ISSN 0350-5561
za kon^c t*<la«
Pooblačilo se bo. Občasno oodo rahle padavine, po nižinah povečini kol rahel sneg.
N
^>00
50 let
Številka 43
ćecrtek. 6. novembra 2003


v • '





Naš čas praznuje prehojenih 50 let
Pred pol sLolclja jc v ledanjcm naglo rasločcm Rudniku lig-nila Velenje nastala polreba po lasinem informiranju. V /ačclkulcta Í953je lako l/iel mesečnik Velenjski rudar.Lela 19<)0 seje preimenoval v Rudarja, l.maja 1965pajezačolpud okriljem lakralnc SZDL i/hajali kot Šaleški rudar. Lcla 1972 so ga preimenovali v Naš čas, leto kasneje pa je i/ doledanjega siirinajsldnev-nika postal lednik. Na Premog(wni-
novljeni Rdeil dvorani /animiv in v Ljubljani kar irikral razprodan koncert znanega


L

ku je bila potreba po lastnem informiranju vseeno tako velika, da so nadaljevali liskali tudi Inf(^rmaU)r in kasiteje glasilo Rudar. Tako danes korenine iz prvotnih zaietkov vlečeia oha medija.
Nas cas želi peldcsellelnico zaznamovali skupaj z vami, nasi dragi bralci. 22. novembra ob 20. uri bomo pripravili v prc-
slo-
enskega roker-ja Vlada Kreslina (tudi on je te dni praznoval abrahama) z Bel-tinško bando in Malimi bogovi.'lbb<.) ludi njegov pronH)cijski koncert t)b izidu nove plošče. Nnkup kart bomo naročnikom pocenili. Skupaj z našimi sp<.)nA)rji bomo vsem tislim, ki imate pi)ravnano naročnino, ali pa se bosle na Na.^ čas te dni naročili, omog<.>čÍli nakup vstopnice le po 1000 tolarjev. Dobili jih bosle lahko od srede, 12. novembra, dalje v našem uredništvu na Kidričevi 2 a v Velenju. Sicer pa bí.xJt) vstopnice v predprodaji (prav tako od srede da!je) ludi v prostorili l ic Velenje po l^tX) tolarjev (na dan konceria pa bodo po 2300 tolarjev).
Praznični I Megamarket I N T E R S R A R|g3J Velenje
pogovor I mm m, mmm^m aJi m.
NAJBOLJŠA
■vikend CEIIIA
Salama GHT
Utifika mesarija, postrezno 1 kg
Rdeče selje i kg
799.-109
Ponudba velja od 6. do 9.11.2003 oz. do prodaje zalog.
2B0 SIT
IfAlllO
99
Ko "zatulijo sirene
G u.^ilcc pravzaprav fnnogr. íc vedno povezujejo z glasnim zavijanjem .sireHy pa čeprav zaradi .silitema tihe-ga ahirmininja po pozivniJd/i občani skorajda na vemo v€Č\ kdaj jih Íjiidjií v stiski pokličejo na pomoč. Za glasntf zavijanje siren je namreč potrebno dohiti veČ državnih dovoljenj Pravzaprav se mi zdi, da jih šc največkrat opazimo, ko pripravijo večja tekmovanja in vaje, pa v okio-bni, me.secu požarne varnosti. Po eni sirani je to dohro, saj so gasilci eni od t Lsti 11, ki p^miagajo, ko nafn življenje pokaže manj prijazne plati. !n eni od iLstiíu za katere upamo, da ji J t v resnici nikoli ne homo potrehovalL Ravno zato, ker njiluj-w operativno delo nikoli ni povezano s prijetnimi platmi življenja.
Požarnu varnost v Šaleški Joli ni se> žal, še nekaj let ne izboljšuje. Tudi v lem 2(XJ3 ni najbolj.Ša. (rasiIci œe nj 11 jejo in s številkami dokazujejo, da intervencije niso v npadanjff, ampak v porastu. Močno naraščajo klici na pomoč, ko Ijtidje p(}trehnjejo pomoč gasilcev tam, kjer jih manj povezujemo z njihovim delom. Vse več je odpiranj stanovanj, reševanja živali, pomoči v prometnih nesfvčalh Samo v največjem društvu v dolini P(jD Velenje, ki ima (udi poklicno jedroy so letos ze opravili 1^5 intervencij, na področjti Gasilske zveze Velenje je številka presegla V zim.'ikem času pričakujejo veliko intervencij predvsem v cestnem prometu. Tako pač kažejo dolgoletne .statistike. Ne gre le za rezanje pločevine, gasilci pomagajo tudi vozilom, ki so zdrsnila s ceste. Ob tem so jtrepričani, da smo IjijJje še vedno velikokrat lahkomi.selni v smisiri, saj se nesreče dogajajo le dmffm. nam že ne! Pozabljamo olje na prižganem štedilniku, zaspimo s prižgano cigareto, zapn-sttmo dom m pozab tmo, du smo bili sredi dela, ki potrebuje nadzor. Raztreseni sm(i lam in takrat, ko ne hi smeli biti. Vse prevečkrat/
V Sah\^ki dolini ijjiamo preko 3 tisoč gasilcev - od mladine do starejših gasilcev. Operativcev je od HSO do 900, to pa so tisU, ki lahko \K'dnt> priskočijo na pomoč ljudem v Šaleški dolini, saj zveza ziiružuje 15 prostovoljnih in indtislrijskih dntštev. Tudi v poklicnem jedrji so vsa me.sla zapolnjena -zaposlenih je ÎO gasilcev. 'Ib zagotavlja hitro posredovanje, sploh manjše, pri večjih pa je vedno poskrbljeno za pomoČ prostovftljcev. I.et os res velikih katastrof v dolini ni bilo, čeprav je hilo požarov precej. Ttfdi }wrava je bila zaenkrat prizanesljiva, le suša jo je mah zagodla podrocje?n, ki niso priključena na mestni vodovod. Pa vendarle gasilci pravijo, da tmajo vse leto veliko dela. Tudi priprave na to, da lahko pomagajo, h) jih potrebujemo, namreč Ziihtevajo svoj čas. Zato lyodo gasilska drtistvaše naprej potrebnu, pa Čeprav vzdrževanje številnih dorrtoi' in zelo drage opreme močno bremenijo občinske proračune Vse se povrne v trenutkti, ko opravljajo svoje poslanstvo - rešujejo življenja in i?netje. Sploh najprej upam. da je to vendarle še vedno vredno več ki)t vsijtnančni interesi vedno bolj kapitalu podvržene Slovenije. Konec kxmcev pa so gasilci daleč največje društvo državi ki pomeni tudi dniženje in dnižabnost. Se dve stvari, ki skorajda izumirata.
■ Bojana Spege/
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Podjetniško premoženjsko zavarovanje - modra izbira za podjetnike
PREOSTAVNtàlVO «EUNJE • Stari tri iS, 3320 Veleije, tel.: 08/ B97 SO 96
E R A zrno na zrno
9770350556014
lokalne novice
Lokalni program varnosti cestnega prometa
Vťlenje - Na razširjeni seji svela za preventivo in vzgojo v cestnem prometu hodo Jnnes {(\ novembra) obravnavali osnutek l(5kalnega programa o varnosti vccslnem prometu v mostni občini Velenje.
Glede na podatke, da se v Sloveniji kar 38 ixlstotkov ljudi smrtno poncsj'cCj na lokalnih cestah v ncpasrcdni bližini doma 07Íroma dclcAmega mesta, ima lahko dot>er program velik vpliv na izboljšanje vamosii tako v lokalnem okolju kol na nacionalni ravni. Osnutek je nastal na podlagi analize vzrokov prometnih nesreč za obdobje 1997-2U02,tó so jo izdelali na Policijski postaji Velenje.
■	mkp
Več kot 400 paketov za socialno ogrožene
šaleška «lolina - Rdeči križ Slovenije je pripravil 20 lisoć pre-lirambenih pakctiw v skupni vredncsii 44^ milijona tolajjev in 20 tisoč kilogramov vrečk pralnega praSka v vrednosti 11 milijonov Srr iepakeleje ra/dclilobmočnimzdru?enjem RKpo Sloveniji. Območno združenje RK Velenje je prejelo 403 pakete,kar siccr ne ho zadoščalo za poirclxí v občinah Velenje, Ša^tanj in Šmartno ob Paki, ampak le za dobro polovico, Nekaj teh paketov so krajevne organizacije RK na terenu že razdelile, čez dober icdcii pa jih bodo delili socialno ogroženim družiram in posameznikom tudi iz centralnega skladi^a v Velenju.
■ tp
Jemlje zdravstvena reforma otrokom pravice?
Ljubljana Velenje - Unicef Slovenija in njegov Nacionalni odbor za zdravje pripravljala danes, 5. novembra, ob 16h,vpros-torih Zavoda za zdravstveno zavarovanje javno tribuno z na?;io-vom "Ali nova zdravstvena reforma jemlje otrokom pravice?" V Uniecfu Slovenija so se odločili, da se bodo akiivno vključili v javno razpravo o načrtovani zdravslveni reformi predvsem zalo. ker pa^pričani, da la otrokom zmanjšuje pravice. Na javni Iribuni bo tvorno sodelovala tudi velenjska pedialrinja, Članica Nacionalnega odbora za zdravje otrok, Marjiareta Seher-Zupunčič. dr. med. Na javni Iribuni bo predstavila pričakovane posledice zdravslvene reforme na področju zdravstvenega varstva oirok in mladastnikov.
■	mkp
v reki Paki in Savinji prečiščene odplake
1500 pdpuladjskili enot, kí)lik()r jili preclvi(l(^va prva faza risUlnc naprave v obrini Šinai uio ol) I^aki, za zdaj zadošra -Driifia faza do lota 2010, ircija pa filodo na i asi števila probivalccv
Tatjana Podgoršek_
Največja naUy/ba, ki so jo v občini Šmartno ob Paki predali svojemu namenu ob letošnjem ol>Činskem prazniku, je zagotovo čistilna naprava ob sotočju rek Pake in Savinje. Za to pridobitev, ki bo
ko bodo odpravljene nekatere manjše pomanjkljivosii, pa bo obratovala redno, /a/caj čisti odplake iz valkih skupnosti Šmartno ob Paki in dela Rečice ob Paki, omogoča pa njihovo mehansko in bio-UíSko čiščenje. Naprava jc vodena avtomatsko (preko sistema Sca-de), zbrani podatki pa se po UKV-povczavi prenalajo v nadzorni center centralne čislilne naprave v Podhrasiniku.
Po predvidevanjih naj bi drugo fazo zgradili okrog leta 2010, treijo pa v letih od 2015 do 2020, pač glede na rasi števila prebivalcev .
Ciospodinjstva.kisiîJï^l^ilaprikljiiceniina kanalizacijsko omrežje, bodo na čistilno napravo priključili brezplačno, drugi pa bodo za priključek plačali 750 evrov.
V íilíčini že lečejo aktivnosli za nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Vodili jih bodo gradlx:ni odbori. Na občini upajo.
pomembno vplivala na kakovostnejše ŽVljenje občanov, sta si dalj časa prizadevala občina Šmartno ob Paki in Komunalno ptxljet-je Velenje. Napravo je gradilo velenjsko podjetje Esotech. Naložba v prvo fazo izgradnje je stala 175 milijonov tolarjev.
Zmogljivost nove čistilne naprave je za zdaj 1500 tako imenovanih populacijskih enot, ko bo zgrajena v celoti, pa bo njena zmogljivost trikrat večja. Naprava p(*ikusnožeobraiuje, čez dober mesec.
da bodo krajani pokazali razumevanje pri pridobivanju služnostnih pogodb. Brez teh vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja namreč ne morejo vložiti. Upajo, da bodo do konca tega leta tovrslne aktivnosti končali in da se bo občina v začetku prihodnjega leta laliko prijavila na razpise domačih in evropskih strukturnih skladov 1er tako pridobila potreben denar.
Začeli cepiti proti gripi!
Cepljenje vas bo stalo 2.000 tolarjev - Če sodite v kategorijo kronično bolnih mlajših od 18 ali starejših od 65 let. pa 1.000 tolarjev - Lani si^ je v zdravslv(^nih donioviři v Sak^ški dolini cepilo 3.500 ljudi - Cepiva bo dovolj
Miiena Krstić - Planine
Velenje, 3. novembra - V
ponedeljek so v zdravstvenih domovih, pri izbranih zdravni-kihvjavnihinzasebnih ordinacijah, v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki začeli cepiti proti gnpi. Lani se je za to možnost v zdravstvenih domovih SalcŽki dolini, kot je povedala glavnasestra v Zdravstvenem domu Velenje Murjanca Kame-nik. odločilo 3.500 ljudi. Za toliko imajo ccpi-va tudi letos.
Cepljenje je namreč učinkovito le eno sezono, zato .se je treba vsako leto cepili znova, in ker se virusgripe spreminja vsako leto, je treba temu dejslvii prilagajali tudi cepi-
vo. Cepljenje priporočajo zlasti bolnikom k kionićninii boleznimi pljuč, srca, Icdvie, diabeiikom,za5Čiia proti gripi, pravijo, pa koristi tudi slarejšim osebam. Na Inštitutu zavarovanje zdravja dodajajo, da se po cepljenju zelo redko pojavijo nezaželeni učinki» denimo povišana temperatura, slabo počutje ali oteklina in rdečina
na mestu cepljenja. Slranski učinki, kadar se pojaviji>, pa minejo v dveh dneh.
Cena cepljenja je enotna po vsej Sloveniji, slane 2.0(K) lolar-jev. Kronični bolniki, ki so mlaj.Ši od 18 let in siarcjSi od 65 let, plačajo cepljenje 1.000 tolarjev, razliko pa jim bo pokrila zdravstvena zavarovalnica.
Za cepljenje se odloča vse več občanov
Zahvala načelnika generalštaba SV
V prostorih dojna obrambe je l)ila krajša slovesnost, na kateri so se časinikoni in podcasliiiJcom iraervne sestave zahvalili za dolsoleino delo
Velenje, 26. oktobru - Zaradi	venskih Častnikov Velenje, rezervni sestavi Teritorialne
proccsov reorganizacije Sloven-	Območno združenje veteranov obrambe in Sloveaske vojske,
ske vojske prihaja do ukinitve	vojne za Slovenijo.	V imenu častnikcw in podčast-
nekaterih vojaških enot in S-	Vse navzoče sla pozdravila nikov, ki .so končali delo v
labov SV Tako SI» črlbli vojaški	predsedujcjča OO/.SC in	rezervni se.stavi, se je zahvalil
Za slovo še spominska fotogra^ja (foto: vos)
razpored razporejenim častnikom in podčastnikom, ki so opravljali dolžnosli v rezervni .sestavi 383. polkovnega poveljstva SV Dravograd.
Pri organizaciji srečanja s Častniki in podčastniki Štaba 383 PP Dravograd so sodelovali: Izpostava za obrambo Velenje, Območno združenje zveze slo-
OZVVS Slavko Korenič in Duíían Ajinik.
Ob lej priložnosti je vsem Častnikom in podča.stnikoni, ki so »(^delovali v rezervni sestavi 383. PP Dravograd, poveljnik enote podpolkovnik Alojz Groleger predal zahvale načelnika generalštaba SV za vesuio in odgovorno opravljanje nalog v
Slavko Ki^renič in dejal, da so s'edno pripravljeni ponovno prevzeli naloge pri obrambi Republike Slovenije. Vsi častniki so ludi veterani vojne za Slovenijo 1991 in aktivni člani Območne organizacije zveze skwenskih časlnikov Velenje.
■ Z$
sus; Î'JS rzdaja: Ca$opisna-zalo2nièka in HTV éÊÊÉILlL^ družba, tí.d.o. Velenje l^jâ obćelrtliih. Cenapcsameznesa izvoda je 290 SIT, rnesečns naroínlna 1.100 SFT. incDessfna naročnina 3.t&D SiT.poUstna naročnina 610D SiT, ^na rta/očnina 11550 SIT.
UredfíiiTvo: Boris ZakcSek (dkekîor), Slane Vovk (odgovorni urednik). MtEdna KrstK*Pbntnc (ponočnica umdniis). Janez Plesnik, Taiiana Podgan k. 8aana áiu^el {nwlnarji). MiraZako^k (Lirednica radija), JanFa Ko&ula-Spegsl (tehnična uradnica). Toma2 Gsf^k (Nitkovalec). Propaganda: Nina Jug (vocfa propagande]. SsŠo Konečník, Jure
6eri£ni}i {propagandista):
Seđez uredníitva m uprave: 3320 Vetenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon(03) mv 50. lelelax (03) 897 46 43.
m ■ Nwa U. Velenjs: 02426-0020133654 press @ nascas^l
Oblilfovanje in graf. priprava: Naá Cas d o o
Tí^ Tiskárna SET d d Maldada: 5.400 izvodw
Neraročenih toiografij in rokopisov ne vračamo!
Po :aKonu o D[)V je 'Uih čas' uvfSčen tned proirvods intofmaiivn^
značaja za kaiere se [^Čuje (Ëv&k po S.5% znil^ani slopnp.
»Prepričan sem, da smo na dobri poti!«
Čislilni napravi, ki so io pivdali svojemu namenu v občini Smarino ob Paki oh letošnje ohnnskeni prazniku, ho sledilo kai' neka) proji^klov, ki iiaj hi v bllžiiji prihodnosli vidno zaznamovali lazvoj le^ja okolja - Kljuh skroninejšcnui pioranuui za /daj iie íiaěitujejo dodain(^í>a zadolževanja
Tatjana Podgoršek
11. novembtir je praznik obOInc Sm^irino ob Paki. Prireditve, s kaierimi ga Inxlo zaznamovali. se že vrstijo. Osrednji dogodek bo juiri (v pcick) ob 18. uri v dvorani ^marškega kiiliur-nega dixna. To ho slavna«;ma seja tamkuj.<njc-ga občinskega sveta, na kateri bodo med drugim nekaterim prizadevnim obCanom ptKleii-li priznanja in nagrade, Prejeli jih bixJo iz rok župana Alojzu Podgorška, ki je lanski praznik spremljal kot kandidat za ?ajpana- Zastavili smu mu nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril:
/V<7 fxl pn'îh sej ofwinskcga sveta ste ííejaii: " izvolit i so nas občani, zato detajmo zanje". Sle (o uresničili?
»Takoj po volitvah so bila prisotna pri nekaterih dokaj mixna Cusiva in la izjava je bila izreCenîi v tem čjisu. Čeprav je danes ?c dru-gaCe. lega mnenja nisem spremenil. Menim, da sc temu primerno tudi obnašam- Sem pa zadovoljen, ker sedaj lako misli ludi večina izvoljenili svetnikov.« Kaj\it uiki^ncf^a, kar ht hilo vredno pohvaliti in kaj pnf:rajaii ?
»Vsekakor moram jx>hvaliii ka)perativnost, ki je v zadnjem Času prisotna pri svetnikih na sejah di^nskega sveta. Na začetku smosc lovili. sedaj gredo zadeve v pravo smer. Dokaj dobro delujejo vaAke skupnosti, ne glede na lo, da jc ^a njihovo delovanje namenjenega manj denarja, (irajc vredno pa je ogromno ncresih ^^cmljiškoknjižnili zadev, odmere, tudi nekateri projekll so l">jli pripravljeni pomanjkljivo. To jemlje kar precej časa ÍJi energije.« Ste vi utilovifljni z opnivtjenim defom r ieh sla» hih // mesecih/
»Lahko rečem, da sem zadwoljcn. Lotili smo se veliko projektov In v zvezi 7 njimi opravili tudi karpreeej aktivnosti. omenim le nekatere, polem ne smem mimo sanacije mosiu Veliki Vrh-Pcnk. ambulante za diabetike. ol>no-ve cestišča Rečica-Šmartno vh Paki. začeli smo dela pri izgradnji prizidka k šoli, v polnem zajiiahu so priprave na začetek nadaljnje izgradnje kanalizacije, pred tednom dni smo predali svojemu namenu pivo fazo čistilne naprave ... skratka, kar nekaj je bilo tega. «
Zadali sle si kar nekaj projektm': med dnif(ini izgradnjo prizidka k osnovni šoli, re^iiev oskrbe z zdravo pitno vodo, ohljtthili s/e tudi, da hodo hhko ohvani urejali nekatere zadeve z osebnimi izkaznicami» potnimi listi v domači ohčni^
»Drži. Omenil sem že začetek izgradnje prizidka, vrednc^st naložbe je več kot I8<) milijonov tolarjev. Odločitev o rešitvi oskrbe z vodo je praktično tik pred zdajci. Ob tem naj poudarim. da sodi v la splet prizadevanj tudi večja zniogljivast vodovoda (Ineč-Slaiitia. kjer .so dela v ptilnem zamahu. Glede upravne pisar-ne pa tole: Če bi imeli v tem trenutku na voljo primerne prostore, bi ta v cibčini že delovala. Predvidevamo jo v okviru ureditve sredii^a občine.«
Od ureditve središča Smarfnega oft Paki veliko pritvkujeie. Krajani so med dntfiim f^ovorifi o tem. da Kra ne namerava fsratfiii nove^ia mar-ke(a. Mar ni s tem vprašljiva uresničitev pwjek' ía. Kako daleč je torej zadeva? >>Ra7umem občane, da si želijo koktwosi-nejJo trgovsko ponudbo, urejeno središče občine. Vendar sc postopki vlečejo. Še zdaleč ni vse odvisno od župana, sveta, občinske uprave, ampak so nad nami državni organi. Aktivnosti tečejo. V tem trenutku nimam intomaclje, da bi Era odstopila od že podpisane predpogodbe. Nasprotno. Vem, da na Eri dcíkaj aktivno pripravljajo projekte in vsi skupaj čakamo na it>anjkajoča soglasja. Upam. da bomo na naslednji seji občinskega sveta že potrdili ureditveni načrt za središče občine. Investitorji so pripravljeni takoj začeli graditi. seveda ko bomo uredili vse po predpisih. Poleg izgradnje sodobnega trgovskega centra ob levem bregu reke Pake predvidevamo tu še izgradnjo dveh tako imenovanih vila blokov, prostore za storitvene dejavnosti, drugačno prometno ureditev z uvoznim križiščem na center tei manjkajočimi pločniki, uicdhev parka ZZB. Mimogrede, ne glede na nekatere itíeje, v tem trenutku spomenika ne bomo prestavili.« Kaj pa projekt priključitve (tela sta rtova tyskega vikend naselja na meji z ohcino líraslovče. .Je io v teku?
»V začetku (ega mandata smo opravili precej
aktivnosti v zvezi s tem. V tem trenutku pa čiikamo na sprcmemlw predpsov, ki jih pripravljajo na ravni države nerazumljivo dolgo.« Kako ffa jc z uredi(^'ijo prostorov za delo olKin-skc uprave?
»h zadeva je v precejšnji mci i ptwe/ana z ure-
Župan občine Šmartno ob Paki Atojz Podgoršek: »Samo na osnovi izdelanitj projektov borna lat}ko kandidirali za pridobitev denarja iz državnih In evropskih strukturnih skladov ter tdko zagotovili nadaljnji razvoj
okolja.«
ditvijo središča <^ine. 7 zamenjavo Ix> namreč ot>čina pridobila i>bjekt sedanjega marketa, v katerem bi lahko uredili prostore občinske uprave. V njenih sedanjih prostorih pa bi uredili knjižnico, ki bi bila v ponos temu okolju: s čitaliiiikicn kotičkom, možnostjo ujxiídbe prostora za literarne večere, raz.stave in píxlobno.« \iùidinski center, kije postal prifjttMjeno zj>ira-lišče mladih, še vedno fmri duhove. Zakaj znova toliko polemike?
»Skrajni čas je. da formalno re.^lmo pR^blcm Mladinskega centra, za katerega v prejšnjem obdobju nI bilo prave volje. Sara težav ne vidim.
h^Ij nejasm>sti ali stvari, kijih nekdo noče razumeti. Imam občutek, da so nekatera sogla.sja blizu rešitvi. Sicer pa Mladinski center daje priložnost za druženje mlailih in nudi možnc^i, da bi>>do začeli občino ^•>i>lskovaii in se v njej morda zadržati za krajši čas mladi in ludi malo manj mladi. (Obstaja priložnost trženja zmog-Ijixi'isli centra v regijskem pcwezovanju. konkretneje v pnijeklu (iolle. Prepričan sem. da bomo z imenovanjem direktorja centra rešili veliko (xlpriih vprašanj. Želim, da ostane to. Čemur je namenjen.« Glede na številne projekte in skromen offčinski proračun w poraja vprašanje, od kod denar. Sc ramerava občina zelo zadofziti? » I><idatnega zadolževanja, razen dogovorjenega na občinskem svetu, ne bo, ker za to ni potrebe. Poskusili bomo zagotavljati denar v okviru proračuna, kar bo precej težka naloga. Z nekaterimi varčevalnimi ukrepi, ki jih že pripravljamo, menim, je stvar izvedljiva. Projekte moramo pripraviti, kajti samo tako luimo v doglednem času dosegli razvoj okolja v takšni obliki, kot si ga vsi skupaj želimo.«
Kaj bo zaznamovalo čas do praznovanja offčinskesa praznika prihodnje leto? ''Leto, ki jc pred nami, bo zelo naporno, Pczorni>sl bom(^ namenili izdelavi projektne dokumentacije zii različna podroqa. Poleg že omenjenih nekaterih naiožb je občina pristopila k pripravi celostne za.snove ureditve turizma na iem obmcx^u. začeli bomo z energetsko zasnovo okolja. Prihodnje leto naj bi končala delo Ltikalna agenda, kar naj bi pomenilo, da Iwmo imeli priprasijeno dolgoročno vizijo raz-V(.ija občine. Ti pR>jekli pomembni tudi z^ito, da se bomo lahko prijavili na razpise za pridobitev denarja iz državnih in evropskih strukturnih skladov. Nekaj tega denarja smo letos že pridd>ili (kolektor na O.^), KiiJ bi ob pruzfiikn povedati svojim oltčtuiom? »Prepričan sem. da smo na dobri poti zalo z optimizmom zrem v prihodnost. Zelim. da takšni olKiitki prevevajo tudi naše ol>čanc in občanke. Iskreno jim čestitkam ol> prazniku in upam. da ga bomo proslavili dostojno In v vef;clju.«
PROIZVODNJA IN TRGOVINA nUTUSlU ZANIIM ÍM£ÍM
Šoiton|/ Trg svobode 12 Telefon: 898-49-70 (tojnistvo}, 898-49-78 (komerdalo), 898-49*72 (rahiRovodstvo)
Čestitamo za praznili občine Šmartno oli Palii in vas vabimo v naše posloualnice:
Mesnica Šoštani
(ffcCifliCsđiDdt^^
Mesnico In delikotesa Velenje
gjSnifeíCIiSjííáL 898-49^^ NudiiiK>;Vamidoinaíe meso ix kmečkih hlevov' Šaleške'dpllhe. Zaupaltekvólitetll
Kmetijska trgovina Velenje
'-28-30
Kmetijska trgovina Šmartno ob P^oja jabolk Tbm - Velenje


Paki -I
oómm^mĚFy'
Svet oôcîHe in zupun
UTRIP
OD ÎK€D€ DO TORKA - ÎM€T IN DOHOMINA
Sreda. 29. oktobra
Marko Voljč jc ponudil» nad-«Tni svcl pa sprejel, t^dslop lega 54-leincga bankirja in predsednika NLB. Volji 7.31. januarjem 2()\)4 lako zapuí^a meslo predsednika uprave NLB. Poklicno pol ho nadaljeval v okviru banćne skupine KBC, ki je irel-jinski íasínik NLB. Ni Čisto jasno, ali je s pridobljenim novim delovnim mcslom - postal je namreč generalni direktor KB(' za srednjo E^'^opo - kaj izgubil, l>olj vcrjeino pa je pridobil. Voljč je siccr c^dsl^>pil zaradi ugoiovi-lev, daje naredil preveč napak pri uvajanju novega računalniškega sistema Sigma, kî naj bi celovito riizrešil informacijske ziihtevc banke, a se j<ř na koncu pc»kazalo, da lega ne zmore, da je zahlevcn, zapleten in drag.
Zgodba o izbrisanih se î>e nadaljuje. Državni zbor jc s 45 glasovi za in proli sprejel i.i. tehnični zakon o izbrisanih, ki se nanaša le na oškodovance, ki so po izbrisu iz. registra dobili dovoljenje za stalno prebivanje in so v Sloveniji tudi dejansko živeli. Verjetno pa se nam kmalu obeta ^e en referendum, saj je p(,xslanska sk'upina SDS začela zbirali podpise za naknadni zakonodajni referendum, ker naj bi bil la tehnični zakon pomanjkljiv, predvsem pa naj bi omogočal izplačilo visokih odškodnin.
Oťlrlťk. M). 4iklol>ra
Vlada je potrdila odgovor Evropski komisiji, da je pripravljena in sposobna izvesti obafelcz-niška projekta, ki sla sestavni del petega prometnega koridorja, skladno s častwnimi okvirji EU. Gre za izgradnjo drugega tira Divača-Koper - ta naj bi stala 376 milijonov cvrov, ter pt«odobitev proge Lju bij a na-Budimpešta za 27.*i miliji>novťvrov. Projekta naj bi bila končana do leta 2012.
Vlada pa jc tudi podprla pomoč novomeškemu Revozu, če se bo matična firma odločila, da pri nas začnejo izdelovati novo vozilo.
In šc ena iz na.ših logov. V vsakem šestem gospodinsjtvu pri na.s ?,ivi en priseljenec.
Poick. :n.oklohra
V Skîveniji smo praznovali dan reformacije, začetek protestantskega gibanja, ki je pred 4{)0 leti pretreslo katoliško cerkev in zaznamovali) evropsko zgodovino. Reformacija je pomembna za sk>vcnski prostor..saj smo Slovenci prav z reformacijo dobili svojo prvo knjigo. Dan reformacije posebno slovesnih praznujejo pripadniki evangeličanske cerkve. Po zadnjem štetju jih je v Sloveniji 25.m.
Slovenija na lestvici najbolj kon-k'urenčnih gospodarstev na svetu zaseda .^J. mesto, ugotavlja pc^ročilo o globalni konkurenčnosti, ki ga je predstavil Svetovni gospodarski forum s sedežem v ?.enevi. V primerjavi z lanskim poročilom seje položaj .Slovenije na lestvici p<)slabšal yjň pet mest, v letu 2i)U2 jc namreč zasedla 26. mesto. Najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu ima tako kot lani tudi letos Finska. Sledijo ji ZDA, Švedska, Danska in Tajvan. Med državami bivše Jugoslavije je Hrvaška na 53. meslu. Srbija in Crna gora seje uvrstila na 77. mesto, Makedonija pa na 81.
Naš hrana je očitno precej sumljiva. Tt^krat smo morali umaknili neustrezno ajdovomokc^. Če imate doma, jo zavrzite. Bog pa ne daj, da inšpektorji resno pregledajo Še ostalo brano, posebej tisto ceneno. Je namr^ vprašanje, kaj vse bi Še moralo romati s polic. Sicer pa je takšno kolektivno zastrupljanje t>čilncf dovoljeno, ni namreč slišati, da bi se komu zaradi tega skrivil kakšen las.
Sobola, 1. novembra
Katoliška cerkev 1. november že več kot J2(M) tet obeležuje kot praznik vseh svetih» temelji pa na občeékwcškcm spoštovanju umrlih inveri v posmrtno življenje. Ob dnevusptimina na mrtve st>p<îvsej državi potekale žalne sk^vesnosii. pt") župnijah pa maše in molitve. Svojci so se z obiskom grobov spomnili svojih preminulih.
Naši poslovneži se le sležka polivalijo s takšnimi priznanji, kol gaje tokrat dobil Miloš Kovač ič, prvi mož Krke. Predsednik Rusije Vladimir Putin ga je namreč odlikoval z redom sodelovanja
zaradi zai>lug pri razvoju gospo darskih vezi med Rusijo in Slovenijo. Sicer pa se le redko katero podjetje lahko pohvali, da je toliko naredilo za zdravje Rusov,
Po spremenjenih pravilnikih o naših osebnih dokumentih bod<.) pripadniki verskih skupnosti, ki kot sestavni del oblačila verske skupnosti nosijo čepico, ruto aJi drugo pt^krival(\ smeli k dokumentom prik'JŽIii fotografijo, na kateri noslp dolt)čeno pokrivalo, če bodo imeli odkrilo čelo in obraz.
S I. nwembrom je začel veljali tudi nov sislem predpisovanja cenejših zdravil. Bi>lniki bomo .sedaj na reccpt brez doplačila začeli prejemati ccnejšii, povečini generična zdravila s seznama medsebojno zamenljivih zdravil. Zdravstvo pt)staja naša zelo draga nuja in marsikcmiu se že mc^no loži po nekdanji bolj socialno naravnani rešitvi našega življenja.
Nedelja. 2. novembra
Neznanci so v bližini bagdad-skega lelališča sestrelili ameriški helikopter.vrttechinu^k-Vnapa-du je bilo ubitih \5 oseb, 2i) oseb pa je ranjenih.
Gasilcem jc siccr končno priskočilo na pomt^č vreme, a škoda jc velikanska. Območje južne Kalifornije je namreč v zadnjem tednu zajelo 10 požarov, v katerih je umrlo 2il ljudi, uničenih jo bilo 33?4 domov, požganih 304.000 hektarjev površin, z domov pa je moraloodili več kol lOt).(X)() ljudi.
Po raziskavi javnega mnenja, ki gaje Evropska komisija izvedla v Evrt^pski skupnosti, kar 59 odstotkov prebivalcev meni, da je največja nevarnost svelt>vnemu miru fzrael. Center Simona Wiescnl-haia je to raziskavo že ocenil za šokantno in antisemilsko. Dej-sivo. da se je javno menje v Evropi tako opredelilo, pa vendarle ni tako šokantno, .saj Izrael s .svojimi dejanji, zaradi politične in vojaške moči 1er nenehne preračunljivosti deluje kol agresor in ne ko( žrtev konfliktov. Zanimivo je, da na lestvici držav, ki po mnenju Evropejcev najbolj ogrožajo mir v svetu, delajo družbo Izraelcem tudi ZDA. ki
so tako kol Iran in Severna Koreja pristali pri .53 odstotkih.
Povprečna cena stanovanj, do^ajenih v letošnjem prvem lelju, je znašala 352.737 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, kar je 24,H odstotka več kt)l v enakem obd>bju v letu 2002. Najdražja so dograjena stanovanja v Ljubljani, kjer je v prvem polleiju kvadratni meterstalpov-prečno 374.370 tolarjev oz, 25,9 odstotka več k<n v enakem (obdobju lani. Sle morda verjeli napovedim, da se bodo stanovanja p<Kcnila?
i\>nedeliek. 3. m\:
Začelo se je cepljenje proti gripi. ' ludt to nekaj stane, a se večintv ma izkaže za pamelno naložben
VIrak"u vse po .starem, bi lahko zapi.sali. Pa vseeno ni lako. V desetih dnevih so Američani doživeli raketni napad na bolel Rumsfeldovega namestnika Paula Wolfowilza, porušenje sedeža Rdečega polmeseca, eksplozije pred petimi policij,skimi pťJStaja-mi. umik Združenih nanxlov in drugih humanitarnih organizacij in vsaj tridesel napadov na ameriške vojake na dan. Bilanca, ki ne kaže. da so ravno doborodoŠIi os-vobodilelji.
Kljub takšnim zapletenim svetiv vnim dogodkom, ki so pokopali tudi marši kaicn> letalsko podjetje, pa jc irski ponudnik poceni letalskih prevozov Ryanair v prvem polletju poslovnega leta, ki se jc začek> 1. aprila, zabeležil rekorden dobiček.
Turek. 4. novembra
žabjcT p©rspelctivct
Davčna uprava RS (DURS) je do klanca oktobra iztlala l.l 15.355 odk>Čb o odmeri dohodnine z^ lcU> 2002, kar pomei^ i, da je di>slej odločbe prejek) 97^ odstotka vseh zavezancev. To sicer ni nič vplivalo na naš zunanji dolg. Ta je bil konec avgusta za 4,57 milijarde evrov višji od deviznih rezeA'. Velik.
Zaradi smrti Ix^biia'. ki je zlx>-tela za rakaslim obolenjem in vzx)r-ci njenega tkiva menda niso bili pravíxJasno pregk;dani. je na izredni seji strokovni svet celjske bolnišnice uvedel interni strokovni nadzor.
Pa zdravi ostanite!
Nekaren priirijo. do se na.'fe (politično) siravstvo ni omislilo praveni (fatuma za prehod no nove vrste zdnnil, ki noj Iv swifi/i/sc/e denarnt izdatke ohiihožanega zdrav.stvu. Novost so namreč uvedli s I. novembrom, vsi pa vemo. s čim je povezan la dan. Seveda upamo, du se zan/di tega novega ukrepu ne bo z^fdilo nič takegtj, da bi ne ob letu k v K'ečjem .(leviln koi do.s'lej sinmiinjali nijníh, ki so preminuli v zadnjem letu. Seveda moramo verjeti strokovnjakom, ki nas prtpričttjejo, da so (bodo) nova ziiruvila, ki nam jih bodo pred-pisova/i zdravniki ali nam jih bodo zamenjali ftirmaceK'ii, enako učinkovita in se la ukrep ne ho izkazal za nezdravega. Že zdaj je fyrinesef precej nezdravih razprav in razjmij ter prepričwinj. Nekaj od lega je bilo tudi le za politično raÍ7o, ^Seveda so v času lake negotovosti na najboljšem tisli, ki ne potrebujejo ne zdmvnikov ne zdra-vil. Zulpa jetakih med nami malo.
Prtivijo, da hi bili manj bolni. Če bi Bveli bolj zdravo. Delno sicer lahko na to vplivamo sami, žol pa marsikdaj ne. Le kako naj bo č' lovek miren, ko /w gleda in ftoslrtUa, kaj se pri nas dogaja, kaj kdo govori, kdo koga vse obtožuje, kako se eni neupravičeno povzj>enja-jOy kako rtisiera7}<orak medrevnfm\ in bogatimi... Kijub vsemu temu so se v nasi/i zia odili za zdnn slveno va/hti^'o lotili akcije, ki so jo poimenovali Zhimo zdravo. Začeli so jo v Pomiirju, zdaj se je razširila po dri^vi. Na območju Za\vda za zdruvsni^no varstvo Celje Mo iako akcijo iz\'ajali v Novi Cerhi. y tem krajiL ki velja za homogeno skupnost, jo bodo izvajali lažje, saj je treba turi i veliko skupnega dela. Brez pripravljenosti ljudi namreč ne gre. Vse sku-paj je za nekatere videti zelo ^'aktivisiično^, saj bodo morali hodili v delavnice, udeležiti se bodo morali krajšega pohoda in še marsikaj dnigega bodo morali početi Pa bolj zdravo bodo mondi jesti. Na tem območjti, ki je daleč od indtistrijc, jim to Še ne bo lako težko, saj nimajo Hežkih« pridelkov. V mestih bo lake akcije it^e izj}eljati. Tudi ta akcija j7a kaže slovensko »os zh'^ ki poteka od vzhoda do
zahoda. Akcije so se lotili na vzhodu drinve, kjer je dejansko največ bolezni SKa in ožilja ter dejavnikov tveganja. Na to gotovo vpliva slabše soci (dno ekonomsko stanje, .'»aj sodi io oltmočje med naj-manj raziita v državi. Bolj ko gremo f)roti zahodu. Ixtlje je. Jasno!
Te dni so si vsfij nekateri, oddahnili. Tisii, ki In ttuli vnaprej ntdi živeli dvojno svljenje. Da bi bili župani in poslanci. Kot je znano, je
Sloveniji kar 18 takih dvojčkov (zilaj ludi šoštanjski \iilan Kopu.^r in vmnski Franc Su.^nik) in eni .so že nekaj časa poudarja-liy da to dvoje ni zdrti^jivo. S svojim predlogom so v pirrlameniu zaenkrat pogoreli. Čeprav res ne (le) zato, ker bi večina hila res tako naklonjena takemu sedenju na dveh stolčkih, bolj zato, ker nekateri menijo, da je treNi to sf\'ar opredeliti v drugem zakonu, v zakonu o lokalni samoupravi, AU je bil to ob sedanjih razprmah k dober izgovor aH bo do take spremembe res prišlo, bomo še videli. Zadnje dni smo rut našem območju z/iskrNjerio posli išcdi napovedi vremenosloi-cev V df udi okoli pnvga novembra nas namreč že večkrat presenetile močne pada\'ine in s sabo prinesle resne nevšeč' rwsti, celo katastrofe. Letos nam je bilo \7cme le naklonjeno, kol do bi državi in vsem dnigim, kr Imajo na vesd urejanje vodotokov, dalo Še tno možnost, da iinidijo dela, kisa ix}0-ebna. Bolj kose odmika čas o<l Zitdnje večje ujme, l)olj nekateri fiozabljajo, kaj vse je treba postoriti, da hi bilo rui.še območje (bolj) varno tudi v jyrimem večjih padavin. Ih je tako Še vedno veliko neiovjenega. Ih/wkod manjkajo še celo načrti kaj šele, da bi bil zagotovljen deruir. In ker se na f)a'^ameznih območjih lotevajo ».rvc^VVj« rešitev, se kaj lahko zgodi, da hodo zaradi lokih del na slabšem dmff ''ix)d njimi'*. Ob lem kot da lam nekje z neha z^^eni pri'dehn :^odovinski rek izrečen v Čisto drtigih okoliščinah: kako dolgo, ljudje, basie Še iznibljali mojo poOpežljivosi! A kaj, ko za to mnogi verjetno še slišali niso. Ali pa ga hote presliŠijo!
m ik)
(Ne)kulturni splet
Puščico bixi7. zohj 'v. dohtdga \n'idQ čela. (H Prošoivnj
Vojko StrBhovnik
Pred kakšnim tednom sem v enem izmed slovenskih mesečnikov zasledil zapis Drag^ Jančarja Medmrežjc in podzemlje, ki mi vse odtlej vse l>olj zapœhtje misli, y njem pisec -očitno prizadeto - poda svoj odziv na (povečini anonimna) mnenja oz. pripombe bralcev k odlomkti iz nekega njegoi'egu drrigega pisanja. Ore za "mnenja"u vse bolj priljnbljenih in rnz.iirjenih diskusijskih fomnxov, ki so nam fipf)rahnikom ru/ voljo v/na številnih med mrežni h mestih. 'Áupvi obravnava žaljivke in zmerljivke, ki napolnjujejo strani, ki omogočajo objavo takšnih mnenj.
Jnnčarla mnenja ozruičiz izrazi koi so npr. ^'bedaste izmis^ljo-tinc in abotne žaliti'e^, "duh po človeških izmečkih in izhljuv' kih ", '"primitivno zmerjanje^ 1er "fekalistična brozga", "kokošji izfreMpo kohxijcm dvorišču". (írr)hosi teh izrazov je fn^dvomno vsaj deloma tiuJi od m z avtorjeve htide osebne razžaljenosti, sam problem žaljivih in nestrpnih vsebin, ki g{i v pbianju načenja, pa prav ffDiW) sodi v samo srce n/zmi'ilcka o naravi naše krihure. Jančar velik del od^jvomaMi pripiše fjdgi>vornim za spklru) različico časopisa. Nanje tuislovi dve zelo tehtni pripombi Prva je ta, da zgolj z odrekam pravne 02. zakonske odgovornr^sti za objavljene vsebine bralcev .sunuh ne morejo obenem pfjtisniii v kot moralne oz. etične odgovornosti Dn4ga pa je ta, da bi morali tistvariti instni-merne, ki bi vsaj omejevali objavo žaljivih mnenj (npr. registracije uporahnikfjv; pn/vica do rieobjave ali odstranitve spornih vsebin). Gotow bi fudi na te načine do neke mere lahko problem zamejili, vendar zaradi .sla.stiprepovedanega sadu verjetru) cetmira ne bi hila niti učinkovita niti popolnoma izvedljiva. Problem bi zato veljalo začeli omeje^vti taniy aJ koder dcjofiiiko izvira, na dvori^àt naše kulture (medsebojne) komunikacije.
Če s^vj pogled usmerimo na to pffije, se izkaže, da je prav anonimruist tista, ki predstavlja tanko in občiuljivo mejo med odgovonu)stjo in neodf^jvorníxsijo. Ko slednje (ruividezno) ni več, se zdi kakor da se je pred nami odprlo polje, mt katerem je vse dovoljeno, kjer Boga (tn batine) ni ve^. Vendar če se spone kazenske odgpvomo.sti zmhljaJOj {o še m pomeni, konca moralnih posledic naših dejanj. "Ta Črni'\ "čefloji", mamileki'* in "pisateljske pijaruliire" niso zapisane na neki .spletni strani nič manj moralru) sporne kategorije, njim grožnje in ruipovedi konca pa nič manj grozljive kot dntgod. Splet ni prazen prostor, ni zakotno .smetišče; zapolnje/io je z ljudmi jc naše. Človeško d\'orišče. l^ejanja v njem imajo tttdi moralne poslcdice, pa najsdxido storjena v anonimn^xiti ali ne.
Svetovni splet je prinesel s seboj skupek zabave, korâtno.stij kraikočasja, nžt\'anja, osrečevanja in Šc maršiČesa p<niiivni'-ga. Žal pa je v nekaterih oblikah prinesel (udi izpostavljanje primitivniii oblik nestrpnosti. Odgovorni za spletne strani bi morali k njim najmanj pripisati poztv k neobjavljanju nestrpnih vsebin, pojasnitev kazenske <xlgovomosti za taksna mnenja in si pridržati pravico, da jih odstranijo. Na nun% isalečanom, "najbližjih"spletnih mestih (npr. www.vele-nje-com - ki je noben izmed zgornjih pogojev ne izpolnjuje) po nekaj klikih med lemami diskusijskih fonimov liijro za.sledimo neslrpnost v.seh vr^t — niedosebno. ver^iko, nacio-nalno, .sretovnonazorsko... Tako je, npr, mogf)če najti .stranfdishisijo o '^.smrdljhih bosancih zraven pa so veselo trženi oglasi glede na Število obiskov strani Naj bomo do teh
**mnenj" sami stipni? Problem sttpno.sti moramo .strogo ločevati od svobode gfjvora ali svohodomi.selnŒti Tudi Če nestrpnost na spletu ne zadeva neposredno m/s samih. In morali razmisSliil ob beseda, Andrea Comte-SponvUlea, ki v ssvji razpravi o vrlinah pravi da strpnost do trpljenja drugih, .strpnost do nepravičnosti, katere žrtev /lismo sami strpnast do grozot, ki so mm prizanešene, ni veČ strpm)si:je sebičfw.st, brezbrižnasl ali še kaj htgšega. Nesirpnast poneumlja enako, kot netimno.sl povzroča člo\^ekovo nestrpnost. Na spletnih Jonimih, hi morali anoniinmst šldi kot dobrodošlo prednost - pn'dnosl v smislu, da nnše mnaijc fie bo presojam ^ede na ban v kožcy la.s, oči ter ne glede na sta-ro.st, teéOy nacionalnost, ampak zgrdj kol mnenje samo. /tal pogristo v.se to postavijo /la stran tisti ki tega ne uvidijo in jemljejo splet kot igiišče, kjer lahko pod krinko anonimnosti spro.ščajo svoje jhistracije. Fftzabljajo na pomembno stvar (na katert) opozarjajo vse ne t-etike), da so za spletom ljudje s si'ojimi čtistvi in občtuji Neškodljh'a mnenja sfj na spletu dobrodošla in ga lx>g(/te. Nestrpna mwnja, ki lahko vodijo do škodljivih posledic, pa je potrebno ob.s<xiiti In tipati rut časCj ko so domi.selne puščice o zlomških, škojlčkiJi, hudičkih in kopitarjih pisali listi brez debelih čel.
6. novembra 2003
PRAZNIČNE ČESTITKE
dïMiîsœiie

y
Inženiring za Energetiko in Ekologijo d.o.o. Jamovo cesto 20,100014ubijQna Telefon: 01/474-37-61, Telefax: 01/251-16-76, E-moil: ]nfo@ceeji
Podružnico ŠoHonj: Cesto Lole Riborjo 18,3325 Šoštanj Telefon: 03/899-36-79, Telefax 03/588-22-62
v	w
Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki
Skvpai v «lst*|il luffril
L
Víá^á SoSl AIU D.O.O.
Za nami so uresničeni ekološki projekti
in tehnološka posodobitev in obnova naprav, ki smo jim podaljšali življenjsko dobo. Veliko smo vlagali v kadre, v razvoj sistema humanizacije dela in v kakovost nase dejavnosti. Zagotavljamo vorno, zanesljivo in okolju prijazno obratovanje termoelektrame Šoštanj»
občine Šmartno ob Paki
Iz teme v svetloB9t
»
ÔÊSfitÛMO zQ plLÛZkib obž-iHC.
LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1, Vel^^
LEKARŇTcENŤĚR VELENJE, tel.: 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 UKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 26 10
SMQUtKO ob Pbbi! lekarna ŠMARTNO OB PAKI, tel.: 891 51 30
DEŽURNA LEKARNA CENTER VELENJE, telefon: 898 18 80
OB DOGOVORJENEM ČASU NA DOGOVORJENEM MESTU Z EVROPSKO KVALITETO!

©běooi]® imaíTíiírii®
RUrJtl
GOSPODARSTVO
V novembru le dva odkopa
Nov odkop v jfUni Pi^sjc oktolira še ni dal takšnih rczultalov, kol jili pričakujejo - lielošnji proizvodni narrl, 4.22().()()() ion prcni(){>a, zar adi te^ja ni ogiožeii
Miiena Krstič • Planine
Velenje - V zaćcJ ku oktobra so v Prcmog(îvniku Velenje zagnali nov odkop v jami Pesjc, kjer naj In dnevno nakopali okoli 9.500 ion premoga. V oklohru so jih manj, med 6.001) in 7.000 tonami dnevno, zaradi česar pa, kol jiravijo odgovorni v pa^mo gnvniku, ni ogromen Iciiišnji pro izvodni plan.
fe se ne ho zgodilo kaj posebnega, bodovpremogovniku do konea leia nakopali dogovorje-
nih 4 milijone 22iU)00 ion premoga. To je količina, ki so jo zaradi potreb dolc^Čili njtkniid-no, prvoini proiz\'odni načri je bil namreč preeej nižji, predvidel je izkop 3.700.000 Lon.
»ležave, ki so sc pojavile na novem odkopu jame Pcsje z odvozno mehanizacijo, v pre-m<igovniku ocenjujemo ko\ normalne. Kakovosi premoga je zelo dobra, je pa nekoliko drugačna sirukiura, koi smo je vajeni, zalo iz lega c:idkopa še ni čislo prave proizvodnje. Se pa bo,
lako računamo, zadeva že v kraikcm uredila,« pravi tehnični direklùr Premogovnikíi Velenje mag. Marjan Kolene.
Sicer pa delajo lako, kol ro načrtovali. V oktobru so bili v obratovanju štirje odkopi, zdaj e nega že de mon t iraj o, Ziiključujejo tudi odkc^pvjui^nem krilu, tako da bodo v Icm mesc-cu obratovali samo na dveh odkopih, enem v Pesju in enem v Skalah.
Jamski reševalci na vaji v tunelu
l^azniore so drugačne kol v pi einosovniku
Velenje. Trojane, 24. oktobra
- Jamski rckivalei iz vse Slovenije enkrat letno, tak je običaj, pripravijo skupno reševalno vajo. Letiî^ûja je konec oktobra potekala v lunelu na Trojanah.
Ker -SO rudniški re^valci kot specialna enota Uprave za /ai^lo in reševanje usposobljeni tudi za rei^vanje v tunelih, so se za
vajo dogovorili z ilalijansko firmo (îrasselto. Polekala jevlcvi cevi trojanskega predora, »/.a reševalce in ludi za vodstvo rcik^anja, je bilo glede na specifične razmere in drugačno okolje kol smo ga vajeni v rudnikih, marsikaj novega. Vaja pa je pokazala, da je naša uj^oso-bljenosl za delo p(xl re^v.ilnim
aparatom oziroma delovzapll-njcnem prostoru enaka lako v tunelu kol v rudniku,« jc povedal mag. Marjan Kolene iz Premogovnika Velcnje.
Vaja je p red pasta vila požar na tovornjaku v predoru, ko izredno hitro pride do jilin<w v alnio-sferi.
■ mkp
Pripravljeni za vstop v Evropo
Družinsko podjelje Kednalc iz llorjaria pri Sošlanju tudi v jubilejnem letu uspešno po zacrtani poti - Njihovi izdelki k) imajo o/nako (JK, kar pomeni, da so prilasojeni cvropslviin standardom - dozidave k obstoječi proizvodni fiali nacrnijejo se novo linijo delovne obutve
Tatjana Podgoriek
Druži nsko podjeije Rednak iz Šoštanja praznuje letos 25-lemi-co obsioja. Jubilej s<') zaznamovali družno z već kol 170 domačimi poslwmmi partnerji smelo, kol so smeli rezultati ptx>lovanja podjetja. V primerjavi z lani ti kažejo, da bodo tudi lelos /a 40 odstotkov povečali prihodek družbe, kar je v leh časih prava redkost med dobro stoječimi podjetji, kaj Šele v tekstilni in usnjarski dejavnosti. Lelos seje podjetje povzpelo med hitro rastočimi podjetji v Sloveniji & z^ nekaj mest višje. »Vztrajamo na začrtani poti, na kateri je v ospredju skrb za razvoj ntwih izdelkov, kakovost, vlaganja v posodo)>itev tehnologije, Širitev programov, spoštovanje dogworjenih rokiw in áe bi lahko kaj omenili. Vsi naài izdelki sc žc ponašajo z o/nako CE, kar pomenim, da so prilagojeni evropskim standardom. Pri sodelovanju z zahtevnimi tujimi partnerji smo si že nabrali nekiij izkušenj, vsak tolar vložimo v posodobitev tehnologije. Zalo se mi vstopa v Evropi) ne bojimo. Pripravljeni smo na nove čase in izzive. Smo dovolj veliki za velike posle, pa kljub lemu toliko majhni, da se lahkoprilag^xiimovvsakem trenutku,« so povedali Rednakovi, Približno 40 odsioikov predvsem modne konfekcije iz usnja in jeansa vrhunskih blagovnih znamk Doke &Gabbana, Giorgio Armani, Sahza, Giaíranco
Ferre, Piaz/a Sempione. Greenfield in Zega Spor\ prodajo na zahtevnih trgih. Vsosednjo lia-lijo izvažajo direktno, preko lamkaji>njcga poslovnega partnerja pa prodajajo izdelke prak-lično po celem svetu. Pred nedavnim so modni konfekciji iz u.snja in jeansa, proi^îvodnji delovnih oblačil, rokavic in čevljev, malo in veleprtxlaji dodali novo poslovno enoio - Gosiinsrvo. Zgradili so večnamenski objekt, v katerem so v zgornji etaži uredili poslovne prastore, v spodnji pa kuhinjo in večnamensko jedilnica s približno 250 scdeži. Svojemu namenu ga bodo predali v bližnji prihodnosti. Poleg
od programov je nosilen. Vsak ima določene predntwli. Znovo dejavnostjo poskušamo zagotoviti stabilnost poslovanja ter zmanjšati prisotnost sezonskega značaja nekaterih izdelkov, 120 zaposlenim je potrebno zagotoviti socialno varnost, nenazadnje pa tudi samemu .sebi.« Kot so te podčrtali«? skupaj / zaposleiiimi trudijo ne samo za preživetje, ampak kolikor toliko normalno življenje.
Tega naj bi si v prihajajočem letu n)ed dni^i zagotovili z novimi naložbami. K obstoječi proizvodni hali naj bi namreč zgradili prizidek, v.inj pa preselili proizvodnjo delovnih čevljev iz Flor-
V zgornji etaži novega večnamenskega objekta so uredili poslovne prostore, v spodnji pa kuhinjo In Jedilnico z 250
sedeži.
zaposlenih bodo lahko jcdilm-co S pridom korisiili tudi drugi občani, predvsem večje skupine za najrazličnejše priložnosti. »Težko bi se opredelili, kalen
jana. Poleg tega nameravajo urediti še novo linijo delovne obutve in tako zaofcrcr/ili uvedeno novost pri delovnih oblačilili.
Trend Net na sejmu Gitex v Dubaju
Na enem največji specializiranih sejmov na svetu uspešno pi edsia-vili rešilve s področja varnosli v ra(unalnišl<ili omn^žjili - Uspešno lelo ludi (loma - Med drui>im l<upili Telconi
Bojana Špeget
V poslovni prestolnici sveta in enem najlepših mest - Dubaju. je kcxiec oktobra potekal sejem (iilex2i)03, ki privabi poslovneže iz celotnega področja Afrike, Srednjega in Bližnjega vzhoda ter Azije. Sejem .sodi med največje svetovne sejme ri-tehnolo-gije, obiskovalci pa so izključno sU'okovna javnost. MnogcWrŽav je (Organiziralo tudi državne paviljone, v katerih so predstavili l'I-ponudbo svojih ptxljelij. Seveda so bil prisotni vsi pomembni in veliki ponudniki v [T-svetu. Da jc scj;;m res velik, pa pove podatek, da ga je le prvi dan obiskalo 75 tisoč ljudi...
Velenjsko podjetje TrendNET se je v tej druščini kot edino iz Sloveniji; predstavilo z rešitvami na področju va masti v računalniških omrežjih, pri-ključcnihna Internet. Družina Net-worksDeřenderje plod lastnega razvoja in ga v celoti izdelujejovSlove-niji. Zato je toliko bolj navduSujoče, da so gazvelikim zanimanjem in navdušenjem sprejeli tako državni organi Združenih arabskih emiralov, kol ludi vojska, zračne sile ter mnogo partnerjev (Z Dubaja m večina držav regije - od Irana, Libije, Jordanije, Egipta do Južne Afrike, centralne Afrike, Omana in celo Avstralije. V TrendNETu so z rezultati sejma izredno zadovoljni. Direktor podjetju Uojan Oremuž dodaja: "Gitex je bil ludi za nas presenečenje. Vedeli smo, da je eden največjih tovrstnih strokovnih sejmov na sveiu, presenetilo pa nas je, da pokriva geografsko zelo veliko področje. Prav ponosni smo na dejstvo, da so nas strokovnjaki na scjmu direktno primerjali s konkurenti, kol so C'isco, Netsc-reen in podobnimi, in ugotovili, da je NetworksDcfcndcr re.^ilcv, ki jim pokriva širši spekter funkcionalnosti kol konku-
renti. Zato smo pridobili zanimive distribucijske in VAR-partnerje, ki so distribucijo konkurenčnih produktov zamenjali s slovensko rešitvijo."
Ugotovili«) celo, Ja Dubaj ros postaja center sve'.a, nastajajo mestna sredlščaz nsjmtxlernej.^o arliilekluro, v katerih razvijajo posamezne pomembne panv)ge. Ker so pogoji zelo dobri, tam poslovneži iz W5cga weta odpirajo predsiavni.štva podjetij. So namreč zelo prijazni do tujcev. ''Imeli smo občutek, da je pristop do trgov blsiver.o Mj pošten in neposreden kot v Evrof^i in Slweniji." pravi Oremuž.
'f rendNet se je na stojnici predstavil skupaj z E-AJianso, pred-
načrti pa so pogumni. Za začetek smo organizirali dislri-bucijo zanimivih programov piîdjetja ri S iz Izraela. Ti bodo lelcomu omogočili nastopati na slovenskem trgu s produkti, ki so povezani scenejšim telefoniranjem. S tem je íblcom dobil enega od novih programov. Za začetek omogi^Ča cenejše telefoniranje vsem, ki porabijo veliko denraja zaradi telefoniranja iz cenirale na mobilne linije. Investicija se povrne v kraikem času.^^
Sicer pa so zadovoljni tudi z drugimi programi, ki jih je v Trendnetu zelo veliko. "Borba je huda. trg je neizprosen, ampak ob koncu leta bomo lah-
Utrinek z uspešnega nastopa na sejmu Gitex, kjer se je Trendnet predstavit skupaj z E-Alianso kot edini iz Shvenije, In to zelo uspešno. Obeta se jim
veilko novih poslovnih partnerjev.
stavili pa so se z zelo specillčno ponudbo zaščite računalniških programov. Ze lani so .se odpovedali sodelovanju na slovenskem sejmu Infos, odločitev, da gred(5v Dubaj. pa se jim žc obrestuje. "Cilede na rezultate sejma bomo vsekakor na (em področju še delali. Na sejmu smo imeii že 10 partnerjev, ki so se odločili za nakup demo primerkov, kar je pri nas prvi korak v distribucijo in do novega partnerja. Imeli wno veliko aporaimikov (kot so rafinerije iz Libije), ki bi želeli naše rešitve."
Smeli nacrti vTelcomu
Leto 2003 jc za Trend Net zanimivo ludi zalo, ker so poslali 51-odslotm lastnik podjetja Tel-com, ki je hčerinsko podjeije Premogovnika Velenje. 'To se je zgodilo pred mesecem dni,
ko zadovoljni.
v podjetju imajo sedaj (skupaj s Telcomom) že nekaj več kol30 zaposlenih, načrtijv pa imajo Še veliko, zato bodo strokovnjake še vedno potrebovali. In tudi progriime, Idejjim ne manjka. "Letos .smo se načrtno usmerili tudi na trge izven Slovenije. Vemo, da od prihodnjega leta v združeni Evropi večina slovenskih podjetij tu ne bo imela kaj iskati. Zato po novem letu načrtiijeino. da se bomo poleg Azije usmerili Sc na ameriški trg. Kljub temu pa ostaja grenak pri-okiis, da se slovcaske firme lahko potegujejoz največjimi svetovnimi podjetji le na tujiJi trgih. V slovensld državni upravi veljajo drugačna merila in razpisi so marsikdaj napisani tako, da izločajo domače konkurente," je končal naŠ sosovornik. ■
REKI.J sa ••
Ivan Kotnik,
direktor Šolskega centra VeJt> nje o nadaljnjih vlagunjih v reSitev prostorske stiske nu centni:«Ne glede na padanje števila dijakov menimo, da so naSa načrtovanja po zagotavljanju dodatnih proslorov realna. Će se lx)mo v razvoju ustavili, potem prostorske .stiske čez nekaj let ne bo. Ce pa bomo sledili razvojnim načrtom centra, ki so naravnani na razvojne načrte Mestne občine Velenje, velenjskega Gorenja, Premogovnika Velenje na področju turizma in še kakšnega podjetja \ dolini, pičlem bo zgodba
drugačna. Ne smemo pozabiti, da hodijo k nam dijaki in študentje iz blizu 80 občin, da bodo slej ko prej poslali pomembni kakcvost izob-
raževanja, delovni pogoji dija-kw in študentov ter vseživljenj-sko učenje, pri kalerem scî vrzeli zelo velike. Priložnost, možnost in nenazadnje tudi polivbaje mednarodno sodelovanje, v katerega je ccnter že vpet. Če bomo hoteli paskrbe-li za vse to, bomo morali najprej zagotoviti prosi ore za redne dijake in Študente in nato še za dodatno izkoriščenost drage opreme. Nenazadnje dobri predavatelji ne zrastejo čez noč. Seveda pričakujemo, da bomo v regijski razdelitvi programov imeli neko prednost in da se bomo pogovarjali kaj drugega kot le to, kaj bo kdo imel in kaj ne."

GOSPODARSTVO
Gorenje - dobra zamisel
S leni novim sloganom sc (JoitMije /elo usp{\sno prodsUivlja íuí IclOvSiijcm potiištvcncm sejnui v liiul)liani z novimi niod(1i kuhinj, kopalnic in kcrainirnih plošric tor z bogato palci o gospodinjskih aparatov, ki so ujemajo z izbranim kuhinjskim pohištvom
Mira Zakošek
[*o nakupu fViaries Kuhir\| Ir/J (jorenje Notninju opremu kuhinje |>chI tremi blagovnimi znamkami, in sicer Gorenje« Maries in Opti^or. Proizvodni program /ajema številne modele kuhinj <mI tradicionalnih v harvi naravnega le^sa do izra/ito nuxlernih. ki s svojimi svetlimi barvami in elegantnimi ravnimi površina* mi sledijo modnim oblikovalskim trendom.
Sodem novih modelov kuliinj predslavljajc), med njimi pa so tokral nosilno mesto dodelili modemi kuhinji Gorenje - Sigma graťii, ki jo odlikuje prcfi-njcn dizajn čislih linij drobnih uporabnih dodatkov, ki delo in življenje v kuhinji naredijo prijaznejše in lažje. Njena posebnost so ludi slcklene poliee, ki prevzele vlogo visečih elemen-lav. .So ra/sveiljcnc. kar jc dcko-raiivno, hkrail pa osvetljujejo tudi delovno površino. Kuhinja je vii^jegii cenovnega razreda, namenjena zahtevnejšim kupcem. Tu je §c prav tako modno oblikovana kuhinja Gorenje Ambra, ki sicdi novim trendom, a vseeno nosi s sabo pridih tradicije. Vrata sovanilijcve barve, ra/iiini dodatki pa v barvi čeznje. Opremljena je z visokokval i letnimi i/vIeCnimi mehanizmi in dodatki. Vsa vodila predalov imajo polni izvlek in bla/ilce za mehko zapiranje. Privlačne so tudi Maries Dionav barvi marelico, Maries Orhideja jubilej, Maries Tara jesen, Opligor Živa In Opligor Jona. Seveda pa je to le del kuhinj, ki jih ponujajo. Izbor je namreč tako širok, da lahko zadovolji različne hiSne proračuiie in različne oku.se.
Na sejmu predstavljajo tudi nove modele kopalnic v različnih barvah sanitarne opreme, pohištva, ročajev in številnih kombinacijah. Osnovno sanitarno opremo izdelujejo iz umetnega marmorja, ki jc prijeten na dotik in neobčutljiv za razne madeže. Novost je umivalnik po meri (irendline). ki ga izdelajo po želji kupca v katerikoli meri od 70 do 250 cm. Tem dimenzijam prilagodijo ttidi pohištvo. Letošnja novost .so modularni sistemi kopalniških elementov Oanlum, ki jih pri opremljanju ne povezujejo v niz, ampak so samostojne zaključene celotc.
Številne so tudi možnosti izbire keramičnih ploščic s sodobnimi paletami moderno oblikovanih dekorjev, izdelujejo pa jih v ši irih dimenzijah. Proizvodno linijo dopolnjujejo bordume plcx^ice in mcr/aične komptvicijc. Ponudba je res l>ogata in razncwrstna, zajema pa več kol 450 različnih vzorcev, je povedala vodja marketinga Ctorcnja Notranja oprema Janu sa Verdev.
Na letošnjem pohištvenem sejmu se Gorenje predstavlja tudi z novimi modeli gospodinjskih apa-ratov. Predstavila jih je Tina TomažiČ. Ponudbo pomivalnih strojev so v Gorenju diogatiii s sedmimi novimi vgradnimi in sammtojnimi modeli, ki pi)nuja-jo Še veliko več kol dosedanji. Programov ni treba več nastavljati, za to poskrbi vsajena int> vaiivna senzorska tehnika (la pre-
pozna» kako umazano posodo smo nak^ v sloj). Njihova prednost je tudi zvočna izolacija, elektronsko mehčanje vode, prav vsi novi m(5deli gosj^odinjskih aparatov pa ustrezajo tudi najstrožjim
svetovnim kriterijem o energetski varčnosti Novosti so tudi na področju hladilno-zamrzovalnih aparatov. Novi modeli so protl-bakterijsko zaščiteni. To sc^ dosegli tako, da so stene aparatov pře-
vlekli s protibakierijsko učinkcv vilo zaščito pred nevarnimi in škcxJljivimi bakterijami. Uvajajo pa tudi novo generacijo samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov z izbočenimi vrati širine 540 mm, ki jih odlikuje nov izboljšan izgled in imajo tudi servisno lesnjenje. Aparati so seveda okolju prijazni, saj astrezajo vsem ekoktókim mednarodnim predpisom.	■
VeUko je novosti, tudi ns področju gospodinsMh vgradnih
aparatov
Ciorenje verjame v kvaliteto svojih izdelkov, zato daje kar dveletno garancijo za njihovo delovanje (to velja za vse aparate, kup-Ijcnev letošnjem letu- tudi če v garancijskem lisiu piše drugače). Omogočajo pa tudi sklenitev posebne pogíxlbe o dodatnem 3-le1-nem servisnem vzdrževanju. Z doplačilom od 6.000 do 12.600 tolarjev si kupci zagotovijo brezskrbnost tudi po preteku dveletne garancijske dobe.
v rokavu še nekaj adutov
K sodelovanju so v (ioi enjii Notranja oprema pi itegnili poleg (iomarili tudi zunanjo ()l)likovaloe - Lepi amhienti, usklajeni s svetovnimi trendi, kombinirani s steklom, keramiko, aliimini-|om in drugimi pohištvenimi materiali
Predstavitev Gorenja na lelošnjem pohištvenem sejmu je nekaj posebnega. Izstopa taki) predstavitveni prostor, ki je velik in moderno zasnovan, pozornosi pa pritegne tudi z razstavljenimi novimi modeli. Glavni dirckor Ci<M^nja Notra-njii opremu Ore^or Verbič je bil zato upravičeno zadov{)ljen.
»Moram reči, da je letošnji sejem nekaj pasebnega, zalo ker spet predstavljamo povsem nove linije našili izdelkov, za katere mislimo, da so lel(« še lepši kot v preteklosti in smo zaradi tega .še posebej veseli. Ponosni pasmotudi na širino našega programa - tako kuhinj, kopalnic kot keramičnih plaščic.« Ze pred ieti sie v Gorenju spo-zttaii pomembnost dizújna.
f.€(os\ kot tla ste ttaretiili korak naprej?
»Upoštevali smo tako domaČe znanje kol razvojne trende, ksodelovanju pa poleg domaČih oblikovalcev pritegnili še zunanje s<^delavcc.« /" kaj Je hhtvo vaših ieiošnjih novosti?
»Svežina, ki prihaja v kuhinjsko industrijo, predvsem mislim na te naše lepe sveže barve. Ambienti so res zelo lepi, les kombiniramo s steklom, keramiko, aluminijem in Številnimi drugimi domiselnimi dodatki. In ker smo k vsemu temu dodali izjemen dizajn, mislim, da so še posebej kuhinje resnično nekaj pasebnega.« Novost je tudi poudarek na gospodinjskih aparatih, kijih
prav tako predstavljate? »Že tradicionalno izkoristimo pohištveni sejem za prikaz celotne sinergije sistema Gorenja Letos jc na teh novostih, ki jih je mnogo. Še nekoliko večji poudarek. Sicer pa res imamo kaj pokazati, šc pasebej smo ponosni na alux linijo, ki jc trenutno ena najbolj dovršenih na svetovnem trgu bele tehnike.« Iniaie v rokavu se kakšnega adnio?
»Vedno jih imamo in jih skrbno skrivamo. Na sejmu prikažemo tisto, kar želimo »unovčiti« takoj. Izdelke, ki jih predstavljamo tukaj (Če se bo seveda izkazalo, da so našim potencialnim kupcem všečni), bo mogoče kupiti že prihodnjo pomlad.« ■
Gtavni direktor Gorenja Notranja oprema Gregor Verbič v "svoji najljubši" kuhinji
Slovenija postaja premajhna
Velenje lahko na boljšo povezavo z avt(HXîsto ranma, ko bodo zgrajeni vsi najpomembnejši piH)jekii avlocesinega programa - Ministrstvo za [)romet podpira »hitro eesto« do avtoceste proti lijuhljani in na drugi strani ita avstrijsko avtocestíK) omrežje - Boljši rasi tudi za Logai^sko dolino
Mira Zakošek
Brez sodobnih cest si razvoja ne znamo već predstavljati. In četudi smo .Slovenci v zadnjih desetih letih na tem področju veliko slorili, na našem koncu se nikoli nismo toliko tarnali o slabih prometnih povezavah kot zdaj. To seveda niti ni čudno. Jeza in nejevolja sta, ko prilclimo v prometne zama.ške, ki sledijo sodobno urejenim odsekom cest, toliko večja. Ministru za promet - Zgornjcsavinjčanu Jakobu Prcscčniku> smo zatozastavili nekaj aktu-alnili vprašanj. y zadnjih letih je Slove^ nija na področju promet-ne infrastndaure veliko pridobila, pa vendar Je ravno vcíť ministrstvo tarča napadov? »Res smo tarča napadov iz vseh okolij. Pa mislim, da velikokral neupravičeno, saj smo v Sloveniji na področju prometne infrastrukture v zadnjih letih resnično ogromno naredili. Jaz pravim, daje poslala država f.c kar premajhna, saj kar prehitro pridemo iz enega na dru^ konec. Ampak tako pač je, državljanke in državljani so nestrpni, včasih tudi upravičeno, ker je pač urejena prometna infrastruktura prvi pogoj za vse nadaljnje razvojne možnosti. Trudimt^ se. da bi čim bolj ugodili interesom državljanov, seveda pa nas o m ej u jej o fi n a nce. Računamo, da bo v naslednjem letu končana trc^janska povezava, kar pomeni boljšo povezavo z Ljubljano celotnega severovzhodnega dela Slovenije.« Ta pridobitev Je seveda zelo pomembna tiuii za Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino. Pri t^m ffa postajajo vse ^las' nef.'^e /udi zahteve po boljši prometni povezavo z avtoce» sto. Kdaj lahko realno računamo nanjo? »v nacionalnem programu izgradnje cestnega omrežja v Sloveniji smo predvideli izgradnjo hiire ceste med Koroško, Velenjem in naprej na avtoccsto proti Ljubljani in v nasprotni smeri na av.çtrijsko avtoccstno omrežje. Prepričan sem. da bo državni zbor podprl usmeritve mini.strstva in vlade, in s tem omogočil, da bomo lahko začeli izvajati potrebne postopke. Najprej l)o seveda treba izbrati ustrezno traso in potem tudi časovno umestiti to cesto glede na razpoložljive iinančne možnosti. Seveda bo to mogoče, ko bodo uresničeni
najpomembnejši avtocestni projekti« Kot Zfiomjesavinčan jih velikokrat »slv^iie« ttuli zato, ker ima naravnost kataslrofatno cestno povezflvo tudi ena naj" lepših alpskih dolin - Logarska dolina.
Jakob Presečnik
»Težava je v tem, da je teren, torej da so naravni pogoji za to cesto, izredno zahtevni in zato napredujemo počasi- Kljub temu pa je trenutno že sklenjena pogodba za odsek te ceste do LuČ. Računam, da bodo kmalu stekla tudi gradbena dela. Tako bomo dobili sodobno cestno povezavo do Luč, za naprej pa se bo treba Še dogovarjati. Predvidena pa je že tudi obnova nekaj lesenih mostov, tako da načrtujemo, da bo že v naslednjih mesecih Logarska dolina bolje povezana s Slovenijo. Vzporedno s tem pa teče, glede na Iinančne zmožmisti, tudi intenzivna posodobitev ceste iz Črne preko Slemena do Šoštanja. Predvidevam, da bo ta cesta v celoti asfaltirana v letu 2005.« Se kot minister za promet vključujete tudi v ponovno oživitev snutiarsko-rekreacij» skega centra (iofte? »Nep(")sredno ne, vsekakor pa sem aktivnosti, ki so zelo uspešno slekle, zelo vesel. Pozdravljam, da sc je tiovo oblikovana družba, v kateri so tudi vse občine savinjsko-šaleške^ območja, lotila projekta razvojno, da veliko razmišljajo, kako pťwcčati dostop do turističnega centra tako v poletni kot zimski sezoni, in da veliko razmišljajo tudi, kako povečati nastanitvene ztnogljivosti in seveda v ta center privabiti kar največ obiskovalcev. Tagotwo lx>mo mi velikcJ naredili s tem. ko gradimo sodobne ceste in tako zbližujemo posamezne kraje. Za Ciolte je po mojem izjemno pomembna tudi trojanska avtocestna povezava, ki bo kmalu uresničena.«
OBJAVE
Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Veienje predstavlja
Gradbeni odpadki
V eni oU številk Naicga časa f^mo pisali o divjih odlagališčih v naîi meseni i>lKÍni. Taki"» kol skoraj povsod dru^c, je ludi na naših divjih odlagališčih mngoče opa/ili, da se med lemi nepravilno odlo^.cnimi odpadki najpogosteje pojavljajo odpadki, ki nasla-nejo pri gradbenih delih, 'lovrsîni odpadki so sicer za okolje v prete/ni meri res neškodljivi. seveda pa \ixko »divje« odloženi močno kazijo vide/ pokrajine. 7- nepravilnim odlaganjem odpadkov se naredi precej Skodc liidizalo. ker hi lahko vehko leh odpadkov oh pravilnem ravnanju Se koristno uporabili.
Ravnanje / gradbenimi odpadki predpisuje Pravilnik o ravnanju z ixlpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rckonslrukeijc, adaptacije, obnove ali odsiranilve objekta. Tako jc s pravilnikom predpisano, da jc vsak investitor, so pravi oseba, ki gradbena dela naroči ali jih tudi sam izvaja, dolžan zagotoviti začasno skla-diiscenjc gradbenih odpadkov na gradbišču. Ib začasno hranjenje odpadkov mora biti urejeno tako, da ne onesnaî^je okolja in ne pt^vzroča nobenih škodljivih vplivov. Omo-gt>Citi bi morali loCen«! hraml>opora/ličnih vrstah odpadkov, če pa \o ni mogoče, jih morajo oddajali neposredno zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih odpadkov.
kov.
Po Pravilniku o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih deîih. morajo biti vsa gradbišča urejena lako, da jc zbiralcu odpatikov omogočen dostop, Ob vsaki predaji odpadkov je potrel>no izpolnili evidenčni list, i/ katerega je razvidno, koliko odpadkov je zbiralec prevzel in katere vrste odpadkov so to bile,
Pravilno in gospodam«) ravnanje z gradbenimi odpadki je pomembno, tudi ali pa še posebej zaradi dejslva, da kar čelrlina vseh odpadk(5v nastaja v gradbeništvu, Predvsem je nujno poskrbeti za to» da se po predelavi ponovno uporabi čimveč kovinskih gradbenih odpadkov, les iz gradbenih odpadkov pa se lahko uporablja kol kurivo, v kolikor ni premazan z zaščitnimi premazi. Recikliranje gradbenih odpadkov bi precej sprostilo preobremenjena komunalna odlagališča in bi jim posledično lahko tudi podaljšalo življenjsko dobo, pospešila bi se sanacija divjih odlagališč, na račun predelave neupi>rabnega gradbenega odpada v uporabni gradbeni material pu bi lahko zmanjšali pridobivanje kamenih agregatov. Tako bi bile tudi rane, ki jih v pokrajini povzročajo kamnolomi in peski^kopi^ manjše.
V naši občini so priprave za organizirano /hiranje in predelavo gradbenih odpadkov
Kadar pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta ločeno skladiščenje različnih vrsi gradbenih odpadkov ni mc^goče, mora investitor zagokwíti, da se nevarni odpadki iz objekta odstranijo ze pred rušenjem. Ce gradbeni odpadki vsebujejo iizbesl, je pri ravnanju z njimi poleg pravilnika o ravnanju z t^dpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, potrebno upoštevali še druge predpise.
Investitor, ki namerava odstraniti objekt, katerega zunanji obod tvori tloris površine, večje od slo kvadratnih metrov, mora k projektu za pridobitev dovoljenja priložili tudi načrt gospodarjenja z odpadki, ki bodo oh odstranitvi objekta nastali, 'là načrl mora vsebovati vse podatke o odstranjevanju nevarnih gradbenih odpadkov pred rušenjem objekta, o ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na delovišču, o predelavi gradbenih odpadkov na mestu nastanka, o ravnanju z odpadno Zemljino, ki naslaja pri gradbenem izkopu, o količinah in vrstah (xlpadkov in o predvidenih načinih predelave ozirorna odstranitve nevarnih odpad-
že precej daleč. Podjetje, ki se bo ukvarjalo s to dejavnostjo, bo opravljalo vse storitve od zbiranja in skladiščenja gradbenih odpadkov do njihovegasortiranja in predelovanja v gradbeni material. Doslej so večino odpadkov, ki st> nastajali pri različnih gradbenih delih v naši dolini, še vedno sprejemali na velenjskem odlagališču nenevarnih in inertnih odpadkov, a so jih tam večino dokaj kc^ristno uporabili. Z različnimi odpadki, ki nastajajo pri gradbenih dchh. na odlagališču prekrivajo odlagalna polja in utrjujejo dwozne pí>ti. Na tak način so od januarja do avgusta letos porabili 8.207.900 kilogramov oziroma 8.223 kubičnih metrov gradbenih odpadkov. Večino so jih na odlagališče pripeljali z različnih gradbišč, kar nekaj pa tudi občani sami ^iz Velenja 165 ton, iz Šoštanja 11 ton in iz Smartnega ob Paki nekaj manj kol 2 toni). Upamo, da se bo čimveč ljudi enako odločalo tudi v prihodnje in s tem pripomoglo k lepšemu videzu našega okolja, pa tudi k varčevanju z naravnimi viri.
Moja boš!
fU
(S)
to
J3C
O
O €0 O

^ E K A nova kartica trgovin Era

AKTUALNO
Predpisovanie zdravil po novem
Tako v Lekarni Velenje kol v Zciravslveneni (loinu Velenje pravijo, da ni razk)8()v; zaradi kalerili l)i laliko bilo ljudi sli ali, cla so generirna zdravila slabsa kol originalna
Miiena Hrstič « Pianinc_
Prvi n(»vombcr jc prinascl nekaj novi^sli pri prcdpi»wanjii zdravil na rcccpl. /.dravniki bodo pacicntom morali predpisovali zdravila, ki so v skupini medsebojno zamenljiviii zdravil ugodnejša, oziroma je njihovo ceno zdravstvena zavarovalnica pripravljena pla^îali. Seznam medsebojno zamenljivih zdravil je pripravil Urad zazdravila Republike Slovenije» oNega pa 148 zdravil. V javnosli sc je pred uvedbo novosli pojavilo nekaj pt>mislckov, da so cencjsa zdravila îudi slabsa zdravila. A jih široka (xlločno zavrača.
»Izdalki za zdravila v breme zdravstvene zavarovalnice naraš-čajo iz leia v leto. Na irg prihajajo nova, v glavnem učinkoviteje zdravila, ki pa so praviloma ludi dražja. Toda na irgu obstajajo tudi popolnoma primerljiva zdravila Uiko po učinktMlosli kol t udi po vamosli, ki pa so cenejša. Zato zavarovalnica kol cneiia txJ
ukrepov za znižanje stroškov za zdravila uvaja sis lem zamenljivih zdravil. Ib je pri nas novi^t, v svelu pa ?e marsikje vpeljan sLstem^> pravi Sabina (îrrn. magi-sira farmacije in direktorica Lekarne Velenje.
Kaj so (iri^inalna in kaj senericna /.(Ira vila?
Originalna zdravila so zdravila z novimi uciiikovbiami. «Cena novegaz.dravila lahko zna^a več sto milijonov dolarjev in razumljivo je, da dobi proizvajalec zanj paienlno zasCiîo za sedem do pelnajsi let. V tem času imajo asiali proizvajalci prepoved razvoja, proizvodnje in prodaje tega zdravila. V času palenlne zaščite si proizvajalec lahko s ti^enjem zdravila pc^krije stroške razvoja zdravila,« pv^jasnjuje Grmova.
Po poteku paienlne zaščite se na irgu pojavijo generična zdravila. Toso zdravila, ki imajoena-ko učinkovino, enak odmerek
INiljna strpnost in sodelovanje
»Farmacevti podpiramo uvcdboslsicniamcdscl>ojno zamenljivih zdravil kol obliko varčevanja, čeprav bo to pomenilo za nas veliko obremenitev in žal najbr/ ludi nekaj neprijetnih soočenj z nezadovoljnimi bolniki, ki jim bomo morali menjati zdravila. Da bi bilo leh neprijetnih situacij čim manj, je nujna slrpnosl in sodelovanje zdravnikov, farmacevtov in bolnikov,« pravijo v Lekarni Velenje.
in enako farmacevtsko obliko kot ori^^nalno zdravilo. »Pri tem želim poudarili, da so vsa zdrji-vila,ki imajciv Skweniji dovoljenje za promet, preizkusna na enak način kol originalna, in da generično ne pomeni manj vredno zdravilo, kar je na žalost velikokrat zaslediti v medijih in v vsakdanjem pogovcîru z ljudmi«
Na seznamu medsebojno zamenljivih zdravil so predvsem za zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožiija, sladkorne bolezni, bolezni prebavnega trakta, proiimikrobna zdravila, zdravila za živčevje, za kožne bolezni in alergije, kontracepcijski preparati.
I^islopek zamenjave
Najbrž bo mjirsikdo, ki je ieia in leta prejemal določeno zdravilo, zdaj malo čudno gledal, ko mu bo zdravnik zdravilo »zamenjal«. A mu bo tudi razložil.
zakaj bo dobil drugo zdravilo.
Če se bo pacient slrinjal s cenejšim zdravilom, mu bo zdravnik tega predpisal na recept in v lekarni ga bo dobil brez doplačila. Kadar pa bo zdravnik na recept napisal dražje zdravilo, ga bo pacient v lekarni bodisi doplačal ali pa ga bo farmaccvt zamenjal za cenej.S, brez doplačila-
»Sistem pa ne omogoča možnosti zamenjas'e, kadiir ima pacient na receptu napisano cenejSe zdravilo, pa bi želel doplačali za dražje. Takrat bo moral nazaj k svojemu zdravniku.«
Zdravnik pa ima možnosi na recept napisati zdravilo z nelasl-nif^kim imenom - le z učinkovino, ki jo vsebuje. V tem primeru bo farmacevt ponudil pacientu vsa možna zdravila znotraj medsebojno zamenljivih zdravil, lako tisla,ki jih ni potrebno doplačali, kol lisia z doplačilom.
Prihodnji mesec pozivi za vračanje zahtevkov?
Ta tnosei^ naj bi niinisirslvo za inionnarijsko družbo iziialo iKxiaki Zakona o vracanlii prekornerniii vlai^anj v lelekoniunikaoijsko onuežje, deoenibia pa naj bi i/daio še poziv za vlař>anje zatilevkov z navodili - Denar naj bi upravičenci prejeli [ii iliodnje lelo, seveda če 1)0 do lakral država prodala svoj delež Telekoma
Tatjana Podgoršek
Lani in tudi leiašnjojximlad.««; je o vračanju prekomernih vlaganj v lelekomunikacijsko omrežje v Sloveniji veliko govorilo. v zadnjem Času pa informacij, kako daleč .so ta prizćidevanja, ni. So mar aktivnasti zastale?
»Ne bi rekel,« je odgovori) na zastavljeno vprašanje Ivan Vaknčak. član nadzornega odbora Vseslovenskega združenja upravičencev 1er predsednik odbora za koroško-žaleško obm^>Čjc in nadaljeval:« Po sprejetju sprememb in dopolnitev zakona o vračanju vlaganj v javno lelekomunikacijsko omrežje je bilo opravljenih že kar nekaj aktivnosti. V drugi polovici letoi^njega avgusta je izSel v Uradnem listu Republike Slovenije čistopis omenjenega zakona. Priporočam, da si ga tisti, ki v lokalnih skupnostih vodijo aktivnosti, in tudi posamezniki, ki so sklepali pogodbe o telefonskih priključkih s takratnim Pri-jem, predhodnikom današnjega Telekoma, p<xlrobno prebere j o. Ta ko se bodo Izognili
« j
I
i J
I -
rý

\
/van Valenčak, č/an nadzornega odbora Vseslovenskega združenja upravičencev in predsednik območnega odbora za koroško*šahško območje
mnogim morebitnim zapletom. V njem je med drugim dok')čeno, kdo je upravičenec, na osnovi česa in kako bodo ti uveljavljali pravico do vračila vlaganj, naštete so tudi nekatere obveznosti, ki jih je polrebno izpeljati do izdaje poziva za vložitev zahtevka za vračilo oziroma do
povrnitev sredstev, Seveda so temu priloženi tudi roki.«
Po določilih omenjenega z-ako-na so lokalne skupnosti že morale določili način seslave seznama končnih upravičencev, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračil ter pogoje in roke vračila teli deležev. Te so omenjene naloge powrile občinskim komisijam. Slednje pa so morale pripravili navodila za pripravo zahtevkov za vračanje, ki naj bi bila usklajena z ministrstvom Zit informacijsko družbo. »Občinska komisija za vračanje pri Mestni občini Velenje, katere predsednik sem, je ministrstvu že pred časom poslala osnutek navodil za pripravo zahtevk(w, Kot smo izvedeli, naj bi ta mesec iziel podzakonski akt, ki bo pc-»drobneje obravnaval vračanje in vseboval tudi tabeUî o višini plačevanja telefonskih pri-ključkiTv v urbanih naseljih in višino prispevkov SlS-om. V decembru letos pa naj bi izSel tudi poziv za vlaganje zahtevkov. Ta naj hi vseboval določila, piwzeta iz našega osnutka navt> dil za pripravo zahtevkov.«
Po navedbah Valenčakaje letos spomladi občinska komisija pozvala lokalne skupnosti, ki so po 2. členu zakona o vračanju upravičene! do vračil, da vsaka v svojem okolju pripravi sezname končnih upravičencev ter poskuša pridobili manjkajočo dokumentacijo pri območni organizaciji Telekoma Slovenije. »Do objave poziva za pričeiek vlaganj zahtevkov pri i^bmočnem državnem pravobranilstvu moramo imeli stvari urejene, kajti le štiri mcsece bo ča.sa za vlaganje zahtevkov. Po tem roku pa lega ne bo mogoče več vložili. »
Do začetka vračanja je torej 5e kar dolga po\ I? » Resje, vendar pričakujemo, da se bo to zgodilo proti koncu prihodnjega leta. Seveda, če bo do lakral drsava prodaja svoj deleŽ vTele-komu Slovenije. Kajti denar za vračanje se bo črpal le iz priliva sredstev od prodaje omenjenega deleža,«jeSc podčrtal Ivan Valenčak.
Po nekaterih informacijah naj bi bilo upravičencev do vračil v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki blizu 400n. ■
Sdibma Grm, mag. farmacije: »Ljudje so o novostih zeio dobro seznanjenh.
Paťienlov naj ne bo strah
Zdravniki so imeli pred I. ni)vcmbroiii in uveljavitvijo medsebojno zamenljivih zdravil kar precej aktivnosti. »V javnosti so sprožili zgodbo o tem, za katero pa mislim, daje nekorekina. Namen je dober, lemelji na strokovnih argumeniih in naj ne bo pacienUwslrah- Ze doslej je bilo v uporabi ogromno generikov. Vsako zdravilo, ki je na slovenskem tržišču, mora izpolnjevati določene pogoje ludi že sedaj. Urad za zdravila kontrolira vsa zdravila, lako nova kot generike. Cilj je la, da se za enakovredno zdravilo predpii^' cenejše zdravilo. To pa mislim, da ni nič nam-be,« pravi Jože Zupsinčič, dr. med., direktor Zdravstvenega doma Velenje.	■
40 let Zveze društev Sožitje
Na regijski proslavi zveze Sožitja - tlrušlev za ponioe osi^bain z inoltijanii v duševnem razvoju < eljske in koroške regije v Veleiîju, so podelili 2Ô priznanj - Zveza ena redkiii sorodnih organizac ij v svelu, ki s svojimi socialnimi progr ami uspešno pomaga družinam in ludi samim pr izadelim osebam
Tatjana Podgoršek
Velenje, 29. oktobra - Zveza društev Sožitje - društev za pomoč osebam z motnjami v razvoju, praznuje letos 4i)-letni-co dekwanja- Ker nadržavni ravni osrednje proslave ni bilo, naj bi jubilej zaznamovali po pasa-meznih regijah. Tovrstna društva
ne funkcije. Vsak dan prevzemamo od države večji del lastne odgovonvxsti za »naše« invalidne osebe«. Na pragu 40-let-niee delovanja zveze se spreminjajo drui^bene vrednote, preoblikujejo se odnosi do teh oseb, razgibani časi pa v formalnem in organizacijskem smislu
vceljski in koroški regiji, v katera je včlanjenih več kol 30(J0 oseb, so jo pripravila sredi prejšnjega tedna v orgelski dvorani velenjske glasl>ene šole. Kot smo slišali, edini v Sloveniji.
Zbrane je nagovoril direktor Zveze društev Sožitje lomaž Jereb. Ob tej priložnosti je opisal prehojeno pol zveze. Med drugijn je poudaril, da je celostna skrb za osebe z molnjami v duševnem razvoju in za njihove družine plod dela društev na terenu. Brez aktivnosii njihovih Članov bi se vsi procesi in širitve gotovo odvijali ptKasneje ali pa sploh ne. »Smo ena redkih sorodnih organizacij v .svelu, ki s svojimi socialnimi programi in storitvami uspešno nudimo pomoč družinam in samim osebam z molnjami v duševnem razvoju. Tako ohranjamo stik s svijjimi člani, po drugi su'ani pa izvajamo vse svoje insliiucional-
Priznanje za čtane vetenjskega Sožitja
postavljajo pred vse nove izzive. »Tisto, kar se je v letu 1963 začelo kol rojstvo nebogljenega otroka, živi in je preko vseh razvojnih obdobij prešlo v dobo zrelosti- Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Seveda, če ne bomo nikoli pozabili, zakaj smo se ustanovili, kaj so naši cilji in da jih lahko dosežemo samo združeni.«
V nadaljevanju prireditve so podelili 25 svojim članom iz desetih drušTev celjske in koraške regije priznanja zveze. \y. velenjskega Sožitja so priznanje prejeli: Mira Gnidnik. Julij Paćnik in Marija Kovačič. Iz Sožitja Zgornje Savinjske doline pa: Darinki) Marolt, Martina Čop in Darko Repenšek. Srečanje so popestrili učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja ter varovanci varstvcno-delovnih centrov omenjenega področja.	■
KULTURA
Slovenska pesem v osrčju pariške kulture
Mešani pevski/bor (»orcnjejc v Parizu živečim Slovencem poJaril večer, ki jih je na krilih glashe vsaj za nekaj irenutkov ponesel v donuwint). Navdušeno občinstvo, ki je napolnilo dvorano L' auditorium »Sainl-Ciermu-In des Pres v bli?.ini slavnega muzeja Ltîuvrcje i/ravilo p<">iiva-le in i^eljo po ponovnem snidenju. Tovrstna gostovanja poleg slika s sitwensko kulturo pred-siavljajo krepitev odmviov med državama.
Za nastop v Parizu jc zbor, ki ga usmerja zhorovcxlkinja prof. Katja Cîruher, pripravil splet slo-vcaskih ljud.skih in umetnih pesmi. ob koncu pa dvorano navdušil ^ y nekaj popevkami v slovenskem in tujem jeziku. S prt)s-tovoljnimi prispevki, ki so jih zbrali na koncertu, bodo prispevali k delovanju slovenskega druJlva v Parizu-
Koncert so omogt>čili podjetje (lorenje France, s. a., ssedc/cm v Pari/u, slovensko veleposlaništvo v Pari/u in druStvo Slovencev v Pari/u. Poleg njihovih predstavnikov, med katerimi sla bili ludj Tanja Šturm, odpravnica poskwna slovenskem veleposlaništvu, in Eva Sutlič, predsednica dru.^tva Slovencev v Parizu, so se dogodka udeic?:ilj tudi predstavniki veleposlaništev Bcisne in I lercegovine 1er Srbije in Orne gore. ^'lani Mešanega pevskega zbora (îorenje so v več kol Četrllelju
delovanja poleggostwanj po Sloveniji in krajih biv?^ Jugoslavije prepevali v Nemčiji, Italiji, na ťcškcm, v Belgiji, Avstriji in na Nizozemskem. Polni pozitivnih vtisov in čestitk z nasiopa v Parizu že ikejo načrlc za priliodnja gostovanja, s katerimi uresničujejo enega osnovnih ciljev - ponesti slovensko pesem in besedo v države, v katerih ima (îorenje svoja predstavništva.
■ Vesna Petkovšek
Galerija pripravlja slikarsko delavnico
v (ialeriji Kullurnegaeenlra Ivana Napotnika Velenje so se odločili, da ljubiteljem slikarstva ponudijo motnost dodatnega izobr<iževanja, zalo so razpisali slikarsko delavnico za odrasle. Delavnica bo vodil akademski slikar Denis Senegačnik, poimenoval pa jo je ^'Naslikajmo .sliko".
"V slikarski delavnici z naslovom "Naslikajmo sliko*', bomo poskušali c»vojiti ustvarjalno pot od pristopa k začetku slikarska do končnega izdelka. Slikali bomo z olji ali akrili. način sodelovanja z mentorjem pa ho individualen. Slikarska delavnica bo trajala Jiirideset ur in bo razdeljena na deset terminov. Srečevali se bomo enkrat tedensko in se poskuSali diiati zastavljenega programa. Pi^sku^ali bomo iwvojiti asnove percepcije in sHkarskcgaopiizovanja.prcnaŠalibomo tematiko iz irodimenzionalnega svela v dvodimenzionalni
svet, osvajali osmwe risanja (oglje, papir ...), slikali l>omo po ambienialnih postavitvah (t>ljc-akril, platno -..), slikali po tcmaiskem izboru posameznika in pmkašali lîdslikati kvaliieino sliko v pravem trenutku. Med ustvarjanjem \>omo primerjali svoja mišljenja, poglede in izdelke y umetniškimi deli priznanih avtorjev iz zgodiwine likovne umetnosti ter o lem debatirali. Srečanje bomo popestrili 7 občasnimi odprtimi vraii, ko mis bod<i lahko opazovali (udi drugi ljubitelji slikarstva. Delavnico bomo zaključili s krajSo pregledno razstavo kvalitetnih del," pravi o delavnici mentor Denis Senegačnik..
V galeriji KC IN sprejemajo prijave od ponedeljka, U). II., do petka, 14.11. 201)3, med O. in 13. uro na tel: 03/897 6841,03/«y7r)84t). Slevilo mest je omejeno.	■ bš

PUP
	GRADNJE il VZDRŽEVANJE POVRŠIN	
Sauáefmočást i«ojcrje ZA Mnu« 2 OAMcii	VRTNARSTVO	
PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA <L<L VELENJE KófoSka cota 37/b, 3320 VeUnjt, tel: (03) mi700, fûx (03) S9I9136, E -poftta: info^pupjùf www.pup.f:i
Čestitamo za praznik občine Šmartno ob PakL
Jeričeva klasična motivika v Barbari
Velenje - V raz,stavišču Bar-i''ara Premogovnika Velenje so odprli raz.stavo del akademskega slikarja Rada Jeriča iz Maribora. Za njegov slikarski opus je značilno, da se najraje piviveča klasični motiviki, predvsem krajinam in vedutám, pogosto cvetličnim tihožitjem, redkeje pa se loteva človeške figure-
Jerič je doslej za svoja dela prejel več priznanj in nagrad, na seznamu raz.stavišč, kjer je svoja dela razstavil, pa je veliko zelo priznanih. O njegovem delu je v spremljevalnem katalogu» ki so ga na Prcmog(wniku izdali ob odprtju razstave, Mario Berdič med drugim zapisal: "Slikar Rado Jerič slikovno površino izpolnjuje s pomočjo poljubno oblikovanih ploskev, kijih modelira s pastoznimi barvnimi lisami, posamezni likovni objekti pa so lahko poudarjeni tudi s črno konturo. Vendar barvna pU'skt^' nikakor ni le statični i'ibjekt, marveč ima poleg konkavne ali konveksne povr.sinske in globinske napetosti t'>predeljeno tudi lastno smer, posredujoč vtis ekspresivne deformacije
■ bš

Oorer^ I^a, 3327 Šmartno oh Poki Tei: 03-S8SS-06S

ODUKE STREŠNE KRITINE POLAK:
•	ádilava pouka po najsodobn^íi ívedsfá tehnologiji.
•	vodotesnosl	/ ^sodoben in t^videzsinhe
•	dioncrmiiw pofuitje serthe %miànosiisbiftb<mt
•	barva v cehtrd mam4
•	enostavno pohtvcnjc
dunm^spttnika
Čestitamo Zû praznik občine Šmartno ob Poki
Pod streho POLAK se bostů poàMi vamo in z/utes^ivo, HVALA ZA ZAUPANJE! \
UGODNE CENE!
Krbavac
^eCica ob Paki 45, 3327 Šmartno ob Paki, telefon 891-51-23
Prodaja in servis voziLsu^i»;
Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki


PflOOAiA IN SCRV18 * XLCPUSKA IN LIČARSKA DELA * AVTDVLEKA * VUUUKZStSTVÛ
n Med cvetjem in trnjem
Šesta zgodba: Petkrat Idpnjeni rogljički
Leta 1094 se je pri Danov§-kovih na Paškem Ko/jaku zgodila huda nesreča.
Bilo je meseea junija, ko je gospodar krmil živino. To je delal tako, daje metal seno skozi odprtino v marofu. Ibda tisti dan je preveč gledal golobe, ki so frčali po maroťu, ni bil dovolj previden, spodrsnilo mu je in padelje/ glavo naprej v hlev in se na meslu ubil.
Banov^k<»va Marija
je ostala sama za vse.
Po gospcxjarjevl smrti jc morala Marija — piše se sieer Ramžak -opravljali tudi v.^a moJka dela: ročno je lagala in podirala drevesa in jih s konjem ra/važala. Ko so pose-.srvo prev/eli ta mladi, se je lahko bolj p^)sve-tila Ustim stvarem, ki jih je sieer počenjala ^e prej, a nikoli ni bilo pravega časa
Vse življenje je pela pri svetem .loštu, pela na proslavah, pela dolarjem, ki so prišli v planinski dom, da jim je pokazala, kako se vrti kolovrat, kako se volna krlači in plete, kako se naredijo suhe roře in kako se skuhajo pehtriuiovi štrukljl
»Kol deklica sem gledala, kako krasij<î eerkev,« rada pripoveduje. »Pravi božji dar za te stvari je bila Rednakova .lusli-na, moja sorodniea. Sprva sem hodila k njej. tako kot drugi. Čeprav je bila pol ure daleč. Opazovala sem jo, kako dela rože in vence, jo posnemala in ji hodila pomagat.«
Suhe rože Banov^kove Marije krasijo marsikatero znamenje in kapelico na PaSkem Kozjaku in marsikateri bogkov kot. (fledam jo, kako izfK)d njenih spremih rok hitro naslajajo mar-jetke, lilije, cinije, vrtniee, žalra-novke, regine.
»Za to delo potrebujem samo krep papir vseh barv in či.sto navaden Aus drot,« reče in že konča venček za razpelo in mi ga podari. Kadar je žegnanje, naivdi venec za v cerke\' od stropa do tal.
Iste roke znajo zelo spremo obračati tudi kuhalnico in speči najboljši kruh. Če je (reba, kuha ludi v planiaskem domu. na sedminah. porokah, silvestrovanju in raznih srečanjih. Nemalokrat jo pokličejo tudi violsko kuhinjo na Kozjaku in v Paki, da Lam kaj pokaže. Sieer pa si je doma zadržala pravico do kuhanja za tri družine in k Štedilniku ne spusti noiîcnega drugega. Ko pa zna speči same dobrote! Na primer mamic lad ne rogljičkc. Ti so nekaj posebnega, /daj vam bo povedala zakaj:
»Teslo mora petkrat kipniti preden so rogljički pečeni.«
»Opala! Tega pa ne verjamem,« sem dejal nejeverno, Teslo za kruh vendarle samo enkrat kipne, preden ga porinemo v peč. Zakaj bi za rog-Ijičke moralo petkrat!
»Res, res!« je i>dvrnila gaspa Marija in začela iskati moko. »Pa naredimo rogtjičke, jutri jih
itak potrebujem za zajtrk. Domači ne morejo brez njih.«
Udobno sem se namestil na stolu in od blizu gjediil, kaj se bo zgodilo.
»Ampak listo kipnenje bom Slel zraven, na glas!« sem dejal grozeče.
»Prav, prav!« je rekla smehljaje in zdrdrala recept: kilogram moke, pol žlice soli. dva decilitra olja, trižlice sladkorja, pet dekagramov kvasa in marmelada, po možnosti marelična. Dobro, ampak kaj je s petkratnim kipnenjem, hudiča!
(l<xspa Marija je najprej dala kvas v mleko, dodala žlico sladkorja, vse skupaj razmeSala in pustila daje klpnilo.
»Prvič!« sem dejal gla.sno> v upanju da tudi zadnjič.
V drugi skledi si je pripravila moko, dodala pol žlice soli, naredila jamico na sredini, dolila olje in kipnjen kvas. zraven je zmetala malo moke in pustila, daje spel kipnilo.
»Drugič!« sem se o^asil malo tišje.
/daj si je posebej zmetala toplo mleko in dva decilitra olja inpreastali sladkor. V.se skupaj je zamesila vmoko in pustila, da jc spel kipnilo.
»Tretjič!« sem dejal ie liSje, v strahu, da bo res izpolnila napoved. a še vedno v upanju, da jo bom razkrinkal,
Pi>iem je kipnjeno te.sto zvrnila na desko, ga razdelila na štiri dele in naredila Aiiri kepe. Medtem je pogrnila prt, ga potrosila z moko 1er piwtavila nanj štiri kepice, vse skupaj pokrila in Čakala, da hi Se četrtič kipnilo.
»C et rtič!«
Sedaj je razvaljala testo po deski in vsak(5 kepico posebej rti/delila na {."»sem deUw, da je dobila osem trikoinih rezin. Na .sirsi del rezine je kapnila marmelado. Poiem je vsako rezino zavihnila tako, da je ostala marmelada v sredini, v tistem delu, ki je bil naj-boljzaviLTako narejene rogljičke jc dala nn pekač, nanwanz margarino. in, o grtr/a, pustila, da so piej še enkrai kipnili.
»Petič!« sem komaj izdavil in priznal poraz.
Pred pečenjem je rogljičke nama/ala z jajci in jih potrosila 2 makom. Dolgih deset minul je bilo treba čakati, da so pi'^siali lepo rumeni in hrustljavi. Na koncu sem jih preátel: iz kilograma moke je dobila dvaintride-set rogljiče%'.
Mmmmm, kako so bih dobri!
107,8 MHz
11
R/^OQSQKB IDO C/^S©PDSD0I
Petdeset let
Velika skupna reševalna vaja gasilccv, ki jc potekala 30. oktobra, je zmedla marsikoga od naših pcslušalccv. (rasjlcl so bili iako prepričljivi, da je marsikdo verjel, da grad res gori, Klicali so ludi na radio, kjer smo vsakemu pasc-hcj razložili, da gre za vajo.
C'asi^pisni urednik Stane Vovk - vedni> bolj lanckjc, odkar gaje pogoslovideli, kako i*: rekreira okoli jezera - gre konec ledna v Makedonijo. SpremljalK^ekipo rokomcta^vGorenja.
Kdo bo priSel v krog lislih, ki bi si za lelo 2003
zaslužili naziv naj ob^ían? /nano ho áclc, ko bodo v uredništvo prispeli tudi predlogi, zapisani na kuponu lokralnc sievilkc Našega êasa. Se pa nckalera imena i^e sedaj pojavljajo pogo-Slo. Pomagajie jih najii .§e več! Gotovo so v vasem okolju ljudje, ki bi si lak naziv zaslu:?iU.
V lemmcsecu bo Naš Čas, skupaj z glasilom Premogovnika - Rudarjem, zaznamoval 50-lelnico. Podrobneje o Icm, kako, s kom in kdaj, pa v prihodnjih številkah Na^ga časa.
■ rnkp
će še ne veste, v zgradbi Pošte, Je uredništvo Našega časa
Made in Velenje 2003
Velenje, 2. novembra
Planelarno zveneči, čeprav že prevečkrat zlorabljeni naslov, je vabil na multimedijski dogodek, s katerim so se velenj.ski publiki minulo nedeljo zvečer predsiavih mladi velenjski kulturni ustvarjalci-
Podnaslov
»Velenjski ustvarjalci iz tujine domov« je zvenel bolj domače in prijetno, pred-vsem pa je razodeval več o samem dogodku. Na odru velenjskega kulturnega doma, v prcddve rjti dvorane in na
njenem .slropu. .so v .slabi dve uri irajajočem dogajanju mladi u-stvarjalei, ki so svoje znanje nabirali tudi (nekateri pa predvsem) v tujini, predstavili iítiri v nekak-šcn kolaž povezane umetniške predstave.
Rdeča nil vsega skupaj je bila jazzovska glasba» ki je povezovala osiala dogajanja - stropne video projekcije video umetnika Mladena Slropnika in raz.stavo fotogra-tlj nadarjenega fotografa Juri-
ja ViŽinlina, ki je v večnost ujel trenutke odrskih dogajanj na lemo glasba (jazz) in ples. Glavni del prireditve pa seje večinoma vrtel okrog jaz-/ra, saj je bil projekt namenjen predv.scm predsiaviivi dveh novih albumov mladih in
in simpatični bobnar Klemeas Markll. Slovensko-avstrijska pcleriea je v dveh delih odigrala osem skJadb, kar zadeva avtorstvo pravično porazdeljenih med oba avtorja, in nam postregla z lepo dozo simpatičnega kla.sičnegi« jaz-
nadarjenih velenjskih jazzov-skih ustvarjalcev, Roberta .lukiča in Jureta Pukla, ki sta v nedeljo /večer s pomočjo avstrijskih prijateljev odigrala nekaj skladb z obeh albumov. Kontrabasista (sicer tudi basista) Roben a Jukiča, kije lokral predstavil skladbe s svojega drugega albuma, in saksofonista .lurcta Pukla, ki je predstavljal prvenec, so spremljali pianist Marlui Rei-ler, trobentač Daniel Noesig
za. Njihovo muziciranje je poslalo zvočna kulisa, ko sta se na odru pojavili mladi plesalki sodobnega plesa Rosa-na Štorgelj in Sara Stropnik ter s svojimi gibi dodali gUis-benemu sporočilu nove vsebine. Ko jima je oder p<^stal premajhen, sta s plesom nadaljevali kar v dvorani, kar je zadovoljno občinstvo sprejelo z očitnimi simpatljiimi.
■ iVf/C
na kraflko
4. HIT rES nVAI.
15. novembra bo na Gospodarskem razstavisču potekal 26 četrti Hit festival. Lanskoletna zmagovalka lega festivala. ki ga organizira Radio Hit, je bila Alenka Godec, ki pa letos ni med osemnajsteri-CO nastopajoči h.
KOk KOS^lAČ
Mladi ljubljenec najstnic bo kmalu razveselil svoje oboževalke. Pred kratkim je šef namreč v lisk njegov prvenec, na katerem bodo zbrane izključno Rokove skladbe.
!^Ai\K R<K;K
Pripravljajo se na najbolj nor del leta. v katerem bodo odigrali veliko število Koncertov. Pri tem ne bodo pozabili na domače Velenje, za katero so si rezervirali datum 27. december
hAKMA
Popularna hrvaška skupina, ki je zelo priljubljena tudi pri nas, je posnela že peti videospot z drugega albuma »Zavrti život«. Spot za skladbo »Molitva« je izdelek producentskoga lima Kerezirt.
I\ANA KlOiDL
Hrvaška r&b izvajalka napoveduje nov album za prihodnje poletje. Že v teti dneh pa je posnela spot za skladbo, ki bo album najavila. Njen naslov je >Super Jaka<^
KÍ;IM;K \ DKIIMCIJ
Nekdanja Miss Slovenije bo kot pevka nastopila na 4. Hit festivalu. Predstavila se bo s skladbo »To sem jaz», ki jo je zanjo napisal PrenkNova. Rebeka je pomagala pri besedilu.
l/sci |e novi ull>uni
Petra Gi aŠH
štiri leta po izidu Izjemno uspešnega albuma "Utorak' seznovlm abumom "Šporke riči" na sceno vrača hni^aški pevec in avtor Petar Grašo, Album "Ulorak" je v Sloveniji dosegel Izjemno naklado 43.000 izvodov, kyje več, kot jB v Sloveniji dosegel katerikoli aJbum kakega hrvaškega pe^ca. Na novem albumu je deset novih pesmi, med katerimi je tudi zmagovalr^ skladba letošnjega Splitskega festivala 'Vera
od suvog zlata". Album je avtorsko delo Petra Graša In legendarnega hn/aškega avtorskega para Tonči In Vjekoslava Huljič, posnet pa je bil v Londonu, Zagrebu in Splitu. Kot zanimivost iahko omenimo, da na albumu gostuje tUdI legendami Arsen Dedlć.
Prvi sin»! BliT
Tri pcgumna dekieta Barbara, Brina in Tamara Iz skupine B.B.T, ki so se kot poraženke oddaje Popstars premlemo predstavila in navdušila na Izboru za Miss Slovenije s pesmijo »Druga naj ti suînja bo«, so 4, novembra izdale slngi, na katerem je tudi videospot, \q so ga dekleta posnela v Zagrebu, v sodelovanju z ekipo Plavega filma. Snemanje je potekalo v ogromnem studiu, spot pa je v celo-t računalniško obdelan.
6 PdťkČukiirv |)iipra\1 novejia albuma
Ce bo šlo vse po načrtih, bo prihodnji mesec Izid svoje druge plošče dočakal najbolj znani velenjski raper 8 Pack Čukur, Delovni naslov albuma. Ki je še v nastajanju, Is »Keramlčarska lirika« in po naslovu sodeč gre za temaliko, ki je pozitivi-stičnemu velenjskemu raperju
kar blizu, saj poleg nmzna dobro polagati tudi ploščice. Ri rastajanju materiala za nov album mu spet pomaga Saša Lušič (glasba In produkcija), na njem pa bo tokrat Se več gostov kol na prvencu. Med njimi bedo Oîo F^stner, RanB,Alya, Maljaž Jelen, Peter Poles... Sam pravi, da plošča pomeni korak naprej glede na prvo, saj tokrat v hip hop tonne poskuša vplesti različne, mogoče na prvi pogled tudi nezdružljive glastjene stile, ki so in Še vedno vplivajo nanj in na njegovo delo.
Prva obletnica ansambla Spev
Aiisainb(1 SPKV iz Šaleško doline bo swiW n()vcinl)ra pra/noval svoj prvi rojslni (Jan
So i^lirićlanska zasedba, ki igra narodno-zahavno glasbo za Inll krog poslušalcev. Povprečna síarostjť 24 IcL Njihovi mlad: glasovi zvenijo zelo spevno, saj vsi pojejo pri pevskili zborih, zato jim imena nI bilo težko izbrali. Odmev poslu.šalccv je zelo dober in spodbuden, saj so imiilivenem letu preko peldesel nastopov. Pri glasbi jim veUko pomagala priznana glasbenika Brane Klav?^r in Miro Kline, tako z moniorstvom kot tudi s pisanjem novUi lasinih domaěih viž.
Letos so se prvič udeležili Ptujskega fesJivala narodnozabavnih ansamblov in osvojili prvo nagrado stK^kovne Žirije ťa najboljše besedilo skladbe Pridi pod najino brezt^. Prav tako so dobili nagrado za besedi Ion a festivalu v Len ar • (u s skladlx> Vedno nekaj od]iaja.Za lepa besedila poskrbi Tanika Požek. Veseli so bili ludi udeležbe v največjem zamejskem narodnoza-bavnem feslivalu Sleverjan 2003» ki sc odvija v Italiji.
V prihodnje si obetajo Se veliko nastopov, že ob drugi oblctnici pa si želijo izdati svojo prvo /goiienko.
:	PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
•	Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. Zmagovalno skladbo lahko
^	sllSIle v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročillii ob 9.30
^	in popomči1ihob18.30.
Î	1. ATOMIC KIHEN-lf You Come To My World
-	2. JEANETTE-Right Now
•	3. BRITNEY SPEARS feat. MADONNA-Me Against The Music
•	Dekliški trio Atcmic ^	Kitten, kl deluje v 0	sestavi UzMcLamon. 0	Natasha Hamilton In ^	Jenny frost (zamenja-^	la je Kerry Katona) niza _	uspešnico za
uspešnico. Po prlljub-
®	ijenl baladi «Love
®	Doesm Have To Hurt"
•	prihajajo z novim hitom «li You Come To Me«, s katerim so tudi
•	zmagale v tokratnem izboru za pesem tedna na Radiu Velenje,
F ■ ~
■ LESTVICA
ma
Od teve proti desni stojijo: Erik Hribemiii. Marko Berzeiak, Mstijan Ko/enc in Boštjan Mežnar
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku m časTel.: 897-50-03 ail 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo, 02.011.2003:
1.MAVRICA:	Lenčka
2.RUS:	Mojca
3.SL0VENSKI ZVOKI: Samo s teboj
4.$PIK:	Med PrleH In PrekmurcI
5.PTUJSK1H	6: Pečica
Predlogi za nedeljo, 03.11.2003:
1.G0TER:	Našslrček
2.K0ČEVAR:	Glasba ogreje srce
3.PLA2L:	Kosec
4.POOKRAJSKI:	Dokler dom živ 5.SLAVČEK; Melos naš doienjski
■ m Grabner
VRTILJAK
(liisilri ill rxiscN'aIci so v(hIíh) pri la prvilí. Sploh, ćc so lako izkuš(:ni. kot sla dva il()ž(íla na ťoloí^rafiji: Jož(^ lliicialí^s. ^asi-Icr vdoran. clolfíí)lolni clan Prosl.ovoljiu^-í»a ©isílskc^tfí (liusUa \(1oiij(î in Jože /apus(^k. vodja reševalni^ slu/bc Zdra\-slv(îii(;é»a tioma Vckuijc. Oha vesla, da se no aw v nolioiio \v.v hr(7.i»lavo /alcîtcl i. Tofo dcbnta prav o K^ni?
Sostanjranka \lilojka Koiuprrj in Sinarrnnka Tina Slo hlovTiik. listo, kar jima jo skupno, je gotovo kultura. Miloika jo na\iiušona »ijalerislka«, vcsfa liidl pisanja in yovorjcnja. Tina po jo v pevskem zhorii, kji^r prep(ívala ludi iiči Tjaša in sin Klomcm. Je z(io (k^iavna in dejavna: vodi llrnio Nobless. je naj-(lîiniea Uikalne-aa kab(»lsk(îga sisu^nia, pripra\lja pri-spr\k(^ /a V\\ iti sn(^nm šmarške sojo občinskega svetla.
»I'bnlana« velenjskega kiparia Čria Valeneaka bo krasila vliod v Rdečo dvorano. Velenje je s lem dalo priznanje domačinu, ki v lem okolju n'dko razstavlja. Kna odmevnejsili postavitev nj(»i^ovih skulplnr. ki večinoma upodai)liajo ženske, ie l)iia pred časom v mladinskem cenim. l\)gosteje kol doma pa ga je srečali na lujem, zlasti v Italiji.
Pn^íesioiiíiliií glasbeniki imajo vcťjc ino/^iie
Profesionalni gla^ibcniki imajo VCĆ sivih celic kot ljubiteljski ^asbcniki in ljudje, ki nimajo
f

y
nobenihglasbenifi sposobnosti, menijo znanstveniki. Večja površina sivih celic na možganih profesionalnih íjítsbcnikov naj bi bila povezana z zapletenimi gibi prsUïv in usi» sla ugolovila znanstvenika Chrislian Gascr z nemške univcr/e v Jeni inGotU-rieti Sehlaugz ameriške medicinske lakuUcie Harvard v B(wlonu. Znanstvenika sla med prej omenjenimi skupinami ljudi odkrila povezavo mod stopnjo glasbene vadbe In količino sive možganske snovi. Dodatne možganske celice sc ne nahajajo samo v mo/ganskem predelu za sluh, pač pa tudi v predelih, tujgovorncm za vid in aktiviranje ^banja. Pri lem pa opozarjala, da veOjc i>lcvilo sivih cclic še ne pomeni, da so profesionalni glasbeniki zaradi tega ludi bolj inteligentni
Prelomila seje največja ledena gora na sveiu Po hudem neurju se je na
Antarktiki prejšnji mesec prelomila najve^ija ledena gora na svetu. Ledena gora, znana pod imenom B15,jc imela površino li-OiHJ kvadratnih kilometrov in je bila največja doslej opažena. Da se je prelomila, so strokovnjaki ugoti>viIi s pomočjo podatkov, ki jih posredujejo sateliti. Zdaj je največja ledena gora C'I9A spovrSino 5r>59 kvadral-nih kilomclnw. kar je približno toliko kot Luksemburg.
Zaradi ledene gore BÍ5 je umrlo na milijone pingvinov, (lora je bila {lamrec več kol tri tela zagozdena ob obali Antarktike in je pingvinom zapirala pot do moija.
Na enega od delov prelomljene ledene gore, ki je dobil ime B15A, so medtem že namestili posebne naprave, s katerimi bodo spremljali njegovo nadaljnje gibanje.
GII)sono\e{;a Krisiiisa /adela strelu
da se je po dogodku Igralcu kadilo iz uScsa.
Miehelinijaje strela zadelaže drugič v nekaj mesecili. Obakrat je pomočnik režiserja v rokah drtal dežnik.
rilm Mela OIbsona gcwori o zadnjih urah življenja Jezusa Knslusa. Projeki je naletel na kritiko verskih voditeljev.
[Vorvežani. Čehi in Svodi najmanj venii
Norvežani, Cehi in Švedi so najmanj verni narodi v Evropi, je poka/ala ena zadnjih anket
[gralca Jima Caviczela in pc^močnika režiserja Jana Mic-helinijaje med snemanjem filma Mela Gibsona z naslovom Krislas<wa slrast (The Passion of Christ) zadela strela.
Nihče ni bil pa^kodcwan, eden od producentův pa je povedal.
o družbenih trendih v Evropi. Grki in Poljaki pa so, sodeč po lej anketi, najbolj verni ljudje v Evropi.
Med anketo sn lahko vprašani na lestvici od nič, ki označuje ateiste, do deset, ki označuje zelo verne, opredelili svojo stopnjo vernosti. Tako se je 62 t)dsioik(5v Grkíw in Ai) odsiotk<w Poljakov opredelilo z oceno osem ali več, medlem ko se jih je med Norvežani tako opredelilo devet odstotkov, med Cehi deset in Švedi enajsi odstotkov.
Zanimiva pa je tudi raziskava kalilbmijskega inMuta Barna. Po njej kar dve tretjini Američanov verjame, da bodo po smrti prišli v nebesa, medlem
ko samo pol odstotka vpra.^anih verjame, da se bodo po smrti cvrli v peklu.
Sodeč po raziskavi, ki je zajela 1000 ljudi, naj bi bilo 79 odstotkov vprašanih prepričanih, da ima vsak človek dušo in s tem večno življenje. Okoli tretjina vprašanih ima nebesa in pekel za resnična kraja, kamor gredo daše po smrti. Nebesa so sicer opisali kot kraj miru» medtem koso pekel opisali kot kraj muk in trpljenja.
Okno svela
v Veliki Britaniji btxlo naslednje leto predstavili enega nedvcv mno najmodernejših kompleksov na svetu, lako imenovano »Okno sveta«, ki bo ljudem na rdzličnili koncih sveta omogočilo komuniciranje med seboj.
Objekt, ki se po tipu siarega antičnega templja imenuje Tha-los> je sestavljen iz ogromnega okroglega ekrana, višine približno 3 m in širine približno 7 m.
Slvarilelji kreacije upajo, da bosta že prva dva Thalosa na svetu postala pravcata turislična alrakcija Londonski Thalos bo povezan z identično strukturo na Dunaju, lako da bodo prebivalci obeh mest iahko videli drug drugega in se med seboj pogovarjali.
Cilindrična struktura vse-
buje tehnologijo, ki simultano prena:5a in sprejema jasno in visokri kvalit et no sliko, kar omogoča, da bodo ljudje pred Ion-doaskim Jlialosom videli dogajanje v avslrijski prestolnici in obratno. Prebivalci obeh mest se bodo med seboj pogovarjali s pomočjo mikrolonov in zvočnikov, kar bo omogočalo popolno zasebnost pogovora.
Praklično bo vse skupaj izgledalo» kol hi se s prijateljem srečali na ulici, le da bodo ljudje med seboj na tisoče kilome-trcw oddaljeni drug od drugega.
Će bodo uspeli zbrati poireb-ne sponzorje in d<woljenja, In^la prva dva kompleksa dehîvala že v drugi polovici leta 201)4.
Strokovnjaki nameravajo mrežo podobnih kompleksov najprej pastavili%T5aj víestnajsiih večjih evnpskih mestih, nalo pa jo bodo začeli graditi tudi v Severni Ameriki in Aziji.
Vsak Thalos stane vsaj 1,4 milijonov angle.ških ťuniov. Dostop do storitev bo brezplačen, stroški delovanja pa se bodo financirali iz oglaševanja.

&
Nic čudnega
Mnogi se čudijo nekate* rim Velenjčanonu k^iko hi i lahkoto razbili sedanji kulturni center in se ludi znebili imena tvana Nupotnika ... Pa ni nič tako čudn^a. saj je bil vendar ŠoštanjČaii.
Zaostajanie
Oi^ani^^torji letošnjega srečanja gospodarska Saše zaos^j^j<» va stvar-nc»stji>. I ]. je Martinovo, ko lx) iz mošt«! ludi uradno nastilii vino, organi* Ziitorji srečanja gospodarstva pa bodo 13. novembra pripravili Šele »trgatev«. Ta dan bo namreč srečar^je grozdov.
Grad gori
v zadnji večji gasilci vaji je gorel Velenjski grad. Za razliko od več ostalih vaj je bila ta nenapovedana. Zato so zat\|o skoraj vsi vedeli.
Po drugi pofi
Velenjskega p rem < »g a potrošnikom nic več ne vozijoz vlaki in kamioni. Zdaj prihaja v gospodinjstva le še po toplovodu in žicah.
Negodovanja
Kaksmi socialna pomoć in varnost je to, ko ljudi silijo k zaposlovnr^u in delu!
Lepe besede
če še res ve(|a. da lepa beseda lepo mesto na,i* de, ni êudno. da imamo pri nas še vedno t<diko nelepí h l>esed.
Razlika
Na Vinski Gori še nimajo stalnega datuma krsye^Tiega praznika, pa imajo bogate prireditve ob prazniku. Marsikje imajo uradni datum praznovanja, pa nimajo česa prazn<»vati.
Ni res
Kiiže, da za Velenje ne drli reklo, da je vse naše življenje en sam teater. Sicer ne bi tako mnoućno drli v gledališče.
Ljubljanska
V6islh tudi Ljui>yanaza k^j prav prkle! Nogome* lašem .Smartnt^ ob Pa ki za to. da niso p< A'sem pozabili na to, k^j jezmsiga.
V žerjavico
Jesen je čas, ko gredo ljudje radi p*) kostai\j v žerjavico. Pa še celo za k<^a drugega!
V SREDISCU
13
Ce bi zagorel Velenjsld grad ...
Prostovoljna gasilska (irušlva i/ Šak^sko doHnc so |)ripravila vc^liko îUMiapovxHlano gasilsko vajo - Mnofíi so mislili, (Ja «rad /aros gori
Bojana épegel foio: Stane Vovk
Oklobcrjc: bil ludi IclosvSale.^ki dolini /aznamavan z ;iktivno.^t-mi ob inesccu požćinic varmwli. Največja je hiia velika laktićna vaja. ki ieios po dolgih letih ni bila vnaprej znana ia napovedana. Pri gasilski /vezi Velenje so jo pripravili prejšnji četrtek popoldne, li'ïino ob Iň. uri .so se oglasile gasilske sirene, ki jih sicer zelo redko slišimo, saj se gasilci že nekaj íasa ob inicrvencijah ohveSčajo »tiho«» s pomočjo mobilnih lelefonov. Zalo so morali pridobili pasebna dwolje-Ilja na dr^^ivnih insUtueijah. V vaji je sodokwalo petnajsí gasilskih društev iz mesine obilne Velenje, oWin Štišlanj In STiiarl-no ob Paki. kot vsako leto pa so se gasilcem v intervencij: pridružili s>e vsi listi, ki bi jihpotre-htwali tudi, êe bi Ih zares. Pod Velenjski grad so kmalu prihiteli tudi ekipa reševalne službe Zdravstvenega doma Velenje, enota Civilne zaščite. Policijska postaja Velenje in taborniki. Za vajo so, kot nam je povedal poveljnik gasilske zveze Velenje Jože Drobe?.. tokrat vedeli le poveljniki sodelujočih prostovoljnih gasilskih društev, p;i íe ti niso vedeli za točen termin. Vaja je torej letos potekala na Velenjskem gradu in pod njim, lorej tudi v Starem Velenju. Pri izbiri objekta za tovrstno vajo je
vplival požar na objektu graščine vSoštanju leta 1^>98 in dejstvo, da bi bilo ob ptxlobnem požaru na gradu v Velenju potrebno posredovanje večine enol iz GZ Velenje. Zagotovo jc 10 eden od objektov v Sale.iki dolini, ki je najtežje dostopen. Poleg lega je ob objektu dovolj prostora za tehniko in moštvo celotne gasilske zveze. Problemi, ki so se ob načrtovanju vaje pojavili, so bili: zagotoviti zadostno količiiKi gasilne vode. dovoz gasiJskih vozil v nept»redjio bližino gradu, koniu-nikacija med vodstvom vaje In pi')sameznimi enotami, obvarovanje vseh razstavnih eksponatov na gradu, dostop na ostreSje objekta zaradivišine
Enote so l'aile alarmirane preko sistema javnega alarmiranja (s sirenami), le PCiD Velenje preko sistema tihega alarmiranja (s pozivniki), in to v dveh stopnjah. Na prvi st op nji enote iz. MC) Velenje, na drugi pa enote iz občin Šoštanj in Smaritio ob Paki.
/a^orťlo naj bi na podstreh) n
Predpostavka nenapovedane velike gasilske vaje, v kateri naj bi po predvidevanju sodelovalo vsaj 124 uniformiranih gasilcev, je bila. da je zagorelo v poslopju Velenjskega gradu, in sicer na podstrešju zaiiodne strani gradu. Ogenj se je hitro razširil na ostrešje, zaradi vremenskih raz-
Radovednežev ni manjkalo ...
mer pa kmalu po celotnem ostrešju. Zaradi gorečega lesenega t«trešja, ki pada čez obzJd-je. so vname tudi g07d. ki je v ncpasredni bližini. In tuili tega je treba pogasiti,
Med izvajanjem intervencije pri požaru na Velenjskega gradu je zaradi nepazljivosti voznikov in zmede priilo tudi do prometne nesreče pri vili Blanci. V tej iiiter-vencij) pffcsreduje del eniue PCtD Velenje z ustrezno tehniko in m(5Štvoni. saj so dobro opremljeni tudi za pomoč v tovrstnih nesrečali. Vsako leto število intervencij na tem področju gasilskega dela narašča. Zaradi zahtevnosti intervencije in gcv>lote prt>-meia na prometni cesti priskoči na pomoč tudi enota gasilcev Poklicne gasilske enoie Gorenje.
Kol (ia gre /ares
lakšna je bila torej predpostavka vaje, kako pa je potekala akcija? Kmalu po tem, ko so ljudje zaslišali sirene in videli gost dim iz Velenjskega gradu, se je pofeg gasilcev pod gradom zbralo tudi precej občajiov, moten p«t je bil tudi promet skozi Staro Velenje, (iasilci. ki se jih je v kratkem času odzvalo kar 162. so vodo za ga.knje kulturnozgodovinskega spomenika napajali iz veČ mest -tako iz bližtijega hidranta pri gasilskem domu kot iz precej oddaljene reke Pake. Delali so. kot da gre zares, vaja pa jc trajala celo uro in pol.
Poveljnik (iZ Velenje Jože Dro-hež nam je v torek o tokratni veliki vaji povedal: ^Dokončna analizi] vaje .Še ni opravljena, saj Čakamo na pisno a-eno opaziwaleev. To so bili preizkušeni gasilci Darko KožeiJ. Marko Pvêeênik in Maksimilijan Pitenik, ki imajo tudi vodstvene izkušnje. Cîlede na prve odzive palahk(»rečem. dase nadejamo dobrih ocen. saj je bila vaja dobro pripravljena in izve\lejia. Predvsem strni v^i^ll da je bil alzjv tako velik in hiter, saj smo vajo res načrtovah v vehki tajnosti.«

řJ/A
■ i»
Tudi reievatcf so hitro prišU na kraj nesreče
Reéevanje iz avtomobifa
Manjši hoteli združeni do večje prepoznavnosti
(jorcMijc gostinstvo vodi projokl z(lniž(5vaiiia nianjšili slovenskih hou^k)\ v grozd - usianovljrii naj l)i t)il v kralkcin, razvijal pa bo [)iH)graniov
Bojana Špegei
Prejšnji toa'k so v mali dvorani Velenjskega hotela Paka pripravili novijiarsko konferenco, na kateri so predstavnikom .sedme sile predstavili projekt, ki se uradno imenuje '"iirozd manjših Imtclov Slovenije". Ustaiiavlja ga skupina 14 podjetij, v nK'd katerimi je največ manjših slovenskih hotelov, štirje dobavitelji in trije ponudniki kiviiplenKiUamih storitev, proje ki pa vvidij<ï v velenjskem podjetju (Jorcnju (iostin-sh'0 d-o-o. Zato ga je uvcxJoma predstavila dircklcjricu (MxlJeljH Saša Opre.snik. ki je uvodoma poudiiriia, tla je pt^glaviten cilj zdru/evan ja večja prepoznaviuKt na domaČih in tujih trgili. "I (krati bomo zxJruřeni lai^e pol<»kali triune niše, seznanjali domače gostes poiwdbo manjših sl<tven-skih hotelov, v Velenju pa imamo zeljo, da se na.s hotel Paka ptweže z drugLn i manjšimi hoteli v Sloveniji." Kot smo slišali, je veČina tnanjših slovenskih hotelov v zasebni lasti, ukvarjajo pa se zzeio različno ponudbo. Z^to se velikokrat dc^gaja. da so ljudje, ki vodijo te hotele, zelo obremenjeni, imajo premaločasa za trčenje in dodatno izobraževanje. "V grozdu bomo razvijali 10 pro^a-niLW, kjer bomo drug drugemu v pomoč. Cîrozd bo odprtega tipa. poleg (irgani/iicij, ki botlo iiotel ustanovile Se pred iztekom letiišnjega leta ali v začetku leta 2tX)4. pa se jih je ^e zelo veliko zanima.dase nam pridružijo.** je nadaljevala C^rd^nikova.
Petra Zlatopcr. direktorica I lotela Paka v Velenju, je predstavila pt.)glavitne cilje združevanja. "Bistvo tega dru?>enja je, da manjši hoteli, ki se združujemo v grozd, tako povečamo k(inku-
izmenjave znanj vidim prednosti ludi v skupnem tržnem nast;>-pu, lažjem dodatnem izobraževanju in združeni ponudbi na marsikaterem področju."
Janko Khč% ki je program
Na tiskovni konferencí so Petra Zlatoper, Saša Oprešnlk in Janko Kač predstavili program združevanja manjših slovenskih hotelov. Načrti so veliki in (vsaj na papirju)
obljubljajo veliko prednost/.
renčJíost in se hkrati samc^^rga-niziramo. Do sedaj nismo imeli le mo^jiosti, saj nihče od nas ne pripada kak^Jii verigi hoielov. Zalo na pc^dročju spremljanja in novih programov je ena izmed največjih mo?jiosti za vse manjSe hotelirjev Skvenije.Tudi v na^em hotelu, ki je največji med temi. ki se združujemo, si želimt^ da bi pridobili ni>va znanja- Želimo si dodatjio razvijati Se dva od dc.u'tih novih programov. Vsekakor želimo v grozdu aktivno delati. Poleg
združevanja manjSih hotelov v grcizd tudi zapisal v konkreten program- je rrwd drugini večkrat poudaril da danes v hotelu ni vvč dovolj, da turistu ponudiš lepo st>bt>inpravtakhoieL Ponuditi je treba veliko več- "KarTřl'^ znanj iz različnih pinlrtíčlj ponudbe turi-siont imamo fe zncuraj hoiekw, ki se združujemo. Preizkus delovanja grozda bo tudi v tem, kako bodo hoteli, ki so konkurentje med sabo. sploh pripravljeni prestopiti ta prag konkurence..."
MER KU R	^ najnlžjel
Najboljši v akcijil
Motorfis virizna ûga. A t PI NA. P.36D
Od JO. cAí.í^aťtelJ. řvo.Ty^bfi^OOV ta da p^od»!^ <
Razatfll stfol. SIEMENS. MS 70001
^^ T 15.990 stri - - )
MERKUR. KuMtvù 21). Vc^ni-. [v.	~2U0
Delovni
rxj ponrdHikddopťíXd rxlB cla ^ nrr. soboltiod A da 17. U'
O
ZANESLJIVO NA)Nt2jE CENEQ
WWW. naseas xom
Izjemna izbira zaves in karnis v Celju!
ERQ lck6
t^gUnJcirezs.D. RxSlpc^cTv 33, 12ó1 Dobrun^e Tel.: 01 /$4-29-602 GSM; 0<11/6n.202
^Km


oSčevo 6 (bivši Avtomotor) 78
Nudimo Vam ZAVESE f^ (odiična izbira, vrhunska kvaliteta) in KARNiSE (vseh vrst). Na VašožeijoVam omogočamo ceiotno storitev: SVETOVANJE, IZMERO in MONTAŽOl Prilazno vabl|ônll
PE ENERGETIKA
m: 03/Ô961Ž58-
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel: 03/8891420.03/88914 00
POGREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Tel: 03/89191 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiie: 03/ 89611 50 31189611 52 Za blokovno gradnjo: '03/'896 ii 46 ali 896 il 48 Za lnduslri|o:	^^
03/896 1144	~
IMS
misiiMiM n
Mestni odbor LDS Velenje
4. TIM LU V MALBH
Vabljene ekipe malega nogometa na 4. tradicionaini turnir LDS v maiem nogometu
Velika dvorana Šolskega centra Velenje, nedelja, 9. november, ob 9. url (žreb ob 8.30).
Kotizacije ni! Prijave DO PETKA na 897-56-06 ali 031 660 573.
Tudi pri krvodajalstvu ni več tako, kot je bilo
Na krvodajalskih akcijah v Sloveniji vse manj darovalcev krvi - Tudi v Šaleški dolini manj odvzemov, a za zdaj še ne bistveno manj - Se z ukinitvijo kolektivnih pogodb prihodnje leto obeta še ena prelomnica?
Tatjana Podgoršek
v sredstvih javnega obveščanja je v zadnjem času zaznati vse več pozivov darovalcem krvi, naj darujejo kri in s tem rešijo življenje sočloveku ali mu pomagajo pri ohranitvi zdravja. Mnogi ocenjujejo, da so potrebe po krvi zaradi večjega števila nesreč in operacij res velike, a je tudi ljudi, ki so pripravljeni darovati kri, vse manj. »Drži. Na sejah predsedstva Rdečega križa Slovenije ugotavljamo, daje krvodajalcev v Sloveniji vse manj. Na nekaterih področjih je upad bolj zaznaven, na drugih manj. Tudi v Šaleški dolini, ki se po številu krvodajalcev že nekaj let drži na samem vrhu v Sloveniji in tudi v Evropi, beležimo zmanjšanje, a na srečo ni bistveno manjše. Lani je na krvodajalskih akcijah sodelovalo 4971 krvodajalcev, do
Po izdelanem programu bi moralo v Sloveniji vsak dan darovati kri vsaj 400 krvodajalcev. Ob večjih nesrečah so potrebe po krvi seveda precej večje. 200 krvodajalcev na dan potrebujejo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, ostahh 200 transfuzijski oddelki po slovenskih bolnišnicah.
Vsak zdrav moški lahko daruje kri štirikrat, ženske pa trikrat na leto, in sicer od 18. do 65. leta starosti.
danes pa 3071. Pred nami, v drugi polovici tega meseca, pa je še ena večja krvodajalska akcija za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, kjer pričakujemo še kakšnih 1100 krvodajalcev,« je povedala sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darinka Herman.
Hermanova meni, da gre zasluge za stanje na področju krvodajalstva v Šaleški dolini v veliki meri pripisati rudarjem, kmetom in tudi drugim delavcem tega okolja, ki kljub zaostrenim razmeram ohranjajo čut pomagati sočloveku v stiski. O tem zgovorno priča tudi podatek, da je republiško povprečje 5 odstotkov, v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa 11,26 odstotka krvodajalcev na število prebivalcev.
Razlogov za zmanjšanje je več
Je za manj krvodajalcev kriva letošnja sprememba zakonodaje, kije med drugim ukinila en brezplačen dan, ali pa držijo mnenja mnogih, ki menijo, da ljudje niso več pripravljeni darovati krvi zastonj in tako pomagati sočloveku v stiski? Po zagotovilih Darinke Herman je razlogov za upad več. eden je že omenjena zakonodajna spre-memba.Tudi drugo mnenje ni izvito iz trte.»V našem okolju slednje ni tako izrazito. Se pa seveda najdejo posamezniki, ki
PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE
Gavce 28 a, Šmartno ob Paki Tel.: 03 / 896-53-70, Fax: 896-53-75
OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARTNO OB PAKI VAM ISKRENO ČESTITAMO!
NZE
AVTO SERVIS
Janez Janže s.p.
Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki, tel.: 03/891-50-60,891-50-61, GSM: 041/707-287
-	SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL
-	AVTOVLEKA, ROČNA AVTOPRALNICA, SERVIS
-	DIAGNOSTIKA VOZIL, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV
-	MONTAŽA IN PRODAJA VSEH AVTO STEKEL
-	PRIPRAVA AVTOMOBILOV ZA TEHNIČNI PREGLED
-	POSREDOVANJE - ZAVAROVALNIŠTVO ADRIATIC
-	MONTAŽA IN PRODAJA PNEUMAHK
Na zalogi tudi rabljena vozila!
VELIKA AKCIJA zimskih proliiov pnevmatik KUMHO, LAS5A-BRIDGESTONE in JMARSHAL ter obnovljeni profili BANDAG!
Sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darinka Herman: »Če bodo prihodnje leto ko/e/rt/vne pogodbe ukinjene, se bo zgodila še ena prelomnica na področju krvodajalstva.«
tudi pri tako humanem delu iščejo »zaslužek«. Pri iskanju vzrokov pa zanesljivo ne moremo mimo precej spremenjenih razmer v gospodarstvu. Zal, moram povedati, da v podjetjih in pri zasebnikih ni več tolikšnega posluha za krvodajalstvo. Če nekdo, ki se želi udeležiti krvodajalske akcije, ne dobi prostega izhoda, ga pač na akcijo ni. Takih primerov je vse več tudi v našem okolju. Ob tem naj povem, da stroške prostega dne krvodajalca krije podjetju Zavod za zdravstveno zavarovanje.« V pogovoru je Hermanova na glas razmišljala še o eni preteči nevarnost za krvodajalstvo. Namreč, če se bodo prihodnje leto ukinile kolektivne pogodbe, kar se napoveduje, se bo zanesljivo zgodila še ena prelomnica, ki zna biti precej bolj usodna kot dosedanje spremembe. »Predvideva se namreč ukinitev še tistega prostega dne, ko se darovalec udeleži krvodajal-
V	Evropi krvodajalce različno nagradijo. Največ odvzemov na število prebivalcev beležijo že nekaj let v Monaku. Tudi tu je krvodajalstvo prostovoljno, vendar pa darovalci namesto značke dobijo žeton za igralnico.
V	sosednji Avstriji so do nedavnega krvodajalcem plačevali za darovano kri. Sedaj tudi tu temelji ta dejavnost na prostovoljnosti.
V	Nemčiji dobi krvodajalec v poprečju za darovano kri 16 evrov, vendar pa mora s tem denarjem plačati namestilo za izgubljen čas svojemu delodajalcu. Če se z njim dogovori kako drugače, mu ta denar ostane.
ske akcije. In tega trenutka se organizatorji akcij bojimo, kajti ne verjamemo, da nam bo uspelo zagotoviti dovolj darovalcev krvi tudi v takih okoljih, kot je Šaleška dolina.»
Na vprašanje, ali meni, da sta malica in priznanje dovolj velika nagrada za krvodajalca, seje Hermanova odzvala z besedami: »Glede na to, daje pri nas krvodajalstvo prostovoljno, bi lahko menili, da je. Če vemo, da krvi ni mogoče nadomestiti kako drugače kot da jo nekdo daruje, pa najbrž ne. Zato menimo, da si krvodajalec zasluži še kakšno ugodnost preko zdravstva. Mi kot organizatorji akcij kaj več kot mu ponudimo, ne moremo. Mimogrede, stroški z akcijami so, ministrstvo za zdravje pa je lanske obveznosti poravnalo šele marca letos. Koliko dobi RK za organizirano akcijo, pa pove podatek, da stane priznanje za krvodajalca več kot znaša prispevek,« je še povedala Darinka Herman.
te
LCSNn TRGOVINA d.o.o.
YRflBIČ
Skomo 37, Šoštanj tel:03/89M2-50
Kmečki turizem PIRCCNIK
pMmc\šct\ - pRflZiMovni^jn
čestitamo zo praznik občine Šmartno ob Paki.
tem
Alojz SELIĆ s-p. Rečica 74
3327 Šmartno ob Paki Ttel.: 03/891-51-73 Fax: 03/891-51-74
Za praznik občine Šmartno ob Paki iskreno čestitamo voznikom vozil Honda ter vsem ostalim občanom!
»Lepo, da se pri nas kaj dogaja!«
Prireditev Martin za mlade privabila več kot 100 otrok - Z njo so popestrili počitnice, hkrati pa zaznamovali občinski praznik -»Lepo, da smo tudi mi pomembni!«
Tatjana Podgoršek_
Šmartno ob Paki, 30. oktobra - Člani Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki so v sodelovanju s tamkajšnjim Mladinskim centrom prvič pripravili prireditev z naslovom Martin za mlade. Z njo so poskrbeli za pestre minule počitniške dni, hkrati pa so z njo zaznamovali letošnji praznik občine Šmartno ob Paki.
Kot nam je povedala predsednica DPM-ja Maijana Rogelj Peršič, so se odločili, da pripravijo aktivnosti, namenjene otrokom, ločeno od samega martinovanja za odrasle zato,«ker je lahko vsebina pripravljena bolj kakovostno in je prireditev res njihova.«
Čeprav je slabo vreme nekoliko pokvarilo namere organizatorjev, to ni zmotilo vedrega razpoloženja v prostorih Mladinskega centra, kjer so se odvijale ustvarjalne delavnice. V njih so otroci pod vodstvom mentoric ustvarjali z das maso, risali na keramične ploščice, izdelovali verižice, oblikovali koruzne storže, svojevrstna zanimivost je bil frizerski salon, pa plesna delavnica Maje Bubik. Obiskal jih je tudi sveti Martin in prikazal običaj krsta mošta v vino, seveda je tokrat krstil sok. Več kot 100 otrok je družilo prijetno s koristnim. Ob koncu prireditve so z navdušenjem pozdravili še pevca Sebastjana.
Po besedah Peršičeve so bili z obiskom zelo zadovoljni. Zadovoljni pa so bili tudi otroci, ki so prireditev komentirali: »Bilo je zelo lepo. Lepo, da smo tudi mi pomembni, da se pri nas kaj dogaja in da pridejo med nas tako znane osebnosti.«
Iz ustvarjalne delavnice
cmKAnjE
li
IN IZDELOVATIJE ZEBLJEV Janko Poyanšek s.p.
Skorno 39
3327 Šmartno ob Paki Tel.: 03/58-85-070 GSM: 041/797-269
Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!
CARIN
FRIZERSKI SALON
in prodaja na drobno, organjzacija prireditev Romana IVIarovt s.p., Šmartno ob Paki Tel.: 03/891-50-96, GSM 041-416-562
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
i Od 3.11. kartica »CARIN«, s katero uveljavljate določene i ugodnosti pri frizerskih storitvali!
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 11. in od 14. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 13. ure.
Iskrene čestitke za praznik občine Šmartno ob Paki!
6. novembra 2003
SPORT IN REKREACIJA
__15
V soboto v makedonskem peklu
Z(i() iuip()r(^n m rokoiiKUiiši^	(ioi ciija - Vrivaj so v
prv(^nslv(^ni lokmi gosloxali v Trol)nj(^ni, jiilri odpotujcji) \ Maki^donijo Î1H novo zahloviio íiKxinaiodno prol/kušnjo -NokaU^ir postijo I)osko(llK^ - l\an \ai<il vsoono optiniisl
Zmaga po dveh mesecih
Nořjoíiiciasi Síiiarlna so koíKiio v(\seiih obrazov odíiajali z i^rišra - Po polih iKHKlIomnIi izidih so na gostovanju pri Iijiit)ljani /inaiiali colilir v Íološíijeni prvei\sLvu
Janko GoričnfH
Í7ÍJ jc hiI3 :2. Najzaslužnejši za /mago }c hil Alen Mujanoviř, ki je kar dvakrat zairoscl mrcžo Ji»m«Ceg<i vraiarja, prvj pa jc mrežtí ljubljanskega vraia rja naCel Luka Žínkí'». /a domaće je hil dvakral uspei^cn Se Iva d KujiwiC.
Mujanovjć jcstcma zadciko manaksivj najboljših si rckw prve ligc prehitel Marka Vt'^ièa, ki je imel tc^kral sušno pi^pt^ldne, siij je njegovo Primorje igralo v Domžalah O : O, Klub zmagi pa ft>l(x^aja na lestvici nl.so izbolj^ii. Še naprej».)osmi. Šmanika zmaga pa ni bila edina zmaga v gcsleh v 14. krogli. Hîvinec Drava jc v Dravogradu prescnciil domaČe isloimensko moslvi> in /magal s Svoje navijaćc sít rawu'arali ludi Celjani. ProU Olimpiji sosicer vodili z I. i), a na koncu doživeli poraz ? I : 2 in i/^adli s prve pt>l-ovicc Ic.sivice. Trenutno so sedmi. Najhuji^i poraz jc doživela Mura. ki jc V Gorici i/gubila kar z I ; 6.
Po lem krogu jc vodstvo znova
prevzel Maribor, ki ima dve točki več kol drugo Primtujc.
Prvoligaši so prvcnstvx^ nadaljevali vtN^raj. V âmarinem .ví giuto-vale Domžale. V 16. krčagu pa bodo Smarêani g^istnvali pri Mariboru PL
S to zmago f>o se nogç'JmclaSi Šmanna obdržiiil v boju za iscslo mcsio. V to tekmo so i^li irdno odlo^ícííi. da se vrnejt^ iz Ljubljane s st remi lískami. Trener Vojis-lav Sinieunosdí je tokial postavil vkmico napakla p<íleg Miijantwiřa ik:/,inka, kar.je na koneu obre-sk)vaK^, v obrambi pa je priložiH^si dobil Kraljević namesto po rume-nelcga Crt>bca. /aCelek tekme jc prinesel previdno igrtî zobeh strani, pri obeli moštvih je bilo prisotno bolj upanje in na mokrem terenu ni hotel nobeden prevcêixJprc-ti. Igrali pi'jvscm med obema hizenskima prostoroma, bilo je velikt) napak in nepcivezane igre in prilike so sc ponujale bolj zaradi napak igralcev. A na odmor so Sli vsi brez zadetke^', torej so mreže mirovale,
V drugem p^ilćasu pa sta obe ekipi zaćeli ht>lj ptidjcino in napadalno in že v 58. minuti so SmarCanipcwedli. Mujanovićseje otresel domaČih branilcev in Iepi> podal v sredino. Ainko pa je dosegel svoj prvi prvoligai^ki gol in rezu hat je bil 0:1. Domaćini pa se nist> predali - v ÍÍ3. minuti je Sraga odbil močan udarec in Kujovič je odbilo žogo poslal v mrežo. minuto zalem jc Mujanović i/ bližine zopet povcdei Smarlno v vodstvo z2: 1.Potem so domačini še bolj pritisnili, a je Sraga dvakrat odlično p<2sredo-val. V 82. minuli pa so domačini preko Kujíwiča zopel izenačili na 2:2. V 85. minuli pa je Mujano-vič Se tretjič popeljal svoje moStvo v vodstvo 2:3. Domačini nato boleli izenačiti in so strahovito priiisnili 1er v 87. minuti zadeli prečko. Vse napade je Smarški obrambi u-spelo zau-staviti in tako doseči dnigci leto.^nji^ zmago na gosti wan ju.
Rudar že enajst točk prednosti
ViO d\ajs(^ti l^knuKlcov za(klok - So bodo oddolžili Zaf^oijanorn
No^'»mei:i^i RiKlarjasohila>pre-K>leli pc^raz z Dnivinjo, prtili predzadnjim Sežanccm so bili spel pravi, A le v prvem polčasu, ko so gostujočo mrežo napolnili s pol ducau žog: v nadaljevanju .so /iilg-rall brez pravega žara in gi^itje so jim bili enakovredni. Dosegli so celo častni zadetek. Nato so dcffnači zniwa zaigrali b<'>lj zagnano. Zaradi karU^mw ni bilo v mi^^lvu branilca R<imiha m bočnega igralca KUanoviC-a. tako da je v prvi minuti d(»bil priložnost Mulavdič.
Mrežo gostov, ki imajo zelo skn^mno nogt^mcino znanje, kar potrjuje tudi njihov položaj na icslvici. je načel Ekniecíé, ki je v razmiku dobre minule dvakrat zalre.scl gostujočo mrežo. Pred koncem tekme je Ekmečič 5e enkrat zadel, kar je bil njegcw že dvaj.scii leli^nji zadetek in zalo prepričljivi) vodi na Ic.shicc strel-
cev druge lige. Najlepši giblje dosegel Rudarjev kapetan Aniol Muja-kovič. v zadnji minul: prvega pt^iča.sa sc je iznenada odU>čil za udarec z razdalje približno tridesetih mcln^'in mimo presencčcga ^isluj<'>čc^ vrularja Bolela je žoga zletela v desno stran njcg^wih vrat.
A velenjski kapetan ni dočakal konca tekme na travnati površi. .saj ga jc sť»dnik zaradi nespametnega prckiika (od zadaj je podrl gtxsiujočega Hranilca) v 74. minuli poslal v slaèilniax V nadiljeva-nju je gj;*.tiijc^i trener med vralni-ci p<»lai rezervnega VTdiatja Colioi, ki se je izkazal z nekaterimi dobrimi obrambami, na nasprotni strani pa je bil KaliSek brez pravega dela. Šele v 5H. minuli Si> imeli jc pivo pravo priložnost ai častni zadetek, a jc domači vratar brez Icžav ukrotil žogiv ki jojcproli njemu - resda ne preveč močno -
pi)slaj gostujix^i napadalec îîlihcrnx /eki priselx'n pase je Kalisek izkazali tudi v 76. minuli, koje /^ilnrma zadel levo vratnico, od katere seje žxíga odbila proti Kalisku in jo je zancsjivo ujel. Natoso domači spel zaigrali ZNxvjim zant*iom in dc^ kœ-ca tekme diwcgli Se dva goia.
V na-slodnjem krogu lx>do gostovali v Zagorju. Čeprav /agc^rja-nom uhajajo irenulno kar za enajst točk. bo to vendarle derbi 15. kroga. Kiijti Zasavci so v prvem delu iz Velenja odnesli točko.
Vcknjčani b<xjo nastopili (.iskib-Ijeni, brez kapelana Mujakoviča. vendar trener Drago KosCajnsck kljub lemu naj^ovckluje: 'Tcido-bnii kol druga mc^štva. bt>do Uidl Zagt'>rjani gotovo zelo moi^*lrano zaigrali proii nam. Mi ,se jim želimo oddolžili za velenjski neod-U>čcni izid fn zmagati.«
■ vos
Cmer ponovno v Šoštanju
\)v\v]\] zaporodiioin porazu so so odlorili za okropitov - Nov or^janizalor jo Miha Čiikm^
Košarkarji Elektrc tudi v 6. krcfgu I. A ki>sarkarskc lige izgubili. 'lokral so gasiovali v Kranju in ii^bili proii Triglavu. Končni rezultat je bil sicer 90:79, vse mc"iž-nosii za zmago pa si jc Elcklra zapravila žc vprvi četrtini, ki sojo domačini dobili karz2V; IZ Elek-tra v svojih vrstah praklično ni imela razigranega igralca. Ponovno jc zatajil met z razdalje, lokral so z meti za tri poskušali kar k^t in dvajset krat. zadeli pa so le i^stkral. Triglavani na drugi strani pa i><i od trinajstih poskusov zadeli kar osemkrat. Miřo Lclo-nje. vodja Elckirinega stavkovnega slaba, je bil pt^ lekmi razočaran ludl nad bojcviiosljo igralcev: »^Očitno je, da pet ptiraz.ov vpliva tudi na igralce, ki so psihično »na tleh«. Kljub lemu bi sc morali za svoj klub bolj boriti. §e naprej
bomo dobro delali, z novim organizatorjem igre pa upamo, da b(")d<"> priSie tudi zmage.«
Vo Šestih krogih in petih Ziipo-rednih porazih so sc v Šoštanju tako odločili, da imajo pt^razov dovolj, zalo fui ekipcí okrepili s starim znanccm Sc^tanjskega parketa Miho Cmerom. 26.letni Celjan je v Šoštanju i^al že pred dvema sezonama, pred tem jc igral na Polzeli, dodobra je okusil tudi luji kruh (na Islandiji. Poljskem, v Litvi» kratek izlet v Ć'rno goni...), zadnje pol leta pa je bil brez kluba, kljub temu pa bo s svx^jimí izkušnjami na mestu orga-nizitlorja igre zagoliwo pripomogel k boljšim igram Hleklre v nadaljevanju sezone. S SoStanj-.skim klubom si želi daljšega sotk'-lovanja, nedolgo lega se jc namreč ludi pím>ČiL lako da jc pt>godbo
zaenkrat pt^lpisal za dve leti.
Prvič jc za svt)j novi - stari klub zaigral že sinoCi, ko so ^lanjski ktKŠarkai'ji odigrali pjvo letošnjo lckm<'> v Pokalu Spar, ckii'K; prve lige sc v pokalno tekmovanje namreč vključijo i^ele v tretjem krogu, Prvo tekmo je Elektra odigrala v domači dvorani, nasproli pa jim je stal Rudar iz Trbovelj» prctlstavnik 1. B košarkarske lige, ki jc dve koli nazaj iz pt^kalnega tekmovanja izločil ekipo Velenja.
V soboto pa bodo skušali ki^rkarji Dekla'dcwcti tudi prvo prvenstveno zmago v domači dvorani. Pt^mcrilisc bodo s Koprom, tekma pa sc bo pričela ob 19. uri. Koper je trenutno na petem mestu s tremi porazi in prav toliko zmagami, v zadnjem krogu pa so koprski košarkarji kar za 40 točk premagali FCraSkega zidarja. Elektra jez eno sam<'>zjnag(>, prav proti KraSkcmu zidarju, na mestu, ima pa enako Število točk kt^l zadnji Kemoplasl,
■ Tjaša Rehar
Stane Vovk
/aradi reprezentančnih priprav so v Siol ligi namcsio koncc prcji^njega ledna tekme 6. prvenstvenega kroga igrali sinoči, leh priprav so se udeležjli tudi štirje G^iamjevi igralci: Branke^ Bede-kovič. Sebastjan Sovič. Vid Kav-ličnik in vratar Ck^razd Skof.
Rt^kc^meiasi Ciorenja so na pot
mo prili čim višje na mednarodni Aceni. Na dlani je. da bo IVli-stcr mi-ičnejj^i nasprotnik, kot jc hilo amatersko belgijsko m<xstvt> Initia. Vseeno poudarjaj(^ da s<^ Makedonci premaglji\'i. in verjamejo. da bodo Šli naprej.
Na dolgo pot v Makedonijo bodo krenili jutri zgodaj popoldne z letalom, tekma bo v s<^bo-
nase redakcije,
O Pclisiru pa je povedal: »V Biti>lijc mkomei zelo popularen, tamkajšnja dvorana je mcndasko-rajda vcdm^ nabilo pt)lna. Na njihovi lekmi drugega kroga zNia^ zemci je bilo v njej kar 45f)() gledalcev. Podi^ben pekel pričaku-icmo tudi mi vsc^lxjio. Spomnimo se nas!op^•>v iz brvác .Iugosla%ije. ko
vTrvbnjc <xKli kol vt>dilno m(v;tv<.> prve lige. Ýx v soKíUí pa bo pred njimi nova zahtevna mednarodna preizkušnja. V tretjem krogu tekmovanja v pokalu pokalnih zmagovalcem Evropske rokometne zveze bodo gcsiovali v Bitoii pri Pelistru. predstavniku Makedonije v tem tekmovan ju.
Vclenjčani Žc (hI vsega začetka ne skrivajo svojega cilja: leti« želi-
10	/večer, vlomov pa sc bodo vrn i-
11	v nedeljo popoldne.
Trener Ivan VajdI pred lo potjo ni (bil) hrez.skrbi. «Na reprezentančnih pripravah si je naS kapetan Sebasljan Sovič poškodoval gleŽenj, a upam. da ga bomo usposobili do sobote, kot tudi Lukn Dolwlška 1er B^^risH Koviûi. ki sta se žc prej poškodovala.« jc dejal v torek pred zaključkom
so bile tekme v leh dvoranah zck^ težke in skorajda je bilo nemogoče zmagati v gostch.
Prav zato se bomo na Makedonce skuSali tudi psihično kar najbolje pripraviti. na prvi tekmi želimo doseči ugoden izid. Vsekakor bomo igrali na zmago.«
Ivan Vajdi, vam in Tanlom: Srečno}
Zasluženo jesensld prvaki
SošlanjOcHii z \isoko zrnato 4 : () potrdili josonski naskn - Hajdina in Šmarje za iijinii zaostajala kar za pol took
v áoŠtanjskem treljeligaŠu so nadvse zadovoljni po zadnjem jesenskem krogu, (jostovali so pri močni Bistrici in jo nepričakova-no visoko premagali. S lo zmago je moSlvo Cigler
prav tolikokrat igrali neodločeno, kar devetkrat pa so zmagali.
/ okrepitvami, kol so Slavko Komar, Nikola Bulajić. Pokleká, gj-kiovo imajo moštvo, ki bi konCnt^ lahko osw^jik> prvo mesto. Vscka-
naslova povedal:
»Zmagali nismo tako laliko. kol kaže izid. Vendar moram pohvaliti vse igralce, ki so dobili priložnost za igro. da so upoštevali vsa mcija taktičiia navodila. Igra-
Sašianj samo potrdik> jc.scnskJ nask>v. Prezimili bodo kiir s petimi točkami presežka pred drugo Hajdino in Tretjim Šmarjem. V 1.1. igralnih dneh so priigrali kar 29 točk. Doživeli so le dva pt^raza.
kor Ivúo morali igrati enako zagnano, kot so lo jesen, kajti že nekajkrat sc je zgpdilo, da spomn-ladi nisoigrali v jesenskem ritmu.
Trener Ervin PolovJak je ob prepričljivi osvojitvi jesenskega
11 so zelo požrtvovalno, z veliko željo in zagnanosljo. Za to jim lahko samo če.stiiam. Cc bi na vseh tekmah Igrali tako. bi bila naAa bera ločk in razlika pred zasledovalci večja.« ■ vos
REPORTAŽA
Podiranje svetovnega rekorda z vozilom na človešld pogon
Tako so igrali
7. sepIcmlKT 2003
7á\ jc okrog dve loli g<ira-nja projekt pt')diranja-svetovne-ga rekord« zvťkzíiom n<\ ćlovcSki pogon (disciplina 2(K) m z lelcčim Martom). Cez dva dni bom moral scsli na leialo in imeli pripravljeni dve ogromni škatli s kt>lesom in ohišjem. Čaka nas World Human Powered World Speed ( 'hallenge 200?, Nevada» /DA. Ne morem verjeti, da je ie v zadnjih dneh pa'd odhodí^m napelo in čisto nič fii nc morem privasCili počitka. Kako počasi se suši lepilo ... Še dobro, da so mi na pomoč priskočili oče, mama in bral, za kar sem jim izredno hvaležen.
14.	seplember • dan |)rc(1 prvo ickmo
Naia oprema je k sreči prispela nepoškodovana. Pošiljka s lek-movalnimi gumami pa zamuja že tri dni. Presneti Dugasi! cele Iri me.sece nas naieguje in zamuja 2 vsako pošiljko, pa ^ zadnjo jc "zajchal". Tako smo prepuščeni na mllosi in nemilosi. .saj nam za malo sprednje kolo samo on zna Izdelati hilregume,ie bodo zanesljive, pa sam Bt^g ve. Jutri bomo morali startali s poltabularji, ki pa drýjjo le 7,5 bara pri líska.
15.-17.	seplrmbcr
Na kvalifikacijah nam jc sprednjo gumo raznesio in najboljSi skiv^aski dirkíilišíni la^lesiir Maija/( Leskovar jc padel pri 60 kmyh. Bil sem lako žaKwlen, da bi najraje zajokal. Vozniku, ki je zavarovan z aerodinamičnim ohISjem. seveda ni biio niC, a .5lo je za Čast in praske na površini ohišja. Do večera smo že (odpravili ležave tn bili na lekraovalni progi. Veler je pri naJj vc^^ji z boka v^io míxíno in sunkoviio pihal, zalo je Matjaž le 7. varno hitrostjo prešel 200-mctrski odsek s 87 km/li. Cesta je hiirakoi prašiča. kt>b pa ludi! Matjaž se sploii ni utrudi L Juiri bo lîolj prava vožnja. Vsi so navdušeni nad naSim prihodom v Ameriko -smo edini Evrc^pcjci. Uživam v super družbi med podobnimi ljudmi.*
Danes je Maljaž prebil 100 knVh. Ravnotežje ga je malo skrbelo» Uo je mc^ral skozi merilne napravo na cilju vozili po desni pokA'ici ceste, lam ga je zmotil raliel .sunek bočnega vetra, še pa»j mu je na Števcu zabeležilo največjo hilrtwl 104,.^ km/h.Nili približno Ae ni dal vsega od sebe. Upamo na prirastek hitrosti iz dneva v dan.*
/jutraj nas je Matjaž vse presenetil s črn()gledc*.ljo. Oganiza-toijem je predlagal dodatne ukrepe z-a varnost ob progi, sicer bo nehal tekmovati, Ob progi so res grtle štange, ki le lahko ccio ubijejo, če imaš veliko smolo. Uredili so, kolikor mt^^če, ampak ob cesti je bilo âe vedno par Štang In jeklenih odbojnikov. Zvečer je Maljaž spi»7Jial, da ima prehudo blokado pred hitrostjo in cilj je prešel le .s 75 km/h. Po vožnji je bil vidno skru.<en In sc jc dokončno odločil za odslop(možnť«t padca zaradi možJte napake na kolesu, ziiradi lastne napake pa da že ne bi padel). Glede na njegove občulkc sem mu dal prav, ampak nismo mogli razumeti, da se laii-ko kar takole vsemu odpove klju]> dvelelnim pripravam, c^gromno vloženega denarja in ča.sa 1er možnasti za zmago. V naši ekipi vlada slabo razpoloženje, upam, da ga bom popestril z jutrišnjo dobrcj vožnjo, ko bom nadomestil Matjaža, čeprav sem si odstop našega favorita še najmanj želel.
Í8.-20. September
Vse skupaj me jc morilo celo
noù in poča-si sem se vživljal v vU>-go bodi^čega tekmovalca. Oumc za sprednje koli> so kťmčno prišle po hitri pošti, /.godaj zjutraj sem namestil novo vilico in kolo z novo gumo ler kasneje opravil kvalifikacije na trenai^ni ce.sti. Z Arncjem Ilodaličcmsmo napravili ludi nekaj kpih slik. Zdaj sla tehnična mojstra ob meni Matjaž.
ziinega z ventili. Ideja se mu je zdela super in takoj zatem sem se spomnil, da Imam rezervni ustnik, ki mu ga lahko posodim. Danes je .Sam že dirkal s prirejenim kolesom in z mojim ustnikom, Zvečer mi je povedal, da je imei meil današnjo vx'>žjijo nekaj nelagodnih as<Kiacij na maskt\ ki jo je uporabljal prejšnje leto in ki
in Jurij. Cel čas sem filtriral ,svoje misli za mojo prvo vožnjo, ampak mogoče sem bil le malo preveč v stresu in nekaj slartov sc je ponesrečilo. Končno je hitrost divje naraščala, vremenski pogoji so bili odlični. 1000 m pre d ciljem sem imel že 106 km^. lakral pa mi je še pred finišem do 200 m odseka veriga padla dol, tako da sem moral odnehati. Ce bi veriga ostala na mestu, bi bila moja hitn^sl okrt^ 110 km/)i.zdaj pa sem bil zaradi prezgodnjega zaviranja počasen kot polž. Vendar le imam izkušnjo • kolo je res .stabilnih in hitra .lutri bom namc-,siil tekmovalno • karbonsko ohišje - in skašal postavili evropski rekord čim višje (zdaj je 108,5 km/h). Pričakujem dosti manjši koeficlenl zračnega upora. Vsi občudujejo naŠe kolo "Eivie", ki edino na svetu vozi v vzvratni smeri. Poleg dobrega izkoristka verižnega prenosa imamo zaradi obrnjene smeri vožnje še druge predno.sti: odlično aerodinamiko, majhno težo vozila, učinkovito vzmetenje in enostavno oplično rešitev za vidljivost - v notra' njosi vgrajeno zrcalo. Zelo pristne stike smo navezali z Vama li mom {držJjo svetovni rekord 130.4 km/h) in drugim najhitrejšim Zemljanom Maltom Wcaverjcm, k; pa z.gleda letos ne ho dirkal.*
Za las sem zgrešil evropski rekord, koso mi uradno izmerili okrog 107 km/h. Prva napaka je bila. da sem k("wil prepozno, tako da se kri nekako ni hotela vrnili iz želodca, drugo pa s tem, da sem moč prehitro začel slopnjevati, zato sem pred Snišem postal že uirujen in mi je hitrost že začela padati. Ko mi je kasneje svetovni rekorder Sam Whiliingham pokazal svoj grafikon vožnje, sem lahko videl, da ^vi^ na prvi milji imela enako hitrwt. Največja hitrost med sprintom je bila 108 km/h. Zavore so spet delovale in lovilci so me dobro ujeli.
Včeraj jc Sam ugotovil, da je kolo počasnejše glede na prejšnje leto. namreč za ventilacijo so na nosu vozila napravili luknjo in zrak mu po cevi piha v obraz. Ke r mi je med konstruiranjem vozila veliko pomagal preko e-poSle, sem mu takoj izdal skrivnost na.še ventilacije - preko usinika, pove-

je delovala tako slabt\ da seje na cilju skoraj onesvestil. Zato je danes mali^ bolj previdno priti-.skaL a vseeno napravil najhitrejšo vožnjo lega tedna. Njegov konstruktor - direktor lezikolov Varna, me ima že skoraj za sina.
Jutri je Še en dan. a žal zadnji. Obeta se ravno tako lepo vreme kol danes. Verjamem v dosli l-HiljŠo vožnjo in upam, da bo vse v redu. Mogoče bom prišel na drugo mesto in tako dobil nekaj več nagrade, kot če astanem na trenulnem irctjem.*
Slovciui imamo iiov evropski rekord!
Zjutraj sera se zbudil spočit in
pcOTirjen. Vedelsem, da bo dober dan. Po poležavanju, ki si ga vse do danes Sc nisem mogel pri-voŠČhi, je delo sleklo in kmalu je bilo kolo spolirano in povsem pripravljeno /a dirko. Na prizt>rišču sm<î bili diwolj zgiîdaj, da sem se lahko ogreval celo uro.
Sam Whittingham je na svojo željo sîartal čisto prvi, saj vetra ni bilo čuliti kaj preveč, s lem pa je pridobil toplejši-'liiirejšr zrak. Po nekaj minutah izvemo, da je padel zaradi p<ika sprednje gume. Nihče ni vtfdcl točnih informacij, le da je z njim O.K.. .Start se je zaradi tega nekoliko zavlekel, a bil sem bolj miren kol pred startom na Maralonu Pranja pred dvema letoma, kosem z Ic/ikolom zmagal. Tu me vsaj ne bo čakalo dre nj an je med drugimi kolesarji, sem si mislil. Lansiranje je uspelo v prvem. Sprva sem pritiskal dokaj rahk), ampak na I. milji sem imel skoraj enako hilrosi kot včeraj. Malo močnejši sem postajal do 3. milje, v kaleri pa sem
vli'kžil lolikcï energije, kol jo mt^raš na maratonu, če ŽeliŠasiati v zelo dobri skotpini. Kolo sem ves čas držal v (epi liniji. Ic nekoliko se je pozJbavalo zaradi vrtenja pedal. V finišu sem eksplodiral okrog 150() m pred ciljem, ko sem že imel okrog 108 km/h (vsega zaleta je 8,3 km = 5 milj). Frekvenca obračanja pedal se mi je zdela za spoznanje premajhna. Elitrosije bila že 113 km/h, čutil sem. kako imam žetežke noge. in komaj sem zdržal do konca, ko sem moral natančno prepeljati merilne trakčně, ki ležijo na desnem p«isu ceste (sam jih vidim prekozrcala na levi straiii ). Počutil sem se kot vojaški pilo!. ki je ravnokar opravil prisianek, v notTanji>sii pa .so mi vreli občutki od prijetnega polela- Na cilju sem izvedel, da so mi izmerili okrog 110 km/b in vsi smo bili nasmejani in smo se objemali.
Na skupni večerji so podelili razne nagrade. NaŠa ekipa je dobila posebno nagrado za inovativnost, za 3. mesto pa sem dobil še priznanje in 325 ameriških dolarjev. Matjaž jev dopoldnevu pred mojo prvo dirko vozil na v/porednem tekmovanju klasični lezikol in v 400-mclrskem sprintu z mesta zmagal in skoraj presegel svetovni rekord. Matjažu so se tudi zahvalili, da je (.^dprl polemiko o varnosti in zaradi novih ukrepcw mogoče pri.speval k icmu, da je Sam Whittingham dobro prestal padec. Padel je namreč le 500 m pred ciljem, ko je imel na števcu že 130 km/h - docilja bi sicer lahko dosegel 131 km/l J (ventilacija mu menda zdaj dobro služi). Vsem nam je bilo žal zaradi padca, ampak giavno je, da je ostal živ, Nihče ,Še ni vozil prvi dve vožnji v Battle Mountainu tako dobro kot Matjaž, ker je bil vsak novinec na začetku bolj previden. Se zlasti pa nihče tako dobro kot jaz. Fredy Markham - 2. pi> vrsti, ima že 20-letno Zgodovino dirk.amojrvzullai je za las presegel Šele letos. Sem 5. najhitrejši človek na sveltj in najhitrejši Evropejec, hkrati pa najhitrejši človek na svetu v vožnji vzvratno. Kljub temu, da je bilo ohišje napravljeno za večjega Matjaža in da zadnji dve Idi. .še zlasti pa zadnja dva meseca, zaradi obilice dela nisem imel časa kaj posebej trenirati. Na lihem sem lahko celo hvaležen Matjažu, da si ni upal tvegali in je prepustil prostor v vozilu meni. ('< bi on tekmoval do konca, bi lahko po.stavil svetovni rekord, a jaz bi ostal brez enkratnih izkušenj. Za drugo leto že načrtujem izdelave^ vozila samo zame 1er vrnitev v Ameriko.
Sponzorji; Eivie.com> Sati-qiis,a->m, Src.si, Lek, Trek. Alpina, Esotech. Žolna šport. Gama, Sokol, Ritt^a
Strokovna pomoč pri projektu: Simon Pivec in Andrej Pagon (Satequs), Rado Kikelj - Fakulteta strojništvo - LI, Pečenko -pretielovanje akrilnega slekla, Pavle Kovač- kolesarski mojster, Mitja Zupanec - web oblikovanje, Jurij Duh - tehnična pomoč, reklamni napisi - Leon Vclkavrh ■ Damjan Zabovnik
Sl.mohil liga 14. k.
IJubUana- §mannu2:3{U:0j Šmartno:Sraga, Ristič,Pokleká, Vršič, Miljatovič, Kraljevič, AlibabiČ, Kt)vačič. SpaM>jcviČ (cxl 66. Filipovič, od 87. Brcčko). Žinko, Mujanwič
SirelcilO: l-/^inko(57). 1:1 -Kujovič(62). 1 :2-Mujdnovlč (65). 2 ; 2 - Kujovič (8o), 2 ; 3 -Mujantwič (86).
Izidi: CM<' Publikum - KD Olimpija 1:2. Gorica - Mura 6 :
1,	l>>niažiile - Primorje 0:1), Dra-vogrda - Kuzmbo Drava 1 : 3. Maribior PL - SL Koper 1 :0.
Vrsiiiiredj L Maribor PL 28.2. Primoije 26,3. Koper 25,4 Gorica 25.5. Olimpija 23,6. Mura 21, 7. CMC Publikunî 20,8. Šmartno 18,9. Domžale 16,10. Diavograd 12, II. Drava 11,11 Ljubljana S.
2.	SIML- 14. krog
Rudnr-rRbor6: 1(4:0) Rudar KaiiŠek. IbrahimoviČ, Mulavdič, Softič, Jcseničrnk (68, Stankovič). fijcni Mujakovič (cxl 68. Mernik), Bunc, SpreĆakovič, Smon. Amel Mujakovič, Okmečič (i>d 86. Rajkcwič).
Sireki; Ckmcčič(12. 13. 79), Sprečakc^ič(23,87). Amel Mujakovič (45),Šcčič (77).
l/ldl: Svoboda -Dravinja 1 : I, Krško Posavje - Zagorje 2 : 0. Livar-Bclakrajina 1 : I iid.
VrsmiM: l.Rudar35(51:lS), 2. Bela krajina 27,3. Dravinja 24 (28 : 15) 5. Zagoijc 24 (26 : 19), 5. Krških Posavje 21, 6. Livar 21. 7. Aluminij 19.8. lA^la Argeta 16. 9.Triglav 15. lO.Bidu 11. ll.Tabor 9. 12. Svoboda 6.
[i. SML-sever, 13. k.
BÍMríca-CígkT^tai\j 4:0(2:0) C. Šošlanj: Tusič, Pokleká. Vukančič, Bulajič, Mir. Oblak. Funlck. Ilalilovič. Onrsek (od 73. Čau^evič), Ki^ačič (txl 65. Visič) , Komar (od 86. Avilija).
Strelci: Komar{ 10), Bulajič (31), Kiwačíč (52), Mir (80).
Izidi; Patoma - Šmarje 3 : 2. Zreče - ( lajtiina 2 ; 1, Paloma -vSmaijc 3 ; 2. Koi^ak - Mulcčnik I : 6 lld.
Vrstni redt 1. Šoštanj ( M) :12),
2.	liajdina 24 (34: 14). 3. Šmajje 24(25 : 20^,4.Bistrica23.5, Pakv ma 21.6. Železničar 21.7. Stojn-ci 19.8. Malečnik 19.9.7.rcCc 19. lO.Pohojje 16,11. Pesnica 15,12. Ormož 14, 13. Središče 12, 14. Radlje 0.
I. ASkL. G. krog
Triglav Kranj • Elcklra Šoštanj Elcklra: Aucr, Majstnr^wié, Rupicht, Ruéigaj.Mitnwič. Nedelj-kovič, Sarhatlič. Vidovič, Gorsck. Sipura. Nuhanovič, Sagadin <)db')jka, pok))l Slovenec • osmina finala |{li?d • Sostai\j Top4»lšica 3:0
1.1)01,-moški. 5. k.
Šoštanj lopolšica - Krka Novo mesto 3: (I (23.20,14) Šoštaiu Topolšiea: Vinčič. Toi 14. Pavič 7, DjonljeviČ. Fiijs 15, Pokicka. Dupli5;0(,Pomer4, Sailer
3,	Sovijiek. Scvčnikar 8
3.1)01, - /cikskc
Kajuh §<>stai\j : ŽOK Puconci 3 : O (17. 17,8)
Kajuh	Šumnik, M. Taj-
nik. Tajnik, Di. J<wičič, Da. Jwičič, Pl^xínik, Kameník, Mcmič. KonovSck, Led i nek
Iž^
NA KRATKO
l^riliajajo Jaiiœ in Selen
ijiralci v 2, košarkarski Itgi so bili eni redkih, ki so bili za praznike pn>sli. Po tednu dni premora >ic prvenstvo tako nadaljuje to hoboto. Košarkarji Vcicnjabodo v domači dvorani gostili vodilni> ljubljansko ekip Jaiič. Obeta se torej dcrt>i dveh ekip s samega vrha prvenstvene lestvkîc. lëkitia sc bo pri&laob 18. uri v dvorani .Šolskega eenlra Velenje, v taboru Velenja pa zalijujejo, da bo zanimivo tudi pred srečanjejti, saj bcxio gledalce zabavala dekleta skupine Select.
Dobovcr ostaja što\ ilka ona
v M?leiiju so sc prejšnji petek, oli kojîcii pripr.iv na evrcçwko prv^iisl-vo. ki bo v začetku novembra na Svalskem. stiije najboljši streli reprczcn-lantje z dop^^ldanskih kvalifikacij pomerili v dvobojilî /. zračno pusko. NajteJgc delo je RajmondDcbcvec opravili v [x^llînalu, ko je p<"> liileni bi^u \s\ zaoslaiiku (I: I z dvema ^poretlno ckibljenima niAimanato z 2 :1 premagal udeleženko olinîpijskih igcrvSydneyju.Naialijo Prednik.
V	drugem polfinalu sta sc pomerila wetcwni prvak in rekorder v s^amostrclu Rtibi Markoju in reprezentančni kolega Izidor Hre^ik.
v uvodnih slrclihjc bilo na velikem za.^lonu. nakalercm seje izrbio-valo piicnikanje puíkc. videli, daje psihični napor za Hrcščaka prevelik in da sc nc ho mogel upreti natančnosti Robija Markojc.
V	finalu jc Rajinond Dcbcvcc 5e enkrat dtikazal, da je v iiajtežjih (renulkih najboljši, in gladko z 2:0 odpravil Robija Mark^ijo.
Savinjska košarkarska lí^a
v ?e deseti Savinjski ki%arkar>ki ligi bo lelos nćL«^topilo 11 ekip, žal pa ne bo ekip iz /gornje Savimskc doline, ki so vsa la leta krojile sam vrh tekmovanja. OrganiziUor SKD KOŠ Pî^lzela pogreša ekipe iz Gor-njegii Gratia. Naziirij in Moziija, kjer se vedno igrajo zelo dobro kt^rk(x Tekmovanje sc bo pričelo 16, 11. in bo potekalo vsako nedeljo od 8. do 14. ure v Spiirtni dvorani na Polzeli. Po i.xligranera rednem delu se bodo ekipe pomerile še v končnici.
V	letošnji 1. Savinjski košarkarski ligi bodo sotlelovala naslednja moštva: velerani Pivovarne la^ko, Celje, Prebitki. Laikova vas. Ločica. Polzela. Parižljc, Gomilsko, dve ekipi iz in Vclciye.
Pari 1. kroga: 8.(K): Zvajga-Lt^čica, 9.15: ŠK/alcc - Gomilsko. 10.3(1: Polzela - Parižljc. 11.45: SI. paul - Laško. 13.00: OO Iweed -Velenje, prosio Celje
Plavalni turnir
Specialna olimpijada Skîvcnijc je pretekk^ sobolo v Lipki organizirala plavalni turnir za svoje člane. Udeležili so sc ga ludi irijc varovanci Var»itvcno-dclovnega centra V^lcjijc, enote .ležek Velenje, in dosegli vxlllčite rezullale. Tako je Damjan Tisnikitrv prvi skupini osvojil srebrno mcdalúí. Bíldi Jelenko v cliugi skupini prav tako 2. mcMo in Jelena TADIC v !»Viïji skupini 3. mesto. Njihovega uspeha so bili veseli vsi v centru. uspehi pa so jih dalt motivacijo za intenzivne treninge §c luprcj.
Šahovske novice
v predzadnjem krogu celoletne lige so igralci ŠK Velenje gostovali v Scntjmju In igrali net>dU>čcno 3 :3. Po desetih krogih vodi Nova Ciorica pred DíjmJalanii in Sentjuijem. Velenje jc na sedmem mestu.
V	zadnjem krogu se bodo doma pomerili s Komendo.
V	ne<leljoje bil v Velenju deseti turnirv pospešenem tempu 2 x 15 minul. Na lumirju je nasiopilo25 igralcev, ki Síuxligndi sedem kro-gsyv. Premočno jc zmagal Milan Matko s 6,5 tcvke pred Zupanccm, Pcnkom, Koširjctn in Janjičcm s 5 liičkatni. Razočaral jo mojster Ivačič, ki seje uvrstil Šele na sedjtio mesto.
Po desetih odigranih turnirjih po posebnem točkovanju vodi Ivačfč 141,2. Penko 137.3. Malko 127,4. M. fiorèek 102,5. Kristan 79 itd.
Kadeti kluba sii se ptmiorili z vi^tniki iz Slovenj Graška in izgubili s 13,5:1 l,5.Najbví|jša pri (k^mačinih sla bilaNcjc Ariič in Grcgt^rGorkk s po 3,5 točke. Pri gostih pa sta Repas in Krivec nabrala po 4 ločke.
V	soboto ob9.(K3 in 14.(KI uri bo v hotelu Paka odigran 6. in 7. krog druge lige. V sedmem krogu f»e bosta srečali vodilni ekipi Velenja in Triglava iz Krškega. Ljubitelji šaha. vabljeni.
6. novembra 2003
SPORT IN REKREACIJA
17
Ostajajo na prvem mestu
NepríCfíKovaíio izpadli iz pokaliioga lokiiiovaiija - V prv(Mislvu lUKlaijujejo /iiiagovili ni/
Tjaša Rehdr
Odhojkarjí Šoštanja 'IbpiiLšicc so v osmini Imala slovenskega pokal« minuli ictrlck nepričakovano iy^bili dnjgo tekmo proii Bkthj v gosleli z U : 3 in lako izpadli iz legu lekmovanja. Prvo lek-mo v domaČi dvorani so namrcř dobili »samo«s3 : l.Na Bledu .so imeli SoŠlanjiani tudi oblilo smole, saj st") v prvem ni/u žc vodili z 21 :17. v drugem 24 :22, vendar so oba niza na koneu nesreeno i^iwbili.
Čeprav je bil Ja pi^ra/zelo boleč, v klubu niso delali panike in so hiiro strnili swje vrste icr se žc v st>boio v prvenstvu znwa vrnili v zmagtwiíi riicm. Vse mt^i bodo lako d("> konca se/onc usmerili v državno prvenstvo, v kaierem ostaja glavni cilj uvrstitev mod prve s liri ekipe.
V domaći dvorani so v sol>o;o gi">slili Krko iz Novega niesla, ki je do le lekme imela en sam poraz- V odliCnem vzdušju, ki so
ga kljub prazniku pričarali Številni navijaCi v Sporlni dvorani OŠ Bibe Roeeka, so zaigrali zelo motivirani» in bojevito in gladko opravili z Novomesčani.
Soigralce je oJliino razigraval Sailer, v napadu sta bila najuiinki^vitejSa /Jiova'lôl in Fujs, na mreži pa je z nekaj odliCnimi zabijanji prve žoge nasprotnika presenečal PaviC. Končno je stekel tudi zaceini udarec, pri katerem je bil uèinkovii predvsem domači adut Sevčnikar,
V prvili dveh nizih so g(wije 5e p^vskasali vzpostavili ravnoieígc. pri njih se je razignil Lejo» I Irvat, ki je Se lani igral za Šoi>tanj Topoliiico. V ireljem nizu pa domači odbojkarji niso dovolili nikakršnega presenečenja več in p<fvedli s 17:1(1, nato pa do konca niza prednost samo se povečevali do cnajsl točk přednos l i.
Po nesrečnem izpadu iz p^ikal-nega tekmovanja bodo So^tanjski odbojkarji v nadaljevanju lahko
vse moči asmerili v državnih prvvn-stvo, v katerem jih i.c v soboto čaka n<wo težko gtwlovanje na Ravnah pri Fui^inarju.
Bruno NajdiČ. trener Šaptanja 'RjpolSice: »/elo sem vesel, da smo se po težkem porazu v četr-lek tako hilro pt>brali. Ckipa je lako v čctriek koi rudi danes dala vse od sebe. Na Bledu enastavno nismo imeli niti sreče, na tej tekmi pa smosi z veliko željo in srčno igro priborili zelo pomembno zmago, ki nas je vmlla v normalni ritem. Zaradi bolečega Izpada Iz pokala bo ritem lekem sedaj nekoliko lažji. Upam, da se bomo v naslednjih nekaj lednih dobro osvežili In pripravili na konec lega prvega dela, ki lx>20. decembra. Fantom bi v današnji tekmi česli-lal /z lepo predslavo in srčno borbo. '/.ti doslikrai sem ptwedaL da ml jc najlepše, kadar smo taki. Fantje so si res zaslužili to zmago, da lahko začnemo sedaj normalno delali naprej.«
Prva domača zmaga
Prvo /magc) v domači dvorani so v četrleni krogu zabeležile odbojkarice Kajuha Šoi^lanja. ( iladko so opravile z ekipo Pucon-cev, s katero so se s>e v lanski sea^ni borile za 2. mcslo in s lem boj za dodatne kvalifikacije za vsu^p v 2. državno odbojkarsko ligo. Lani so bile uspcsncj.Še igralke Puconcev, lokral pa je bila slika povsem drugačna. Glede na lanske izkušnje so v Šoštanju
pričakovali prcccj teJ^e dek^, vendar se je izkazalo, da jc bil strah povsem odveč. Odbojkarice Kajuha ŠoStanjasos 3 : t) prema-giilc ^istje iz Puc<^ncev. Prepričljivo so dobile vse tri nize, najlažje delo pa so imele v ireljeni, v katerem so nasproinice dascgle v^ega le osem lock. Trener Kajuha Šoi(ianja Boris Pbmberger je dal priložnost vsem igralkam, ki ludl lokral niso razočarale. V nasled-
njem krogu Ši>šlanjčankc gostu-jcki na Prcvaljah.
Spela Tajnik, igralka Kajuha ŠoStiinja: »lekma je pt>lekab. lako kot smo pričakovale. Ekipa Puconccv se je od lanske sezone precej spremenila, tudi me pa smo od minule sezone v igri precej napredovale. Upam, da bomo le naprej zmagovale in si priborile p<Hrebne U^čkc z^ vstop v 2. ligo.«
■ tr
Golte d.0.0.
Radegunda19c 3330 Mozirje Tel: 03 83912 00 řax:03 839í218
www.oolte.sl
o ~
PREBPRePAJA
v	t	^
.illlllVIÉcilllll'iiMU'illl
.5.10.2003 do 5.12.200

Med^^n^^ - dnevna dopoldanskaTpbpoldanska
'' Med tednfik-dnevna dopoldanska / popoldanska
5/sezono
SEZONSKA
Odrasli
3.500 2.500
2.800 ' 2.200
13.000
45.000
1? • Otrocl+senlorjl
2.000f 1.600
9.000
32.000


PRENOSNA	116.100	^ ,,
CíHí » V «iT ID wrtiielo oW
*	otroci, vozovnica velja do 14 leta starosti	^ ,
*	senlorll od 60 leta dalje
Pri nakupu sezonske vozovnice je obvezna fotografija
V Velenju M kart&Uhko kupiio v:
TurltUSM aoMCija 6eit^ nc VelMije, Izittaik ValMje Is
-t
Silverij Koželjnik: »Želim si še na svetovno prvenstvocc
Medobčinsko drušlvo invalidov ŠaleSke doline s preko tristo člani, s sedežem v Velenju, bodo prihodnje leto 2(HW praznovali .15-letnico aktivnega dekwanja. Člani draživa se lahko udejslvujejo kar v dvanajstih različnih i^porlno-rekreativnih disciplinah. Med lemi športniki pa so nekateri pt«amez-niki osvojili na dru<sivcnem regijskem. drÁivnem in sveltivnem tek« mt^nju odlična najvišja mesta. Po tekmovalni Jiktivnosti v društvu invalidov Velenje so v .sjimi špici ribiči.
Eden najboljših tekmovalcev društvu v ulovu rib s plovcem jc Silverij Ko:?cljnik,kiseje invalidsko upokojil na Premogovniku leta 1991. Mnogci prej pa seje že vključil v društvo invalidov in zanj tudi uspe.ino tekmoval. Vedno je bil eden izmcdčlanov ribi.?ke eki-p<; na občinskem, regijskem in državnem leknmvanju. Doslej se je dvakrat udeležil dr?,avnega prvenstva in bil obakrat tretji.
ípV največjo veselje mi je bilo. da sem se edini iz Velenja uvrstil v 5-člansko slovensko ekipo na svetovno prvensivt\ kije bilo letos 4. In 5. oktobra v Italiji. Omenim naj» da je slovenska ekipa na tem prvenstvu zasedla (ïsmo mesto. To tekmovanje na svetovnem prveiistvu je bil zame največji '\27iv, tudi zato ker seje slovenska morala udeležiti lega tekmovanje» saj bo naša Jržiiva gi>stltelj naslednjega prvenstva invalidov: to avgusta 2i)i)4 v Radečah. Seveda si iskreno želim, da bi po vseli prej opravljenih tekmovanjih prišel v nak^ slovensko ekipi.«
Naj se ob tej prikupnosti iskreno zahvalim Zvezi delcAmih invalidiw Skîvvnije, Medohciníkemu druAini Šaleška dolina - Velenje ter vsem ostalim, posebej <k>naioijem, ki st^ humano in vsestransko pomagali, da sem se lahko udeležil prvega sveli>vnega prvenstva v Italiji«» je sklenil pogovor .Sihrcrij Koželjnik.
■ B. Mugerle
SUveriJ v trenerki svetovnega prvenstva
Krompirjeve pocitnice v znamenju jeseni
PoUîfi sinilnih krealivnih dolaviiin v Velenju in Šosianju so olroei uživali v običajlli, |)ov(^/;anlii / iiorjo rarovnic
Bojana Špegel
Velenje se jc prejjsnji leden močn<^ izpraznik'». Mnogi so prve počitnice v letoÍ»njem šolskem letu, ki jih Imenujemi^ tudi krompirjeve počitnice, preživeli pri sorodnikih, nekateri so obiskali zdravilišča... Možnosti je bilo res veliko, kar nekaj otrok pa je proste |Tt>čitniike dni preživljalo doma. v Salci>kl dolini. Tem je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje vsak dan na stežaj odprla vrata vile Mojca v Velenju, prvič pa so uspešno zaživele tudi kreativne delavnice v Šoštanju.
V Mojci se je ziv žav vsak dclovnik začel okoli 10. ure dop^ildne in ni potihnil do IS. ure, ko jc kol zadnja vrata z-aprla splelna kavarna. Ta je bila tudi najbolje obiskana, mnogi mladi so nam zaupali, da prihajajo vanjo zato, ker domo pač nimajo računalnika. Otroci pa so vsako dc^poldne uživah tudi v kreativnih delavnicah, ki so jili vodile preizkušene mentorice iz kluba Mladi za mlade. Med njimi je kar nekaj let aktivno delovala ludi Natalija Novak, ki je sedaj prevzela delavnice v Šoštanju. Bile so dobro obiskane, polet lega pa bodo vsak prvi torek v mesecu v mestni galeriji pripravljali torkove pete. Gre za podob-
V Šoštanju so počitniške delavnice zaživele prvič, otroci pa
so biii navdušeni.
no druženje z mladimi, kol so velenjske sredine pete» torej kreativne delavnice, v kaiere poleg otn^k vabijo ludi njihove starSe.
biirc
Zelo množično obiskana in pri-jetno pripravljena pa je bila Četrtkova prireditev, ki je otroke In odrasle vabila na priprave za noč čarovnic. Na M/PM Velenje so pripravili veliko buč. skoraj Vi^e pa so pt^poldne dc>bile novo obliko. Ker je bilo vreme slabo, so buče Izrezovali karv prastorih vile Mojca, siccr bi jih na
prostem. Na koncu so jih pť>siavi]i v prcdproslor in vsi so lahkxf ugotovili, da so tiiistak» zelo lepe, domiselne nove pridobe, v katerih so lučke sestavljale nore podobe senc in tako preganjale zle duhove. Tina Kovač iz M/PM Velenje jc ob lem dodala, da ugotavljajo, da na dclavnice hodi vse več otrok, mnogi starci pa žal niso pripravljeni sodelovali v njih. čeprav so pripravljene tako, da bi bilo dobri^če bi. Sploh, če gre za izrezovanje buč. kjer brez nož^v ne gre.
Buče so v četrtek zvečer dobivate nore podobe, rezljali pa so jih starši, mentorji In pred' vsem najmlajši, ki so pri delu vidno uživali. So pregnale vse zle duhove?
Z mokre ceste v drevo
Velenje, 31. oklobra - V peick ob 2.50 se jc na regionalni cesii Šoštanj-Velenje zgodila prometna ne^reCa, v kaieri sla se poškodovali dve c^sebi. ena Imje. Na vozilu je iiaslalo za okoli 7l>0.n(X) tolarjev ginoinc škode.
2(3-lclni R. N. iz Vcfenjajc vo/il osebni avlo Iz smeri Š(«ta)ijapro-li Velenju. V prejtlednein desnem ^winkuje na mokrejn in spoizkeni vozišću izgubil oblHSl nad voJiiJoni. Voziio je priCelo bočno drseli proti nasprolneniii dciu vozišča« nato pa zdrsnilo preko robnika in ))oino irčilo v drevo ob cesti.
V irku jc bil voznik huje ranjen. Njegov sopoinik, 22-Ictni B. V iz Velenja, pa se je v nesreCi lažje telesno poškodoval.
To bo telefoniral!
Veknjť. Ml. oklobni - V noil na Cetriek je neznanec vlomil v pro-slore podjetja Ornega. Odnesel je vei lelcfonov in razJiCnib kosov raCunaljiiške opr^enie vsk"upnl vrvdnosli okoli 15 niilijojia tolarjev.
Številni vlomi
Žalec, 29. «klobra - V Zakřikl Cn^rici je bilo vloniljent'i v pr<w-U^rc podjetja TC'Clranskiînierce, od koder jcvk)mllcec^dnesel najmanj 21 garnilur posode Viktorija, vredne preko 420.1K}() tolarjev.
Velenje, oktobra -- Preko noći je bilo na Kardeljevem trgu, na Prešernovi in Stantetovi vlomljeno v vcC osebnih aviomoblk>v. h vseh so bili odtujeni avioradiji.
Naziirjc, 1. novembra - V noči na sobolo je bilo vU^míjeno v prostore trgovine Bobaè. Vlomilec je odnesel cigarcic. žgane pijače, vžigalnike in sladkarije.
Polzchi, I. novembra - Na Polzeli je bilo vlomljeno v prosiore pikado kluba Tip lop. Neznanec je odnesel nekaj denarja in
nekaj cigaret.
Vvknjv> y novembrfl-Neznance je med prazniki vlomil v prostore Kjnelijske zadnigcí5aleškad<'>Iinav Velenju in odnc.sel glasbeni siolp in nekaj baterijskih vložkov.
.Sošlanj,3. novembra-Nekdo je mcdpraziiiki »delai«. T?: parkiranih icívornih vozil na cesti U>ie Ribarjaje odlujil 80Í) iiiawgorrva.
Umrl traktorist
ŽhIcc, 2. novembra - V kraju Limovce. na dovozni cesti k stanovanjski hl^i. se je v nedeljo zgodila iragična nesreča s iraktorjem. V lîjej je izgubil življenje 34-lelnl M. R. doma iz ok<'>lice Vranskega.
Slabša prometna varnost na Koroškem
v desetih mesecih letos je umrle devet os(^l). lani osem
Slovenj (»radec - V prvih desetih mesecih lelos so policisti na območju Policijske uprave Slovenj Gradec obravnavali 937 pmmei-nlh nesreč (lani 897), od tega 7 prometnih nesreč s.smrtnim izidom (]ani5). v njih pa je življenje izgubile^ 9oscb (lani 8), 371 prometnih nesreč pa seje končalo s telesnimi poškodbami (lani 313).
Alkoholizirani vozniki so pwzníčili 93 prometnih nesreč. Poprečna stopnja alkoholiziranosti pri ptwzrtičlleljih je bila g/kg alkohola v organizmu.
Pomagajmo živalim!
C.c bi živali znale govorili In ljudje poslušali, bi vsak dan slikali veliko žalostnih zgodb. Člani društva proli mučenju živali si upamo Irdili« daje ixJncY; do živali čedalje slabši. Ljudje postajajo vse bolj brezbrižni. Spoštovati bi tnorali naravtî In vsa Živa bilja. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki čuiljo kakor človek in zaradi člove.Ške kruuwii. brezX-utnosti, malomarnosti in koristoljubja irpijo (bolečino, strah, lakolo, mraz, vročino itd.), smo si zadali nalogo, da se 7.av2aiti€mt> za njiluv vo dostojno življenje In dobro p(K*utje. Opozarjali bomo ljudi še naprej in vse tisle, ki zlorabljajo In ogrožajo zdravje in življenje živali, bomo prijavljali pristojnim organism (iuîaino zakt>n o zaščiti živali. Ur. list LRS).
Pn'îsimovse ljudi, kijih ne prizadene samo stiska soljudi
ampak tudi stiska živali, pomagajte nam. Če boste opozorili sťíscda, da grdt> ravna z živaljo, ste storili že veliko. Prosimo slar^ in učitelje v Šolah, vzbujajte mladini ljubezen in spoštovanje do živali. Prosimo Cerkev, njih<wc duln^vnike, da bi vernikom pri pridigi ler otrokom pri verouku pojasnili, da je žival delo bo^ib rok, da jih nihče nima pravice zapostavljali in mučiti.
Zima prihaja in v tem času. ko mraz ogroža ne le človeka ampak tudiživaU, prosimo lastnike, poskrbite za njih. naj imajo varno in toplo zavetje, da se bodo dobro počutile, saj si to zaslužijo.
Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki na prostem čuvajo gmpo-darjevo imetje. To pasje bitje je pri marsikaterem brezvesinem lasinikoi najbolj zapostavljeno
in trpinceno.Kerso psi bolj kiU druge živali prepuščeni vrcnien-skim.spremcinbam (mraz. sneg, dež, prcpili, vlaga), opozarjamo. da je dc)lžnost lastnikov, da poskrbijo tudi za te zveste žWa-li. Njihovo bivališče mora biti lesena iita. dobro opažena, dvignjena od tal, primerno velika z nepremočljivo streho. V uti naj bo vedno suh oiep slame ali krme, pri vhodu v uto naj ima zaveso, da se prepreči vstop mrzlega zraka. V hudem mra/u spadajo psi v hišo ali topli hlev. Na mraz so posebno občutljivi kral-kodlaki in mladi psički. Psi, ki so privezani, tnc^rajo ijneti usnjeno vralnico. ki ga ne sme stiskali ali drgniti, Veriga mora bili dolga Sliri do pet metrov. Poleg vode naj imajo vsaj dva obroka kalorične goste in tople hrane. Mladi psičkise h ranijo večkrat na dan. Psi so krdelnc živali in
zato potrebujejo družbo, V icm primeru bo njegovo krdelo vaSa družina. Nikakor ne imejte psa vedno na verigi ah v pesjaku, kajti počuti se osamljenega in zaradi lega trpi. Spra<»tiic ga, hvaležen vam bo. Ne hnejte pse v zapu^enih barakah, skednjiii, drvarnicah in na listih krajih, kjer daleč naokoli ni stance va I-cev. Tak.^no početje ni vredtio človeka in tudi njegovega čuvaja ne.
Vse dobre ljudi prosimo, da v mrazu, ki prihaja, poskrbimo za lačne, žejne, prem ražene, zavržene In izgubljene živali (pse, mačke) 1er poskrbimo tudi za ptice. Ne bodinîo brezsrčni do trpečih živali, pomagajmo jim!
Članica pri društvu za varstvo živali
■ àeefkâ Kurent
Sanitarna sečnja pod Velenjskim gradom
l^)sekali bodo debela in poškodovana drevesa, spomladi pa l)()do nekaj dreves zasadih
sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdu: ta je izbral izvajalca, ki bo v naslednjih dneh pričel sečnjo in spravilo lesa. Posekana bo<lo debela in pošk<^dova-na drevesa, i>siala pa bodo seveda mlada, zdrava drevesa. Spomladi prihodnje leto pa načrtujejo zasaditev novih.
Gozdarji si želijo, da bi gozd na grajskem iiribu ostal 1er razveseljeval z barvnimi kcm-trasti in pestrostjo tudi v prihodnje iti da ne bi predstavljal nevarnosti za sprehajalce in stanovalce v okolici. Sanitarna sečnja bo k lemu prav gotwo pripomogla.
Milan PogorMnik
Velenjski grad jc med naj lepiU.'ohranjenimi slovetiskimi gradovi. Svoje doda k izgledu tudi gozd na grajskem hribu, Se zlasti v pomladanskem in jesenskem času s svojimi barvnimi kontrasti. je pogled »grajskega gozda« od b[i/u nekoliko drugačen.
Cîrajski hrib je zelo strm. zelo plitka je tudi plast prsti, ki ga ptikriva. laka da so nepri-incrna za rast velikih In težJcih dreves, skoraj vsako leto se kakšiH> drevo pi>dre. Večina starih dreves je zaradi plitve koreninske osnove slabo ukoreninjenih in bolnih (lubadar na smreki, na listavcili pa suhe veje, obraslast zzajedaicem bržljanom In bck>omelo), nekaj dreves je nagnjenih in nevarnih, da jih podre veter. (îozdnogosptxJarski načrl za ta gozd v usmeritvah in ukrepih za pixsek predpisuje posek težidh, debelih in oslabelih dreves.
Gozdarji Zavc»Ja za gozdove so označili drevesa za tako ijDenovano sanitarno sečnjo. Najprimernejši Časza<ipravilo je izven vegetacijske dobe, torej zgodaj pomladi ali pome jcssenl Lastniku - Skladu kmetljskili zemljišč in gozdov RS - izdali odločbo o izvedbi
Policisti zasegli več predmetov
Oe kaj od zas(ížen(íga po^n^saie. sv. oglasile na Policijski postaji Velenje
Velenje-Ve len j» ski policisti 50 oktobra zasegli več predtnetov. za katere sumijo, da so bili odtujeni.
Predmete so zasegli os umije n-CTJ kaznivega dejanja, kije bil zaloten pri vlomu. Policisti naprtišajc^ morebilne oškodovance, ki menijo, da bi lahko bil kateri od predmetov njihov, da se oglasijo na policijski postaji.
Zasegli so: roler-je znamke Tecni-ca, številka 43; dva ščitnika za dlan z napisom Roller Blade: več kosov orodja (ključe, klešče, izvijače, gedore, Imbus ključe...), kaseto, škatlo za orodje, PVC kovček Black & Decker sive barve, kabelski podaljšek na kolutu dolžine 2.5 metrov, komplet desetih žarnic 60 W v rdeči embalaži, eleklro slikaia, brisalce za vozila, udarni vrtalni stroj Black & Deckcr z oznako DNJ 84 S.
Dei zaseženih predmetov. Je k9j od tegd morda vašega?
107,8 MHz FM 8
ri 'jif^
d.d.
AVTO CELJIS
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETdE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Csl|u.„ Ipavčdva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12-12
FOfiO GALAXVS.OGLXreaJunii.rflfiňafnřf.		1.39Û.OOO.OO
FORD ERCDRT1.4 STYLE 5/v. bfila	97/98 1.099.00D.OO	
FORDESCORT1.3CL 5/v rea.iunii04.. mod.met	M	4B5.00Û.OO
RAT BARnHETTAI.B oranžnamfitsîl	00/01 2.396.000.00	
flATUNO VOIE 5/v. bela	mi	191.0DO.OO
PFlif;řOT607 2.?Hrtl mrk itftshov.V siví dftlDmitl		7.5R7.onn.oo
PEUGEOT 307 SW osiok (nz oar^maV zelena metal	0?	4.299.00n.00
PPIIRFOT ?nfi 11 S/v klima ABF5 ?Rlwia twL	0?	2nfifl.ofinofi
PEUfiEOT206 1.1 5/v. klima. ABS. srebrna	0?	2.nM.ooo.on
RENAULTCLIO 1.2 RN 3/vrw,řiov 7ňlmň		549.ODO.OD
REMlLTIfiERT AN mo.lul.04. zelena mfít	<>3	43n.onfl.oD
REf^ULT R5 CAMPUS SAr rea.mai 04.. rtieča		383.0DO.OD
0PELVECTRA1.8CDX + kllirarea. nov.03,2Bleriam. 96		i.mono.on
VW PASSAT 1.6 4/v reo.aDril. Mirna, sreb.met.	Qřf	1.49Û.OOO.OD
VWriflLF 1.4RL SAř mn.riftnemhRr.rrififtaiïwt.		7ft4.ODO.OD
SEAT CORDOňA 1.4 CU 5^ reo.lulli 04. ftiefta	95	573.0ÛO.OD
staro za staro " komisijska prodaja* vozila imajo veuaven JlHH\tf
*kr£01ti * leasing
:nipregled *na zalogi riol testna vozila* *06led vozil 00 8.0017. ure * možen gotovinski popust* FtnKbi na intarrietu htlpy/www.aftlKs|eJt e-mail: wh^yagai^rw^wtjB^
TV SPORED
19
ČETRTEK, 6. novembra
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobro juUo 09.00 Poročila 09.05 Male sive celice, kviz 09.56 Zgodbe iz školjke 10.30 Pol v jiifrovo dežek).
doku m. fifm 11.20 Zgoďba o telesu. 5/8 11.45 VrnitevvKalifornijo.lvigra 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Povabilo med zvezde, v
spomin Atiju Sossu 14.35 Interviu: dr. Janez
Stanovnik 15.25 Gospodarski izzivi 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Enajsta šola 17,25 Petrček, 24/26 17.40 Cilyíolk 13.10 Humamstlka 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Prviindrugi 21.20 Osmidan 22.00 Odmevi, šport, vreme 2250 GJasbent večer 22.5S Glasbeno potovanje po
Rusiji. 5/5 23.55 Humanlsllka 00,25 OsFnIdan 00.55 Dnes^ik 01.40 Tednik
02 35 Kdo se boji Vlrginije VVoctf.
amer, čb film 05.00 Šport
SLOVENUA 2
07.40 Teletetet 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.05 Tv prodaja 11.35 VIdeostranI 16,00 Tv prodala 16.30 Dežele sveta, 6/10 17.30 MestecePeyton,91/114 18.00 Iznašihkrajev 13.15 Dober dan Evropa 18.45 Primorska kronika 19.00 Vldeospotnice 19.45 Knjiga mene briga 20.05 Šport
22.30 MoJe male fJubKe.francJ. 00.30 Praksa. 6/23 01.10 Vldeospotnřce 01.55 Dnewiik zamejske Iv 02.15 Videostrani
0700	Actnn man, ris. serija
07.30	Bobek in Ciril, ris serija
07.55	RickiLdke
08.45	Nova ljubezen, nad.
09.40	Skrivnost ljubezni
1030	Tvprodaja
11.00	Čudež življenja, nad.
11.50	MašCevanjejesiadko.nad.
12.45	Tretja izmena, nan.
13 40	Tvprodaia
14.10	RickiLake
15.00	Maščevanje je sladko, nad.
15.55	Čude2 življenja nad.
16,55	Skrivnost ljubezni, nad.
17.55	24 ur-vreme
16.00	Nova l|ubez&i. nad.
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.30	Patë kanje. nan.
22.15	Alias, nan.
23.10	XXL premiere
23.15	Zahodno krilo, nan.
00.10	24 ur
01,10	Nočna panorama
aiMll 27 46
S2
09.00 POPCORN,ponovitev 1015 Vabimo k oQledu 1020 Odprta tema, ponovitev 11.20 Najspotdneva 14.00 Videostrani 1755 Vabimo k ogledu 18.00 Mfadi upi, otroška oddaja,
3. TV mreža 13.40 Regionalne novice 18.45 Naj spot dneva 18.50 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku 21.00 Avtošok: Rally Maribor,
ponovitev 21.30 NWVIŽA, kontaktna
oddaja z nanxínozabavno giasĎo, 3, TV mreža, gostje: Stil 5 22.45 Regionalne novk:e 22.50 Iz našega ar^tvâ:
Predstavlja seVDC Mozirje 23.40 Naj spot dneva 23.45 Videostrani
PETEK, 7. novembra
SLOVENIJA 1
06 30	Odmevi
0700	Oobrojulro
09.00	Poročila
09.05	Bibamicaizpubihtško.6/15
09.20	Petrček. 24/26
09 30	Enajsta soía, oddala za
radovedneže
10.05	Odpel) pesniki
10.20	Humanistika
10.50	Eva Jelene in Anže Paika.
3. oddaja
11.05	Avtoporti^t Světlana
Makarovič
12.05	McLeodovI hčeri, 5/22
13.00	Poročila, šport, vreme
13 30	O živalih In ljudeh, tvMD
14.00	Vsakdanjik in praznik
15.00	Prrt in drugI
15.20	Osmidan
15.55	Mostovi
16 30	Poročila, šport, vreme
16 45	St)g 8 smetišča, 2/6
17,10	Iz popotne torbe
17.40	Sl<rta področja znanosti, 4/15
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vr^ie, šport
20.00	Najšibkejši člen, kviz
20.45	NovisveU/5
2120	Homo tiirislicus
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni klub
00 05	Skrita področja znanosti, 4/15
00.55	Dnevnik, ponovitev
0140	Novi svet 1/5
02.10	Homo turisticus
02.40	Dnevnik za moje oùDke.
madžarski film
04,25	Športni tilm
SLOVENIJA 2
07.40	Teletekst
08.30	Mostovi
09.10	Dobrojulro
n.10	Tvprodaja
It.40	Videostrani
13.35	Tvprodaja
14.05	Platforma
15.00	Srečanje predsednikov vlad prenos z Brda prt Kranju
16.30	Zgodba o neznanih letečih predmetih, dokum. oddaja
17.30	Mestece Peytoa 92/114
18.00	Iz naših krajev
18.15	Viczajurja
18.35	Miniature
18.45	Primorska kronika
19.00	Vldeospobike
19.45	Kniiga mene briga
20.00	Resnični 2eleli ste. milord
20.55	Futurama. 8/13
21.20	Praksa. 2/22
22.00	Razkntje. amer, film
00.05	Slovenska jazz scena
00.50	Praksa. 7/23
01.35	Videospo^k^e
02.20	DnevnlkzamejskeTV
02.40	Videostrani
i .
06.35 07,00 07,25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22-10 2t40 23.35 23.40 01.25 02.25
Actk>n Man. ris. senja Bobek in Ciril. ris. serija Rickt Lake Nova ljubezen, nad. Sknvnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Maščevanje je sladko, nad. Trenja, ponovitev Tv prodaja Rickr Lake
Maščevanje je sladko, nad. Čudež življenja, nad. Skhvnost ljubezni, nad. 24 ur-vreme Nova ljubezen, nad. 24 ur
Svetnik, amer, film Pazi. kameral
Teksaški mož postave, nan. XXL premiere Duhovni kung fu, hong. f. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kmB 37 46
sa
09.00	Dobro julro, tníorTT>at^no •
razvedrilna oddaja
10,05	Vabimo k ogledu
10-10	NAJ ViŽA, gostje: Stil 5
11.25	Najspotdneva
14.00	Videostrani
17.55	Vabimokogledu
18.00	Miš maš. oiroslo oddaja
18.40	Regionalne novice
18.45	Najspotdneva
18.50	Videostrani
19.^	Vabimokogledu
20.00	Lokalni utrip Ko^anskega
in Obsotelja
20.40	Regionalne novice
20.45	Vhamwniiiznaravo
21.20	Najspotdneva
21.25	Vabimokogledu
21.30	Bio Magl. kontaktna oddaja
22.30	Iz oddaje Dobro julro
23.20	Vabimokogledu
23.25	Najspotdneva
23.30	Videostrani
SOBOTA, 8. novembra
SLOVENIJA 1
07.00	Odmevi
07.30	Zgodbe iz školjke
08,05	Telerime
08.10	Male sive celce, kviz
09.00	Trdnjava v zraku, kanad. Rim
10.30	Gimnazija strtih src. 20/26
11.15	McLeodov! hčeri. 7/22
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Smer vesolie, 14/26
13.50	Polnočniklub
15.00	Najšibkejši člen, kviz
15.50	Slovenci v fta liji
16.30	Poročila, Sport, vreme
16.50	Na vrtu
17.15	Ozare
17.20	ZQDdba o telesu. 6/8
17.45	^ovensk3 magazin
18.10	ČebelcaMaia, 10/26
18.35	Risanka
19.00	DnevnIK vreme, šport
20,00	Čez planke: Albanija
21.00	Avtoportret Johnny Young
21.45	Parada plesa
22.15	Poročila, šport, vreme
22.50	Pod rušo, 7/13
23.45	Ledenivihar. amer, film
0135	Dnevnik, ponovitev
02.05	Na vrtu
02.30	Tlho.tiho, Charlotta, amer.
čbfllm
04-55	Šport
06.20	Zgodba o telesu, 6/8
SLOVENIJA 2
07.40	Teletekst
08.00	Tvprodaja
08.30	Mostovi
0900	Videostrani
11.10	Frasler, 9. del
II 30	Nenavadne prigode
Twistov^, 22/26
11.55	ŠQteta mladosti
12.45	Tvprodaja
14.55	Šport
1730	Korakdojutri.amer.iilm
19.00	Videospotnice
19.45	Knjiga mene brtga
20.00	Sinovi in l|ubimci, 3/4
20.50	lij^sroe, amer. Iilm
22.20	Sobotna noč
00.20	DnevnlkzamejskeTV
00.40	Video$potnk:e
01.25	Videostrani
V
08.00 08.05 08.30 08.40 09.05 09.25 09.35 09.45 10.10 11.05
11 30 12.00 12.55 13.50
14.40 15.35
17.10 17,15
19.00 20.00 21.10 01.40 02.40
Naš mali svet, ris. sertja Obuti maček, ris. serija Mjav! Mjavl, ns. serija Vrbja vas, ris. serija Malinji dol. ris. serija Katka in O rt», ris. serija Moj prijatelj Roki. ris. serija Hikarian, ris. senja Klk: divjine, ris. film Rudljevo moštvo, ris. serija
Glave a, nan. Šolska košarttarska hga Preverjeno
V najslabšem pnmenj. dokum. senja Močno zdravilo, nan. Mladi Indiana Jones, amer, film
24 ur ' vreme Izginuli brezdomec, amer, tlim 24 ur
Lepo jebiti milijonar Prvinski nagon. amer, iîlm 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kwaH
s?
4«
52
09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Vabimokogledu 09-45 Lokalni utrip Ko;^anskeg a
[n Obsotelja, Int. oddaja 10.15 Naj spot dneva 10,20 Bio S^agi. pogovor*
svetovalna oddaja 12.00 Videostrani 18.55 Vabimokogledu 19.00 Mladi upi. otroška oddaja, pen.
19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20,00 1220. vrv magazin, reg.-
iníorrratívni program 20.30 V iiarmoniji z naravo.
kmetijska oddaja 21.00 Srečanje hamionlkarjev v Starem Velenju, posnetek 2. dela, glasbena oddaja 22.20 Vabimokogledu 22.25 1220. vrv magain, regionalni-Informativni program, ponovrtev 22 55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani
NEDEUA, 9. novembra
SLOVENIJA 1
07.40	Teletekst
08.00	Živžav
09.55	lzvir(n)l
10.25	Pomagajmo si
10.55	Čuvaji gozda. 5/14
11.20	Ozare
11.30	Obzorjaduha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Skrita kamera
13.25	Človek in pol
13.30	Nedeljsko oko
13.40	Glas ljudstva
13.45	Kulinarika
13.55	Pel minut slave
14.00	Avantura
15.00	Fenomeni
15.10	Vabiiozadva
15.30	Kislo jabolko
15.50	človeški faktor
15.55	Šport na današnji dan
16.05	Glasbeni dvoboj
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Tistega lepesa popoldneva
16.50	Lorella
17.05	Predmet poželenja
17.20	Družabna kronika
17.35	Vsakdanjik In praznik
18.35	2rebaniek)ta
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.35	Zrcaiotedna
20.00	24.21/24
2045	Iskanje popolnega mesta, portret Edvarda Ravnikarja
22.00	Poročila, špoft. vreme
22.30	Let puščice, amer, film
23.55	Dežela sveta, 7/10
00.50	Dnevnik, ponovitev
01.20	Čuvaji gozda. 5/14
01.50	Pokvarjena dekleta. 5/13
02.40	South park, e/14
03.05	Slovenski magazin
03.30	Vsakdanjikinpraznik
04.25	Magazin lige prvakov
SLOVENIJA 2
07.40	Teletekst
08.00	Videostrani
10.45	Tv pnDdaja
11.15	RadimamLucy. 149. del
11.40	Fuljjrama, 8/13
12.00	55 let folkiome skupine France Marott. 2. oddaja
12.30	Tvprodaja
15.15	Afera ThomasaCrowna.
amer, film
16.55	Magazin lige prvakov
17.25	Liga prvakov v rokometu.
Prute 67 : Kolding, prenos
19.00	Videospotnice
19.45	Knjiga mene briga
20.00	Dežtíe sveta. 7/10
20.55	75 lel radia Slovenija
22.00	Frasier, lO.del
22.25	Pokvarjena dekleta. 5/13
23.15	Razkrinkani don Giovanni,
opemi film
00.10	Dnevnikzamejskfitv
00.35	Videospotnice
01.20	Vkleostrani
.
07.30 08.00 08.05 08.30 08.40 09.05 09.15 09.25 09.35 10.00 10.55 11.20 11.50 12.45 14.40 15.35 16.30 18.15 18.20 19.00 20.00 21.30 22.30 00.10 01.10
TV prodaja
f^aš mali svet, ris. serija Obut maček, ris, serija Mjavl Mjavl Vrt)ja vas Malinji dol
Kalk3 In0rt)i. ris. serija Moj prijatelj Roki, ns. serija Hikarian. ris. serija Trnuljčica, ris. film Rudijevo moštvo, ris. ser. Olavca, nad. Šolska košarkarska liga Ameriška sanjarka. amer. f. Močno zdravilo, nan Umor. nan.
Čudna dediščina, amer. f. 24 ur • vreme Triki Jamieja Oliverja 24 ur
Lepo je bitimHi|onar Športna scena Smrtni spanec, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kMffU 27 46
POI^iïEV ODDAJ TtD. SPOREDA 09.00 MIŠ maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1219.VTVmagazin 10.50 Športni torek 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost: Miran
Vodovnik. atlet 12.00 Vabimokogledu 12.05 NAJ ViŽA. gostje: Stil 5 13.20 Iz sred. oddaje Dobro jutro 14.10 Vkleostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 1220,vrvmagazln 18.30 Izpet, oddaje Dobro jutro 19.25 Vabimokogledu 19,30 V hamnniji z naravo 20.00 Razgledovanja, turisL odd. 20.30 Modre cone v Velenju 21.30 POP CORN, glasb, oddaja 22.45 Vkleostrani
PONEDEUEK, 10. novembra
SLOVENIJA 1
06.45 Zroalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popolne tort)e 09.25 Stig s smetišča. 2/6 09.55 Risanka 10.05 Čuvajigozda.5/14 10.30 Na vrtu, tv Maribor 11.00 Tistega lepega pop oklneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega pop oUneva 15.30 Mladi virtuozi 15.55 Ooberdan, Koroška 16,30 Poročila, šport, vrwne 16.50 Radovedni Ta ček 17.00 Otok živali, 9/13 1735 Vrtiunskiubijalci, 1/3 18.25 Žrebanje 3 X 3 plus 6 18.35 Žrebanje Astra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisarňex, 5/15 20,55 Svetovni izzivi 21.25 Pisave
22.00 Odmevi, šport, vreme 22,50 Knjiga mene briga 23.10 Soulii park, 7/14 23,35 Vrtiunski ubijalci, 1/3 00.25 Pisave 00.50 Dnevnik, ponovitev 01.35 Svetovni izzivi 02.30 Studio city 03.45 Končnica
SLOVENUA 2
07.40 Teletekst 08.30 Slovenci v Italiji 09.05 Dobro iutn:^ 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 12.45 Tvprodaja 13.15 Sobotnanoč 15.15 Resnfčni2elelíste.mlíord, 6/6
16,05 Večerja in vožnja, amer. f. 17.40 Nenavadne prigode
Tvfl^vih, 23/26 18,10 Jasnotnglasno 19.00 Vldeospotnk^e 19.40 Viczajurja 20.00 Končnica 21.05 Studio city 22,00 Stalingrad. 1/3 2155 Brane RonČel izza odra 00.20 Praksa, 8/23 01.05 Videospotnice 01.45 Dnevnik zamejske tv 02,10 Videostrani
j W.^.^-r-v/'
i	07.00	Action man, ris. 5eri)a
:	07,30	Bobek in CiTiL ris. serija
:	07.55	RickiLake
I	08.45	Nova l|ubezen. nad.
i	09.40	Skrivnost ljubezni, nad.
j	10.30	Tvprodaja
I	1100	Čudež življenja, nad.
I	11.50	Maščevanjejesladko.nad.
i	12.40	Športna scena
i	13.40	Tvprodaja
I	14.10	RickiLake
i	15.00	Maščevanje je sladko, nad.
i	15.55	čudež življenja, nad.
i	16.55	Skrivnost ljubezni, nad.
j	17.55	24ur-vremB
:	18.00	Nova ljubezen, nad.
j	19.00	24 ur
i	20.00	Podenostieho.nad.
:	20.55	Sedma nebesa, nan.
•	21.50	Urgenca. nan.
i	22.45	XXL premiere
i	22.50	Zahodno krilo, nan.
i	23.40	24 ur, ponovitev
00.40	Nočna panorama
MMll 27 M
09.00 Dobro jutro, informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1220, VTV magazin, pon. 10.25 Najspotdneva 10.30 Srečanje barmonikariev v Starem Velenju, posnetek 2. dela, glasbena oddaja 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Odbojka, posnetek tekme Futinar Metal Ravne: Šoštanj Topoišica 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Poslanska pisama,
kontaktna inf. oddaja 21.00 Regionalne novice 21,05 Nogomet, posnetek rekme
Šmartno : Domžale 22,35 Iz oddaje Dobro julro, inf,' razvedrilna oddaja, ponovitev 23,25 Vabimokogledu 23.30 Najspotdneva 23,35 Videostrani

TOREK, 11. novembra
SLOVENIJA 1
07.00	Dobn^iulro
09.00	Poročila
09.05	Radovedni Taček
09.25	Otok živali, ^13
09.50	Čarobni šolski avtobus, 30/39
10.15	Vrhunski ubljatoi. 1/3
1Î.05	Vsakdanjik In praznik
12.00	Komisar Rex, 6/15
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Obzorjaduha
13.45	Ljudje in zemlja
14.40	Polnočniklub
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Telerime
16.50	Pravljice Mike Make, 2/26
17.00	Sprehodi v naravo
17,10	Knjiga mene briga
17.35	Gobenask^venskem. 2/4
18.05	Prisluhnimo tišini
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vrerDe. šport
20.00	T^. dokumentarec meseca
20.55	Aktualno
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50	Sirene, 14. drama
00.05	Gobe na sk)venskem, 7/4
00.35	Prisluhnimo tišini
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.50	Trst dokum. meseca
02.45	Aktualno
03.35	Sirene, Vž. drama
05.15	Šport
SLOVENIJA 2
07.40	Teletekst
08.30	Doberdan, Koroška
09.10	Dobrojulro
11.10	Tvprodaja
11.40	Videostrani
14.55	Tvprodaja
15.25	Studio c(ty
16.20	Končnica
17.30	Mestece Peyton. 93/114
18.00	Iz naših kra|ev
18.15	PrimorsM mozaik
18,45	Primorska kronika
19.00	Videospotnice
19.45	Kulinarika z Leonom
20.00	Klavirotogija Črta Skodlar^a
20.50	Mannovi,2/3
22.35	Velikani hterature 20 stol.
23.20	Venkaživdl,polisk3film
00.30	Praksa, 9/23
01.15	Videospotnice
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.25	Videostrani
07.00	Action man, ris. senja
07.30	Bobek CiriL ris. serija
07.55	RickIUke
08 45	Nova fjubezen. nad.
09.40	Skrivnost ljubezni, nad,
10.30	Tvprodaja
11.00	Čudežživljenja. nad.
11.50	Maščevanje )e sladko, nad.
12.45	Sedma nebesa, nan.
13.40	Tvprodaja
14.10	RickIUke
15.00	Maščevanje je sladko, nad.
15.55	Čudež življenja, nad.
16 55	Skrivnost Ijutiezni. nad.
17.55	24ur- vreme
18.00	Nova ijubezen. nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Trenerpredsodiščem,
amer, film
22.40	XXL premiere
22.45	Zahodno krilo, nan
23.40	24 ur, ponovitev
00.40	Nočna panorama
kanati
27 4» B2
SREDA, 12. novembra
SLOVENIJA 1
07.00 Dobrc» jutro 09.00 Poročila 09.05 Teierime
09.10 Pravljice Mike Make, 2/26 09.25 Babar,2/13 09.45 Smer vesolje, 14/26 10.15 Sprebodiv naravo 10.30 Knjiga mene briga 10.50 Gobenask)venskem, 2/4 11.20 Pri^u h nimo tišini 11.50 Slov^sld magazin 12.15 Homo turisticus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Parada plesa 13.40 Pisave 14.05 TíbL dokumentarec
meseca 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Podklobukom 17.25 Oddaja za obtrke 17.45 Recept za zdravo življenje 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vaba, franc, film 22.00 Odmevi, šport vreme 23.55 6k}bat(zacija 23.55 Recept za zdravo življenje 00.50 Dnevnik, ponovitev 01.35 Krampack. špan. film 03.05 Gk)bafizacija 04.30 Šport
SLOVENIJA 2
07.40 Tetetekst 08.00 Vremenska panorama 08.30 Mostovi 09.05 Dobrojulro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 16.20 Tvprodaja 16.50 55 let tolklo me skupine France MarolL 2. oddaja 17.30 Mestece Peyton. 94/114 18.00 iz naših krajev 18.15 O živalih in ljudeh, b/
Maribor 18.45 Primorska kronika 19.00 Videospotnk:e 19.45 Knjiga mene briga 20.05 Pred nogometno tekmo
Slovenija : IHrvaška 22.00 Predor, dokum. oddaja 23.30 Opičji direndaj, amer, hlm 01.20 Praksa, 10/23 02.05 Buster kai^oj. amer, čb tilm
03.55 Dnevnikzamejsketv 04.15 Videospotnce 05.00 Videostrani
07.00	Action man, jap. nsanka
07.30	BobekinCiril. ris. serija
07.55	RickiLake
08.45	Nova ljubezen, nad.
09.40	sSkrivnostliubezni, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Čudežživljenja, nad.
11.50	Maščevanje je sladko, nad.
12.45	Preverjeno
13.40	Tvprodaja
14.10	RtókiLake
15.00	Maščevanje je sladko, nad.
15.55	čudežživljenja. nad.
16.55	SImvnost ljuliezni. nad.
17.55	24 ur. vreme
18.00	Nova ijubezen. nad.
19.00	24 ur
20.00	Iznenada, amer, film
21.40	Tretja izmena, nan.
22.35	XXL premiere
22.40	Zahodno krilo, nan.
23,35	24 ur. ponovitev
00.35	Nočna panorama
kftnall 87 4B
ss
09.00	Poslanska pisama, int. odd.	I 09.00	Dobrojulro, infomialivno•
10.00	Vabimokogledu		razvedrilna oddaja
10.05	Odbojka, posnetek tekme	j 10.05	Vabimokogledu
	Fužinar Metal Ravne :	: 10.10	1221. VTV magazin.
	Šoštanj TopolšKd		regionalni • infonnativni
11.35	Naj spotdneva		program
11.45	Nogomet posnetek tekme	i 10.30	športni torek, športna
	Šmartno : Domžale		infonnativna oddaja
14.00	Videostrani	j 10.50	Iz olimpijskih krogov.
17.55	Vabimokogledu		športna oddaja
18.00	Mladi upi, otroška oddaja.	j 10.55	Nai spotdneva
	ponovitev	: 11.00	Športni gost Gorazd
18.40	Nai spotdneva		Cvelbar. sekretar odbpra
18.45	Videostrani		Šport za vse pri OKS'ZŠZ.
19.55	Vabimokogledu		športna oddaja
20.00	1221. vrv magazin, reg.-	i 14.00	Videostrani
	rnfonnativni program	! 17.55	Vabimokogledu
20.20	športni torek, športna	: 18,00	Čas za nas, mladinska
	infonnatjvna oddaja		oddaja, 3. TV mreža
20.40	Iz olimpijskih krogov.	i 18.40	Regionalne novice
	športna oddaja	i 18.45	Naj spotdneva
20.45	športni gost: Gorazd	! 19.55	Vabimokogledu
	Cvelbar. sekretar odbora	j 20.00	POP CORN, kont glasbena
	šport za vse pri OKS - ZŠZ.		oddaja
	športna oddaja	i 21.15	Regionalne novice
21.30	Diiaki iz Slovenije v	i 21.20	Naj spotdneva
	Bruslju, dokum. zapis	i 21.25	Vabimokogledu
22.00	Vlagatelji, dokum. oddaja	i 21,30	Odprta tema, kontaktna
22.30	1221. vrv magazin, pon.		oddaja, 3. TV mreža
22.50	Športni torek, ponovitev	i 22.30	iz oddaje Dobro julro.
23.10	Vabimokogledu		infor. - razvedrilna oddaja
23.15	Nai spotdneva	i 23.20	Vabimokogledu
23.20	Videostrani	: 23.25	Videostrani
ZANIMIVO
ÍÍ^FToroskon

Oven od 21.3. do 20.4.
Veliko boste sanjarili Marsika) od lislega, karsť bostenaen}aal moćno hleh. pase ne bouresniCilokdfsarriooďseůe. V^ï J Kaj ho bf SVOJ« lajila^ije ijiAiienl osebi. Ta vas vsdno zna po$lLfàati. sploh pa se v dvoje matsikdai lalie naide resilev če bo irebd. tokrat za nasveUprasaile ludi res dobrega pfiiatelja Pohvali-
le se lahko s im. da ste med ljudmi, ki ga In^jo To pa le dan danes 2e velika red-kosi Vseiskor pazite, da bosie vse. kar bosie obljubili konec tega tedna ludi uresničili. Sicer s€ vam bo Š6 nekaj časá mašćevato
Bik od 21.4* do 21.5.
Čeprav bosle imeli res veliko obveznosti in dela, se boste poM vsak dan bol| s^út in bolje. Ugotovili bosle. da vas delovni uspěni bolj rapoinljo zeisnom kot bi sisplon lahko mislili, Zalo vam sploh ne bo te^o. će boste kaljen dan delali več in dlje kot ponavadi Našli bosle namreč veliko r^iiev za v?§e številne probleme Poleg tega bosle 2e kmalu ugotovili tudi. kai si želite v zasebnem 2ivljen)u A tu ne bo šlo lako gladko kol pri poslu, Ni dvakrat za reći. da boâe. kar se ćislev tiee. pov$eni zmedeni,
Pvo|€ka od 22.5 do 21*^.
Kar nekai naćftov boste morali popolnoma spremeniti, pri tem pa čas r>e bo Ćlslo nit na vali strani Zmanjkovalo vam ga boza vse, tír bi želeli postoriti. Ker bo vmes posegi viš^a síía, bo stvar zelo razumijeva. Vsekâkof pa ne boste uspeli raredilt ene od stvari, ki vam pomeni veliko vel kol ste pripravlieni sprejeli čeprav ne bosle v najboljši situaciji, se bo ob koncu ledna izkazalo, da sle |0 veliko bolje odnesli kot bi SI lahko mislili âto boditesrečni inse veselite drobnih sNariv^šem življenju. Te so velikokrat prava sol vašemu živi [emu
Rak od 22.6. do 22.7.
rv^mkaio vam bo pravega elana in piave volje da bi uresnlćlli vse, kar sle si ^ poieli zadali. Vendar r)e bosle krivi sami, krrvo bo predvsem okolje, ki bo vsak dan boli hladna in ćudno. Srečni sle lahko, (Ë imate doma loiiko razumevanja za vse, kar se vam dogaja Tako bo krizo veí0(Q lažje prebrodili Sploh ker zvezde pravijo, da mi bodo 2e kmalu ve(iko boli naklonjene. Poslovna priio^sl. ki bo najprej izgledala zelo mamljivo. se bo izkazala a velikbiel. bo ;^zato naenkrat lasno, da se vam odpira na povsem daigem 2ivl|enj$kem področju. bo tudi zdravje le bolj šibko
Lov od 23.7. do 22.8.
' N Naslednjih nekaj dni bi najraje kar izbrisali, afti ne bo šlo kar Jako.
ePrav nič ^ vam ne bo (zieklo kol si !eliie. Predvsein pa se vam zna zgodil), da vas bo močr» razočaral nekdo iz o2je družine, pri čemer ni rečeno, da ne bo to kar vaâ partner. Ta vam bo veiielno lokrat naredil veliko več dobrega kot ste od njega sploh pričakovali, Polegtega
pazite, da se ne bosle zapleili v piepir z nekom, ki si tega sploh ne zaslug Caka pa ^e komaj, saj vas ima 2e nekai &sa na piki
Devico od 23.8. do 22.9.
N če bi se uspeli vzeti v roke in v svoie ž/vljenje vnesli več discipll-
fne. bi vam bilo bistveno la^je. Pri tem bi morali lu In lam malo potlačili svoj ponos, pa bi vam bJlo že lažje Tega vam nihče ne bo priznal, vendar pa bo osebna sreča vredna veliko več kot si lahko mislile Najvaszator^eskrDi.kajslovasinvašemživljerjumisli-jo drugt. Prva skrb naj vam bo vaèi osebna sreča in resničrv zadovoljstvo, pa četudi boste zato morali ^k^nemu od sorodnikov ali sodei?vce^ povedali kaj ostrega Velikokrat pomaga če se človek resnično svzame zase.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Zadovoljni boste, kol že dolgo ne. Dobili bosleodgovor rta svofe precej težko vprašanje, potem pa boste naiprej malo sedli, pemisllli in se àele potem tudi odločili kako naprej Ker sle zelo pcžitvovaln), nI dvakiata reči, da vam bo uspelo hiireje, kol ste si tehko mislili. Vsekakor pa boste morali dvakrat premisliti, preden si boste na gla-
	
	
	
vo nakopali večje težave samo zato ker bi hiteti. Ljubezensko življenjene bona|boi|še, pa ne po V3ŠI krivdi
ikorpl|on od 23.10. do 22.11.
v Naivečje vredno, če veste, daste ilubijeni in da se i^ko vedno obr-f^ ' neie na pomoč k panneou. Če boste ačeli ugotavljati, da vam je t^ati najboljši prijatelj, potem boste ugotovili tudi zakaj In prizna-)l SI boste morali, da imate neznanko srečo v živlienju Marsikdo remreč vse življenje i^če m bega od pniatelia do prijatelja, vi paste znali združili lako liLiDezen kol prijateljstvo. Kar pa se (inanc tiče, pazite, kako močno boste zabredli v dolgove, t^ič kai ne kaže. da bi si tahko piivoščili kaj več.
Strelo« od 23.11. do 21.12.
N Zadnje čase ste si spet začeli postavljati veliko previsoke cilje, da bi vam lahko uspelo vsa, kar ste si zastavili. Pri lem včasih kar malo ^^ pozabite na dixige m vidite le sebe, kar m prav. Že res, da se vam ' adnje čase težave kar vrsti{o, a za mnoge ^e krivi sami in tudi v^ oezainleresiranost. da bi stvari premaknili i mrive točke. Če se ne boste sami potrudili kaj spremenili, se M dmgi ne bodo. Zavedajte se. da nihče ne more Živeti Življenja namesto vas. In ga zato Čim prej vzemite v s^oje roke Predvsem pa se manj zapirajte pred dajgimi, saj postajate vse preveč samoQrski
Koxoros od 22.12. do 20.1.
imeli boste lepo priložnost, da bosle spremenili neko stv^r v vašem živfjenju. ki vas zelo moti. Vprašanje pa je. kaj se bo moralo le zgodili, da se boste priptaviieni spustili v negotove vode Nič čudnega r>e bo, če bosle močno i^remenjenisami ssabo. Zato nikar ne mislite. da vas bodo vsi okoli vas mirno prenašali m da bo vse, kar boste želeli, tudi čez noč uresničeno. Morda bi bilo v dani sinjaciji še najboiiše, če bi uspeli poskrbeti raiprej za to, da se sprostile Potem bodo vse stvari lažje slekle
Vodnor od 21.1. do 19.2.
Ne (e VI, tudi drugi bodo t^zsli vaš nemir Prav živčni boste, sai se
J vam bo zdelo, da se vam f»av nič od tistega, kar si želite, ne ures-niči^etakokolbisi vi želeli Zatopazite.danebostei^redilišekahšne r^peke. ki bi blia posledica vaših slabih dni Morda ne bi bilo sla-— -J bo, če bise23nek3iCasâ potuhnili In počakali, dase vam bo življenje spet začeto zdeti 1^0 in svetlo. Takrat vam bodo ludi cilji bližji, pale l|udi bosle lažje prenašali. V naslednjih dneh se zna zgoditi, da boste najbolj veseli, če boste v družbi sami s seboj Saj ne bo dolgo rraiaio.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kar naprej bosle razmišljali o prihodnosti Krvo bo prečešem pomanjkanje denarja, čeprav to sploh ni tako kritično kot se vam zdi Največja kr^d8 bo pravzaprav v tem, da boste imeli veliko prevelike želje vprimerjavi zmožnostmi, ki so v vašem živ ljenju povsem uresničljive Če t»ste le čakati, da vam sreča m blaginja padeta z neba, iz lega ne bo nič Sodite prepričani, da je tako. Sicer pa se raje več ukvarjajte s svojim zdravjem, ki vam bo malo pokazalo zobe, če tega ne boste varovali, tudi velike želje ne bodo uresničljive.
I^ladi dopisniki poročajo
Pouk malo drugače
V	sredo ob 7.3(i smo sc /brali v namenskem Jomu. Ciospa Renata SeŠcl nas jc prijazno sprejela. Predstavila nam jc delo.
Na mi/ah je /a sedem skupin pripravila se.^^iavine. pripomočke in recepte za peko. Zaicil smo s pripravo peciv. 7. Vidom sva delala bajadero. Najprej sva zmlela kekse. Sladkor, vodo in margarino sva segrevala, da sc jc vse ra/ttîpik). Nal(í sva počasi dodajala oretie in kekse. Mast^ sva dala na dva dela in v en del dodala kakav v prahu. Najprej sva dala temno, naio svetlo maso. Ko smi^ bili na polovici, smo odSli v šolo na malico.
Po malici smo imeli pažamo vajo. Zatulila jc sirena in priSli so gasilci. Ko ,smo prišli i/ Sole, smo se prc-<ieli in si ogledali gitsiLski avlo. Takoj /a lem smo §li na/aj k delu. Midva / Vidom sva potem veCinoma pomivala pi'wixlo. Ko smo naredili peciva, .smo povabili Šolarje in borce 1er otroke vrlca in jim ga ponudili. Po kosilu smo imeli kostanjev piknik.
■ Nejc Lamot, 4. r., OŠ Gorica, POŠ Vinska Gora
V	sredo, 22. oktobra, smo imeli Športni dan. V šolo smo prii^Ii ob uri. To dopoldne smc^ zaCeli s peko peciva. Mesili smo, oblikovali in pekli. Pritom nam je pomagala soSolkina mama, gospa Renata. Najprej sm<'' dobili vsak en predpasnik » t, 2. že diši«.
Z Moniko sva oblikovali mavrične kroglice in čokoladne salame. Umc.sili sva le,sto, dodajali sestavine in zabavati. Ko smo po trdem delu odšli vš(5Ío, Sil nas tam žc čakali dru^ šokuji O ognju in vam osli nam je predaval gasilec Andrej. Koje končal» smo odSli k malici. Tudi ravnatelj nas je pri^i obiskat. Ko je učiteljica priSla v razred, smo skozi okno zagledali, kako se kadi. Brez vsega smo Slekli v garderobe, se oblekli in obulj, Slekli smo Zii.kolona iravnik. (iasilec nam je prii^el povedat, da jc t^ila le vaja. (îasilci so nam dovolili, da smo si ogledali opremo in avto. Ja/ in soSolkc .smo Šle v kabino gasilskega tovornjaka. Ptnem smo .se vrnili k peki. Teta Renata nas je že čakala. Pecivo smo dokončali in okrasili. Lepo smo v.se zložili na mizo in mizo okrasili z jeseaskimi plodovi, Povabili smo ^ druge šokirje in oiroke vrtca, da so prišli pogledal, kaj
0
smo pripravili. Vzeli smo pladnje s pecivom in jim ponudili. Ko .st) vsi od.^li, smo naredili ^ torlo in na njo napisali MLADI PEKI. Vse smo pospravili, počistili 1er odSli na ki^stanj. To dopoldne je biki zanimivo in poučno.
■ Zala Grudniii. 4. razred, POŠ Vlnsi<a Gora
stari vici
Bencin
Mlado blondinko je Jure končno pregovoril, da se je usedla v njegov avto. Prijel jo je za roke, jo pogledal globoko v i^i. Zadrhlela je. Srceji je začelo hitreje utripati."Ni mi lahko!" ji je za^pctal Jure, "toda nekaj te moram prosili! Ali si pripravljena 7 menoj deliti sircxške za bencin?"
Fiat 126p
Blondinka se je s Tiaiom 126 p peljala po cesti, koje nenadoma ugasnil motor. Blondinka odpre pokrov molorja (seveda .spredaj) in vidi, da avto nima motor-ja."(), moj Bog, ukradli so mi motor!" je zajokala. V lem času sc je mimo pripeljala druga blondinka, prav lako s Ft atom 126 p, zaustavila poleg prve blondinke in jo \'praSala, kaj se je zgodi-lo»in taji zaupa svoje težave z avlom."Ne skrbi, saj imam jaz zadaj rezervni motor!" jo je pololíLřila.
Kosmotost
v šoli se pogovarjajo o píiklicih.Tbvariáica sprašuje, kaj bo kdo po poklicu.-Jaz hočem biti pilot, pravi Miha.- Jaz pa hočem biti kuharica, reče Nuška.- Jaz pa hočem bili ko.smal po celem telesu, se oglasi Janezek.-.ia če pa bili ktismali ni poklic, ga popravi lova-risica.- Kako, da ne, čc pa je moja sestra kasmata samo med nogami pa na noč zasluži 3nO mark I
Nagovarjanje
Kako si možki predstavljajo predigro?"
"Pol ure nagovarjanja na sek.s!"
Prepustimo se času
I^evko Ijudskil) [Misnii Pii8(^ljr iz /sornjr Savinjsl«^ doline^ na pragu 5-oblelriicc (lelovaiija - Do sedaj za î»iiini že vw kol 1(K) ruivSlopov donia in v Uijiiii - hihodnje lelo îiova kaseUi in iuno i)ovabilo v lujiiio?
Tatjana Podgoršek
Najbr^jih ni prav veliko v Zgornji Savinjski dolini in ludi v njeni Širši okolici, ki nc bi slišali za Piii^ljc - skupino pevk ljudskili pesmi. Povsod, kjer niisiopajo, navdušijo občinstva Na pragu5. obletnice delovanja se je nabralo takih srečanj več kot 160.
»Kar same icžko verjamemo, da se drui^imo, prepevamo in ohranjamo bogato ljudsko izročilo naših dedkov in babic že skoraj pet let,« je pcwedala ena od članic skupine Ivana Žvjptlj in nadaljeval a:« Kdo bi si misli, da bomopoprik)žnostncm nastopu na prireditvi v Bt'jčni, spomladi leta 1999, oslale skupaj in s prepevanjem ljudskih pesmi družile prijetno s koristnim. Prisrčen odziv občinstva, naSa i^clja po druženju in veselje do petja nas drži še danes skupaj in upamo, da bo tako Še nekaj časa.«
Poleg Ivane Žvipelj iz Mozirja v skupini prepevajo še Magda Enii«nc iz Radmirja. Marjana Rihter iz Bočne, Bťtka RiK-nik iz Podhoma, na harmoniki pa brhka dekieîa spremlja Dragica Vršnak iz Rečice ob Savinji. Prepevajo predvsem ljudske pesmi, za kaki>no priložnost pa pripravijo ludi Sega-vo priredbo. Pravijo, da niso le ljudske pevke, ampak pt^usivar-jajo ljudsko pelje, ohranjajo besedila in melodije. Veliko »materiala« so našle pri Mariji Ročník, članici Zgornjesavinj-skega literarnega društva, nekaj so raziskovale same na icrenu, vse pa izhajajo i? družin, v katerih je bilo pelje v njihovi rani mladosti nekaj vsakdanjega Do sedaj so izdale eno kaseto, v pripravi je druga. »Veliko materiala i^c imamo. Za prihodnje leto se nam znova obeta gc^tovanje v tuji, natančneje v Franciji, in
najverjetneje l>omo za to priložnost izdale drugo kaseto.«
Dekleta skupine Pu^ljc so že gi'wtovalavmm^h krajih po Sloveniji in tudi v tujini so jih že slLsali prepevati. Kol znajo povedali, bi se težko odločile, katero jim je asialo vposebnem spominu. »V.siiko gostovanje je nekaj posebnega, di^živetje zase. To je odlična priložnost za spoznavanje navad ljudi in njihovih običajev, .fc pa res. da sc bomo Se dolgo rade spominjala lanskega gtwtovíinja na Nizozemskem.»
Na pragu praznovanja.^, obletnice delovanjavelikih ciljes'nima-jo. »Prepustimo se času. Pi^membneje je, da se na sreča-njili vsak teden družimo, povcsc-limo, malo pokje|X'tamo.,. skratka se zabavamo. Cc pa bomo z naSim prepevanjem razveseljevale ^ druge, bo loliko bolje,« jc sklenila pogovor Ivana Žvipelj.
Ob 4. obletnici defovanja so pevke organizirale dobrodelni koncert in tudi tokrat bile
deležne prisrčnega odziva občinstva v polni dvoran/

SPOROČAMO
21
Zgodilo se Je...
... ud 7. (k) 13. novembra
8.	novembra leia2()iM.Í je Velenje v spremstvu načelnika sani-lele slovensko vojske Jožeta Prislana obiskala delegacija nenî^ke vojaške saniieine službe;
9.	novembra le(a 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskoga Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko- lurisliCiil ccnler Golte nad Mozirjem: pelo posvetovanje energellkíw Slovenije je bilo 9. in lil. novembra leta 1084 v TopoL^icI;
9. novembra leta 1903 so na Velenjskem gradu delavci Premogovnika Velenje in Muzeja Velenje zaključili čiščenje zunanjega grajskega vodnjaka, globokega metri>v: II J- novembra leta 1995. ki> so v Zdravstvenem domu Velenje proslavili 5(Mctnico rci^^valnc sluJ:bc,sov Šolanju, v prisotnosti takratnega ministra za giwpc^darskc dejavnosti Maksa Tajnikarja, uradnn predali namenu razžvcplcvalno napravo 4. bloka šo?>tanjske termoelektrarne, na razširjeni seji odbora Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miloški Nott iz Velike Britanije podelili ilali znak Rdečega križa Sloveniji, za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pimioči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje; 11. listopada je god sv. Martina. Martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, s pitano gasjo in mladim vinom, ki dozori ravno na iijeg<w god. Vse 5egc in navade, ki so se ohranile okoii Marlinovega, sc pač ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pust". Karkoli se ob marlinovanju dogaja, jc starejšega izvora, kot je svclnik sam» tako da jc moral sv. Martin prev/eti poganska prazncwanja in šege, ki jih ni bilo mogoče zatrdi- V novembru so pogani našega podnebnega pasu (verjetno Kelti) obhajali praznikvz^ahvalo za letino in imeli koline, da so si pripravili zaloge za prihajajoči zimski čas. Tudi pastirji so imeli svoja obredna slavja, saj seje bilo treba zahvalili z^ dobro pašo. zmanjšanim čredam pa izprosili blagc^slov. Pri nas je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih eerk'va, saj gre /n enega izjned najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov. V naSi neposredni bližini sia ccrkvi
Šmartno ob Paki (Foto DK)
pmvečcni sv, Martinu v Velenju in v Šmartncm ob Paki. kjer dancsi praznujejo ludi občinski praznik;
-	na slavnostni seji ohčiaskcga sveta Smarincga ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novembra lela 1V98 Ivanu Atel&ku çodeJili najviSjc občinsko priznanje, naziv častni f^bčan občine Šmartno ob Paki. Grb občine je prejel Jožef Polak. plaketo občine Nogometno društvo Šmartno, izredno posnirtno plaketo so pt^dclili Jožefu Zali^žniku. priznanja župana pa so prejeli Ana Drev, Jože Robida. Jože foajnc. Mija ?!orjav in Termoelektrarna Šoitanj;
• član jugť^lovanskega predsedstva Branko Mikulič in predsednik predsedstva Slovenije France Popit sta 12. novembra lela 1984 obiskala SOZD Gorenje;
-	lela 1998 so 12. novembra v Šentilju predstavili »Turistično vinsko pot Šentilj pri Velenju«,
-	12. novembra Icia 1999 je na svetovnem balinan>kem prvenstvu za mladince in mlajie člane v Lycmu v Franciji pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zJato medaljo.
■ Pripravfja: Damijan Hijajič
Kdai - kje - kaj
Prva ura pravljic v Pesju
V prenovljenf knjižnici, M so Jo tući prebeiiii, so urediti prostor za ure pravijic. Prvič je biio
zefo tepo,
Prejšnji torek so bili otroci v Pesju zeli) veseli. V prenovljeni knjižnici, kjer je po novem tudi prostor Dru,itva prijateljev mladine Pesje. so ob 17. uri pripravili uro pravljic. Prvič, a nikakor zadnjič, .saj so >se prizadevni Člani ponovno močno oživljenega drasiva cdk)čiU. da bodo sedaj te redno potekale vsak drugi in četrti torek v mesccu ob 17. uri. A tako bo ^elc oà novega leta naprej, pred njim pa bodo pripravili Se ono uro pravljic, in sicer drugi torek v decembru, 'lakrat bo otroke obiskal in obdaril tudi dedek Mraz.
Prva ura pravljic je v prijetnem razpoloženju minila s p<^močjo knjižničarke Bernarde Lukj^nc. otroci so bili ob njeni interpretaciji prav navdušeni. •'V dru-^tvu si želinto. da bi nam krajani od.stopiii otrc.^ške ktiji-ge, ki jih njitiovi otroci morda ne potrebujejo več. Zelo jih
bomo veseli, če nam jih bodo prinesli v naio knjižtijco, ki je urejena v prostorih krajevne skupnosti. Uredili smo jo s skupnimi močmi, obrisali prah s poLicJo prepleskali in na ruwo
uredili ludi količek.v katerem bodo naši otroci poslušali pravljice," nam je Se povedala Alenka KoŠ-ir iz DPM Pesje. Naj jim uspel
■ bš
ToA^
VELENJE, PTBiernovalA TEL; 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celiska45 TEL: 02 881 2500
MBUCMA VOZILA
GOLF 1.416V Basis, 5 vrat, let. 99, OK	1.890.000,00 SIT
PEUGEOT «6 1.8 ST KLIMA, let. 97, OK	1.590.000,00 SIT
FORD ESCORT 1.616V CLX, let. 93, OK,	550.000,00 SIT
RENAULT 19 RT 4V. ALU, let. 95, OK	640.000.00 SIT JEEP GRAND CHEROKEE 5.9
LX LIMITED. leL 98/99, OK	3.590.000,00 SIT aSODME HOiMOSTI FIMAMCIMIUA. STARO ZA STARO...
novo VAVTOSALOMIH řOňl -	Pffifl
řOOBLAŠČEMA PRODAJA MOTOCIKLOVAmUA BiMil
POPUSTI do 10% ZA LETNIK 2002.
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tet.: 112 rezervirana za službo nujne medt-anske pomà Ne to telefonsko številko fjokiičite SAMO V NUJ-m PRtMERIH, ko je zaraúioo-lezni aJi pošiiodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije ¥ zvezi z reševalno stutbo ktičite na telefonsko številko 8S§5'47B, deiurno sMbo pa na 8995-445.
Zoboziiravniki
6. In 9. novembra - Majda Budna. dr. stom.. v dežumi zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8 do 12. ure).
Lekarna v Velenju
Lekg^ Center Velenje. Vodnikova 1. Izdajâ nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Vetmvsiu posta ioštaijt
Od 7. nov. do 14. novembra -
Urtîai Hojšovar, dr. vet. med., gsm: 041/325-559.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Vetenje
Smrti
Franja štrigl, roj. 1927, Šoštanj. Aškerčeva c. 5 b; Judjana Rai, roj. 1920. Velenje, Kersnikova c, 17; MarijaStopar, roj. 1924, Šoštanj, Gaberke 75; Stanislava Acrran, roj. 1907, Vetenje. Kavče 1 ; Jožefa BoroSa, roj. 1916, Celje, NarebrllO; Nada MareS, roj. 1950, Celje. Kopitarjeva ul. 6.
Ci>lrlck4 <>. iiovomhra
IMl
Knjižnica Velenje Obujanje že malce pozabljene umetnosti reclliranja Recitiramo, recitiramo Vsak četrtek ob 17. url Mesina knjižnica Šoštanj Pravljifine ure, pripoveduje Metkâ Pfvk lf).30 Knjižnica Šmartno ob Pakl Pravljične ure, pripoveduje Andreje Kac
Petek. 7. novnnhra
10.00 Hotel Peka, velika dvorana 6. srečanje gospodarstva v Savinjsko-šalešlđ regiji Uspeti v SU - Izziv gospodarstvu In dru&l Plenarni dei 15.QQ Knjigama Kultumlcâ Velenje
5.	srečanle gospodarstva v Savinjsko-sale! M regiji Odprtje Eupo-Intotočke
12J2Û Galerija KO IN Veienje
Odprtje tilparske razstave J a reza Lenasslja: Aspekti življenja (mala plâst'ka) X Šmartno ob Paid
Strip delavnica (Irkínevna delavnica)
Infom^aclje: 03/ 897-33-60
SoiKila. K. iHHCinbrH
rj.............1
8.00-12 OD CanketjevaulKa. Velenje Bolšji sejem. Ini In prijave: 03/897 6467, lic Cvetenje, si g.Q9 Telovadnica šolskega centra Velenje
Košarkarska tekma Kadeti, 2. SKL vzhod. 6. krog KK Velenje :KK Šmade Pivovarna LIpnIk 10 00 Dom kulture. Šmartno Ob Paki
6.	srečanja gospodarstva Odprtje Curo'infotočke
Od 10 ure naprej Šentilj pfl Velenju VI. tradicionalno martinovo v Šentilju pri Velenju 18.00 Vila Mojca
Potopisno predavanje Maleaia, Tajska. Singapur 18.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje
Kolafkarska tekma Clanl.2.SKL vzhod. 4. krog KK Velenje :KKJanče SH 19.00 OomkufíUřeVetenje
Kuft večer • diapozitivi Irene Rudolf; Med maroškimi beroeri Od 20 00 naprej Resi Jezero VeJenje Ma rti nova nje z ansamblom Fetotl
iVedelju. i), novembra ^^
10.00 Velenjski grad; Muzejska ustvarjdlnicara otroke Muzejski predmeti spregovorijo; Penjske končnice
JJj'
loon.isno Hotel Paka
6. srečanje gospodarstva Okrogla miza: Regionalni vidiki učinkovitosti raziskovalcev In raziskovalnega dela 17.00-19.00 ObmoCna obrtna zbomica Velenje
6. srečanje gospodarstva Okrogla mize; Vključevenje slovenskega malega gospodarstva v notranji trg EU 17 30 in 20 00 Dom kutture Veienje Gtedališka predstava Mojteater Ljubljana Marc CamoleOi: Pižama za šesi
Torek. 11. iioveinhni
T3 00 -16 00 Hotel Benda, Mozirje 6, sreč en je gospodarstva Okrogle miza Državni in evropski vidik razvoja regij ob pretiodu iz statističnih v razvojne regije 17 00- 20 00 Obrrwôna obftna zbornica Veienje 6. srečanje gospodarstva Okrogla miza Podjetništvo za 21. stoletje 1700 Inteřspar Velenje
Mariin ova nje v Inlersparu
SmUK 12. novembra
8 00 Plac. Ljubno ob Savinji 6. srečanje gospodarstva Odprtje Euro-imotoôke 1200 Blagovnica Mozirje
srečanje gospodarstva Odprtle Euro<lnfotočke 17 00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic Dva zmerjavca (Lojze Kovačič), Trije zafčki (Ivan Gantschev)
Čelrlejk. 13. novembra
10 00-15 00 Hotel Paka
6. srečanje gospodarstva v Savinjsko-ždteáki regiji Srečanje grozdov 10.00 Mes^a galerija Šoštanj 6. srečanje gospodarstva Odprtje Euro-in1oto6ke 11QQ Gostišče Trobej, Gornji Grad 6. srečanje gospodarstva Okrogla miza; Uravrnitezeno prostorsko načrtovanje-osnova za ^sp. retvoj regi|e 16.00-17.00 Ljudska univerza Veier^e Predstavitev Studija na daljavo v vlš|e§o1skih strokovnih programih Poslovni sekretar In Komercialist 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljične ure. pripoveduje Andreja Kac ifiOO Mesbia knjižna Šoštanj Pogovor o knjigi Dnevnik Hiacinte Novak s pisateljico Aksinjo Kermauner 16.00 Gostišče Lipa v šaleku
Razmigajte svoje možgane Bridge kot športna dejavnost Knjižnica Velenje Subtilné energije - kako slikamo auro
Za dodatne intonnacije o priredíWali in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski In promocijski center Mestne občine Velenje (03-897-64^). Zaradi obnove Rdeče dvorane izvaja T1C Velenje osnovno intonnacijsho dejavnost v rdećem kiosku na parl^riéču pred Rdečo dvorano vsak dan med 9. in 13. 1er 15. in 18. uro. Sicer pa ima TIC začasne prostore v domu ob rambe na Kopališki ultc;3 vVelenju.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtsdnu od 27. oktobra 2003 do 2. novembra 2003 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajati (AMP) na obmoCju mestne občine Velenje, občine Šolanj in občine Šmartno ob Paki. nilqer presegale m^ne 24-ume koncentracije 125 mrkro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 27. oktobra 2003 do 2. novembra 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTf^A OBČINA VElIf^E. URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
i 3 3
[B27.o>đ ngs. 0« »aa. oki p». qw asi.om ni. nov až. r>ov|
iTi«rifi vreAnst S50nitft)-QS02tn3zraKâ. sorei««n»vop(»9s»fa viei)20CS MiMVD-^SOZlTOzraKa
OBVESCEVALEC
Nagradna križanka zeliščne prodajalne Reha
ALEIA
PVC OKNA ZA PRIJETEN DOM
Predstavnišvo Celje, Lava 7/e
Tel.: 03/42S-49-38 Fax: 03 / 425-49-39 GSM: 041 /345-378,051 /343-225
VGRAJUJEMO in ZAMENJUJEMO:
PVC, ALU okna, vhodno vrata, rolete, polkno, zimske vrtove, steklene fasade
www«aluminij-inontaLsi
A
G^R^Nr
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31
PROQRAM ADRIA NEW LINE
r- Spalnice, mladinske, otroške sobe, program za turizem Sestavljiv program, nove barve, modern design
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob,otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize in vzmetnice.
Ugodni plačilni pogoji!
Delovni £as prodafalne: poivpet ocf 8. do 19.ure sob od 6. do 12.ure Informacije na telefon.:
03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: lnfo@gdrant.si internet www.gôrânt.si
Zeliicrw prodejiilna Reha
Šć^sška 2d, Velenje Tel.: 03/898-56-40
Naâ program je namenjen vsem. Ki skotite za zdravje In prijetno poCutje, Za zaščrto pred prehladi In drugimi težavami porujamo vrsto zeli&r.nih čajev In wtamlnov na naravni osnovi. Odlična je izbira masažnih kopeli, maserjev, grelnih blazn In merilcev llaka. Za prijetno počutje v liladnih zimskiii dneh |e primeren program Merino, od posteljnine, copat do brezrokavnikov. Obiščite nas, prepričajte se o pestri ponudbij
VPRiDPRAZNICNIK DNEH BOSTE PRI MAS GOTOVO NAŠLI VELIKO DARIL, S KATERIMI UHKO VSAKOGAR PRIJETNO PRESENETITE
ReSItev križdJike. opremljene 2 vašim naslovom, pošljite na Naš čas. do.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom REHA. najkasneje do 17, novembra. Izžrebali bomo tri darilne pakete čajev,
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE EXPRESS OPTIKA PODGORŠEK, objevljene. v tedniku Noš <os 23. oktobra so: 1. nagrada: SONČNA 06ALA prejme: DENIS ŠVARC. Tekavčeva 12. Šoštanj: 2. nagrada: nkulisHčnl pregled: MAKS DVORŠEK. Šmarška 33, Veienje; 3. nagrada: okullstičr^ pregled ; STANA SIMIČ, TomšIčevaSt.Velenje. Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v EXPRESS OPTIKI PODGORŠEK na ŠaJeškJ16v Velenju. Čestitamo^
Samopidfiniški ORTOPEDSKI pregledi
Zasebna ambulata Žuber Velenje, Šmafška12 Tel.: 897-16-20
Ptâçlede bo opfavifâl Simon Kovač, dr. med. spec oflopaJ. zaposlen v VaUolira
Si g
lali ^ glasi " udi ^
I! A »I » V II 1. K X J !<;
CÍTRTÍK, 6. rtovembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 5.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kiičemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olim* pijskega komiteja • športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravnišld nasveti; 18.00 Kvazikviz: 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. novembra:
6.00 Pozdrav, 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Pomčilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19-00 Na svidenje.
S090TA, 8. novembra:
6.00 Dobro jutro, 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepsajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16,30V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEÛEJJA. 9. novembfo:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poničilo Avto moto zveze Slovenije. 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje. kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk: 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP, 17.00 Namine čestitke, 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
liiSUliiiUtiifli^^^S 6.00 Dobn: jutro, 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop, 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Zariimi-vostl; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
T0R£KJ1 novembra
■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poničila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, novembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Težava je vala, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
POHidTVO GARANT • POHIŠTVO ZA VAS DOM!
AVrOHISA ODAR
AVTOMOTIV RADO d.o.o, PodruŽDÍca Celje Dečkova 43,3000 Celje Tel.: 03/425 43 62
H«|lli|l MTUMMMft (•M
■■ifcJlia	Vrliitk«
iig«! SEMPERIT iS
»It
YOKOHAMA
Vroča cena
Mm^im
2[|^691H_2tíi38J10
STVNNER	Sůmpěftt	YokoHMia
ST 201	WlfOER GRIP	GBOLANOBR A/Tíl
• možnost hakupa na več obrokov. ka vroče cehe m dodatkih popustov. pohuđba vbja do ».10200» 'ob nakupu pkevmaik vam prbnauo 0% popusta na stomw. s0% popust za shranjevanje pnevmatik.
eWLDA
Pi od sjam 3 lkJ i'
&cu>a ^■fiMo/irai

OBVESCEVALEC
23
KINO VELENJE v hotelu paka
mali OGLASI

\mi;riska im r\:
l'OROIC\
komedija
Rezija: Jesse Dyldn; vloge: Jdsson Bggs. Eugene Levy, Seann William Scott: dolžina: 102 minuli
Četrtek. 6. It, ob 17,30 fn 20.00 Petek 7. 11., ob 17.30. 21Â5 in ob 24.00
Sobota. 8.11., ob 17.00. 19.1S in ob 23.46
Neiie//s. 9,1U ob 16.30 in ob 18.4S F^nedeijek. 10.11. ob 17.30 Torek. 11.11. ob 20,1$ Sreća. 12.11. ob 17.30 Jimova babica umira, in preden umre. bi zelo rada ^dela njegovo porc^ 2 Michelle, 2âto morajo pohiteti. Vsa družina
je na robu živčnega zloma, razen očeta, ki vsevprek deli nekonstne nasvete. Jimu seveda priskočilo na pomoč njegovi prt-jateijj. predvsem Stifler, ki ga poroka zalima zaradi striptizet s fantovščina in ponDćnih družic. Bodo uspeli pripraviti poroko?
ZAMIIROVA
komedija
Rezija: Zdravko Šo(ra: vloge: Vojin C&ko-vk^. Katarina Radivojević, Dragan Niko-(ić. Milena Dravić; dolžina:104 minute Petek. 1. It. où 19À$ Sobota. 6.11.. ob 21.30 Neđelia.9.11.,ob21.00 Ponedeljek. 10.11. ob 20.00 (zadnja pra/siava)
Konec 19.stol6tia v starem Nišu. Rim nam predstavi Ijubezen^o zgodbo med obrti^iškim zlatarjem Manejem in velepo-sestnikovo hčerko Zono in je poln $[^etk in zapletov, opremljens čudovitogla^ tistega časa, ki nam na komičen način pripoveduje o iužnjaild mentaliteti, duhu. govoru, nošah in navadah takratnega Niša. Gre za srtisko verzijo Romea in Julije, le da je to ljubezenska rapsodija irt komediia Film si je v Srbiji in Črni gori ogfedafo že 1,5 milijona gled^cev in je tako najuspesr}ejši jugoslovanski film vseh časov.
PODLI TAOTJi; 2_
akcijska komedija
Re^ja: Michael Bay; vloge: Will Smith, Martin Lawrence; dolžina: 146 minut Torek. 11. Il ob 17.30 Sreda. 12.11. ob 20.00 Ulice Miamija so preplavljene s tonami močnega ecsiasyja. ga dobavila kubanski maf^aš Hector. Mike in Marcus mu morata stopiti na prste prej, preden zaključi pose) in z denarjem pobegne na Kubo. Toda na sledi mu je tudi ĐEA,ki v Hectorieve vrste pretihotapi njihovega agenta, ki pa ni nihče diug kot Marcuso-va sestra Syd. ki jo Mike vztrajno zape-liuje. Tako riK^ra Marcus poleg službenih reševati še dojžinske težave. Vsi triie pa spet povzročalo probleme policijskemu setu Hûwardu ... Po osmih letití V/ill Smi^ in Martin Lawrence ponovno skupaj v odlični akciji, polni norih zajedo-vani z avtomobili, stre^anja vsevprek in humorja, ki v ničemer ne zaostaja za prvim delom Z adrer^inom nabib pri-
Kîno nagrajuje naročnike Našega rasa
Izžrebali smo: Marija Govedič, CesU 11/4, Velenje, Drago Jamnikar, Andraž nad Polzelo 16/3, Polzela In Franc Kukovica, Šatek 69, Velenje, (potrdilo o nagradi prejmete po polti).
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 050/ 836 939
Kamnoseštvo PODPEČAN
šalek 20, tel.: 03/ «97 03 00
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
•	NABAVA CVETJA	[
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Siider
CEUE
Gosposka ulka 7 Jm\.i 03/490-03-36 www.midefs coffl
Zduj tle irpi^ več, •/.daj nir. več to îïo holi. Ost aid je pray, n ina. ki nas hiulo. hudo boli.
ZAHVALA
Zapustil nas je dobri mož, oČe, dedi in brat
FERDO BLAZIN ŠEK
21.5.1934 - 20.10. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno i«?aljc, darovano cvetje in sveče ter vso pomoč, ki nam je bila dana ob veliki boJeČini. Topla hvala velja ludi gospixJu Usarju. častni straži Premogovnika Velenje in gasilcem PCîD Gaberkc. Hvala gospodu duhovniku z<i darovano sveto maSt.> in govornikom za izrečene besede slovesa.
ýjitujoči: zeíttř TUka, sin Oarkf/ z družino in hci Bernarda ssintmt Zoranom
ZAHVALA
Zii vedno nas je zapustila draga mama, babica, prat^abica in teta
MARUA STOPAR
Veniška Mici 22.1.1924-28.10.2003
'IVoju soba dams jx)lna daivvanii} sveč je wa.
pň'?.if^aii jih bomo tam. kjer je tvoj ixjslednji hram.
/alivaljujcmo sc viicm. ki ste nam v času mamine t)otczni siati ob strani in ji lajSali irptenje v njenem boju z neusmiljeno boleznijo. ZahVs^ljujemo se paironažnim sestram: gospem Dini, Sandri. Barbaii. Saii, Maji in g. Pirtovsku. dr. med., za vso skrb in nego na domu. Iskreno se ziihvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno uslno in pisno sožalje. darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste pospremili drago mamo na zadnjo pot. Hvala dekanu Pribt^žiču za opravljen obred in pc^grebno maso, Borovšekovim za zvonjenje, pogrebni službi Usar hilro in
korektno opravljene pogrebne storitve. ŠoStanjskim pevcem, gc^spodu Berlu Skarlovniku z<i ganljive bese Je slovesa, prapor^akom. KS Gaberke, t>dtx>ru RK, ZB in društvu upokojencev. Posebej pa sc 7ahvaljujemo za nc.'^ehièno pomoč dru/^mam: Rihter, Verhovnik. Zaljubwr^ek. Zelcer, Naver.^nik, Tajnik, Krk in Flrastnik 1er gospem Clici, Sabini, Marjani Roiovnik in Milici Podvinlek. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat prisrčna hvala!
jiaitiju^i: vsi nj^iti
zori dc^)esedno brez predalia sleijijo drug drugemu. Vredno ogleda!

/OI\A ZAMhlROVA
tomedja
Petek. 7.11., ob 18.00 In ob 22.30 Sobota. 8.11., ob 19.30 Nedelja, 9.11., ob 19.15
POROČIVA SI;
romantična komedija PonadeljeK 10.11.ob 19.3Q-filmsk ciklus: miLO m OHOÍJ Torek, 11.11., ob 19.30'Pllmsklákiús.
miLO NA OHcer
C.mVsïM) P«T()VAI\JR
animirani film Sobota. 8.11.. ob16.00 Nedelja. 9.11., ob 16.00 Otroški matlrteji
Gena vstoprtice: redne predstave 800 SIT, premiere 90Û SIT, otroške matineie 500 SiTl Rezervacij vstopnic ne sprejemamo! Vstopnice laitko kupite v předprodají'
NUMERO UNO
Robert Kukovec s. p. Mlinska ulica 22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlena In upokojence (01,09),
možnost obremenitve dotiodka preko tretjine. Star kredit nI ovira.
Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560
OBRTNO DELAVNICO, 130 m2.
1 km iz Velenja» oddam v r^ajem, cena po dogovor j. Gsm: 031/620-295.
OSTALO
PODARIM papigo skupaj s fdetko. Gsm: 031/366-080, dopoldan. ČISTO stanovanje, oprano in zlikano perilo, so to vaše želje? Pokličite: 031/442-841.
PRIDELKI
DOMAČE slivovo 2ganje {1.200,00 sit) In dve moški usnjeni bundi prodam. Gsm: 031/570-305.
ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik izpod preše In žganje prodam. Gsm: 041/344-883. SADIKE vrtnic In cipres za živo mejo prodam. Telefon: 587-0600, Dol In šek.
RAZNO
OREHOVO staro spalnico, kave, trajno goreči štedilnik In več manjših različnih elementov prodam. TeL: 588-2525, po 16. url ZAKONSKO posteljo in dva usnjena fotelja prodam za simbolično ceno. Telefon: 588-8698. SEKUU^R za drva, motor 3,5 KW in motor 5,5 KW, 2800 obratov, prodam. Telefon: 588-1846. STIROPOR, 5 cm debeline, večjo količino kupim. Gsm: 031/531-310.
STIKI
BÛ'LETNA urejena vdova si želj prijatelja do 77 let. Gsm:
EXPRESS
^WOD«
Jvril P^iÍgoň9k, ithSko }6, Vfhnje 03/S'$6U7$3, GSM: 0$} 733 S64
• okulisticni pregledi - izdelava očal na recept
fyiřiiwtqnvgižJillin | Na določene modele ocol
30 do 60% POPUST!
041/248-647,
SIMPATIČNA 39-letna zaposlena ženska si želi spoznati prijatelja starega do 50 let resna veza. Gsm: 041/248-647. 21-LETNA punca, samska, Iz okolice Velenja si želi spoznati prijatelja starega do 38 let, resno. Gsm: 041/248-647.
QnmnmnH
OBNOVUENOhišovPesju prodam za 15.000.000,00 sit. Gsm: 041/299-919.
TRISOBNO prenovljeno stanovanje, 82 m2, odlična lokacija, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. NAJAMEfVtO stanovanjsko hišo ali večje stanovanje v Velenju. Gsm: 031/393-405.
DVOSOBNO stanovanje na Gorici, obnovljeno, 61 m2,3. nadstropje, prodam in kupim trisobno. Telefon: 587-0474, 041/981-867, DVOSOBNO stanovanje, 51 m2, na Kersnikovi v Velenju. 1. nadstropje, balkon, takoj vseijivo, prodam. Gsm: 041/356-897.
I VALI
PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljen z domačo krmo In suha bukova drva prodam. Gsm; 041/393-278. LEPD žrebico, pasme angležinja, staro 18 mesecev, prodam. Telefon: 02/ 885-8352, PRODAJA nesnlc, 9. novembra, do 8. do 8.30 ure, v Šaleku. Telefon: 02/ 876-1202. DVA BIKCA, sivorjavâ, težka 60 kg, ugodno prodam. Gsm: 041/392-146.
DVA JAGNETA prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041/219-679.
POLOVICO prašiča, domača krma, prodam. Gsm: 031/748-937.
PUJSKE, težke 25 kg, proda/n. Tel.: 588-5570, 031/874-813. PUJSKE za nadaljnjo rejo ali za odojke prodam. Gsm: 041/462-931.
PRAŠIČE, Švede, težke od 20 do 90 kg, prodamo. Po želji jih tudi očistimo in dostavimo. Gsm: 041/239-651 ali 575-4315.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega nio/a, očeta in tlcdija
MARTINA FEGUŠA
10.11.1947 - 21 10.2003
sc Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaleljem. znancem in sosedom za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Še enkrat hvala vsem, ki sle nam v težkih trenutkih slaíí oh strani.


ZAHVALA
Poslovili smo .se od naše dol>rc mame. slare mame» prabat)icc. ta^če, botre in tete
S TANISLA VE A CMAN
roj\ Koprivšek 2.1.1907-29.10. 2003
Iskreno sc zahvaljujemo vsem son>dnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo imeli radi. ji kakor koli pomagali in jo obiskovali v času njenega zemeljskega življenja. Hvala vsem, ki ste nam ob slovesu siali ot^
strani, darovali cvetje in .sveče, se od nje paslovili. Še posebej se zahvaljujemo gospe Ivanki Siropnik za vso pomoč, osebju Zdravstvenega doma Velenje, g. GroŠlju, dr. med., ter palronažni sestri Slavíci, Bolnišnici Topolšica in Bolnišnici Slovenj Gradec, duhovni koní a gospodu Furmanu in gospodu Mazeju. pogrebni službi Usar, gospe Kuhar, govorniku, sodelavcem Eîre, d. d., ter krajanom KS Kavêe.
Drtizitw Karakal- in Mihelak
Vodi nas s^ra in vpanje. da se Hi-ečonw pri našem sÍ<:upnQn\ očeiu...
Izbiramo, naj osebnosti leta 2003 v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
Že v prejšnji šlcvilki Nai^cga ^asa smo vas (^bvcsliji o icm. kako bomo leios i/hiraii NAJ OSEBNOST Iztekajočega se lola. Na la izbor sle se, tirage bralke in bralci, že lako navaJili, Ja slo nas že sami začeli spraševali, kdaj jo bomo začeli. No, začeli smo jo prejšnji leden in v nažcm uredništvu se je fe nabrala kopica predlogov. Naj ic enkral povenn>. da smo ieios nekoliko spremenili pravila igre. Izbrali bosie kar iri oscbnobii leta, in sicer za vsako obiino. v kaieri imamo največ bralcev Na-sega
\aj osfbiiosi Nila 200:] 2
Zo NAJ OSEBNOST predlagom: {Predlagate lahko 2a eno ali več občin, za vsako občino pa lahko navedete le eno osebo) V občini Velenje: Šoštanj;
Šmartno ob Pakl:
Obrazložitev;
Moj naslov:
časa posebej. Tako boî>ie lahko glasovali za NAJ OBOANA oWin Velenje. ŠoŘlanj Íb Šmarino ob Paki.
V današnji številki še tibjavljamo kupon» s katerim nam boste pomagali soslavili lestvico tistih, kt bi si po va.^'m mnenju letos zaslužili, da hi jih v teh občinah razgla>>lli za naj asebnosii. ?.e naslednji leden bomo oblikovali kandidate za naj i^sebnosi na osnovi vaisih predlogov. V vseh naslednjih .številkah Našega časa do konca letošnjega leta bomo p<itcm objavljali kupone in iz leslvice naj osebuosii izk^čali liste, ki bodo dobili najmanj glasov.
Seveda bomo vaŠ Irud îudi nagradili. Vsak leden bomo izbirali nagrade naših sponzorjev, vsi pa biwte ob koncu leta Se vveli-kem bobnu, ko tiomo izžrebali nagrado našega generalnoga sponzorja.

'lorej nadeb. Skupaj sestavimo lestvico naj ctecbnosti lela200.'^! Kuptnii ene šleviJke Našega časa veljajo le do izida niislednje številke.
Zdaj pa kar na delo. Predlagajte svoje kandidalel Med tistimi, ki biwie poslali kupone v tem tednu, Ix^mo rz^ehali iri nagrade pokrovitelja Elana Velenje (irije dežniki Elan) in desci nagrad p<ikroviiclja Našega časa (\^lopnice za koncert Vlada Kreslina z Beltinško bandt)),
Nagrajenci lega tedna (vsi prejmejo knjiî^ne nagrade): Ant<mCi<)lc>b/JÍm^ičeva9, Velenje: Vinko Martinović.C'an-katjeva 21, Šoštanj, in Jasna Gruden, Slatina 13 a, Šmartno ob Paki.

U y y - elansports-com
Prodajalna Elan Va|m]a, lOdrfČavaZ'b, Nakupovalni centar \Mn]d Td.: 898-89-23, GSM; 070/705-706
Sportrtiki in rekreativci v9tío • Elan Velftnja
I
O spremembah obrtnega zakona
Velenje. 3. novembra - Ministrstvo /a gospodarstvo je pripravilo spremembe in dopC)lnlive obrtnega zakona, ki b:xio bistveno spremenile la stanovski zakon.Ta sicer ostaja krovni zakon <îbnnikov, kl dolcíča, kaj je obrl in kaj obrli podobne dejavn<isti, opredeljuje pogoje opravljanje dejavne vsi i in sle-
di naprcdiai v obrli. Po burnih riizpravah med člani obrtniki in mdi drugimi je Vlada RS te membe sprejela in jih poslala v nadaljnjo obravnavo poslancem dr/avnega zbora. Da bi zaznali pi'îmcn zakona in vse j^remem-be. sta Območni obrtni zl>ornÍ-ci Velenje in Mozirje pripravili regijski posvet na to temo. Na
Z	posvefa v prostorih Območne obrtne zbornice Velenje
njem so sodelovali predsedniki in sekretarji 12 zbornic iz k<')roške in ccljske regije, medse pa so povabili tudi poslance državnega zbora, ki delujejo na območju t>menjeniJi regij.
Kolje povedal Pavle Sťdov-nik. namestnik generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije, spremembo obrtnega zakona narek"ujeodločba ustavnega sodišča. Tc>jc namreč ugotovilo, da jc polrebno zakon v nekaterih elementih dop<ilniti. predvsem glede poloi^a ja članstva in določanja članarine. Prav tako nujno poirebna je liberalizacija nekalerih dokíčil obrtnega zakona, ki bo omogočila lažji vstop v obrtni sektor, samo poslovanje obrtnikov ler povečala njihovo konkurenčnost, kije nujno potrebna pri vstopanju v CU. ■ tp
Marijina 103 leta
Pi»l/A'la, 4. novembra-V torek je praznovjila 103 rojstni dan najstarejša ol>ćanka občine Šmartno ob Paki (po nekalerih piuJatkih tudi najsiarejša obč<uika v Šaleški dolini) Marija Hramec iz Malega Vrha. Ob tej priUyžnosti so jo v domu starejših na Polzeli, kjer preživlja jesen življenja zadnja Štiri leta, obiskali predstavniki občine, nekateri sorcxlniki. prijatelji ter solaajani.
Marija, vajena skromnosti, je bila njihove pozornosti seveda zelo vesela. Kot je ptwedala. .se v domu dobro piičuJi, njeni sokrajani jo skozi celo leto dokaj pridno obiskujejo in ji na takšen način doka/ujejo, da je še niso p<izabili- EXîbro se spo-
minja mnogih dogcxlkov. ljudi okoli sebe, še vedno se zna p<")šaliii. Nekoliko so ji opešale oči, lako da brali, kar je lu in tam še lani lahko, sedaj ne mtirc več. Paiudinogc jespkîh n.* »ubogajo« več. Je pa priznala, dajo vsake toliko časa, sploh oh lepem vremenu, daje domoioJ:jc. Še bi rada kdaj obLskaJa svoj Mali Vrh, na katerega jo ve?ejo lepi in tudi trpki spomini, a ne ve. čc je vožnja ne bi preveč utrudila.
Razpolo/ena in še vedno bistrega uma je v pogovoru večkrat poudarila, daje človek na svetu lako dolgo, kakor mu je nanienjeno. Ko smo se posbiv-Ijali od nje z besedami: na svidenje prihodnje lelo, je ixJgovorila: »!b bomo pa še videli. Nisem veijela,dajihbom učakala toliko, pa sem jih. Saj sem že rekla: Kakor nam je usojenoî« ■ tp
»A, }e že prišia tista, ki nas bo slikata.« je pred nastalim posnetkom zanimalo stavljenko.
Vsak ima pravico do groba
Kljub slabemu \Temenu se je v petek zvečer, na dan reformacije in predvečer dneva spomina na mitve, pred obnovljenim spomenikom Onemele puške zbralo veliko ljudi
Velerýe, 31. okt()t>ra - Slavnostni govornik Bojan Kontič, podžupan MO Velenje, pt^slanccvdržavncm /boru in predsednik ()bnu)čne organizacije ZB Velenje, je najprej nekaj besed namenil dnevu reftnmacije. »Na današnji dan sose pred več kot 450 leti zgodili odk>čilni in poniembni dogodki, ki so nedvomno ogromno prispevali k razvoju nase Slovenije, našega naroda in našega jezika. Protestanti so bili lisli, ki Si> si v 16. stoletju prizadevali dati veljavo nacionalnim jezikom. Takrat je itcdi Šaleška doQ-na postala eno od središč pnitcstantske-ga življenja na Štajerskem. Največja pridobitev tistega časa je bila šola. ki so jo v Velenju ustanovili prav proteManli. I n najbr/ ni nikogar med nixnii, ki bi lahko zanikal povezanost in soodvisnost ustanovitve izobraževalne institucije v. razvojem naroda. Ime Primoža Trubarja je tako tesno ptwezano z dejstvom, da smo kljub lisočletni podj armije nosi j ohranili svojo bit.«
Na olmovljenem spomeniku Onemele piLške je zapisanih 668 imen. ki so, kot je poudaril govornik Bojan Konlič.svoje življenje položili na oliar domovine. Poklonili pa so se tudi spominu na
; • J o


i. v: :.

%


žrtve osamosvojitvene vojne.
»Prav jc, da ima vsak. ki je preminil na kakršen koli način in ne glede na to, na kateri sirani, pravico do gjot;a,« jc dejal. Enakost po sjuj li pa po Kontičevih besedah naj ne zamegli ravnanj pred njo.
Priložnostni kulturni program st^ imdli pevci MPZ Kajuh Velenje pod vodstvom Andreja Fišcrja in recitalor ter povezovalec programa Karel Drago Seme.
■ vos