Velja za celo leto 18 Din. m Poštnina plačana v gotovini. Veto XXII. 1924. Si. 5. Maj. BOGOLJUB Izhaja vsak: mesec. — Naročnino in darove sprejema uprav-nišlvo, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. — Rokopisi se pošiljajo uredništvu, Leonišče v Ljubljani; doposlali se morajo za vsako nadaljno šievilko do 1. dne prejšnjega mesca. Koledar za maj 1924. Mesečni zavetnik: Marija pomočnica kristjanov. Mesečni namen apostolstva molitve določen od sv. očeta: Marijine kongregacije. Dnevi Godovi Posebni namen apostol, molilve — so vsak (lan še važne nujne zadeve češčenje presv.Rsšnj.Teiesa v ljublj. Škot lavant. škoi. 1 li Četrtek Petek Sobota Filip in Jak. a. Atanazij, šk. Najd. sv. Križa Marij. češč. v maju. Domači mis. Zaupanje v sv. Srce. Moške kongr. Marij. češč. v družinah. Služkinje. Ljubljana, d. Trebelno Sv. Križ p. L. \ Sv. Tomaž / p. V. Ned. Sv. Bolfenk Sv. L. p. V. N. J Jarenina > Sv. Jakob v / SI. Goricah Št. Ilj v Si. G. Št. Ilj v SI. G. j Svičina Sv. Jurij v P. Sp. sv. Kunig. 1 Sv. Lenart v /SI. Goricah Sv.Len.vS. G. 1 Št. Rupert j v SI. Goricah Sv. Tr. v S. G.l | Negova \ Sv. Benedikt, j p. SI. Gor. [ Sv. Ana p. f Kramp, i Sv. Jurij v j SI. Goricah Sv. B. v S. G. Marija Snež. 4 5 .6 7 8 y 10 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Floriian m. Pij V. p. Janez Ev. Stanislav šk. Prik. sv. Mih. Gregor Nac.šk. Antonin. š. Požrtvovalna vera. Katol. vojaki. Zanimajmo se za sv. Cerkev. K. ak. Ljubezen do dela. Tovar. delavci. Prenovitev Kongr. Odborniki M. dr. Posnemanje Mar čed. Mlad. M. dr. Zaupanje v previd. božjo. Ubogi. Čistost in zmernost. Kršč. družine. Kamnagorica Št. Gothard Orehek Ljublj. sv. Fl. Šmihel Rakitna Javor ll 12 13 14 la 16 17 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Franč. Hier. Pankracij, m. Servacij, š. Bonifacij, m. Zofije, m. Janez Nep., m. Paškal. sp. Bolj goreče č. M. B. Ap. med mlad. Duhovski poklici. Dijaške kongr. Zaupna molitev. Vsi, ki so v stiski. Nravnost na izletih. Sotrud. mis. Da bi prav cenili bož. mil. Spov. Čast in ugled duh. Po nedol. obs. Ap. duh v Mar. dr. Kand. Mar. dr. Nova Štifta Kopanj Knežak Fara p. K. Mikendorf N. Oselica Mekinje 18 19 20 21 '22 23 24 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Feliks, sp. Celestin, p. Bernardin, sp. Valens, m. Julija, d. Deziderij, sp. Marija, pom. Umirajoči. Brat. za srečno smrt. Odziv redovn. poklicu. Hiša d. v. Verski duh v naših org. Vod. org. Mis. misel v šolah. Sv. Detinstvo. Širjenje Mar. dr. Mar. dr. za del. Katol. med drugov. Ap. delo v R. Odprava pog. nazorov v jav. Bol. Lesce Breznica Dobrova Prem Čatež p. T. Kapucini v K. Križanke 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Urban. p. Filip Neri Mar. Magd. P. Avguštin, š. Vnebohod Ferdinand, sp. Angela, d. Sloga v dr. Smisel za samozataj. Afr. misijoni. Druž. sv. Pet. Klav. ZadošC. Mariji za kletve. D. M. dr. Spreobrnjenje Kitajcev. Uradniki. Pogostna misel na nebesa. D. vic. V razprtiji živeči. Zakrk. grešniki. Po Mariji k presv. Srcu J.! - Umrli. Godovič Sv. Troj. p. M. Ljubno Sv. Helena Sv. Duh Rateče Kranj ZAHVALE ZA USLIŠANE MOLITVE IN PROŠNJE: N. T. iz Kamne gorice se zahvaljuje svetemu Antonu in Mariji z Brežij za srečno prestani 2 operaciji. — Marijina hči se zahvaljuje Jezusu, Mariji in sv, Antonu za prejete dobrote v časni zadevi. V MOLITEV SE PRIPOROČAJO KONGREGANISTINJE: f Marija Oštir, Sv. Križ pri Kostanj.; t Ivana Lavrec in f Neža Šah, Celje, — R, G. iz Trsta za zdravje in več milosti, — G. S, iz Trsta za ozdravljenje dolge bolezni. — Neka bolna oseba. — Vse še ne uslišane prošnje. Nekaj o uri molitve. Dolgo se že opravlja molitvena ura, a še vedno se tako čudno mešamo, Tu navedem le eno napako, namreč tisto spreminjevanje iz moškega na ženski spol. Zakaj to? Zakaj pa ne kar po knjigi? Saj molimo vendar za vse ljudi torej tudi za može. Kjer so pa moški zraven, pa vedno pravimo: smo bili, ne pa: smo bile, — Pa dekleta tudi ne znajo prav spreminjati, ker pridejo mesta, kot na veliki petek »Očitanja«, ko je nesmiselno spreminjati. Smeh me posili, ko se spomnim lanskega vel. petka, kako je bilo lepo slišati n. pr. Udarila sem zavoljo tebe Egipt.,. Šla sem pred teboj v oblačnem stebru ,,. Potolkla sem zavoljo tebe kananej-ske kralje... Čemu tedaj spreminjati, če ne znamo?! Molimo tako, kakor je v knjigi, na po svoji glavi! Prvi slovenski Marijanski kongres. V zadnjih desetletjih so se v čast presvete Device Marije vršili mnogoteri kongresi v ožjem ali širšem, v narodnem ali mednarodnem obsegu. Vedno večja vnema za češčenje Matere božje pri drugih narodih mora nagniti tudi nas Slovence, da se svoji ljubi Gospe poklonimo z enakim dokazom vernega spoštovanja in zveste ljubezni, namreč v obliki Mari-, janskega kongresa. Ob teh verskovzgojnih slovesnostih naj bi se poveličevale tiste Marijine prednosti in pravice, ki so posebne važnosti in vrednosti za velike zadeve naše dobe in domovine. Sveta stoiica je zlasti po zadnjih papežih vedno s krep-kejšim klicem vabila katoliško ljudstvo k Marijinemu češčenju in zavetju, Ako hočemo, da se obnovi v nas Kristusovo kraljestvo, naj se prej utemelji in razširi med nami kraljestvo Matere božje. Ako hočemo, da prihiti mogočna Devica našemu bridko preizkušenemu rodu na pomoč, pokažimo ji na slovesen način, kako zaupamo v njeno zmago nad vsemi sovražnimi napadi in nakanami. Le tedaj bo nasproti zmotam in zablodam naše dobe postavljena varna jez, kadar bo Marija upognila oholega človeškega duha pred božjim veličastvom. Le tedaj bo do temeljev omajana človeška družba našla svoj red in mir, kadar bo naša ljuba Gospa v svetu, v življenju narodov, družin in posameznikov zavzela tisto mesto, ki ga ji za njenim božjim Sinom priznava katoliška Cerkev, katoliška bogoslovna znanost. Tako nas vodi k pravi sreči in prosveti od Boga dani pot in red. Prav je torej in v smislu sv, apostolske stolice, da se tudi Slovenci dvignemo in zberemo letos 7. in 8. sept. v Ljubljani k Marijanskemu kongresu, ki bo prvi te vrste na Slovenskem. Primerno je, da se to zgodi prav v istem času, ko bo (8. sept.) posvečenje nove cerkve Pomočnice kristjanov na Rakovniku že itak trumoma gnalo verna srca v slovensko prestolico k Marijini proslavi. Z veselim zaupanjem pričakujemo, da bo duhovniški in redovmški kakor naš lajiški svet, moški nič manj kakor ženski, prav tako v mestu kakor na deželi, da bo ves verni slovenski rod tisti čas ali zblizu ali zdaleč združil svojo poklonitev v plodonosno izpolnitev velike besede Kraljice prerokov: Odsihmal me bodo blagrovali vsi rodovi. Kongres je postavljen pod posebno varstvo sv. Jožefa, ki je obenem zavetnik naše slovenske dežele, Torej k Mariji in po Mariji k Jezusu! Na prvi slovenski Marijanski kongres! Slovensko ljudstvo to bodi v letošnjih šmarnih dneh tvoje Marijino romanje! Vstajenje. Vstajenje Kristusovo je veselo praznoval katoliški svet. Vstajenje — da. Ali so pa praznovali vsi, ki se prištevajo katoličanom, — vsi, ki se imenujejo katoliški Slovenci, tudi vstajenje iz grehot, vstajenje iz zmot in iz modernih zablod? Svetloba in tema se izključujeta; dobro in slabo se ne ujema; krščanstvo in svobodomiselstvo ne gre skupaj. V taboru, ki se v njem zbira svobodomiselstvo, pravi katoličan nima in ne more imeti prostora. Žal, da jih je mnogo, ki tega ne marajo umeti in hočejo biti dobri katoličani, hkrati pa se družijo s protivniki Cerkve Kristusove s tem, da jih podpirajo oo volitvah ter s svojim denarjem in naročanjem vzdržujejo brezverni tisk, brezbozno časopisje. Dočim se pri nas na ta nacm še vedno gazijo in izpodrivajo krscanska načela, se pa vendar splošno opaža — m to z radostjo beležimo —, da vstaja širom sveta katoličanstvo k novemu življenju. Tega se •svobodomiselci našega jezika najbrž še ne zavedajo ne, zato vihte še naprej že davno obrabljeno orožje puhlih puščic in neukusnih udrihnic zoper, sveto Cerkev in njene služabnike, ne glede na to, da gre ostali kulturni svet preko teh zastarelih manir v pomlajenje. Kako se je svoj čas napihovala svobodomiselna znanost, dasi je venomer menjavala svoje nazore in nauke ter danes preklicevala, kar je včeraj učila. In končno'? Stebri svobodomiselnih svetovnih nazorov so telebnili na tla. Naravoslovna veda, ki se je bila popolnoma vdinjala mišljenju brezvernega sveta, ki razen mrtve in vidne snovi ni priznavala nobenega višjega bitja, nobenega Stvaritelja, je desetletja metala najstrupenejše kopje proti verskim, razodetim resnicam. Danes je vse uiihnilo. Razvijalno podmeno znanega Darwina so odlični učenjaki in raziskovalci popolnoma zavrgli. Zadnji steber je padel z zloglasnim Haecklom. Njegov uce-nec in naslednik na vseučilišču v Jeni, profesor L. Plate, se mu je izneveril. Katoličanstvo vstaja k novemu življenju. V Nemčiji je število kcnvertitov (oseb, ki so prestopile v katoliško Cerkev] tako veliko, da jih poprej celo stoletje ni bilo toliko. Še več je pa takih, ki se nagibljejo k resnici in bodo brez dvoma kmalu našli pot do edmozve-ličavne Cerkve Kristusove. V Berlinu katoliški duhovniki ne morejo več poučevati posameznih konvertitov, marveč imajo pouk zanje kar v skupinah. Toliko jih je. Pa so to povečini ljudje iz takozvanih boljših in vodilnih slojev. In nekaj posebnega je vprav v tem, da štejejo danes med najboljše katoličane v Berlinu — bivše protestante. Štiristo let je bil Berlin v Lutro- vem taboru; danes ima že pol milijona katoličanov in čez 40 katoliški h ž u p n i j. In te župnije so večinoma nastale šele v novejšem času. K Rimu se nagiblje zadnja leta tudi Anglija. Največji časopis v Londonu, protestantski »Times«, je meseca decembra lani javno razpravljal o možnosti, da se združi angleška državna (protestantska) cerkev z rimsko-katoliško. Poroča se celo to-le: Tretjino duhovščine, ki pripada angleški protestantski cerkvi, pridiguje danes docela v katoliškem zmislu. Po vek-kih angleških mestih županujejo katoliški možje- v Londonu zavzemajo važna državna', pa tudi ministrska mesta katoh- Camposebno razveseljivo je živahno katoliško gibanje na Danskem in Holand-skem; tudi v Skandinaviji so jeli misliti z večjim zanimanjem na katoliško Cerkev. Lani meseca avgusta je vsled želje svetega očeta Pija XI. kardinal van Rossum osebno potoval v severne kraje: na Dansko, Norveško, v Izlandijo. Povsod so ga sprejemali z največjim spoštovanjem. V katoliškem svetišču sv. Pavla v mestu Bergen so bili ob sprejemu navzoči tudi protestanti z nekaterimi pastorji. Prevzeti navdušenja so skupno s katoličani molili katoliško veroizpoved. V Združenih državali Severne Amerike se razcvita katoliška Cerkev z obnovljenim razmahom. Lani binkoštno nedeljo je nadškof v mestu Baltimore podelil zakrament svete birme 700 konverti-tom Tolikega števila odraslih birmancev še ni bilo nobeno leto. Celo na Japonskem prodira katoličanstvo. V glavnem mestu Tokio so ustanovili obrtniki in uslužbenci električne stroke na ondotnem vseučilišču družbo za proučavanje katoliške vere. Podobno zvezo so osnovali tudi na ondotni cesarski srednji šoli; kot prvi govornik je bil povabljen neki ondotni katoliški misijonar. Katoliško gibanje se je krepko vsi-dralo na južnih pokrajinah prostrane Rusije. Prav tako prihajajo razveseljiva po- ročila iz Indije, kjer je žetev posebno zadnja leta jako obilna, a manjka misijonarjev. Na tisoče in tisoče bi bilo novoizpre-obrnjencev, če bi bilo dovolj duhovnikov, ki bi mogli prevzeti dušno pastirstvo med njimi. Sveta stolica v Rimu stori vse, da ustreže, kolikor more, ko prihajajo prošnje, naj bi došli misijonarji. Vzgojiti bo treba predvsem domačih indijskih duhovnikov. Katoličanstvo praznuje novo vstajenje, to je veselo znamenje v žalostnih dneh razrvanosti, mlačnosti, površnosti in verske brezbrižnosti, ki se hoče vgnezditi zlasti potom protivnega časopisja med našim rodom. Drugod klic po prenovljenju, hrepenenje po življenju v sveti Cerkvi, pri nas pa del bogopozab-nih in bogopožabljenih ljudi tvega vse sile, da bi potom tiska zadal nove rane Cerkvi Kristusovi. Šolska postava, ki jo hočejo uveljaviti, je taka, da bi bila, ako bi bila sprejeta kakor se glasi v predlogi, Cerkev kot taka izključena iz vseh šolskih odborov in oblasti. Najvažnejši (prvi) paragraf naglasa pač versko strpljivost, ne omenja pa versko-nravne vzgoje. Še celo italijanski naučni minister, ki je nanovo vpeljal krščanski nauk v ljudske šole, je čutil potrebo zapisati to-le izjavo; »Prepričan sem, da ne more biti noben narod zares velik in močan, če državljani nimajo pravega verskega umevanja. Zato je potrebno, da se mladina poučuje v veri... Nobena stvar ne more nadomestiti odgoj-rfe vrednosti katoliške vere . ..« Prepričani smo, da bo tudi pri nas zmagala razsodnost nad tistimi,, ki s svojimi prevratnimi mislimi silijo v prepad. Z zaupanjem gledamo v bodočnost katoliške Cerkve, ki edina zamore rešiti svet in ga bo tudi rešila. Apostolstvo mož. 2. Pa pojdimo dalje! Današnji čas je čas strahovi tih grehov. Kolika in kako strašna je n. pr. pregreha nečistosti. (Avstrija je imela neposredno pred razsulom 551 državno priznanih hiš greha. V velikih mestih hodi v te hiše 70 odstotkov mladine pred 20. letom. L. 1920. je bilo v Berlinu 24—25.0CC ženskih oseb, ki so pod javnim nadzorstvom z grehom služile svoj kruh, koliko pa še izven kontrole in samo to unesto je imelo 1. 1920. 15—18.000 nezak. otrok. Na D u -naju so 1. 1919. zaprli 2374 mladoletnih deklet in med njimi 373 šoloobveznih deklic radi skrivnega vlačugarstva.) Kako strašne pregrehe nam razodevajo ločitve zakonov, katerih število neprestano raste! (V Parizu kakor v Chicagi pride na sedem pravilno sklenjenih zakonov ena ločitev. Število ločitev na Francoskem pa raste sledeče; 1. 1884 — 1657; 1890 — 5457; 1895 — 6751; 1900 — 7363; 1905 — 10.019; 1910 — 13.049; 1913 — 15.450; 1920 — 29.156; 1921 — 32.557; 1922 — 27.681. L. 1922. je bilo v Chicagi sklenjenih 33.897 cerkveno ali državno veljavnih zakonov, razvezanih pa 7285.) Kako vnebovpijoče so pregrehe umorov otrok po družinah! (Leta 1916. je ugotovil zdravnik dr. Brontrager, da umorijo starši v Nemčiji vsako leto v kali do 200.000 človeških bitij. L. 1920. jih ceni dr. Ude že nad 500.000 in po njegovi sodbi je izdala samo okrnjena Avstrija 1, 1920. nič manj kot 334,000.000 K za tozadevna sredstva.) Kako usodne so dalje pregrehe, s katerimi se skruni Gospodov dan! (Opuščanje službe božje, hlapčevska dela, prepogosti izleti, veseljačenje in zanemarjanje popoldanske službe božje.) Kako rastejo grehi ubojev in samomorov! (Leta 1922. se je samo v Združenih državah naveličalo življenja 13.350 oseb obojega spola. Mladinski samomori so se pa v zadnjih treh letih kar podvojili. Leta 1919. jih je statistika konštatirala 477, leta 1922. pa 900.) Kako bridko je človeku, ko pomisli, da mnogi opuščajo celo svojo velikonočno dolžnost. (Ni še dve leti, ko je neki Francoz razdelil francoske škofije v »verske«, v katerih obiskuje polovico mož nedeljsko sveto mašo in ena četrtina mož opravi velikonočno dolžnost; v »mlačne«, v katerih opravi le polovica žensk velikonočno dolžnost in le ena tretjina mož se udeležuje nedeljske sv. maše, velikonočne spovedi pa 12 do 25 odstotkov; in v »brezbrižne« škofije, kjer obiskuje nedeljsko službo božjo le polovico žensk in med možmi jih sprejme manj kot 12 odstotkov svete zakramente za veliko noč.) Kje pa so še grehi zapravljivosti in pijančevanja. (Samo v Nemčiji so izdali kadilci in kadilke 1. 1919, od januarja do oktobra. 400 mil. tedanjih mark za, angleške cigare in SLovenci, smo 1, 1:920. izpili za 1.4.05,1:00.000 K opojnih pijač.); In kje so grehi pohujšanja, ki ga širi, n. pr. z brezverstvom otrovano časopisje in knjige. (L, 1921,. je bilo v Jugoslaviji, okrog 6 dnevnikov katoliških — vsi drugi, gotovo nad 50, protikr.ščanski; na Dunaju, je bilo 1. 1914, okrog 16 dnevnikov: 12 ju-dovsko-liberalnih in protikrščanskih z nad 1,000.000 naročnikov in 4 krščanski z 70.000 naročniki.), In kje so grehi odrtije, goljufije, pri-državanje in poškodovanje tujega blaga, grehi krivic in nasilstev, obrekovanja in opravljanja! , Da! Današnji časi so časi velikih, strašnih, vnebovpijočih grehot, In če mislimo dalje, ali niso pri teh grehih največkrat ravno možje in fantje prizadeti? H e r o d je bil nekoč, ki je Kristusa javno zasmehoval; današnje dni pa so časnikarji in brezverni pisatelji tisti Herodi, ki se norčujeo iz vsega, kar je ljudem in Bogu svetega, Pilat je bil svoj čas, ki je Kristusa obsodil; možje volilci in poslanci pa so današnje dni podobni Pilatu, ker ga z brezversko postavodajo izganjajo iz šol in družin. Peter je bil, ki ga je iz strahu pred ljudmi zatajil, mož:je strahopetci pa so oni Petri, ki ga v srcu in v svoji družini priznavajo, toda y delavnici, na železnici, v gostilni, na sejmu in sprehajališču iz strahu pred ljudmi tajijo. J u d a je bil, ki je svojčas Kristusa prodal, možje mamonisii pa so današnje dni tisti Judeži, ki iz koristolovstva odstopajo od njega. Možje Judje so bili tisti, ki so zaslepljeni po brezvestnih farizejih zavrgli svojega Mesija v nadi na mogočno posvetno kraljestvo, možje niž- jih stanov pa so, današnje dni tisti, ki so prav tako zaslepljeni po brezbožnih vor diteljih dvigajo zoper Kristusa in, Cerkev nie£ovo, • . ... ., Daj Današnji časi. so časi velik.;a pregreh, in vprav možje so prizadeti p»> gosto v teh grehih. Katoliški mož to. ve in bridko mu j^ pri srcu. Ob misli na te grehe mu udarja na uho božji klic: »Izmed vseh njegovih dragih ni nikogar, da bi ga tolažil«. (Žal. pes. 1, 2,), In beseda psa!-mistova mu doni v ušesih: »Prijatelji in najbližji moji se mi; sicer približajo, toda obstanejo« (iz strahu ali pa iz zaničevanja). »In ki so mi prav blizu, ostajajo daleč. Silo pa mi delajo, ki mi strežejo po življenju.« (Ps. 37„ 12.) Katoliški mož to ve; zato pa hoče tudi dati zadoščenje Bogu za grehe svoje in grehe drugih, zato hoče z dobrimi deli izprositi milosti in usmiljenja zakrknenim grešnikom, biti hoče pred vsem apostol za dobro stvar na tihem v svojem srcu. Prav zato daruje Bogu v spravo za grehe sveta in posebej v zadoščenje za krivice, ki se godijo božjemu Srcu Jezusovemu, vsak dan vsa sv o j a dela, trpljenje in mi o -lit v.e. Prav gotovo moli pogosto in s premislekom ono pomenljivo molitvico: »P r e s v. e -to Srce Jezusovo, po rokah preblažene Device Marije Ti darujem molitve, dela in trpljenje današnjega dne T e b i v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v zakramentu p r e s v e -t e g a R. T. in s, Teboj vred Bogu Očetu v vse tiste namene, v k a -tere se mu Ti sam vsak dan daruješ na naših oltarjih.« Vzgoja otrok v krščanski družini. (Piše župnik Jos. Vole.) 2, Kako varovati razuzdanosti otroke v šolskih letih, (Dalje.) Zdaj, ko smo našteli poglavitne vna-nje nevarnosti za otroško sramežljivost v dobi, ko jame otrok zahajati v svet, pa poglejmo še znotraj hiše, če ni tudi tam kaka spotika za otroško nedolžnost. Stavimo samo nekaj vprašanj. Kako pa ravnaš, ti mati, ko dojiš svoje male? Ali večji vse lahko vidijo. Ali pa, ko dete previjaš in oblačiš? Delaš vse to očitno? Znabiti jemljeta oče ia mati svoje otroke celo k sebi v postelj? — Pa-zita-li na otroke, kako se vedejo na svojih ležiščih? Jih navajata, da imajo roke kar moč zunaj odeje? Da je takoj mir, ko gredo spat? Da zjutraj ne poležavajo? Da ima vsak, kjer je le količkaj mogoče, svojo postelj? Da ni postelj premehka, pregorka? Da otroci ne posedajo s pre- križanimi nogami, z rokami v žepih? Da ne dobivajo preobile, preveč soljene, začinjene, dražljive hrane? Torej ne rib, ne rakov, ne preveč mesa, nič alkohola, ne premočne kave ali čaja. Kaj pa slike (podobe) pri vas doma po stenah, v albumih, v knjižnici, na škatlicah za užigalice, na čašah, .krožnikih, pipah, kvartah? So vse te podobe dostojne? In vaši pogovori vpričo otrok — na primer; o nezakonskih materah, o nezakonskih otrocih, o znanjih, ženitovanjih, porodih, prepirih in družinskih škandalih? Vesta vidva, oče in mati, kaj pomeni rek; »Peč posluša!« Morda celo oče sam kvanta vpričo otrok, mati jih pa uči zaljubljene pesmi? Ali pa se vsaj smejeta kakim grdobijam vpričo otrok? AJi kdaj zalezeta svojo deco, da slišita, kako vzklika in kaj se zgovarja, ko se čuti samo? Ali puščata otroke same zaprte doma, brez dela, male in večje skupaj? Morda tudi s tujimi otroki? — To so nekatera vprašanja, ki bodo morda zapekla globoko v srce marsikatero še dovolj vestno mater. Dobro bo to. Skrb in strah sta zmeraj varna, varnost je zmeraj nevarna. Toda še nismo v kraju z otroki teh let! Ko pride mladina v to dobo, da jame misliti in razumevati, povpraševati in razsojati, rabi, kar tiče čistosti in nečistosti, tudi modrega pouka. Če tega ni, sama pažnja koristi le napol. Zgodaj — kakor smo že prej omenili, ko se je v otroku um že malo razjasnil, med prvim poukom mora biti tudi ta: čist moraš biti in sramežljiv! Toda otrok tega znabiti takrat še ne bo prav razumel. Pouk mora biti njegovim letom primeren. Povej mu osobito o priliki, ko se otrok tozadevno kaj spozabi, da ne sme nikoli samega sebe ali druge gledali nage, se ne nag valjati ali počepati ali kazati, kar bodi zakrito. Povej pa otroku zdaj tudi vzrok, zakaj ne. Kdor kaj takega stori nalašč, se Bogu hudo zameri, kajti Bog vse vidi in vse ve. Pa tudi angel varuh otroka vidi in je grdobije žalosten. Tudi ata in mama bi ne mogla rada imeti takega otroka, ki ima rad grde reči. Vsak dober človek pa ljubi čistega, sramežljivega otroka, ki ne mara nič grdega ne gledati ne poslušati ne misliti. Kako je Je-zušček v jaslicah lep, ker je lepo zakrit! Kako je Marija lepa na podobici, ker je bila sramežljiva! Kako je lep angelček varuh, ker je zmeraj čist! Kateri so čistega srca, so otroci božji, Bog jih posebno ljubi, toliko pouka bo morda za prvi leti razumevanja (6—7), zadostoval*. O nečisto- sti pa malemu otroku še ni nič omeniti. To bi vzbujalo v njem le radovednost. Ko se otrok malo potegne in pride šc več v stik z ljudmi, se mu mora tudi ta pouk razširiti. Ni zadosti, če ve samo to, da je nedostojno, ostudno, če kaj grdega počne sam s seboj ali z drugimi, če se o grdih rečeh (nagoti) pogovarja, če rad posluša grde pogovore ali kaj grdega rad gleda, misli in želi, ampak da je vse to tudi smrtni greh. To se mu mora zdaj zapičiti globoko v srce: prešiniti mora otroka pred tem grehom strah božji, sicer bo vse drugo prizadevanje za čisto otroško življenje le pljusk v vodo. En sam smrtni greh — to otroku dopovej — da je tolika nesreča za človeka, da bi bilo bolje, ko bi na bil prišel na svet. Njegov pravi dom potem niso več sveta nebesa-, ampak ognjena ječa v peklu; njegov oče ni več dobri Bog, ampak peklenska pošast; njegova duša ni več božja nevesta, ampak zavržena stvar, bolj grda ko vsak kuščar in vsaka kača. Ali kaj šele, če pride po takega od Boga zavrženega otroka smrt, nagla in brez spovedi, kakor se je že tudi zgodilo mnogokrat? V večnem ognju mora petem otrok trpeti, brez luči in polajšanja, in to vekomaj. Med samimi peklenskimi hudobami mora biti, vedno ločen od ata in mame, od bratcev in sestric, od vseh veselih ljudi, pa tudi ločen od dobrega angelčka-varuha in zlasti od ljubega Boga .., Otrokovo srce bo znabiti zadrh-telo v sveti grozi in bojazni, če mu dopoveš vse to ljubeznivo, skrbljivo in pretresljivo, A tak strah je svet, pa naj tudi na tisoče modernih vzgojevalcev trdi, da bo to otroku kaj v škodo — prazne mar-nje! Tudi nas ni nikogar ugonobil ta strah, varoval nas pa je, dvigal in krepil pa mnogokrat, četudi je bil pouk znabiti manj gorak, kot ga nasvetujemo mi, —-»Zato nikar nikoli nobene hudobije! Rajši umreti ko grešiti! Rajši vse pretrpeti ko v grdobijo privoliti! Sam Bog nam rad pomaga, da v greh ne privolimo. Če ti pride kdaj kaj grdega na misel, to še ni greh; greh bi pa bil — in še velik — ko bi take grde reči rad premišljeval. Zapodi torej grdo misel in reci: »Ne maram za to, če mi pride stokrat na misel!« in precej pokliči tudi ljubega Boga in devico Marijo na pomoč: »O Jezus, ljubim te — pomagaj mi! O Marija, prosi zame!« Zdaj naj pa pride grda misel ali želja, kolikorkrat še hoče: ne more ti škodovati. Ravno tako tudi stori, če kaj grdega zagledaš ali slišiš. Nikoli se ne smeš smejati grdim kvantačem! Velikonočno veselje. Drugam poglej, če ti pride pred oči kaj grdega! Še manj pa, da bi kaj grdega govoril in drugim pripovedoval ali celo storil in počenjal! Če te pa kdo nagovarja v grdo reč, o tem pa gotovo meni povej brez pomislekov in strahu. Le tako se najlažje in najgotovejše ubraniš zapeljivca (zapeljivke), vzljubiš krasoto čistosti, pošteno življenje, ohraniš mir srca, telo in dušo čisto,'« O matere, ta nauk je velevažen! Nič re rečemo preveč, če dostavimo: za srečo celega življenja vaših otrok je važen. Zato s.mo se ob njem nalašč malo dlje pomu-dili: vam v pouk in ravnilo, otrokom v blagor. — Ali koliko je mater in očetov, ki o vsem tem molče pred mladino ko mutci! Molče vsa najvažnejša in najnevarnejša leta! Pač, ozmerjajo že nesrečnega otroka z raznimi nečednimi priimki in primerami, če opazijo na njem znake in dejanja razuzdanosti in pohotnosti, toda kdo ga je doma kdaj kaj poučil o lepoti svete nedolžnosti in o potrebi svete čistosti? Ali je potem čudno, če dorastejo otroci že šolskim letom in so še po šolskem pouku tako neverjetno kosmate in grčave vesti, da mislijo: nič drugega ni greh kot kletev. Osobito pa jim ne vbiješ v glavo, da je pred Bogom greh vsaka nečistost, že tudi nečistost v mislih, ako je prostovoljna, pa naj širokovestni ljudje sodijo o tej reči, kakor jim drago. Prosimo vas torej, krščanske matere, ako opazite na svojih otrocih kakršnokoli razuzdanost, ne obkladajte jih v svojem gnevu z raznimi nečednimi priimki, ampak spominjajte jih rajši vsepričujočnosti božje, pa boste izre-dili drugače čiste otroke. Vzgojeslovec Forster, moder mož, parvi; »Kakor trepalnice branijo oko cestnega prahu, tako se nezavedno brani nesramnosti duša, ki je prepričana o pričujočnosti božji.«' Lejte, še luteran uči tako! (Dalje.) Zlate jagode. 10. »Božjo ljubezen dosežemo, če trdno sklenemo, vse za Boga delati in trpeti in se predvsem ogibati tega, kar bi mu utegnilo biti zoprno, in če ta sklep ob različnih prilikah, ki se za to nudijo, tudi zvesto izvršujemo. In da bomo to v važnejših stvareh bolje izpolnjevali, se moramo na to navaditi tudi v manj važnih, (Sv. Terezija.) Sv- Terezija je morala pri raznih urtanovah redovnih hiš, ki jih je zgradila, prenesti mnogo hudega nasprotovanja; vendar je to ni motilo, temveč si je celo čestitala, da more toliko trpeti. Vselej je vprašala izkušene osebe za svet, da ne bi ničesar storila proti pokorščini in si pred Bogom ne imela ničesar očitati. Kajti čeprav se je zelo goreče trudila, da bi ustanovila samostane, kjer bi redovnice služile Bogu, vendar je rekla, da bi rajši pustila tisoč samostanov, kakor da bi zakrivila in storila še tako majhno nepopolnost. Sv. Vincencij Pav. bi se bil lahko izognil premnogim ne majhnim sumnjam, očitkom in sramotenju, če bi se bil mogel le količkaj pregrešiti zoper preprostost in ljubezen; zdelo se mu je za malo, da bi kdaj kaj takega storil, in n i niti tedaj, ko je bil najhuje razžaljen, bilo na njem opaziti sledu nepotrpežljivosti, temveč je bil vsekdar zelo zelo krotak in popolnoma miren, Ko je nekoč cesarica Evdoksija zahtevala od sv. Krizostoma, naj krivover-cem nekaj ugodi, o čemer je sodil, da ne more dovoliti, ne da bi Cerkev izdal, se je uprl zahtevi cesarice. Vznevoljena nad njegovim obotavljanjem, mu zapreti po nekem višjem državnem uradniku s pregnanstvom in s smrtjo, če nje ukazu takoj ne bo pokoren. — Svetnik pa odgovori: »Pojdite in povejte cesarici, da se Krizo-stom le ene stvari boji, in to je greh!« Molimo! Podeli mi, o Gospod, milost, da se ne bom ničesar drugega bal nego greha, in uravnaj v meni ljubezen, da se zdržim vsega, kar ti ni všeč, da nikoli ničesar ne storim, razen zaradi tebe, in da bom želel trpeti, da ti pokažem svojo' ljubezen! 11. »Izvrsten način, kako se vaditi v ljubezni do našega Gospoda, je v tem, da se navadimo, živeti vedno v njegovi pričujočnosti. Za to so zelo primerni naslednji trije pripomočki: 1. Če moraš opraviti kako delo, misli si, kako je delal Gospod, ko je živel še kot človek na svetu, in potem delaj z istim namenom in na isti način ter s sklepom, da ga hočeš posnemati. 2. Spomni se pogosto, da te z nebes gleda in v obilni meri rosi nate svoje milosti. 3. Vera naj ti v vseh tistih ljudeh, ki ž njimi občuješ in ki jih drugače vidiš, kaže osebo Gospodovo, Če bomo tako ravnali, bomo vsa opravila laže in popolneje izvrševali, mnogih napak, n, pr. razburjenja, nepotrpežljivosti itd. se ognili, in vrhu tega si bomo, če služimo bližnjemu, prav toliko pri tem zaslužili, kakor če bi bili služili Gospodu samemu.« (Sv. Vin-cencij Pav.) Sv, Vincencij je natanko izpolnjeval svet, ki ga je dajal drugim. Nikoli ni ničesar začel ali sploh kakega dela opravil, ne da bi se bil prej zamislil v božjo navzočnost in se spomnil, kaj je Gospod rekel in storil. Odtod tudi njegovo vzpodbudno govorjenje: »Kristus je tako dejal, Kristus je tako ravnal,« Ko je bival pri Gandijevih, je častil v gospodarju Gospoda Jezusa, v njegovi soprogi prebl. Devico, v duhovnikih, ki jih je tamkaj videl, apostole, in v drugih osebah Gospodove učence, in je rekel, da mu je ta vaja zelo koristila. Neka pobožna Gospodova služabnica, ki je gojila željo, da bi neprenehoma mislila na Jezusa, se je navadila, da je gledala v oblastnikih (obrigkeitliche Perso-nen) Jezusa kot najvišjega gospoda, v duhovnikih Jezusa kot velikega duhovnika, v siromakih siromašnega Jezusa, v žalostnih trpečega Jezusa, v otrocih pa dete Jezusa, Vse ji je vzbujalo spomin na Jezusa, Kadar je gledala solnce, je govorila: Kristus je solnce pravičnosti! — Če je videla kje kako luč, je rekla: Kristus je luč sveta! — jagnje: Kristus je božje Jag-nje, ki odjemlje grehe sveta! — kruh: Kristus je živi kruh, ki je prišel z nebes! — knjigo: Kristus je knjiga izvoljenih! Molimo! O moj božji Zveličar, bodi vsekdar v mojem duhu po spominu na tvoje popolnosti, na tvoje skrivnosti in tvojo ljubezen! Bodi vsekdar v mojem srcu po svetih občutkih in po želji, da bi ti bil všeč! Daj mi, da bom govoril v tvojem jeziku in živel tvoje življenje! (Dalje prihodnjič.) Kako se možimo in ženimo ... Povest v pismih. — Spisal Pavel Perko. V. Draga prijateljica! Pri naši hiši je sedaj nekam žalostno, ker se Tinetova bolezen le noče obrniti na bolje. Bržkone bo jetika. Včeraj sem bila pri kamniškem Dereaniju, sem šla po zdravila. Rekla sem, da Tine upa, da ga bo tudi to pot pustilo, kot ga je ono zimo. Pa je rekel Dereani, da ta bolezen samo preneha in se malo oddahne, pri prvem večjem prehladu se pa ponovi in nadaljuje. Tinetu si tega z očetom ne upava povedati, ker Tine je zelo navezan na to, da bi živel in gospodaril pri hiši. Vendar, zdi se mi, da je zadnji čas že tudi on začel misliti na smrt, ker večkrat govori: Če bi pa le umrl, potem naredite tako in tako. On je bil vedno silno skrben za dom in bi hil res kdaj dober gospodar, kakor smo mislili. Sedaj pa ne vem, ali mu je namenjeno ali mu ni. Ko sem šla iz Kamnika, sem se oglasila na pošti. In — kdo je bil notri — Golarjev Martin! Povem Ti, da mi je bilo zelo neprijetno. Takoj mi je prišlo na misel: Naj' Bi-zjakova Tona to izve, pa bo takoj ogenj v strehi, češ: Nastavlja se mu, pa je rekla, da se ne bo! Zato sem se rajši bolj grdo držala, Martin pa ni hotel nič videti, da se grdo držim, in je takoj vprašal, kako je s Tinetom. Jaz sem rekla, da slabo in da ima Dereani malo upanja. »Ga pridem enkrat obiskat,« je rekel, »ker sva pri vojakih skupaj služila.« Jaz sem pa to stvar takoj na šaljivo obrnila in sem rekla: »Saj sedaj ne boš utegnil, ker boš moral vabiti na Bernotovo svatbo.« On pa: »Ne bo nič!« In je zamajal z dlanjo. Jaz sem pa vprašala: »Ali niso bili na Brdu in ali niso napravili pisma?« »So, ampak —.« In zopet je odmajal z dlanjo. A tako? — sem mislila. — Svatba bo, ampak Martin ne bo za tovariša. Hotela sem ga še vprašati, ali je sam odklonil, ali ga vabili niso. Pa me je zmotila poštarica, ki je bila pregledala pisma in je rekla, da za nas nič ni. Potem sem šla. — In zopet Ti moram povedati, Rezika, da je Martin v mojih očeh pridobil na veljavi. Prav veselo mi je bilo pri srcu, ko sem pomislila, da Martin ne bo za tovariša. Tega Ti pa ne vem povedati, ali sem bila vesela zato, ker Tona ne bo imela prilike, da bi motila Martina, ali pa zato, ker je Martin obljubil, da pride obiskat Tineta. Ne, tega zadnjega Vesela sem bila Martina, ko sem videla, da ima toliko samozavesti, da na svatbo ne bo šel; pa sem bila po drugi strani žalostna, ko sem vedela, da mu bom morala žalost storiti, kadar bo prišel. Ker vem, kaj bo vprašal, a jaz mu bom morala vendarle odgovoriti, da Mati milosti božje. nisem bila vesela; saf veš, da sem dala Toni besedo, da ji ne bom na poti. Sedaj pa, ko bo Tona zvedela, da je bil pri nas, bo pa rekla: Poglej jo hinavko! Tako sta se meni v srcu mešala veselje in žalost. je to nemogoče, dokler je količkaj upanja, da Tine ozdravi. Najbolje bi bilo, da bi Martin ne hodil k nam. Mislila sem po poti, da bi mu kar pisala, da naj ne hodi; pa bi bifo zopet grdo, ko bi mu prepovedovala obiskati Tineta, ki sta bila tovariša pri vojakih. Talco sera nazadnje pustila vse skupaj pri miru, češ: Naj se izteče, kakor se ve in zna! — Ko pridem domov, pa izvem novico, da se je Bernotova svatba — razdrla. To je pa prišlo tako, ker so drugi šuntali ženina, da je neumen, ako pusti, da Bernot dela ž njim kakor z otrokom. V nedeljo so ga pri Krvinu obdelovali, ko so pili pri mizi. Pri drugi mizi je pa sedel tisti Čuden iz Koraškega, ki ima mlin in žago na elektriko. In pa eno hčer ima, tisto Klaro, ki navzkriž gleda. To bi Čuden silno rad omožil in bi ji dal doto, kakršno bi kdo hotel. To nedeljo je bil nekoliko pijan in je poslušal fante, kako se menijo o Bernotu. Pa je pristopil in je udaril ob mizo in rekel: »Jaz pa vem za eno, ki bi šla s teboj tudi pod razdrto streho!« »No, in katera —?« »In vem za enega, ki je njen oče in ki bi ti popravil vse cimpranje in odštel dote ne dvajset, ampak sto tisoč.« »No, in kdo je ta?« je vprašal Lpjz. »To je ta, ki pred teboj stoji!« je odvrnil Čuden. »In tista je njegova hči Klara,« je pripomnil Krvina. »Bravo, bravo!« je zahreščalo po sobi. Potem je Krvina potegnil Čudna v sosedno izbo in mu je razložil, kako in kaj je med Lojzom in med Mico. Pa je prišel Čuden in je še enkrat udaril po mizi, rekoč: »Tisto, kar se je zavezalo, naj se pa razveže! Pred sodnijo naj se ceni in plača!« »In kdo bo tisti, ki bo plačal?« je napeljal Krvina. Čuden pa: »Tako, ti Krvina hočeš vedeti, kdo tisti, ki bo plačal? In ti fant, ki si ženin, hočeš tudi vedeti? In vi drugi tudi? Dobro, vam pa povem: Tisti, ki bo plačal, je Čuden iz Koraškega!« In tako se je naredilo. Oklici so se us'.~-vili, Bernot in Mica pa sta ostala na cedilu. Čudnova Klara bo pa dobila ženina, ki se mu sama niti ponujala ni. Ali ni to nekaj posebnega, da bo pri nas enkrat ena dobila ženina, ki se mu ni ponujala? Kaj Rezika, pri nas se gode čudne stvari? Sedaj me ima pa radovednost, kako jc s tisto Martinovo odklonitvijo. Kaj je hotel reči oni dan na pošti, ko je odmajal z roko'' Ali je hotel reči: Vabili so me, pa nisem sprejel —, ali pa je pomenilo: Bi bil, ampak svatbe ne bo ... Pa naj je že tako ali tako, to je gotovo, da Tona sedaj ne bo družica. In vendar se je. tako veselila svatbe! A motiš se, Rezika, ako misliš, da bo sedaj Tona mirovala. Bo že dobila potov in načinov, d^ se približa. — Take je treba poznati! In Tona je na tistih. Bom pazila na njo, da vidim, ali ji je res tako malo mar za Martina, kot je trdila onokrat. Kar bo novega, to Ti bom pa vse natanko popisala. Tvoja Katarina. „ Prepevajte!" Zbirko pesmi »Pojte!« poznate — vsaj po imenu. Morebiti jo tudi imate in iz nje pojete. Ali ste brali zadnjič v »Bogoljubu«, kako je v Kostrivnici? Fara ima le enega duhovnika. Naročili so pa »Pojte!« 150 izvodov, pojejo iz nje v cerkvi fantje in dekleta, možje in žene, in znajo že polovico vseh pesmi, ki jih je 190. Ko bi povsod tako, potem bi bil namen knjižice popolnoma dosežen. Zaenkrat je knjižica pošla, pa se bo kmalu spet dobila. Krščanski ljudje pa smejo peti ne samo nabožne pesmi, ampak tudi svetne, če so poštene in dostojne. Zato je medtem izšla druga zbirka pesmi, svetnih, narodnih in drugih bolj ali manj znanih, z naslovom »Prepevajte!« Zbirka obsega 170 pesmi. Povedati je treba, da ni bilo lahko spraviti skupaj toliko takih pesmi, ki se lahko dado vsakemu v roke. Treba je bilo veliko iskanja, zbiranja in izbira- nja. Kajti večina narodnih pesmi je ali pivskih ali »zaljubljenih«. Zaljubljenih uredništvo »Bogoljuba« ne sme izdajati, pivskih pa noče, ker je tega mnenja, da ljudje že dosti pijejo in ni treba, da bi se še s petjem vzpodbujali k gršemu pijančevanju. Kljub temu pa se je zbralo lepo število čednih pesmic, ki naj bi jih posebno naši fantje in dekleta pridno prepevali. Boga častiti, sebe pa pošteno zabavati, grde kvante z lepimi pesmimi izpodriniti, to je namen obeh zbirk. Kakor sta obe knjižici neznatni, sta vendar velikega pomena za vzgojo našega ljudstva. In kjer imajo kaj smisla za to, jih bodo v večjem številu naročili in pridno rabili. Po naših cerkvah, dvoranah, hišah, polju in logu naj odmeva pošteno petre, pa bodo mladi ljudje vse drugačni. Ne bo jih veselilo, kar je nizkega in grdega, marveč le kar je lepega in plemenitega. Knjižica »Prepevajte« je prav lično vezana. Če pa komu glede vnanje oblike ni kaj všeč, vedite, da je namen zbirke ta, da imate pred seboj besedilo, in sicer ne zato, da ga gledate, marveč da ga pojete. Namesto priporočanja, naj bo tukaj nekaj pcsmic iz zbirke ponatisnjenih; Tri rožice. Tam je vrtec ograjen, ograjen, oja! Z zlatim plotom obsajen, obsajen, oja! Ojaja, ojaja, obsajen, oja! Tam rastejo rožce tri, oja! Vse so rdeče kakor kri, kakor kri, oja! Ojaja, ojaja, kakor kri, oja! Prva rožca lilija, lilija, oja! Je Marija usmiljena, usmiljena, oja! Ojaja, ojaja, usmiljena, oja! Druga rožca gartroža, gartroža, oja, je Marija žalostna, žalostna, oja! Ojaja, ojaja, žalostna, oja! Tretja rožca rožmarin, rožmarin, oja! Jezus je Marijin sin, oja! Ojaja, ojaja, Marijin Sin, oja! Solnce čez hribček gre, Solnce čez hribček gre, luna pa za gore, zvezdice presvetle se potope. Solnce čez hribček gre, ptičice žvrgole, žarkov se vesele, k nebu lete. Solnce čez hribček gre, rožice se bude, v rosi se njih glave, krasno blišče, Solnce čez hribček gre, pesmi v nebo done; rajati tudi sme moje srce. Škrjanček poje, žvrgoli, škrjanček poje, žvrgoli, se bel'ga dneva veseli. Škrjanček, poje v beli dan, pozdravlja hrib in plan. Iz sna se naglo kmet zbudi, na polje njemu se mudi, modrina vedrega neba lepo se mu smehlja. Pastirček poje si na glas, ker je na pašo gnati čas, on poje Bogu tisoč hval, ki lepi dan je dal. Potoček lahno žubori, to žuborenje se glasi ko miloglasna pesmica, hvaleča Stvarnika, Zato, o človek, tudi ti Boga ne zabi hvaliti, ki modro je ustvaril svet, vse spravil v lepi red. Ena ptička mi poje. Ena ptička mi poje, po zraku leti. Pa zakaj bi ne pela, k' se j' dobro godi! Pa ne seje, ne zanje, pa dobro živi. Pa Boga nič ne žali lepo ga časti, Pojte, pojte ,,. Pojte, pojte drobne tič'ce, preženite vse meglič'ce, da bo s'jalo solnčece na moje drobno srčece. Tičice lepo pojejo, Bogu hvalo, čast dajejo za vse milost' in dari, ktere Stvarnik jim deli. Pesmi so razdeljene v šest oddelkov: 1, Veselje in žalost: 25, — 2, Fantovske in dekliške; 40. — Domoljubne; 29. _4. Lepota narave: 27. — 5. Razne; 26. — 6. Šaljive: 23.' Pri manj znanih pesmih je navedeno, kje se dobe note. Mnoge so znane. Nekaterih napev pa ni toliko znan, a je besedilo tako lepo in prijetno, da jih je zaradi njega vredno natisniti. Knjižica se dobi v Dobrodelni pisarni v Ljubljani in stane izvod 8 Din. Na deset izvodov eden za nameček. Pesmi M. Elizabete — odlikovane. Redka čast je doletela našo pesnico, M. Elizabeto. Poklonila je namreč oba zvezka svojih poezij »Iz moje celice« svetemu očetu in sedaj je prejela iz Vatikana pismeno zahvalo, ki jo vidite v ponatisu in ki se glasi v slovenskem prevodu: Častita mati! Sveti oče je z velikim veseljem sprejel otroškovdano poklonitev Vašega dela »Tihe celice cvetovi« in se Vam po meni zahvaljuje ter Va-s očetovsko blagoslavlja. To priliko porabim, da Vas zagotavljam čustev svojega iskrenega spoštovanja. Vaši Častitosti najvdanejši v Gospodu D. K. Gaspari. Čestitamo predvsem pesnici, ki ji mora biti blagoslov najvišjega Pastirja svete Cerkve v veliko veselje. Pa tudi mi vsi se lahko radujemo ž njo, da je prišla drobna knjižica slovenskih poezij v roke namestniku Kristusovemu. Saj do sedaj ni gotovo še noben slovenski poet poklonil cvetov svojega duha njemu, ki je oče otrok vseh narodov, vseh jezikov. In prav je, da je ravno ta pesniška zbirka prva našla pot v Vatikan, v žarišče katoliškega življenja. Saj so vse te pesnitve polne Boga, o skrivnostih svete vere govore, o sreči pripovedujejo, o oni blaženi sreči, ki poteka iz neusahljivih virov večne Resnica, iz studencev milosti, iz prevzvišenega zaklada svete Evharistije. V luči Kristusove ljubezni, vere in upanja Vanj so se razvili ti pesniški cvetovi zato je prav in primerno, da pridejo tudi v roke njemu, ki je Njegov vidni namestnik tu na zemlji. Obe zadnji knjigi naše pesnice »Cvetje na poti življenja« in »Tihe celice cvetovi« II. del se dobita v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Obe prav toplo priporočamo. Toliko slabega čtiva je razširjenega že tudi med našim ljudstvom; vse, kar zastruplja mlada srca, raste prosto in bohotno, prevodi tujih nizkotnih del se razpečavajo. Sezite vendar tudi po dovršeno lepi, na domačih tleh zrasli knjigi, ki vam v dneh studa nad podlostjo sodobnega življenja obrne pogled in srce tja, kjer še žive ideali, v kraljestvo lepega, ki je medel odsev one Lepote, za katero so ustvarjena naša srca! Knjiga je priznane pesniške vrednosti, pa vendar lahko umljiva tudi preprostim ljudem, Vsem takim, ki ljubijo Boga in cenijo vse, kar nas vodi k Njemu, nas navdušuje in razveseljuje na poti k večnemu cilju. Zato vsem še enkrat: Podpirajte dobro stvar in razširjajte lepo knjigo, sebi in drugim dušam v korist! Masna in molitvena zveza za izpreobrnitev daljnjega vzhoda. Red trapistov je ustanovil masno in molitveno zvezo na čast Mariji Brezmadežni za izpreobrnitev poganov na Kitajskem, Japonskem in po njima sosednjih pokrajinah. Od sv, očeta ima nalogo dvigniti ves katoliški svet k molitvi za uspeh misijonov v teh pokrajinah, In ker ima samostane po vseh delih sveta, je upati, da bo kolikor toliko uspelo. Organizacija, Vrhovni vodja zveze je generalni opat trapistov. Njeno središče je v opatiji Cistercij na Francoskem, vsi drugi samostani reda po vsem svetu pa so pokrajinska središča. Za Slovenijo je samostan v Rajhenburgu ob Savi. Pogoji za pristop. 1. Vpis v imenik udov pri ondotnem pokrajinskem središču, 2. Dotičnik daruje vsako leto eno sv. mašo ali jo da darovati po drugem, ali pa sprej- me v letu dvanajst sv. obhajil v namen zveze. Odpustki in pravice, A. Za vse vernike, ki pristopijo k tej zvezi: I. Popolni odpustek — pod navadnimi pogoji; 1. Ako pobožno molijo vsaj dvajset minut pred Najsvetejšim, svečano izpostavljenim, da bi se izprosila izpreobrni-tev zgoraj imenovanih poganov. 2. Sledeče dni: na Božič, na novega leta dan, na dan sv. Treh kraljev, na Veliko noč, na vnebohod in na Telovo; na praznik Brezm. spočetja, Marijinega rojstva, Mar. oznanjenja, na Svečnico in M ar, vnebovzetja; na god sv, Janeza Krst,, sv. Jožefa in na dan njegovega varstva, na godove 12 apostolov, sv. Franč. Ksav., sv. Benedikta, sv. Bernarda, sv. Dominika in sv. Frančiška Asiškega. 3. Vsak drug dan, ako sprejmejo sv, obhajilo v namen zveze. II. Odp. 7 let in 7 kvadragen, kadar , s skesanim srcem in v isti namen; 1. pobožno prisostvujejo daritvi svete maše, ali če so duhovniki, pri memento živih molijo; t 2. molijo v cerkvi kakega trapistov-skega samostana. B. Vsi duhovniki, ki so v zvezi ter opravijo vsaj eno sv, mašo v namen zveze, • imajo pravico; 1. blagoslavljati, z vsaj pametno pre-sumiranim dovoljenjem ordinarija kraja, kjer se dotičnik te pravice poslužuje; Zunaj Rima, s samim znamenjem križa, rožne vence, križce, sv. razpela, svetinjice in majhne kipe, na »apostolske« odpustke (kakor so našteti v »Acta Apost. N Sediš« dne 17. februarja 1922). 2. S samim znamenjem križa, druge * rožne vence, podobne Marijinim, na »križarske« odpustke. 3. Po predpisanem obredu pas sv. Jožefa. 4. Podeljevati, tudi z enim samim molitvenim obrazcem, škapulirje presv. Trojice, pasijonskega, karmelskega, brez- • madežnega spočetja in žalostne Matere božje. II. Osebno pravico privilegiranega oltarja štirikrat na teden, razen če že imajo podobno pravico. Prvi, ki se je v zvezo vpisal, je sam sv. oče, ki je obljubil maševati v ta namen ne samo enkrat na leto, ampak vsak mesec. Kdor se hoče dati vpisati ali pa želi natančnejših pojasnil, naj se obrne na samostan očetov trapistov v Rajhenburgu ob Savi. Kako je s Kitajska je narečja misijonska dežela. Šteje 400 milijonov ljudi, to je četrtino vsega človeštva. Vsa znamenja kažejo, da se pričenja tam doba velike žetve. Misijonarji pripovedujejo, da bi bilo možno zopet beležiti uspehe kot jih čitamo v zgodovini sv. Frančiška Ksaverija, ako si kat. Cerkev utrdi predvsem štiri postojanke: 1. Kat. šole; 2. veliko domače duhovščine in armado katehistov (domačih mis. pomočnikov); 3. kat. tisk in 4. kat. organizacije. — Samo nekaj splošnega o katol. š o -1 a h. Kitajska doživlja veliko probujo nacionalnega in kulturnega življenja. Stare tradicije, stari, včasih do smešnosti omejeni nacionalni nazori se rušijo, popravljajo in presna vi ja jo. Moderni duh prihaja v deželo, preosnova se vrši v znamenju osamosvojitve na vseh poljih. Anarhija, ki spremlja vedno take nagle preobrate, je popolnoma začasen pojav in bo po sodbi Kitajskim? vseh poročil izginila, ko se razmere izkristalizirajo v določeno smer. Nove ideje prihajajo v deželo, predvsem potom dijaštva, ki študira v inozemstvu in potom šol, ki jih ustanavljajo bodisi razne konfesije, bodisi država. Za katoličane je stališče jasno. Nove ideje, ki naj Kitajsko prenove, morajo biti katoliškega izvora ali vsaj ne smejo biti katoličanom neprijazne. Žal, da je v tem oziru že veliko zamujenega. Utegne se zgoditi kaj podobnega kot na Japonskem, kjer ima n. pr. učna knjiga za zgodovino na srednjih šolah odstavek o kat. veri, kjer se čitajo razne laži, n. pr. kako prodaja papež odpustke, kako papež služi cesarjem, kako se mora ubogi katoličan odpovedati svoji svobodni volji itd. To se podaja kot zlata resnica mladini (cf. Kath. Miss. 1921—22, str. 233). Zato je nujno, da se ves katoliški svet zavzame za to stvar. Na eni strani bo treba misliti na to, kako bo dijaštvo, ki bi imelo mnogo odličnih katoliških univerz in mnogo denarja za .štipendije. Ko bi se doseglo to, bi bil preprečen uvoz brezverske, liberalne, socialistične, kapitalistične in fra-masonske šare v te kraje, kjer ljudje sami ne morejo ločiti ponarejenega od pristnega. — Drugo vprašanje so šole v Kitajski sami. Mnogo so že storili katoličani za nižje šolstvo, dasi tudi ni bilo mogoče vsega. A kričeče pa je pomanjkanje srednjih in višjih šol vseh vrst. S temi šolami je mogoče spraviti čim največ katoličanov na vplivna mesta v upravi države in med inteligentnimi krogi sploh, s čimer bi odpadel predsodek, da je katoliška vera le »k večjemu za neuko maso«, kar pomeni na vzhodu mnogo. Pri poganskih obiskovalcih pa bi ostal neizbrisen vtis kat., profesorja, vesel spomin na kat, šolo in hvaležnosti ter občudovanje, česar je zmožen vsak pogan, obenem pa bi bili pravilno poučeni o katoliški veri, kar je sedaj, ko so šole pod nekatoliškimi in proti-katcliškimi vplivi, nemogoče. Poleg tega, da bi se na ta način število izpreobrnjenj zelo povečalo, bi tudi ugled katoličanstva zelo porastel, ker bi videli pogani v njem nositelja kulture. Kljub zmedenim razmeram, ki vladajo na Kitajskem, bi bilo to mogoče, ker imajo tujci še vedno dovolj zajamčeno varnost, Treba bi bilo le osobja, laičnega kot duhovškega, in denarja. Seveda treba dodati k temu še obilne in pa vztrajne molitve. Kakor se poroča, se bo letos vršil sestanek vseh kitajskih škofov, kjer pridejo vsa različna vprašanja na vrsto. Upamo, da bo baš ta sestanek pripomogel prav mnogo Judi v šolskem vprašanju do uspehov. Sv. stolica se prav živo zanima za daljnji vzhod sploh, posebej pa še za Kitajsko. Znano je, da so kitajski katoličani poslali papežu v dar oltar v kitajskem slogu. Sprejel ga je zelo radostno in ga dal postaviti v svojo privatno kapelo. Zelo pogosto mašuje pri njem, »da se vedno spominja svojih ljubih Kitajcev«, Ako nas vsa znamenja ne varajo, bodo prišli v doglednem času v poštev za misijoniziranje Kitajske tudi misijonarji in sestre iz vrst slovanskih narodov. Z gotovostjo se je nadejati, da bodo z odličnimi lastnostmi, ki dičijo slovanske narode sploh, mnogo pospešili delo. Vsekakor ne more nihče več ostati brezbrižen pri tako važni stvari. Gre za to, ali bo probujena Kitajska poganska, protestantska ali pa katoliška. Misijonska majniška pesem. Veseli ptički so zapeli v logu, zagostoleli ljubko v slavo Bogu, Zasinil je pomladni solnčni žar. spet šmarnice krasijo Tvoj oltar, premila majniška Kraljica! Ozri se, Mati, v ljudstvo svoje zbrano, v poljano živo, s cvetjem posejano; nad njo se spenja višnjevo nebo, iž nje molitve, vzdihi k Tebi vro: Usliši mile prošnje, Mati! Če pa obličje je veseloresno, če v maju mu je v srcu letos tesno, če mlade mu oči sicer žare, a v njih se solzni biseri blišče — oprosti pevcu, mila Mati , . . Čuj; vsepovsodi spomladansko petje! Glej: vsepovsodi spomladansko cvetje! Narava vsa dehti, slavi Boga, poganski človek pa ga ne pozna . . . O pošlji Luč mu, Morska zvezda! Mladina naša rože trga vneta in Tebi, Mati, kite, vence spleta. Pogančkom cvetke pravtako cveto, a kaj bi ž njimi, ubožci ne vedo. O daj, da kmalu Te poznajo! V obilo srcih še pomlad ni vsklila; še dalje zimska noč jih bode krila. Da vzide v srcih vseh pomladni dan, da vzljubi Te kristjan in vsak zemljan, izprosi, milostna Kraljica! A. Martinčič, MMMZ Naznanila. Marijinim dražbam -lavantin-r. k e škofije naznanjamo veselo novico," da je za škofijskega voditelja Marijinih družb imenovan od pre- KTi«^ D1 SUA SANTITA' k:...... CA CITAMii Mlv *os TA mož v Ljubljano. Prosim, mislite fantje in možje že zdaj na to in se pripravite, da pridete v takem številu v Ljubljano, da boste častno zastopali moški spol! Mari- .....'z: Pismo kardinala Gaspari-ja M, Elizabeti, (Glej str. 110.) svetlega gospoda škofa častiti gosp. stolni kanonik Franc Časi. Doslej edino la-vantinska škofija ni še imela škofijskega vodnika. S tem imeno|anjem bodo dobile Marijine družbe sedaj največje slovenske škofije nov razmah in razvitek. Zato to imenovanje z veseljem pozdravljamo. 2. Mladeniškega shoda na binkoštni ponedeljek, ki smo ga zadnji dve leti imeli s tako lepim uspehom, letos ne bo. To pa zaradi marijanskega kongresa dne 7. in 8, sept. Takrat pričakujemo veliko mladeničev in mari- janski kongres bo še prav posebno pozornost obračal ravno mladeniškim in moškim Marijinim družbam. Do takrat, če Bog da, bo tudi že gotova posebna knjižica za vas »Fantič, le gori vstan'!«, ki jo boste ob tisti priliki lahko kupili. Da se torej vidimo tiste dni v Ljubljani v kar največjem številu! 3. Preproste, a prav primerne in lepe svetinje za mladeniške in moške družbe se dobe pri Ničmanu v Ljubljani. Je kar igla z lično, vtisnjeno Marijino podobo, ki se zatakne v obleko. Stane ena 10 dinarjev, več skupaj so po 9 dinarjev. 4. »Vodilo Marijinih družb« naj si gotovo naroči vsaka Marijina družba, V njem imate precej natančno razložene vse glavne dolžnosti, delo in opravila Marijinih družb. Posebno delovanje odsekov je opisano nadrobno. Kolikor več bo te knjižice v družbi, toliko boljša bo družba. — Dobila se bo kmalu tudi »Pojte!« (II. izdaja) 12 dinarjev, »Prepevajte« stane 8 dinarjev. Nov vzor našim fantom. f Jožeiu Hočevar-ju v spomin. Napisal župnik Viktor Čadež. (Konec) Rajnega Jožeta obrt je Bog očitno blagoslavljal: kot izvrsten kovač je bil znan po celi okolici in še marsikje drugod in vse ga je cenilo kot takega; lahko bi si bil napravil lepo premoženje in pil v polnih požirkih iz čaše življenja. Pa se je odrekel celo vsaki opojni pijači — bil je več let popoln abstinent —; v.adil ni nikdar; v slabi druščini, na grešni veselici ali na plesišču bi ga bil zastonj iskal, Z denarjem si je raje »zbiral zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rja ne molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo«. (Mat. 6, 20.) Pesnikovo naročilo: »Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata« je njemu prešlo v kri in meso. Nihče ni praznih rok odšel od njega, kdor se je v stiski nanj obrnil; koli-krat pa je še nenaprošen kako kovaško delo izvršil zastonj! Če je bilo treba podpreti z denarjem kako dobro stvar, on gotovo ni izostal. Bodi med drugim omenjeno, da je poznavajoč korist katoliških rnisijonov tudi zanje daroval lepe vsote. Mnogo njegovih dobrih del se je zvedelo, še več pa jih je, ki so zapisana v knjigo življenja, ne da bi svet vedel o njih. Vse to ga mora v naših očeh močno povzdigniti. Lažje se je svetu odreči človeku, ki mu je svet trda mačeha, kakor človeku, ki se mu smeje solnce sreče in katerega je narava razkošno obdarila s svojimi darovi, kakor ravno našega Jožeta. To je tudi vzrok, zakaj angleški nabožni pisatelj v svoji knjigi »Vse za Jezusa« posebno občuduje svetnike in svetnice, ki so nekdaj sedeli na kraljevih prestolih, pa jih ves sijaj kraljevih dvorov ni omamil, tako da se njih imena bleste sedaj med imeni svetnikov. In Jožetova ponižnost! Če si enkrat imel opraviti ž njim, si vedel, da napuha njegovo srce ne pozna; kdor je imel srečo ž njim občevati, ga je moral vzlju- biti, tako prikupljiv in ljubezniv je bil vsled svoje ponižnosti. Prepira ni poznal; če je kdaj med društveniki nastalo kako nesporazumljenje, treba je bilo le njega, pa se je vse poravnalo. Resnično: »med prevzetneži so vedni .prepiri« (Preg, 13, 10); kjer je ponižnost, zgine prepir kakor sneg ob pomladnem solncu. Če bi kdo hotel Jožeta žaliti, bi ga bil gotovo tedaj, če bi ga v obraz hvalil. Le poglej njegovo sliko! Že po tej, četudi slabi — boljše ni bilo mogoče dobiti, kar je tudi značilno za njegovo ponižnost — lahko slutiš, cia je v njem vijolica ponižnosti pognala globoke korenine. Kaj pa čistost? Kdor bi hotel po zasluženju opisati Hočevarjevo ljubezen do svete čistosti, bi moral videti v njegovo srce. A to nam ni dano. Pa saj je človekovo zunanje življenje odsev notranjega. Po tem sklepajoč moramo reč!: Jože je oblačilo krstne nedolžnosti ponesel neomadeževano pred sodni stol božjega Sodnika. Tudi najbolj strupen jezik bi mu glede čistosti ne mogel ničesar očitati. Zamrl je v njem stari Adam z grešno poželjivostjo; zdelo se je, kakor da se ga ogenj mesene strasti sploh ni dotaknil. Živel je med ljudmi »nedolžnih rok in čistega srca« (Ps. 23, 4), kakor prikazen iz drugega sveta, v resnici angel v človeški podobi. Na očeh si mu lahko bral, kak mir in kaka zad.ovoljnost sta vladala v njegovem srcu: plačilo, katero prejemajo čiste duše od Boga že na tem svetu. To vam je v glavnih obrisih slika Jožeta Hočevarja. Naravno, da je takega mladeniča vse ljubilo in spoštovalo, in da sovražnika sploh ni imel, odtod pa tudi tem večja žalost ob njegovi tako zgodnji smrti. Ni dosegel visoke starosti, saj je umrl v najlepši moški dobi. »Zgodaj je končal, pa je spolnil veliko let, zakaj življenje brez madeža je velika starost« (Modr. 4); te besede Sv. Duha lahko po vsej pravici nanj, obrnemo. Seveda se ne,-hote človeku usiljuje vprašanje: Zakaj je modri Bog hotel, da je koščena roka smrti segla po enetra najboljših sinov naše domovine v času, ko smo stavili nanj še tolike upe. A zastonj bi iskali tukaj popolnega odgovora na to vprašanje; ne preostaja nam drugega kot v vsej vdanosti ponižno se ukloniti sklepom božje Previdnosti. Če bi pa skusili vsaj nekoliko dvigniti zagrinjalo potov božje Modrosti, se pač ne bomo motili,, ako rečemo o našem Jožetu to, kar pravi sv. Pavel v pismu Hebrejcem (1.1. pogl.); naštevajoč mnoge pravične stare zaveze poudarja o njih, da jih »svet ni bil vreden«. Tudi mi Jožeta nismo bili vredni, dasi smo ga vsi brez izjeme visoko cenili, zato nam ga je Bog vzel. Morda boš z glavo zmajeval, češ: pretirana hvala! Saj ni mogoče, da bi kdo. tako živel! Vendar tak dvom se more roditi le v srcu tistega, ki Hočevarja ni poznal. Kdor ga je poznal dodobra, bo mcral priznati, da je tukaj podana le pomanjkljiva slika njegovega kristalno-či- stega, kakor iz marmorja izklesanega, značaja. Kdor bi imel pomisleke o resničnosti tega opisa, pa bi se mogel pozneje na lastne oči prepričati, temu bi se godalo nekako tako, kakor se je godilo kraljici iz SaBe, ki je mnogo čula o modrosti. Salomonovi in njegovem bogastvu, pa je hotela sama videti, koliko je na tem, Prišla je k Salomonu in mu pred svojim odhodom priznala; »Nisem verjela, ko so mi pravili, dokler nisem sama prišla in skusila, da mi polovico ni bilo povedanega. Večja je tvoja modrost in tvoja dela. kakor sloves, ki sem ga slišala.« (III. Kralj. 10, 7.) Za ta svet je Jože dokončal. Njegovo truplo počiva ob vznožju kamniških planin na mekinjskem pokopališču prav blizu g. župnika Riharja, kakor da bi tudi po smrti ne mogla biti ločena dva, ki ju je v življenju družila tako srčna prijateljska vez in ki sta osnovala in izpeljala toliko načrtov. A kakor trdno upamo, sta njuni duši, rešeni telesnih spon, sedaj še tesneje združeni, ko v rajskem veselju uživata plačilo za prestane trude in boje. Dopisi. Dobova, 25. maree je zgodovinski dan za lepo dobovsko faro. Nad 30 mlade niče v je pristopilo v Marijino družbo ta dan. Kakor malokdaj, je bila, velika cerkev polna vernikov, ki so prisostovali prelepi pobožnosti. Med potrkavanjem zvonov in lepim petjem so korakali mladeniči iz kapelanije pred Mar rijin oltar, kjer so prisegli zvestobo nebeški Kraljici, V očesu marsikaterega Dobovčana je igrala solza veselja. V Beli cerkvi je bilo v novoustanovljeno mladeniško Marijino družbo sprejetih 29 f a n-*-o v. Pa upamo, da bo tem 29im sledilo v teku leta še 29 drugih, ki so tudi vredni, da jih sprejme Marija pod svojo zastavo. Zagorje pri Pilštanju. Božjepotno tridnevno češčenje na čast Materi božji »Zagorski« imenovanij Komo obhajali letos z večernicami praznika Vnebohoda Kristusovega dne 29. maja ter končali skupno romarsko pobožnost z večernicami v nedeljo, dne 1. junija. Preč. gg. misijonarji od sv, Jožefa pri Celju nain bodo pobožno češčenje vodili. Romarji staroslavne romarske cerkve in častilci milostipolne Matere božie, pobi- tima preko doline in planine pred prestol Jezusov in Marijin in prosimo, kar vsak potrebuje za dušo in telo! »Kdor mene najde, najde življenje,« pravi Marija, božja in naša Mati. Velika Lašče. Od 10. do 13. marca smo imeli duhovne vaje za fante tukajšnje župnije, .ki jih je vodil o. Ramšak. Kljub snežnim zametom so bili govori dobro obiskani; povprečna udeležba: 160, Zadnjih govorov in skupnega sv, obhajila pa so se udeležili do neznatnih izjem — vsi fantje. Tako je prav, fantje! Kadar se vam bodo zdeli sklepi duhovnih vaj pretežki, se spomnite, da bo končno zmagala poštenost. Z Ledin. Dne 30. marca se je poslovil od nas g. župnik Filip Marješič. Tista italijanska oblast, katere zastopniki pravijo, da smo vsi eno — Italijani in Slovenci — podi slovenske duhovnike preko meje. Osem le i je bival g. Marješič med nami. Bog mu plačaj njegov trud! Nauki njegovi niso padali samo na trdo ledino, marveč tudi na mehka Ha, Marijina družba mu je z Mar. vrtcem vred napravila primerno poslovilnico. / Po domovini. Imenovanje. Sv. oče Pij XI. je imenoval profesorja in kateheta na ženskem učiteljišču v Ljubljani, pesnika dr. Alojzija Merhar-ja (Silvin Sardenko) stolnim kanonikom v Ljubljani. Za pomožnega škofa v Dubrovniku je sveta stolica po želji sedanjega škofa dr. Mar-čeliča imenovala Vlaha B a r b i č a , kanonika ondotne stolne cerkve. f Prošt dr. Sebastijan Elbert. Dne 29. marca so v Novem mestu pokopali ondotnega prosta,, ki je umrl po daljšem bolehanju. Pokojni je bil rodom Bavarec, a se je tako uživel v slovenske razmere, da je bil kakor domačin. V Novo mesto je prišel pred 26. leti. Novo-mcščani so mu lahko hvaležni, kajti s svojo vplivno besedo je dosegel za mesto marsikatero ugodnost. Po svoji izredni gostoljubnosti se jc prikupil tudi političnim nasprotnikom. Naj mu sveti večna luč! f P. Kalist Medic. Ob 80 letnici svojega rojstva je umrl na Brezjah starosta frančiškanske province o. Kalist, d. svetnik in bivši upravitelj župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Umrli redovnik sv. "Frančiška je bil svoj čas poznata in odlična osebnost v Ljubljani. Vnet za čast in službo božjo, odločen, vesten in tudi postaven — je užival splošno spoštovanje in bil znan tudi kot dober pridigar in prijatelj lepega cerkvenega petja. Tudi sam je z vsem ognjem popeval, ko je imel slovesno sv. mašo. Predglasje s premljevanjem orgelj (f P. Angelik Hribar) je bila neka posebnost. N. p. v m.! Umrl je 5. aprila na Brezovici pri Ljilb-ijani župnik Fr. Č e š a r e k , star 58 let. Rešila ga je smrt dolge mučne bolezni. Životaril je zadnji čas le vsled umetne hranitve in bi! takorekoč mučenik. Na Brezovici je služboval 11 let. N. p. v m.! Smrtna kosa. Na Bučah (Štaj.) je umrl dne 16. marca župnik Jakob Kranjc, Pokojni je bil rojen v Št. Juriju o. j. ž. leta 1865. R. i. p.! Spremembe v lavantinski škofiji: Za nadzornika Marijinih družb je imenovan stolni kanonik Fr. Časi. — Župnika sta postala Fr. Toplak v Pišecah, in J. Rolan v Razborju. — Premeščeni so gg. kaplani: J. Kotnik iz Galicije v Selnico; Fr. Vavpotič iz Ormoža v Ma- renberg; Fr. Rampre iz Kamnice v Ormož; A. Rantaša iz Selnice v Turnfece, kjer je obolel Fr. Ostržf Duhovske spremembe v goriški nadško- fiji; Grilanc Josip,' župnik v Nemškem Rutu, je imenovan za župnika v Šmartnem; Arko Leopold, kaplan v Rihenbergu, za župnega upravitelja v Nemškem Rutu; Monkar Natal, kurat na Srpenici, za župn. upravitelja v Žab-nicah in bo oskrboval tudi svetišče na Sv. Višarjah; Zor Sava, vikar v Temnici, za kurata na Srpnici; pl. Posarelli, župni upravitelj na Otlici, za upravitelja v Škrbino ter bo so-upravljal tudi Lipo in Temnico; Gabrejna Fr., prvi kaplan v Hrenovicah, za župnega upravitelja na Otlici; Likar Josip za kaplana na Studencu. — Ker niso dobili državljanstva, so odšli: Žganjar Ignac, župnik na Premu; Marje-šič Filip, župnik na Ledinah, in P. Pij Zankar, župni upravitelj v Žabnicah. Lep zgled požrtvovalnosti so dali katoliški prebivalci v Subotici. Pred par leti so bili iz cerkve sv. Terezije neznani zločinci odnesli vse zlate in srebrne posode. Apostolski upravitelj L. Budanovič je pozval vernike, naj prostovoljno darujejo kaj zlata in srebra, da se napravijo nove sv. posode. Katoličani so nanesli toliko dragocenosti, da ima sedaj cerkev sv. Terezije krasne nove kelihe, ciborije in dragoceno pokaznico (monštranco), posuto z dragulji. Lepa starost. Na praznik sv. Jožefa je umrla v Loki pri Črnomlju vdova Marija Lilek, stara skoraj 102 leti. Pokojna je bila do zadnjega čilega duha, dobrega posluha in vida. Sušak — sedež senjskega škofa? »Katol. list« poroča, da se deluje na to, da bi mesto Sušak sprejelo v svojo sredo senjskega škofa. Senj baje nazaduje; v bodoče bo prenehala celo gimnazija, če ne bo več dijaštva, nego ga je zdaj. Sušak ima pa fevno cerkev; zato bi bila prva naloga, da se tam postavi dovolj lepo in primerno svetišče, preden je misliti na kake spremembe. Drugi so mnenja, naj se ondi ustanovi trsatska in sušaška župnija. Lahko pot bo imelo poitaljevanje slovenskih krajev po Goriškem in po Istri, če ne bo slovenskih duhovnikov. Kaže zelo slabo; kajti letos bosta posvečena v Gorici samo dva no-vomašnika: eden za goriško nadškofijo (Fr. Kodrič) in eden za tržaško-koprsko škofijo. —- Zadnje čase se čuje, da bo rimska vlada vendarle dala državljanstvo ostalim slovenskim in hrvatskim duhovnikom, ki so še tam nastavljeni, pa niso rojeni v Julijski Krajini. Veliko jih itak ni več. Goriška Mohorjeva družba je prejela potom goriškega nadškofijskega ordinariata od sv. stolice naprošene odpustke za svoje člane. Družba izda letos štiri knjige in na željo še molitvenik. Poštena srca. Po naročilu celovškega škofa so nedavno po vseh župnijah na Koroškem nabirali prispevke za stradajoče v Nemčiji. In uspeh: Po mnogih * čisto slovenskih župnijah so nabrali dokaj več nego po nemških. Tu se vidi, kje so dobra, krščanska srca, in kje je samo vpitje in videz. Društvo katoliških deklet v Belgradu se priporoča za knjige, igra, deklamacije in podobno blago. Kdor more utrpeti kaj takega, naj prinese ali pošlje v »dobrodelno pisarno« v Ljubljani. Dekleta, priskočite na pomoč svcjim tovarišicam, izpostavljenim vsem nevarnostim mestnega skvarjenega življenja! Posnemanja vredna proslava. Dekliška Marijina družba na Selih pri Kamniku je ob praznovanju svojega 20letnega jubileja zbrala 300 Din za odkup poganskega otroka, ki naj se krsti na ime Nežika. Prav toliko svoto so zbrale' tudi žene, ki so v Marijini družbi, za odkup in krst poganske deklice, katera se bo imenovala Anica. Za Dejanje sv. Detinstva Jezusovega je poslala ondotna župnija 130 Din. Marijina družba pri Sv. Marjeti niže Ptuja je nabrala za Misijonišče v Grobljah 660 dinarjev, za kar se ji prav prisrčno sd-hvaljujemo. Bog obilo plačaj! — Predstojni-šlvo Misijonišča. Po svetu. Za Kristusov spomenik je dovolil državn'5 zbor — pa ne pri nas — ampak v Braziliji 200 kontov (t. j. skoraj 2 milijona dinarjev). Postavili ga bodo na najvišjem hribu v deželi, ki se imenuje Korkovado. Kolikor bo še potrebno za skupne stroške, bodo pa darovali zasebniki. Blaženi Peter Kanizij, apostol Nemčije in pošpeševatelj Marijinih kongregacij, bo prištet najbrž že to leto med svetnike. IGO letni duhovnik. Blizu Turina živi v mali župniji duhovnik don Oreste Perogalli, ki je praznoval 22. febr. stoletnico rojstva. Mož je še vedno svežega duha in telesno zdrav. Ima tudi izvrsten spomin. Mnogo let je deloval v šoli kot učitelj. Papež Pij XI. je poslal starčku svojo sliko z lastnoročnim podpisom, Katol. društvo mož so ustanovili na Dunaju 23. marca. Vse slične organizacije so se združile v enotno fronto in osnovale društvo, ki je hkrati včlanjeno v »Ljudski zvezi«. Cilj te nove organizacije je izražen v geslu: »Ni-kakih kompromisov (pogajanj); katoliško prepričanje; skrb, da bo to, kar je katoliško, tudi prvovrstno!« Deset tisoč mož vseh slojev se je zbralo ta dan na Dunaju. Polni navdušenja so poslušali poslanca Kunšaka, P. Abel-a, kardinala Piffl-a in župnika Jungbauer-a. Temelj duhovskih poklicev. Nedavno je bil sprejet pri papežu dunajski ravnatelj Mo-ser, ki je poročal o delovanju Kanizijeve ustanove poudarjajoč, da je točasno podpiranih okrog 500 dijakov, kandidatov za duhovski stan. Sv. oče je naglašal, da je najvažnejša f Jože Hočevar, podlaga duhovskih poklicev krščanska družina. To treba torej okrepiti, v družine treba spraviti in vliti pravega krščanskega duha; zraven pa ne sme izostati molitev za milost dobrih in številnih duhovskih poklicev. Odlikovanje ameriške duhovščine. Dne 24. marca je papež Pij XI. imenoval za kardinala nadškofa G. Viljema Mundelein-a v Chicago, in nadškofa Jožefa Hayes-av New Yorku. Ob tej priliki je imel sv. oče lep nagovor. Med drugim je omenjal, kako se od vseh strani sveta obračajo trpeči in stiskani na poglavarja sv. Cerkve za pomoč. Za obla-žitev tolike bede se posebno odlikujejo ame-rške Združene države s svojimi katol. duhovniki in verniki. Ko je sveta stolica dvignila glas za pomoč stradajočim, so Združene države takoj otvorile veličasten križarski pohod usmiljenja, in to delo do danes ni prenehalo. V znak priznanja imenuje sv. oče dva ameriška prelata, ki se po svojih osebnih vrlinah posebno odlikujeta, za kardinala. Umrla je v Italiji (blizu mesta Lucca) mati belgrajskega apostolskega nuncija insgr. Pellegrinettija, stara 73 let. Zapustila je štiri sinove in štiri hčere. En sin je nadškof in nuncij, drugi je duhovnik, tretji profesor, četrti odvetnik. Misijonska razstava ob vatikanskem vrtu v Rimu bo obsegala 14 paviljonov. Delo urno napreduje. Razstava bo otvorjena meseca decembra ter bo na vpogled celo jubilejno {sveto) leto 1925. Rešena monštranca. I.ani na sveti večer jc pogorela cerkev brezmadežnega spočetja Marijinega v kraju Bronx {Sev. Amerika). Do-čim so verniki zunaj molili, so z nevarnostjo lastnega življenja skočili v razpaljene razvaline trije katoL duhovniki (J. Vikham, Alfred Govern in Fr. Eihiney) ter rešili jekleni ta-bernakelj z monStranco in Najsvetejšim iz ognja. Cerkev je popolnoma zgorela, samo en kot je ostal; v njem je bil kip sv. Jožefa, ki je bil nepokvarjen. Tudi uredniki! Lz Rima poročajo, da je kongregacija svetih obredov započela svetniški proces, ki se tiče dveh francoskih časnikarjev in pisateljev. Prvi se imenuje Filibert Vrand, ustanovitelj zavoda »Bonne Presse« (dober tisk); drugi pa Kami! Feron-Vrand, ustanovitelj katoliškega časopisa »La Croix« (Križ). Oba sta umrla že pred 20 leti. Zakaj ne s sveto Cerkvijo? Italijanska vlada je priznala vse cerkvene praznike, ne pa praznika sv. Jožefa in Vseh svetnikov. Vpeljala je pa pet državnih praznikov. Ustanoviteljica družbe dobrega Pastirja, sestra Evfrazija Marija Pelletier — blažena. V Rimu so dokončali svetniško razpravo, ki se tiče junaških čednosti S. Pelletier. Sv. oče se je pri tej priliki spominjal dobrotvor-nosti, ki jo izvršuje družba Dobrega Pastirja. V 282. samostanih deluje danes 9000 redovnic te družbe in oskrbuje okrog 60.000 padlih nesrečnih ženskih bitij. Okrog 800 razkelniških (pravoslavnih) župnij v Jugoslaviji je brez svečenikov. Država plača na leto preko 6 milijonov dinarjev za pravoslavne bogoslovnice, a mnogo kandidatov gre po dovršenih naukih v učiteljsko službo. Tako se v Prizrenu niti en bogoslovec ni dal posvetiti za svečenika. Iz cetinjske bogoslovnice od 1. 1906 pa do danes ni izšel noben svečenik. Minister Janič, ki je sam pravoslavni svečenik, je izdal ukaz, da se bogo-slovci (srbski), ki so dokončali nauke, ne smejo sprejemati v državno službo. Katoliški nadškof Cieplsk, ki ga je bila ruska strahovlada obsodila na 10 let ječe, je vsled pritiska in posredovanja od raznih strani izpuščen na prosto. Vendar pa mu je bivanje na ruskem ozemlju preprečeno. Za mašnika bo posvečen meseca majnika "bivši saški prestolonaslednik kraljevič Jurij. Misijoni za nekatoličane. V Londonu prirejata sloveča pridigarja dr. H. Vaughan in dr. J. Arendzen misijone za Vse, ki so blage volje, pa se žele seznaniti z resnicami katoliške Cerkve. Razposlala sta silno veliko pozivov protestantom in drugovercem. Med drugim pravita v tem oklicu: »Vera, ki more zadovoljiti može kakor so maršal Foch, Lapparent, kardinal Mercier, Pasteur, Tomaž Akvinski, se more brez težave zagovarjati in gotovo ni tako strašilo, za kakršno je imajo njeni nasprotniki. Pridite torej, da čujete, kaj uči katoliška Cerkev. Poučite se o nji, pa boste spoznali, zakaj edina katol. Cerkev med vsemi krščanskimi družbami na Angleškem, ne toži, da ima prazne klopi. Vera, ki je pritegnila v svoje okrilje odlične može, kakor so G. Chester-ten, lord Brampton, Coppe, Bourget, Neivman, Manning, Benson, pa potomci Dickensa, Scotta in Tackerey-a, je vredna, da jo proučite.« Dve novi cerkvi zidajo v Parizu. Posvečeni bosta blaženi Tereziki od Malega Jezusa. Anglija se vrača v katoliško Cerkev. V zadnjih sedmih letih se je vrnilo v katoliško cerkev na Angleškem 74.160 oseb. Po najnovejšem štetju je katoličanov v Vel. Britaniji 2,580.000. Pred 75 leti je bila Anglija še misijonska dežela pod upravo »Propagande«; danes ima 6 nadškofov (s Škotsko vred), 12 škofov in več pomožnih škofov, 4536 duhovnikov. Angleški katoličani so se 19. februarja v precejšnjem številu odpeljali na romanje v Sv. deželo. Vodi jih kardinal Bourne, ki je bil pred nekaj leti v Ljubljani. Rusko-katoliška cerkev v Pragi. Zadnje dni decembra 1923 je začel izvrševati v cerkvi sv. Križa v Pragi Rus o. Gleb Verhovski službo božjo v obredu sv. Janeza Zlatousta. Tega so posebno veseli ruski katoličani, ki prebivajo v Pragi, in pa prijatelj zedinjenja obeh cerkva. Cerkvena oblačila, oltarji in druge priprave so narejene po starih vzorcih liturgičnih ruskih predmetov. Oče Verhovski je bil po poklicu slikar; zapustil je čopič in paleto in vstopil v duhovsko semenišče. Študiral je tudi na innsbrtiški univerzi. Ameriški polkovnik E, S, Furmans, izvrsten voditelj katoliške mladine, je sprejet v samostan Sv. Trojice v Alabami. Postal bo duhovnik, nakar se bo posvetil misijonstvu. Dobre knjige. Pasijonski molitvenik. Sestavil Viktor Kopatin, duhovnik Družbe Jezusove. — Izdala ia založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah, 1923. Dobi se v prodajlni K. T. D. (Ničman) za ceno Din 20. Iz naslova samega ni takoj razvidno, kakšno vsebino ima ta lepa knjižica. Dobro bi bilo, če bi bil dostavljen podnaslov: »Knjižica za premišljevalno molite v.« Podlago kratkim premišljevanjem, ki jih je 51, je vzel g. pisatelj iz trpljenja Kristusovega. Misel, podati vsem Slovencem — tudi manj izobraženim — tiskan pomoček za premišljevalno molitev, je prav srečna. Ime avtorjevo pa priča in jamči, da je knjižica vsebinsko in stvarno prav dobro zasnovana in namenu docela ustrezajoča. — Premišljevanje daje domišljiji sicer precej prostega poleta; vendar bi kazalo, da se sv. pismo nudi tako, kakršno je. Tako n. pr. je stavek na str. 83: »Jezus omahne vsled silnega udarca, se opoteče, in kri mu udari iz ust« — plod živega razmišljanja. Molitvenik v ožjem pomenu besede (od str. 212—283) obsega bolj važne molitve in pobožnostne vaje. Izbrane so primerno in vseskozi z ozirom na trpečega Zveličarja in na žalostno Mater božjo. Želeti bi bilo, da bi bili obredi Velikega tedna malo bolj obširno razloženi. Kar se tiče tiska, naj bi se v morebitnem ponatisu vse, kar služi zgolj razlagi, stavilo z drugačnimi črkami. Knjižico najtopleje priporočamo. Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom. Prevedel prelat Andrej Ka 1 a n. — Kdo ni že slišal o krasni knjigi Toipaža Kempčana »Hoja za Kristusom«? Pred 500 leti je prvič zagledala beli dan. Od takrat pa do danes je bila tisoč in tisočkrat na novo tiskana malo ne v vseh jezikih sveta. Tudi med Slovenci je ta knjiga že davno znana. Ko so bile knjige na Slovenskem še zelo redke, že takrat so naši predniki prebirali knjigo »Hoja za Kristusom«. Izšlo je v slovenskem jeziku že mnogo izdaj, ki so se hitro razprodale. Izdaja, ki jo danes priporočamo, se odlikuje po priročni žepni obliki in nizki ceni; v celo platno vezana velja Din 24, s poštnino Din 26. Bogo-Ijubna duša, ki želi hoditi po stopnjicah Kristusovih, naj si to knjigo omisli in jo pridno Prebira. Čim večkrat jo bo bral, tem več globokih, lepih misli, bo našel v njej in tem rajše 1° bo znova čital. Lično vezana se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Nove skladbe. V zalogi Jugoslovanske '"jigarne so izšle štiri Marijine pesmi, katere ja zložil J. Deschermeier. Hvala Bogu, imamo zopet novo zbirko lepih Marijinih spevov, katerih moramo biti srčno veseli. To so skladbe, ki so privrele iz srca, ter tudi vro v srce in dušo. V njih ni najti nepotrebnih in trdih težkoč, vse je kakor ovito v mehko blažilno pobožno Marijino glasbo. Pevski zbori, širite s temi lepimi izbranimi spevi čast in slavo Marijino! — Organist Lovro Hafner. Šmarnice 1924. »Na Sv. Goro«. Spisal dr. Miroslav Brumat. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Vsebina je zelo mnogo-stranska in zanimiva, to pričajo že privlačni naslovi, n. pr.: Turške grozote, Marija in pa-stirica, Škodljivci in sovražniki Sv. Gore, Razvoj svetogorskega svetišča, Svetogorska čudo-dclnica, Kronanje, Svetogorska božja pot zatrta, Božja pot slovesno zopet otvorjena, Marija beži pred bojnim viharjem, Marija begunka v Ljubljani, Marija se vrne v Gorico itd. Naročila sprejema Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Iz prejšnjih let so na razpolago še sledeče šmarnice: Dr. Jožef Jerše, Lavretanske šmarnice, 30 Din; Val. Bernik, Marija in sveta maša, 20 Din; Šmarnice arskega župnika, 20 Din; dr. J. Jerše, Znamenje na nebu, 30 Din. KRŠČANSKA UMETNOST. Sliki Jezusovega in Marijinega Srca, lepo vezeni, izdeluje tovarna pletenin Kune in Kompanija v nekdanji cukrarni v Ljubljani. Sliki sta na ogled izpostavljeni in naprodaj pri Ničmanu. Je to nekaj novega, izvirnega, česar dcslej nismo poznali. Služilo bi lahko za okras v stanovanjih vernih družin. Morda si o priliki pri Ničmanu pogledate in če Vam ugaja, tudi kupite. Vsekakor je hvale vredno, da je tovarna poleg drugih svojih izdelkov začela izdelovati Judi nabožne predmete, gojiti versko umetnost. »Bogoljub« ji želi pri tem najboljšega uspeha. Za veliki zvon v Sarajevem so darovali (do 31. marca): Fran Vidmar, župnik pri sv. Trojici v Tržišču, Din 10; Županstvo občine Ambrus, Din 100; Kmečka hranilnica in posojilnica v Kamnici pri Mariboru, Din 25; Hranilnica in posojilnica v Vurbergu, Din 10; Gradbeno podjetje Tonnies v Ljubljani, Din 200; Vojna vdova A. P., 5 K v srebru, Din 25; dve neimenovani a Din 10, Din 20; Leopoldina Povše, Din 25; Amalija Stravbar, Novo mesto, Din 100; neimenovana s Koroške, 15 lir, Din 51'75; Tiskovni odsek dekliške Marijine družbe v Šenčurju pri Kranju, Din 160. — Prosimo nadaljnih darov. Odpustki za mesec maj 1924. * 1. Četrtek, prvi v mesecu. Sv. Filip in Jakob. P. o.: a) udom br. sv, R. Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati brez velike težave, pa v farni cerkvi; b) udom družbe sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjenje sv. vere in po namenu sv. očeta, 2. Petek, prvi v mesecu. P. o.: a) vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jez, in molijo po namenu sv. očeta; b) udom br. presv. Srca Jez.; c) udom br. sv. R. Telesa kakor včeraj. 3. Sobota, prva v mesecu. Najdenje sv. Križa. P, o.: a) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko za-doste za njej storjena razžaljenja in molijo po namenu sv. očeta; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 4. Nedelja, prva v mesecu. Udom rožnovenške br. trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo pO namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. P. o.: a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom br. presv. Srca Jez. 5. Ponedeljek, Sv. Pij. P. o. br. presv. Srca Jez., če obiščejo bratovsko cerkev. 7. Sreda, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu in molijo po namenu sv. očeta. 8. Četrtek. Prikazanje sv. Mihaela. P. o.: udom br. za duše v vicah danes ali v osmini. 11, Nedelja, Varstvo sv. Jožefa. Pričetek Alojzijeve pobožnosti. Glej spodaj. — Kjer se danes (kakor n. pr. v ljubljanski škofiji) obhaja varstvo sv. Jožefa, dobe p. o.: a) udje družbe krščanskih družin; b) udje br. sv. Družine; c) udje škapulirske br. karmelske Matere božje; d) isti kakor 13. dan. 13, Torek. Sv, Peter Regalat. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi; kjer ni redovne. 17, Sobota. Sv, Paškal. P. o. istim, kakor 13. dan. 18, Nedelja, Sv. Feliks Kant, Pričetek pobožnosti na čast presv. Srcu Jez. danes ali v petek. — P. o, istim, kakor 13. dan. 19, Ponedeljek, Sv, Ivo, P. o. istim, kakor 13, dan. Tiska Jugoslovanska tiskarna. 20. Torek. Sv, Benardin. P. o. istim, kakor 13. dan. 23. Petek. Pričetek pobožnosti šestih petkov pred praznikom presv. Srca Jez. Glej spodaj. 24. Sobota. Marija pomočnica. P. o. udom br. naše ljube Gospe vedne pomoči. 25. Nedelja, zadnja v mesecu. Sv, Magdalena Paciška. P. o.: a) vsem, ki trikrat na te- ,den molijo sv. rožni venec; b) udom škapulirske br. karmelske Matere božje. 29. Četrtek, Vnebohod Gospodov. P. o.: a) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva; glej seznam odpustkov za Velikonoč v 4. številki »Bogoljuba«; b) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; c) udom rožnovenške br. v katerikoli cerkvi; d) udom Marijine družbe; e) udom škapulirske br. karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; f) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; g) udom družbe krščanskih družin; h. udom br. sv. Družine. — Tretjerednikom v. o. 30. Petek. Sv, Ferdinand. Kdor opravlja pred Binkoštmi ali v osmini praznika devet-dnevnico na čast Sv. Duhu za zedinjenje sv. Cerkve, dobi vsak dan odpustek 7 -let in 7 kvadragen, enkrat pa p. o. pod navadnimi pogoji. — P. o. istim, kakor 13. dan. 31. Sobota. Praznik naše ljube Gospe presv. Srca. Sv. Angela, P. o.: a) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca danes ali v osmini v bratovski cerkvi; b) istim, kakor I 13. dan. Mesečne pobožnosti, 1, Šmarnice, Kdor hodi k šmarnicam ali pa sam zase vsak dan kaj moli v čast Materi božji, dobi vsak dan 300 dni odpustka, enkrat v mesecu pa dobi : p. o. — 2. Kdor prejme po vrsti šest nedelj , ali šest petkov pred praznikom presv. Srca Jezusovega sv. obhajilo in moli po namenu sv. očeta v cerkvi, v kateri se ta praznik obhaja, I dobi vselej p. o. Prva izmed nedelj je 18. maja, I prvi izmed petkov 23. maja. — 3. Šestnedelj-J ska pobožnost na čast sv. Alojziju, Kdor šest, nedelj po vrsti prejme sv. obhajilo in kaj moli ali premišljuje ali drugače kaj dobrega stori, na čast sv. Alojziju, dobi vsako teh nedelj' p. o. Ko bi pa katero teh nedelj ne mogel iti k sv. obhajilu, bi moral pobožnosti iznova začeti, Najprimernejše je, s pobožnostjo pričeti 11. maja. — Glede spovedi pri 2. in 3. pobožnosti velja tole: kdor sv. obhajilo prejema skoro vsak dan, ni vezan na določen čas, kdaj mora iti k spovedi; drugi pa morajo v zadob-Ijenje odpustkov opraviti spoved vsaj vsakih 14 dni. Urejuje: Janez Ev. Kalafl-