251. številka. Ljubljana, v sredo 31. oktobra 1900. XXXIII. leto. iefiaja visak dan zvečer, Izimfil nedelje in praznike, ter velja po poeti prejemu za avstro-ograke dežele aa vse leto 96 K, m pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K 60 h, aa jeden meseo 2 K 30 h. Za LJubljano bras pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, aa jeden meseo 1 K 90 h. Za posipanje na dom radona se aa vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša p "lina. — Posamezna številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoeiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznsnlla plačuje se od itiristopns po ti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, Ca as dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Uprsvnlitvu naj !se bla-govolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniltvo pa a Kongresnega trga It 12. »Slovenski Narod" telefon St 34. — .Narodna Tiskarna" telefon št 85. Zaradi praznika Vseh Svetih izide prihodnji list v petek, 2. novembra 1900. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. Ji SLOVENSKI NAROD ti velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— j Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ II*— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 93" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hk.-atu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dolično naročilo. 93T Ust se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vposlje iste ob pravem času. Upravnštvo »Slovenskega Naroda". Od Kreka na ŠustejJLža. KandidatT klerikalne stranke za peto kurijo je sedaj dr. Šusteršič. Še pred nekaj tedni je bil kandidat dr. Krek. Tedaj je vodstvo klerikalne stranke sklenilo kandidirati vse dosedanje poslance te stranke, in dr. Krek je bil zadovoljen s tem in je bil pripravljen, iti zopet na Dunaj. Sedaj nakrat je čutil „nujno potrebo, da ostane doma in se popolnoma posveti znanstvenemu ter or-ganizatoričnemu in agitatoričnemu delu doma". Pred nekaj tedni Se ni bilo ne duha ne sluha o tej „nujni potrebi", pred nekaj tedni bi bili dr. Kreka še lahko pogrešali, in bi bili še lahko izhajali brez njegovega znanstvenega, organizatoričnega in agitato ričnega dela, šele sedaj se je pojavila ta »nujna potreba" in sicer s tako silo, da se je dr. Krek odpovedal kandidaturi in baje sam priporočal, naj se na mesto njega pošlje na Dunaj — dr. Šusteršič. Ta „nujna potreba8, je seveda v sredi votla, od kraja pa je nič ni; ta .nujna po treba" je prazen izgovor, s katerim se ho čejo maskirati pravi nagibi Krekovemu odstopu. Nagibi so vsi drugi. Kceka so prisilili, da se je odpovedal, ker mož s svojimi socialno reformatoričnimi in sploh politiškimi nazori akompromituje" stranko pri njenih prevzvišenih, presvetlih, visokorodnih in pre-blagorodnih pokroviteljih. Dejstvo na sebi, da dr. Krek več ne kandiduje, in da je na njegovo mesto stopil dr. Šusteršič, je jedino, kar nas zanima, ker to dejstvo priča novic, kar smo mi že to-Iikrat naglašali, da je našim klerikalcem socialstvo samo sredstvo, s katerim doma ljudstvo slepe, v tem ko zastopajo na Dunaju golo reakcionarstvo. Zmedeni filozof dr I E Krek je v klerikalni stranki zastopal socialno strujo. Mož je poštenjak, nesebičen in požrtvovalen, in resnično prepričan o tistih idejah, ki jih zastopa. Glede njega se ni čuditi, da si je pridobil zaupanja mej delavstvom, in morda bi bil dosegel še večjih uspehov, da se ni obesilo na njegovo suknjo toliko dvomljivih eksistenc. Krek je morda nehote in nevede z vsem svojim delovanjem in nehanjem potiskal klerikalno stranko na drugo stališče, kakor jo je zavzemala doslej na Dunaju, na socialno reformatorično stališče, on je bil mej klerikalnimi poslanci je dini, ki je silil proč od tiste družbe, o katere nasprotstvu zoper delavske tirjatve ni nobenih dvomov, a če izgine on iz parlamenta in stopi na njegovo mesto dr. šasteršič. potem bodo klerikalni poslanci zopet samo ponižni strežaji klerikalno-fevdalne reakcije. Šusteršič se je včeraj v .Slovencu" mogočno razkoračil in s patetičnimi frazami zatrjeval, da ni protisocialen kandidat, in da ne zastopa nazadnjaške struje. A dokaze zato je ostal dolžan. In to je samo naravno, saj svedoči vse njegovo delovanje, da je nazadnjak od nog do glave, in nasprotnik vsakemu socialnemu gibanju. Njegovo socialstvo je ravno toliko vredno, kakor njegovo katoličanstvo. Kdo pa je dr. Šusteršič kot politik? Hlapec protisocialnega kardinala Missie in hlapec barona Dipaulija. Krščanski socialisti na Tirolskem so barona Dipaulija posadili pred prag, da bo moral iskati mandat v veleposestvu, na Kranjskem pa se vsiljuje njegov lakaj za zastopnika pete kurije! Kandidatura dr. ŠusteršiČa v V. kuriji je drzna provokacijav prvi vrsti de- lavskega stanu, ki naj dobi v tej kuriji zastopnika svojih interesov. Ako bi bilo dr. Šusteršiču samo na tem, da dobi mandat, bi bil lahko dosegel, da mu je naredil prostor ali kompromitirani Vencajz ah nespo sobni Pogačnik, toda to, da kandidira v peti kuriji, je dokaz, da mu ni samo za mandat. Doseči hoče še nekaj več, doseči hoče,da bi volilci te kurije ne imeli več poslanca socialno-reformato-ričnega mišljenja, da bi ne imeli več poslanca, ki je delavcem resnično naklonjen, ampak trdega reakcionarca. V delavskih krogih in tudi v krogih krščanskih socialistov je Šusteršičeva kandidatura naletela na močan upor. Krek se je sicer žrtvoval in sam priporočal Šuster-šičevo kandidaturo, toda delavstvo, katero je Šusteršič vedno preziral, vendar neče ničesar vedeti o njem in pojde z vso odločnostjo proti njemu v boj. Državnozborske volitve. Olobočnik — kandidat. Gosp. lvantjfo^o^nlT^, Veleposestnik na Dobravi pri Kostanjevici, se je udal soglasni želji zaupnikov narodne napredne stranke, in je pri osrednjem volilnem odbora oglasil svojo kandidaturo za mandat kmetskih občin Novo mesto, Krško, Metlika, Črnomelj in Kostanjevica. H kandidaturi Ivana Globočnika. Od Krke, 30. oktobra. Viljem Pfeifer je že davno politično mrtev. Ko se je izneveril stranki, h kateri je pripadal, dvignila ga je na svoj ščit klerikalna stranka, kateri se je popolnoma zapisal. Škoda zanj! — Če komu, Viljema Pfeiferju gotovo ni bilo treba, da se je izneveril svoji stranki, zatajil svoja načela ter upognil svoj tilnik klerikalcem. Pa pustimo to! Viljem Pfeifer se je že davno obrabil, postal je slaboten, in najboljše bi storil, da se prostovoljno odpove mandata. Ali tega on ne bode storil. Ne moremo si misliti, da bi si ne bil on svest, da ne sodi več v parlament — in vendar poganja se za mandat kakor malokateri. Ker pa je zakon narave tak, da mora napraviti jeden drugemu prostor, in ker to načelo velja tudi v politiki — moral se bode prej ali pozneje umakniti tudi on drogi, čili moči. Ker Pfeifer neče iti sam v zasluženi pokoj, jeli so se mu njegovi, že davno z njim nezadovoljni volilci puntati, glasno zahtevajoči druzega zastopnika, ki se bo v resnici za nje potegoval.-- Z nekakim zadoščenjem pozdravljamo tedaj kandidaturo Ivana Globočnika. Že danes moramo reči, da so volilci dobro pogodili, ko so obrnili pozornost stranke na tega moža. Ivan Globočnik je takorekoč popolnoma nova oseba v politiki. Če bode izvoljen, smeli bodo biti volilci ž njim v vsakem ozira zadovoljni. Ivan Globočnik je poštenjak od nog do glave; sam se peča in ubija kot veleposestnik z obširnim kmetijstvom ; on pozna težnje in potrebe poljedelca iz lastnega opazovanja, — in je baš zategadelj poklican, zastopati volilce dolenjskih kmetskih občin. Ker živi že veliko let med priprostim narodom, je volilcem dobro poznat, in na Dolenjskem obče čislan in spoštovan mož. Globočnik nadkriljuje v vsakem oziru Viljema Pfeiferja, in zato ne bode teško volilcem, se odločiti zanj. Resni so politični časi, in zato moramo zahtevati od moža, ki stopi pri tem položaju v politično areno, da je poln mož, in ne slaboten mož, kateri ne imponuje več priprostim volilcem, — kaj šele parlamentu ! Zoper Viljema Pfeiferja kot privatno osebo nima nikdo ničesar. Viljem Pfeifer kot privatnik je poštena, blaga duša. Zato mu želimo, da zapusti politično areno ter uživa ugodnosti tega življenja kot zasebnik še mnogo let Ravno zategadelj pa, ker smo prepričani, da je naš Viljem potreben pokoja, zato se bodemo z vso odločnostjo poprijeli kandidature Ivana Globočnika. Prepričani smo, da bi boljšega kandidata za kmetske občine ne mogli dobiti, kakor je on. Radi tega bodi naša dolžnost, da ga sedaj, ko se je odločil stopiti v politično življenje z LISTEK. O hudiču. Ruski spisal M a k s i m Gorkij. (Konec.) — Tudi meni ugaja — je dejal lokavo hudič. To pohištvo ne stane mnogo — take tri tisočake. .. — Hm ... to ni drago! Spominjam se, da sem dobil za svoje največje delo 815 rabljev ... in pisal sem ga skoro celo leto. . - Kdo pa stanuje tu? — Vaša soproga — je odgovoril hudobec. — Res ? ... He... To je dobro ... za nJo... Oh — in ta ženska — ali je to ona, moja soproga? —- Da, to je ona ... tu prihaja njen mož.. — Lepa je postala ... in kako lepo je oblečena- Hm — hm.. . Mož, pravite? Kako zdrav Človek je to! Izgleda kakor kak meščan. Zdi se, da je povsem dostojen človek. Malo neumno sicer gleda v 8vet, celo surovo . .. končno pa, taki obrazi ugajajo ženskam... — Ali hočete, da vzdihnem mesto vas? se je ponudil hudič ter slavodobitno motril pisatelja, katerega pozornost pa je bila obrnjena samo na ta prizor. — Kako zadovoljna, vesela obraza imata ! Kakor je videti, sta oba z življenjem jako zadovoljna. .. Ali ga ljubi. .. li veste to ? — 0 da, celo jako ga ljubi... — In on — kaj je on? — Pomočnik v neki modni trgovini — Pomočnik v modni trgovini... je ponovil počasi pisatelj in izpregovoril ni dolgo nobene besede več. Hudič pa ga je pogledal ter se zadovoljno smehljal. — Kaj? Ali vam ugaja vse to? — ga je vprašal. Pisatelj je začel mučno govoriti: — Imel sem tudi otroka ... in ta ? — Da, vem, da živita. . . Imel sem otroka — sina in hčerko... takrat sem si mislil — sina imam, ta postane tudi s časom dostojen človek.. . — Dostojnih ljudi je na sveta dovolj, treba je popolnih — je pripomnil mrzlo hudič ter začel žvižgati neko koračnico. — Menim, da je trgovski pomočnik vsekakor slab pedagog... in moj sin ... prazna pisateljeva lobanja se je začela gibati sem in tja.. . — Glejte vendar, kako jo objema! Prav veselo živita! — je vzkliknil hudič. — Da, da!... Ta pomočnik je gotovo bogat? — Ta je bil ubožnejši nego jaz — pač pa je vaša žena bogata... — Moja žena ? A kje je dobila denar ? — Vaše knjige je prodala! — Tako, tako — je dejal pisatelj, počasi kimaje s svojo prazno lobanjo. — Tako, tako! Ali se ne zdi, da sem delal jaz prav za prav za tega pomočnika?... — Da, skoraj je tako — je priznaval radostno hudobec. Pisatelj je gledal v tla ter rekel hudiču: — Spremite me k mojemu grobo. ... Bilo je temno; deževalo je, oblaki ao se težko valili po neba, in pisatelj je hitel, s kostmi -klopotaje, proti groba . . Hudič je šel za njim ter žvižgal veselo neko pesmico. .. e • * Čitatelj je seveda nezadovoljen. Čital je že preveč. Oni ljudje, kateri pitajo samo zato, da bodo čitatelju po volji, redkokdaj zadovole njegov okus. V tem slučaju pa je čitatelj nezadovoljen, ker nisem rekel ničesar o peklu. Ker je čitatelj povsem uverjen, da pride po smrti v pekel, zato hoče že v življenju kaj čuti o peklu. Toda o peklu ne morem čitatelju v resnici nič prijetnega povedati. Kakor hitro poreče zdravnik vašim sorodnikom: umrl je... ste stopili v brezmejen, žarko žarko razs vitij en svet — in to je svet spoznanja vaših pogreškov. V groba ležite, v ozki krsti, in vaše brezbarvno življenje se vrti kakor kolo pred vami: premika se neznosno počasi, a preide vse mimo vas — pričenši pri prvem zavednem koraka do zadnje minute vašega življenja. Tedaj vam postane vse jasno, kar ste skrivali v življenja sami pred seboj, vsa lažnjivost in nizkost vašega življenja, še jedenkjjat se porajajo pred vami vse vaše misli, videli boste vsak nepravi korak, vse vaše življenje do najmanjše podrobnosti vam stopi pred oči. In da se vaša bol poveča, boste vedeli, da hodevajo po oni ozki, glupi poti, po kateri sta hodili vi, tudi drogi, ki se sojejo, hite in la- ▼so njemu lastno žilavostjo in odločnostjo, da ga dovedemo do častne zmage. * Iz Krškega, 30. oktobra. Vest, da se je odločil g Iv. Globočnik, veleposestnik na Dobravi, prevzeti mandat za naše kmetske občine, nas je silno ob-radostila. To je pravi mož, ki vživa polno zaupanje v celem okraju. Našemu Viljemu je ta kandidatura silno nepovoljna, ker ve, da je dobil v gospodu Globočniku takega nasprotnika, s katerim se bode teško boriti. Zato se je začel naš Viljem hudo bati za svoj mandat Govori se pri nas, da se je baje gospa Pf-iferjeva sama obrnila do gospe Hočevarjeve, da naj ona vpliva na Krčane in na Krškega župana, da bi delali za Viljema. Iz tega pa ne bode nič. ker je že danes gotovo, da bode v našem okraju z ogromno večino voljen Iv. Globočnik. * * Vencajz v agitaciji. Vencajz se plazi pi!av po tihotapsko okrog volilcev. Ali se boji moško nastopiti ? Dne 28. oktobra je došlo izveličanje preser ski in borovniški občini. Vencajz je namreč sklical volilni shod, za katerega pa ni vedela živa duša od nasprotne stranke. Prav po Žitnikovem receptu! Za svoj volilni shod izbral si je neznatno vas, Breg, kjer je pri zaprtih vratih vezal svoje neslane otrobe. Zakaj se boji Vencajz svojega protikandidata, zakaj se boji zavednih volilcev? Kaj ne — slaba vest! * * Od Sv. Treh Kraljev, 29. oktobra. V nedeljo, 28. t. m, šlo nas je nekaj tudi iz žirovske doline k oznanjenemu mi-sijonu, oziroma političnim govorom k Sv. Trem Kraljem. Oznanjeno je bilo v cerkvi, da pridejo iz Ljubljane tudi imenitni gospod, ki se jim pravi doktor sv. pisma, Nace Žitnik. V najnovejšem času jim pravijo menda tudi netopir, baje zato, ker se po vseh krajih prikazujejo ter nakrat zopet zginejo. Slišali smo res marsikaj, a prav nič novega. Kdor ima količkaj pojma o poli tičnih stvareh, ali čita kak časopis, vedel je vse isto lahko že zdavnej. Posneli smo iz vsega le, da so se gosp. Nace prišli ponujat za kandidata za v državni zbor. Rekli so sicer sami, da se niso prišli ravno ponujat vsekakor pa, da bi bili radi izvoljeni. Več zanimanja je v nas nastalo, ko je domači gosp. administrator nastopil ter pokazal svojo redko omiko. Res, da je na visokem hribu, in da malo občuje z izobraženimi ljudmi, a vsekakor pričakovali bili bi več omike od njega. Celo gosp. Nace so ga morali svariti in prositi, naj se dostoj-nejše obnaša. Kar nas je bilo zunanjih kmečkih ljudij zraven, ki gospodovih navad tako natančno ne poznamo, smo si pač tolmačili, da so gospod skrivnostno sladko ginjeni (seveda od kakega pristnega) ali pa jih je tako zelo močno razburila rudeča kravata nekega žirovskega socialnega demokrata, ki je bil tudi prišel poslušat go Žejo.. . In vi razumete, vidite jasno. — Vse to delajo oni samo zato, da izpoznajo s Časom, kako sramotno je živeti tako grdo življenje brez zadržaja. Vi pa jih vidite, kako hite v lastno propast. A ne morete jih nikakor zadrža vati. Ne morete ne upiti, niti se premikati, in želja, da jim pomorete — bode zaman mučila vašo dušo. Ali je to dobro? In ko je šlo življenje mimo vas, se vrača iznova, vidite ga zopet od začetka, in delo vaše zavesti ne prestane ... in vaše strašne muke ne prestanejo nikdar., nikdar! _ Zadnji stih. Hrvatski spisal Srgjan Tucič. Bleda ležiš ... na lica mračnost... v srca smrt. .. Niso te položili na oder, okrog Tebe ne gore voščene sveče s svojim mrtvaškim duhom... Čuden je vonj, kateri me obdaja ob tej postelji smrti. . . Bleda ležiš, na tisočih belih rož, na katerih se lesketa tisoč in tisoč rosnih kapljic, slične tisočim izplakanih solz. . . A jaz stojim poleg tebe — in te gledam... vore. Gotoveje pa je prvo, kar se je dalo soditi že tudi po njegovem služabnika mežnarju, ki je bil tudi tako skrivnostno aladko ginjen, da je docela mirne ljudi začel na shodu suvati in ven porivati. Ne ve se še sicer gotovo, jeli to storil na ukaz svojega gospoda ali svojevoljno, ve se pa, da je navadno povsem verni sluga svojemu gospodu. Ker je bilo navzočih pri shodu tudi nekaj ptujih gospodov, kateri se z govorom g. Žitnika niso popolnem strinjali ter so zategadolj nekaj mirnih, povsem dostojnih medklicev napravili, sumi se, da je dotični cerkovnik bil zategadelj tako upijanjen, da je začel razgrajati — se je moral zaključiti shod, ne da bi bili zamogli razun g. Žit nika in administratorja še drugi priti do besede. — Sklicevatelji shoda so dobili priliko in povod, skriti se z nekaj malo svojih pristašev, večinoma nevolilcev, v novo župnišče, kjer so za zaprtimi duri lahko brez ugovora udrihali po tistih preklicanih liberalcih, ki jim nočejo biti docela pokorni in plesati brez ugovora po njihovi volji. Kakšen utis napravil je govor, oziroma shod, ali kakor kmetje pravimo mi sijon (ker so govoril sami duhovni gospodje) na imenovane ptuje gospode — morda Vam o priliki, gosp. urednik, kateri izmed njih sam pojasni. * Zakaj je in mora biti Dragotin Hribar naš kandidat za peto kurijo? Štajersko, 28. oktobra. ,Slovenski Gospodar" in .Slovenec8 argumentujeta za Žičkarja nekako tako le: Žičkar je bil zadnjikrat izvoljen, in sedaj ni vzroka, niti bi ne bilo spodobno odstraniti Žičkarja in voliti koga druzega. To je jezuitsko dokazovanje radi tega, ker se kratko malo zamolči —seveda brez kakega nam sna, to se razume pri tej katoliški potencirani morali in pri .resnem svetovnem naziranju" — bistveno dejstvo.', da je bil takrat, pri zadnji volitvi, baš Hribar oficielni kandidat političnega društva za Štajerske Slovence in se je pozneje zavratno in z moralno nedopustnimi sredstvi preprečila njegova izvolitev od strani duhovščine okoli .Gospodarja". To je treba pred vsem enkrat za vselej pribiti! Sedaj bi pa bilo .nepošteno", ako bi odstopil Žičkar od svojega mesta, na katero so ga posadili na politično nemoralen načini? Čudno je, da je javna politična morala pri nas tako na slabem, da tega ne uvidijo n. pr. gospodje ptujskega političnega društva, ki ne najdejo vzroka za odstranitev tako nelojalno in nepošteno na ščit vzdignjenega Žičkarja. Sicer pa vemo, da volilci ptujskega, in ormoškega okraja niso vsi takega mnenja glede naše politične morale. Volitve bodo to vzlic ptujski resoluciji pokazale. Ta dokaz za kandidaturo Žičkarjevo je torej tak, da govori proti njej! Če je kdo tako le izmuznil komu lep plašč in si ga potem odene in kriči: ta je moj, tega mi ne sme nihče vzeti, ker ga imam, ker ga jaz n o s i m, — ali se mu ne bo ves svet smejal ? Zdi se mi, da se Ti na hladnem, belem čelo zrcali Tvoja duša .. . čista in bela, kakor rože, na katerih počivaš. . . Solnčno zlato Tvojih las se valovi ter pada po belih rožah, upleta se mej nje, jih ovija ... in se poljublja ž njimi .. . In vlažni so ti lasje od tisočev rosnih kapljic, kakor da so utonili v mojih solzah. Ne plakam ... ne čutim bolečine. V srcu mi je mrtvo in prazno, kakor da so izbežali iz njega za vedno vsi občutki. . . Jeli bila to ljubezen, kar naju je vezalo v življenju? Kaj so izražali najini pogledi ? Kaj so bili najini poljubi ? ... Mrtva si... a jaz vendar de živim... Toda leči hočem poleg tebe, na tisoče belih rož in tiho nmreti.... gotovo umreti. .. A pod nama bodo zvenele bele rože, rosne kapljice se bodo razlezle, črv nama razje srce, in razpadla bova v prah.. . A prah najin se bode združil kakor sta bili združeni nekdaj v življenja najini duši... Pri naši duhovščini okrog .Gospodarja* seveda posvečuje .dober namen" vsako sredstvo, tudi falsificiranje raznih dopisov iz volilnih okrajev, dopisov, ki so podobni drng drugemu kakor jajce jajcu. A posvetna inteligenca ni voljna, več mirno prenašati takih lumparij. Ker se toliko hvalisa Žičkarjevo sposobnost in njegove velikanske uspehe in zasluge, je treba javno povedati, da je Žičkar jeden najmanj sposobnih naših po slancev. Mariborski lemenat še doslej nima patenta .lifrati" .akademično izobraženih" mož- Govornik pa je Žičkar tak, da mu je prosto ljudstvo uhajalo z njegovih političnih shodov, vsied česar jih je mož tudi popolnoma opustil, posebno za to, ker jt> ob enem vstregel škofa Na nekem shodu je n pr. mučil kmečke poslušalce s statistiko državnega zbora in z imeni nemških klerikalcev ter je slavil Fuchaa kot velikega prijatelja našega naroda. Menda za to, ker se poteguje za nemški državni jezik. V deželnem zboru, kjer je bilo treba nemškim zagrizencem inponirati z argumenti in z resnim nastopom, so se mu Nemci navadno smejali, kedar je mož nerodno se držeč čital kak govor. Da v odsekih ni mogel kaj velikanskega storiti, je evidentno, saj nima v to potrebne stro kovne izobrazbe. Radikalnega nastopa od Žičkarja itak ni pričakovati, ker mu kaj takega prepoveduje vladni škof Napotnik, katerega pokorni sluga je vedno. Dr. Gre-gorec je bil v tej točki vse kaj drazega, a ravno radi tega je moral izginiti. In vendar morajo vsi naši poslanci vedeti tudi radikalno, če treba obstrukc i jonaln o, nastopati, z vednim lazenjem okoli ministrov se dobi pač kak figov tisočak in kaka cestna podpora, nikdar pa se samo s tem ne bo osigurala naša narodna bodočnost. To mora vsak politični slepec izprevideti! Vse to smo povedali, ker nam že preseda nespametno hvalisanje Žičkarja, ne pa radi tega, da bi s tem proslavljali Hribarja, dasi bi o njem vsaj toliko lahko navedli zaslužnega za naš napredek kakor o Žičkarju, ker to je pač nepobitna resnica, da napredka in spasa štajerskega slovenstva ni iskati pod rdečim plaščem škofa Napotnik a. Gospod Hribar je gotovo toli skromen, da bi o sebi na tak način gotovo ne pustil pisati, pač pa bo i v prihodnje to, kar je bil vedno, odkar mu je pokazala dobra zvezda Štajerskega slovenstva pot v Celje in je tega .Kranjca" postavila v prve vrste brani-teljev štajerskega Sigeta. Kje bi bilo narodno gibanje v Celju in s tem na vsem Štajerskem brez Hribarja, njegove tiskarne in .Domovine"! To vedo dobro merodajni voditelji celjski in so to že tudi javno priznali. .Slovenec" piše, da je duhovščina že delala za narod, ko še Hribarja nikjer ni bilo. Sramota ji, če bi ne bilo tako! Vsak, kdor živi na stroške naroda, mora delati za njegovo blaginjo, sicer je trot! Sicer pa nikakor ne gre, primerjati enega moža in njegovo delo s celim sto in atoglavim stanom, in če se dela taka primera, je go tovo vedno samo v čast dotičnemu poje-dincu, ne pa celemu stanu! .Slovenski Gospodar" in .Slovenec* povdarjata vedno .kranjstvo" gospoda Hribarja kot nekak madež za njega. Da s tem ustrezata našim na)zakletejš>m sovragom in vladi, tega se menda ne zavedata, sicer bi bila taka pisava nemogoča Vedno kričimo: .Proč od Gradca!" t. j. proč od Nem štva, zajedno pa nas ti apostoli , resnega svetovnega naziranja" strašijo s „kranj-stvom"! Presmtšno, prežalostno! Zavedni volilci, ki imajo resno svetovno naziranje in se ne marajo dati secirati na „Štajerce' (menda tudi s krofi) in na »Kranjce", bodo volili Dragotina Hribarja med drugimi vzroki tudi baš radi tega, ker je ,,Kranjec". Razumete li, gospodje „resnega svetovnega naziranja ?' Avstrija in ž njo tudi slovenski narod se bližata velevažni, odločilni dobi. Naši narodni bodočnosti preti resna nevarnost. Če je ne odvrnemo, smo kot narod izgubljeni. Ako češki poslanec Herold pozi vije češki narod, da si naj izvoli poslance, ki bodo z vsemi silami, tudi s fizično močjo, če je treba, branili Čast in pravice češkega naroda, ki bodo na vse strani neodvisni, odločni in neustrašeni napram vsemu in vsakemu, kaj naj potem store" slabotni mali Slovenci? V takih odnošajih pri nas ne sme in ne more biti dvoma, bodi li naš poslanec Žičkar ali Hribar! Rodoljubi, na delo! Zmaga Hribarjeva je geslo vseh zavednih, rodoljubnih štajerskih Slovencev, tudi duhovnikov, ki čutijo za narod in ne odobravajo politike mariborskega škofa, ki ni slovenska, ampak klerikalno internaci-jonalna, kakor je internacionalna politika socijalne demokracije. Da, klerikalna politika je še bolj internacionalna kakor soci-jalno demokratična. Saj smo slišali, kako se je zadnjič poljski socijalni demokrat Daszinski vneto potegoval za svetinje svo jega naroda. Kaj takega škof Napotnik in njegovi trabanti nikdar niso in nikdar ne bodo storili! Kako neki? Saj niti svojega prednika, velikega škofa Slovenca Slomšeka vladi in internacijona-lizmu na ljubo ne spoštujejo, ka kor so demonstrativno pokazali In kandidat takih ljudi naj zmaga??! V IJtibIJttrii. 31 oktobra Položaj in Mladočehi. Načelnik mladočeškega izvrševalnega odbora, dr. Škarda je pri ustanovitvi političnega društva v Tfebonu govoril o položaju, o mladočeški taktiki in o nalogi Avstrije. Rekel je, da bi bilo oktroiranje jezikovnega zakona kršenje drž. zakonov (členov XIV. in XIX.) ter da bi bila vpe-za to zahtevo Nemcev ne bo dobiti. Poljaki Ijava nemškega državnega jezika nevarna temeljem države. Dvotretjinske večine se ne bodo nikdar zapisali politični smrti, Jugoslovani in Italijani pa se bodo borili proti tej zahtevi do skrajnosti. Koerberjeve vlade narod nikdar več ne bo mogel smatrati za objektivno in nentralno. Mladočeški drž. poslanci bodo imeli poslej politiko svobodne roke, kar pa ne izključuje, da bodo v konkretnih slučajih hodili z drugimi strankami desnice. ,Zveza desnice" je protiutežje nemški .Gemeinburg schaft". Dokler se ne uveljavi sistem popolne enakopravnosti in neprikrajšane pra vičnosti za vse narode, dotlej morajo ostati Čehi v opoziciji. Obliko svojega odpora pa si naj poslanci določijo sami, oblika ki narodu ne bo škodila in nasprotniku ne koristila. Avstrija ima pred seboj Se velike naloge. Ako hoče biti naša država močna in trdna, ne sme več odrivati Slovanov. Oblika države zahteva, da je federalistična. Čehi so pripravljeni dati jamstva manjšinam, a zajamčiti se mora tudi enakopravnost večine. Vlada se mora izpremeniti tako, da bodo v njej zastopane vse narodnosti. Bolgarsko sobranje. Knez Ferdinand je otvoril redno zasedanje bolgarskega sobranja z nagovorom, v katerem je konštatoval, da vlada v kneževini red in mir, da so razmere s Turčijo in Rusijo, osvoboditeljico Bolgarije, lojalne in prijateljske ter da bo konflikt z Romunijo poravnan v kratkem. Sultan Je dokazal svojo naklonjenost deželi s tem, da je izdal irado glede trgovinske pogodbe med obema deželama na temelju medsebojne osvoboditve carinskih pristojbin. Končno je naznanil knez celo vrsto novih zakonskih predlogov. Korupcija v Nemčiji. Avstrijski nacionalci škilijo tako radi preko meje, občudujejo Prusijo ter jo proslavljajo kot deželo blaženstva, čednosti in morale Te dni pa se je razkril škandal, ki dokazuje, da tudi nemška vlada v svoji morali ni nič lahkovestnejša in oočutlji-vejša kakor druge. Afera, Posadovakv je namreč razkrila, da se dela na nemškem s podkupovanjem, da zmaguje vlada s svojimi predlogami s tem, da meče med časopisje in druge faktorje ogromne svote. Neki socijalnodemokratičen list je namreč dognal, da je namestnik kancelarja in minister notranjih del, klerikalni grof Posa-dovskv pozval razne bogate tvrdke, raj mu dajo denarja, da reši ž njim takozvano „Zuchthausvorlageli ki je obrnjena proti socialistom in sploh proti reformatoričnim elementom. Omenjeni list je dognal, da ja dobil Posadovskv 17.000 ma'k od treh tvrdk, gotovo pa je dobil denarja še od drugod. Vpraša se sedaj: kako bi kričali velikonemški listi, če bi se v Avstriji razkril tak Panama? Kako bi bili moralno ogorčeni! in kako bi kričali naši Teutoni, naši Schonererjanci in Wolfovci, da morajo živeti v državi take korupcije?! Afera Po- teST Dalj« v prilogi. TfiO Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 251, dn6 31, oktobra 1900. sadovsky dokazuje, da je država „der Gottesfurcht und frommen Sitte" prav tako koruptna kakor druge, in da je tudi pod žezlom Viljema IL denar politike vladar! Vojna na Kitajskem. Grof Waldersee je ukazal, da se vrne ekspedicija v Paotingu zopet v Tientsin in Pekin. 4000 boksarjev se je razbežalo, ko so se pojavile pred Paotingom mednarodne čete. Te begunce love sedaj nemške, ame ričanske in italijanske čete na svojem po-vratku. Bržčas se bodo boksarji, ko odidejo sovražniki, zopet zbrali ter nadaljevali svojo nstajo. Drzni so še vedno jednako, in te dni so se sprijeli kar na treh krajih zmed narodnimi četami. Francoska stotnija je blizu Pekina razgnala oddelek boksarjev. Pri Yangtsunu so boksarji zgrabili bagažo generala Lesselsa, pri Tsayintshangu pa so nemški oddelki razpodili boksarje. Guverner pokrajine Šansi, Yuhsien, ki Je dal 9. julija pomoriti veliko število misionarjev v Tay nenu. se je saru zastrupil, ker se js bal, da ga izroče zaveznikom, ki mu vzemo glavo. Nemci postopajo v Pekinu proti boksarjem z največjo strogostjo. Obsojenih je zaporedoma kar več skupaj. Krivce takoj nato usmrte. Kitajski časopisi poročajo, da mirovna pogajanja dobro uspevajo. Sporočajo se celo Že pogoji: odškodnina bo znašala 400 milijonov taelov, carinska uprava čajevske trgovine preide pod nadzorstvo tujih držav, Tuan bo zaprt do smrti, cesar se vrne v Pekin ter dobi stalno stražo tujih vojakov, neomejena svoboda za prebivanje tujcev, in Kitajska si ne sme kupiti novega orožja. Razbojništvo pod popov-sko patronanco. Iz Vipave, 30. oktobra. Prvo divjaštvo vprizoril je bil falirani jezuit Ferjančič povodom razvitja zastave .Triglavove" na sokolskem shodu v Vipavi. Od takrat hujskal je v cerkvi in zunaj zoper Triglavane in njihove rodbine uprav sistematično; v svoji blazni strasti spozabil se je bil celo na leči tako daleč, da se je izjavil, da smejo njegovi klerikalci na njegovo odgovornost po pristaših naše stranke tudi udariti; da ne smejo le-teh pozdravljati; on sam, božji namestnik, daje pa najlepši izgled s tem, da na krščanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus! ne odgovarja, ako prihaja iz napred-nonarodnih ust. Da bi ljudstvo še bolj zbegal in fana tizoval, upeljal je vsak dan večernice s skupnimi molitvami, čemur sledi redno vsak dan še eksmisionarjev govor, v katerem obdelava posamezne osebe, in družine iz naše stranke na falotarski način ter vzbuja na ta zaničevanja vredni način fanatično osebno sovraštvo do naših ljudi j, češ, toliko časa jih bom sramotil ter s svojimi ljudmi terori-zoval, dokler se ne bodo iz strahu pred mano podali. Kak sad rodi tako dušno pastirstvo mej neizobraženimi kmeti, dokazuje nam ta-le dogodek: Preteklo nedeljo priredil je bil .Triglav" na Gočah malo plesno zabavo v županovi gostilni. V odgovor na to in v nadomestitev vsled „Nar." članka izoatalega Žitnikovega shoda povabil je eksmisionar na leči svoje pristaše „na razgovor pri kozarcu vina v Mauče", kjer so priredili on, ženijalni pesnik Matere Božje iz Vipave ter božjastni sin „strica" Habeta katoliški volilni shod, na katerem so pred vsem udeležnike do dobrega upijanili ter hujskali zoper našo stranko in vzlasti goške Triglavane. Po končanem shodu vzdignili so se pijanci na Goče, znatno popolnih in pomnožili svoje vrste ter oblegli in s točo debelega kamenja iz nadstoglave množice obsuli hišo županovo, v kateri se je tačas plesna zabava vršila. V trenutku so bila vrata in vsa okna pobita in zdrobljena, polne sobe kamenja in več oseb v sobah ranjenih. Štiri naše priče cule so raz okno bližnjega župnišča eksmisionarjev glas, in tudi njega samega videle, ko je svoji pijani in fanatizirani množici zaklical: „La udarite po njih, razženite jih I" Na to se je sodrga iznova navalila na kišo, vlomila zaprta vrata ter iznova obsnla v hišini veži stoječe Triglavane s kamenjem, pri katerem naskoku je bil župan s teškim kamnom v glavo zadet, da se je nezavesten zgrudil. Ranjenih je bilo še več drugih, v hiši boravečih ljudi j Na to se je bilo zopet posrečilo vrata zapreti, a napadalci so jih iznova vlomili ter hišo razbi jali, divjali, psovali in preklinjali. To je trajalo od V« 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj, ob kateri uri je pripeljal odposlanec .Triglava", katerega so bili obleganci po vrvi na vrt spustili, orožniško pomoč, ki jih je Šele rešila. Storjena škoda se visoko ceni. Oblegovalcev bilo je do 150, mej njimi pr vačila sta obadva poklerikaljena občinska svetovalca. Orožniki odvedli so 7 kolovodij — seveda tudi obadva občinska svetovalca — v preiskovalni zapor; koj za tem prišla je ranjencem zdravniška pomoč; sodnijska preiskava se je takoj pričela. Ponosni smo na naše pristaše v .Triglavu", da so se modro premagovali, in da se zlasti niso zapleli v boj s podivjano klerikalno sodrgo. ki je hotela župana Leopolda Žgurja naj prvo pod zvijačnimi izgovori iz hiše izvabiti, ter ga zunaj pobiti, na katero limanico se pa previdni župan ni vsedel. Včeraj in danes patrulirajo po Gočah Štirje orožniki, ki so se z bližnjih postaj poklicali. Po celi dolini vlada veliko ogorčenje nad surovim činom, katerega navadno naši mirni ljudje niso sposobni, ako se jih k temu ne zapelje. Vzlasti se pa obrača srd ljudstva zoper glavnega hujskača v goški cerkvi, in vse le obžaluje, da se tudi tega divjaka ni vtaknilo z njegovimi vrednimi tovariši vred pod ključ. Pričakujemo pa, da ga bo zadela roka pravice, in da bo tudi njega .pravični Bog" udaril, kakor bo udaril zaslepljene njegove žrtve. S tem dospela je eksmisionarjeva delavnost do vrhunca; strasti so tako raz-vnete, da se je bati vsaki trenotek kake nesreče. Radovedni smo, ali bodo pristojne oblasti poskrbele, da se ta namestnik božji nemudoma iz Goč odstrani, in za varnost osebe in imetja poskrbi. V proti vnem slučaju bomo mi naše pristaše na Gočah poučili, kako se takega .dušnega pastirja* najlaglje in korenito iznebe', kajti takih političnih su-rovežev v mašniški obleki ne bomo več dalje mirno gledali. Slovensko gledališče. .Briljantno !" bi bili rekli po sinočni predstavi brez pridržka, ko bi zbori ne bili prepridni. Eksakten orkester, prve pevske moči, skoraj popoln zbor so bili znaki 8inočnega večera. Škoda da velja posebno pri zboru rado pravilo: Dosti glasu, dosti diatonacije. In to se je pokazalo pri včeraj-šnih mešanih zborih v Bloudekovi operi „V vodnjaku". Ta naša ljuba znanka, ki se je imela spočetka pri nas za to boriti s predsodki, ker so jo bili revo peli že na starih čitalniških deskah, uspeva sedaj zaradi vsako leto boljših močij b Ij in bolj, in kmalu nam bo postala vsakoletna glasbena potreba. Škoda, da je mladi skladatelj te, sicer v nekoliko zastarelem duhu koncipirane opere umrl, kajti o krepki svoji intenciji, finem muzikaličnem čutu in bri-Ijantni inštrumentaciji (posebno očaruje njegova polihromija) — bi bil to postal drugi Smetana. Pesmi, kakor nedosežna .Mlada ljubav, to je raj", .V gozd kličem in gaj", .Nocoj Šentjanžev je večer" itd. so pravi muzikalični biseri. Morda je hodil pri Blou-deku Mascagui v šolo. — Iutendanca je vse naredila, da je pripomogla muzikalni svetinji do veljave, ker je opero skrbno in vestno pripravila. Palma večera šla je sinoči na vsak način gdč. Noemi in gosp. Orželskemu. Gdč. Noemi je sinoči pokazala, kaj zna, kedar se za stvar zavzame. Seveda je pa tudi Jerica uloga, ki je kot ustvarjena zanjo. V njej je prišel do veljave ne samo krasni glas pevkin, ampak tudi njena pevska umetnost, njen lepi sotto in mezza voce, njena briljantna višina, plemeniti .glas v glavi" in v vseh legah zravnani registri. Njena Jerica je bila, (če izvzamemo morda zunanjost kmetičino, ki naj bi ji bila umetnica posvetila več dekliške pozornosti) umotvor, po katerem se da krepčati muzikalni okus. Nekaj zdravega bil je g. Orželskega Janko. Mladostna svežost v glasu in igri je tisto, kar pri tem ljubljencu pevske muze Se celo takrat zmaga, kedar bi želeli, da bi se pevcu ta krasni glas nekoliko bolj umilil; s tem in s svojim temperamentom pa pevec z vsakim korakom bolj zmaguje. Srčno bi priželeli fenomenalnemu prsnemu glasu še nekoliko več pozornosti na muzikalično stran, posebno v glasovih v glavi. Gotovo je zdravi, mogočni, prsni glas pevčev tisto, kar tako neposredno in blagodejno vpliva na poslušalca; kajti tukaj je vse naravno, nič narejenega, zato tisti ugodni, naravni vtis, ki nam ga pevec dela. Vendar so v glasbi momenti neobhodni, kjer je treba rabiti glas tudi v drugih registrih, in tu bi priporočili pevcu posebno, naj kulti vira register glave. — Polona naše pridne altistinje R a d k i e -wiczeve dela umetnostnemu pojmovanju te pevke posebno čast. Njeno igranje je vzbujalo respekt. Isto tako pa tudi njen zdravi glas v nižini, kjer se nam je včasih zazdelo, kakor bi njen part pel tenor, ne alt. Kaj se je dobri naš znanec g. Vasice k naučil v teh letih, kar ga nismo sli Sali, sinoči ni mogel do cela pokazati. Partija Jurjeva je precej visoka in zahteva posebne glasovne gibčnosti, ki nikdar ni bila pevčeva najboljša plat, ker pevčev glas sili k portamentu in serioznemu petju. Ugodno dirnil nas je v glasu plemeniti pevski način pevčev. — Po Bloudekovi operi pela in igrala se je Dalmatinca SuppSja opereta .Lepa Ga-lateja". Gotovo je tudi ta lepotica privabila veliko občinstva, ki gotovo tudi na to stran ni šlo domov razočarano, ampak s prijetnimi utiski. Suppeja imenujejo zaradi njegove poljudne glasbe nemškega Offen-bacha, pa je veliko bolj notranji kot francoski OtTenbach. Njegova glasba ni velika, pa ima neki karakterističen muzikaličen tok, ki posebno lepo vpliva v Galatejini overturi, katero je sinoči orkester res eks-aktno proizvajal. — Opereta, katero je v nas dičilo neko aristokratičnejše igranje, je jako lepo uspela. Noemi, ki je bila res lepa Galatea, in Orželski bila sta v petju, Nolli in Polakova v igri in maski posebno dobra. Naša opera je dokazala, da zna tudi opereto peti. A. Dnevne vesti. V Ljubljani. 31. oktobra. — Osebne vesti. Deželnosodni svetnik in voditelj okrajnega sodišča v Komnu g. Ernest Cristofoletti je premeščen k okrajni sodniji v Gorico. — Kancelistom pri sodniji v Kopru je imenovan gosp. R. Gruden, računski podčastnik pri pešpolku štev. 97. — Vencajz nima sreče. Česar koli se poloti vzorni katoličan Vencajz, vse se mu ponesreči, nobena stvar se mu ne obnese. Kot politik, kot ustanovitelj meščanskega kluba, kot predsednik tihotapskega vinogradniškega društva, kot advokat — nikjer nima sreče. Tudi pri zavarovalnici mu že hudo prede. Ravnokar je razposlal, seveda le jako zanesljivim somišljenikom, zaupno okrožnico, v kateri milo toži, kako slabo se godi katoliški zavarovalnici. Ta okrožnica se nam zdi vredna, da jo doslovno natisnemo, ker obsega priznanj e, da smo pravimeli, ko smo rekli, da stoji zavarovalnica na slabih nogah. Ta zanimivi dopis se glasi: .Okrožnica! Ko smo ustanavljali naš zavod in postavljali poverjenike, nadejali smo se, da se bode od vseh straniij — uspešno delovalo. Velika večina poverjenikov pa ni dala do danes še nobenega znaka življenja. Vprašamo se, kaj je temu vzrok, ker nam je vendarznano, davsedruge zavarovalnice marljivo delujejo in povsodi dobre kupčije v zavarovanju proti požaru napravijo? — Znano pa nam je tudi, da nima večina posestnikov premakljivih rečij proti požaru zavarovanih. Med premakljive reči spada ves mobilar, živina, vse gospodarsko in poljsko orodje, poljski pridelki, seno, slama, detelja itd. Že v tej stroki je mnogo posla, in ako se hoče poverjenik le količkaj potruditi, napravi prav lahko veliko ponndeb. Dalje je paziti tudi na to, kdaj da zavarovanje pri drugih zavarovalnicah poteče, da se dotična zavarovanja pravočasno za naš zavod pridobijo, in tem, kjer je potrebno, pravočasno odstop predloži. Pri katerih zavarovalnicah in kedaj da je odstop za predložiti, je razvideti iz poslanega Vam pouka. Dotične odpovedi se prilože ponudbi, vse drugo poskrbi vodstvo tukaj. Ni ga dandanes človeka, ki ne bi priznaval velika važnosti zavarovanja proti požaru, to prepričanje prodrlo je celo v najdaljnejše hribovske vasi in koče, zatoraj Vam naj bode v spodbudo, da tudi po svoji moči v prid našega zavoda delujete. Svoji k svojim! Z odličnim spoštovanjem: Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. I. Vencajz, Jos. Pehani." Večina poverjenikov torej še do danes ni dala nobenega znaka življenja. To je slabo znamenje in umejemo da, je Ven-cajzu gotovo hudo pri srcu, ko vidi, da druge zavarovalnice marljivo delujejo in povsodi dobre kupčije v zavarovanja proti požaru napravijo, v tem ko pri njegovi, kupčiji tako krvavo potrebni zavarovalnici poverjeniki niso dali .do danes še nobenega znaka življenja". In prišlo bo še huje, tako da poj de kmalu po vodi tistih 50 000 gld., ki jih zavarovalnica nima samo na papirju. — Agitacija s puSj£D^ Klerikalni kandidat z& gorenjske kmetske občine g Pogačnik je seveda tudi v velikih skrbeh za mandat. Za ljudstvo, za svoje volilce ni storil ničesar, in zato je v strahu, da bi ga volilci pustili na cedilu. Vsled tega si hoče čim prej zagotoviti kar mogoče največ glasov, zlasti še predno stopijo ti preklicani liberalci na noge, in v to svrho se je že sedaj prav vstrajno poprijel agitacije. Shodov seveda ne prireja, ker so shodi vedno nevarni, pač pa je obesil lovsko puško čez ramo in hodi ž njo agitirat. S puško je straš'1 po Sevški dolini in s puško je lovil volilce v Poljanski dolini. Njegovi prijatelji trde, da nosi puško, ker ne gre samo na lov na volilce ampak za-jedno tudi na lov na divjačino, da torej združuje prijetni lov z neprijetno agitacijo. Drugi zopet pravijo, da ima puška simboličen pomen. Puška naj bodri volilce, da pojdejo zanesljivo na volišče, in ona naj jih opominja, da preti g. Pogačniku, če ga ne pridejo volit, silna nevarnost, da stori naglo politično smrt, kar bi bilo za katoliško cerkev strašna nesreča in nenado-mestna izguba. Prepričani smo, da naredi g Pogačnik s svojo puško na volilce veliko večji utis, kakor bi ga naredil s političnimi govori, čeprav ni dvoma, da v slučaju izvolitve g. Pogačnika bodo njegovi volilci politično in gospodarsko — ustreljeni. No pa Gorenjci imajo nekaj humorja in se bodo tolažili, da je njih poslaneo neke vrste politični ,Jur s pašo". — Klerikalci in delavci. Piše se nam: Klerikalce je dopis delavcev nemilo dirnul v obraz. Računali so do sedaj, da se slovenski delavci dele le v dva tabora, v so-cialnodemokratičnega in v krščansko-soci-alnega. Vsled tega bojazljivo povpraševanje v sobotnem .Slovencu": Poznali bi radi delavce, ki dopisujejo v .Slovenski Narod" ? Kako naivno! V resnici bi jih pa le radi denunciralipri klerikalnih delodajalcih, ali pa njim prijaznim, kakor svoječasno so-cialnodemokratične. Imena delavcev, ki mislijo s svojo glavo, hočejo imeti, da bi pričel delovati tajno klerikalni aparat. To je že stara bojna taktika naših liguorianskih moralistov. Obesimo kruh delavcem malo više, preganjajmo jih kakor divjo zver, potem se bodo delavci že vrnili v naročaj jedino zveličavni krščansko socialni — klerikalni stranki. Kako ginljivo bi bilo, ko bi se vračali lačni spokorjeni grešniki, delavci nazaj, nazaj — v temo. Delavskega gospodarskega programa nima narodno-napredna stranka, izrekajo ponosno klerikalci. In vendar hočejo slediti delavci tem največjim sovražnikom ljudstva? A oni — klerikalci ga imajo! Kako vabeče to doni za tista delavce, ki niso sledili diskusijam v zadnjem zasedanju državnega zbora, ki niso čitali, da je krščanski sociolog dr. Krek odobraval razpust železniške gospodarske organizacije. No, glede delavsko-gospodarskega programa narodno napredne stranke naj se klerikalci le potolažijo, še preveč jim bodo neodvisni delavci sitnosti delali ter jim marsikaterega pristaša zvabili v naš tabor. — Krščanskega komedijanta Luegerja slavijo v sobotni notici, da je podelil tisočem in tisočem volilno pravo. Ta velikanski čin Luegerjev se pa zrcali najbolj še v besedah .Arbeiter-Ztg.*, ki ga nazivlje BWahlrechtaraub" — rop volilnega prava. One pa, ki so skuhali to imenitno volilno preosnovo, imenuje roparje volilnega prava. To govori jasno in določno. O tem seveda .Slovenec4 trdovratno molči. Pa zakaj bi ne? Saj pristaši klerikalne stranke ne čitajo družin listov, kakor „Slovenca" in pa tiste liste, katere je naS bojeviti Skof dovolil. Le-ti so pa v zvijačnosti, v lažeh in v obrekovanja drag drnzemu podobni, kakor jajce jajcu. — Klerikalci nas hočejo Se v prihodnje obdržati sa stafažo. À mi nočemo, in to jih boli, da pretakajo krokodilske solze. Mi hočemo le naprej in naprej, a ne nazaj v srednjeveško temo. Delavec. — Vzajemno podporno društvo v Ljubljani je letos končalo prvo sedemlet-nico svojega delovanja in prvo leto pristo-pivšim članom izplačalo dividendo. Ker nas močno zanimiva razvoj tega denarnega zavoda in imamo utis, da se nekaj prikriva, dasi je zavod naredil ogromen dobiček, dovoljujemo si vljudno vprašanje, zakaj se ne razglasi bilanca. Mi in z nami mnogi drugi, ki se zanimajo za gospodarske stvari, bi radi vedeli, koliko znaša čisti do biče k. Poizvedovali smo pri raznih članih, ki so nam sicer povedali, da dobe prav lepo dividendo, toda nobeden ne ve, koliko je čistega dobička. Prosimo torej, naj se razglasi bilanca — Vedno isti! V ..Katoliškem domu" imajo diletantsko gledališče, namenjeno de lavcem. Namen tega gledališča je gotovo hvalevreden ali o sredstvih, s katerimi se doseza ta namen, se to ne more reči. Z umetniki, ki nastopajo na tem gledališču, se postopa nekako tako, kakor postopajo nepošteni inpresariji, ki obetajo sijajne gaze, ne plačajo pa ničesar. Za gledališče v Katoliškem domu angažirani „umetniki" so največ rokodelski vajenci, ki se ubijajo z dramatiko ne toliko iz slavohlepnosti, kakor iz želje, da bi zaslužili kak krajcar. V tem oziru pa se jim ne godi nič preveč dobro. Jntendanca1' je sicer „umetuikom" že lani obljubila lepo plačilo, a dobili niso ničesar ne lani ne letos. V nedeljo je bila zopet predstava, in pri tej predstavi je prišlo do eksplozije. Igralci so burno in ogorčeno zahtevali plačila. „Intendantje" so jih tolažili, a le s praznimi besedami, mesto z denarjem, in naposled so začeli igralci srdito upiti „Mies kovačeva, piva nič pvačava". ... Bil je veledramatičen prizor, ki se je zaključil s tem, da je neki član ..intendance1' lastnoročno nekega igralca ven vrgel. . . — Iz Kozjega nam piše c. kr. sodni pristav g. dr. Fran P eitler, da ni podpisal izjave volilcev iz Kozjega z dne 10. oktobra 1900 na politično društvo .Naprej* v Celju, in da mu je vsebina izjave bila do objave popolnoma neznana. — Konstatu-jemo, da smo mi dotično izjavo doslovno ponatisnili iz celjske .Domovine". — Kdo bi mislil, da je kaj takega mogoče I? „Edinost" piše: Sporočili ste že, da je minister za trgovino imenoval poštnega svetnika dra. Pavla Garimbertija efektivnim višjim poštnim svetnikom, dočim je višjemu poštnemu svetniku Viktoriju pl. Hey-denbergu podelil naslov in značaj višjega poštnega svetnika. Rekli ste že, da odlikovanje Garimbertijevo pomenja klofuto primorskim Slovanom. Gotovo. Jaz pa pravim, da se je s tem godila krivica Hey-denbergu. Da pa ne bo nesporazumljenja, moram povdariti hitro, da mi Slovani nimamo najmanjega vzroka, da bi se potezah za tega ravnokar omenjenega gospoda. Ali s stališča strokovne sposobnosti in integritete osebe moramo reči, da je povišanje Heydenbergovo vsaj umevno, dočim je Garimbertijevo naravnost neumevno in vse se povprašuje: kdo bi bil mislil, da je kaj takega mogoče?! In celö še da bi Heydenberga zapostavili jednemu Garimbertija! Povišanje Garimbertijevo pomenja zmago — neverjetnosti. Zato je to povišanje nemilo presenetilo vse. Mnogi si ga ne morejo tolmačiti drugače, kakor čin — usmiljenja! Mi nočemo torej pisati nobenega daljšega komentarja, ampak se omejujemo le na to, kar je pisal nedavno temu dunajski list „Der Süden": „Veö nego noto-rično je, da na rečenem svetniku vise dve stvari, radi katerih bi ga bih morali vsaj disciplinarnim potom klicati na odgovor, to sta dve stvari, o katerih je bil govor tudi v parlamentu v neki interpelaciji princa Liechtensteina ...." — Alkoholizem in njega posledice. Zdravniški krogi pričeli so v novejšem časa akcijo, vsled katere naj bi se zavživanje alkohola kolikor mogoče omejilo, ker se je znanstveno dokazalo, da alkohol kot brez-dvomno strupena snov uničuje živčne dele človeSkega organizma ter tako pospešuje končno katastrofo. O tem za vsakogar zanimivem in važnem predmeta predaval bode gospod dr. Ivan Robida prihodnjo soboto, dne 3. novembra v dvorani .Mestnega doma". Predavanje prične se ob sedmih zvečer, in ker je vstop prost, pričakovati je obilnega obiska. — Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališoa v Ljubljani namerava glasom odborovega sklepa z dne 18. oktobra t. 1. v kratkem z zgradbo zavetišča pričeti. V ta namen si išče pripravnega prostora ob meji ali v obližju Ljubljane. P. n. posestniki, kateri želijo kako tako pripravno zemljišče prodati, naj blagovolijo svoje ponudbe pismeno nemudoma odposlati društvenemu predsedniku, visokorodnemu gospodu Josipu Merku, c. kr. dvor. svetniku v Ljubljani. — Umrl je v Draždanah princ Jurij Schönburg - Walde nbug , generalni adjutant saksonskega kralja, posestnik fi dejkomisov Lož in Šneperk na Notranj-sbem, v starosti 73 let. — Umetniško razstavo: je obiskalo 27. oktobra 33 oseb 28. oktobra 205 oseb, skupaj 238 oseb. Vseh obiskovalcev od 15 septembra do zaključka razstave pa 5056. — VojaSki veteranski kor v Ljubljani se udeleži, na vernih duš dan, dne 2. novembra t 1., maše zadušnice, katera se bode darovala za umrle kome člene, ob 10. uri dopoldne v farni cerkvi sv. Jakoba. Zbirališče v komi pisarni točno ob Vi H), uri dopoldne. Obleka paradna, v bluzah, pri neugodnem vremenu plašč ali suknja. — Zapriseženje rekrutov se bo vršilo jutri ob 9. dopoldne v novi infanterij-ski vojašnici. — Pri občinski volitvl v Lukovici dne 15. oktobra bili so v odbor voljeni gg Vevar Martin, Mlakar Luka, Bevc Jožef, Rahne Janko, Rus Jožef, Petek Jurij, Capuder Franc, Kremžar Franc, Capuder Pavel, Gostič Valentin, Berk Janez in Marolt Franc. — Pri volitvi starešinstva dne 28 oktobra pa je bil soglasno voljen dosedanji vrl. župan g. Luka Mlakar, svetovalcema gg. Martin Veber in Luka Bevc. — Iz Novega mesta se nam piše: Dne 30. t. m. potegnil je star ribič v Kan-diji pri Novem mestu iz Krke utopljenca. Ta utoplienec je služboval zadnji čas pri g I. Košičku v Novem mestu. Sumi se, da mož ni sam šel v vodo, ampak da so ga drugi v vodo vrgli, in je orožniStvo že aretiralo nekaj oseb, ki so bile z utopljencem na večer pred njegovo smrtjo skupaj. — Iz Bele krajine se nam piše: Po dolgotrajnem trudu in naporu belokranjskih, osobito metliških trgovcev, posrečila se nam je zopet na sebi sicer malenkostna, a za naš okraj vele važna pridobitev. Z novim letom se otvori v Metliki dolgo za-željena postaja finančne straže. Hvala vsem, ki so se zavzemali za to stvar! — Nova brzojavna postaja se je otvorila dne 27. oktobra t. 1. v Gorenji vasi v političnem okraju kranjskem. Po staja, ki ima omejeno dnevno službo, je združena s tamošnjim poštnim uradom. — Ustrelil se je v Gorici v vojaški bolnici infanteri8t Alojzij Žižko iz Smolincev pri Mariboru. Star je bil 22 let in služil pri vojakih drugo leto. Ustrelil se je v navzoč nosti drugih vojakov. Kroglja je šla skozi srce in hrbet ter se je zakopala v zid. Žižko je bil v dveh sekundah mrtev. — Mestna kopel. Od 21. do 27. oktobra t. t. oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 512 kopelij, in sicer za moške 329, (prsnih 232, kadnih 97) za ženske 183, (prsnih 140, kadnih 43). — — Tatvina. Včeraj popoludne je neznan tat ukradel Mariji Jelenčevi na Poljanski cesti št. 27 iz kuhinjske omare denarnico z 20 kronami. — Okna pobili so v noči od 29. na 30. t. m. v Dovozni cesti St. 4 ponočnjaki. Kamenje je priletelo v sobo, kjer so spale tri osebe Policija je storilcem za petami. — Porod v gostilni. Dekla Marija Čakale, ki je dosedaj služila v Št Petru na Krasa, je prišla včeraj v Ljubljano in je prenočila v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah, kjer je ponoči porodila otroka ženskega spola. Prepeljali so jo Se ponoči v deželno bolnico. — Pes ugriznil je predvčerajšnjim delavčevo ženo Marijo KovaSieevo, atanujočo v Streliških ulicah St. 16. Pes je bil mesarja LovSeta na Poljanski cesti. — Orob popraviti bi bil moral po stopač Franc Poje neki gospej, katera mu je za to plačala 1 krono 20 vin., a on je i denarjem Sel raja pit, grob pa je postil, da ga drugi popravijo. Franc Poje bode moral za to praznik Vseh svetnikov praznovati v Križankah. * Obsedenost. Frančiškan Brognoli je izdal leta 1668. knjigo .Manuale exorcista-rum", v kateri popisuje obsedenost. Pojavlja se takole pri odraslih: Človeka boli zelo glava in srce, a bolečina izgine, ako pride človek blizu križa. Želodec noče prebavljati, dokler niso jedi blagoslovljene. Človek se ponoči poti vzlic najhujšemu mrazu ter se trese, ako so blizu pobožne in duhovniške osebe, človek je vedno nemiren, kašlja, a ne pljuje ter ima med cerkvenimi opravili odprta usta. človek občuti po životu, kakor bi po njem lazila kača ali miš. Taka je ,ob sedenost" pri odraslih. Pri otrocih pa se kaže takole: otrok se boji in joka brez vzroka, ima plašne oči ter si duhovnikov ne upa niti pogledati, noče več piti, dasi ima še odprta usta, ima star obraz in črne pege po prsih ter ga ni možno napojiti niti z večjim številom dojilk. Ozdraviti pa se more .obsedenca" takole: Obsedenec mora poklekniti in nad njim treba zaupiti s strašnim glasom (horribili voce): .V imenu Kristusa ukazujem ti, hudič, da se takoj pokažeš s tem, da tega Človeka mučiš!" In potem začne hudič svoje trpinčenje. Pri tej priliki pa je možno hudiča pregnati. Pater Brognoli pa svari, da treba biti pri tem poslu jako previden, kajti v nekaterih obsedencih so hudiči celo po trije, štirje in več. Včasih imajo hudiči kar celo družbo v jednem samem človeku ter je seveda zategadelj prav teško pregnati vso tolpo. Neki Jernej pl. Valliola je imel v sebi 28, neki Peter Dominici 47, neka Pavla pl. Carthiana celo 3000, neka Ana Schulter na Dunaju 12 652, neka Liza Andrea pa naravnost ogromno vojsko 400.000 hudičev! Več o teh slučajih poroča pobožni Jožef pl. Gorres v svoji krščanski mistiki. Pater Brognoli opozarja na posebno nevarnost pri izganjanju: ako so namreč obsedena mlada lepa dekleta, mora biti preganjalec posebno previden, kajti nihče ne ve, kje in na katerem prostoru je kak hudič skrit. Zato pa je najboljše, da se izganjanja hudičev pri mladih dekletih mlad človek ne loti, nego prepusti stvar kakemu staremu pobožnemu možu! * Koliko jezikov je na svetu? Na vsej zemlji se govori 1064 jezikov. Angleški govori okoli 100 mil, ruski 70 mil, nemški 65 mil, francoski 45 mil., italijanski 27 mil., španski 50 mil., portugalski 23 mil., jezik Hindov okoli 100 mil., kitajski pa več 100 mil. oseb. * Z balonom iz Francije na Rusko. Zrakoplovec grof de Castillon de St. Victor se je 9. t. m dvignil z balonom v Parizu ter plul 2000 m visoko preko Bavarske. V dveh dneh je dospel na Rusko. * Kako pojejo evropski vladarji? ,Cri de Pariš" piše, da evropski vladarji ne le, da pojejo, nego je med njimi tudi nekaj talentiranih pevcev. Cesar Viljem, ki zna vse, kar hoče, ima lep bariton, (Morda nastopi enkrat tudi v berolinski operif) španska kraljica bi bila izvrstna pevka, ako bi ne bila postala vladarica Kraljica Viktorija je imela lepo grlo; poučevala jo je Adelina Patti. Švedski kralj Oskar 1L ima dober tenor. Car N ikolaj II. pa ne poje nikdar. Toda Abdul Kamid je celo komponist pobožnih pesmij. Bolgarski knez Ferdinand ima imeniten bas, a belgijski kralj Leopold je pel v mladosti tenor. Viktor Emanuel poje rad žalostne pesmi, a poje jih brez posluha in strašno distonira. Nizozemska kraljica Viljemina ne mara glasbe a njen bodoči soprog je velik prijatelj godbe in petja. Naš cesar je takisto prijatelj gledališč in koncertov, peti pa nima vzroka, ker je zlasti poslednja leta vedno žalosten. * Vesel dogodek v žalostnem zakonu. Na Nižjeavstrijskem je imela v nekem mestu mlada gospa ljubimca, ki pa ni bil prav nič lep, prav nič bogat, a tudi prav nič pameten. Vendar je mislila, da bo poleg ljubimca srečnejša kakor poleg soproga. Zato je pobrala možu večjo svoto denarja in mnogo dragocenosti, šla z lju bimcem na kolodvor ter hotela odpeljati se. Malo minut pred odhodom pa je dospel na peron njen soprog s tajnim policijstom. Prebrskala sta zaljubljencema kovčege, jima vzela ukradeni denar in ukradene dragocenosti ter se uljudno hladno poslovila. Gospa in njen ljubljenec nista imela razen voznih listkov nobenega denarja. Kam naj bi torej Sla? Gospa se je začela jokati, ter soproga prositi, naj ji posodi vsaj par desetakov. Mož ji je res dal p*r bankovcev, se vesel vrnil v mesto, ljubimca pa sta se odpeljala. * Živina. V H a vre na Francoskem je kovač Gilles vrgel svojo Ženo skozi okno, da je naslednjega dne umrla. Sinovi so očeta prosili, naj pusti mater v miru, a kovač je besnel in divjal kakor živina, ter končno jokajočo ženo vrgel na ulico. Pred sodiščem je zatrjeval, da se je vrgla sama, a pet sinov je izjavilo pod prisego, da je oče mater ubil s tem, da jo je pahnil skozi odprto okno. Književnost — ..Ljubljanski Zvon". Vsebina novembrskega zvezka je tale: 1. Onjegin: črez sedem let. (Pesem). 2. Carmen: Slutnja. (Pesem) 3. Carmen: Slovö (Pesem). 4. RadoMurnik: Ata Žužamaža. (Povest). 5. T. Doksov: V predmestni gostilnici. (Pesem). 6. IvanŠubic: Iz pisem Jurja Šubica. 7. A. A š k e r c: Prva slovenska umetniška razstava. 8. A.Aškerc: A.M.Slomšek. 9. Oton Zupančič: Osuši. Kitajska romanca. (Pesem). 10. Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov roman .Vstajenje". 11. Mila n P a j k: Spomina dra Janka Pajka. 12. J o-žef Armič: Socialni pregled. III Zavod za gluhoneme v Ljubljani. 13. Književne novosti. Fr. Ilešic": Zbornik. Na svetlo daje .Slovenska Matica" v Ljubljani. — Dr. Jos. Tominšek: Telovadba v petrazred-nih in manj kot petrazrednih ljudskih šolah. — S. Rutar: Jakob Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole. 14. Glasba. L. Pahor: Ljubljanska meščanska godba. 15. Upodabljajoča umetnost Sodbe drugih časopisov o naši umetniški razstavi. 16. M e i revijami K. Schweiger: ,Češka Mv*/'. — „Behar", list za pouku i zabavu. — „Prosvjeta". — .Svjetlo". — „Oesterrei-chischungarische Revue". — 17. Listek, t Zienek Fibich. — t Dr. Edvard Albert — t Jožef IskračFrankolski. — Prva splošna slovenska umetniška razstava. — Manila CpncKa — Srbski mecen. — Katedra slovanskih jezikov na vseučilišču v Kristija-niji. — PjccKik KP>/Koin». — Russkij kružok v Ljubljani. — Preganjani Slovaki. — Odlikovan slovenski slikar. — .Kreditna banka". — Mestna ljudska kopel v Ljubljani. — Corrige. — Uredništva pripomnja: Decembrska štev. .LjubljanskegaZvona", ki bode vsa posvečena jubileju Prešernovemu, bode obsegala več pol nego navadno ter bode izvirno ilustrovana. Storilo se je vse, kar je bilo sploh v naših razmerah storiti mogoče, da bode XII. zvezek našega mesečnika dostojen našega pesnika Prešerna. — ,(Glasbena Zora" imavX zvezku tole vsebino: Iz mojih spominov na mojstra Bed Smetano. Spisal Adolf Čech. — Glasbena književnost. — Gledališče. — Poročila iz pevskih društev. — Nekrolog. — Č. naročnikom — V glasbeni prilogi: moški zbor „Na grobnica" (besede A. M. Slom-šekove), uglasbil F. Ferjančič. — Srbska narodna (besede 0. Zupančičeve), moški zbor uglasbil Fr. G e r b i d. — Moški zbor ,0j sijaj, sijaj solnčice!" v narodnem duhu zložil in uglasbil Fr. Gerb i c. — Operni pevki, g o s p i c i Eli Noemi-Volfovi: An cika (besede Jos. Stritarjeve), moški zbor z mezzo-sopran solo, uglasbil Hr. Vogrič, — Moj očka ima konjička dva, naroden nape v, za mešan zbor z bariton-solom harmoniziral Lav. Pahor. Izdajatelj sporoča, da more izdajati „Gl. Zoro" le do konca leta, ako ne dobi večje podpore pri naročnikih! Telefonska in brzojavna poročila. ■ riunnj .SI. oktobra. „ N. Fr. Presse" potrjuje v današnjem večernem listu govorico, da se je vprašanje o bosanskih železnicah rešilo v madjarskem smislu. Proga Bo-gojno-Splet se ne zgradi. Ta uspeh je dosegel S zeli s tem, da je zagrozil z odstopom. Szell in Wittek sta bila včeraj pri cesarju. — Korberju se je včeraj poklonila deputacija spletske občine z županom na čelu in ga prosila, naj se zavzame za zgradbo železnice v Splet. Körber je to odklonil, Wittek pa je dejal, da se ta želja ne da izpolniti. Madjari so torej dosegli popolno zmago, ki je velikanskega gospodarskega in političnega pomena. Dunaj 31. oktobra. V Tarnopolu je bil aretiran maloruski državnozbor-ski kandidat Bucinovsky, ki kandidira na podlagi radikalno narodnega programa, češ, da — ljudi punta. Dunaj 31. oktobra. „Neues Wiener Tagblatt" poroča iz Mostarja, da je prišlo dne 26 oktobra pri Kazancih do boja mej avstrijskimi in črnogorskimi vojaki. List trdi, da so Črnogorci prekoračili mejo in napadli avstrijsko patruljo. Ubita sta bila dva vojaka, dva sta ranjena Avstrijski vojaki so namreč ustrelili črnogorskega poročnika in ne-cega korporala, Črnogorci pa so ranili dva avstrijska infanterista. Budimpešta 31. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se nadaljuje razprava o zadevi zakona nadvojvode Frana Ferdinanda. Szell se je zavzel za predloženi načrt. Madrid 31. oktobra. Gibanje Karlistov se mogočno razširja. Vojaštvo je dobilo nalog, biti pripravljeno za vse eventuvalnosti. Katalonijo so kar-listiške čete kar preplavile. Vlada namerava v celi državi razglasiti obsedno stanje. Berolin 31. oktobra. Rusija in Francija sta pritrdili angleško-nemški pogodbi glede Kitajske. London 31. oktobra Lord Salisbury je portfelj ministrstva zunanjih del odstopil drž. tajniku tega ministrstva. Darila. Upravništvu našega lista j e poslala: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Rajhen- burška Harambašica, je nabrala v gorci g. Ant. Koceja 6 K 24 vin. — Živela! Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni .,MolJ-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topüen učinek. Škatljica velja 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (11—10) Pri Ervinu Burdjeh-n, lekarju v SliofJI S.oUI se dobiva (321—76) ustna voda se novim *a amAis e f»111< c> saa katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frian. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po pošti kroni. Zahvala. Podpisani se tem potom najsrčneje zahvaljuje bratskim gasilcem z Bleda, Gorij, Begunj in Radovljice, kateri so nam pri zadnjem požaru tako hitro prihiteli na pomoč. Valentin .Tlužan načelnik gas. druStva na Boh. Beli. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 20. Dr. pr. 1039. V četrtek, dn6 I. novembra 1900. (Praznik Vseh Svetnikov.) Zvečer ob »/s*- «v«"i ljudska- predstava on znižanih eenah. Mlinar In njegova hči. Žaloigra v 5 dejanjih. Spisal E. Raupach, poslovenil Fr. Malavašič. Režiser g. Adolf Dobrovolnv. Klirajni« st odpre ob 7. uri. — ZsieUk oh '/«8. uri. — Konec po tO. nri. rri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peli, polka Leopold II. St. 27. Prihodnjo nedeljo, dne" 4. novembra t. 1, popolu-dne ob Vs3. uri popoludanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Drugikrat: „ Mlin ar in njegova hči Zvečer ob V»8. uri operna predstava. Zadnjikrat v sezoni Maillartova komična opera: n P u š č a v-nikov zvonček". Umrli so v Ljubljani: Dne 25. oktobra: Jakob Voljč, bogoslovec, 22 let, Zaloška cesta 5t. 11, jetika. Dne 26. oktobra: Ivan Hude, umir. sluga, 81 let, sv. Petra cesta St. 63, ostarelost. — Alojzij Jurkovic, umir. postni ekapedient, 53 let, Pred Škofijo 5t. 15, pokvarjenje jeter. Dne 27. oktobra: Adolf \Vatolo, delavčev sin, 2 mes., Streliške ulice St. 15, ostarelost. V hiralnici: Dne 27. oktobra: Ivan Mohorič, dninar, 78 let, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 25. oktobra: Matevž Kune, gostač, 65 let, Pljučnica. Dne 26. oktobra: Florijan Glavač, krojaški vajenec, 16 let, srčna hiba. Meteorologiôno poročilo. VJ«ua nad morjem 8064 a. Sndnji armöni tlak 786-0 mm. D Cas opa- Stanje è p S'S ja o baro- S, 8» Vetrovi Nebo IS zovanja metra § ñ TJ » * <* O v mm. f-> 3 * » 30 9. zvečer 738 0 123 sr. jzahod oblačno a 31 7. zjutraj 738 7 8*0 si. 8Vzhod oblačno a 2. popol. 7394 1 143 sr. zahod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 94°, normale: 7 6°. 3D"CL2a.ad@3c€i borza dne 31 oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah . . . 97 20 skupni državni dolg v srebra . . 9695 Avstrijska zlata renta ...... 11450 Avstrijska kronska renta 4% .... 98'10 Ogrska zlata renta 49;0....... 114-60 Ogrska kronska renta 4°...... 9015 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1683 - Kreditno delnica........ 652 50 London vista .... ..... 24065 nemški drž. bankovc sa 100 mark . 117 65 20 mark............ 2353 30 frankov.......... 1921 italijanski bankovci... ... 9070 C. kr. cekini..... . . 11 "38 Opozarjaj« se vsi gosp krčmarji in trgovci z vinom, kateri žele dobrega, naravnega, starega, kakor tudi novega Oskrbnik za graščinsko posestvo Branek pri Ljutomeru se išče. Plača 1000 K, prosto stanovanje in naturalia. Prednost imajo tisti, ki so zmožni slovenščine in italijanščine. — Ponudbe pošiljati je g. dru. IV o si n a. v Ljutomeru. (2230—1) z glasbo so poslednja novost v izdelovanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, omarica, natančno po podobi, je iz orehovega lesa, fino politirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki inumeteljno izrezlanim nastavkom, in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese Cena s prevoznim zabojem in franko depošiljatvijosamo 9 jcld. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol urj in cele ure bijočim, z zabojem in franko dopošiljatviio sani© Kiti. «.SO. Te nihalne ure niso samo zajamčeno na minuto idoče, nego so tudi vsled svoje zares krasne izdelave jako lep in eleganten pohištven komad. Razpošiljajo se le proti povzetju Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, torej ni nobene rizike. — Velik llustrovan eenlk o urah, verižicah In prstanih 1.1, d. brezplačno In franko. Josip Spiering, Dunaj. I. Bez., Postgasse Nr. 2 1977 6 a Izjava. Najuljudneje naznanjam svojim velečastitim odjemalcem, da plačila nase le tedaj pripoznavam, če se ista izvrše direktno v moji prodajalnici, in je sprejem redno potrjen. Izvan hiše ni nihče upravičen zame sprejemati denar, ali pod mojo proto-kolirano firmo delati kupčije, če se ne more izkazati z overovljenim pooblastilom. Proseč najuljudneje za dosedaj izkazano zaupanje in nadaljna čestita naročila se priporočam z velespoštovanjem —■- Bernarda nasl* (2215-3) Julij Klein. Dobra domača hrana se dobiva opoludne ali zvečer, ali oboje skupaj, proti primerni plači (2196—3) Poizve se pri J. Ravnihar-ju, Čevljarskemu mojstru, Židovske ulice št. 1. Kdor ima na prodaj deželnih pridelkov kakor: (1800—23) fi±ol, krompir i. t. d« naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini. Alojzij Grebene * v Trstu !$• ulica rW«»w-w*-*w*4.+~ š«.309 32, pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki. is- vina ^ r ceno kupiti, da dobe lahko istega mnogo v Samoboru; natančneje se izve pri gosp. Antonu Kogoju. Slovencu, užitnin-skem podvzetniku v Samoboru. (2249—1) i Ljudevit Borovnik puskar v Borovljah (Farlach) na Koroškem se _ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje s tare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preakuše-valnici in od mene preskušene. — Hturtro-(110) vani ceniki zastonj. (43) Dr. Friderika Lenglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—20) Dr. Friderika Lenglel-a BBlVZOE-MIi.0 Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnkdczy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Nove stelaže in pudel se prodado ceno. "** Kje? pove upravništvo „S!ov. Nar.tt. Absolvent praškega konservatorija želi poučevati na klavirju. Prijazne ponudbe poste restante .Konservatorist'. _ (2213—3) Iščo SO gostilna na račun v Ljubljani. Oglasila: „Poste restante štev. 25. Ljubljana". (2245) Šivilje aa ženske obleke se takoj sprejmejo. Radeckega cesta št. 1, I. nadstr. a Radi selitve se proda na prostovoljni dražbi razna hišna oprava ,,prl Virantii" (2241-1) dne 5. novembra 1.1. ob 9. uri dopoludne. Poštna in brzojavna upraviteljica z večletno prakso želi premenitl službo. Ponudbe pod šifro «,C1>. M^»^ naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda." 2217-3 Doma vkuhane, jako dobre brusnice (I"pelselbeeeeii) priporočata Kham & Murnik trgovina špecerijskega in delikatesnega blaga ter vinarna. (2225—2) Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo * MllfliU mrti lekarnarja Piccoli WW>. v Ljubljani lx*4Hrc dvornega založnika i^=s^ Nj. Svetosti papeža kot želotlee ltrepèujoèe in tek vzbu- Jajoee, dalje I kot prebav- I U^nje in te- lesno od- prle pospe- šujoče sredstvo posebno onim, ki trpe" na navadnem telesnem Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-13) ni Mladenič, 26 let star, posestnik 15—20 tisoč vrednega premoženja, išče prijavnega jna-nja s pridno gospico ali mlado vdovo brej otrok, ki bi imela 5—10 tisoč premoženja v svrho dosege dobička pri velikem podjetju jraven največjega mesta v Primorju. Dota se 3avaruje na prvem mestu. (2251) Oglasi, če le mogoče s slik°> naj se dopošljejo upravništvu „S^venskega /Zaroda" pod: .Jajnost zajamčena". vfov shjSjiv y¿tv F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Selenburffbve ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, mece, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nun uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 45 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann = urar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi atenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvaliteta po nizkih oanah. iToTroarti v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 46 Popravila se Izvršujejo najtočneje. \ Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 45 Su t.ienih ostankov vodno veliko v zalogi. Za jesensko in ZiMo sezono se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-XXX turnim blagom x x x 45 Hugo Ihl XXXV Ljubljani x x x v Spitalskib ulicah it. 4. Vzorci na zabtovanji poštnine prosto. 97 83 820685 7145 Jamčeno pristno, domačo slivovko in sadjevec priporoča tvrdka Kham & Murnik trgovina špecerijskega in delikatesnega blaga ter vinarna. (2226—2) Nikdar več v Življenju!! 355 važnih komadov za. samo 3 K 60 h. 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletn<> pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz d<>uble-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone\ 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H «0 li. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpoSiljalna tvrdka (.2248) 1^. Windisch Kpakoiv IVo« K/A« Za neugajajoče se vrne denar. Krasne novosti nagrobnih vencev »lavno; Kulmbažko krepkostno pivo pasterizovano v steklenicah se dobiva v prodajalni (2023—27) Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. Na Sv. Petra cesti št. 40 (v razkuhariji) (2224—2) se bode prodalo iz proste roke dne 2 novembra 1900 več pohištva in kuhinjske posode. Firm. 121 00. Edict. Einz. I. 30/2. paripox-oésa (2070—4) Karol Recknagel Mestni trg št, 24. Vom k. k. Kre:8gerichte Rudolfswert als Handelsgerichte wird bekannt gegeben, dass über Antrag der Frau Caroline Ravenegg, verwitwet gewesenen Priol, Privaten auf Schloss Smerek bei Weixelburg die zwischen ihr und Seifried Ravenegg, inhaber der im hiergerichtlichen Register für Einzelfirmen eingetragenen Firma „Krainer Handelsbienenstand, Baron Rothschütz zu Weixelburg in Krain" geschlossenen Ehepacten de dto Sittich am 19. September 190O bei der genannten Firma eingetragen worden sind. K. k. Kreisgericht Rudolfswert Abth. III. am 23./10. 1900. (Razglas. C. kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Rudolfovem naznanja, da se je po predlogu gospe Karoline Ravenegg, bivše vdove Priol, zasebnice na graščini Smerek pri ViSnji gori mej njo ter Zmagomirom Ravenegg - om, imeteljem tvrdke, vpisane v tusodnem registru za posamne tvrdke ..Kranjska trgovina s čebelami, baron Rothschütz, v Višnji gori na Kranjskem*' vpisala sklenjena ženitna pogodba de dto Zatičina dne 19. septembra 19U0 pri imenovani tvrdki. — C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem odd. III., dne 23. oktobra 1900) (2231) o. i CO N '^W< er % L Mikuscti, tovarna dežnikov Ljubljana, Mestni trj. Razgl Q V konkurzno masa Marije Sever iz Št. Jerneja spadajoč* špecerijska in manu-fakturna zalega blaga, katera se je povodom inventur« cenila na 2481 K 75 h, se vsled sklepa odbora upnikov povprek pocudboma pod naslednjimi pogoji odproda: Konkurzna masa ne prevzame ne za kakovost r.e ^a kolikost premičnin, ki jih je prodati, in tudi ne za v inventurnem zapisniku mogoče nahajajoče se nedostatke, nika-' ega poroštva. Inventurni zapisnik morejo ponudniki pri upravitelju konkurzne mase vpogledati. Odbor upnikov pridrži .si pravico, ponudbe pregledni in j'h sprejeti ali odbiti. Tisti ponudnik, katerega ponudba se bole sprejela, zavezan je, plačati v roke upravitelja kupnino v treh dneh, računši od dneva, ko se je obves*;!, da je upniški odbor njegovo ponudbo sprejel, ter prevzeti ukupljeno premičnino v nadafjitfh osmih dneh. Vsak ponudnik mora svoji ponudbi prikžiti 10% cenilne vrednosti kot vadij ter • stane s svojo ponudbo v zavezi do tedaj, ko se je upniški odbor odločil ali jo .sprejme ali ne. Dotične ponudbe naj se dopošljejo podpisanemu upravitelju mase najpozneje do vštetega 8. novembra t. I. — Štacunsko blago se more vpogledati dne 6. ali 7. novembra t. I., dopoiudne med 10. in 12. uro. \ V Kostanjevici, dne 24. oktobra 1900. Aleksander Hudovernik 2200—3; c. kr. notar kot upravitelj mase. c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetij škili strojev in per enospor a-brizgal ni c itd. R. A. Smekal Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošlljatve franko na vsak kolodvor. Z vele spoštovanjem (391—43) Podružnica R. A. SMEEAL v Zagrebu. Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev raznovmlne temne In Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip ^i-Imui« (1984—6) načelnik 0 Firm. 298. Einz. 1. 279/1. Bekanntmachung. Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte Laibach wurde bei der im Register für Einzelfirmen eingetragenen Firma: „Julius Moisés", trgovina z usnjem i obuvalom, s pripadki, s kožami in jezicami" auf Grund der Einantvortungsurkunde des k. k. Bezirksgerichtes Laibach vom 17. October 1900 G. Z. A. 406/00,12. und der Erklärung des Felix Mo8kovid, Kaufmannssohnes in Laibach, von 22. October 1WJ0. a) die Löschung des bisherigen, am 27. März 1900 verstorbenen Inhabers der Firma Julius Moisés; b) die Eintragung des neuen Inhabers der Firma Robert Moskovic, — Kaufmannes in Laibach, mit dem Beifügen, dass seitens desselben der Handel mit Knuppern (z jezicami; aufgegeben wird, und c) die Eintragung des Erlöschens der Procura des Robert Moisés nunmehr Moskovic vollzogen. K. k. Landes- ais Handelsgericht Laibach Abth. III., am 25. October 1900. (Razglas. Pri c. kr. dež. kot trg. sodišču v Ljubljani se je pri firmi „Julij Moisés"*, trgovina z usnjem i obuvalom, s pripadki, s kožami in jezicami", vpisani v registru za posemezne firme, na podlagi ugovorilne listine c. kr. okr. sodišča v Ljubljani z dne 17. oktobra 1900. o. štev. A. 406,00/12 in izjave Feliksa Moskoviča, trgovskega sina v Ljubljani, z dne 22. oktobra 1900 a) izbrisal dosedanji, dne 27. marca 1900 umrli lastnik Julij Moisés; b; vpisal novi imejitelj firme Robert Moskovic, trgovec v Ljubljani, z dostavkom da opusti trgovino z jezicami, in c) vpisalo prenehanje prokure Roberta Moises-a, sedaj Moskovic a. — C. kr. dež. kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. m., dne 25. oktobra 1900. (2243) Naznanilo. Vsak kašelj | *g%* Vsako hripavost | -"L"*,,1,"*" uničevalec katara. Te izborne karamele za kašelj se dobivajo zavoj po 50 vin. v IJublJanl v Irkarnsli M. Levstek. in l\ pl. Trnkorzj. (1930—3) Štev. 34313 (2184-3) Ustanove. Dne «. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem cesar Fran Josipove ju-bilejske ustanove namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivaio redne podpore iz ubožnega zaklada. Teh ustanov je dvanajst in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K, in je prošnje za 1; ih podelitev vložiti flo SO. 110% eni-bra letos pri magistiatnem vložnera zapisniku. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 18. oktobra 1900. Sukneni 0^ ostanki kakor tudi blaga od kosa se prodaja po cenah brez primere pri (2209-2> M. Mihlauc-u Spitalske nlice št. §. Vožnji soú, &rsa^23.e z@lozj23.io© od 1. oktobra 1900. Xj3Tj."bljaxa.a. — Trbiž. 717 1151 4O6 720 1164 409 726 1163 414 733 1206 422 743 1216 433 768 122á 445 811 12*i 467 815 12« 5OI 827 123- 513 832 loi 5" 8*5 11* 530 867 126 540 90S 185 550 917 I** 569 928 156 6¿¿ 9** 2is 627 1006 235 6*» 7ÓT 1018 2*7 1032 715 1205 12U8 1209 1217 1227 123t 12&3 1257 lío lH l~ 134 144 l" 2Ö5 221 2" 2™ 377 Ljubljane (juž. kol.) Ljubljana (drž. kol.) Vižmarje....... Medvode....... Škofja Loka..... Krani......... Sv. Jošt (postajal.; . Podnart-Kropa . . . Otoče (postajal.). . . Radovljica (postajal.) Lesce-Bled...... Žerovnica ...... Javora i k....... Jesenice....... Dovje......... Kranjska Gora . . . Radeče-Bela Peč . . | Trbiž.........is 515 512 509 5Ö3 453 4" 4" 4~ 412 403 3" 3~ 3~ 328 328 304 •Ju 2" 2~ 1116 438 1113 485 llH 4M 1104. 423 1065 4ia , 10*3 369 1031 3*6 10" 338 ¡ 1016 328 I 1010 321 959 310 95» 30* 94O 2*5 I 933 237 9« 231 910 218 862 163 8*» 1*1 825 123 g6I 8*3 8*1 836 827 8/J 8" 752 7" 7» 724 71s 6*2 6~ 6~ 627 6™ 563 trn t ,jn ja.-na. — Straža. — Toplice. 664 105 70S 11« 7I6 127 793 184 738 149 7*6 157 764 205 807 218 818 229 832 243 8*1 252 8*« 267 869 3IO 907 3I8 921 332 927 338 9*0 361 1000 41I 101* 425 1032 443 666 7Ó6 7~ 7™ 761 804 QÍ6 829 838 8*3 856 9Ö* 9Í8 924 937 957 IZ I Ljubljane (juž. žel.) v 821 232 Ljubljane (dol. žel.) i 811 222 Lavrica....... 1 759 210 • 753 20« P 1 739 160 iz 729 1*0 V 717 128 Žalna (postajal.) . . 704 115 > 654 105 640 l2ßi Št. Vid pri Zatičini(p.) 630 12*1 Radohova Vas .... 625 1236 Št. Lorencn. K. p. . . 612 1223 Velika Loka..... 606 1216 5*3 1204 1 1 5Ü 532 1165 1 li*3 iz V 5Ü 1122 H00 Straža-Toplice .... iz 10** 8*8 838 826 8JÖ 8Ó6 757 7*7 734 724 7T0 70U 665 «n 635 623 6Í4 6Ö2 B~ 511 43s Grosuplje — 3SZcčo"vje. 768 209 812 223 822 233 836 247 8*8 269 907 318 923 334 9*8 3&» 956 406 1 801 8~ 825 839 851 9ÍÓ 926 951 958 Grosuplja...... v Predole (postajal.) . Čušpark ....... Dobre Polje..... Velike Lašiče .... Ortenek....... Ribnica........ Srednja Vas..... Kočevje....... iz 723 709 70J 64» 638 622 60* 538 134 1J0 118 100 12*9 1233 1215 11*9 11*2 782 7Í8 7JT 6&8 6*7 6~ 613 5*7 5*0 Xjj-u."blja.na, — Kamnilc. 728 206 7*i 218 744 221 805 242 813 260 823 300 828 306 843 31» 650 704 7S7 728 737 748 758 807 iz Ljubljane (drž. kol.) v Tavčarjevdvor(post.) a Črnuče (postajal.) . Trzin......... Domžale....... Jarše-MengiS .... > r Homec (postajal.). . t Kamnik.......iz 649 68« 632 612 605 562 5*3 530 1106 1063 10*» 1029 1022 1012 100« 968 610 567 563 588 52« Öl» 508 4&5 Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. are 59 minut zjutraj (6°o do 569) označen je s tem, da so podčrtane itevilke minut. 1A . Priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko in bogato zalogo različne zlatnine in srebrnine, posebno priporočam prave fine švicarske žepne ure, srebrne, zlate in nikel-naste po jako nizkih cenah. ffžST Za vsako uro jamčim jedno leto. ^ Poleg tega priporočam fine zanesljive šivalne stroje iz najboljših in izkušenih tovarn s 51etnim jamstvom FRANC OUOE^IV, urar v PrflmAlAn Najboljši in najglasnejši iznajden vJlal IIUI Ol I- glasbeni aparat, kateri svira popolnoma čisto in razločno osobito glasovir, petje in godbo. Izvrstna zabava za vsacega, priporočljivi so automatični posebno za gostilničarje in kavarnarje. (123—84) C ena 455» gld.; automatlčiiega 120 gltl. ^ Interesenti se lahko prepričajo in ogledajo automat v moji prodajalnici. # Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža. Zanesljivo pristna črna in bela vina C. Zalaznik iz istrskih in dalmatinskih vinogradov priporoča v Pulju (Pola). Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziterj za vse zavarovalne stroke »sprejme »roti vit*oUi proviziji, sšasoma tudi h stalno plut* o tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „nk.vlziter upravništvu „Slov. Naroda". (1B31-27) Fave di morti! Strmo za Vseh svetili flau Haches-paštete se dobivajo vedno iteže (2235-2) v R. Kirbisch-a slaščičarni Kongresni trg, v Ljubljani. L LnseF okliz za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. Itd. ===== Glavna zaloga; L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meldling. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranja: K. Savnik. (485—27) Naznanilo, Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da zopet prevzamem vent S»s*«na 1. na novo urejeno gostiln 77 tramar na Starem trgu v Miličevi hiši št. 19. Postregel bodem s pristnim belim in ruderint vinom, kakor tudi s finim frnim istrijancem in s Steinfeldskini niarrnlm pivom —|« ter z izbomo kuhinjo. -*jk 0žgr Vsak petek ukusno pripravljene sveže morske "~ff ribe različnih vrst. ~3£tf -Hi Za točno in ceno postrežbo in za pristnost jamčim ter se za mnogobrojen obisk uljudno priporočam udani (2242—1) Ivan Tosti, gostilničar. mU e s1 a • & • «A* - * » l pozor! i } i 1 n lililí Wi za aveloke i^poetne obleke Basilce CO — c c >o _o -= O O g > Najmodernejše t>i*efe kva,ao«eaiboliže SU&I^EPIEGA BLAOA za moške obleke (1888-14) ^tSÄ» ZIMSKE SUKNJE Črno in modro tkano blago (Kammgarne), ševiot od K 3.— naprej. Bm- "Vzorci s.":::::- prosti. ~M Cd.d.elelr za sulsno firme KASTNER & OHLER, GRADEC Špitalske ulice št. 7,1. nadstr. © Ordinacija od 9. uro do 6. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. Zobozdravnik Med. Dr. Rado Frlan & j» «> e 1J allst za zlate p 1 «• mam t» e naznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil električno pripravo za vlivanje porcelanastih plomb, katere se delajo popolnoma jednafce zobem, tako, da jih ni možno izpoznati. V njegovem atelijeju se izdelujejo posamični zobje vsake vrste, zlate krone in spone, zoboija iz zlata, kavčuka, aluminija, celuloida in cina. (1765—9) Opomba: Zlate in porcelanaste plombe, kakor tudi vse operacije v ustih izdeluje zobozdravnik dr. K. Frlan sam, ne pa znabiti kak tehnik. 0000000000000000000000000000 Za uspešno nalaganje kapitala se priporočajo od Mrnli ¡nenie i izdani: 4°|0 zastavni listi, izplačljivi a 200 K (obrestovanje, od dnevnega kursa računjeno, 4S/10%, izžrebni dobiček okolu 7Vs°/o)i 4°|0 komunalne obligacije, izplačljive a 210 K (obrestovanje, od dnevnega kursa računjeno, 43/i0%i izžrebni dobiček okolu 12%), 4V|0premirane komunalne obligacije, izpljačljive a 220 K (obrestovanje od dnevnega kursa računjeno, 43/8%, izžrebni dobiček okolu 8%)i 41|2°|0 zastavni listi, izpljačljivi a 200 K (obrestovanje, od dnevnega kursa računjeno, 46/10%, izžrebni dobiček okolu 2%). 41|a°|o nepremir. komunalne obligacije, izplačljive a 200 K (obrestovanje, od dnevnega kursa računjeno, 46/i0°/oi izžrebni dobiček okolu 2%). Dobivajo se vedno po vsakdanjem dnevnem kursu pri (2237) J. C. Mayer-ju banka in menjalnica v Ljubljani. Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 45 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad- slikarje. Zaloga #*■ vsakovrstnih čopičev za pleskarje, slikanje in zidarje, etedilnegra mazila za hrastove pode, karbollneja itd. Posebno priporočava si. občinstru najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanja sobnih tal pod imenom „Rapldol'. priporočava se tudi si. občinstvu za vse v na-jt&o stroko spadajoče delo v mestu in na deželi *°t priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Mehanik Ivan Süerl stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno.___45 Vnanja naročila se točno izvr&e*. *W P j^H prodaja 45 I s Alojzij Peraches Pred škofijo, poleg mestne hiše. erilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in . dečke, 45 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obisk* po msrl se po najnovejBih uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovjjajo. J. S. Benedikt Ljubljana, Stari trg priporoča nagrobne vence trakove k vencem z ali brez napisov 45 po najnižji ceni- 73303 ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špltalsk« ulice Ä*. 2* ITakup ln prodajat vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejših pogojih. (1877—41) Fosojlla. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Prcrnese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih, vlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na Girokonto s 4% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskcm.pt zaaenjlc najknlantneje. Ecrzna naročila. Vdano podpisani gostje dovoljujejo si svojim p. n. kavamarjem uljudno naznanjati, da so z ozirom na sedaj obče-obvezno vpeljano kronsko veljavo primorani valuto napoj nin — novim jednotnim vrednotam primemo — urediti tako, da se osobito splošno zniža: vsakdanja napo j nina od 2 kr. a. v. na 2 helerja, običajna novoletna nagrada pa od 1 gld. a. v. na 1 krono, ter prosijo vzlic temu za prijaznost in ljubav, da bi bili — ne glede na to — pro farma jim itak zagotovljene točne postrežbe za naprej v resnici tudi dejansko deležni v polni meri. (2244) Gostje kavarn: „Slon", „Casino", „Karodna", »Evropa" m „Valvazor". _ ^ H* ^ ^ ^ ^ ^ *^ *^ 'Je* *i* *** •fe. «jf Otvoritev gostilne Nekdanja dobro obiskovana stara «j««*aifli Krojaške ulice 6. pri ..Črnem kosu" Krojaške ulice 6 se otlpre z današnjim sinem. Točila se bodo najboljša vina iz Zajreve kleti in puntlgamsko salonsko pivo PEy Za «&«»!»a-c» 5» «l& s» a-*?- j*. Sla o boele skcbelo. ~3SJJ J. Mrak. "Ni (2210—2) Z odličnim spoštovanjem V Ljubjani, dne 27. oktobra 1900. iS'-.-.: fW^.;ms > cf» «4» Jfm m» Opr. št. 21,00. (2205- 3) Čez premoženje pod firmo 99C. I»cttaneru, trgovina z drogami, materijalijami in mešanim blagom registrovanega trgovca Frana Pettauerja v Ljubljani se je dne 24. oktobra odprl (trgovski) konkurs. Konkursni komisar: c. kr. tlcželnl sodni svetnik, g. Harol Wcn-ger v I^jiibljani. Začasni oskrbnik mase: g. dr. Josip Husar. odvetnik, v Ljubljani. Volilni narok tlne 6. novembra 1900 ob 9. uri pri tukajšnjem sodišču, soba št. 15. (pri konkursnem komisarju). Oglasilni rok: do 20. decembra 1900. Likvidačni in poravnavni rok tlne £8. dceembra 19 O O ob 9. uri dopo-ludne pri tukajšnjem sodišču (pri konkursnem komisarju). C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.. dne 24. oktobra 1900. i&zeliava pzav toplo vsem nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa vele-opostovanemw ženstvu, liatcco zahteva o talio od točnostjo po voelx prodajalni cali ixajine testenine. >po>t c v am cm Žnider$ic $ LJaleneie. eilige, e&iotzica, v obtovz-n 1900. (880—27) K sezoni K sezoni ££ O c > e a priporočam svojo bogato zalogo pušk. najnovejših sistemov In najnovejše vrste, revolverjev itd.., vseh pripadajočih rekvizitov in nmnicije, posebno pa opozarjam na trocevne puške ~3ME katere izdelujem t t svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolj e. Ker se peča m samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pc n. občinstvu za mnogo-brojna naročila, te. e izvršujem tudi v svojo Btroko spadajoče naroebe In poprave točno, solidno in najcene; e. Z velespoStovanjem (1662-12) Fran SievČik- puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Graščina v Brežicah ima še večjo množino prav dobrega vina iz Sromeljskih goric po ugodni ceni na prodaj. (2214-2) Za pristnost vina se jamči. Odda se v večji in manjši množini. Velika vojaško-invalidska I pre().()()() kron, v gotovem denarju 20°/0 manj. (2051—12) Invalidske srečke a 1 krono priporoča t «JT. C?. MAVER v Mjjnnljanl. Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične v soboto, dne 3. listopada t. I. v Prešernovih ulicah št. 1, v Friš-ovi palači velika prodaja blaga in sicer pride na prodaj: velika partija sukna* med tem angleško in brnsko sukno in blago za havelokv velika partija raznega volnenega blaga za dame in barvanega bar-henta meter od 15 kr. naprej; velika partija Smyrna preprog (tepiliov) vsake velikosti, kakor preproge za pred postelje in za na stene. Preproge 2 metra Široke in 3 metre dolge po 5 gld. 90 kr.; velika partija svilnatega blaga, med tem najnovej§i vzorci Taft svile meter po 95 kr.; velika partija motlerccv, približno 500 komadov iz neke konkurzne mase od 30 kr. višje. (2250—1) PST Vrhu lega še nekaj izvanredno ceniti partij raznega blaga. T^o Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah prodajalo, je upati, da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugodno priliko uporabiti, pravočasno z nakupom preskrbi. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ -m ■* M ■m -m -m M *1 ■m -•1 ■•J ■m -m -m m Udano podpisani kavarnarji dovoljujejo si svojim p. n. gostom uljudno naznanjati, da so, z ozirom na, posebno v zadnjih dveh letih neobično naraščajoče režijske stroške, kakor tudi vsled draginje za vporabo potrebnega blaga primorani ceno od 1. novembra t 1. dalje I skudelice moka .... od 10 na 13 kr., I „ ali čase kave „ 12 „ 13 „ kakor tudi I čaše holandskega čaja „ 12 „ 14 „ povišati, ter prosijo nadaljnega cenjenega zaupanja z zagotovilom točne postrežbe. Antona Gnesde vdova, »Kavarna pri Slonu". Herman Oswald. »Kavarna Casino". Fran Krapež, »Narodna kavarna". Anton Krapš, »Kavarna Evropa". Andrej Stuppan, (2222-3) »Kavarna Valvazor". ;c- w ß C c w p C ß ß ß ß ß * ß ß ß ß ß ß 'ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß W w c ß ß ß ß w UdajaUlj odgcv^Ksi oxadnik: Jotip Nolli. T«astnin* in tiak .Narodna Tiakarna".