Moja miljena Ma-a. (Alegoriena farza.) Piše Sadinomis. (Dalje.) Cas je bežal — ne, lezel je v večnost, jaz pa sem zdihoval po ljubljeni Ma-i, poln srčnih ran! Bilo je okolo 20. septembra 1. 19 . . Popoldne je bilo, ko pokliče moj skrbni gospodar mene hlapca v svojo sobo. Ponižno vstopim ter čakam ukaza. — Pa mi reče moj gospodar: BGlej, zahotelo se jo dični, od vseh mojih hlapcev oboževani deviški Ma-i po tebi. Tvoja je, vzemi jo!" Ia zatemnelo se mi je pred očmi blaženstva, iu zagibala so se mi tla pod nogami sreče in veselja, da dobim tako ljubljeno, tako zaželeno Ma-o. Zaradi pnsenečenja mi je odpovedal eelo vid, da nisera opazil, kako ^ežno jo drži moj gospodar poleg sebn, ponujajoč mi jo s evečano gesto na obrazu. BSprejmi jo, tvojaje, skrbi za njo, neguj jo! Vse življenje bosta skupaj, naj ti prinaša srečo in veselje. Tvoja osoda bo v njenih rokah. Bo lita srečna v veselju in delita ai žalost v zajemnosti na vekomaj!" Tako je govoril moj dobri, ljubeznivi in skrbni gospodar meni svojemu hlapcu; jaz pa sem, sam ne vem kako, segel po nji ter jo odvedel, držeč jo pod pazduho, v svoj mirni stan. — Zaroko in poroko smo tako nekam hitro izvršili, da se niti zavedal nisem, da sem s svojo miljeno Ma-o v svetem zakonu. Prve dneve medenega tedna sem užival vso srečo mlade ljubezni. Z zadovoljstvom sem se oziral po njeni Iepoti. KiatkoCasil sem jo s svojo neprestano navzočnostjo, nosil sem jo na rokab, zdaj sem, zdaj tja. Dvoril sem ji kakor golob svoji golobici tam gor na strehi. Ona me je bila vesela injaz nje. Oj, koiikokrat se je zasmejala, da so se ji nežna usteca odprla tja do ušes. Cuval sem jo skrbno kakor z< nico v očesu. Vedoč, da imam dovolj nevoščljivcev in zahrbtnih opravljivcev, je nisem pustil izpred oči. Skrbno sem ji stregel, donašal sem ji, kar je poželela. Kadar me ni bilo doma, pa sem jo skrbno zaklenil, da bi bila varna pred zalezovanjem hudobnega sveta. — Nežna in drobnih košcic je prišla k meni. Želel sero, da bi ne govorili, da premalo zanjo 8krbim, zato sem ii stregel, kar sem mogel: In moja 6rčkana Ma-a je vidno začela oblikovati svoje drobne ude. Ogledoval sem jo in se ji čudil; da je v tako kratkem času postala tako močna. nDa, da, taka mora biti moja gospa Ma-a, taka, košata, da se malo postavi in da ne bodo moji sohlapci brusili jezikov, da ji še jedi ne privoščim." Skrb za udobno življenje mile Ma-e me je odvadilo marsičesa. Nehal sem hoditi na izprehode, v gostilnice se nisem več pokazal, odpovedal sem se vsakemu priboljšku, celo kajenje sem opuščal, in vse le zato, da bi čim skrbneje postregel svoji srčnoljubljeni Ma-i. Kaj zato, če so mi sohlapei očitali filistrstvo, če so se mi v obraz rogali, da vidno hujšam ter mi pravili, da imam komarjeve noge, vse sem preslišal, vse potrpel, saj sem vedel, da je moj edini poklic živeti za ljubo Ma-o, da je njena blaginja moja sreea, moje življenje, vita vitae meae! Ma-a pa je napredovala v svoji bujnosti od dne do dne v veliko moje veselje in mojo srečo. Dogodilo se je nekega lepega dne, da je naju posetil naš ljubi dedek. Tako uepričakovano je prišel in še tako v zgodnji uri. Prav res, užalJ9u sem bil, ker je tako nenadoma stopil v hišo. In pomislite, prvo vprašanje je bilo, kje je ona. Uboga sirotica je bila vsa zmešana, še novega predpasnika ni utrgnila obleči. Ta dedek, kako jo je pregledoval in tipal, skoraj bi bil ljubosumen. Pregledal ji je celo vse zobke, neštetokrat je morala ziniti. Mislil sem, da se ji v ustih kaj dela, začelo me je že skrbeti. A končno je dedek vendarle zadovoljno pomežikal. Potapljal jo je po bokih in pohvalil me je, da lepo skrbim zanjo, le nekaj mu ni ugajalo, obleka se mu je zdela že malo oguljena, zato mi reče: ,,Obleke ji nikdar ne zanemari, po njeni vnanjosti sodimo tvojo skrb in natančnost." — Jaz pa, vsvesti si velike zanikrnosti, vzdihnem: nLjubi dedek, pozabil sem, odpustite, preveč jo ljubim, zagledal sem se v njene vrline, in Bog mi je priča, da sem pozabil na njeno obleko. Popraviti hočem, Ijubi dedek, prosim vas odpuščauja, ne imejte srda name v svoji blagi <Juši!" — BŽe prav, ko te drugič obiščem, inora biti ta nedostatek v redu, zakaj od skrbnega negovacja tvoje Ma-e je odvisna tvoja sreča in bodočnost ter sreča mlade generacije! Z Bogom!" In šel je.. . Meni pa je padla prva grenka kaplja spoznanja v srce. V bolečinah sramote ia kesanja sem tekel v prvo prodajalnico ter kupil svilnate robe za svojo miljenko. Skrivaj sem ji dal prikrojiti obleko in niti trpel nisem, da bi se sama oblekla — sam sem ji dal krilce nanjo, jo popel in pogledal, če ji lepo stoji. — Bil sem sicer hipno potolažen, sklenil pa sem že tisti dan, da mora imeti moja miljenka vsak mesec novo obleko. To se tudi vrši do današnjega dne. Bližal se je konec julija. Ži?el sem s 8T0J0 Ma-o še dokaj srečno iu zadovoljno. Dedkov uastop sem deloma že pozabil. Mlada Ijubezen je plapolala v najinib srcih. — Lepo rejena je bila moja Ma-a in poleg tega — v blagoslovljenem stanu. Pričakovali smo veselega iznenadenja vsakdan. In res. Dne 8. julija na dan sv. Kilijana je bilo, ko mi je moja dražestna zaupno povedala, da pričakuje vsak čas treuutka, ko rae osreči z očetovstvom. (Dalje.)