................Rus Fran
Glas matere .... Ropasova
Dr
Dirigent:
Canio Ned da Tonio Beppo Silvio
GLUMAČI.
(I Pagliaeci.)
ama v dveh dejanjih. — Besedilo in glasba R. Leoncavalla.
A. Balatka.
. . Orlov Lovšetova Holodkov . Mohorič Mitrovič
Režiser: O. Šest.
V	»Commediji« v drugem dejanju:
Pagliaccio ......................Orlov
Colombina .... Lovšetova
Taddeo .......................Holodkov
Harlekin ......................Mohorič
Vrši se v Calabriji sredi preteklega stoletja. Osnutek za nove dekoracije izvršil arhitekt Rohrmann.
1 ZAJUTRKOVALNICA	ZAJUTRKOVALNICA	!
X MENCINGER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 43
I	PRISTNA VINA!	NIZKE	CENE! --j
milimi mini n ii k n Humu || || m || m
iiiiniiiimiimimmiii
iiiiiiiHiimimmiiiiiiimmiiiimniiniA
75
POVRATEK.
Glasbena drama v enem dejanju. Napisal Srgjan Tučič. — Vglasbil Josip Hatze. — Dirigent: A. Neffat. — Režiser: E. Kralj.
Ivo ............................Orlov	Doko, berač .... Hunipel
Jela, njegova žena . . Jenikova jj Luka, 'kmet ..............................Rus
Kata, njegova žena . Potučkova Marta, vaška koketa Korenjakova Stanko, premožen kmet , Balaban
Kmetje, kmetice. — Godi se v Dalmaciji na kmetih dandanes. — Božični
večer.
LICITARSKO SRCE.
Balet v treli slikah. Scenarij sestavil in glasbo zložil Kr. Baranovič. — Plese naštudirala: M. Tuljakova. Dirigent: M. Polič.
Mladenič .	........................................... .	,	. Goloviu
Medičar ................................................................  Meglič
Cigan ....................................................................Jančar
Pijanec ...................................................................Povhe
Mladenka ............................................................  Tuljakova
Njegovo srce ..................................................mala Jezeršek
Njeno srce........................................................mala Jakše
Mladeniči, dekleta, starci, starke, otroci, tamburaši, gajdaši, cigani, ciganke, gostilničarji na žegnanju.
Medene figure: štiri dekleta, štirje fantje, šest konj, šest velikih src.
1.	slika; Pred cerkvico pred blagoslovom. Cerkveni praznik. II. slika: Medičarjev šotor. III. slika: Kakor prva.
POZIV NA PLES.
Baletna pantomima. Sestavila M. Tuljakova. Glasba od C. M. v. Weberja. Dirigent: Dr. Švara.
Pijerot....................................................  ,	, , , Golovin
Prva pijereta .	. . •........................................ , , Tuljakova
Druga pijereta .	........................................, , Mokarjeva
53=S.“ FR/JNC KOS
trgovina	E	1 \	ulica	S
IZBIRA RAZNOVRSTNIH SPECIJALITET Primerna božična in novoletna darila — Cene nizke
EN GROS
KONFEKCUd
LdSTNd
IZbELd<4d
EN DETAlt
ff
ELITE d. z o. z.
LJUBLJdNd, PREŠERNOV/? <4LKrt 9
~ Največja konfekcijska trgovina -
Mojstrsko krojena damska in moška oblačila
/4
CAPPRICCIO E8PAGNOLG.
Baletna slika. Sestavila po ideji M. Fromanove M. Tuljakova. Glasba od N. Rimskega - Korsakova.
Dirigent: Dr. Švara.
Španjolska plesalka  ........................  ;•	.	.	Tuljakova
Prvi toreador ......... j	, Golovin
Drugi ioreador ...........................................Jančar
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiinii
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
1.	januarja	petek	ob 15. uri pop. Periferija . . .	Izven
			ob 20. uri zv. Zapeljivka . .	Izven
2.	»	sobota	Profesor Storicin		Red C
3.	it	nedelja	ob 15. uri pop. Kraljice Vitke	
			kresna noč. Mlad. predstava	Izven
			ob 20. uri zv Pegica mojega srca	Izven
4.	ti	pondeljek	Veronika Deseniška ....	Red F
5	it	torek	Zaprto.	
6.	a	sreda	ob 15 pop Veronika Deseniška	Izven
7.	it	četrtek	Druga mladost		Izven
8.	it	petek	Zapeljivka 			Red B
			ob 15 pop. Pegica mojega srca	
9.	tt	sobota	Dijaška predstava		Izven
10.	a	nedelja	ob 15. uri pop. Pegica mojega srca	
			Ljudska predstava po zniž. cenah.	Izven
			ob 20. uri zv. Profesor Storicin	
			Ljudska predstava po zniž. cenah	Izven
11.	tt	pondeljek	Druga mladost 		Red A
12.	tt	torek	Zaprto.	
13.	it	sredo	Henrik IV. Pren iera ....	Izven
Božična in novoletna darila vveliki in okusni izberi po nizkih cenah priporoča
ML Tičar, Ljubljana
Šelenbugova ulica 1 in Sv. Petra cesta 23
15
14.	„ četrtek	Profesor Storicin		Red D
15.	„ petek	Zaprto.	
16.	„ sobota	Henrik IV		Red E
17.	„ nedelja	ob 15. pop. Kraljice Vitke kresna	
		noč. Otroška predstava po zni-	
		žanih cenah 		Izven
		ob 20. uri zv. Henrih IV. .	Izven
18.	, pondeljek	Krpan mlajši		
19.	„ torek	Zaprto.	
20.	, sreda	Obrt gospe Warrenove. Premiera	Izven
		Opera:	
	Začetek ob pol 20. uri zvečer.		
1.	, petek	ob 15. uri pop. Netopir . .	Izven
2.	, sobot*	Orfej v podzemlju .....	Red D
3.	nedelja	Manon 		Izven
4. ,	pondeljek	Zaprto.	
5.	torek	Povratek, Favnova noč, Svatovac	Red A
6. ,	sreda	Hoffmannove pripovedke	Izven
7. ,	četrtek	Zaprto.	
8.	petek	Orfej v podzemlju		Red F
9. ,	sobota	Eva		Red E
10. ,	nedelja	Prodana nevesta. Gostuje ga.	
		Mana Zaludova in g. Zdenko Knittl	
		Ljudska predstava po zniž. cenah.	Izven
11.	pondeljek	Zaprto.	
12.	torek	Hofmannove pripovedke . .	Red F
13.	sreda	Glumači, Povratek		Red B
14.	četrlek	Orfej v podzemlju		Red C
15.	petek	Vihar. Simfonična pesnitev za ve-	
		liki orkester, soli in zbor Koncert	
		v vel. dvorani Union. Začetek ob	
		20. uri zv.	
16.	sobota	Srce iz lecta, Poziv na ples, Ca-	
		pricio Espagnole .....	Red D
17. „	nedelja	ob 15. uri pop. Aida. Gostuje ga	
		Zaludova in g Zdenko Knittl.	
		Ljudska predstava po zniž. cen.	Izven
18. „	pondeljek	Zaprto.	
19. „ torek IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlilMIflllMIIIIIIItKIllllllllllllll		Glumači, Povratek	Red C llllllllilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIItlllllllllllMIIIIMIIIIIMIIIIIIIMIMIII	
Lastnik in izdajatelj : Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: Fran Lipah. — — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.