J^u ritk is prt »mik«* Suodaj« HeUSsje. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAttODNE PODPORNE JEDNOTE Ur*4oiškt In uprtvnliki proatori: 8067 South LavndaU Ar«. Offto* of Publlcatioas 2667 Soath UwimUU A»«. Tolophono, RocktraU 4904 li»U je $6.00 BataN* M •t CktoMo. 1)11 Jumit I«. MU. U tka •afer U. *ct uf 0—1— of M*r«k I, »m. CHICAGO, ILL., PETEK, 13. SEPTEMBRA (SEPT. 13), 1940 SubacriptloD ffl.OO Yoorly 9TEV.—NUMBER 180 AccepUnoo for »»ilinf at »podel r«to of po«Ugo prorldod for —ctlon 1108, Act of Oct. », lftn. outhorlitd on^ttn^U^mS. ITALIJANSKE ■prodirajo roti egiptu ftke med prvimi oddelki se pričele severna irska bombardirana HM 13. sept. — Italijanski Ena Egipt prihaja. Faši-militaristična oblast je ila pričetek operacij, toda rfrobnosti niso bile odkrite. KAIRO, EGIPT, 18. sept. — tpnttki dvoboj ob meji Libije Egipta se je že vnel, ko ao se jljanske čete približale egipt-fci veji. Angleži, ki so že dol-pričakovali italijansko ofen-fo proth Egiptu, so pripravki sa boj. Bitke med prvimi Meftj so se vršile v več krajih, objavljeno poročilo se glasi, je italijanska armada 250,-I koncentrirana ob meji in pritajena na invazijo.^ BELFAST, IRSKA, 13. aept. - Nemška letala ao danes vrgla rf bomb na severno Irako. Bornih zanetile požare in tri hiše igorele. Irski letalci ao se li v zrak in odpodili napa RAZTEGNITEV AN- n« konvenciji ^flfŠKO-AMERlŠKE KOOPERACIJE Voditelji JSKJ ne zaupajo voditeljem SSPZ! Waukegan, I1II., 11. sept. — Po čitanju zapisnikov poroča resolucijski odbor, da je odposlal pozdravne brzojavke sledečim javnim funkcijonarjem: predsedniku Združenih držav, governerju države Illinois ter zavarovalninskemu komisarju. Prične se debata o združenju | Laborit predlaga sklenitev pogodbe z Ameriko POMOČ PREMOGOVNI INDUSTRIJI London, 12. sept. — Sklenitev novega pakta med Veliko in o zadevni predloženi pogod-J Britanijo in Združenimi drža-bi. Tajnik združevalnega od-1 vami je bila predlagana v par-bora Janko N. Rogelj poda zgo- lamentu po iaboritu J. Griff ith-dovino združevalnega dela zad- su v teky debate o krizi, ki je njih let. Je mnenja, da pri SS- zajela angleško premogovno in-PZ najbrž niso posebno iskreni)dustrijo -kot posledica vojne. Griffith je dejal, da je Anglija izgubila skoro vsa tržišča za za pravilno združenje. Glavni tajnik Zbašnik izjavi za splošno javnost, da je prepričan, da vodstvo SSPZ ni v srcu za združenje. Nato v daljši razpravi primerja JSKJ s "SSPZ organizatorično, člansko in finančno. On je proti nekaterim določbam v predloženi pogodbi ; je za pravično združenje stoodstotno. svoj premog v kontinentalni Evropi. Amerika in Anglija naj -bi si delili premogovna tržišča v Južni Ameriki. "Velika Britanija je sklenila prijateljsko kupčijo z Ameriko glede izročitve rušilcev v zamo-no za pomorske in letalske baze na britskih otokih in posešči . nah ob zapadni hemisferi," je Debate se je udeležilo veliko rekel Griffiths. .."J^li zdaj ne število delegatov in delegatinj Ob8toja možnost glede sklenitve ter skoro ves glavni odbor. | pakta, da Amerika deli tržišča v Južni Ameriki z Berlin, 12. sept. — Angleški etalci so danes napadli z bom-li Berlin, Hamburg in Bre-nen, dočim je Nemčija poslala logočno letalsko silo v navale i London, da popolnoma parkirajo angleško industrijsko ganizacijo. Angleški letalci metali bombe na Berlin 92 inut, toda glavna tarča bom-srdiranja iz zraka sta / bila remen in Hamburg. Nacijski ■ogi so priznali, da so bombe, itere so vrgli angleški letalci, lorušile mnogo poslopij in to-'irn v obeh mestih. Na glavni del Berlina je tre- alo mnogo bomb. Nekaj jih i padlo na sloviti Tiergarten, lJvečji in najlepši berlinski i Ta je bil tarča bomb v toh prejšnjih navalih na glav-mento Nemčije. Park Tier-irten je v bližini Wilhelm-traHse, kjer so glavna vladna Mopja. Hitlerjeva uradna re-tidenca je le nekaj blokov proč ■d U-kh parka. Bombe so zane-ile mnogo požarov v Berlinu, tere pa so gasilci kmalu po-aili, in ubile ter ranile veliko kvilo civilistov^___ London, 12. sept. — Premier "inaton Churchill je v svojem javoru po radiu opozoril angle-j narod na možnost nacijske jflvazije Anglije, Dejal je, da ■ prihodnji teden morda naj* WJ kritičen v zgodovini Angli-Nem*ke ^te »e »MW"v »uh ob francoskem in norve-■«m obrežju. Napad bo mor-« uprizorjen tudi na Škotsko P Irako^HlilB ("Velika Britanija je priprav-na vse," je rekel premier. Kf"*m pred nekaj tedni izjavil Parlamentu, da bodo navali 4 Aftglijo v septembru trikrat «H -nego v avgustu, nisem ra-fun*1 1 brutalnimi felk^^H Sklenjeno, da se glasuje javno z dviganjem roke. Predlog, da je JSKJ za pravično združenje, je bil sprejet z ogromno večino. 'Glasov niso šteli. Proti so glasovali trije delegatje, nekaj je bilo pa nevtralnih. Za predlog, da se predložena pogodba odkloni, je glasovala konvencija soglasno. Po odmoru se je nadaljevala razprava okoli združenja, in sicer, če se se priobčujejo dopisi o tem predmetu v Novi Dobi ali ne. Sklenjeno, da- se preneha z dopisi o združenju v Novi Dobi do časa, ko bo odprta diskuzija Domače vesti . Oblaki Chicago. — Alojzija Sušnilt iz Frontenaca, Kans., in njena hči Helen 0'Shaughnessy iz Fo-rest Parka, III., sta 12, t. m. o-biskall gl. urad in uredništvo Prosvete. CikaAke vesti Chicago. — D\ v okrajni bolniin škodbami, ko ga je 21. avgusta udaril avtomobil, Andrew Med-vedič, star 66 let. Njegov naslov je bil 2288 W. 23. Plače. Doma je bil is Bizeijskega na in tu zapušča ženo. tte 10. t. m. je iftnlci umrl za po- koosevelt apeliral na delavce za'podporo Opozicija bi rada uničila delavske zakone VPPR AS AN JE ZASEGE INDUSTRIJ Štajerskem Pueblake veatl i t Pueblo, Colo. r- Pred dnevi je umrl John Kaafelc, star 29 let in rojen tu. Zapušča ženo, dva otroka, starše, dva brata in sestro. — V saporu^se nahaja 19-letni Raymond Tomsich zaradi ponarejenih čekov. ________________'Sk —- ]z Clevelanda Cleveland. — Dne 10. t. m. je na ulici za kapjo umrl 27-letni Anton Flek, rojen v Ameriki in živeč v Garretevillu, O. V Cleveland je prišel, da obišče zdrav nika, a našel je emrt. Ostavlja očeta in tri brate. za premog nami?" Griffiths je dejal, da je An glija izvozila 21,000,000 ton premoga letno v evropske države pred izbruhom vojne. Ta trgovina je bila izgubljena po kapitulaciji Francije pred Hitlerjem. Posledica je zapiranje premogovnikov v Angliji. Drugi govorniki, predstavniki okrožij, so poudarjali, da je samo.v distriktu Durhamu 19,-000 rudarjev izgubilo zaslužek, Na tisoče drugih je brez dela v Walesu in drugih pokrajinah. Vsi so pozivali vlado, naj takoj podvzame korake in poišče nova tržišča za angleški premog. Brezposelnost med rudarji stalno narašča in vlada mora nekaj Angleži imajo novo orožje "Fo.fornili.tki" povzročajo požare —----- ' — - i fiu iiai za prihodnjo konvencijo, izvzem-l^jtj za ub)aiiU5v položaja, ši, če bo gl. odbor povabljen na K, minigter d a v i d pogajanja za združenjeis kate- priznal, da so pri- rokol slovensko bratsko orga- upravičem> obenem pa je nizacijo, in v takem slučaju bo-|^ _ nmn_ do kolone Nove Dobe odprte vsem članom na razpravo. v .4 . Nadalje je sklenjeno, da boj novi gl. odbor obenem tudi bodoči združevalni odbor. Soglasno sklenjeno, da je za vse predstoječe zaključke v polni meri odgovorna celotna konvencija, ne pa samo glavni od- j bor. j«* napadi na prebivalce. Pred < ESJM^ilne bitke med naši- Na naglasil, da so potežkoče orne jene na premogovne okraje, kjer so producirali premog za izvoz. On je trdil, da Anglija prodjicira tudi v vojnem času več premoga kot katerakoli druga država na svetu. Produkcija na vsako osebo znaša pet ton; v deželah, ki so prišle pod dominacijo nacijske Nemčije, znaša manj, komaj tono na vsako osebo. Cez 80 odstotkov celotne produkcije premoga pora- popoldanski seji so prišla na vrsto poročila delegatov.] bijo angleške industrije. Po par kratkih poročilih je sprejeto, da naj delegatje spo-roče le važnejše reči; kar se pa tiče pravil, naj izroče tozadevnemu odboru. Nekateri delegatje priporočajo, naj se jednotino ime spremeni, drugi pa, da ostane po starem. Po teh poročilih je sledil odmor. •---- r LaFolletteobsodil kupčijo z Anglijo Propaganda za vstop Amerike v vojno Iiondon, 12. aept. — "Vulkanske vizitke," katere mečejo an gleški letalci na Nemčijo, tvo rijo edino tajno orožje, ki igra važno vlogo v vojni« katera traja že čez eno letoi Angleži priznavajo obstoj hi namon teh "vizitk," molče pa o detajlih. Britaka radiopostaja je dala priliko Nemcem, da oril orišejo učinkovitost teh koščkov papirja. "Vizitke" tvorita fosfor in bombaž in letala jih prevažajo v vlažnih zavojih, pravijo Nemci. Eno letalo lahko nosi četrt milijona teh "vizitk". Raztre-šene po zemlji se kmalu posuše in \pamejo. Zanetile so že mno> go požarov na kmetijah In municijskih tovarnah ter v gozdovih, v katerih se skrivajo nemški vojaki. Da so učinkovite, potrjujejo iremška poročila. Ta pravijo, da so zanetile mnogo požarov, iti so uničili kmet-ska poslopja, pridelke na polju in gozdove.- Mnogo oseb, ki so pobrale "vizitke", da Jih obdrže kot spominček, je dobilo hude opekline. Angleži zanikajo nemške trditve, da "vizitke" vsebujejo ne-varen strup, priznali pa so, da Waahlngton, D. C, 12. sept.— V prvem političnem govoru v svoji kampanji za tretji termin e predsednik Roosevelt apeliral na ameriške delavce, naj nudijo vso oporo njegovi administraciji, da bo ostala na krmi-u. Predsednik je govoril : na convenciji mednarodne bratovščine voznikov, šoferjev in po-magačev, ki ae vrši v VVashing-tonu.,' Njegov govor je bil po radiu ratširjen po vsej deželi. Roosevelt je udaril po oppzi clji in jo obdoliil, da hoče ustaviti napredek socialne in delavske sakonodaje,' poleg tega. pa bi rada uničila zakon minimalne mezde In maksimalnega de-lovnika in vse druge delavske zakone, katere je kongreg sprejel v zadnjih sedmih letih. On je zagovarjal načelo zasege pri vatnih industrij za obrambne namene. To načelo je potrebno izpolnilo konskripcije človeške sile in obveznega vojaškega vei banja. Roosevelt je opozoril poslu|alce na točko v platformi demokratske stranke, da amerl ške čete ne bodo poslane na tu ja bojišča; izjema bi bila le t slučaju napada. On se popolnoma strinja a to točko. Konvencija unije voznikov, katere predsednik je Daniel J. Tobln in je včlanjena v Amerl škl delavski federaciji, je pre sprejela resolucijo, da podpirs tretji Rooseveltov termin. 0-srednji, odbor demokratske stranke je izjavil, da bo kri stroške predsednikovega govora po radiu, toda Tobin je na znanili, da bo njegova organlza cija plačala r«£un. Roosevelt je v svojem govoru naglasil, "da so delavske unije v Ameriki svobodne in neodvisne. V drugih deželah, ki so prišle pod peto diktatorjev, so bile uničene.. Samo v svobodnih deželah še obstajajo svobodne delavske organizacije. Ameriška demokracija ni okrnjena in mi bomo skrbeli, da ostane. Vaša je ena izmed mednarodnih unij, ki se lahko ponaiajo i u-spehi. Pred sedmimi leti je imela samo 70,000 Članov, danes pa jih ima 600,000. Spominjate se Še časov, kot so nekateri smatrali delavske' organizacije za neameriške, ko so_ae delodajalci odločno upirali kolektivne Eksplozija v municijskih tovarnah 32 delavcev ubitih in 200 ranjenih Kenvll, N. J., 18. sept.—Eksplozija, ki se je včeraj popoldne pripetila v tukajšnji tovarni iercules Powder Co., je ubila 32 delavcev in ranila 200 drugih. 22 delavcev Se pogrešajo In mne. nje prevladuje, da so tudi ti Izgubili življenje. Ta je bila največja nesreča v zgodovini ameriške munlcljske industrije. Eksplozija je porušila tudi tovarno, federalne, državne In krajevne avtoritete ao takoj odredile pre skavo. Weygand prevzel težko nalogo Francoske kolonije se puntajo vareir strup, priznan^pa sou ... mu j(4nju re in spravi v žep. Nemci so že /UimUiikki spravi v prvih tednih vojne govorili, da posedujejo-, tajno orožje. To orožje Jim Je omogočilo 7avzet-je mogočne belgijske trdnjave I Kben Emael- v bližini Liega v maju tega leta. Kakšno Je to orožje, niso nikdar pojasnili. Nekateri domnevajo, da J* to I orožje "živčni plin," ki naredi ui Snoči je bil ples in lep pro-gram na *dru. Predvajana je »o nasi- M« kratkl1 apevo-dramska ski- ^ _ , l^ki in nemško "letalsko ca, godbene točke, ^^^''' TuAikev, v zameno pa Je % Mase nemških bombnikov drovca v kupletu ter rlka" dobila letalske In Wa*hlngton. D. C, 12. Senator Robert M-rfca Fotlette, progresivec iz VVisconsina, je v voj^«, nesposobne za odpor svojengi goVoru po radiu ožigo- ----- aai kupčijo z Veliko Britanijo,! • ki je dala slednji M>'ameriških Ame-pomor Kanada povečala produkcijo oroija ; nane nemških bombnikov | arovc« > -- - nKa u«»u... ^ ' * | ru' nMPadajo Anglijo. U>da! čikaškega pevskega zbora Fraft- ^ bate nM briUkih otokih in- ^^ n ........... ................ „ _ ^ '^Ici SO «e izkazali kot'ceU Prešeren. Avdijenc l>oslej so uspešno od-'ves program zelo dopadel ° . Mvale in merjen sem,; Frank 8. TaiKrhar. tiudi ^>odoče. Prav ta- --— • ■ prepričan, da se bo nem- - ' 1 M*** v korist ^ _ 6'r:„ ,M ------- r """ f Bil je čas, ko so delodajalci zal htevali od federulne in državnih vimi, naj pošljejo oboroženo silo proti delavcem, kadar so zaatav-kali, Tla izvojujejo zvišanje mezd in izboljšanje svojega |h>-ložaja. Najemali s tre i k* odpora proti Nemčiji in Italiji bolj prepričevalen kot pu so apeli Petainove vlafl* na koloniste, nsj Jf ostanejo lojalni In pojasnila, zakaj Je pod pisala premirje s sovražniki Francije. romunski za rotniki izpuščeni iz ječe Kralj Mihael naznanil amnestijo ANTONESCO SVARI GARDISTE Hukaretta. Rumunlja, 12. sept. — Kralj Mihael Je odredil izpustitev več članov Železne garde, fašistične organizacije, is zaporov, Jt katere so bili poslani na obtolbo, da so skovali zaroto proti življenju bivšega kralja Karola. Opazovalci vidijo v tej akciji nadaljnji dokaz, da hoče novi kralj pomiriti fašiste, ki so pognali njegovega očeta a prestola. , Med Izpuščenimi gardista je polkovnik - Precup. On je bil obsojen na dosmrtno ječo I. 1934, ko ga je sodišče spoznalo za krivega zarote proti življenju Karolovlh ministrov in nameravane ugrabitve monarha. Z nadaljnjim dekretom je Mihael pomllesiU- več študentov, ki so bili obsojeni v zapor lansko leto na obtošbo, da so nameravali umoriti sodnika, ki je predsedoval obra/vnavl, ki je rezultirala v obsodbi 80 študentov . H tretjim dekretom so bili po-miloščenl študentje, ki so bili obsojeni v zapor kot soudeleženci morilcev, ki so ustrelili predsednika univerie v Cluju, Sed-mograška. General Ion Antoneacu, mili-tarlstlčnl diktator, je Izjavil, da so se pokazali znaki anarhije v več krajih dežele In da jo bo zatrt s silo- Nekateri gardisti so vzeli oblast v svoje roke, da se maščujejo nad svojimi sovražniki. To ograša enotnost v vladnih vrstah. "Jaz sem vrnil svobodo ljudstvo," je rekel general. "Oni, ki zlorabljajo svobodo sa širjenje anarhije, bodo proglašeni za sovražnike ljudstva ln strogo kaznovani." Voditelji Železne garde so naznanili, da se bodo po vsej Ru-munijl vršile velike demonstracije jutri v spomin Corneliju Codreanaju, voditelju gardistov, ki ga Je |K)l(ciJa ustrelila I. 1938. General Gabrlel Martnescu, bivši načelnik rumunske policije, ki Je skušal pobegniti v Jugoslavijo, je bil prijet na meji In pripeljan v Bukarešto, kjer so ga odvedli v zapor. V: Reorganiziranje francoske države Uprave provinc dobe večjo oblast Vlchy, Francija, 12. sept. V smislu načrtov Petainove vlade glude reorganiziranje držav- l",., r,u l je naznanil, da kanadske vojni l iK*r; industrije operirajd s polno p« Produkcija orožja, munlclje izčrpala, kar Francoske bojne ladje Sovražnik je pri Gibraltarju ro. ►grom ne izgube v na- n* Anglijo,* Ceuta, Maroko, 12. nept -trite francoski rušilci in tri križar-| ■Čuv Murrhu , i je francoKki rus.K:. ». —. ^ N>mčlji in Iuliji." je 6+ Tr .reporUr 'HtoioodpM skezi ST-nator. "V^ kale/ Al rl. Senator je govoril v imenu odbora America First, glavni stan je v Chfcagu. več moaecev vodijo za- ' ^Urlala se je silno govorniki ameriške Intorveticije ^^^ v ^njih tednih. Ka-propagando, da morajo .ži^'Jnads Je doMla tudi 80,000 pušk žene države nuditi vsestransko Amwr||,€( § katerimi bo opre-pomoč Veliki Britaniji v borbi • -vojo arfnjuio.. Načelo pravice organiziranja in kolektivnega pogajanja Je priznano in zajamčeno. To nv>-ra ostati temelj odnošajev m«»d delavci in delodajalci za vedno " kb je bem L ranjen vče- ožino na Atlantik. Na vsehjjo zastave. An-topniške baterije niso! streljale, iz česar mnogi oklepa jo. da se bodo francoske bojne ladje pridružile britski moma rtei. _ _ . Angleški begunci v Novi Zelandiji Wellington, Nova Zelandija. katero Je j vihrale francoske zastave. P?-"-mško letalo, treMila na gleške ' v Dover ju, v katerem se C/^JlI. Padel je n« tla s ™ nadstropja jn AabU ** f^kodbe. ial senator. "Vse kaze. oa ho- * Mi h EJ« ^ *Zrlk. ikMII« .v.,J. jo hl.frI)o Ako n. bomo ... b^neov j« vf.r.J stno oblast, da \ni4q lahko na svoje lastno Iniciativo usmerjali pomito, ki bo najliolj odgovarjala položaju Spopad ob jugoslovanski meji Sest vojakov ubitih in mnogo ranjenih Itilolj, Jugoslavija. 12. sept.— Poročilo, ki ga Je objavil sinoči general Milan Nedič, jugoslovanski obrambni minister, u-redno isitrjuje krvave spopade med jugoslovanskimi četami In Albanskimi bsndltl. Minister }s pohvalil jtimlvo vojakov v bitkah z Albanci. Nedič je dejal, da Je bilo šest jugoMlovanskih vojakov ubitih in mnogo ranjenih v spopadih ob meji. Neuradna poročilu pravijo, da se Je .pripetilo že več krvavih bitk ln da Je število ubitih večje nego ga navaja naznanilo obrambnega minls-tra, , • , Magnat Ford..... podprl Willkieja Detrolt, Mlch , f2. sept,—Avt-ni magnat llenry Ford je vderaj izjavil, da bo podpiral Wendella Willkieja, republikanskega pred« sedniŠkega kandidata, v volilni kampanji. Dejal je, da on po-polnoma zaupa Wlllkleju in da bo storil, kar obljubuje, če is-voljen za predsednika. ...... , . _ __ L __ PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT * GLASILO IN LASTNINA SLOVBNSKB NANODNN PODPORNE JIMOT1 w ui mUUM br BMrfH Martin I »m aa Z4ruU»« 4rU»« (!«»•■ te j M IM, HM M *>l UU. II.M m fete; M < la Cloro I7A0 mi e«*o Uto. »17» i* p*» MC» JI ■ nUfrfr'1- r>Uf! far th« Unlu4 HU&« Cktac«) OmU* UM ChU«o »»4 CUam par |«r, forviga countrU- M M jra»r. ^ ^ C«m ««Ua«* |m« —Sok«pW 4uplMV ta ilsekov m m Tntaio. Eoko|»Ui liurar*« mMm (»rti«, po-ar««., pmmt iti ) M ta » »tatata. ta prltaAi) poAtaln«. ^^ ._ A4*«rtUla« rataa on a*ra«aai>L- Manoaartpta •mmbmO-«*ttana and unMilrttad artirlaa »Ul »4 ataoipad Naatav aa »aa, kar l»a »tik • -PR08VKTA MI7-M Sa. Lawa4aU An, Cfctee«, IIUMla Dptum v Upa Ju m primer (SavUnbar M, 1»M). po>« vtlnt m Matov« pumanl, ta vam Jp • Um tatumoca pobakta U> FMMvtta ta prav9otrel>na konskripcija, mora bitUudi ta. • : — Blufarje pri Nazaju bi radi vprašali: ali ste ameriški državljani? Ce ste, zakaj niste podpi-sali komunistične volilne peticije? Zakaj vlečete za nos siromašna delavce, da se podpisujejo na vaše peticije, sami pa straho|wtno stojite v (»zadju? Ako pn niste državljani, vsled česar s« ne morete podpisati na volilne listine in tudi nimate volilne pravic«'—čemu potem blufate naše ljudi s svojimi političnimi akcijami, do katerih kot nedržavljani nimate nobene pTAVtce? —_ Glasovi iz naselbin Razno s konvencije JSKJ Zbira stric Pegiar Delegat Masie ne dela dolgih govorov, pač pa kratke in jedrnate — in zraven tega ima pa to izredno pravico, da ii kar sam jemlje besedo,. Ti njegovi govori so pa vsi enakij namreč: "Predlagam, da se debata zaključi!" Karakteristično pri vsem tem je to, da se navadno na vseh naših konvencijah pojavi kdo, ki to službo zvesto vrši — in sicer brez posebne odškodnine. Pri Jerebu v gostilni je oni večer začasno organiziran metan pevski zbor zapel nekaj prav luštnih na čast polnočju. Razume se, da se v teh pesmih ni prezrlo lepote in čarobnosti naših žen in deklet ter junaštva in orjaške moči kranjskih starih korenin, ki obetajo odločiti zmago v sedanji svetovni vojni . Coughlinove eskapade župnik Čoughlin je bi I "pred kratkim razkrinkan kot aktiven sopotnik nemško-nacijsk«*ga Bunda. Čoughlin je pa tajil, da je v kakšni zveri z bundovcl; tajllje celo, da je antisemit. TTo se razume, da bo on tajil. Namen pri njem |>osvečuje sredstva—In laž je zanj malenkostno sredstvo. Naj "fathor" Čoughlin reč*4«r hoče, ameriški nariji ga ljubijo; oni že vedo, koli. ko je "father" vmicn za njih. Pred kratkim je rejHiblikanski kandidat Will-kie svečano izjavil, da ne mara ( oughlinovlli simpatij; on bi bil rad Izvoljen brez Coughlinove pomoči.- Willkie Je morda v tem oziru iskren—ml ne vemor^ampak Coughlinove pomoči s« ne bo otrese!. Čoughlin ima pristale med ameriškimi Italijani, Hrtrnr med katoliškimi Irci, Nemci In. 8k»vani—WUIkie se je pa obrnil, kakor poroča newyorškKVew I^eader, na (Dalje v tedni i koloni.) O pase tu slavnosti v Slfabanu Akron, O.—V tednu pred pro-. slavo narodnega dneva SNPJ je bilo v Prosveti z velikimi črkami zapisano: "Pojdite vsi, kdor more, na veliko proslavo SNPJ v Strabane, Pa." za Labor day. Pazno sem pregledal, če bo kako poročilo iz Barbertona glede transportacije (iz Akrona ni bilo pričakovati), a ni bilot nič. Razumljivo, ker OhijČani smo že prej imeli ohijski dan SNPJ na federacijski farmi v Cleve-landu, kjer je bila velika udeležba in tudi hišno. Zato so bili menda mnogi člani mnenja, da to za enkrat že zadostuje, drugič je bila pa daljava v Strabane-malo večja. Tako sem odšel sam na postajo zgodaj^ isjutraj 1. septembra in že sem se vozil po vijugasti cesti v hribe in doline, med manjšo in večjo hosto, farme pa so postajale bolj redke. Prešli imo večja in manjša mesta proti Pittsburghu, kamor sem dospel okrog poldne. Dobro uro sem se sprehajal po mestu, potem se pa zopet vrnil na postajo, kjer sem vprašal za tiket do Strabana. Pravi mi, da o tem mestu še ni slišal, nakar vprašam za Canonsburg, ker sem se spomnil, da Je Strabane njegovo predmestje. Se ne dobro uro vožnje in sem tam izstopil. V Canonsburgu sem zavil proti hribčku, kjer je precej visoko mestna bolnišnica in kjer mora gotovo biti dosti svežega zraka. Zdelo se mi je, da mora biti nekje tam tudi Slovenski dom društva Postojnske jame. Med pot jo sem srečal dva moška, čijih govorica se mi je ie od daleč zdela hrvatska. Vprašam ju, kje je Strabane in če vesta za Slovenski dom. "Tam doli je dosti Kranjcev, pa tudi Madžarov In Italijanov," mi eden odgovori in pokaže smer. Zahvalil sem se in odšel svojo pot. Cez malo časa zagledam večjo množico, ki so gledali igranje baseballa. Ustavil nem se in opazoval. Opn zil sem, jda avti in tudi pešci od hajajo piloti Slovenskemu domu, kjer je bilo glavno shajališče, na kar sem se tudi jaz tja podal. Dva policaja sta urejevala avt ni promet, ker ljudje so prišli !z mnogih krajev. Ze pred dvorano je bila večja množica, a ko sem vatopil, je bi-lo t ju d i tam vse polno. Kam bo>-mo'pa šli, Če nas pride še več? sem si mislil ob pogledu na po-setnike in prostor. Malo .nem se okrepčal in zopet odšel na prosto. OpAzil sem, da članstvo malih in večjih skupinah odhaja nck«»«!v i*nI strmi hribček, ka terega so nekateri imenoval "mali Triglav." to je v Dreni-kov park. Kako neki bi mogc biti tam |>ark, ko J* pa izgledalo da potok, ki teče naravnost tja še zmanjšuje prostor. Pa t ud drugač' ni izgledalo, da bi bi kakšen primeren prostor. A ko sem tja prllef, neni" spoznal, da sem se motil. Čeprav prostor ni bil preveč obširen, je vendar za dostoval za precejšnjo udeležim Pod drevesi so bile dolge mi u** pri katerih so imeli natakar ji doati posla. Tudi drugih sa detev j« bilo vec v parku, plesna dvorana pa ae mi je zdela bolj majhna. Vse to je zadostovalo s Slovenskim domom za to priredbo, posebno še, ker je bilo vreme prav lepo—enako kot ob času ohijskega dneva jednote. Precej bolj nerodno in tudi finančne Akode bi bilo ob deževnem vremenu, ki pa je ravno dan prej prenehalo. Izgleda torej, da pri SNPJ nismo taki kozli kot se nas skuša prikazati od nasprotne strani, ker nam je bilo letos še nebo naklonjeno pri glavnih priredbah SNPJ. Se si nisem dobro ogledal Dre-nikovega parka, ko me ogovori Jankovich iz Clevelanda, ki me je vpračal, če sem sam iz' Akrona. Odgovoril sem mu, da za-enkat še ne vem, a čez par ur sem mu pa povedal, da nas je okrog tucata Akrončanov. Kmalu nato sem opazil še več drugih Clevelandčanov, kot M. Medve-Ška, Terbižana, Petrovicha, Zor-kota, Ažmana, sestro Eršte in več drugih, saj jih je.bilo poleg privatnih avtov tudi en bus. Videl sem znance tudi iz drugih krajev, kot sestro Mihevc iz Sa-ema, Valentinčiča iz Middle-sexa, Juga iz Warrena in več drugih. Srečal sem se tudi z mojim prijateljem, ki je že več let iz Akrona. Vprašal sem ga med drugim, kako se počuti v novem zakonskem stanu. "O veš, Jože, vse bi še nekako bilo, le to me vjezi, ko včasih prinesem domov kakšen pajntčelc'ta kratkega,* a ga Urška že najde in skrije." je jotožil. "Ce ni hujših križev in težav v zakonu, potem se botn morda pa 6e jaz oženil," mu odgovorim. "Ja, &ur, le oženi *c. Oe pravo dobiš, boš bolj zadovo-jen kot pa, če si sam," Za tem sva prešla na pogovor o delu v okolici, o katerem sem pa že prej od drugih slišal, da je tam precej bolj povoljno kakor v drugih naselbinah. Tako smo se sprehajali in spet na novo srečali kakšnega znanca. Ko sva z Jankovichem staja pri "jaslih," kakor mi pravi, je dejal, da je prostora se za nekaj judi. Pritrdim mu in dostavim, da je pri nas v Akronu, in naj-brže je tako tudi, v Clevelandu, okrog pete ure popoldne največ ljudi na pikniku, ne vem pa, Če je tudi tukaj tako. Jankovich mi pojasni, da je-od Strabanča-nov slišal, da pride tukaj največ ljudi skupaj proti večeru, posebno pa mladine. Bomo videli, kdo je v pravem, odgovorim. Cas je hitro tekel naprej in vse je bilo veselo, Članstvo pa je še vedno prihajalo. Ko se je noč približala, se je uresničilo tudi napovedovanje Strabančanov; bilo je vsepolno ljudi v parku, v dvorani in zunaj na kegljiščih. Toliko članstva Strabančani menda le niso imeli v svoji sredi in težko je reči, kdaj jih bo zopet prišlo toliko skupaj. Prednost pri plesu je seveda imela mladina, ki je natlačHa plesišče in se vrtela kot za stavo ob zvokih z£ dovolj Ive godbe. Žvečenje bil tudi banket v dvorani s kratkim pa zanimivim programom. Navzočih je bilo več gl. odbornikov SNPJ, med njimi br, Cainkar in br. Vider. Cainkar' je v kratkem govoru na banketu omenil pomen proslave v zvezi z jednoto in obenem tudi, da je 2. septembra delavski dan, dan praznovanja delavcev, kot smo večinoma pri SNPJ. Tudi nekaj drugih je imelo kratke govore. Nastopila je mlada deklica (ne vem, Če je članica SNPJ ali ne) in izvrstno proizvajala akrobatski ples, za kar je žela velik aplavz. Nastopila je še ob koncu programa in zapela zadnje čase priljubljeno patriotično pes« m "(»od lil«»ss America." K petju je tudi nas pozvala. Za dobro razpoloženje na banketu imajo veliko zaslugo tudi tamkajšnje kuharice, ki znajo res "čikne* 'in drugo tako pripraviti, da se ni bati, da bi si kdo zobe pokMrtil. (H v goeh, če bi fte vse ne imNo svojih parčkov, bi kar katero s seboj odpeljal.) Po banketu m* 4enfc«*vich vpraša, če imam ie prenočišče in omeni., da sta s partnerjem fte pre*krM>ena. Pojasnim mu, «1* ae nisem nikjer vpraša i jn če ga ne dobim, bom le) pa v me sto, aH pa prenočil v parku. Pravi mi, da mi v mesto ni treba hoditi, ker Strabančani skulajo vsem ustreči tudi s prenočiščem. 'Tojdiva vprašat kuharice, mogoče katera kaj več ve o tej zadevi," mi pravi. MI, kako sem ga raanetaval v otroških letih jx> komenski fari. Mogočfe, da je imel v zalogi le kaj drugega—škapulirje, svetinje, božje gajžlje, krucifikse itd. , Kakor vidim iz njegovih dveh Pozneje sva odšla do prve št a- j dopisov, on veliko,prerajža s svo-cije v domu, toda tam so nama jG bakso in bi ga upravičeno povedali, da ni več prostora. Med j jahko imenovali "večnega popot-tem pa je le ena svetovala, naj | nika." Potuje večinoma po kra- greva do Mirni Pavčič, ki je delala v kuhinji v ozadju dvorane. Odšla sva tja in Tone je govoril zame. "Je sicer že vse oddar^o, toda za enega se bo prostor že nekako dobil," je dejala sestra Pavčič. Vprašan sem bil, če nisem mogoče tisti Bolha iz Akrona, ki včasih kaj napiše v Prosveti. Poznam ga dobro, a sva si v sorodu samo po Adamu in Evi. Tako smo se spoznali in pogovarjali ie naprej. Začudil sem se, ko mf je mrs. Pavčič omenila, da ji je dobro znano Um okoli nadih krajev Oljske gore in drugih vaaeh v tisti,okolici Savinjske doline, ker je tam bivala. Na vse zadnje smo si bili pravi "loncmani." Oba sva bila veeela tega svidenja. "Tudi če bi moral« na 'flooru' ležati, bol lel z nami," mi je dejala. Zraven pa je druga pripomnila, da so tudi nji znani kraji okrog Žalca in PetrovČ, kamor so hodile s Kranjske hmelj obirat. "Kaj ne, da ste pri obiranju hmelja imele romantično življenje, posebno ob mesečnih nočeh," sem muhasto dejal. "O kaj še, lahko bi ga res imele, a smo bile mlade in plahe kot srne. Takrat le nismo poznale romance ljubezni toliko kot poznejetlco smo šle v svet ali ž§ bivale v tujini." . Bližala se je polnoč in prišel je od dela v točilnici br. Pavčič s par članicami iz Johnstowna, s katerimi smo se spoznali. Kmalu nato pa se odpeljemo na hrib v Pavčičev dom. Postregli so nam spet s pijačo in jedili, čeprav smo že imeli vsega dovolj. Pričeli smo se pogovarjati o tem in onem, tako tudi o pokojnem Antonu * Zidanšku, o . katerem sem slišal pohvalne izraze radi njegove"1iljtithK)sti in vesele narave. On je pač vedel, da uljud-nost in lepa beseda lepo mesto najdeta. Začelo se nam je bolj in bolj zdehati. "Ura je tri. Ali se bomo le nadalje pogovarjali ? Treba bo iti spat," je dejala sestra iz John8towna. Pogledal sem na uro in res je bilo že čez tri. "Ker si brat iz Akrona, boš šel pa z nama v sredino na postelji," je dejala druga iz Johns-towna. Lasje mi sicer niso pokonci vstali, toda nisem bil gotov, kje bom spal. "O ne, tisto pa že ne. 8em že enkrat v mla dosti imel nerodno preizkušnjo, ko sem moraUežatUmed dvema mladima," sem se izgovarjal. Zatem sta moji novi znanki odšli v svojo sobo, jaz pa na divan sam. Kmalu je ostalo vse tiho in zazibali smo se v sladko spa nje. (Koijijc prihodnjič.; JoNeph I rman, 53,5. Glas iz centralnega. Jllinoisa Mti Olive, I1L—V 174. Itev. Prosvete nam servira naš rojak in znanec Steve Fabjan prav Čudno godlo. Čuditi se je uredniku, da more prenesti tako neslano porcijo in mu ne privošči malo prikuhe. „ Naj prvo se je zaletel v mr. Gardna, kateremu ne doseže niti dva palca v znanju, kakor tudi jaz ne z mojo podeželsko izobrazbo. Kakor vidim, bi rad Štefan «erviral naročnikom prazne kolone,-ali jih pa misli sam črniti, ako bo urednik tako milostljiv. faz se poploTnoma stripjam z Gardnom, kar se tiče konskripcije; to je najboljša medicina oroti tej prokleti propagandi. Štefan je pa videti le vedno Franc Jožefovega kova soldat, to«la ne vem, če je bil kdaj; če bi bil, bi drugače govoril. Tudi neka dopisnica mu ni po volji, ker je nekoč opinala, kako k» bili dobre volje v l^montu. On dobro ve, da je to božja pot —kar se mene tiče, je lahko. Tuli on včasih preskoči plot in napiše za Amerikanskega Slovenca, katerega je naročnik, kar tudi •ii moj« I,riga. Ta list tudi k meni prihaja kot glasilo moji ženi in nI dolgo, ko sem v njem videl njegovo ime. Nekoč, ko je Štefan prišel k meni s rrano robo, mi je ponudil tudi starokrajski Domoljub, da jih, kjer ni dela, ne relifa in ne cesarskega delu. Zakaj ne pride k nam pogledat, ker sem zadnjo pedo naredil 11 iihtov. Majna kliče vsak večer na delo; sedaj imamo dva tedna dela, en teden počitka. Pred nekaj leti lem ga močno užalil z enako novico in ga bom gotovo tudi zdaj. Skoraj neverjetno se mi vidi, da bi po omenjenih krajih ne imeli relifa in WPA. Saj smo le vedno v Združenih državah in država Illinois gotovo ni izjema. Tudi atarpetn« penzija se plačuje, seveda ne povsem pravično. Tudi ta mu ne ugaja, ker le ni upravičen do nje, ker, kot pravi, je £e premlad. Zakaj pa ima že sedaj glavobol, če sploh ni do njo le upravičen? Jaz imam pa že približno ato .tednov nad odmerjeno starostjo in sem mu jih pripravljen odstopiti, če tako želi penzije. Meni pa ni treba hile ali pohištva prepisati vladi in ne dajati v najem. Imam pa vsaki dan priliko, da se priglasim za penzijo, katere mi pripade nekaj nad $25 na mesec. Torej treba je kaj vplačati, potem se pa sigurno tudi kaj dobi. Tako je, dragi Štefan! Veliko je omenil v svojem dopisu, ali vse bolj prazno, glavno je pa zamolčal, in to je, da je "biznisman." Pa brez zamere. Andrew Maren. Zapetno svidenje Pittaburgh, Pa. — Iz več krajev vidim dopise, samo v Pittsburghu smo malo preleni za pisanje, samo čitamo radi. To je moj prvi dopis in upam, da ne bo šel v koš. Članica društva 118 SNPJ sem že 28 let. V tem mestu je vse po starem. Kdor ima delo, še preveč dela, kdor ga nima, ga ne more dobiti brez prijatelja, tudi če bi ga hotel kupiti. Na 4. avgusta se obračam po kuhinji in pripravljam kosilo po starokrajsko,. ko potrkata na vrata moja prijateljica Pavla Glogovšek in njena hčerka z Blaina, O. Ona je bila tukaj par dni in smo obiskale njene prijateljice v Pittsburghu, Veroni in Millvalu. Hvala družini Slogar, ki nas je prišla iakat v Pittaburgh in nas odpeljala v Vero-no. Želim, da bi nas Pavla kmalu zopet obiskala. Ona je dobra dopisnikarica in želim, da bi se še kaj oglasila. Pred odhodom smo si obljubili, da se vidimo v Strabanu 1. septembra. In res smo obljubo izpolnili. V soboto grem k tajniktr Ježe tu Hrvatinu in ga vprašam, kam gre jutri. Odgovori, da v Strabane. Vprašam ga, če bi vzel tudi mene in moža; Seveda, kar pridite, je odgovoril. In tako je tudi bilo. Jože je vzel tudi soprogo in sina, hčerka pa je doma ostala v trgovini, Mi mu želimo dosti sreče v biznisu. V Strabane smo se srečno pripeljali. Tam smo si zopet segle v roko z mojo prijateljico Pavlo in z njenim možem ter hčerko. Vprašam, kje so čelplje, ki so mi jih obljubili. Pavla me popelje v drugo dobo in pravi: Na, tu jih imaš. Pogledam in vidim, da niso češplje, marveč "brtatfoni". Vseeno hvala, čeprav so bili "br-tafoni". Lepo smo se zabavali vse popoldne in sem videla, da ima dosti prijateljev. _Bila sem že v več krajih, toda takih kuharic še nisem videla kot so v Strabanu; so dobre, urne, postrežljive in prijazne. Spoznala sem se tudi z mr. Cain-karjem in z mr. Petrovichem iz Clevelanda. kakor tudi z Lojzom Flajsom iz Oakmonta, ki tudi dobita zlaga dopise. tako naprej, Strabančani! Kjer je sloga, tam je moč. Pozdrav vaem članom, prijateljem tir-prijateljicam. Margaret h Rolih. Obisk S kar ona Broughton. Pa. — že večkrat sem si želel, da bi obiakal Sha-ron. Ta ielja se mi je nedavnrf tudi izpolnila. Neko jutro prideta hči in trni ter mi pravita, Raj ----— se hitro napravimo, da gremo v bj se nanj naročH. Ali s to kup-'Sharon. Seveda ae nisem branil. i(Jo ni bilo nič, ker sem *e poza- (Dalje aa 1 straai.) j?TEK, 13.SEl^r i "Slovenec" kroji slovenščino Pisali o proračunu, medtem TT>T razlagal preračun. P0 Pieterin^ Ven*" Nemci proračunu der VoranschL" " .PrtviJ« nung. To sta gotovo ^ cu" se zdi predpona pro uC Jj* Slov^ je tudi proračun' Vr^l ^t ^ Sicer Je pa to stvar dogovora T.,h; mo za preračun, PQ3ebno če bo ugl * H da naSi profesorji slavistike odločil ^ 'T sledno odpravi pro- ali ne. Kar pr^ti* * pa ne moremo odločiti za hov ZZp T« mamo pomisleke preti temu msZT'}" 1 "Slovenec" sam ni dosleden.' ° Ko bo do zorelo preso na naših njivah UJ do naši profesorji po različnih pZfc v prestolnico slovenske akademije?/*f10 ^ umetnosti in po zasluženih počitnicahT? " rali spet misliti na preHve^naTg ^ ki je po zasipi številnih presvetnih W precej presvetljeno, samo zaradi S^Jg" drugemu!' " ^ ^ m Presili M naše učenjake, naj bi se takoj kJ tih pravopisa, da bi že ob noven, letu s presmcem dobili enotno slovenslro pisavoT kdo bo sprevidel, da je naša prtffija upravi na: z enotnimi predpisi smo uredili predmetni naših cestah, regulirali smo potoke s tem di smo jih ogradili s pretjem, da voda ne nanl preda na zelene travnike, odpravili «mo preko merno presjačenje, uredili smo domačo preduk cijo, preletarcem smo zagotovili varnost tu< v času brezposelnosti s prežno socialno politi ko, z bosanskimi prepregami smo olepšali m j a stanovanja, tako da je res vsakemu prijet no bivanje na tem malem slovenskem prestora na katerem prebiva tako prestodušno ljudstvi v popolni prestosti brez vsakih pretektorjev To ljudstvo je tudi dobro vzgojeno, ker inu prešte, ki ga vsako nedeljo s svojimi prepo vedmi navajajo h krepostnemu življenju. Toj< tako prozorno, da nobena prepaganda ne mori zakriti resnice. Skratka, vsepovsod je prenik nil nov duh, tudi med nale trgovce, ki po skle -ttilirPreč z oderuštvomT predajajmo poceni, di bo več ljudi hodilo v naše prodajalne, da bi vsakdo lahko kupil in da pe bo treba nikomui presiti! Po vsem tem je čas, da naši visoki akademi ki urede le naš jezik in da v posebnem preglasi preglasijo vsemu narodu enotna pravila za pi savo in izgovarjavo slovenskega jezika. Kito bi se ie danes temu pretivil, mora imeti pre tin v možganih. Preti njihovi volji mora pre dreti ta presvetni pregram in vsi bodo prešla* ljali može, ki nas bodo s svojo odločnostjo re lili prepasti v popolno anarhijo v na&m pis marstvu. < •__ Električno drevo Med najbolj čudna drevesa na svetu »padi gotovo električno drevo, ki gfe je dobiti pored koma v pragozdovih Srednje Indije. Lieti te ga drevesa so izredno občutljivi in tako nabit z elektriko, da dobiš električni udarec, ie jih dotakneš. Kako močni so ti naboji, je naj bolje razvidno od tega, da vplivajo Ae na da . Ijavo nad 200 m na magnetno iglo. Eleklriča naboji so v ostalem v raznih dnevnih različni, najmočnejši so opoldne najšibkeji okrog polnoči. V vlažnem vremenu jih ni. Zelo umljivo je, da se ptice tega d rev« izogibajo in da tudi žuželk i^so nikoli videli ■ njem. V nepalskih džunglah pa imajo drevo, k druga drevesa — požira. To je tako zvini ^ mal ali volneno drevo.- Semena tega dre^ prenalajo ptice na druga drevesa, obstanejo in pričnejo kliti. Iz kali se spu*c*» kakšna korenina navzdol in požene vejo, vzrase iz nje spet nova veja. Tako preplet** sajmalove veje počasi gostiteljsko drewv izsrkavajo in uničijo, dokler ne ostane na "J govem mestu lep sajmal z žareče belo, gM skorjo in čudno oblikovanim deblom. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 18. septembra 1920) Domače ve*H. Peta redna kbnvencija SSfl je bila končana 11. sept. . Delavske vesti. Predsednik vrgel zahteve rudarjev » novo mezdnega odseka. . ,igj Revolucij, v Italiji * je; stavka v Inozemstvo. nrYu.Uv.;- - - - . , Trstu je bila zadušena v V* , nun v iva v v----- Sovjetska Rusija. Poljsks šejjg> sto kvadratnih milj ruskega ^.'uko1 med Rusi in Poljaki se nadaljuje, pr* Vranglom na Krimu. U (Detje Is prre ksleas.) ^ ^ italijanske organizacije, (**{ falističnim vplivom, za Uhjana Ameriki pa atoji 'father C^1^ SLOVENSKA NARODA f^J* M«U -reje korteU. Ur JT | stvs la sa pi »psgsaše »»*l>e —' . ^ «jth Mte* aaj ee ee pett** L, .^sEPTEMBtU kovice ■starega kraja (L ftimorja krme je treba-prijaviti ^ avgusta. — Ministrs-■kmetijstvo je odredilo, da . vse seno, slamo in osta-&o,krmo, ki je določena " naznaniti posebnim fcnjevslnim pokrajinskim r Na Goriškem morajo ■rtej prijaviti prodajo pr-aprovizacijskemu odseku inske prehranjevalne »ek-I reparto approvigiona-della sezione provinciale ilimentszione) v ulici Mo-17 Naznaniti je treba ka-t 'količino, občino in kraj, ploga nahaja. Prijavo ■tanajULviti najkasneje v dneh avgusta. Kdor pa bi pozneje prodati krmo, mo-odajo naznaniti najmanj 10 preJ. Vso krmo bo namreč ,ila vojaška oblast za svo-Rbe. Mertina. prvi ivononlovec a, avgusta.—'Dne 27. ju-f umrl v Gorici Ivan Jler-upokojeni profesor, v ča-|vi starosti 89 let. Pokopali vGočah na Vipavskem v 30. julija in ga položili v to grobnico, kjer že počiva a iivljenska družica. Naj tem omenjeno, da je po-pred nekaj leti še prisrč-w iznoval v družinskem kro-redko slavnost, namreč 60-i poroke. — S pokojnikom i z Goriškega znana in ntim osebnost. Ob koncu ijega stoletja je bil pokoj -vadniški učitelj. Izven služ-je prav vneto bavil s pet-ter'je bH znan kot vztrajen ?odja in javni delavec. Poje postal profesor na uči-iču. Ob svetovni cyojni pa je v pokoj. Tedaj je "imel na Ko ves čas in je vse sile lil plodnemu kulturnemu inju. Že preje so ga zelo ali zvonovi, v pokoju pa se bolj poglobiLv študij zvo-in pritrkavanja. Tako se zvonovi bavil dolgo vrsto let je na koncu kot plod dolge-udija izdal prvo slovensko o zvonovih "Pritrkova-Knjigra je ob izidu vzbudi-rnogo [x>zornosti, saj je bila »ga, ki je nimajo niti na-mnogo večji od našega ter ffl značilen prispevek k na-viRoko razvitemu glasbe-i življenju. Mene roj. Nabergoj Preseku je pred kratkem \ vsem dobro znana Fani *„ po rojstvu iz zavedne rodbine Nabergoj. t Brcijfoj tod kratkem je umrl v Trstu Jakob Ercigoj, poznana _Bt v slovenskih krogih. I™ je bil tast ravnatelja »roke tiskarne g. Detole. i« v 72 letu starosti, na nesreča % julija «e je amrtno »o pone«rečil naš rojak Jo-H. delavec v kurilnici drž. v I^ubljani. Ko je bil ■*n na progi, ga je po ne-naključju podrla loko-i!t ter mu je pri tem počila Bil Je takoj prepeljan v bolnišnico, toda kljub skrbni negi je še isti dan preminul. Pokojni je bil rojen v Kobaridu 1896. leta. Dne 28. julija - je umrla v Ljubljani naša rojakinja Pegan Marija v* 33. letu starosti. Pokojna je bila rojena v Trstu, v Ljubljani se je poročila, živela pa je radi moževe brezposelnosti v težkih razmerah, ki so v nemali meri krive njeni zgodni smrti. Ustavljena gradnja tovarne Trnovo pri II. Bistrici, junija 1940.—Svojčas smo že poročali, da namerava neki podjetnik zgraditi pod trnovsko postajo tovarno za izdelovanje papirja. Res so pričeli v letošnji pomladi s kopanjem temeljev za stavbo, a so kmalu njito z delom prenehali in še danes vse priprave počivajo. Kužna bolezen goveje živine Trnovo pri III. Bistrici,"julija 1940. — Skoro leto dni ni bilo pri nas živinskega sejma zaradi kužne bolezni goveje živine. Komaj je bil kontumac preklican in so bili v februar ju,spet dovoljeni živinski sejmi, ao bUi v mar-cu spet prepovedani zaradi ponovnega pojava bolezni med gor vejo živino. Zopet težka neareča a strelivom Gorica, junija 1940.—V Lok-vici pri Opatjem selu so trije mladeniči iskali ostanke streliva. Naleteli so na teiko avstrijsko granato, ki so jo v svoji lahkomiselnosti začeli takoj odpirati, da bi pobrali iz nje sedaj tako dragoceni baker, ki ga plačujejo po 12 lir kg in še več. Granata je nenadoma oskplodtrala in trije nepremišljeni iskalci so ležali v svoji krvi. Vsi trije so dobili številne in tudi težke poškodbe .in jih je "Zeleni križ" odpeljal v goriško bolnišnico. Trat. —- Ko se je vračal domov, je na cesti po nesreči padel 70-letni aidar Ivan Pipan. Z rešilno postajo so ga poslali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili, da ima poškodovana rebra in težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je nevarno. II. Bistrica, junija 1940. — Na mesto dolgoletnega načelnika prostovoljnega gasilskega d*pš-tva v II. Bistrici trgovca Saša Ličana je bil nenadoma imenovan nov načelnik. O vzroku te spremembe nam ni ničesar znanega. Potovanje preko - - Piše gl. tajnik Vidšr (Nadaljevanje.) Ljudstvo države Pennsylvani-je je menda v časii civilne vojne doprineslo najtežje žrtve, bodisi materialno, ali na izgubah človeških življenj, zato je pričakovati, da bo tamošnji narod čuval krvavo plačano dedščino svojih <*tov...... Tam stoji tudi spomenik Johnu Burnsu iz Gettysburga, 72-letnemu starčku, ki se je ponudil kot prostoTOtjoc in izjavil, da je pripravljen dati življenje za ohranitev svobodne Amerike in kateri je bil trikrat ranjen v bojih. Taki so bili enkrat ljudje, ki so imeli značaj in prepričanje, kakršnih pa dandanes zelo primanjkuje. Moje priporočilo turistom je, kadar se vozijo v bližini mesta Gettysburga, da si ogledajo ta zgodovinski kraj, zakar jim gotovo ne bo žal. iPozno popoldne, dne 26. avgusta, smo zapustili Cet{ysburg in nadaljevali pot proti mestu Bal-timoru, katero leži kakšnih 50 milj jugovzhodno od omenjenega mesta. Dan je bil silno puščoben, oblaki so se vlekli nizko nad zemljo in iz njih je rosil lahek dež. Cesta št. 140, kolikor jo je bilo po državi Pennsylva-niji, je bila lepa in Široka, ko smo pa prišli v državo Maryland, je postala ožja in treba je bilo previdnosti, kadar smo srečali voznika z nasprotne strani. Kljub temu smo srečno dospeli na lice mesta in poiskali "jer-perge" za nekaj dni, v hotelu namreč. Naslednji dan, 27. avgusta, zjutraj se je začela konvencija National Fraternal Congressa v hotelu Lord Baltimore, v enem najboljših hotelov v mestu, kajti Amerikanci se zavedajo, da vrednost organizacije v očeh publike veliko zavisi, kje taka skupina zboruje. Kdor hoče oglašati svoje blago, ga mora oglašati na takem prostoru, d& ga javnost vidi, ker drugače je vsaka reklama l>rez pomena! Po petju, pozdravih in kraj ših govorih se je konvencija razdelila v zborovanje po odsekih, katerih je bjjo sedem po številu. Jaz sem ostal v glarrTTdvorani, v kateri je zborovar predsedni Ški odsek, največ iz razloga, ker se je ura bližala poldnevu in ker so nam pojasnili, da se popoldne pridruži temu odseku še tajniški. Popoldne so dali svoja poročila nekateri odseki, med katerimi je bilo zanimivo poročilo posebnega odbora petih članov o "Persistency of New Business and Related Matters," ki se je največ pečal a: statističnimi podatki o raznih vprašanjih delovanja bratskih podpornih organizacij. Za zadevne podatke ae je imenovani odbor obrnil na bratske organizacije, ki so članice kongresa, s posebno vprašalno polo 22 vprašanj in na podlagi odgovorov je potem sestavil poročilo. Toda odbor s« je pritožil, da ni dobil zadostne kooperacije od strani organizacij, zato tudi njihovo poročilo ni tako popolno kot so pričakovali, da ga sestavijo. Ta odbor je poročal, da ima večina bratskih podpornih minimalno zavarovalnino $260; da večina teh ustanov, od katerih je prejel odgovore, dovoli Članu izbero plačevanja prispevkov, to je mesečno, trimesečno, polletno ali letno; prvi asesment novih Članov pri večini organizacij pobere zastopnik ali tajnik, isto Jo s certifikati, ki jih dobijo člani od zastopnika ali od društvenega PROSVHTA^ tajnika; pri večini organizacij je član opozorjen takoj po za padu SO dni neplačanega aaasmen-ta. Večina bratakih podpornih organizacij tudi zahteva zdravniško preiskavo od člana po preteku treh mesecev neplačanega asesmenta in med temi je tudi naša jednota. Omenjeni odbor nam je tudi povedal, da med novo pristoplimi člani jih največ odpade v teku prvih treh ali šestih mesecih pristopa in Člani odseka so bili mnenja, Če bi se asesmenti pobirali za več mesecev skupaj, da bi odpad najbrže ne bil tako visok. Toda delegacija se v tem oziru m strinjala z njihovim mišljenjem. Drugi dan zjutraj je prišel konvencijo pozdrav it -^koj^,. jd običaj—governer diiSvtT Mary-land H. R. O'Con nor in pa meseni župan. Ker governer ni bil točen, je i pred njim nastopil mestni župani H. W. Jackson, star politik, ki se ni mogel vzdržati, da ne bi "lopnil" po administraciji v Washingtonu in slišal sem krog sebe opazke, češ, kaj ima to opravka z našo konvencijo in čo ima administracija kaj povedati, naj gre kar v Waahington, ki ni daleč od tu. Za njim je nastopil governer, mla■ poaeaaiNMUMUUt. ---- AMnJ VUrtek. »r«i »•JprMltMlnth .......................TM hml Ave.. Jh. rru* a»Uu. *r»al »—»niiilnm..................UM A. W. W«m.r *».. Mtl»a«kM. WU. IMui rwk*r, Jr., dUlrlbtnl »MorMM4«Ui ...............MT. HtiUm, r». J»h« KImmIi. »r.ljl 4UirUmi »OnOitoS.....1.1!.......IN rmuK S«.. 0|W|, IU. M*iH Um»kt. MIHI rftolrUiiNl ........IM W.TIk «1.. WalMnMif«. __ Goseoiussai oosbki Metli r«lr**l«k. ........................................«" B. UMI St. CW«eleM. OM* VMmmi CsleAer ....... ......................... nit a a*«.. CMeeoe. ISImI« 9. A. VMw ...........t...........................m* a. L*wMale Aw.. OMeesa. IMeele i«Mi V««rMi .....................................MIT Uw«4M« Av^ CMeea«. UMmU J Mm OUe ...........^....................III S. emaeM Af*. CHnff^m MlUe. IS. Liisa•..,....,,«......,•«,..,....,....«,..• IMT a TuMsi AcMofka .........................................HM a UeiMN Ave^ Serwra. UL roaoTNi ousasi Dm*I4 i. JMM I«! .............................41« W. st. SortactMi. UL *....................... .&MI1 Maaheha Af%>. ClevaleaS« OWt .................................1 Bee IT, Aim, .... .>.....«................ <111 Tnn Ml.. Utma l*e. ...................mm«......i...Baa MT. Ilnkut«, fe. NAOSOBNI OUSBKi ..........INI a U«n4ili CMm«*. ISluala ■...............U VeMMee Alf., Cin. lUMals • ................IUM AveeSe A«e^ CIe*Me«4 OMe Glasovi iz naselbin (Nadaljovanjo s I. itrsnl) Z ženo sva bila takoj v redu, kakor tudi moj sosed Albin Gar-madnik in Žena. Napolnimo avt$ in se odpeljemo v Warren, kjer j*e ustavimo pri Hjabidhevih. Tam so nas prijazno sprejeli. On nam je takoj postregel s hladnim pivom, gospa pa nam je pripravila okusno kosilo. Od tam smo se podali'v Sha-ron k Trojarjevim. Tudi tam so nas prijazno sprejeli. Mrs. nam je takoj prinesla hladnega piva, mr. Trojar In njegovi dve hčerki pa so zaigrali na harmonike. Potem nam je ona pokazala svoj lepi vrt, Moram tudi jas pohvaliti br. Valentinčlča, ki je pred par leti prinesel tako dobro seme is stard domovine. Na Trojarje-vem vrtu je lepa glavnata šola-ta in neke nove sorte fižol, kj so visoko po kolah ovija. Pokazala nam je tudi neko cvetlico, ki i- poncl zahtevajo svobodno rabo letališča v Tongkingu in pomorskih baz v zalivu Camrunh ter neoviran prehod armade 60,000 mož preko Indoklne. ma dva peresa obrnjena v tla. v sredini pa lep cvet. Prav dobro seme Ima br. Valentinčič in se za njim vse prime. Tako amo se veselo zabavali, potem pa smo se odpeljali h Garmadnikovim. Gospodarja nI bilo doma, bila pa je žena in trije sinovi. Mrs. nas je zopet pogostila s hladnim itivom in nam pripravila okusno večerjo. Se vsem prav lepo zahvaljujemo za vaAo gostoljubnost In smo vam vedno pripravljeni povrniti kolikor bo v naši moči. Nato smo ae podali v Slovenski dom v spodnje prostore, kjer sem takoj opazil br. Valentinčiča. Popili smo par kozarcev hladne pijače. Le Škoda, ker je čas tako hitro potekal In treba ao je bilo podati proti domu. _ Br. Jack Yert je v Prosveti poročal, da je veliko ljudi korakalo sa krsto pokojnega Antona Zt-danška, toda kot so mi rojaki po-vedaU, je bila udeleftba majhna, Pokopan Je bil elvilno. Clt«) sem tudi dopis Antona Tratnika, da je bil v toplicah in da so imeli shajališče pri rojaku Karlu iilebcu. Prosim ga, naj mi piše, odkod je Hlebec doma, a|i Je fctajerč ali ne, U kar mu bom zelo hvaležen. John (jrobln. predsednik društva 52. NAZNANILO Anglmii prevzeli francosko časopisno a gent ur o New Vork, U. sept--Angleška časopisna agent ura R*ut#r Je prevzela francosko časopisno agent uro Havas v Južni Ameri ki, se glasi sem do«pelo poroči lo. Havas Je Mla vodilna Časopisna agentura tamkaj do poloma Francije. »«rodol park ob gorov juGreat Smo k v Moentain*. kjer je la delavakl govoril Na sodišču JMnik: "Obtoženi ste, da ste prišli na sodišče za pričo i>opol noma pijani. Zakaj sle to stori ur ^ ^ - Obtoženec; "Zato, ker mora priča govoriti reaniro, pregovor pa pravi, da Je v vinu resnica." LASTNIKOM PEKARU IN RESTAVRACIJ VASE SOSEŠČINE OKDAJ lahko rabite elektriko za topltev masti v globokih kotlih, štedilnikih, wafel laike, pražence, velike kavokuhe, Ur vii-vate hranilno možnost nove nhtke cene elektrik« Tk kuhanje. Iznašli bodeU tudi, da je nova nizka cena za peko resnično -ekonomična. T^ej pričnite sedaj vse vaš* i kuhinje mi pašeaj«* z elektriko—in iapre-videli liodete, kako hitro lio vaše obratovanje fn dobiček rastel. ..DOBITE FAKTE! e Dovolite, da Vam naš zastopnik pojasni vae ugrski nagodbi i* I. IHHT,-ko je bila pokrajina prepuščena na milost in nemilost Madžarom. Močno odločilna je bila za ves obras Transilvanije politlčno-geografaka vloga Karpatov: na eni strani je to razmeroma zložno gorovje s živahnimi selitvami pastirskega prebivalstva slu-žilaJcot vez med obojestranskimi podgtfrji, na drugi strani pa js s svojo razmeroma redko naseljenostjo, s svojimi gozdovi In, soteskami služilo kot idealna o-brambna črta In s tem tudi kot zaželena politična meja za državne tvorbe, ki so vsrasle sa-padno od tod. Zato se je politična meja na Karpatih ustalila že v pričetku 15. stpl., ko se je tod ustavilo turško prodiranja. Ta meja js dstals v bistvu ista cela štiri stoletja, do konca svetovne vojne. Karpati so sicer ve« U čas ostUi zaveti***, ki je v najtežjih časih akrilo in oču-vak> zadnje ostanke svobode, dokler nI po L1918. sbralo okrog sebe velike Rumunije ter s tem uresničilo maksimalnega nacionalnega programa Rtflttliitov. Ali ves ta čas so bili rumunski Kar- lem tudi nezanesljive statistike, se v glavnem strinja s Stolzovo cenitvijo : od 5,549,411 prebivalcev je 57.8 odst. Rumunov, 24.4 odst. Madžarov, 9.8 odst. Nemcev in 8.2 odst. Zidov. Glavne poteze tega narodnostno brez dvoma precej nehomogenega prebivalstva so naslednje. Velik strnjen otok neru-munskega življa tvorijo najprej madžarsko govoreči Sekeli ali Sikulj (rum. Saciii), po številu danes okr. 500,000, ki eo jih Madžari že v 11. stol. naselili ob zgornjem toku reke Olt in v po-virju reke ^Mureš. Ta otok, ki je edino jedro trdno zasidranega madžarskega kmetskega prebivalstva v osrčju Transilvanije, je brez teritorialnega stika z osrednjo maso madžarskega na roda v Panonskem nižavju. Drugi veliki nerumunski otok v notranjosti dežele tvorijo Nemci, t. zv. Saši (dasiravno po poreklu večidel is Porenja), ki so se v 12. in 13. stol. naselili v kompaktni masi v južni Transilvaniji, ob vznožju Karpatov, po številu danes okrog 235,000. Na sledujejo predvsem vasi in mesta t zv. Tare Barsei (nem. Kronstadt) in Slbiu (nem. Her-mannsstadt). Nemci prebivajo nadalje strnjeno še v romunskem Banatu (okrog 70,000 t. zv. Svabi). Madžarsko kmetsko prebivalstvo pa tvori ponekod večino še v onem obrobnem delu panonske ravnine, ki je z mesti Arad, Oradea Mare in Satu Mare pripadla RpmurifjT Razen v tem obrobnem ravninskem predelu so torej podeželske narodne manjšine v Transilvaniji povsod na široko obda ne od romunskega morja in bi bila vsaka zahteva po njihovi priključitvi k Madžarski krivična. Ali položaj komplicira ona poteza, ki je za narodnostno in socialno strukturo Erdeljske najznačilnejša. Kdor n. pr< potuje z brzovlakom skozi te kra je ter se le površno ustavi tu in tam v kakem mestu, dobi vtis, da je prišel v kraje, kjer prevladujeta madftaraki in nemiki ele ment ter sta le prekrita z vna-njim rumunsjkim uradnim pečatom. Večina mest ima tudi po svoji fiziogimniji močno nemški ali madžjhmki videz: posebno snačilen je Brašov, ki t gradbeno sliko svojega arodišča ter svojo sredogoreko gdfcdnato okolico človeka Jedva spomni, da se nahaja pod Karpati, na mejah Balkana in vshoda, in ne kje ob Remi. Vsi ti vtisi so v toliko točni, ker dejsnsko v večini transilvanskih inbanatskih mest še danea prevladujeta madžarski In nemški element, mesta po veČini otoki madžarstva in nemštva sred i čista romunskega podeželja. Edino res ro- pati tudi prirodna in v nemali meri civilizacijska ločnica. Razlike, ki jih opazimo med rumun-akim narodom tostran in onstran Karpatov, so v bistvu o-ne med srednjeevropsko in vzhodnoevropsko—odnosno balkansko kulturno sfero, ki jih na žalost v taki meri občutimo med seboj mi Jugoslovani, ki pa so tam milejše, ker niso uspele u-atvariti dveh različnih narodnih individualnosti ter so tudi v kon fealonalnem pogledu izražene le v toliko, da je velik del transilvanskih Rumunov že pred stoletji zapustil pravoalavje in pripada unijatski, grško-katoliik konfesiji.% Ali značilno je, da je postala ravno unijataka metro-pollja s sedežem v transilvanskem mestecu Blaj-u že v 18. stol. eden glavnih stebrov ohranitve in okrepitve romunske narodne zaveeti, kakor imajo sploh vse najvrednejše kulturne in civilizacijske dobrine romunskega naroda svoj Izvor v jedru Arde-ala-TransilvSnije. Kakšna je narodnostna sestava teh krajev in koliko so morda upravičene madžarske revizioni- stične zahteve? Večina jgrebi- ___ valatva celotne dežele je nespor-Lmun„ko mesta je bilo prej mi- no romunska. Po uradnih podatkih madžarskega štetja is L steče F»garaš razmere so se v Karpatih. Te seveda po vojni vojno celo samo 4.1 odst.), dočim od madžarskega 27.2 odst., od nemškega 23.3 odst ter od izrazito meščanskega židovskega celo 64.8 odst. Na celotnem kmetskem prebivalstvu so Rtf-muni udeleženi s 64.8 odet., Madžari z 21.7 odst. in Nemci z 9.4 odst. Od mestnega prebivalstva pa odpade na Rumune samo 36 odst. (pred vojno 17j6 odfet.), na Madžare 37.9 odst., na Nem ce 14 odst« in Zide 10.4 odst. Vse te značilnosti nam še bolje pokažejo podrobni podatki za večja okrožja. V Banatu, t. j. v Temešy Sdtur(lay, 3 to 1 I' S r A i ION VVHIf ( I.ASSK A L ain IIOI K Ml Za Cleero 1» Chkafe J. -. « 1 tednik .. ...........{„ S tadnika in............u S tednike ta.... 4 tednike in.... I tednikov In... ....... U Zdrsi, dr lave ta Kanado. fS.SS 1 tednik la.............4.S0 S tednika ta............t.SO t tednika ta............ 140 I tednik« ta............ 1-S0 5 tednikov ta........... Za Evropo Je. lipotaite spodnji knpon. priloilte potre^o v^«d«^»^ Order v pis.a ta >i naročite PrasTato, Ust, ki i« ^ " Pojasnita:—Vselej kakor hitro kateri teh ilanov pr^rha ^ BNPJ, ali te aa pisali pro* od družine in bo sabtaftf •• tednik, hoda »oral tisti Man is dotitee družin^i«J» ^ naročena na dnevnik Prosite, to takoj n s man. t. upra ^ ^ in obenem doplačati dotttno vsote u«tu Prometa i tedaj mora upramifttvo iniiati datum sa te vsoto naroc PROSVRTA, SNPJ, MIT M. U^ndale A ve. Chkafe. Pritaft— pošiljam narrfntao sa Mat Proe»eto * 1) UM................................... Naalov Ustevtte ta ga priptelte k "M ' " ' ...Ci drnH** * ......a 11 a d"*" * S).•»•«!•.*••««.•....«.«««..<.. S) .••••••••••••••.«».»....••..'