Leto 2. — Št. 20 Ljubljana, december 1959 m * ■••• , . | j /;. '■> i S mmm h m n 111 h U GLASILO KOLEKTIVA P O D 7 E T 7 A >C KADIŠ mm VELIČASTNO ZBOROVANJE KOMUNISTOV NAŠEGA PODJETJA oderniz s m iffPi Slina i naša temeljna naloga v bodočem obdob'y V imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je pozdravil konferenco tovariš Janez Vipotnik, član CK in sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljana. — Konferenca je pooblastila iniciativni odbor, da sestavi sklepe. Te bomo objavili v prihodnji številki. Vsebinsko bogate misli iz razprave in referatov so kažipot v našem nadaljnjem delu Dvanajstega in trinajstega no-vomibra so v dvorani okrajnega zavoda za socialno zavarovan je v Ljimbljani zborovali komunisti našega podjetja. Od 2&S komunistov se je zborovanja udeležilo 2*54. Od tega jih je bilo iiz gradbenega vodstva Ljubljane 46, jz B©tioma.rhe 18, ljubljanskih centralnih obratov 16, centrale 15, Zaloga 16, Gradbenega vodstva v Celju 24, maribonskega gradbenega vodstva 28, Podvelke 16, iz Raven 15, lesnih obratov v Škofji Loki 9, mariborskih delavnic 18, prav toliko i Jesenic, z gradb!šča v Kopru 15, s kranjskega gradbišča pa 3. Zborovanja so se udeležili tudi Janez Vipotnik, član Centralnega komiteja ZKS. Riko Jerman, predsednik OLO Celje, ing. Tone Tri-bušon, predstavnik republiškega sindikalnega sveta, Bogo Pečan, predsednik republiškega odbora sindikata gradbincev, organizacijski sekretarji okrajnih komitejev ZKS iiz Maribora, Celja in Kopra, sekre-tarji občinskih komitejev iz Ljub-Ijane-Center, Most in Raven ter predsednika občinskih ljudskih odrov Ljubijana-Cemter in Moste. Mimo tega pa še šefi naših edinic in obratov ter predsedniki delavskih organov upravljanja in društvenih or ga n iza c i j G ra dii sa. Zborovanje je odprl član inicia-* tivnega odbora Lojze Capuder, ki je predlagal v del. pred. inž. Jožeta Uršiča, Staneta Uhana, Vinka Florjančiča, Ludvika Javornika in Karla Kraščka. Po predlaganem dnevnem redu sta dopoldne prebrala referate Anton Martinšek (organizacijsko politično poročilo) ter direktor ' ig. Hugo Keržan o perspektivnem razvoju podjetja. Po opoldanskem odmoru je prebral poročilo o delu delavskih organov upravljanja Martin Zajšek. O referatih so razpravljali že dopoldne in popoldne. Naslednji dan pa je Jože Lorenčič prebral poročilo o delu sindikalnih organizacij. Lojze Cepuš pa o kadrovskih vprašanjih. Konferenca je ob -koncu pooblastila iniciativni odbor, da pripravi sklepe po poročil i h in po razpravi. Tokrat povzemamo le nekatere najvažnejše misli iz razprave. V razpravi se je oglasil tudi predstavnik Centralnega komiteja ZKS im sekretar okrajnega komiteja Ljubljana tovariš Janez Vipotnik, čigar govor objavljamo v celoti. Govor tovariša Janeza Vipotnika Tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da pozdravim to konferenco v imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Uvodoma bi predvsem rad pohvalil pobudo podjetja, da je sklicalo takšno konferenco komunistov iz vseh Gradisovih obratov iu edinic. Zdi se mi, tla bi bilo treba take konference sklicevati večkrat, kajti takšno podjetje, kot je Gradis, ima nedvomno nešteto problemov, o katerih morajo razpravljati komunisti podjetja. Ne mislim, da bi bilo treba sklicevati takšne sestanke pogosto, morda enkrat na leto, enkrat na dve leti, saj tak sestanek mnogo stane in je potrebno, da so stvari za konferenco temeljito pripravljene. Zeli se mi, da je sklicanje te konference važno zlasti v sedanjem obdobju, ko naši družbeni organi in ljudski odbori postavljajo v ospredje vprašanje gradbene operative. Le-ta ima v celotnem ekonomskem življenju naše dežele izredno veliko vlogo. Zakaj? GRADBENIŠTVO ZAOSTAJA ZA RAZVOJEM DRUGIH PANOG GOSPODARSTVA Prvič je treba ugotoviti, da kljub skladnemu razvoju posameznih gospodarskih panog v celotnem našem ekonomskem razvoju še vedno niso odpravljene razlike med razvojem posameznih panog, ki so nastale zaradi pospešenega industrijskega razvoja v naši deželi, v zadnjem času pa tudi zaradi pospešenega razvoja kmetijstva. Takšen položaj narekuje seveda, da posvetimo večjo pozornost tistim panogam, ki zaostajajo, med te sodi prav gotovo tudi gradbena operativa. Ta razlika med gradbeništvom in nekaterimi drugimi panogami, n. pr. industrijo, je postala zlasti očitna letos, ko sta industrijska proizvodnja in proizvodnost dela precej narasla tako. da govorimo o rezultatih, kakršnih po vojni doslej šc nismo dosegli. Po drugi strani pa narekuje podrobnejše obravnavanje problemov gradbeništva tudi investicijska potrošnja, ki postaja vedno večja. Glede nje ugotavljamo, da bo najbrž precej okrajev in občin, ki ne Iz vsega tega sledi, da bo potrebno v našem nadaljnjem razvoju doseči skladnost med industrijskim razvoiem drugih panog iu med razvojem gradbeništva. Te skladnosti pa ne bo moč doseči po starih poteh, ne po |M>teh obrtniške proizvodnje ampak predvsem z modernizacijo in mehanizacijo gradbeništva. Mislim, da je prav, če partijska konferenca posveti prav tem vprašanjem posebno pozornost ter mobilizira vse komuniste, prek njih pa seveda celoten delovni kolektiv Gradisa za reševanje teh perečih problemov. Gradis ima kot eno izmed največjili gradbenih podjetij ne samo na Slovenskem ampak tudi v Jugoslaviji prav gotovo velike možnosti, da celo večje možnosti kot druga podjetja za 'to, da hitreje in dosledneje rešuje tn vprašanja. Doslej je bilo prav gotovo že precej storjenega, vendar bi bilo napak, če bi se zlasti komunisti zadovoljili z dejanskim stanjem. Treba se je namreč zavedati, .da bodo v bodoče poleg naporov, ki jih vlagajo posamezna podjetja /,u modernizacijo svojega poslovanja, prispevali tudi ljudski odbori, občinski in okrajni, verjetno pa tudi republika svoj delež k temu. du bo tempo modernizacije gradbeništva hitrejši. Med drugim je treba ugotoviti tudi. da so doslej ljudski odbori prav gotovo vložili premalo sredstev v gradbeništvo, vanj premalo investirali, se premalo zavzemali za uvajanje mehanizacije. Zato prevladuje v naših gradbenih podjetjih še verlno obrtniški način gradnje. Ce upoštevamo, da ho v - - ■ - ‘ |t Alt v* v ■ a i ^ ■» ■ • ■ - j—, ■ ...'■■»j'--« vin ■ n T • bodo mogle potrošiti investicijskih naši investicijski politiki zavzemala kreditov, zlasti zato, ker primanjkuje gradbenega materiala in ker gradbene kapacitete ne zadoščajo. stanovanjska izgradnja vedno pomembnejše mesto, le-ta ho dobila s sprejetjem stanovanjske reforme v Zvezni ljudski skupščini neomejeno perspektivo, potem se moramo zavedati, da ima gradbena operativa pri izgradnji stanovanj eno izmed svojih najpomembnejših nalog. Sedanja oprema gradbenih podjetij povzroča, da z gradnjo stanovanj zaostajamo, ter onemogoča racionalno in čimcenejšo gradnjo. Zato se torej v politiki ljudskih odborov zavzemamo za industrializacijo stanovanjske izgradnje. Čedalje bolj se moramo zavzemati za tipizacijo in standardizacijo gradbenih elementov. Te stvari bo treba v bodoče prav gotovo odločneje in operativneje reševati tako. da bomo s tipiziranimi industri jskimi elementi ekonomsko izrinili dosedanjo. dostikrat zaostalo obrtniško proizvodnjo. PRIZNANJE GRADISU Glede vsega tega so velike perspektive. Podjetje Gradis je doseglo na tem področju doslej že lepe uspehe. Mislim, da je prav, če ob tej priložnosti izrečem v imenu Okrajnega komiteja in Okrajnega ljudskega odbora priznanje in polivalo Gradisu za uspehe na tem področju v Gerbičevi ulici in v šiški. Ti uspehi so nedvomno precej veliki, sodim pa. da hi bilo napak, če bi minili, da je (o že konec razvoja na tem področju, namreč je treba nenehno stremeti k še večjemu napredku. Vedeti moramo, da je gradbena perspektiva izredno bogata in čim hitreje se bomo gospodarsko razvijali, čini večje rezultate bodo dosegali v industrijski proizvodnji, v dvigu proizvodnosti dela, tem več bo potrebnih novih gradenj. Tega pa ne bomo mogli opraviti po starih poteh, ampak samo moderni- zacijo. Menim, da bi bilo potrebno poleg že naštetih problemov, da tako veliko podjetje, kot je Gradis, razmišlja tudi o drugih činiteljih, ki so izredno pomembni za to, da bo lahko podjetje čimceneje in solidneje opravilo svoje posle. Eden izmed di-skutantov je malo prej govoril o inštalacijskih delih. S tovarišem di- SEKRETARJU CK ZK SLOVENIJE TOVARiSU M'HI MARINKU komunisti gradbenega industrijskega podjetja Gradis, ki smo očlitri jeni o 12 osnoonih organizacijah širom ose Slovenije, smo se na konferenci dne 12. in /3. novembra posvetovali o problemih gospodar jen ja, upravljanja in političnega življenja v podjetju, o odnosih podjetja da komun ter o nalogah iu d Iu nas komunistov v podjetju. Podrobno smo analizirali perspektivo -uzvoja 'tašrga podjet ja na .'Ja-.ili potrebo po specializaciji in prevzeli nalogo nadalje razvijati m tehnično ter organizacijsko razviti industrijsko gradnjo stanovanj. Hkrati pa smo odločno za to. du ne zanemarimo dragocenih izkušen j iz gradnje industri jskih objektov. Kritično smo ocenili delo naših delavskih svetov in upravnih odborov in obširno problematiko, ki naslaja v odnosih edinic našega podjetja do komun glede na tu. da naše podjetje razvija svojo dejavnost v 55 občinah naše republike. Mimo tega smo na zborovali ju podrobno analizirali nagrajevanje po učinku, ki tudi i>ri nas bistveno vpliva na nenehni porast storilnosti dela. Ugotovili smo tudi, kaj je treba storiti, da se stanje še izboljša.. Poleg lega, da se nagrajevanje po učinku še o večji meri razširiti in posplošili, smo ugotovili, da je nujno potrebno povsod preiti na brigadhi sistem dela. Pri ocenjevanju dela naših centralnih in obratnih organov delavskega upravljanja smo posebej ugotovili potrebo, da se delavski sveti n večji men bavijo tudi s problemi proizvodnje. Prav tako pa smo obsodili nekatere, sicer maloštevilne primer kršitve kompetenc organov delavskega upravi jan ja. ko smo pregledovali delo komunistov v podjetju, smo ugotovili, da je vsega 4 % oseh zaposlenih organiziranih o ZK. kljub temu, da je to daleč pod slovenskim povprečjem, pa je mnogo članov Zveze komunistov. ki ne sodelujejo niti v organih delavskega upravljanja niti v sindikatih in le malo je tistih, ki so člani občinskih ali okrajnih ljudskih odborov, komitejev ali njihovih komisij. Zato se pred nas poslavlja ogromna naloga, da še nadalje povečamo število članov in pa du jih uktiviziramo na političnem delu v -podjetju in izven njega: ‘ Naše podjetje zaposluje letos okrog 5500 delavcev, od tega 47 % iz drugih republik. Ugotovili smo ogromno potrebo po stanovanjih v samskih domovih za naše delavce. Sklenili smo priporočili DS, da se čim-oeč sredstev iz sklada skupne uporabe nameni skupno s sredstvi kreditnih skladov za gradnjo stanovanj. Končno smo ugotovili korist in potrebo, da se kljub velikim stroškom take konference občasno, morda enkrat letno sklicujejo. Na njih pa naj se analizirajo pereča vprašanja, komunisti pa dogovore za enotno akcijo. Naj živi socialistična Jugoslavija na čelu s tovarišem Titom! Naj z.ioi ZK, organizator m pobudnik naših uspehov. Člani ZK gradbenega podjetja »Gradis« Govor tovariša Janeza Vipotnika rektorjem sva že razpravljala o možnostih, ila bi pri podjetju organizirali grailbeno-obrtno inštalacijsko dejavnost. Problemi glede tega so predvsem v tem, da primanjkuje materiala. Sedaj se usmerjamo na to, da bi hitreje reševali probleme na področju gradbeništva in to tudi tako, da bomo prišli s proizvodnjo posameznih materialov na zeleno vejo. S teh gledišč je potemtakem nujno potrebno, da tudi tako veliko podjetje kot je Gradis, ustanovi takšne delavnice v obrtnih panogah, ki so doslej preprečevale hitrejšo gradnjo. Mislim, da bi se morali komunisti vsega podjetja mobilizirati pri reševanju teh vprašanj, hkrati pa mobilizirati tudi vse druge člane delovnih kolektivov. Glede vsega tega je referat tovariša direktorja zelo pomemben. O KOOPERACIJI IN ZDRUŽEVANJU Z DRUGIMI PODJETJI Drugo vprašanje, o katerem bi hotel reci nekaj besed, je sodelovanje gradbenih podjetij z drugimi podjetji. Prosim, da me glede tega vprašanja pravilno razumete, kajti zadnje čase imamo nekaj bridkih izkušenj s temi združenji zlasti zato, ker so se pojavljali nekateri či-nitelji, ki so reševali ta v prašanja mnogo bolj z birokratskimi metodami in mnogo manj s političnim posluhom. Ne bi želel pustiti količkaj vtisa, da se izvaja določen pritisk. da hi šel Gradis v združenja. Reči hočem, da zahteva organizacija gradbene operative sodelovanje tako z industrijo gradbenega materiala, z lesno industrijo ter industrijo drugega materiala, hkrati pa tudi z drugimi gradbenimi podjetji. Takšno sodelovanje, takšna kooperacija, to se pravi, višja oblika delovanja podjetja pa se lahko razvija samo v izrazito demokratičnih pogojih, ki jih nenehno propagiramo po vseh političnih linijah. Torej ne gre zato, da bi zahtevali z nekim administrativnim pritiskom cd podjetij, naj združujejo svoja sredstva, svoje sklade in naj potem s temi skladi upravlja ueko združenje. Gre zato, da se vsako posamezno podjetje demokratično prek svojega delavskega sveta ali prek celotnega kolektiva odloči za to, ali ho pristalo na kooperacijo z nekim podjetjem in pod kakšnimi pogoji, če je to v prid vse naše partijske politike, o kateri zdaj že nekaj časa govorimo. Mislim, da je takšno združevanje z industrijo gradbenega materiala, z drugimi gradbenimi podjetji umestno, to pa seveda terja temeljito in konkretno politično tolmačenje ter tenak posluh pri upravljanju združenja, da se pri posameznih članih združenja ne hi porodil občutek, da gre za nek administrativen pritisk. KVALITETA MORA BITI BOLJŠA KOT KDAJKOLI — TUDI TO JE ENA IZMED NALOG KOMUNISTOV Naslednje vprašanje, ob katerem bi se morali po mojem mnenju mobilizirati komunisti Gradisa, pa je vprašanje kvalitete. Pred osmimi leti sem bil sam v gradbeni kooperativi in sc spominjam, da ni bilo sestanka, na katerem ne bi govorili o kvaliteti gradbenih del. To je vprašanje, ki ga bomo morali nenehno politično postavljati na dnevni rod na vseh naših političnih sestankih. Postavljati ga moramo, da se nenehno izootruje čut delovnega kolektiva za kvaliteto. Gradis je dosegel glede tega prav gotovo določene norme na Slovenskem in je po njih tudi poznan. Zdi se mi pa, da če primerjamo gradbena dela danes z gradbenimi deli n. pr. predvojnih gradbenih podjetij, lahko bržčas še marsikaj rečemo glede kvalitete. Po mojem mnenju bi morala naša socialistična era. naša ge- neracija. ki je začela graditi po vojni socializem v naši državi, tudi na tem področju prispevati svoj delež, da bo tudi kvaliteta resnično boljša kot kdajkoli. KOMUNISTI V BOJU PROTI FLUKTU ACIJI Flukluacija je vprašanje, ki bi ga morali komunisti posebej obravnavati. Moram reči, da mi je žal, ker se tega problema nihče od dosedanjih diskulantov ni dotaknil, čeprav vem, da je izredno pereč v vseh naših gradbenih podjetjih, pereč v naših podjetjih sploh. Srečamo jo namreč ne samo v gradbenih podjetjih, kjer sc jo da še najbolj opravičiti, ampak tudi v ustaljenih industrijskih enotah. Kaj predstavlja ustaljen delovni kolektiv, takšen kolektiv, v katerem vsak posameznik ve, kaj mora delati, kjer daljšo dobo opravlja svoj posel, vam ni treba posebej pripovedovati, saj to že iz prakse dobro poznate. Komunisti Gradisa naj bi glede tega vprašanja vendarle zastavili svoje sile, da bi se kolektiv bolj ustalil. Prav bi bilo, če bi se tega vprašanja resneje lotile tudi sindikalna, mladinska organizacija, pa tudi delavski svet naj hi pogledal, kaj bi se dalo storiti. Pri preprečevanju fluktuacije ne gre samo za investicije. čeprav je popolnoma jasno, da bodo stanovanja najbolj privezala delavca na delovno mesto. Ta vprašanja je moč urejati tudi drugače: z urejanjem prehrane. Ne gre samo za kvaliteto hrane, gre tudi za kulturno postrežbo, zn odnos do človeka in zato, da so menze tudi kulturno urejene. Politične organizacije kolektiva so dolžne mimo lega skrbeti tudi zn družbeno življenje, ki nej veže člane kolektiva na podjetje. Organizirajo naj kulturno življenje, zabavo itd. Veliko možnosti je za delo političnih organizacij pri preprečevanju fluktuacije. NEKAJ KRITIČNIH PRIiPOMB Nekaj besed bi lahko rekel še v zvezi z referati in z razpravo. Ob prvem referatu sem imel občutek, da gre za dokaj občutljiv problem odnosov med Gradisovimi gradbišči in občinami, ljudskimi odimri. komiteji itd. Ne vem, ali je ta problem res tako velik in tako pereč, da mu je referent posvetil toliko prostora v svojem referatu. G leti e tega je po mojem mnenju bistveno, kakšen je sistem dela, kako posamezni odgovorni tovariši urejajo pereče zadeve, ki se pojavljajo v odnosih z občinami in okraji, ali stvari prepuščajo toku, ali jih urejajo z določenim političnim čutom. Seveda pa to ni samo stvar Gradi-sovcev. Na današnjem posvetovanju so tudi predstavniki skoraj vseh slovenskih okrajev in sem prepričan. da bo vsak izmed njih ta vprašanja posredoval tudi okrajnim komitejem, da bodo urejevana kot je to treba. KAKO VSKLAD1TI ODNOSE MED GRADBIŠČEM IN OBČINO Toda menim, da gre še za nekaj drugega. Gre za lo. da se vsako gradbišče obrne čimbolj navzven s svojim delovanjem, predvsem z družbeno političnim delom. V zadnjem času smo zlasti ob pospešeni aktivnosti sindikatov dosegli, da se je podrla cela vrsta pregrad, ki so ločevala podjetja od občine >n sedaj mnogo bolj kot kdajkoli vsklajujejo odnose med delovnimi kolektivi in občino. Tudi pri Gradisu bo treba ta vprašanja odločno postaviti na dnevni red. Napak bi bilo, če bi se kolektiv boril za predstavnika v občinskem ljudskem odboru ali občinskem komiteju. Takih predstavnikov niti ne more biti! Ce bi bili naši ljudski odbori ali komiteji sestavireni iz samih predstavnikov podjetij, bi ti organi ne mogli dobro delovati, saj bi vsak predstavljal le svoje podjetje in zagovarjal zgolj njegove interese. Vemo pa. da so vsi voljeni ljudje v ljudskih odborih, zborih proizvajalcev itd. ljudje, ki morajo imeti močnejši občutek za družbene koristi, morajo razumeti celoto ter probleme federacije in republike in od tod potem reševati konkretna vprašanja občine in tudi lastnega podjetja. Ce bomo uspeli, da bodo posamezna gradbišča in delovni kolektivi bolj orientirani navzven, da bo sindikalna podružnica n. pr. razpravljala o problemih, ki tišče občino ne glede na to, ali imajo v ljudskem odboru svojega odbornika ali ne, potem bo taka razprava o odnosih z občinskim ljudskim odborom itd. odpadla sama po sebi, hkrati pa pokazala na sposobne in politično zrele ljudi. Bodite prepričani. da ne bo občinskega sekretarja, ki bi se branil takega sposobnega človeka, ki bi bil pripravljen in sposoben pomagati pri reševanju političnih problemov v občini. V tej smeri naj bi torej delovali delovn! kolektivi Gradisa. S STANOVANJSKO REFORMO ODPRAVLJAMO STARA NESORAZMERJA V referatu je bila posebej omenjena stanovanjska reforma. Razumel sem nek odstavek tako, kot da je izražen dvom, kako bo stanovanjska reforma uresničena, kajti s tem IrhIo prišla posamezna gradbišča še do manjših sredstev za lastno stanovanjsko izgradnjo. Iz poročil smo videli, da rešujejo stanovanjske robleme Gradisa dokaj slabo. Ni-akor pa ne mislim reči, da bi bila kakršnakoli nevarnost, da bi s sprejetjem stanovanjske reforme ta problem še slabše reševali kot doslej. Nasprotno, globoko sem prepričan, da bomo stanovanjsko stisko s to reformo še hitreje reševali. Kdor količkaj ekonomsko misli, bo spoznal, da je le taka stanovanjska reforma povsem upravičena. Z njo rešujemo stara nesorazmerja, krivične odnose, rešujemo vprašanje obstoja stanovanjskega fonda. Z administrativnim reševanjem stanovanjskih najemnin nismo prišli daleč. Ekonomske najemnine pa nam bodo na področju razvijanju stanovanjskega fonda odkrile še gotovo velike perspektive. Konferenca komunistov, kakršna je današnja, bi morala biti bolj usmerjena na to, da podpre zakon in da s pozicij tega zakona mobiliziramo vse komuniste in iščemo rešitve tistih problemov, ki nas tišče. S teh vidikov naj bi torej rezumeli stanovanjske probleme, o katerih je bilo govora v referatih. USTANOVITEV SEKRE! ARIATA DELAVSKEGA SVETA BI STVARI SAMO ŠKODOVALA V razpravi je nekdo omenil, pa tudi v referatu je bilo govora o tem, da bi bilo potrebno ustanoviti nek poseben sekretariat delavskega sveta. Po mojem mnenju t.o ne bo šlo, ker za to ni zakonite osnove. Imate obratne delavske svele in centralni delavski svet. Le-tn je tisti, ki povezuje vse obratne delavske svete in zato ni potrebno nobenega posebnega sekretariata. Bržčas se tak sekretariat tudi ne bo zadovoljil s tem, da bo bral zapisnike. Hotel bo kaj ukrepati, kar pa bo nujno povzročilo, da se bodo stvari zapletle in da bodo pravice samoupravnih organov okrnjene. Potemtakem prvič zanj ni zakonite osnove, in drugič, že osrednji delavski svet koordinira delo obratnih delavskih svetov. Vsakršno postavljanje nekega administrativnega organa med centralni delavski svet in obratne delavske svete pa bi stvari samo škodovalo. Dovolite, da opozorim še na nekaj. Zdi se mi, da bi morala kon- ferenca analizirati probleme bolj z vidika komunistov kot pa je bilo to opaziti doslej na tej konferenci. Mirne duše bi bila lahko navadna proizvodna konferenca, ker je bilo zelo malo govora o problemih partijske organizacije. V glavnem smo govorili le o proizvodnji, čeprav sem. že uvodoma dejal, da je to nedvomno poglavitno vprašanje. Modernizacija gradbenega |H>djetja je prav gotovo glavna stvar. Napak pa bi bilo, če bi pozabili, da smo se zbrali komunisti in da je naša dolžnost, da kot komunisti osvetljujemo posamezne probleme. Tudi zadnji referat o delavskem upravljanju je bolj poročilo in manj odpiranje problemov. Prepričan pa sem, da je v delavskem upravlja-•nju precej problemov in bi bilo prav, če bi tudi o njih kaj spregovorili, čeprav je referat kot poročila prav gotovo zelo dober. ODLOČNO PREMALO KOMUNISTOV V PODJETJU Končno bi želel opozoriti še na število članov Zveze komunistov. IZ RAZ Prvi se je prijavil k besedi ing. Srečko Coahte, ki je govoril o mobilnosti naših edinic. Analiziral je rezultate ankete, ki jo je razpisalo celjsko gradbeno vodstvo 979 delavcem. Odgovorilo je 776 delavcev ali 79,1 “/o. Rezultati ankete kaž.ejo, da se delavci strinjajo s smernicami, ki so bile nakazane v referatu p perspektivnem razvoju podjetja. Tako je n. pr. 499 delavcev odgovorilo, da so pripravljeni delati na katerem koli sektorju tega gradbenega vodstva, natanko polovica jih je pripravljenih delati tudi na drugem gradbišču podjetja, izven republike pa 285. 642 delavcev smatra, da je delo v akordu koristno in le 21 jih je nasprotnega mnenja. Zanimiv je še podatek, da jih 592 smatra, da je delo v nadurah učinkovito, 46 pa jih je prepričanih, da z nadurnim delom ne dosežemo dosti. Diskutant je priporočil, naj bi se podobnih anket poslužili tudi v drugih edinicah, saj pokažejo razpoloženje, kolektiva in njegovo mnenje o najvažnejših vpraša njih. Ing. Borut Maister je opozoril, da so vezi meti našimi edinicami dokaj rahle ter ugotavlja, da je bilo centralo podjetja čutiti zlasti zadnji dve leti na terenu. Glede polmontažne in montažne gradnje pa meni, da smo na taka dela lahko sicer ponosni, vprašanje pa je, ali jih bomo lahko uporabili na terenu, ker terjajo taka dela predvsem v začetku večje investicije. Albin Bačer je nanizal nekaj gospodarskih rezultatov podjetja ter primerjal lanskih in letošnjih prvih devet mesecev. Kaj zavira višjo storilnost Martin lajiek je naglasil, da moramo pn uvajanju novih delovnih metod sodelovati tudi z drugimi projektantskimi organizacijami, da bi projekte tipizirali. Ce že projekti niso popolni, jih revizijske komisije ne bi smele potrditi, s čimer bi pridobili na gradbiščih precej časa in bi odpravili dvojno delo. Posebej je naglasil, da bi kazalo kvalificirane delavce specializirati za posamezne faze dela in po njegovem mnenju ni smiselno, da mora vsak kvalificiran delavec obvladati vse operacije v svoji stroki. Na nizko storilnost vpliva tudi pomanjkanje posameznih vrst materiala, za večji nakup takega materiala na zalogo pa so obratna sredstva premajhna. Ker so gradbena podjetja v primerjavi z drugimi podjetji malo akumulativna, • predlaga, da bi preostanek čistega dohodka usmerili v sklad obratnih sredstev. Odstotek organiz‘ranih komunistov pri Gradisu je daleč pod povprečjem naše republike, in mislim, da je krivda vseli nas, ki smo tu: na komiteju. ker smo premalo pomagali osnovnim organizacijam in na osnovnih organizacijah, ker so sprejemale premalo novih članov. Na Slovenskem smo dosegli glede števila članov Zveze komunistov, zlasti pa glede mladega članstva bistveni preokret. Kljub visokemu odstotku fluktuacije pa so tudi v gradbenem podjetju velike možnosti za sprejem novih članov v organizacijo. Večje število komunistov bo pripomoglo k naglejšemu in temeljitejšemu reševanju problemov, na katere naletite pri vašem vsakodnevnem delu. Tovariši, glede nekaterih vprašanj sem bil bolj kritičen. S tein pa seveda ne bi želel zmanjšati uspehov, ki ste 'ih nedvomno dosegli na vseh porlročjih v Sloveniji in v vsej državi. Odkrito sem govoril o stvareh, ker smo bili gradbinci vedno navajeni, da povemo tisto, kar mislimo, in menim, da to ni slabo. PRAVE Naš cilj — ekonomske enote Lojze Capuder je razpravljal o perspektivnem razvoju podjetja in meni. o treba preiti na kompleksni akord, ki bo omogočil lažjo kontrolo, boljšo organizacijo, obračun in večjo storilnost. Kakovost akordnih obračunov je več ali manj še problematična. Uvesti bi morali brigadni način dela, ta-, ko bi se naš pravilnik o nagrajevanju še bolj uveljavil. Velike perspektive pa se nam odpirajo z nagrajevanjem po ekonomskih enotah. Ob takem načinu nagrajevanja bomo odkrili še velike’rezerve tako v storilnosti kot v štednji z materialom. Tak sistem moramo preizkusiti najprej na enem gradbišču, ker terja večje predpriprave. Vse to pa nujno zahteva, da moramo uvesti sektor pokalkulacij, da bomo imeli jasno sliko, zakaj so nekatera dela dobro obračunana, druga pa slabo. Potem je prešel na vprašanje prevzemanja manjših gradenj ter naglasil, da je to za podjetje nerentabilno, zlasti če so te raztresene na velikem področju. Potem pa je prešel na montažno gradnjo. Že doslej smo precej storili za to, da doba gradnje ne bi bila več tako odvisna od svobodnih obrtnikov. Montažna gradnja bo na tem področju močno pospešila-napredek. Toda tudi pri montažni gradnji so važne obrtniške storitve, za katere naj bi priredili za člane delavskih svetov in upravnih odborov seminarje o upravljanju. Potem je prešel na referat o delavskem upravljanju ter omenil, da so delavski sveti precej razpravljali tudi o produktivnosti, jasno pa je, da so zavzemali precejšen del razprav terenski dodatki in tarifne postavke. Strinja se s predlogom, da bi organizirali zasedanja osrednjega delavskega sveta vsakokrat v drugi edinici, če bi bilo to seveda tehnično izvedljivo. S tem bi posebej naglasili enakost in enotnost edinic, člani delavskega sveta pa bi se seznanili z delom teh edinic. Doslej smo higiensko tehnično zaščito v delavskih svetih dokaj za-postavljali. To pa je vprašanje, ki vsekakor zasluži našo naj večjo pozornost. Skrb za higiensko tehnično zaščito ne sme biti omejena le na komisije, ampak je zanjo odgovoren vsak odgovorni tehnični voditelj. Komisije se ne bi smele zadovoljiti samo z občasnimi obhodi po deloviščih, morale bi skrbeti za nenehno varnostno vzgojo slehernega delavca. Delavci bi morali tako poznati proizvodni proces, da bi vedeli, kje jih lahko doleti nesreča, kakšne posledice lahko nastanejo zaradi nepazr Ijivosti. Pri tem bi morali sodelovati vsi tehnični voditelji, komisije HTZ in sindikalne podružnice. Le tako bomo dosegli, da se bo varnostna za- Delovno predsedstvo konference pa morajo biti načrti podrobno izdelani. Morda bi ustanovili za ta dela kooperantske edinice, vezane s pogodbo.. Industrijske gradnje so v Sloveniji v glavnem zaključene in bomo ihofali zato v druge republike. To bi bilo dosti laže, če bi imeli dobro mehanizacijo, sicer bomo zaostali za razvojem. Sedaj v zimskem času. ne bi smeli zmanjšati svojih kapacitet, pač pa jih bomo morali spomladi še povečati. Nedvomno je za uspešno gradnjo potrebna dobra priprava dela. Naše edinice naj ne bi sprejemale del brez kompletne dokumentacije. Finančni uspeh lahko dosežemo le tam, kjer dela hitro napredujejo in se hitro dokončajo. Glede ureditve naselij in menz smo doslej že veliko storili, vendar to še ni dovolj. Po njegovem mnenju bi lahko vsa naselja uredili tako kot n. pr. samski dom v Ljubljani. Ob koncu je dejal, da bomo vsa ta vprašanja težko reševali, če se ne bodo vsi komunisti zavzeli za uresničenje naših načrtov in k temu spodbudili tudi druge delavec. Delo v akordu rie sme povzročiti opuščanje varnostnih ukrepov Ivan Ribič iz Zaloga je najprej opozoril na sila važno vprašanje, na izobraževanje članov delavskih organov upravljanja in je predlagal, vest delavcev povečala in da bomo zares uporabljali vsa zaščitna sredstva, ki jih imamo. Delo na akord nikakor ne sme biti vzrok, da bi opuščali varnostne ukrepe, saj so ti upoštevani v akordni ceni. Ce kje ugotove. da akordna skupina ne skrbi dovolj za varnost, bi se moralo to poznati tudi pri njenem zaslužku. Za varnost delavcev naj nam ne bo žal denarja, saj je to naša dolžnost, uspeh pa se bo pokazal v zmanjšanju boleznin in nezgod, kar Ik) tudi pozitivno vplivalo na finančni rezultat podjetja. To pa je le ena plat tega vprašanja, važnejša je, da bo delavec varno delal in bil zadovoljen na svojem delovnem mestu. v • Anton Zaletel iz Podvelke je govoril o sprejemanju delavcev na delo in o fluktuaciji delovne sile. Posebej je opozoril na to. da bi morali komunisti ustvariti boljše stike z delavci. Božo Debevc iz centrale, podjetja pa je opozoril na to, da bi morali pri določanju sredstev za gradnjo samskih domov predvidevati tudi sredstva za njihovo opremo. Marjan Benčič iz Raven je , govoril o odnosih med komunami in našim podjetjem ter naglasil, da bi se morali naši kolektivi vključiti v vse akcije komun ter preprečiti politično in gospodarsko izoliranost naših kolektivov od komunalnega življenja. Le tako bomo ustvarili tesnejše stike s komunalnimi organi. S tem je bila razprava prvega dne zborovanja komunistov Gradisa zaključena. Naslednji dan pa je najprej Jože Lorenčič poročal o delu sindikalnih orgamiizacij, Lojze Ce-puš pa je prebral referat o kadrovskih vprašanjih. Po obeh referatih se je razvila naslednja razprava. Drugi dan zborovanja Zborovanje so pozdravili dopoldne organizacijska sekretarja okrajnih komitejev Zveze komunistov iz Kopra in Celja, predsednik Republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije, vajenec iz Raven .je pozdravil konferenco v imenu ravenskih vajencev, mladinec iz Maribora v imenu mladinskih organizacij, Nuša Piškur pa v imenu žena. Milan Omladič je razpravljal o delu naših sindikalnih organizacij ter poudaril, da je bilo njihovo delo premalo sistematično in se je v glavnem izživljalo v organizaciji raznih kampanjskih prireditev in nalog. Vzrok je po njegovem mnenju verjetno v premajhni gospodarsko politični razgledanosti odbornikov. Posebej meni, da je sindikalna podružnica celjskega gradbenega vodstva premalo spremljala delo delavskega sveta in imela premalo vpliva na njegove odločitve. Uhan Stane iz Raven je govoril o tem, da bi morali komunisti širše obravnavati vse probleme podjetja. Posebej pa je govoril o tem, da bi morali takrat, kadar odpiramo novo gradbišče, poskrbeti za to, »la bo urejeno družbeno življenje v bodočem kolektivu. Sploh si pri naš vzamemo premalo časa za organizacijo kulturnega in zabavnega življenja kolektiva. Jože Brešan z Jesenic pa je opozoril na to, da na Jesenicah preveč streme sanjo za cim večjo' proizvodnjo. pri tem ’ pa zapostavljajo skrb za delovnega' človeka. Jeseniško .naselje je sila šla bo,-manjka primernih sanitarnih naprav. Meni, da je teipu kriva uprava gradbišča, del krivde pa je tudi na central i,kakor tudi na osrednjem delavskem svetu. Jože Mlakar iz mariborskih centralnih obratov je poudaril, da v Socialistični družbi delavec še zdaleč ne more delati samo za zaslužek. Pri tem se morajo oblikovati tudi drugi psihološki činitelji, ki so močna.gonilna šila iniciativnosti in požrtvovalnosti pri delu. Priznanje je na primer .moralno zadoščenje., ki njgrsi-koniti dosti več pomeni kot še takšna nagrada. Meni, da nagrad ne bi smeli kar -tako. izplačevati brez pismenih priznanj.■ To so stvari, na katere, moramo vsekakor računati, četudi toliko govorimo o nagrajevanju po učinku. Ing Rothel Vrane je govoril o tem, da bi morali biti komunisti lisla vez, ki združuje ves kolektiv v celoto. Posebej pa je opozoril na to. da se v organih delavskega upravljanja nenehno vzgajajo novi kadri, ki bi jih komunisti morali uvrstiti v svoje vrste. K besedi se je znova oglasil Lojze Capuder, ki je tokrat govoril o tem, da ne bi bilo pametno, če bi osrednji delavski svet zasedal vsakokrat v drugi edinici. Meni namreč, da bi bila luka zasedanja sila druga, nii-mo tega pa bi trpelo tudi delo delavskega sveta, ker bi se vsa zadeva več ali manj osredotočila na obisk gradbišča in manj na probleme zaradi katerih hi se delavski svet sestal. Če gre že za spoznavanje posameznih gradbišč, naj hi delavski svet to storil raje mimo svojih zasedanj. Dotaknil se je med drugini tudi stanovanjskega vprašanja ter predlagal, naj hi ustanovili stanovanjsko zadrugo, ker bi tako mobilizirali tudi sredstva interesentov ža stanovanja, stanovanjski komisiji pa bi precej olajšali delo. ‘ ■ Ljubljana. — Upravni odbor gradbenega vodstva je na zadnji seji razpravljal o razdelitvi stanovanj. Ob dejstvu, da je veliko prošenj, stanovanj pa malo, je upravni odbor ponovno proučil vse prošnje in skupno s komisijo za razdelitev stanovanj dokončno določil, kdo in v katero stanovanje se bodo posamezniki vselili. Zadolžili so tov. Kraglja, da vodi kontrolo nad vse-Ijevanjcm in skrbi, da bodo prejšnja stanovanja v redu oddana. Razpravljali so tudi o kurjenju stanovanj predvsem^pa o odnašanju lesa s stavbišča. Kršitelji sklepa bodo kaznovani. Delavcem, ki stanujejo v samskih domovih, se izda še po eno ali dve odeji. ■ Škofja Loka. — Delavski svet je na zadnji seji odobril nagrado v višini 8.000 din tov. Matevžu Erženu za uspešno delo in nakup lesa. Razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih. Stanovanjska baraka, v kateri stanujeta dve družini in 10 saancev, že zdaleč ni več primerna za stanovanja ter jo bo treba v najkrajšem času podreti. Zadnje čase se opaža, da v mizarski delavnici večk,rat zgine kakšno orodje, bodisi da ga člani izgube ali »pomotoma« odnesejo domov. Zato je upravni odbor sklenil, da bo v bodoče krivce strogo kaznoval. ■ Maribor. — Na zadnji seji upravnega odbora so razpravljali o družbeni prehrani. Prizadevajo si, da bi čimveč delavcev jemalo tople obroke. Težave imajo edino v tem, kako bi prevažali hrano na oddaljenejša gradbišča. Ob zaključku so sklenili, naj bi ta gradbišča jemala hrano pri bližnjih podjetjih, kjer kuhajo tudi tople malice. V Mariboru nujno potrebujejo vozilo za prevoz tople hrane. Pričeli so tudi z vrsto novih del kot n. pr. skladišče poljskih pridelkov v Rušah, II. fazo regulacije potoka, v Aškerčevi ulici šolo itd. Za vzgojo vajencev pa so določili stalnega vzgojitelja tov. Milana Dakiča. ■ CO Ljubljana. — V centralnih obratih v Ljubljani so odprli novo lepo urejeno menzo, ki bo služila tudi kot dvorana za sestanke, proslave in podobno. Poleg tega so zelo okusno uredili sejno sobo, ki pa obenem služi za knjižnico in čitalnico. Za 29. november so priredili veliko proslavo z govorom in kulturnim programom, ki ga je pripravila mladinska organizacija, igral je mladinski trio. Sindikalna podružnica je organizirala tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu in šahu. Tekmovanja so se udeležili vsi mladinci in so trajala 4 dni. Sindikalna podružnica je zmagovalce posameznih panog nagradila s praktičnimi darili. Na zadnji seji so razpravljali tudi o kulturnoprosvet-nem delu v obratih. Med dragim so sklenili, da bodo izpopolnili knjižnico z novimi knjigami ter priredili še več kulturno zabavnih večerov. Sindikalna podružnica Centralnih obratov Ljubljana se je udeležila tudi velikega športnega tekmovanja, ki ga je priredil občinski sindikalni svet Moste za vse podružnice. Naši tekmovalci so se častno izkazali, saj so od petih zasedli kar tri prva mesta. Najboljši so bili v streljanju, šahu in nogometu. Zmagovalcem iskreno čestitamo. (Pripomba: Ko sem bil zadnjič v obratu, sem opazil v novourejeni sejni sobi veliko omarico. Na vprašanje zakaj jim bo služila, je predsednik podružnice ponosno odgovoril, da je za pokale. Vse kaže, da jo bodo res kmalu napolnili.) ■ Jesenice. — Kot je razvidno iz zapisnika, je tov. Vlado Čelik podal na seji sindikalne kot osnovne organizacije obširno poročilo o celotni temi, ki je bila razpravljana na zadnji seji sindikalnega odbora v Ljubljani in prav je tako. Želimo, da bi tudi vsi drugi člani, ki se udeležujejo bodisi sej sindikalnega odbora ali delavskega sveta tako prenašali vso problematiko in navodila na svoje seje in jih tolmačili vsem članom kolektiva. I lag I i e = mi = Po konferenci komunistov Konferenca članov Zveze konnu-n,kstov našega podjetja je temeljito razgibala vse poil.itične in gospodarske si,le našega kolektiva. Tega zborovanja ne mislim ocenjevati, vendar lahko trdim, da je bil to doslej najmočnejši manifest v zgo-vini Gradisa. Osvetljeni so bili nešteti iprcblemi. Človek ima občutek, da se bo začela nova doba napredka našega podjetja. V tem sestavku bi ra,d razvil nekaj predlogov v luči sklepov konference komunistov, katerih uresničitev bo zlasti prispevala k izboljšanju sindikalnega dela. Delovni kolektivi so na .pobudo sindikata na široko razpravljali o tarifnem pravilniku. Potem pa, ko je bil sprejet, je skrb sindikalnih podružnic za uresničevanje njegovih določil v večji meri izostala. Pred dvema letoma smo prek sindikalnega odbora podjetja dosegli, da so bili poverjeniki avtomatično člani tarifnih komisij. Letos pa je sindikalni odbor priporočil, naj poverjenik ne sodeluje pri tarifiranju. Posledica tega je bila, da je stala sindikalna organizacija ob strani in mi odigrala svoje vloge. Menim, da bi bilo treba v bodoče zadržali načelo, naj poverjenik sodeluje pri določanju tarifnih postavk in tarif v svoji skupini. V vsaki skupini naj bi ustanovili tričlansko obratno tarifno komisijo, ki naj jo sestavljajo delovodja, poverjenik in eden najboljših delavcev. Ponekod so stvari talko urejevali in se je taka metoda zelo dobro obnesla. Največkrat pa so po dosedanji praksi delovodje sami sestavljali predloge, kar je povzročilo številne pritožbe. Dogajalo se je tudi, da so novim delavcem določali boljše tarifne postavke kot starejšim Gradi-sovcem, čeprav novi niso nič boljši. Glede dela po učinku, kot je razvidno iz statistike, dokaj počasi napredujemo. Zato bi bila dolžnost sindikalnih organizacij, da se resneje zavzamejo za to tako važno področje. Predvsem bi morali pojasnjevali delavcem prednosti dela po učinku, hkrati pa se odločno borili in izvajati tudi pritisk na operativne voditelje, da dela normirajo in akordirajo. Letos smo z nagrajevanjem dosegli vsaj delno stimulacijo za operativno tehnično vodstvo, vendar popolnega zadovoljstva še ni. Prav bi bilo, če bi sindikalni odbor podjetja prisluhnil tej zadevi ter si prizadeval, da bi odpravili vsako ocenjevanje »po lepih očeh«, marveč naj nagrajevanje temelji na izračunskih uspehih. Ves sistem bi bilo treba postavili tako, da bi vsako ocenjevanje odpadlo in da bi si lahko vsak sam izračunal, kolikšno nagrado je zaslužil. Vzgoja kadra je v našem podjetju še vedno zelo pereče vprašanje. Naša skrb bi morala biti zlasti posvečena brigadirjem, ker jim manjka organizacijskih sposobnosti zlasti pri novih delih. Razmisliti bi bilo treba, kako vzgojiti kader za nova dela. V strokovnih šolah si takega znanja ni moč pridobiti in moramo zato v podjetju nekaj storiti. Skoraj nemogoče je, da bi priredili tečaje za vsako novost, ki jo uvajamo v pro-izvodnji našega podjetja, ker jih je preveč. Zato bi bilo treba ustanoviti izobraževalni center, ki naj bi deloval morda v obliki dopisne šole. To pa narekuje tudi nadaljnjo specializacijo naših delavcev za posamezna dela. Prav gotovo bi dosegli večje uspehe, če bi ustanavljali specialne brigade, n. pr. tesarska opažna, brigade za zidanje, omet in razna montažna ali beto-nerska dela. Še na nekaj bi rad opozoril, in sicer na organizacijo sindikalnega dela na novih gradbiščih. Prav glede tega največ grešimo. Ali ne bi bilo bolje, če bi se pred otvoritvijo novega gradbišča sestala šef gradbišča in predsednik sindikalne podružnice in se pogovorila o namestitvi sindikalnih funkcionarjev. Vinko Vajt Število nesreč po edinicah v oktobru 1959 Edi niča Število zaposlenih smrtne Nesreče pri delu težke ]ahke Nesreče na poti Skupaj Ljubljana . . . . 825 — 4 20 — 24 Celje — 2 17 — 19 Maribor .... — 2 21 i 24 J esenice .... . 346 — — 7 — 7 Zalog . 254 — i 2 — 3 Koper .... . 235 — — 2 — 2 Ravne .... . 372 — — 5 2 7 Podvelka . . . . 259 — — 5 — 5 Trojane—Kranj . 121 — 1 1 — 2 Centralni obrati . 323 — 2 2 — 4 CO Maribor . . . 165 — — i — 1 Betonarna . . . . 225 ■ — — 2 — 1 Škofja Loka . . . 144 — — 2 — 2 Proj. biro . . . 31 — — — — — Centrala . . . 76 — - — — Skupaj . . 5449 — 12 87 3 102 iicio naj ima ključ od električne stikalne omarice Na stavbiišču PMB v Šiški gradbenega vodistva Ljubljana bi v soboto 21. novembra letos ob 11. uri 10 minut prišlo kmalu do hude nesreče. Na stolpnem žerjavu, ki je že priključen na električno omrežje, sta dva električarja iz ljubljanskih centralnih obratov in žerjavist urejali še podrobnosti, ki so potrebne z.a redno obratovanje, ko je nekdo nenadoma vklopil stikalo za pogon žerjavov v električni stikalni omarici. Za delovišče stanovanjskega bloka IX, kjer stoji žerjav, je namreč montirana manjša stikalna omarica, kjer so priključki in stikala za vse stroje tega delovišča, ki so bili v času električarskih del na žerjavu odklopi j eni. omarica pa zaklenjena s posebno ključavnico. Ključ je bil iz nepoznanega razloga v skladišču namesto pri električarjih, ki so delali na žerjavu. Ko so bili električarji na žerjavu, so na gradbišču potrebovali betonski mešalec. Nekvalificiran delavec, zaposlen pri betonskem mešalcu, je šel v skladišče po ključ stikalne omarice, jo odklenil ter vključil največje stikalo na plošči, misleč, da je to stikalo betonskega mešalca. V resnici pa je vključil žerjav. Do te lahko tako usodne zamenjave ne bi prišlo, če bi ne bile oproščene po veljavnih predpisih zahtevane oznake stikal in tokokrogov. Na srečo takrat, ko so vklopili stikalo, električarji niso delali na odprtih električnih napravah in je električar prej kontroliral, če naprave res niso pod napetostjo, kar je bilo edino pravilno. V tem primeru se električar gradbenega vodstva Ljubljana, zadolženi za pravilno izvedbo, kontrolo in funkcioniranje električnih :u-štalacij in naprav, ne bi mogel izogniti kazenski odgovornosti. To prvič zato, ker na tokokrogih in stikalih ni bilo zahtevanih napisov. Drugič zato. ker se je ključ stikalne omarice nahajal v skladišču, kjer je vsakomur dostopen. Tretjič pa zato, ker ni na stavbišča zadolžil osebe za opravljanje električnih del po njegovih navodilih in pod nadzorstvom. Vse take in podobne malomarnosti in nepravil]!0.sti bo moralo v bodoče obravnavati i.n reševati disciplinsko sodišče, ker ti primeri kažejo, da strokovni pouk. opozorila varnostnih organov m inšpektorja nošo vzbudila dovol j vestnosti in odgovornosti pri delu. PISMO UREDNIŠTVA Gradisov Vestnik izhaja v 4.500 izvodih in igra po mnenju večine članov kolektiva že močno vlogo, saj je do neke mere edina vez med člani kolektiva. Zadnje čase dobivamo vedno več prispevkov in tega smo prav veseli. Želimo, da bi bil naš list še bolj pester, naprošamo tudi tiste, ki se doslej še niso oglasili, da nam tudi oni povedo kakšno zanimivost iz svojega življenja, dela itd. Predvsem pa bi želeli, da nam pošljete čimveč krajših člankov z.a novoletno številko. Pišite nam tudi, kako ste z listom zadovoljni, kaj želite, da še objavljamo, katerih člankov naj bo največ, skratka, vse nas bo zanimalo. Vsi prispevki bodo honorirani. Ne pozabite, da je rok za dostavo člankov vsaki mesec do 1?. Prispevke, predloge, zapisnike itd. pošiljajte na Uredniški odbor Gradisovega Vestnika, »Gradis« Ljubljana, Bohoričeva ulica. L. C. Zbiri Hi 0 Zi ■P Novoustanovljeni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem nadaljuje delo, ki ga je začel Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani, ki je letos izdal 1. knjigo II. dela Zbornika fotografskih dokumentov o boju KPS. V letu 19T»0 namerava izdati 1. del tega zbornika, ki bo zajemal delavsko gibanje in dejavnost Komunistične partije v Sloveniji od začetkov delavskega gibanja pri nas (leta 1871) do leta 1941. V n jem bodo objavljene vse pomembnejše fotografije in tudi faksimili letakov, časopisov, članskih kart itd., ki jih je doslej zbral in hranil Zgodovinski arhiv CK ZKS, ki se je vključil v inštitut. Muzej narodne osvoboditve LRS, ki se je prav tako vključil v novoustanovljeni inštitut, bo v letu I9M) izdal 2. knjigo II. dela zgoraj imenovanega zbornika, ki bo zajemala razdobje narodnoosvobodilnega boja od novembra 1942 do septembra 1943. V želji, da bi bilo objavljeno fotografsko-doku-mentarno gradivo čim popolnejše in čim vernejši odraz naše revolucionarne preteklosti, se obračamo na vse tiste, ki so v tem gibanju sodelovali in še hranijo tako gradivo, da ga izroče za objavo in s tem pripomorejo k izpolnitvi naše velike naloge. Dolžnost nas vseh je. da ohranimo potomcem to gradivo s tem, da ga objavimo v reprezentativni knjigi, ki naj bo obenem našim šolam prepotreben učni pripomoček za vzsrojo mladine, tujemu Svetu pa naj v dostojni obliki predstavi naš boj za socializem in njego prispevek k mednarodnemu socialističnemu gibanju. Letošnja akcija ob 40-letnici KPJ in SKOJ je pokazala, da hranijo ljudje še mnogo dragocenega zgodovinskega gradiva, zato se ponovno obračamo na vse, ki tako gradivo še imajo, da nam ga proti nagradi odstopijo ali pa posodijo za preslikan je. Prosimo jih tudi, da nam hkrati s fotografijami pošljejo ustrezne podatke, t. j. da kratko opišejo dogodek, ki ga fotografija predstavlja, posamezne pomembne osebe ali skupine, ki so na fotografiji, in točen čas dogodka ter podatke o avtorju fotografije, kolikor ie poznan, da bi z navedbo avtorja fotografije podkrepili njeno avtentičnost. Obenem pozivamo tudi vse fotografe (poklicne in amaterje), ki so v predvojnem obdobju spremljali naše napredno gibanje in posamezne dogodke v njem ter take posnetke še hranijo, da nam to sporoče. Ker je večina gradiva že zbranega in se obe knjigi pripravljata za izdajo, prosimo, da nam fotografije in pojasnila k njim sporočite čimprej, vsekakor pa do L januarja 1960, da bi kakšna pomembna fotografija ne ostala neobjavljena. Vse fotografije in sporočila, ki se nanašajo na obdobje do leta 1941, pošljite na naslov: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana, Trg revolucije 1, ali na telefon št. 23-571, interna 23; vse tiste, ki spadajo v obdobje narodnoosvobodilnega boja, pa na naslov: Muzej narodne osvoboditve LRS, Ljubljana, Celovška cesta štev. 23, telefon štev. 20-393. V zaslužen pokoj Naša mama Rojc Vika je šla v zasluženi pokoj. Pri našem podjetju je službovala skoraj 14 let. Leta 1946 je bila nastavljena na gradbišča Kranj, takoj, za tem je bila poslana v Bihač za komercialnega šefa. Leta 1948 se je spet vrnila v Slovenijo i.n to v centralo kot knjigovodja komunale, pozneje v Litostroj kot komercialni šef. Leta 1955 je .prevzela posle komercialnega šefa v obratu gradbenih polizdelkov, kjer je tudi dočakala zasluženi pokoj. Oti teh 14 let službovanja pri »Gradisu« ima najbolj v spominu, ko je bila poslana z gradbišča Bihač v Banjo Luko na konferenco za razdeljevanje gradbenega materiala. Potovala je ponoči ki v mrazu. Ko je prispela na konferenco, v topli prostor, jo je prijel spanec, tako da je tudi zadremala za mizo. Ko je predsedujoči ugotavljal navzočnost, je zaklical: »Prosim za- stopnika podjetja »Gradis«, naj se dvigne«. Razumljivo je, da ni vedela, z-a kaj gre in ostala v zadregi. Drugi primer je bil takrat, ko so prevažali stroje iz Slovenije v Bosno. Ko so se vračali s praznim tovornim avtomobilom, so v neki samoti opazili čez cesto podrto drevo. Šofer je mislil, da so to napravili ostanki ustašev. Bal se je ustaviti in se srečati z ustaši in je rajši pritisnil na plin in šel preko drevesa naprej. Druge okvare ni bilo kot to, da je tablica od avtomobila ostala na drevesu, pozneje pa so le ustaši streljali za njimi, vendar so bili toliko oddaljeni, da krogle niso dosegle avtomobila. V sindikatu se tov. Bojčeva udejstvuje od prvega dne i.n je 10 let vodila blagajno, poleg tega pa še blagajno »Samoponioči«. Veliko j.e še njenih zaslug moral bi še mnogo napisati, vendar mislim, da je dovolj razumljivo, da je veliko napravila, če so ji člani sindikata zaupali toliko let v več naših podružnicah. Naš kolektiv ji želi, da bi dolga leta uživala pokoj zdrava in zado-vol jna. M. P. Oli la članarina... Mesec dni hitro mine in »sitni poverjeniki« sindikalnih podružnic so spet na delu. Sicer je ]lobiranje članarine različno urejeno, nekje odtegnejo kar pri izplačilu in priložijo v kuverto znamkice, drugje pobirajo pri izplačilu itd., skratka, moramo priznati, da se je število članstva zadnja leta temeljito izboljšalo in prav je tako. Dostikrat pa sem že med člani kolektiva poslušal pogovor, kam neki gre pobrani denar. Mislim, dane bo odveč, če se enkrat tudi o tem kaj več pogovorimo. Kot nobena druga organizacija ne more delovati brez finančnih sredstev, tako ne more tudi sindikalna. V glavnem pa se pobrana članarina razdeli takole: 17 % odvedemo občinskim sindikalnim svetom 10 % okrajnim sindikalnim sve-tom 35 % višjim sindikalnim forumom 3 % v sklad za brezposelne 35 % pa ostane v naših podružnicah za njihove potrebe podružnice, kot n. pr. razne podpore, nakup knjig, razne proslave itd. Dobro je, da tudi vsak pozna način plačevanja članarine. Članarina se zaračunava od skupnega zneska, t. j. od celotnega osebnega dohodka. Tako plača na primer za zaslužek do 7.000 din 30 din od 7.000 do 9.000 50 din od 9.000 do 12.000 90 din od 12.000 do 16.000 110 din od 16.000 do 20.000 [40 din od 20.000 do 25.000 '.70 din nad 25.000 din dalje 200 din Redno plačevanje članarine ie izraz naše razredne zavesti in solidarnosti. L. C. »Gradisov vestnik« udaja delavski svet podjetja Gradi« - Ureja ;ja uredniški odbor — Odgovorni ur?dnik Loj/e Cepuš Fi^ka tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Ivan Habat, predsednik upravnega odbora Alojz Šinko, predsednik delavskega sveta ing. Hugo Keržan direktor ing. Jože Uršič, tehnični direkto DAN JLA 22. decembra bomo slavili osemnajstletnico naše armade, ko je bila v ognju oboroženega in krvavega boja naših narodov, pod vodstvom tovariša Tita, ustanovljena naša prva redna enota s slavo ovenčana prva proletarska brigada. Vsem je dobro poznana trnjeva Pot kot tudi slavna pot naše armade o osvobodilni vojni in ljudski revoluciji, saj so mnogi izmed nas sodelovali v junaških bojih ter bi bilo ose cul več govoriti o osem tem. Spričo velikega zaupanja in podpore vseh naših narodov, naše Partije in spričo nenehne osebne skrbi tovariša Tita, se je naša vojska v štirinajstih letih povojne mirne graditve razvila o močno, sodobno in tehnično moderno opremljeno oboroženo silo naše socialistične skupnosti. Neomajno in trdno je stala in še stoji danes kot zid iz pristnega granita na braniku naše neodvisne in mirne socialistične graditve. Postala pa je pomemben činitelj v boju naprednih sil za mir. Ako upoštevamo ose oblike vzgojnega dela kot kulturno prosvetnega in političnega, ki se odvija ves čas bivanja posameznika v Jugoslovanski ljudski armadi, in vsebino dela, ki je zajeta s temi oblikami, tedaj ni težko spoznati, da ima vsak predstavnik v Jugoslovanski ljudski armadi v času svoje službe dovolj priložnosti, da obogati svoje znanje, razširi krog svojega zanimanja, da si osvoji določene koristne navade in da se oblikuje kot popolnejša in družbeno aktivnejša osebnost. V tem smislu je naša Jugoslovanska ljudska armada o resnici tudi šola naše mlade generacije. Izkušnje zadnje svetovne vojne, predvsem pa naše osvobodilne vojne nedvomno govorijo, da se vojna ne more več omejiti na posamezne države in narode, prav tako pa tudi ne na oborožene sile neke države, temveč, da povzame obširna področja, da zahteva sodelovanje številne in raznovrstne tehnike, sodelovanja ljudstva in vojske ose države. Živimo v obdobju pomembnih odkritij in zmag človeškega uma, toda na žalost se te najhitreje izražajo o izpopolnjevanju oboroževanja. Najrazvitejše dežele, ki razpolagajo s takimi izumi, namreč ne žele in nočejo izkoristiti teh sicer častnih dosežkov za blaginjo človeštva in za nadaljnji napredek vseh narodov. Kljub velikemu naporu miroljubnih sil, med katerimi zavzema vidno mesto tudi naša dežela, n svetu še vedno grozi nevarnost vojne, katera pa od časa do časa tudi popušča, smo dolžni da očuvamo pridobitve naše socialistične pridobitve naše socialistične revolucije in zagotovimo mirno graditev socializma. Naj živi 22. december, dan Jugoslovanske armade! J. gn AB ■ _ de lovna storilnost Z uvedbo polurnega počitko pri Razumljivo je, da ob mrzli ma-osemurnem delavniku smo v ljub- lici, ki si jo prinesejo s seboj adii Ijansfcib centra,liniji obratih uvedli jo kupijo, ni pričakovati takega še toplo malico. Že v začetku so na- efekta, kot če je prebrana 11 rejena staile razne težave. Porodila so se ' in jo človek v priimernem prostoru vprašanja jedilnice, od kod dobiti v miru pohžije. Žal pa je še nekaj hrano, kako jo deliti in kje naro- nasi.li kolektivov, ki si tople malice čiti. Ta problem sta zažela reševati upravni odbor in sindikalna podružnica. Upravni odbor je rešil vprašanje prostorov in njihove opreme, sindikat pa dobavo hrane. Prostori so bili kaj kmalu pripravljeni, saj niso uredili. Iz statistik notranjih obolenj zaradi slabe in neredne prehrane je razvidno, da ta obolenja padajo, kar lahko pripišemo urejeni družbeni prehrani. S tem, ■« mo, zlasti če je še družinski pogla- var. Zato smatram, da družbene prehrane ne smemo zanemarjati, ker je v gradbeništvu še posebej potrebna. Joško Repše &£ n& &ižo i>z.pLto.v Tako pravi marsikak član kolek- Odločbo o priznanju strokovne tiva, ko sc pred njega postavi vpra- izobrazbe »polkvalificirani delavec« v- i i: r :il.i-z.rLn u,n m v n i ruflKrvr v\ni(l fb(l;nn<- ^ _______________ V ku kvaliteta hrane ni bila najbolj- ----------- ša, Česar pa danes ne moiemo več samoupravljanju trditi. ...' ’ Ce bi nekdo analiziral, ali je topu obrok koristen mislim, da ne bi ________,, mislim, da ne dobili ne na eni ne na drugi strani negativnih rezultatov. Pretežna večina delavcev se vozi od daleč na delo, ker nimajo v bližini stanovanj. Topel obrok jxi prija posebno jeseni im pozimi. Ne glede na to, da Sanje kvalifikacije. Čeprav je dosti možnosti, da si pridobe delavci kvalifikacijo tudi s praktičnim delom, odziv ni bil zadovoljiv in tudi same edinice niso pokazale dovolj zanimanja, da bi skrbele za prekvalifikacijo svojih stalnih članov. Ne bi naglašal potrolre po čim-večji strokovni vzgoji in izobrazbi delavcev in uslužbencev, kajti že suma družbena ureditev zahteva od vseh naših elanov čimvečje sodelovanje v družbenem in delavskem samoupravljanju, pa tudi koristi podjetja terjajo, da ima čimveč dobrih in sposobnih ljudi. V pojasnilo navajam nekaj konkretnih navodil za pridobitev kvalifikacije. Polkvalificirani delavci. izda upravni odbor podjetja odnosno edinice, na podlagi mnenja posebne komisije, ki jo za to določi upravni odbor. Naloga izpitnih komisij je, da preskusijo strokovno znanje delavca in nato pošljejo predlog upravnemu odboru. Nato upravni odbor pregleda predlog komisije in če se z njimi strinja, izda delavcu odločbo o nazivu polkvalificlranega delavca. Odločba se obenem vpiše v delovno knjižico na strani 3. Kvalificirani delavci. Delavci, ki žele polagati strokovni izpit za kvalificiranega delavca, mora jo predhodno vsa j tri leta delati v ustreznem poklicu na delovnem mestu pollkvalifioiranega delavca, kar morajo dokazati z odločbo ali vpisom v delovno knjižico. . Pravico do vpisa v tečaje ali po-seni im pozimi iNe gietie na ro, o« Pravico do naziva polkvalificirani ]a,ga.nja strokovnega izpita imajo lirama ni najboljša, vendar topli ob- delavec imajo vsi delavci, ki so de- delavci, ki so vsaj 5 let delali na rok koristi organizmu, kar pa mor- lali v podjetju najmanj 3 leta na delovnem mestu kvalificiranega deda premalo upoštevamo. delovnem mestu ustreznega poklica, lavca, če uspešno položijo strokovni Izpit iz teoretičnega kot praktičnega dela. Za visokokvalificirane pa, da je stroki zaposlen najmanj sedem ZAHVALA Študenti Višje šole za socialne delavce v Ljubljani se iskreno zahvaljujemo kolektivu gradbenega vodstva »Gradis« Maribor za nadvse topel sprejem. Predvsem pa komercialnemu šefu tov. Ladotu Janžekoviču ter upravniku počitniškega doma na Pohorju in kuharicam za nadvse dobro postrežbo. Kolektivu Gradisa Maribor želimo pri nadaljnjem delu obilo uspeha. Študentje Višje šole za socialne delavce v Ljubljani YEZA^ Wl Pred vselitvijo v nove bloke v savskem naselju smo zastavili tov. Capudru nekaj vprašanj. Delavci so ;e vselili še pred 29. novembrom. Koliko prošenj jc dobila stanovanjska komisija in koliko je med njimi upravičencev do stanovanja? Komisija je prejela 162 prošenj. Tse prošnje so bile upravičene, če-orav vseh ni bilo mogoče ugodno renti. V nove bloke smo letos o Ljub-jani vselili 86 družin. Po kakšnili merilih je komisija •azdeljevala stanovanja? Pri razdelitvi stanovanj še nismo meh ^Pravilnika podjetja o razde-itvi stanovanj*.. Prednost pri raz deli vi so imele predvsem družine iz iarak v Savskem naselju in Lilo- NK 'ANJI stroja. Poleg lega pa smo upoštevali leta službe pri podjetju, pomembnost za podjetje, socialni položaj Kakšne so ugodnosti in kakšne so po vašem mnenju pomanjkljivosti v novozgrajenih stanovanjih? V blokih 19 in 21 so stanovanja dobra in ustrezajo osem zahtevam povprečnega stanovalca. V blokih t? in 20 pa so stanovanja minimalna. Omembe vredna je pomanjkljivost, da so v kuhinji samo električni štedilniki in da jih ni mogoče zamenjali s štedilniki na drva. Na kakšne probleme je naletela komisija pri razdelitvi stanovanj? Največ ji problem je bil la. da ni bilo mogoče ugoditi vsem 162 prosilcem. Koliko delavcev in uslužbencev je dobilo stanovanje? Stanovanje je dobilo 23 delavskih in /3 nameščenskih družin. Kako si zamišljate bodočo rešitev stanovanjskih problemov? Mislim, da bo glavna oblika za reševanje stanovanjskega problema zadružna gradnja. Podjetje bo moralo osnovati svoje zadruge in oanjg vključiti, čimveč interesentov. Prav gotovo pa bodo tudi nove ekonomske najemnine ublažile stanovanjski problem. S tem pa seveda ni rečeno, da podjetje ne bo tudi o bodoče gradilo stanovanja, če bodo zato dopuščala finančna sredsloa. m : =s= Ut S === 22. december DRUŽBENA PREHRANA ,4 i Prijave za tečaj bodo sprejemalo sindikalne podružnice in referenti za kadre edinic. Izkoristite priložnost in se prijavljajte v čim večjem številu. L. C. V Poreču smo kupili stavbo, ki jo bomo preuredili v počitniški dom. Na večji sliki je stavba označena s puščico, manjša slika pa kaže pročelje. Obnovljena stavba bo za nadstropje nižja. sklenili so, da bodo tudi na Jesenicah organizirali tečaj za polkvalificirane. V komisijo so bili izvoljeni: Ljuba Tarman, inž. Marjan Voje ter Jože Brešan. Na zadnji seji sindikalnega odboru so razpravljali o stanovanjskem vprašanju. Prav tako se bodlo na Jesenicah pogovorili z zavodom za stanovanjsko izgradnjo glede graditve stanovanj za naše delavce. Razpravljali so tudi o nakupu televizi jskega aparata. ■ Podvelka — Na zadnji seji sindikalne podružnice sp razpravljali o zaključku gradbenih del na tem gradbišču. Obširno poročilo o pote-: ku del in perspektivi grudt{ji-šoa je podal šef gradbišča tov. Danilo Kalin. Rok za dovrsi-lev ceste je 20. november ih prepričani smo, da je kolektiv to nalogo kot vedno častno izpolnil. Posebna komisija Železniškega transportnega podi jetja Ljubljana je odobrila lokomotivo in posebne vagone za prevoz kamenja na za» varovanje. Vse vožnje se bodo vršile ponoči, zato bodo uvedli tudi nočne izmene. Govorili so tudi o uvedbi toplih malic. Delavci, ki bodo delali v nočni izmeni, prejmejo poseben dodatek — v toč čaj. Razpravljali so tudi o odvečni delovni sili. Zaželeno je, da se čimveč delavcev zaposli na drugih gradbiščih. Analizirali so delo mladinske organizacije in govorili o pripravah za proslavo 29. novembra. ■ Kranj — Po poročilih iz Kranja bodo v kratkem ustanovili sindikalno podružnico in izvolili organe delavskega samoupravljanja. Upamo, da so do izida Gradisovega vestnika to že uredili. Urejujejo naselje in bodo v zimskih mesecih priredili več tečajev za delavce. Pravijo, da je sindikalni odbor še vedno na Trojanah i, n je zato vso politično delo zamrlo. ■ Centralni obrati Ljubljana — Upravnik centralnih obratov tov. Martinšek je na zadnji seji upravnega odbora poročal o delu komisije za nagrajevanje v II!. tromesečju. Iz -poročila je razvidno, da je bilo 217 upravičencev, za k-a-r so prejeli 2i6, čeprav je letna norma za žerjave 2000 ur — torej vainin ur — nosoien noaieiru ren- Poffmeznl11 _st ?jeT PpceJ najvisja od vseh strojev težke meha- n, u.r Pp1JVlR? len pod normo. Od 72.540 planiranih ur njzacjje Na drugi strani na ie na- nogradnje Ožbolt brez strojnika ‘ ' v tpm ra7 '"ZdCB0- ur!lo‘ sirarn pa jl na - žerjav G 3723 256 obratovalnih obratovab smo Isegli 64111 J?ma"la . v..Pr'merJavl z .dragim, n a cPbJu. obratoval, smo dosegu 04.111 stro , na|Iuzja, ker smo pri sestav- - 4334, dumper G 17431 in 17432, del od 128 na 102»/., t j. za 26«/o in ur na gradbišču Kranj strojnik Kut- efektivnih ur ali 88 %, torej za'ce- lj^Jj'u "“Sninc mrnštevali malen-valjar parni G 4312, kompresor G prav toliko tudi finančno. njak Franc. 1:1, t9o/„ Finančni efekt i.J A najemmne .iiiKisuiaii uiaien valjar parni G 4312, kompresor G prav toliko tudi finančno. 16599 in stolpni žerjav G 3735. Ra- Najnižji »/o je bil dosežen pri stolp-zen parnega valjarja in stolpnega nih žerjavih, najvišji pa pri skre-žerjava, ki sta v reparaturi v naših perjih, če seveda eleminiramo vili-deJavnicah v Mariboru, so vsi dru- čar Lodormobile. S padanjem odstot-gi. stroji v popravilu ali pa čakajo ka izkoriščanja pri stolpnih žerja-na popravilo v kovinskih delavni- vih. se močno znižuje tudi finančni cah v Ljubljani. • efekt, ker predstavljajo žerjavi s Od planiranih 7880 obratovalnih svojo osnovno vrednostjo najvišjo ur je bilo doseženo 7998 ur ali 102°/o. vrednost posamezne skupine strojev Največ obratovalnih ur so po vrstah težke mehanizacije, strojev napravili sledeči: Iz spodnje razpredelnice vidimo za- —' buldožer G 4336 257 obratoval- poslitev strojev težke mehanizacije n,ih ur, ha. gradbišču Ravne na Ko- njak Franc. Pripominjam, da v tabeli ni zajeta in obračunana dekada od 11. XI. do 20. XI. za stroje: buldožer G lih 12% pod normo. Finančni efekt kosten odstotek tekočih popravil. Ce je v povprečju za 5% nad normo, pa pogledamo finančno stran, ugo- vendar lahko trdimo, da za posa- fovimo, da je od vseh strojev težke , mezne skupine strojev sploh ni do- mehanizacije bilo do sedaj izdano „„ „A”.15!!11 — vL AL41: ?.La sez€n,’ ee|,)ruy/■i<«,pr,l,kazur!0 pn.*kr?; največ sredstev za tekoča popravila prav za žerjave. Delni vzrok za to je v tem, ker je Republiška inšpek- , , , • - , ; . , cija dela zahtevala na žerjavih predi- obračunana v naslednjem mesecu, skupim tudi mehanični skreper, ki pisane varnostne naprave, za -katere kakor tudi gradbeno vodstvo Mari- je bil že lani razhodovan ter smo ta- njSmo vedeli, ko smo sestavljali in bor za najemnino. Smatramo, da bo- belarno prikazovali tudi njegov us- izračunavali najemnine na gradbenem vodstvu Maribor, ker strojni referent ni pravočasno poslal poročil. Zato bosta strojnika perjih celo 168%. Pri teh strojih je tako visok odstotek dosežen zato, ker je obratoval nekaj časa v tej mo tako navadili posameznike k redu in točnosti v službi. roškem — strojnik Rcmškar Ivan; — nakladač G 16685 291 obratovalnih ur na gradbišču Podvelka — štthjnik 'Filipič' Avgtišt; ‘— skreper moidrni G 16601 257 obratovalnih tir ha gradbišču Ravne ha Koroškem — strojnik Mišič Anton;' bager G 17425 433 obratovalnih ur v dveh izmenah na Obratu gradbenih polizdelkov — strojnika Kočar Karol in Ukotič Rudi; — diimper G 17657 251 obratovalnih ur le delno v dveh izmenah na Obratu gradbenih polizdelkov, stroj-hik Poljanec Anton: — parni valjar G 16532 214 obratovalnih ur na gradbišču Zalog strojnik Brlek Anton: — kompresor G 17308 252 obratovalnih ur na gradbenem vodstvu Maribor, strojnik Dimc Jože; Pregled izkoriščanja težke mehanizacije v novembru 1959 Stroji Plan. Efekt. •/. ' */• Opomba ur ure • izkor. izven ur obrata 11 Buldožerji 1460 1541 91 1584 108 212 1 v reparaturi 3 Nakladači 420 559 128 612 145 230 v CO - Ljublj. 2 .Skreperji —; Vlačilci 240 . 182 ;75 . ■ 271 112 91 — — 4 Bagri 560 654 116 784 140 446 J 12 Demperji 3 Valjarji 1680 1170 69 1336 79 203 5 čaka na razna dela v CO - Lj. 560 322 89 454 120 252 1 v reparaturi v CO - Marib. 7 Kompresorji 12 Žerjavi 660 838 126 1083 164 280 1 v reparaturi v CO - Ljublj; 2400 1472 61 1796 74 236 4 v reparaturi 2 v CO - Lj., 2 v CO - Mbr Sa 7780 6518 82 7900 101 peli. Bili smo prepričani, da bo letošnjim letom stroj reaktiviran. Cim je bilo povedano, d a se stroj ne bo reaktiviral, smo prenehali s prikazovanjem efekta tega skreperja. Ce ^Jki in‘stroški! pogledamo doseženi odstotek etek-tivnih ur v primerjavi s planiranim v povprečju 88 ob koncu tretjega tromesečja, ugotovimo, da se bo do konca leta gotovo zmanjšal glede na zimo. Finančni efekt v povprečju 105 % Se bo prav tako v zimski dobi zmanjšal, iz česar lahko ugotovimo, da niiie tako visoke, kot so posamezniki mislili. Dajatve, ki jih moramo od osnovnih sredstev odvajati skupnosti, so Ne bi hotel že danes trditi, da-šb vše najemnine pravilno 'izračuhahfe, kar bomo lahko ugotovili šele Ob koncu leta. ko bodo zbrani vsi db- f I • - •‘..Vi* • I 1 m stroski. V zadnji številki našega vestnika je nekdo ugotovil, da so za kompresorje napačno planirane ure. Res je, da se to za posamezni stroj lahko zgodi, kar pa se v skupini teh strojev navadno izenači ali pa vsaj približa postavljeni normi. Ker smo pri niso bile izračunane najem- izračunavanju najemnine upoštevali - - za vse stroje, da bodo od časa do časa v reparaturi. oziroma ne bodo obratovali, smo tako prišli do povprečja, ki šmo ga enakomerno po- bile pri izračunavanju najemnine razdelili na stroje iste skupine. porazdeljene na 10 mesecev in na podlagi tega določene tudi obratovalne ure za posamezne vrste strojev na 10 mesecev. To se pravi, da Dane? še ne bi mogli trditi, kje bomo lahko v bodoče zaposlili posamezne vrste strojev zlasti skreperje in bagre. Prepričani pa šmo, da se bo smo upoštevali dva mrtva meseca tudi za njih našlo primerno delo ter Ocenjevanje v fretjem tromesečju v zimski sezoni. Verjetno bosta prav ta dva meseca glede na ugodno vreme pripomogla, da bomo dosegli planirano najemnino za posamezno vrsto strojev. Moram pripomniti, da bodo prav tako izkoriščeni kot drugi stroji. Ce bomo pravočasno prejeli rezervne dele iz uvoza, bo treba nujno pristopiti k popravilu posameznih Ocenjevanje je bilo izvedeno Glede upravičencev bodo vsi spi-drugič, torej že z nekaterimi izkuš- ski še enkrat pregledani in sicer od njathi. Tokrat bi se omejili samo posameznika do posameznika talko, na nekaj kritičnih pripomb. Na- da bomo pri tretjem ocenjevanju gradnik upravičencev je bilo 1364 res dobili to, kar moramo in boče-ali 25% vseh zaposlenih. To je mo. glede na prvo ocenjevanje za štiri ko- nega čuta ' odgovornosti tako šefov edinic, kakor tudi predstavnikov podkomisij. Ing. Dragbvan Sever je v odstotku prikazana najemnina n o n Ir u i 1- u Ki Klin tn/li '7n.z»f»fn» in 1 7 K nzl i^n n n Izdana so bila točna navodila,, vendar jih nekatere ediniee niso upoštevale. Nasploh smo opazili, da je odnos nekaterih edinic do nagrajevanja hladen. Ocenjevanje je zrcalo ediniee, ko se z vseh vidikov ocenijo tako ediniee kot posamezniki. Ker ima vsak možnost in pravico videti svojo oceno, se lahko kontrolira in šibka mesta popravi. Zato naše obrate. Pri prvem točkovanju je dobila vsaka edinica določeno število točk glede na finančni uspeh. Videli smo, da je prišlo pri tem do velikega nesorazmerja glede števila točk ozi-nili gradbiščih. Z uvedbo sistema roma višine ocenitve po posamez-12 točk povprečno na posameznika je to nesorazmerje odstranjeno. Da pa bi bile ediniee kjub temu so- smatramo, da je tak način ocenje- udeležene na finančnem uspehu. ir ci n i -r rv 1 o F 1,1-»-» n I o F 1 ir art rTo. tv l.rvio ni v , • 1 • 1 • l vanja zelo stimulativen za splošni napredek in dvig kvalitete. Centralna komisija bo v bodoče strožja in bo vsem tistim edinicam, ki se ne bodo ravnale točno po navodilih, nepravilne spiske zavrnila-. DOMSt&f!* V Lf&ff se pa upošteva samo pri tistih posameznikih, ki direktno in bistveno vplivajo na uspeh edinic. Glede na- ocenjevanje v drugem tromesečju je komisija prejela 14 .pritožb, in to 7 upravičenih zaradi računskih napak v izračunu, 7 pa neupravičenih. Ker je to samo 0,5% vseh upravičencev, smatramo tudi -po tem pokazatelju, da je sistem nagrajevanja v redu. Seveda |e uspeh odvisen od vztrajnega in vestnega dela- ter pol- pombe na račun tarifne politike. Najbolj žolčne debate sb bile ob izplačilih. Miiogi niso mogli verjeti, da so sploh tako malo zaslužili. Prihajali so v mezdni oddelek,- da so primerjali dejansko opravljene ure in izplačila. Pritoževali so se in iskali pojasnila na sindikatu. Vsak jim je tolmačil eno in isto: tarifna postavka krat ure je toliko in toliko. Ljudje namreč niso razumeli, zakaj tako visoke tarifne postavke, izplačilo pa tako majhno. Motile so jili bruto plače. Vse to danes izginja, vse se normalizira, vprašanj je vedno manj. Tudi pritožb ni več toliko, kot prej. Kaj je vsemu temu vzrok? Odgovor je preprost: delati smo začeli na akord. Mnogi delavci zaslužijo več. Jasno pa je, da žele zaslužiti še več, kar pa je edino mogoče le v akordlnem sistemu. Imam občutek, da želijo vse več in več delati v akordu, to pa tudi tisti, ki so bili v začetku proti akordnemu delu. Tudi sedaj še ni vse v redu. Ako prisluhnemo debatam delavcev, raznim sejam izvršnega odbora sindikalne podružnice in razgovorom poverjenikov, bomo slišali, zakaj niso tudi delovodje in sektorski zajeti v normah. Če bi bila še delovodja in sektorski zajeta, bi bolj skrbela za to, da bi bilo več dela normiranega ali oddanega na akord. Ker niso stimulirani po vsej verjetnosti, ni tiste skrbi, kot bi bila sicer. Drži, da sta delovodja in sektorski premirana, premija pa je stvar ocenjevanja. Ali je to pravilno, ali ni, pa je stvar razprav. Ko govorimo o tarifni politiki, si moramo biti najprej na jasnem, kaj tarifna politika pravzaprav pomeni. Res je, da posameznika v današnjih primerili zanima predvsem, koliko bo zaslužil, koliko denarja mu bo ostalo za osebno potrošnjo. Vendar pa je treba razumeti, da gre za način in vodenje nagrajevanja. To pa mora biti seveda tako, da bo v prvi vrsti spodbudno, obenem pa tudi najbolj pravično. Mhogokje razprave o politiki nagrajevanja, kot se da to razumeti, še danes niso prinesle konkretnih zaključkov. Dozdeva se, da se postopa vse preveč umetno in rešuje vse preveč osebno in birokratsko. Tega pa ne bi mogli "trditi za naše podjetje. Pri nas le vlada demokracija in delamo v zadovoljstvo večine kolektira. Novi predpisi so prinesli mnogo novega, razčistili so še dokaj nejasne pojme o nagrajevanju; prejlvs,em j>a uredili pravilno socialistično nagrajevanjeA-NajLoHši način bi bil seveda tak, da človeka, katera bi bila tudi začetna in izhodiščna točka za določevali je vseh tarifnih postavk. Toda za sedaj še naš gospodarski razvoj v državi ne dovoljuje takega načina ugotavljanja osebnega dohodka. Zato pa je potrebno, da iščemo drug enakovreden način nagrajevanja. Tudi v našem podjetju je bilo že mnogo razprav o nagrajevanju. Mnogim je bila plača že urejena, ti so seveda tiho, drugi pa seveda od časa do časa dvigajo glave in tudi dajejo svoje pripombe. Res je, da je vsem težko ugoditi, težiti pa moramo vse bolj in bolj, da se urediti in izboljša tarifna politika. V ta namen imamo izdelan in potrjen tarifni pravilnik, kateri je po izkušnjah in mnenju nekaterili starih političnih in gospodarskih funkcionarjev doslej najboljši. Tarifni pravilnik pa bo le toliko časa najboljši, dokler ga bomo spoštovali in dosledno izvajali, saj je za nas pisani zakon. V zvezi s tarifnim pravilnikom pa je potrebno, da ga sleherni elan kolektiva temeljito pozna, kajti vse to vpliva na delovno vnemo. Nikakor pa še ne moremo trditi, da je naš tarifni pravilnik že popoln in da mu ni več možnosti najti boljše spremembe, ki bi bila v prid delavcu in celotnemu kolektivu. Zato pozivamo člane kolektiva, naj pravilnik nenehno proučujejo in pošiljajo predloge. Z nenehnim sodelovanjem in koristnimi predlogi pa bomo koristili sebi, kolektivu in skupnosti. Pripomba uredništva: Pisec članka postavlja.nekaj trditev, ob katerih se kaže posebej zamisliti in jih posebej pojasniti, da ne bi zavedle koga v zmoto. Ustavimo se najprej ob predlogu, naj bi bili osebni dohodki delovodij in sektorskih vezani na povprečno preseganje norm in akordov. Na prvi pogled je morda res tako kot trdi pisec, da bi bili delovodje in sektorski vodje bolj spodbujeni za to, da bi bilo več dela normiranega ali akordi ranega. Že preprost račun pa pokaže, da temu še daleč ni tako! Postavimo, da vodi delovodja skupino desetih delavcev, da tlela le c-n delavec na akordu. Po tem predlogu naj bi' se osebili dohodek delovodje in sektorskega povečal za toliko odstotkov, za kolikor bi tisti delavec presegel akord. Kaj se bo zgodilo? Ali sta delovodja in sektorski res gmotno zainteresirana, da bi normirala in akordirala delo še za onih devet delavcev? Prav nič! Če je po- V - 1 I Že drugič je centralna komisija za nagrajevanje ocenila edinicc, tokrat za dosežene uspehe v tretjem četrtletju. V smislu predloga na zadnjem sestanku šefov edinic so bili rezultati dela in dosežene točke obravnavane na skupnem sestanku komisije in vseh šefov edinic. Tak način obravnavanja je zelo uspešen, saj je imel vsak šef možnost, da podrobno preveri podatke, po katerih je komisija ocenjevala, lahko je stavil svoje pripombe k oceni svoje edinice, spoznal pa je tudi uspehe drugih edinic po posameznih kriterijih. Komisija sama je pa tako dobila zagotovilo, da je opravila svoje delo objektivneje, kot če bi ocenjevala sama. Če primerjamo kriterije za ocenitev s kriteriji, ki so služili v drugem četrtletju, potem je opaziti nekaj sprememb. Tudi tokrat smo ocenje- Kriterij vali po desetih kriterijih s skupnim številom 100 dosegljivih točk. Pri tem je vodila ocenitev osnovna zahteva, da se od dobre edinice zahteva delo, ki bo finančno uspešno, čimbolj akor-dirano, s čimvečjo produktivnostjo, terminsko pravočasno in ob čim-boljši izrabi mehanizacije. Po teh kriterijih je moč' doseči tudi največ točk. Poleg teh, najvažnejših kriterijev, mora edinica še skrbeti za čim-manjši odstotek izostankov, za primerno število vajencev in skrbeti za čimboljše življenjske pogoje. Prvotni kriterij »tehnični in organizacijski napredek«, ki ga je bilo le težko oceniti, je nadomeščen s kriterijem O' varnosti dela, ki se ga statistično zasleduje na podlagi odstotkov nesreč pri delu. Primerjava kriterijev, veljavnih za ocenitev v drugem četrtletju, in tistih, ki so služili za oceno v III. četrtletju, je naslednja: je bil ocenjen z 20 točkami, OVo dobička se je ocenilo z 0 točk, vmesne rezultate se je izračunalo z interpolacijo. Korekcije je komisija iz- vršila glede na težje pogoje pri dosegi finančnega uspeha nekaterih edinic. Točke Točke za »/o akorda za % upravič. 2. Odstotek del v akordu in odstotek nagradnih upravičencev Edinica % akorda °/o upravi- Število v 3. četrtletju čencev upravičencev Ljubljana 48.2 22.0 210 Maribor 36.9 20.0 200 Colje 53.1 19.0 192 Zalog 26.5 24.5 60 Ravne 45.6 16.0 6t Podvelka 57.3 24.0 72 Koper 35.2 18.0 44 Jesenice 33.1 20.0 69 Trojane- Kranj 15.8 19.3 16 11.4 + 0.6 8.0 + 1 12.9 + 1 5.0 + 3 10.7 14.2 7.5 6.9 + 1 1.7 + 2 1.9 3.1 3.7 0.3 5.0 0.6 4.4 3.1 nostuc pogoje in pripombe šefov. Izostanki in borba proti njim se je ocenila tako, da se je najmanjši odstotek izostankov ocenil s 5 točkami, najvišji pa z 0 točkami. Korekcij ni bilo. Tehnično zaščito in varnost delu smo ocenjevali na podlagi odstotkov nesreč pri delu in to tako, da je odstotek 0—0.4 % ocenjen s 4 točkami, 0.4—0.8% s 3 točkami, 0.8—1.2 % z 2 točkama, 1.2—1.6% z t točko pod 1.6% z 0 točk. Korekcij tudi tu ni bilo. 6. Odstotek vajencev Pri ocenitvi dela edinic po tem kriteriju se je smatralo kot popoln rezultat 8% vajencev, kar je komisija ocenila s 6 točkami. Podvelka in Kranj, ki nista mogla imeti vajencev glede na značaj dela, sta dobili po 2 točki. Točk v XI. tromesečju 1. finančni uspeh ................................. 20 2. odstotek dol v akordu.................... 12 3. odstotek nagradnih upravičencev.......... 8 4. produktivnost na uro ........................... 18 5. držanje terminov .............................. 10 6. odstotek izostankov...................... 5 7. a) tehnični in organizacijski napredek ... 8 7. b) higiensko tehnična zaščita pri delu ... — 8. odstotek vajencev....................• . . . 6 9. skrb za življenjske pogoje ............... 5 10. izkoriščanje mehanizacije .... .... 8 Skupaj . 100 Točk v III. tromesečju 20 15 5 18 12 5 4 6 5 10 Za dosego polnega števila točk je bilo potrebno 60 % del v akordu (15 točk), 10% akorda se je ocenilo z 0 točk. Pri ocenjevanju kriterija števila da (2.5 upravičencev je veljala osnova je 21 % upravičencev povprečje iočke), 17% je spodnja meja (5 točk), 25 % pa že slab rezultat (0 točk). Korekcij tu ni bilo. 3. Ocenjevanje produktivnosti na eno uro Edinica •/• vajencev Točk Ljubljana 7.2 5.4 Maribor 6.8 5.1 Celje 7.9 5.9 Zalog 11.0 6.0 Ravne 3.6 2.7 Podvelka — 2.0 Koper 4.9 4.9 Jesenice 4.4 4.4 ’ Troja ne-Kranj _ 2.0 100 Pri sedanjem ocenjevanju je torej povečano število točk za akordiranje del, da močneje naglasimo nujnost, da vsaka edinica posveti temu vprašanju največjo skrb, Ta kriterij bo pri bodočih ocenjevanjih še nadalje pridobival na veljavi na račun kriterija 3 (odstotek nagradnih upravičencev), ki bo postopno lahko odpadel, brž ko bo sistem dovolj ustaljen in komisije za ocenjevanje dovolj močne, da pri sestavi seznamov upravičencev oziroma njihovi kontroli same preprečijo neupravičeno in škodljivo težnjo po zvišanju števila nagradnih upravičencev. S tem v zvezi bo seveda potrebno še mnogo truda, da bi dosegli višji odstotek del v akordu, predvsem kompleksnih. Nadalje je povečano število točk za držanje rokov. Stopnjevanje planske discipline je ena najvažnejših nalog, saj je od nje odvisno organizirano delo. Tudi dobra izraba mehanizacije ima močnejši vpliv na skupno oceno in bo morala še nadalje pridobivati na veljavi. Kako sc je izvršilo ocenjevanje po teh postavljenih kriterijih, kje se je in v kakšni meri pristopilo h korekciji dobljenih rezultatov in kakšne so bile osnove za ocenjevanje, je razvidno iz spodnjih tabel in obrazložitev. Pri ocenjevanju sc jc smatralo 12% dobička kot popolen uspeh, ki Edinica Število ur v 3. četrtletju Gradbena realizacija v milijonih Na 1 uro Točk Ljubljana 499.248 284.3 569 17.4 Maribor 573.006 270.7 473 7.8 Celje 568.148 258.8 455 6.0 Zalog 126.080 72.0 572 18.0 Ravne 246.558 113.4 460 6.5 Podvelka 185.369 87.1 471 7.6 Koper 123.533 60.2 489 9.4 Jesenice 202.465 114.1 564 16.8 Troja ne-Kran j 68.738 32.8 478 8.3 ijcvali smo odnos med produk- 4. Terminsko delo tivnostjo edinic ? tem, da je 572 din smatrati kot poln uspeh (18 točk) in 455 din/uro kot slab uspeh (6 točk). Drugi rezultati so interpolirani. Ta kriterij je komisija ocenila po presoji števila objektov, ki zaostajajo za planom, upoštevajoč težav- 7. Skrb za življenjske pogoje Ker za ta kriterij komisija ni imela številčnega pokazatelja, je ob upoštevanju okolnosti, ki oiežavajo čistočo po naseljih, opremlljenost naselij, koncentriranost delavskih naselij in menz, točkovala na poglagi ugotovitev, razvidnih iz zapiskov referenta HI Z in po osebnih opažanjih članov komisije. Pri tem se maksimalno možno število točk ni podelilo, ker je bila komisija mnenja, da po tem vprašanju še ni dosti skrbi v nobeni edinici. 8. Izkoriščanje mehanizacije Tudi za ocenitev tega kriterija še ni bilo številčnih rezultatov in je 1. , Finančni uspeh edinice izosiuiiKi m termična zaščita Bruto Edinica ''izostankov Točk •/• nesreč Točk: Edinica Realizacija v milijonih dobiček v milijonih Odstotek Doseženo točk Korekcija Ljubljana 12.1 1.5 1.33 1 Ljubljana 976.4 61.4 6.3 10.5 + 3 Maribor Celje 13.1 15.5 1.0 1.10 1.08 2 2 Maribor 805.7 46.0 5.7 9.5 + 3.5 Zalog 14.3 0.7 0.82 -2 Colje 901.2 53.4 5.9 9.8 + 3.5 Ravne 8.6 2.9 0.79 3 Zalog 249.3 31.9 12.8 20.0 Podvelka 3.7 5.0 0.49 - 3 Ravne 448.3 54.3 12.2 20.0 — Koper Jesenice 13.9 9.0 1.0 2.8 0.43 0.87 3 2 Podvelka 223.4 19.5 8.8 14.6 ■— Trojane- Koper 277.9 17.6 6.3 10.5 + 2 K ran j 6.0 4.0 0.83 2 Jesenice 445.0 57.8 . 13.1 20.0 Trojane- Skupni rezultati točkovanja so torej: Kranj 112.3 5.3 4.7 7.9 — leg tega ta delavec še dober in visoko presega normo ali akord, se bosta bala, da bo onih devet delavcev pokvarilo visok odstotek in bi tudi ona manj zaslužila. S te plati torej ne bi prišli daleč. Toda uresničitev tega predloga bi škodovala še v dirugii ^smeri. Vsi vemo, da so delovodje in sektorski odločilni činitelji pri določanju norm in akordov. Delavec, četudi je v komisija, si bo konec koncev vedmo želel, da bi bila norma čimnižja in da bi bila akordna cena čimvišja. Brž ko pa vežemo osebni dohodek delovodij in sektorskih na povprečno preseganje njim podrejenih, bodo le-ti gmotno spodbujeni, da bi bile norme in akordi čimnižji. Jasno je torej, da predloga tudi s te strani ne kaže uresničiti. Vendar čisto dobro razumemo poglavitno misel zagovornikov tega predloga. Delavci delajo po normi m če delovodja ali sektorski ne stkrbi za to, da je pri roki ves material, da delo organizirajo brez zastojev, je ves trud delavca, da bi akorde prekoračeval, zaman. Lahko se delavec še tako trudi, dokler bo imel material, bo delal, ko ga bo zmanjkalo, bo moral držati roke navzkriž, ali pa mu bodo dali kako režijsko delo. Povsem se strinjam, da je treba osebni dohodek delovodij in sektorski vezati na nek način na učinek delavcev. Samo stvar ni tako preprosta kot si jo nekateri zamišljajo. Danes je to urejeno z nagrajevanjem, pri čemer je odstotek del, oddanih na akord eden izmed poglavitnih elementov ocene. Pisec dalje pravi, da zanima delavca le to, koliko bo zaslužil, koliko denarja mu,bo ostalo za oseb-n0. potrošnjo. Prav gotovo je gmotna spodbuda v po-gojih graditve socialističnih družbenih odnosov med najvažnejšimi, čeprav ni edina. In prav na tej gmotni spodbudi temelji vsa naša tarifna politika katere bistvo je uresničenje načela, ki ga je formuliral že Marks v znani kritiki Gotskega programa, kjer je razvil misel, da bi moral delavec dobiti po plačilu družbenih dajatev celotno novo vrednost, ki jo je on ustvaril. \ tarifni politiki si moramo torej prizadevati, da bi izmerili in izplačali tisto novo vrednost, ki jo ustvari vsak posamezni delavec na delovnem mestu. Icmu cilju se moramo približevati potemtakem v naši tarifni politiki. Na marsikaterem delovnem me-stu to ni mogoče, zato pa smo dolžni poiskati vsa tista delovna mesta, kjer je to moč meriti. Kjer to danes se ne gre, pa urediti tako nagrajevanje na tisti ravni, kjer ga je moč najbolj približati prej omenjenemu načelu. Brž ko pa vse to podrobneje premislimo, ugotov-vimo, da sama norma in akord le delno ustrezata temu namenu. Z normo in akordom merimo samo delovni učinek na delovnem mestu, toda to še zdaleč ne pomeni, da je n. pr. akordno izplačilo že tudi ustrezen dej novoustvarjene vrednosti. Zgodovinsko vzeto sta obe omenjeni obliki (norma in akord) mezd-nega izvora in predstavlja zaslužek po njih v kapitalističnih družbenih odnosih le drugačno obliko plačo- ‘ll—I.mi-.il ilMi I vanja vrednosti delovne sile. Ce bi danes ostali samo pri normah in akordih, bi torej še nadalje ohranjali v bistvu mezdne koncepte nagrajevanja. Delavca zanimata danes — tako namreč pravijo — le tarifne postavke in norma oziroma akord. Kakšna je kvaliteta izdelka in s kakšnimi stroški grade, to pa je stvar »višjih«. Dobiček občuti družbeno nerazgledan delavec pravzaprav kot edino gmotno dobrino delavskega upravljanja. Le-ta pa je tak kot »pavliha« v prvih letih: pride, kadar pride. In tak delavec nima občutka, da je dobiček tudi sad njegovega prizadevanja. Namesto da bi postale tarifne postavke, norme in akordi tudi v delavčevi zavesti le instrument delitve ustvarjenega osebnega dohodka v njegovi skupini, se prav z njimi v nezgrajenem sistemu nagrajevanja ohranja mezdna miselnost: dajte mi čimvečjo tarifno jiostavko, postavite čimnižjo normo, čimveč dobička itd. — ne glede na gospodarski položaj podjetja. Podjetje lahko po taki logiki tudi propade, samo da bom jaz veliko zaslužil. Taka miselnost se oblikuje zato, ker šele v merilu celotnega načela uresničujemo Marksovo načelo, naj dobi delavec celotno ustvarjeno vrednost, seveda po odbitku družbenih dajatev. Na zborovanju komunistov našega podjetja je bilo postavljeno načelo, naj bi pri nas uvedli sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah, v katerem bi za vsako enoto ugotavljalo, koliko čistega in osebnega dohodka je ustvarila določena delovna skupina. S takim nagrajevanjem bi torej že na ravni take enote nagrajevali po ustvarjeni vrednosti; tarifne postavke, norme, akordi in druga merila pa bi se tudi v zavesti takega delavca oblikovali kot merila, kako naj razdele ustvarjeni osebni dohodek med člane enote. S tem bi potegnili črto tudi čez mezdna pojmovanja, saj bi vsak delavec neposredneje spoznaval, da njegov zaslužek še zdaleč ni odvisen samo od tega, za koliko odstotkov preseže normo ali akord, ampak predvsem od tega, kako na stavbi gospodarijo, s kakšnimi stroški grade in v kolikšnem času opravijo posamezno delo. Čimprej ga bodo namreč dokončali, , fko prej se bodo lahko lotili drugega in znova zaslužili. Tako bo interes vsakega delavca neposredno povezan z interesi podjetja. In zdaj premislimo v tej luči še tisto piščevo zahtevo, naj bi določili minimalne zaslužke. V razmerah torej, ko je osebni dohodek vsakega posameznika odvisen od tega, koliko dohodka ustvari njegova ekonomska enota, v razmerah, ko je delavec nagrajevan po tem, koliko nove vrednosti ustvari, je povsem nesmiselno ugotavljati, kakšen je življenjski minimum in to določali kot merilo zaslužka. Delavec bo dobil pač toliko, kolikor je zaslužil. Če bi dobil vec, bi dobil to nujno na račun koga drugega. V ta-kem sistemu nagrajevanja pa je potem tudi moč rositi tisto vprašanje, kako nagrajevati delovodje m sektorske vodje. Edinica Ljubljana Maribor Celje Zalog Ravne Podvelka Koper Jesenice Troja ne-Kranj Finančni uspeh ■M ra TJ ss tSK ■o ra O Odstotek upravič. Produkt, na l ha C 1 0* Odstotek izostan. HTZ Odstotek vajencev Življenjski pogoji Mehani- zacija Skupaj 13.5 12.0 1.9 17.4 8 1.5 i 5.4 4.0 6.0 70.7 13.0 9.0 3.1 7.8 8 1.0 2 5.1 3.0 6.0 58.0 13.3 13.9 3.7 6.0 8 — 2 5.9 3.5 6.0 62.3 20.0 ao 0.3 18.0 8 0.7 2 6.0 2.5 7.0 72.5 20.0 10.7 5.0 6.5 8 2.9 3 2.7 3.5 8.0 70.3 14.6 14.2 0.6 7.6 10 5.0 3 2.0 2.5 8.5 68.0 12.5 7.5 4.4 9.4 9 1.0 3 3.7 4.0 7.0 61.5 20.0 7.9 3.1 16.8 10 2.8 2 3.3 2.5 8.5 77.0 7.9 3.7 3.7 8.3 10 4.0 2 2.0 3.0 6.0 50.6 Naš novi doni v Poreču Junald na plan Verjetno je že v mi k izmed vas poslušal oddaje »spoznavajmo svet iu domovino«. Žal doslej še nismo slišali, da bi se oglasil kdo izmed gradbincev. Menim, da imamo v podjetju dovolj mladih in sposobnih članov vajencev ali pa študentov STŠ, da si bodo upali vsaj enkrat stopiti pred mikrofon in dokazati, da tudi člani kolektiva »Gradis« nismo od mah. (Prav prijetna so zadaja tekmovanja med mladimi proizvajalci tovarne usnja Šoštanj in tovarno usnja Konjice). Prijavljajte sc na naslov: »Gradis«, centrala Ljubljanu-sekretariat. S 3 b 1.24 1.09 1.14 1.26 1.24 1.21 1.13 1.32 1.00 ocena izvršena na podlagi pregleda težke mehanizacije in njene izrabe po celil)icah ter na podlagi ugotovitve števila srednje mehanizacije in opreme, ki je v rezervi po nekaterih skladiščih naših edinic. Ocenjevali smo v sodelovanju s tovariši iz oddelka za mehanizacijo. Na podlagi rezultata tega točko-vanja je določen faktor vrednosti za posamezno edinico tako. da je ocena 50 točk vzeta s faktorjem 1, ocena 80 točk pa s faktorjem 1.35, vmesni rezultati so interpolirani. Razliko obeh privzetih faktorjev predstavljajo maksimalno možnost v razliki ocene med najslabšo in najboljšo edinico, ki je bila spoznana kot upravičena in prediskutirana na skupnem sestanku komisije in šefov edinic. Ta faktor bo veljal pri izračunu nagrade vsem (istim članom kolektivov, ki lahko prispevajo k boljši skupni oceni edinic. Ta članek se spisal, da bi seznanil čimširši krog članov naših kolekiivov z načinom točkovanja, z vsemi podrobnostmi izračuna točk in s kriteriji. ki so hkrati najvažnejše smernice za nadaljnje izboljšanje našega dela. Kriterije same, bo treba še izpopolnjevati, morda bo treba menjati tudi način izračunavali ja točk po nekaterili kriterijh. Želeli bi čimveč predlogov v tej smeri, da bi postal sistem čimpravičnejši in da bi omogočil ocenjevati enostavno in na osnovi številčnih pokazateljev. Ing. Alfred Peteln GRADISOV VESTNIK ★ Stran 7 OBISK V OBRATU GRADBENIH POLIZDELKOV Priprava stenskega elementa W Betoniranje stenskega elementa Stenski elementi na ploščadi Stenski elementi v začasnem skladišču ^ M Ww #i m m !>. ■ ■ HM * „ 'Al fc i ' (Nadaljevanje) Upravičeno pričakujemo, da bodo vse naše edinice, še preden se bodo odločile, kakšne strope bodo uporabljale prihodnje leto, vsaj navezale stike z, »Monta« betonom. Tak stik ne bo samo vljudnosten, temveč bo lahko odkril nekatere možnosti za konkretno sodelovanje morda vsaj v perspektivi. Želja, da bi prihodnje leto oskrbeli vsa gradbišča s kompletnimi DIN stropi, nosilci in polnili, torej s stropi, ki so konkurenčni, je takoj uresničljiva. Treba je samo hoteti in premostiti nezaupanje. Te zamisli potemtakem niso samo ugotovitve »ob obisku v tovarni«, ampak so tudi poziv na intenzivnejše sodelovanje. Zavedamo se sicer, da smo za popularizacijo naših izdelkov storili zelo malo ali skoraj nič. Kaj popularizacija! Doslej nismo uspeli'niti pokazati na najprimitiv-neje sestavljenem prospektu vse oblike in uporabnost raznih elementov. Zamujeno bomo najbrž nadoknadili v »mrtvi« zimski sezoni. Proizvodnja elementov sistema Z1DOP, ki so bili predmet dosedanjega obravnavanja, je šele v začetni fazi. Ko bodo izoblikovane vse faze tehnološkega procesa proizvodnje ter notranji transporti, bo ta sistem šele opravičil svoje prednosti pred tradicionalnim načinom dela. Te prednosti so že danes na dlani: občutno zmanjšanje delovne sile, zlasti strokovne, manjša vlažnost stanovanja, ker se pač zida v suhem in so tudi ometi minimalni, v končni fazi pa je velik prihranek pri času gradnje, kar je pri tako veliki potrebi po stanovanjih največja prednost. Nekoliko zamujena in zavlečena investicijska dejavnost nam je že letos preprečila, da bi dosegli večji razvoj. Upamo, da bodo v bodoče taki očitki odpadli, saj želimo iskreno doseči maksimum proizvodnje v najkrajšem času. Takrat namreč — in šele takrat — bo tudi lahko dosežen zadovoljiv in težko pričakovani finančni efekt. V naslednjem bmo na kratko obvestili naše bralce p poteku izdelave tako imenovanih PBM elementov, to je elementov za montažno gradnjo. PBM pomeni »panel-blok-montaža«. Ta sistem predstavljajo elementi zunanjih in notranjih sten ter stropov. Stene niso nosilni elementi. Nosilni elementi pa so izdelani po sistemu ZIDOP in zaliti z betonom. Tak sistem se pojavlja v naši državi prvič, medtem ko je drugod po svetu že zelo znan tako na zahodu kot na vzhodu. Njegova glavna prednost je v tem, da teče proizvodnja elementov v stalnih obratih in' industrijsko, potem pa jih na posebej prirejenih avtomobilov prepeljejo na gradbišča. Razumljivo je, da mora biti za tak sistem gradnje posebno skrbno izbran tloris in izredno podrobno obdelan projekt ter še marsikaj drugega, v kar se pa s tem člankom ne moremo spuščati. Naše podjetje se je odločilo, da bo zbiralo lastne izkušnje, saj je znano, da ne gre brez težav niti normalen »klasičen« način gradnje, kaj šele tak, kjer mora vse »pasati«,; kjer se posamezni elementi zlagajo ploskovno in višinsko, pri čemer se morajo ujemati mere celo na milimeter, kljub že znanim zidarskim tolerancam. Pa vendar smo se odločili! Da ne bi dolgovezili, si raje oglejmo slike t, 2, 3 in 4. Sistem dela je še vedno močno obrtniški. Kovinski opaž z različnimi utori za izdelavo zunanjega stenskega elementa je sestavljen. Pravkar je vgrajen že del betona, ki bo viden na fasadi in zdaj pravkar zgrajujejo armaturo. Te faze so še močno obrtniške, medtem ko sta dovoz in vgraditev betona že močno mehanizirana. Nato sledi polaganje plošč betocela (termičnega izolatorja) in končno je treba vgraditi še nekaj centimetrov debel sloj enozrnatega betona iz zrn debeline 7—15 mm. Na sliki 3 vidimo razvrščene zabetonirane stenske elemente na ploščadi z zgornjo plastjo enozrnatega betona. Tako zabetoniran element leži 3—5 dni glede na vremenske razmere, da dobi zadostno trdnost za dviganje. Na sl. 4 je prikazano vskladiščenje izdelanih elementov tik ob betonski ploščadi, seveda tako, da jih stolpni žerjav doseže. Ta element, ki ga vidimo na sliki, je eden izmed najtežjih in tehta 1400 kg. Sl. 3 kaže transportiranje elementov iz obrata. Ker so elementi težki,, je treba uporabljati le težke kamione oziroma prikolice Federala. Na naslednjih slikah 6 in 7 vidimo betoniranje predelnih sten. Tudi predelne stene niso nosilne. V njej je že vdelan vratni okvir, ta je pločevinast. V predelni steni je že vgrajena elektroiustalacija z dozo za stikalo, razvodnico in vsemi cevmi. Vratni podboj je tako oblikovan, da je treba nanj samo še obesiti popleskana vrata. Tudi predelna stena mora odležati tri do pet dni. Sliki 8 in 9 kažeta betoniranje stropnih elementov. Prikazana sta dva tipa, in sicer škatlasti in cevni. Vsi opisani elementi sicer še ne predstavljajo celotnega PBM sistema, temveč le številčno največji del. Omenili nismo elementa sanitarnega vozla, ki je zelo posrečena raz-vodna plošča pitne vode, odpadne vode, plina in elektrike. En tak element zadošča potrebam dveh sosednjih stanovanj. Nadalje je še vrsta raznih podestov, stopniščnih in balkonskih elementov, ki so prevlečeni s terazzo oblogo. Vseh vrst elementov pri prvem PBM bloku je 68. Odločno preveč! Pri tolikšnem številu elementov je že sam poskus, da bi postopek mehanizirali, odveč. Treba je torej določiti manjše število elementov in enostavnejši tloris. Le to bo omogočilo specializacijo proizvodnje, poenostavilo pa bo tudi vrsto problemov tako v proizvodnji kot pri prevozu in vgrajevanju. Da bi se PBM sistem na tržišču uveljavil, je potrebno predvsem, da je kvadratni meter stanovanjske površine eenejši od dosedanjega, seveda pri isti ali podobni kvaliteti, zlasti pa, da je bistveno krajši čas gradnje. Pri prvem takem bloku še ne bomo dosegli vsega, kar si ž.elimo. Gotovo pa je, da se bomo pri tretjem že močno približali postavljenemu cilju. Takrat pa se bo začel vračati vložen trud. Potrpimo torej le še jnalo! Jo-vec Vrsta stropnega elementa Vrsta stropnega elementa Odvoz elementov na gradbišče Priprava predelne stene Zabetonirane predelne stene Red in snaga sta v samskem domu zares vzorna. KAJ JE NAJVEČJA ŠALA? Jože, drživa, komisija za ocenjevanje kvalitete je prišla Bloki malih stanovanj v Savskem naselju ob podražitvi elektrike Tov. Lado Macoratti je znan v podjetju kot velik šaljivec, iz svoje bisage, ki kaže, da je brez dna, je vedno iz-tresal nove in nove šale«. Ko sem ga nedavno vprašal, zakaj »vicev« več ne pripoveduje in če ve kakšno novo smešnico, mi je odgovoril, da je to največji »vic«, da bo čez 5 mesecev odšel v zasluženi pokoj. Počuti se namreč še mladega. VSAKOMUR SVOJE Ko je jubilant, sedemdesetletnik Avgust Adamič, še vozil valjar na avtomobilski cesti Ljubijana-Vrhnika. so nekoč valjali odsek prav pred neko gostilno. Zgodilo se je, da so nekoč stali pred gostilno kar trije valjarji. »Zmanjkalo« je vode. Tisti čas pa se je pripeljal iz Ljubljane z avtom nek inženir, se ustavil pred gostilno in vprašal, zakaj, sto;e. Adamič je porinil naprej junaško tovariša Zajca (ta je že v pokoju), ki -e odgovoril: »Veste, tovariš inženir, valjarji rabijo svoje — mi pa tudi!« V ANKARANU NA PLAŽI Ing. Cvahte, šef gradbenega vodstva v Celju, je odšel po kosilu na plažo. Ves žalosten se je oziral. k|e bi dobil kakšno ležalno desko, ker so bile že vse zasedene. Na pomoč mu priskoči tov. Martinšek. upravnik CO v Ljubljani. Ing. Cvahte se mu zahval: za prijaznost :n ga vpraša kolikšna bo najemnina. Tov. Martinšek pa mu odgovori: »Ne bo tako visoka kot za buldožer.«