Gospodarske stvari. Narodno - gospodarske re_i. Male hranilnice. Vsak čas ima svojih napak in evojih potreb. Doba, v kterej živimo, je doba labkoživosti, zapravljivosti, kakor kažejo žalostne skušnje skoro povsod. Zapravljivosti sestra pa je revšina, iz ktere se rodi berastvo, tatinstro, vlačuganje ia druge spake, ki pokončavajo narode. Če dalje bolj zginjajo pri nas Slovenci s kmetij, tujci jih zasedajo. V tacib okolščinab treba je i z r e dnih pomočkov, da se ljudstvo vabi k varčnosti in zmernosti. Vta namen služijo na kmetih ,,male hranilnice", ki se lahko povsod ustanovijo, ako se le najde par poštenjakov, ki stvar v roke vzainejo. V tej reči nam je silnoastregel g. Wilbelm, ki je to stvar v ,,St. Ldbte." sprožil. V dolžnost si štejemo, da izvrstni spis Slovencem v resen preudarek podamo. Glasi se tako le: K najvažnejsim in dobrotljivejsim napravam naše dobe se smejo po vsi pravici prištevati male hranilnice, po kterih je vsakemu, posebno pa manj premožnemu, mogoce, svoje prihrankekoristno naložiti in o vsakem času, kdar jih potrebuje, vzdigniti. Male branilnice te prihranke nabirajo in posojajo na posestva, vrednostne papire itd. in na druga dosti zanesljiva podvzetja ter priskrbujejo obrtniji denarja, ki bi sicer mrtev in brez baska po škrinjah zaprt ležal. Vsakdo tedaj lahko razume, zakaj da so se hranilnice od časa svojega početka v drugi polovici prejšnjega stoletja, posebno pa v zadnjem času, tako obilno poinnožile in povzdignile. Iz spisa: ,,Avstrijske hranilnice", kterega je dala dunajska hranilnica lansko leto na svitlo, pozvedamo, da je v našem cesarstvu brez Ogerskega vseh vkup 211 branilnic z vloženim kapitalom od 341 milijonov in 135.125 gld. Med hranilnicami jih je 32 na Štajerskem bilo, v kterih je 41 milj. 273.266 gld. vloženih. [Sploh zavzema naša štajerska domovina v ti sostavi prav častno mesto; njena najstarejša hranilnica, ktero so 25. maja 1825 v Gradcu odprli pod imenom ,,štajerska hranilnica", je bila šesta teh koristnih naprav, in zneske pri njej vloženega deDarja presegajo le samo dunajska in pvaška hranilnica. Ce pa število hranilnic s številom prebivalstva priraerimo, gre štajerski deželi prvo mesto med vsemi deželami našega cesarstva, ker že na 35.353 glav jedna hranilnica pride. Te številke so iz leta 1871, od kterega časa pa se je število hranilnic in pa tudi vložnine pomnožilo. Koncem leta 1873 se je število hranilnic na 259 povzdignilo in vložniae na 482 milijouov in 76O.OJO gld. povišale. S tem so dosegle visino, kakoršno le število angleških hranilnic presega. Ta višina popiečuih vložniu posamesnih vložnikov je sedaj v Avstiiji viša od vseh drugih dežel, kajti vložnine je toliko, da spada popiek na vsakega vložnika blizo 400 gld. ,,Štajerska bianilnica" je imela koncem leta 1873 vloženega denarja vsega vkup 19 milijonov iu 918.662 gld. proti 13 milijonoin 263.107 gld. v letu 1871; pri sieujski liranilnici v Gradcu se je vložnina od 5 milj. in 955.496 gld. v letu 1871 povisala koncem lanskega leta na 7 milj. in 823.941 gld. Pa kljubn teinu velikanskemu vspeLu se dajo naše hranilnice še raznovistno popolniti in posebno povdarjamo, da je želeti, naj bi se prilika vlaganja kolikor mogoče polajšala in bi se celo uiali zaeski prejemali. Večina hranilnic, kolikor je saj nam znano, ne sprejema manjših vložnin od 1 gld. ali 50 kr., le Mikolovska na Moravskem spiejema tudi po 10 kr. Če se pa tudi taki nizki zneski sprejeniajo, postane korist hrarjiluic še le prav občna, posebno če hraniluica ne čaka, da tisti, ki hoče hranjevati, dolgo pot do nje naredi, ampak da mu nasproti pride in mu tako stvar zlajša. To se pa more zgoditi, ako se n abiralnice ali nabiralni kraji napravijo. Izvistno napravo, kar se tega tiče, imajo na A agleškem. Tam sprejetna vsak poštni urad pod dižavnim poroštvom vložnine v hranilnice in izplačuje na pobotnice vložuikov biez ozira, ali se je vložuina pri ravuo tem poštnem uradu vložila ali pii ktereoi drugem. Takih poštnih hraailnic je bilo leca 1871 nič manj kakor 4335, in pri njih se je nad 170 milijonov gld. vložilo, poleg 489 navadnib branilnic, pri kterib je vloženi denar število 388 milijonov gld. presegel. Pred nekterimi leti se je tudi pri nas zelo govorilo o napravi takih poštnih hianilaic, ali ostalo je pri besedah o njib koristi po časuikib, in kakor se zdi tudi takvatnega ministra kupčije načrt se ni izpeljal, menda zato, ker je bil federalistioni minister Scbaffle stvar sprožil. Na Virteruberškem 80 krajna ali mala branilna društra vstanovili, ki so v kratkem času svojega obstanka piav erečen vspeb dosegle. V okraju Ehing&kem,  ki šteje 25.000 prebivalcev, so se po vseh srenjab taka hranilna društva vstanovila, ki so v pivem polletju po svoji vstanovitni od 1. jan. do 30. jun. t. 1. že 5664 gld. vloženega denarja skazovala, ki bi brez teb društev javalne v hranilnice bil pritekel. Ta društva 8toj6 s hranilnico celega okraja v zvezi in razpošiljajo nabiralcev, ki na mesec vsaj jedenkrat pri vsaki biši poprašajo in vložke od 10 kr. do 1 gld. sprejemajo. 'Visi zneski od 1 gold. se morajo blagajniku hranilničuemu, ki je od društva za to postavljen, odrajtovati. Vložniki dobijo za vsako storjeno vložuino jedao ali več mark, ki so od okrajne hranilnice podpisane in v dokaz svoje pristnosti in veljavnosti s pečatom dotične hranilnice potrjene. Te tuarke se morajo potein vmarkino knjižico, ktera se vložnikom zastonj daje, prilepiti, kar za začasno pobotnico velja. Nabira vsakega meseca se brž hranilnici odrajta, pri nji na ime krajnega braniluega društva vpiše in od prvega dneva bližnjega meseca teko obresti. S 1. januarjem vsakega leta zračaui hranilnica obresti, ki na celo brauilno društvo kakega kraja spadajo in jih potem blagajrr.ku društvenemu odrajta. Ta pa vse roarkne knjižice, ki so v rokah vložnikov, zbere in prenese po markah skazane vložnine v drugo knjigo, ,,računska knjiga" imenovano, v kteri se tudi večje, neposredno pri krajnem blagajniku narejene vložnine vknjižujejo. Na podlagi zapisanih vložoiu v računski kujigi ze zračuni znesek obresti, ki gre posamesnim vložnikom in ki ga je hraniluica krajnemu društvu izplačala, kteri se ali biž izplača ali pa dalje na novo naloži. Vložnine, ktere so se pri krajnem blagajaiku neposredao naredile in tiste v računski knjigi se niorejo vsaki čas ali deloma ali cele pri hranilnici vzdigniti, pri kteri priliki se mali znesek za nabiralne Btroške odtegne. Kakor se iz tega popisa vidi, imajo krajna hranilna društva namen, da se po njih vlaganje, kolikor mogoče, polajša. Tako se marsiktera desetica in v daljnem času marsikteri goldinar, ki bi se bil za domisljene potrebe ali v krčmi po nepotrebnem potrošil, hiani, ia marsikdo, kteremu je pot v hranilnico predolga in presitna, se v a r 6uosti privadi. Ravno pri nas, v ljubi Sloveniji, kjer ljudstvo lahkoživno in labkomiselno tako malo na varčnost misli, vsaj dosti manj, kakor po drugod, ia kjer jih tisoč in tisoč v nesrečno loterijo stavi, kar se res nikdar ne more dosti glasno grajati, ter živo želeti in zahtevati, da država loterijo vendar enkrat o d p r a v i, se nam zdi neobbodno prjtrebno, da se misli na naprave, po kterih bi se vlaganje v hranilnice kolikor le mogoče polajšalo. Krajna društva, kakoršna so v Virtemberškem, bi mogla marsikteri gcldinar, ki se sicer labkomiselno in lahkoverno zaigra ali zapije, kot zaželeno pomoč v sili ljudem prihrauiti in pijančevanje odvračati. Do ?8eh prijateljev našega ljudstva posebno po deželi se toraj obračamo s prošnjo: naj te naše besede preudarijo in o tem premišljujejo, kako da bi se krajna hranilna diuštva v življenje spraviti dala. Zakožni črv ali kakec je napravil strašno škodo v Šumavi (velikib gozdih na Ceskem). Pokončal je nad 181.000 plugov hoste in nad 1 milijou sežnjev lesa. Resiti polovico še ostalib gozdov dela kakib 8400 Ijudi, ki požigajo okuženi les in nastavljajo drevesa, v ktere se požrešni mrces lovi. Želeti je prav hude zime, da se zalega v mesičkib pokonča. Les bo piav dober kup, škoda le, da železnica Pelzensko-Klatovska še gotova ni. Spričevala prodajalcem sadja. Od neke strani se naai piše, kako dobro da bi bilo, ko bi vsak, ki v jeseui sadja in grozdja na prodaj nnsi, od 8renje spričevalo imeti moral, ker jib ranogo take reči prodava, ki nič svojega nemajo in tudi kupiti ne morejo, toraj jib le krad-ijo. — S tein se cel6 strinjamo ter prosimo srenjske zastope, naj stvar resno preudarijo.