Leto Vil ¥ Celju, dne 26. septembra 1912. St. 39. Uhaja vsak Setrtefc; »ko ie ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse "poS I jat ve (dopisi, reklamacije, ?prašsnja Itd.) je pošiljati n« naslov: rrK«p<&dnl Ust" « S5»ljn. — Reklamacije bo r-: • iijite »Mtc. — f ndotftr« Dolgo polje štev. 1. -Narodni Li»t" stane za celo leto 4 K, ta pol iets S K, is četrt leta 1 K. Za Ameriko iu druge dežele na leto 5 K 60 vin. Narofnina ie plačuje vnaprej. — ^»»aiBeseRai številke sSnre ?0 »in. Oglasi ae :ač«naJo po 16 »iuarjev l-q» petit vrsta. — Pri večkratnih objavah issten popust po dogovoru. Pmtoj bine zr oglage je plačevati po pošti na nailov: „?-'»rodni List" » Celjn Še doneski. Gospod urednik! Dovolite tudi meni par besed k vprašanjem, ki so se deloma že razmotrivala v Vašem listu. Veselo je videti zanimanje za letošnji strankini glavni zbor, katero se zrcali iz lepega števila objavljenih člankov. Veselo je tudi, da se je razpravljalo stvarno in premišljeno o važnih vprašanjih. K vprašanju strankine organizacije! Spominjam se veselih časov I. 1906 in 1907, ko je zavalevilo po naši slovenski štajerski no\o, živahne politično gibanje. Osnovali so se skoro povsod okrajni In krajevni strankini odbori, ki' bi naj bili temelj strankini organizaciji. V vednih volilnih bojih so te organizacije, namesto da bi se bile vživele, postajale vedno brezpomembnejše, vedno neplodnejše. Zakaj? Ker niso imele skoro nikjer na vodilnem mestu mož, ki bi se bili zavedali svoje naloge, ki bi bili to, kar so navdušeno deklamirali o naprednosti in o delu v raznih pivskih družbah, presadili v '!ivlj> nje. Lotila se jih je neutemeljena, neupravičena bojazljivost, in to celo ljudi, ki so skozinskoz neodvisni in materijelno na nikogar vezani. Da je postal ob teh vzgledih marsikdo v ljudski masi malodušen, je po vsem tem pač naravno. Nadaljna slaba stran te organizacijske oblike je bila, da so ti okrajni odbori bili proste organizacije; vsi shodi, ki so jih sklicali ti odbori za ljudstvo, go bili javni in torej izpostavljeni klerikalnim navalom, ki so jih lahko razbijali. Zato je tem nujnejše priporočati društvenu obliko strankine organizacije, politična društva Ali se naj ta ustanovijo po sodnih okrajih ali po volilnih okrajih ali za manjša okrožja, o tem ne gre postavljati enotnega načela, zakaj povsod se mora tozadevni sklep ravnati po krajevnih razmerah, in posebej po tem, koliko je v posameznih krajih in okrajih dobiti ljudi, ki so zmožni in imajo voljo taka društva voditi. Reči kar vnaprej, da v vsakem sodnem okraju mora biti 1 oliko ljudi na razpolago, se mi ne zdi vočigled našim razmeram ravno popolnoma utemeljeno. So namreč ljudje, ki so zmožni, pa so preleni, da bi kaj delali; so zopet taki, ki imajo najboljšo voljo delati, pa nimajo primerne zmožnosti in marsikaterokrat v najboljši veri stvar zavozijo. V tem oziru treba povsod dobro premisliti, koga se da v društvih na vodilna mesta. Da je pa oblika političnih društev za strankino organizacijo najprimernejša, je brez dvoma, in se mora s polnim parom delati na to, da taka društva preprežejo celo Spodnje Štajersko, kjer ima naprednjaštvo količkaj zaslombe. Vendar pa se mi zdi že vnaprej, da bo tudi ta organizacijska oblika zaspala, dokler ne bo stranka imela človeka, ki se bo posvetil izključno temu delu. 2e eden Vaših člankarjev je povdarjal potrebo strankinega' tajnika, ki bi celo delovanje stranke spravil v jasno začrtan tir doslednosti in smotre-nosti. Moje trdno prepričanje je, da vkljub velikim žrtvam štajerski naprednjaki še vendar prenesemo tudi to žrtev, da imamo za svojo politično organizacijo stalnega strankinega tajnika, ki bi poleg tega imel še opravljati uredništvo strankinega ljudskega glasila, povdarjam, edino uredništvo in nič drugega. Tak tajnik bi pri tem lahko uredil sistematično nabiranje narodnega sklada po celi deželi, in glavo stavim, da se da nabrati tega vsak mesec toliko, da bi bilo dovolj za vzdrževanje tajništva, za strankino organizacijsko delo in še za volitve bi se nekaj daio vedno na stran. Strankini tajnik bi na drugi strani imel v evidenci celo strankino organizacijo in nje izpopolnjevanje, pa tudi volitve v občinske, okrajne zastope itd., in bi pri taki evidenci lahko stranka vsakokrat pravočasno posegla v boj za to ah ono občino. V evidenci bi moral imeti strankini tajnik naravno tudi razne druge korporacije (bolniške blagajne itd.), osobito one, ki so za nas z narodnega stališča važne. Povdarjam še enkrat, da smatram ustanovitev stalnega strankinega tajništva za nujno strankino potrebo; čim prej prodre j to spoznanje v vodilne strankine kroge, tem bolje za stranko. Druga naša rana je podcenjevanje podrobnega dela. Zdi se mi, da se je vse preveč gledalo na pomp, na velike, sijajne shode, vse premalo pa na delo po naših društvih in drugih izobraževalnih organizacijah. Spominjam se, da sem pred časom govoril z enim izmed voditeljev narodne stranke, ki mi je dejal: če ni na shodu 200—300 ljudi, potem jaz sploh ne grem govorit. Napačno! Taki ljudje ne pomislijo, da so veliki politični shodi skoro vsi le enodnevnega pomena, katerih utis se kmalu raz-gubi; trajnega pomena je pa smotreno delo v društvih, katerega bi se naj udeleževali tudi voditelji stranke. Le poglejte Korošce, Hohnjece, Verstov-šeke in druge: vsak najzakotnejši shodič kakega »katoliškega izobraževalnega društva« jim je dober, da gredo tja govorit. Pametnega ne povedo nič, a ljudstvo vidi, da pridejo medenj — in glejte, pri volitvah oni zmagujejo. Ne le, da nobenemu ne pade voditeljska krona z glave, nasprotno, pri raznih volitvah jim da ljudstvo vedno znova krono ns glavo. »Zveza narodnih društev« bi se naj po mojem mnenju čisto nič ne ženirala, za razne društvene prireditve vabiti kot govornike tudi vodilne politične osebe. Zakaj bi ti morali govoriti vedno samo o politiki? Naj pokažejo ljudstvu, da razumejo In znajo povedati tudi kaj drugo, in ne samo »hujska-rijo«, kakor ljudstvo danes že splošno imenuje politične govore te in one stranke. In prav nič bi ne smelo biti takega govornika sram, če pride enkrat v kraj, kjer stranka še ni razširjena, pa bo imel na shodu samo deset ali dvajset ljudi. »Ne s silo, ampak z vednim padanjem izdolbejo kaplje tudi kamen«, pravi pregovor. Tako je tudi s strankinim delom. Kaj mislite, da so delavci socijalni demokraciji kar leteli v naročje, če je v tem ali onem kraju na novo nastopila? Nasprotno, strankini vodilni krogi so tako dolgo s shodom za shodom in s poučnim delom tolkli ob vsako »trdnjavo«, da je ko-nečno padla. Odtod velikanski uspehi socijalne demokracije osobito v Nemčiji, pa tudi pri nas v Avstriji. Tudi mladini, naraščaju, bodočnosti stranke in naroda posvečamo premalo pozornosti. Pred leti z navdušenjem ustanovljena »Zveza slovenske napredne mladine« je mirno v Gospodu zaspala. Škoda je lepe misli, bila je vredna večjih usoehov. Baš ta vzgled nam kaže nujno potrebo strankinega tajništva, zakai strankin tajnik na svojem mestu bi bil tudi tej organizaciji lahko dobra opora. Klerikalci pritegujejo mladino v mladeniške in dekliške družbe, v orlovske organizacije, v Marijine družbe itd. Nasproti temu imajo naprednjaki samo sokolstvo, a to večinoma le po trgih in mestih, mladina po deželi je pa skoro izključno prepuščena klerikalcem na milost in nemilost. Nekoliko nadomestila bi naj dale napredni mladini vsaj naše narodne izobraževalne organizacije (bralna društva itd.), ki naj na široko odpro vrata delaželjni mladini in ji dajo tudi soodločilno moč v odborih. Ena važnih strankinih zadev je briga in skrb za občinske volitve. Jasno je, da se mora v krajih, i kjer je za občino narodna nevarnost, storiti vse, da ostane občina v narodnih rokah. Kjer pa te nevarnosti ni, pa se morajo strankini somišljeniki povsod resno pobrigati, da dobijo občine v roke. Vendar si drznem tu jzreči načelno mnenje, kt morda enemu ali drugemu ne bo prijalo, pa se je izkazalo že doslej kot čisto pravilno: v občinah, katere so skozinskoz napredne, se naj da klerikalcem povsod tudi priliko kontrole s tem, da se par najuglednejših in najrazumn«jših klerikalnih mož tudi z napredne strani voli v odbor. Opozicija nikjer ni škodljiva, nasprotno upliva povsod le blagodejno. Naj se da klerikalcem tudi v naprednih občinan njihovi moči primerno zastopstvo, vendar pa naravno le toliko, da ne morejo ovirati rednega poslovanja občinskih odborov. Pokažimo naprednjaki, da nam je brutalnost in nasilnost tuja, tako bo tudi ljudstvo spoznalo, komu je za njegov blagor in komu ne. Prihodnjič pa mi bodete dovolili, gospod urednik, še par besed o skupnem delu s klerikalci in pa o deželnem zboru. GLAVNI ZBOR NARODNE STRANKE v nedeljo 6. okt. ob 10. uri dop. v veliki dvorani Narodnega Doma. Dnevni red: 1. poročilo o splošnem političnem položaju in o delovanju stranke; poročilo o splošnem gospodarskem položaju; o organizaciji stranke in o časopisju; 2. volitev v izvrševalni in glavni odbor narodne stranke; 3. poročilo o deželnem zboru; 4. razni predlogi. Somišljeniki, dne 6. okt. na mnogobrojno svidenje v Celju! NARODNI TABOR. Velika narodna slavnost v celjskem Narodnem domu dne 6. okt. ti. ob 4. uri pop. bo res pravi ljudski tabor. Ze danes je sigurno, da bo udeležba velika. Vendar opominjamo še enkrat vse somišljenike blizu in daleč, da je častna dolžnost vsakega priti ta dan v Celje. Igrala bo pri koncertnem in zabavnem delu vojaška godba iz Zagreba, dalje pa žalsko-celjski orkester. Glede srečolova omenimo danes, da bo eden izmed dobitkov lep živi prašič. Vinska trgatev bo vkljub slabi letini prav bogata. Nekaj posebnega bo vinska tekma. Za smeh bo preskrbljeno z mnogimi šaljivimi prizori, mlade in stare plesaželjne noge pa seveda tudi s plesom. Povdar-jamo, da bo imela veselica skozinskoz priprosti ljudski značaj. . - h političnega sVeta. Delegacije so začele na Dunaja zborovati; ogrska se je sešla 23. t. m. Bilo je nekaj burnih prizorov, ker so prišli v zbornico tudi protivla-dinovci in so protestirali proti veljavnosti delegacij. Pričakovalo se je kravalov, vendar do tega ni prišlo. Dne 24. t. m. je cesar sprejel obe delegaciji in je v presto nem govoru povdaril, da vojn i uprava letos ne bo stavila prevelikih zahtov. Splošno je presenetilo, da se ni dotaknil dogodkov in položaja na Balkanu. Dne 24. t. m. je v ogrski delegaciji govoril minister zunanjih zadet grof Berchtold. Povdarjal je resnost položaja na Balkanu, svaril je balkanske države pred igro z ognjem in dal spoznati, da bodo velesile skusile v kali zadušiti vsako bojno gibanje proti Turčiji. V Londonu je umrl poslanik namške države barou Marschall, ki je bil šele pred kratkim Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, cbue sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po POP5" od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega. I" i * Prhcniilrii^a \T PaIiii obrestuje hranilne vloge počenši s Jm g) 1 USUplllllCd V it prvim septembrom 1912 od dne CA O . _. . _ wlc$pe do dne vzdiga pss JBL v lastni hiši HMHODHB DM : HentiTt davek plačuje sama. 514 20-7 i jrmumvr.rir rr,"irn—ii*i'iYinrri'TiTn"mi*'Vi-----»t-tt"*«*"*' —■••-*' *" J— prestavljen iz Carigrada na Angleško. Marschall je bil najboljši nemški diplomat. Star je bil 70 let. Na Ogrskem pride menda v kratkem času do spremembe v političnem gospodarstvu. Odstopila bodeta ministerski predsednik Lukacs in predsednik zbornice grof Tisza. Nekateri krogi so mnenja, da se b, potem doseglo premirje med vladno večino in Košut-Justovci. Spopolnjeno minlsterstvo Cesar je imenoval na mesto odstopi všega trgovskega ministra dr. ROsslerja dozdajnega guvernerja oštno hranilnice d r. Scho.sterja pt: Bonriot; namesto umrlega poljedelskega ministra dr. Brata pa senatnega predsednika pri upravnem sodišču dr. Zen-kerja. Prvi je Nemec, drugi Čeh. Pogajanja med Italijo ln Turčijo še niso vedla do nobenih uspehov. Nasprotno, vsled nekih zahtev Italije je skleui! turški mifiisterski svet, da hoče Turčija vojsko nadaljevati. Pričeti se morajo torej pogajanja na novi podlagi. Ifkilš. Slovenskemu jeziku ravnoprnvnost! Ces. kralj, okrajno glavarstvo v Celju je do poslalo občinam za zglaševa«;j" čruovojnikov d»e 7 vinotoka, kakor je prav, dvojezične tiskovine, samo tiskovine ,.Imenik", ki se rabi za zapisovanje onib čruovojnikov, ki se -/.glasijo za u*>.3}io*obne, je doposlalo samo v nemščini z naslovom ..No-minalkonsignaiion". Občina Kokarje jo to tiskovino vrnila z naznanilom da jo ue more rabiti, ker je v jezikovnem oziru protizakonita, paj se ji torej dopošlje v smislu zakona tudi v •• oven-skern jeziku. Ker je oblast občini doslej e vsako podobno zahtevo pravično rešila, ni dvoma, da ji bo tudi sedaj ustregla. Slovenske občine-, pomerit'! smeti izpred svojega praga, potem bo potfal naš dom ličen slovenski dom! ZADNJO ŠTEVILKO »NARODNEGA LISTA« so naši cenj. bralci dobili žal šele ta teden. V tiskarni je stal motor 5 dni in ž njim seveda tudi tiskarski stroji. Zakasnitve ni krivo niti naše uredništvo niti upravništvo, ampak tiskarniško podjetje. Pred strankinim glavnim zborom. Zvest somišljenik nam piše: Čudim se, da v tako resnih dopisih ene — morda poglavitne — hibe v narodnem delu nihče ne ožigosa, dasi jo mora vsakdo poznati in čutiti. Trajne zveze ni med narodno naprednim občinstvom in ljudsko maso; nasprotujta si oba sloja, ker se ne poznata, in to je, čemur mora biti kcnec. Največ se pričakuje od par »shodov« vse uspehe, a to je krivo. Shodi so dobri in potrebni za pristaše, so omahljivcem v vzpodbujo; za nepoučene so brez pomena, ker trenuten utis, ki se ga doseže, izgine kakor hitro se veter obrne. Nam treba prepričanih ljudij; da se prepričanje ne rodi hipno, ampak šele potom večkratnega resnega razmišljanja, to ve pač vsak naprednjak. Pojdimo med ljudstvo, govorimo s kmetom, kjerkoli ga srečamo, govorimo o vsem, kar njega zanima, — to je danes že mnogo! — pokažimo, da imamo srce zanj in njegove težave, svetujmo, pomagajmo mu v sili, tolažimo ga v nesreči in bodimo vsikdar ž njim prijazni kakor pravi prijatelji. Kako nekteri ljudje -celo med zdravniki — s kmetom osorno in prezirljivo ravnajo, je včasi ostudno! Zaupanje je podlaga prijateljstvu; in kako nam naj ljudstvo zaupa, doklei vidi v nas le trote, ki jih redi s svojimi žulji, doklei nas sovraži, ker nas ne pozna? Opustimo pritožbe: ljudstvo učitelja ne mara itd; dajmo mu rajše priliko, da nas spozna. Iščimo jo, in o vsaki priliki do-kažimo s prijazno besedo svoje prijateljstvo: sno-znanje bo rodilo zaupanje, in ko nas bo na tej pou-lagi ljudstvo ločilo od svojih pravih sovražnikov, ki ga le izžemajo in se redijo od njegove nerazsodnosti, potem smo v narodnem in naprednem oziru dosegli več nego z najlepšimi shodi, ki so v mnogih krajih žal samo oaza sredi narodnega brezdelja. Pozabimo vsaj tupatam puste karte, zapustimo za-duhle sobe; več in pogosto občujmo s kmetom, dajmo mu iskreno prijateljsko srce in mnogo pritožb o neuspešnih žrtvah bo izginilo! V Ljubljani se ustanovi, kakor se čuje iz krogov generalnega štaba, korno poveljstvo. Narodno-socijalna zveza, strogo nepolitična, izključno slovenska delavska stanovska organizacija, se osnuje 6. okt. ti. v Ljubljani. Strah za poslanstvo menda navdaja dr. Karla Verstovška, ker je začel na shodih že strašiti ljudstvo s protiverskimi boji v Avstriji. Ali pa hoče s tem strašilom zakriti svojo protinarodno gonjo proti zavedni slovenski občini Kokarje pri zagrizeno nemškem dež. odboru? Novo poštno in brzojavno ravnateljstvo se u-stanovi v Celovcu. Cesar je to s sklepom z dne 31. avg. ti. dovolil. Delovati bo začelo menda s 1. okt. 1913. Petdesetletnica smrti škofa Ant. Mart. Slomška je bila 24. tm. Klerikalno časopisje slavi poleg drugega — čisto upravičeno! — tudi njegov čin, da je osnoval za slovenski Štajer posebno škofijo. A kako klerikalci v dejanjih posnemajo Slomškovo narodno delo? S tem, da še danes, po 50 letih izza Slomškove smrti, izdajajo šematizem lavantinske škofije v nemškem jeziku. Da, da: besede in dejanja! Imenovanje. Gospod Milan Vršič iz Ljutomera, ki je dovršil učiteljsko akademijo na dunajskem pedagogiju, je imenovan za strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem. Štajerski deželni šolski svet je imenoval zač. učiteljico Marico Rojnik na Gorici za definitivno ravnotam; enako začasnega učitelja Iv. Koržeta v Slov. Gradcu za defirtitivnega v Braslovče; de-finitivnega učitelja Rih. Pestevška v Laškem trgu za Vransko: zač. uč. Leva Dobnika v Slivnici za definitivnega ravnotam; zač. okrajnega pomožnega učitelja za brežiški okraj Janeza Ličarja za definitivnega v isti lastnosti. Šolski vodja v Rakovcu Martin Repič je imenovan za šolskega vodjo v Št. Joštu na Kozjaku; v Št. Ožbold od Dravi je imenovana za učiteljico Marija Wokau. Premeščena sta: Nadučitelj Val. Pulko iz Dobja v Kokarje, in Rad. Knaflič iz Kokarja v Dobje. Def. učiteljica Albina Cuntara v Laškem trgu in Jožefina Bezlaj v Št. Vidu pri Planini sta stopili v začasni pokoj. Umrl ie v Steindorfu ob Osojskem jezeru upokojeni profesor Franc Horak. Pokojni je deloval dolga leta na mariborski gimnaziji. Bil je rojen Čeh z Morave, a ni svojega slovanskega rodu nic preveč rad kazal. Mnogoštevilni njegovi učenci sc še radi spominjajo na več ali manj originalne Ho-rakove dovtipe. itfliijotislca &hif»ka za wa8»©«lwE sklad: Zadnji izkaz 21.618 vin. Pri slavnosti obletnice bivanja notarja g. PoŽnua v Gor. Radgoni nabrano 540 vin., pri seji uvrse-aluega odbora nar. stranke nabral g. Martin ič 1100 vin., poravnava Voh-Drobež 1000 vin., skupaj 24.258 vin. prttitte in druge prireditve. „Siovensko delavsko podporno društvo v Celju" priredi v nedeljo 29. SCTTTSmbra popoldne ob ugodnem vremenu zlet s Nov; cerkvi — V gostilni ..pri Janku-' nastopi društven pevski in tamburaški zbor. Poučno predavanje za /.letnike in domačine bo imel urednik Lešničar iz Celja. Odhod / vozov; od gostilne ..Sokolski dom1' točno ob 1 uri popoldne. — I-;ioea.-no priredi kolesarski klub dirko na proP.\ Celje - Višnja vas. Somišljeniki iz Celja m Nove cerkve dobro došli Podravska podružnica akad. fer. društva „Pro8veta" ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 29 septembra .1912 točno ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega, doma" v Mariboru. — Gostjo dobro dosji. posebno vab-ljeui so abitarijenti. Odbor. V prid braslovškemu »Sokolu1* je bil v gostilni g. Plaskana v Br; šlovčah zabavni večer, pri katerem sta koncertirali gdčni Katra in Je-lica Florijanovi iz Kranja, pri katerem se je nabralo 20 K. H»ala vrlima gospodičnama. Zahvala. (Odsek „Ž a like. ga Sokola" v Braslovčah) .si šteje- v prijetni dolžnost zahvaliti se prisrčno vsem onim. ki so pripomogli, da je izpadla društvena prireditev dne 15. t. m. uad vse pričakovanj--.' ugodno. V prvi vrsti gre hvala „Sokolskim uruštvom" iz Vranskega, Šoštanja, Ž;t!ca, Št. Pavla in Mozirja, kakor rudi „Sokolicam" iz Vranskega iu Šoštanja, ki so prišle izpopolnit naše vrste fer pomagat nam pri javni telovadbi. Da pa je uspeh naše prireditve moralno kakor tudi gmotno tako zadovoljiv, se imamo nadalje zahvaliti o asi ui Braslovškim gospem in gospodičnam, ki so s hvalevredno vstrajuostjo iu požrtvovalnostjo oskrbovale različne šotore Hvaia gre predvsem gdč. Košanevi ter Paoerov (vinski šotor), gospe in gdč. Marschitzovi ter gdč Krašovicovi (kavarna), gdč. Slugovi in Jezovškovi, gospodičnam Ludvikovim, gdč. Omladieevi ter Ko-runovi, gospe ROssnerjevi ter gdč. Podgorškovi, gdč. Čulkovi in Herodeževi — sploh vsem gospem iu gospodičnam, ki so s svojim delom povzdignile našo slavnost. — Odsek »Žalskega Sokola" v Braslovčah, dne 16. septembra 1912. Odbor. Jfaja narodna obramba. XXVII. redna velika skupščina Ciril-Metodove družbe v Trstu dne 22. tm. se je zvršila v znamenju skupnega dela za blagor slovenskega naroda ob ogromni udeležbi delegatov in gostov. Pred 25 leti, ko se je skupščina družbe prvikrat vršila v Trstu, je bila ta še majhna, njeni letni dohodki so bili takrat komaj 13.700 kron, njeno premoženje nekaj nad II tisoč kron.Danes znaša premoženje družbe nad 1 miljon kron. Lansko leto je imela družba rednih dohodkov K 150.945.48, rednih stroškov K 234.972 70 vin., tedaj 84.027 K 22 v primanjkljaja, ki se je pokril iz družbine imovine. Redni dohodki so se v I. 1911 v primeri z 1. 1910 zmanjšali za 13.677K 42 v, vsi dohodki pa za 45.891 K 74 v. Nasprotno pa so se zvišali redni stroški v 1. 1911 v primeri z 1. 1910 za 38.356 K 79 v. Dedščina pokojne gospe Marije Vilharjeve znaša 112.400 K, dedščina v Ljubljani u-mrlega Iv. Fabjančiča, za katero pa še teče pravda, krog 50.000 kron. V odbor so bili izvoljeni dozdajnt člani istega, poleg teh pa za Štajersko Ivan Kejžai in dr. Kari Koderman (slednji namesto Fr. Pahei-nika, ki je odstopil). Sklenilo se je: 1. da se vsako leto pred glavno skupščino vrši poseben zaupni sestanek, 2. da se za štajersko nastavi zopet potovalni učitelj, ko se bo izkazala potreba in ko Loao to družbina sredstva pripuščala, in 3. da se v prihodnje tajniško in blagajniško poročilo pošlje članom tiskano 14 dni pred skupščino. Skupščina se je zvršila ob velikem navdušenju, — upamo, da bo to tudi trajno in se bo pokazalo v letošnji bilanci v zvi-šanih dohodkih. Mariborska moška Ciril-Metodova podružnica je poslala mesca avgusta v Ljubljano sledeče prispevke: Narodni davek 12 K; nabiralniki v Nar. domu 10 K, v Medenovi gostilni 3 K. v Amrovi gostilni pri Sv. Martinu 1 K in oni gospice Vlaste Vertnikove 6 K. Namesto nagrobnega venca umrlega Franca Pavliča nabrali mariborski poštarji 24 K; k svoječasni zbirki namesto nagrobnega venca pokojne Justike Petovarjeve prispevala gospica Posebova 3 K, skupaj 59 K. Za obrambni kamen poslali mariborski napredni dijaki po gosp. M. Ko-vačiču 213 K 98 v. Hvala jim prisrčna! Za »Slovensko šolo v Mariboru« daroval 100 K veliki prijatelj mariborske, posebno studenške šolske mladine. Ciril-Metodova družba je imela koncem upravnega leta 1911, kakor je razvidno iz tajnikovega poročila na nsdeljski glavni skupščini v Trstu, 265 podružnic s približno 17.000 člani. Pri tem pa niso vštete ar erikanske podružnice, ki tudi pridno delajo. Na Štajerskem je 79 podružnic z 4400 člani. Ktijifctaost m umetnost. Nova učna knjiga. Ministerstvo za uk in bogočastje je z odlokom z dne 13. r. m. št. 36.933 odobrilo novo učno knjigo: Latinska vodnica za III. rszlred gimnazij in realnih gimnazij, ses*avil dr. Josip Pipenbacber. Cena K 2'—. Vladimir Knaflič: Vseučilišče v Trst Spomenica slovenski javnosti. Založil A. Gabršček Cena 30 vin., s pošto 10 vin. več. Mnogo" let je neoporečno veljalo načelno stališče, da naj bo sedež bodočega slovenskega vseučilišča v Ljubljani. zadnjih sedem let pa se čajejo tudi glasovi, da naj ustanovi slov. vseučilišče v Trstu. Mnenja so zdaj razdeljena. V pričujoči brošnrici so navedeni vsi razlogi, ki govore za Trst. ^Napredna Misel" prinaša v svoji 3. štev. vsebino: Mladina. - Dr. Iv. Lah: Herzen. — Dr. Edvard Beneš: Politične stranke iu stroje.— Dr. M. Rostohar: Jugoslovanstvo. — Dr. Fr. Los-kot: Verska kriza in moderni misleci. — Ube-klove misli v šoli. — Kritika in polemika. — Pregledi in referati. — »Napredna Misel" izhaja dvomesečno in prinaša aktualne važne poljudnoznanstvene članke. Stane celo leto samo 5 kron. — Priporočamo to lepo revijo vsem narodnim krogom. CclisO oHraj. Čebelarska razstava v Celju je bila v četrtek 19. t. m. za tvor jena. Uspeh razstave je bil v gmotnem in moralnem oziru lep. Kot neumestno se jo splošno omenjalo, da si razstavni odbor na razstavišču ni upal izobesiti slovenske zastave. Ob zatvoritvi so se razdelila darila. Odlikovanih je bilo 91 razstavljalcev, prva darila so dobili gg.: Anton Zdolšek. sodnik v Laškem trgu, Franc Vnga, trgovec na Grobelnem, Janko Stergar, čebelar v Boh. Bistrici, Avg. Weinger', vrtnar na Sp. Hridinji, Miloš Levstik, učitelj v Celju, Janko Časi, nadučitelj v Špitaliču, Ludvik Černej, nadučitelj v Grižah. Zvečer se je vršil v »Narodnem domu" sklepni čebelarski sestanek. Iz Celja. (Dijaški kuhinji) sta darovala gg. Ivan Kranjc, tovarnar in hišni posestnik v Celju 5 K in Emili jan Lile k, vodja samostojnih slovensko-nemških gimnazijskih razredov v Celju 10 K mesto venca na krsto pokojne gospe Beti dr. Plojeve. Mestuo elektrarno bodo delali v Celju. Proračun znaša 93.000 kron. Delo bo izvršila družba za električno industrijo v Weizn. Sestanek slovenskih trgoveev se vrši danes v četrtek, dne 26. septembra v gostilni pri Fr. Plevčakn v Gaberju p,i Celja. V Celju se naselita — kakor se čuje — v kratkem nova slovenska obrtnika, tapetnik in dimnikar. Iz okrajnega šolskega sveta celjskega. Za začasno učiteljico v Št. Pavlu pri Preh-e-a je imenovana absolvirana učiteljska kand. gdč. Ljudmila Fišer; g. Ciril Pregelj v PetrovČHh je dobil enoletni dopust, nadomestovai ga bo abso!-virani učiteljski kand. g. Gustav Šilih. Za kraj-nega šolskega ogleda šole v Gotovljah je zopet imenovan ta mošnji župan in posestnik g, Andrej Antlogu, za šolo v Blagovni pa g. Jože Simončič, posestnik ca Proseniškera. Iz Št. Jurja ob juž. žel. Meseca oktobra se botlo vršile v trški in okoliški občini občinske volitve. Vzpričo nezadovoljnosti s sedanjim klerikalnim gospodarstvom v obeh občinah utegne priti do prav vročega volilnega boja. Zaradi častikraje je bil zopr-t obsojan najemnik in klavec Jurij Gajšek na Grobelnem na 5 dni zapora. — Zakaj pa njegov pes, ki je ob-grizel že ljudi in konje, še vedno hodi brez na gobčnika okrog? V Trbovljah so vrgli cvetlični dnevi 570 K. Sadovi vzgoje v klerikalrih društvih. Dne 19. t. m. je bila pred okrajuo sodnijo v Gornjem gradu obsojena prvoboriteljica ,,Katoliškega izobraževalnega društva" v Radomirjn pri Ljubnem, Marija Žverko, zaradi obrekovanja, in neutemeljenega snmničenja ra 48 ur zapora. Iz Laškega trga poročajo: Dolog časa je neznani vlomilec in tat vznemirjal prebivalstvo v tukajšnji okolici. Sedaj pa so mu prišli na sled. Dne 15. tm. je prišel ponoči k Val. Beršnjaku v Podomu, odprl z vetrihom vrata in prišel v kuhinjo. Gospodinja se je vzbudila, začula šum in klicala na pomoč. Vlomilec je pobegnil. Dne 18. tm. ponoči je pa zopet prišel. Tokrat pa ga je začul gospodar, vzel puško in šel ven Vlomilec je skcčil skozi kuhinjsko okno. Beršnjak je za njim ustrelil in spoznal v mesečini v vlomilcu Janeza Močivnika iz Radeč. ptujski §t?8j» V Ptuju ie v petek krog 9. ure zvečer nastal na podstrešju Senčsrjeve trgovine požar, katerega so k sreči hitro zapazili in zadušili. Veliki požar v Oirkovcah na Dravskem polju. Piše se nam: V soboto, dne 21. t. m. popoldne je nss;;*! v naši prijazni vasi velik požar, ki je tipepelil 11 poslopij. Kako je ogenj nastal, še ni dognano, govori se, da so zažgali otroci, kar pa ni prav verjetno. Pogorelci s > veliki reveži, ker so' jim zgoreli skoraj vsi že spravljeni jesenski pridelki. Zavarovani so bili vsi, nekateri pa le za majhne svote. JMJKi Umrla je po daljši mučni bolezni na Vidmu ob Savi s^ospa Anica Vogla r roj. Knapičeva, soproga učitelja ic člana Izvrševalnega odbor4,t narodne stranke g. Franca Voglarja v Celju. Pogreb so je vršil v nedeljo popoldne na Vidmu. G. Voglarju naše prisrčno sožalje. Iz Planine. V Pintarjevi gostilni se je steplo zaradi neke dekline več kmečkih fantov in hlapcev. Dva sta dobila na vratu in rebrih občutljive rane. («1119*1 !1 modno blago za gospode in ftft^fflf \llkllll 80SPe priporoča izvozna hiša i'LW!iig mm " vLiiiii Vzorci na zahtevo franko. Jako _ ■I zmerne cene. Na željo dam tukaj ■HI izgotoviti gosposke obieke. | 107 48-33 £jtitonicr$l(t otraj. T Ljutomera je 22. t. m. umrl trgovcu g. Fedoru Kukovcu 4-lefni sinček Boris. Rodbini iskreno sožalje. Od Maltnedelje. Odgovarjati na neslani dopis v „Slov. Gosp." št. 38. se nam skoro ne zdi vredno. Bahali se z našo veselico nismo, povedali smo le golo resnico, da je bila vkljub klerikalni hujskanji jako lepo obiskana. S pričami lahko nadalje dokažemo, da ste trgali vabila, Da so gospodične otrokom naročile, naj prinesejo cvetlic za veselico, je res, laž je pa, da bi bile rekle, da jih bodo porabile zn nakit pri sprejemu g. dekana. Saj jim je še g. župnik sam ponudil cvetlice za veselico, nič pa ni rekel, naj jih porabijo za nakit pri dekanovem sprejemu. Končno še to: če mi kaj priredimo, storimo to sami in ne prosimo sodelavcev 10 ur hoda od tukaj. Hujskače pa si lepo vtaknite za klobuk: kdo je večji hujskač, ali tisti, ki mirno in pošteno dela, ali pa oni, ki proti 25 let staremu društvu hujska, z aamenom, da bi „crkn;lo", — to naj presodijo pametni ljudje sami! Ljutomer. Kakor je razvidno iz 35. številke »Slov. Gospodarja«, pač tem ljubim klerikalcem nikakor ni prav, da so se naprednjaki tako mirno in dostojno obnašali ob priliki slavnostnega zborovanja posojilnice. Ker pa ti preklicani liberalni svo-jadi na vsak način nekaj morajo povedati, trdijo, da so prežale nekatere osebe na neljube besede. Dragi, toliko pravice pa še vendar imajo naprednjaki kot člani posojilnice, da se udeležujejo nje zborovanj! Pa kaj še so storili ti hudobneži? Po liberalnih listih vpijejo, da so kleriKalci posojilnico okradli. To pa je vendar višek drznosti, da liberalec kot priznan tat imenuje klerikalca tatu! Kakor že znano, se je po zaslugi g. Kukovca osnoval me-ščansko-šolski sidad »Kukovčeva ustanova«, sklad, iz katerega bi se ustanovila v Ljutomeru meščanska šola. Na letošnjem občnem zboru pa se je po- srečilo kler. voditeljem nekaterim članom posojilnice vtepsti v glavo, da je meščanska šola sploh nepotrebna ter se je z večino navzočih sprejel predlog, dati 15.000 K iz tega sklada za veržejski samostan kot brezobrestno posojilo. Kratko rečeno, polovica tega sklada se je vrgla proč, kajti na povračilo te vsote ni misliti. Ta ustanova je testament takratnih pametnejših posojilničarjev in ta testament današnji koritarji in kratkovidneži kratko prenaredijo. Enemu vzamejo, drugemu dajo, to pa je gotovo pošteno po nazorih klerikalizma! Laž je baje, da je okr. posojilnica liberalna ustanova ter naštevajo v dokaz imena ustanovnikov. Med temi imeni nahajamo Kukovčevo, katero edino pride v prvi vrsti v poštev, ker on je v resnici ustanovitelj posojilnice. Kukovec je bil mož iz njih sredine. -Dobro, zakaj pa ste mu hoteli spodnesti neposredno pred njegovo smrtjo kot dolgoletnemu predsedniku sto-lec ter na njega mesto postaviti svojega pristaša? Še se spominjate tistega občnega zbora, ko je bil Kukovec le z naprednimi glasovi svojih ožjih osebnih pristašev izvoljen za predsednika? Ali ste ga hoteli odsloviti iz gole hvaležnosti, da mu zlajšate delo na stare dni? G. Kukovec je vedno trdil, da politika ne sme v denarni zavod, posojilnica naj ostane le slovenski zavod in nič drugega, zato pa je prišel pri vas v nemilost. Kaj pa nam povejo imena Lapajne, Gomilšek, Kryl? Niso ti možje delali z vso vnemo za procvit posojilnice? Sedaj pa trdite, da so se vtepli v odbor ter da nimajo nobenih zaslug za posojilnico. To je plačilo za nesebično delo! H koncu še zakliče slavni dopisnik precenjenega »SI. Gosp.«, da okr. posojilnica že ne bi več obstojala, ako bi bila v naprednih rokah. Iz prejšnjega je razvidno, kdo je napolnil skledo, krog katere zdaj sede klerikalni koritarji ter zabavljajo na »liberalno druhal« (po »Gosp.«), da jih moti pri požrtvovalnem delu. Jaz pa pravim: Dober tek! Le tako naprej, lačnih je še dosti, vsi se silijo h koritu, in ako ostanete pri takem apetitu, ne bo menda preveč dolgo, ko bomo rekli, da Okr. posojilnica ne obstoja, vkljub temu, da je bila v rokah bistro-gledih klerikalcev. Kaj pa še iščete Vi liberalci tam. kjer Vas le psujejo in brcajo? Ali je res, kar trde nasprotniki, da nimate nobene življenske sile več?! Ustrezit'e vendar želji nasprotnikov, izstopite iz Okr. posojilnice ter si sezidajte lastno ognjišče! Iz Konjic se poroča: Semkaj so pripeljali roparje Antona Svetozara, Alojza Bogoviča in Tomaža Plazibata, ki so jih ujeli v Reki. Konfrontirali so jih z baronom Vajem, katerega so letošnjo spomlad v njegovi vili v Malem Lošinju 3 roparji prisilili, da jirn je izročil denarnico s 500 K. Vaj je spoznal Bogoviča, ostalih dveh ni mogel. i Jflarfoorslli straj. Na mariborski gimnaziji je v začetkn "ol. leta 1912/13 31 rednih učnih moči in 17 razredov. Prvi, drugi in tretji razred imajo po tri, četrti, šesti in osmi po 2 oddelka. Dijakov je 611, v slovenskih paralelkah 247. T mariborski moški kaznilnic] se je obesil kaznjenec Anton Manut, ki je bil od okrožne sodnije v Gorici zaradi umora obsojen na 10 let težke ječe, katere bi ime! odsedeti v Mariboru. Opravljal je krojaške posle. Te dni pa je zvezal skupaj več niti in se je na ventilatorju obesil. Umrl je nagle smrti g. Matevž Rajšp vpokojeni nadočiteli pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah, dne 21. t. m. v starosti 74 let. Bil je častni občan vseh občin tamošnje župnije. V Selnici ob Dravi so ustanovili vrli narodnjaki odsek mariborskega „Sokola". Idejo je sproži! svoj čas med tem umrli posestnik Fr. Sagai, ki se je priženil tja iz ljutomerske okolice, kjer je bi! svoj čas načelnik »Murskega Sokola". Prostor za telovadbo, s katero so vrli selniški fantje že začeli, je dal veleposestnik Mesarič na razpolago. Mlademu ..Sokolu" krepki nazdar! Iz Št. Ilja v Slov. gor. Veleposestnik Ko-lerič v Cirknici je napravil na svojem posestvu velik hmeljski nasad. Prvo leto so sadike izborno rasle. Kako bo nadalje ugajalo rastlini podnebje, jo vprašanje časa. V Vrtičah ima župan Cilenšek že več let velike hmeljske nasade, ki so mu vrgli že lepe tisočake. — Šulferajnska šola v Ceršakn je dobila pravico javnosti. Šolo obiskujejo samo trije domači otroci, drugi so sami tujci. V Studencih pri Mariboru bodo mesca oktobra občinske volitve. V Podovi pod Mariborom se je vršil v nedeljo okrajni požarniški shod, Bilo je seveda — na čast popolnoma slovenski vasi — vse silno t. « kjc . MOTA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co.. Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah Ravnotako se obnese Bergtnannova lilijina krema „Manera" čudovito pri uhrarijenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubuh po 70 vin. 135 40-33 Iz Maribora. (Pred poroto) je sedel 23. tm. 31- letni delavec Janez Šoba iz Pobreža, ki je 12. avg. ti. v prepiru z vozno ročico ubil hlapca Jožefa Fran-geša. Šoba je bil obsojen na 5 let težke ječe. — Isti dan je bil obsojen na tri in pol leta težke ječe 69-letni Matevž Bohak iz Verhol" pri Slov. Bistrici zaradi požiga. Oktobra 1. 1909 je prodal svoje posestvo zakonskima Križanec za 2400 K. Izgovoril si je stanovanje in hrano. Pozneje je pa dobil boljše ponudbe, prodaje se je kesal in prišlo je do prepirov med njim in Križancema. Iz jeze je v noči 28. jun. ti. hišo zažgal. cKakovost je cenost\ ker ona jamči večjo izdatnost in okusnejšo jedrnatost.--- Znak pravih :Francko-vih: izdelkov tovarne Henrik Francka sinovi v Zagrebu je ta-le twinif\a znamka. im 11 o Slo^ajcgralSi aHrsj. V Velenju je umrla 19. tm. grofica Bianca Mensdorff-Poul!y, vdovljena pl. Adamovich de Csepin, rojena grofica Wickenburg-Capello, v 75. letu starosti. Iz Slovenjgradca nam pišejo: V nedeljo dne 15. septembra je zmrznil na gori Uršuli drvar Gut-nik. Mož se ga je nalezel v neki gostilni pod goro, obležal v pol metra visokem snegu in zmrznil. It raznih slo^its® krajev. Pri nadomestni volltvl v Ljubljani za kranjski deželni zbcr sta bila izvoljena dne 24. tm. kandidata narodnonapredne stranke Reisner (1942 glasov) ;n Ribnikar (1927 glasov). Klerikalna kandidata sta dobila: Kregar 1012 in dr. Pogačnik 1006 glasov, nemška: dr. Eger 403, Pammer 394 glasov, socija-lista: Bartl 125, Kristan 133 glsasov. Narodna kandidata sta torej dobila 400 glasov več ko vsi ostali kandidatje skupaj. To je pošten udarec klerikalnim ovaduhom v hinavski obraz. LISTEK Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Poslovenil S. K. (Dalje.) Z očmi, polnimi ljubezni je gledala za očetovu potrto postavo... »Oh, ko bi mu mogla prihraniti vsaj to novo bolest!« je vzdihnila. Sama zase se je čutila močno, da bi pretrpela vse, kar bi njo zadelo, da bi od svojih mogla odvrniti to novo bolest. Bila je vesela, ko je prišla domov, ker matere ravno ni bilo v sobi, da ni zapazila, da ni s seboj prinesla novega dela. Niti potem, ko je dala materi zadnji zaslužek, ni omenila ničesar. Zvečer je prišel oče iz Besede s časopisi in bil, kakor vedno, nekam mirnejši, veselejši. Beseda je bila na prvi pogled neznatna zgradba v umazani ulici, s temnim neprijaznim vhodom in s tesnimi prostori, pa vendar ie bila Petričku in vsem ještjedskim Čehom edini plamen ognja r njihovem življenju, edini otočič v besnem, razburkanem morju nemškega sovraštva, in tu so se čutili svoje. In enkrat je zazvenelo steklo v oknu, in padel je kamen med čitalce, ki so mirno sedeli in se pogovarjali; zagnan je bil od neznane roke, za katero se ni nikdar zvedelo. Zato so se sedaj skrivali pt> dnevi za zaprtimi lesenimi polknami, kakor nekdaj preganjani kristjani. In kakor so oni verniki odhajali okrepljeni v duši, kakor z oklepom proti prega-njevalcem, tako so tudi ti tukaj črpali uteho in moč v svesti si svoje skupnosti, svojega sorodstva, katero je vezalo vse skupaj s preganjanjem. Tu je vsakdo našel razumevanje, zaupanje, sočutje in če je bilo možno tudi dejansko podporo za boj; tu Je imel vsakdo odprto dušo za ono, kar je druge težilo. Saj so vsi trpeli pod istim jarmom, zato so se tudi vsi tako razumevali. Zato je tudi Petriček prihajal vedno mirnejši. Saj so muke, če jih skupno prenašajo, za edinca lažje; in Tona ni hotela tega miru kaliti s svojo žalostno novico. »Saj bo prišel trenutek še tako prehitro«, je občutila v svojem srcu. Čitala je s očetom, kramljala z materjo, dokler ni odpeljala mali sestrici za omaro, da jima tamkaj pripoveduje obljubljeno bajko; to je bilo vsako soboto, in sestrici sta se zelo veselili, pa tudi Vojteh, čeprav je bil že starejši, se je rad včasih pridružil. Ko so vsi odšli spat, ko je nastala okoli nje tema in tišina, se je vlegla kraj Blaženke, katera je dihala tiho v blagem snu, in ležala je dolgo z odprtini! očmi, z rokami pod glavo, a v njeni mladi duši je besnel vihar: Kaj naj počne, s čim naj nadomesti prepotrebni zaslužek — in še zora jo je, ko se je pričela siveti gosta nočna tema, našla bdečo, ko so njene oči, še vedno odprte, gledale v praznino^., kakor da hočejo iz nje zastonj pričakovani odgovor. Dalje sledi. SespodarsHi paberlfi. Nekaj besed k bližajoči se trgatvi. (Konec.) Pri trgatvi je skrbno ločiti nezrelo in gnilo ali drugače bolno grozdje od zrelega in zdravega, istotako belo od črnega posebno tam, kjer kupci ne marajo pri vinu visoke barve. Kjer ie mogoče, naj se tudi posamezne vrste trgajo za se. Skrbno, pravilno odbiranje povzroča res več dela, vendar je na ta način spravljeni pridelek žlahtnejši, ki se da tudi lažje in boljše razpečati; večji trud je torej o-bilno poplačan. Sicer pa je mogoče narediti še dobro vino tudi iz gnilega grozdja, ako se ga hitro stisne in mošt natoči v zažveplan sod, da se lahko vsa nesnaga vsede na dno, predno prične vreti. Drugi ali tretji dan, na vsak način pred začetkom vretja, je taku očiščen mošt pretočiti, da se nesnaga izloči, mošt pa prezrači in da izpuhti žveplena sokislina, ki sicer ovira vrenje mošta. Da se sedaj vrenje pospeši, Je priporočljivo, dodjati močno kipečega mošta in zdravega grozdja. Na enak način bode letos ravnati z moštom tam, kjer se je pozno žveplalo proti trsni plesnobl, da se izloči med jagodami ostalo žveplo preje, kakoi začne vreti, da torej ne dobi mošt okusa, oziroma duha po gnilih jajcih. Če bi se še pa vzlic temu pojavil ta neprijeten duh, tedaj je mošt hitro po bui-nem vrenju razpršeno pretočiti v nekoliko zažveplan sod, in je tako pretakanje ponavljati v presledkih tako dolgo, dokler ne dobi vino čisti okus. Žveplena sokislina, ki jo spravimo z žveplanjem soda v vino in pa žvepleni vodik, ki povzroča oni neprijetni okus, se spojita namreč sčasoma v vodo ln žveplo, ki se potem v obliki finega praha vsede na dno soda. Druga važna, a pri nas še toli zanemarjena točka bodisi pri trgatvi, kakor pri poznejšem kletar-jenju je snaga. Nikdar ni mogoče dovoli opozarjati lik dejstvo, da brez snage ni dobrega, stanovitnega, člštooktisnega vina. Komaj bi bilo dovolj, da bi se rik vse posode, orodje in shrambe vtisnila ali vžgala besedica »snaga«, ki naj bi vedno opominjala vsakega. kaj mu je storiti, predno rabi to in ono. škafi (vedrice), brente (pute), stiskalnica, kadi, sodi, klet itd.: vse to mora biti pred trgatvo skrbno osnaženo, četudi ie tu in tam trda za vodo. Klet je prezračiti, očistiti vseh trohljivih snovij, vmesti in pomesti ter pobeliti, kar se lahko zgodi s trsnu škropilnico. Beležu se naj dodene nekoliko bakrene galice. Zavoljotega je pobeliti še s to zmesjo tudi gantare. Če se belež na zidu noče sušiti, kar je v vlažnih kleteh skoraj gotovo, tedaj se priporoča poprašiti stene s fino zmletim gipsom. Posebno lahko se opravi to delo z žveplalnikom. Priporočljivo je tudi klet, ko smo jo dovolj prezračili, žveplati na ta način, da vsujemo na žrja-vico nekoliko žvepla; okna in duri je treba pa dobro zamašiti, da je učinek boljši. Pozneje je klet seveda zopet primerno prezračiti, sicer bi ne bilo obstati v njej. Slaba, a neredka razvada je tudi puščati o-st.inke zadnjega stiskanja na stiskalnici včasih do prihodnje trgatve. Ti ostanki se kisajo in povzročajo, ako se stiskalnica prav temeljito ne osnaži, cikanje prihodnjič stiskanega pridelka. Stiskalnico je torej takoj po uporabi in potem pred uporabo dobro očistiti. Kako je ravnati s sodi, je bilo opisano že večkrat v tem listu. Omeniti je še, da je pri železju. ki labko pride pri trgatvi z moštom v dotiko, skrbno odrgniti rjo s peskom, ker je rja dostikrat '- v •. da vino počrni. Iz istih vzrokov je paziti na to, da je železo pri sodovih vraticah na notranji strani dobro zalito s smolo. Zupane v »Gosp. Glasn.« itaznc noVosti, Strašna smrt milijonarja. Iz Nju .Jorka: Niti milijonarji niso obvarovani pred nevarnostjo grozne in zelo bolestne smrti:' ta mrzla in včasih Zelo neusmiljena žena pogosto obišče svoje po-datiike, bodisi revne, bodisi bogate. Ameriški večkratni milijonar Salomon La,pa, ki si je pridobil tfgromuo premoženje z' bančnimi špekulacijami, je Umrl prejšnji teden v Soej;o.ru v Novi, Mehiki zelo bolestne smrti. Luna je šel inšpicirfi" na kbnju delavstvo na svojih obsežnih, posestvih. Pred nekim velikiu} kotlom, v katerem sq je kuhalo meso, namenjeno za konzerviranje, se je splašil njegov konj; jezdec je spustil uzde in. je padel v kotel s kuhajočim se mesom; potegnili so ga ven mrtvega. Smrt ženina pred cerkvijo. Pred cerkev vasi Desce je prišel ženitovanjski sprevod. Ženin in nevesta, oba mlada in precej bogata, sta že nestrpno čakala, da se izvrši poroka. Po tnmoš-njem običaju je potegnil drug neveste samokres ter je izstrelil več strelov v znak, da se, prične poročna ceremonija. Pri tem pa je ravnal — morda nalašč — tako nerodno, da je ustrelil ženina v prsi. Ženin se je zgrudil na tla in je v par minutah umrl. Svati so prestrašeni pobegli, nevesta je znorela, drnga pa so zaprli. Vstaja, zamorcev. V nemškem delu države Kongo se je uprl ro<. zamorcev Badioko. Zamorci so napadli nemške urade in pomorili nemške uradnike. Napadli so tudi. oddelek nemških najemnikov. arabskih vojakov, in jili do zadnjega moža pobili. Uporniki so se razdelili v več čet in plenijo iu more po okolici. Nemška viada pošlje proti vstašem ipočno vojaško ekspedicijo Plemenita žena. Geoer.aJ Daniel Stikles v Novem Jorku je živel že 27 let ločen od svoje žene. Pred kratkim je prišel v take denarne stiske, da so mu hoteli prodati njegovo knjižnico in zbirko umetnin, katero je general strastno ljubil. Ko je ločena žena o tem izvedela, je prodala vso svojo zlatnino in srebrnim* in rešila svojemu rpožn njegqv zaklad. Siklps je bil vsled tega tako (,'injen, da je po 27 letih zopet vzel k sebi svojo ženo. Zadnji dopisi. Umrl je sinoči 25. t. m", ob 7. uri zvečer po kratki mučni bolezui g. Angelo Ven tu rini, uradnik g. Petra iiajdiča, vrl narodnjak. Pogreb bo jutri, v petek v/, celjske bolnišnice ua okoliško pokopališče. N. v m. p.! Za obrambni sklad Ciril Metodove družbe se je priglasilo doslej 1072 kamnov. Od Sv. Lovrenca na l)rav. polju se nam piše, da tam neki teolog vsiljuje kmetom po vaseh, srečke „Slov. Straže". Opozarjamo Ijudj, da se gre pri vsej stvari !e za to, da dobijo klerikalci denar za volilno agitacijo. Odred hočejo kmete. Srečk je stotisop, dobitkov pa petnajststo, velika večina njih pa nitj k ione ne bo vredna. Kmetje, ne dajte se oskubiti! Soštaujska narodna društva: ,.Sokol", „Sokolski dom". »Čitalnica", „L.judka kujižuica" so priredila v sredo 18. t m. v hotelu ,,Avstrija" odhodnico vrlemu narodnemu delavcu bra u Kur niku. Za njegovo izdatno sodelovanje so se mu zahvalili zastopniki vseh društev. Zlasti lepo je bilo slov; telovadcev; v imenu „Sokolic" se je zahvalila gdč. Vera Kolšekova. — Neustrašenemu narodnemu borca še enkrat: iskrena hvala za njegov trud iu požrtvovalnost! Želeč ž njim, da se strne šoštarijsko Slovenstvo res v ljubezni do svojega naroda, — strplj vo med sabo in izogibajoč se osebnosti, — v trdno bojno falango, kateri se bo gotovo posrečilo izvojevati zmago napram narodnemu so vragu, mu kličemo še. enkrat prisrčen: Nazdar! Za »Sokolski dom" v Šoštanju se je nabralo pri odhodnici br. Kurnika 17 K 08 vin. Iskrena hvala! Nazdar! Iz Dramelj. Ker urednik ..Slovenskega Gospodarja" Ke m par le še do danes ni plačal tožbenih stroškov ter je napovedan nad njegovo osebo „konkurz", mi ne kaže ga /opet tožiti zaradi vednega nesramnega in lažnivega dopisovanja proti moji osebi. Na take dopise ne bodem odgovarjal, pač pa poživljam dopisunčka, ako še količkaj čuti poštenja v sebi, naj se podpiše; dotlej ga pa imenujem nesramnega hinavca in lažcjivca. Jarnovič. Somišljenike prosimo, naj lepake za veliko narodno slavnost dae 6. oktobra v Celju, katere bodo te dni dobili, obesijo povsod v gostilnah in trgovinah. Predloge za glavni zbor narodne stranke naj cenj somišljeniki, krajevni in okrajni odbori ter napredna politična društva upošljejo prihodnje dni izvrševalnemu odboru v roke g. dež. pos!. dr. V. Kukovca. V Leskovcu v Halozah so pri obč. volitvah zmagali štajercijanci. Ali tamošnji župnik Škamlec proti nemškutarjem ne upa kazati tiste korajže, kakor je je imel vedno dovolj kot kaplan v Lju tomeru proti »liberalcem" ? Vojna nevarnost na Balkanu. Sofija, 25. sept. Neizpodbitni znaki govore za to, da bodo snom* slovanske države na Balkanu podpirale vse korake. ki jih bo storila Bolgarska za rešitev rea-cedonskega vprašanja in da je zagotovljeno za slučaj, da pride do resnih korakov, vojno sodelovanje Srbije, Č>ne srne in Grške. Vsako uro pričakujejo novih resnih korakov bolgarske vlade, kar se izraža v splošni napetosti v javnosti. Sofija. 25. sept. Na bolgarsko - turški meji pri Batakn je prišlo včeraj do krvavih bojev med bolgarskimi in turškimi četami. V Sofiji vlada hudo razburjenje. V političnih krogih zatrjujejo, da izbruhne bolgarska - turška vojna najkasneje sredi oktobra. Božjastnim pomoč in zdravje z novim zdravilnim načinom. — Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški ordinacijski zavod Budapest V. Grosse Kronengasse 18. 594 8-1 Vaš otfois že hodi? Ali ste detetu, ki še vedno ne more hoditi, že dali kdaj S.cottovo emulzijo? Ta ho malega okrepila in dala osobito njegovim kostem manjkajočo moc. tako da se bo kmalo postavilo na noge iu čez nekaj čass že bežalo. emulzija je zarodi tega tako uspešna v enakih slučajih, ker ie nenavadno bogata na redilnih snoveh, posebno vsebuje tudi za tvoritev kosti neobhodno potrebne mineralne soli. Ribjega olja ni mogoče dati v boljši obliki kakor je Scot.tova emulzija, ki je lahko prebavna in okusna, da jo tudi najmanjši jemljejo prav radi in dobro prenašajo. Biti pa mora prava Scottova emulzija. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah ('• pošljete 50 v znamkah na Scott & Bowne, I). Z. O. Z., Dunaj VII., in se sklicujete na ta list dobite enkratno poskušno pošiljatev od ene lekarne. 56 4 LISTNICA UREDNIŠTVA. Maribor, Ljutomer, Središče: Žal vse dobil šele danes, torej prepozno za to številko. Zahvala. Ob bridki izgubi najinega ljubljenega, ne- ^ pozabnega sinčeka došlo nama je toliko dokazov sočutstva. da je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujeva se v prvi vrsti g. dr. Janku Sernecu za njegov velik trud ter požrtvovalnost, okraniti nam edinčka. kakor tudi gosp. in gospej Martinčič in g. A. Rodetu za njihovo veliko prijaznost ter pomoč v bridkih urah, s kojo so nama lajšali nepopisno bol, nadalje vsem darovalcem vencev in šopkov, gospodičnam, koje so se udeležile pogreba v belih oblekah ter sploh vsem, ki so spremili našega ljubljenega Drageca k večnemu počitku. Žalujoča Karel in Pepca Pere. Tvrdka Peter Majdič v Oglju naznanja, da je njeni dolgoletni uradnik, gospod Angelo Venturini dne 25. septembra 1912, ob 7. uri zvečer po kratki mučni bolezni preminul. Pogreb se vrši v petek, 27. septembra 1912 iz celjske bolnišnice ua okoliško pokopališče. Blag mu spomin. Celje, i ne 25. septembra 1912. Prodajalka mešane stroke želi služ'1 • jeti takoj ali pozneje. Po:.n pod št. „80" na upravo „Nar. Lista". 592 Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 4 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobči. = J !! 500 kron !! Vam plačam, če moj zatiralec koreninic ,Ria-maiilo' ne odstrani vaših knrjih očes. bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vrefl 1 krona. Ke-meny. Ka8chau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-7 Čevljarskega pomočnika sprejme Janez Bucej, Teharje štev. JO pri Celju. 572 3-3 De & lic a. stara 14 let. zmožna obeh deželnih jezikov. želi kot učenka v trgovino vstopiti. Cuček. Vurberg pri Ptuju. 589 3 1 Učenca sprejme tako j poonovšek. rujave, za lahko in težko vožnjo, odda graj-ščinska uprava v Sovneku pr>i Braslovčah. 2-1 Ponudbeni razglas glede nabave ovsa za 1.1913 v okrožju domobranskega postajnega poveljstva v uelju. Ponudbena razprava za ponudbeno postajo Celje se bo vršila dne 4. oktobra ob 10. uri dopoldne pri domobramskem postajnem poveljstvu v Celju. Približna potrebščina na leto znaša 190 meterskih stotov. Splošne določbe »o pri navedenem poveljstvu vsak dan od 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne na vpogled. 591 1 Opravilna številka A. I. 160/12. 27. Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 23. septembra 1912, opravilna številka A. I. 160/12, 27 se prodado 28. septembra dopoldne ob 10. uri v Celju, Rotovška ulica št. 3, I. nadstr. na javni dražbi pohištvo, kanclijsko opravo, 1 stari pisalni stroj itd. — Reči se smejo ogledati dne 28. septembra 1912 v času med pol 10. do 10. uro dopoldne v gori omenjeni hiši. 0. kr. okrajna sodnija v Celju, odd. I. dne 23. septembra 1912. * Maj dcsetaHo (pri ^možnosti tudi stotaHofl si lahko zasluži vsaka poštena in agilna oseba za mali pmnnni trud v ieku meseca oktobra r. 1. Oziram se le na ponudbe dostojnih in inteligentnih oseb. kakor gfr. trgovcev, vodij konzumnih društev, gostilničarjev, učiteljev, občinskih tajnikov; dalje osnb obojega spola, katere uživajo v svojem domačem kraju splošno spoštovanje in zaupanje. — Ponudbe zavarovalnih potnikov odnosuo prodajalcev srečk ali drugih predmetov na obroke so izključene. Prijave z znamko za odgovor in natančnim naslovom pod šifro: „Nobena agentura in trajen zaslužek' na npravuištvo tega lista. 588 2-1 z dobro šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega jezika t- r krepak fant. S&. sprejme takoi v trgovino mešanega blaga Vitus Mopy v Plibe;ku na Sp. Koroškem. 581 3-2 Novo vino južno tirolsko, r/. jnko dobro zmeheanega grozdja, ne kislo, za razpošiljanje začetkom oktobra zrelo: iudeče in iielo naravno namizno vino hI 56 K rudeče in belo naravno špecijalno vino hi 60 K izbrani Halj. rizling, teraldico, lagrin 582 3; hI 66 K od postaje S-. i a ni vožnina 5 vinarjev zs liter. Zastopnik G. Kaiser v -kopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane 6 K 50 h. j Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: J. GELB, razpošiljalnlca Novi Sandec 264. Ce se naročita dva zavoja, se 6 najfinejših žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. jOMUlcS #£L --RUM- MfiK B Peter Majdičj r 99 ;eige, se pripororoča za nar- čila na vsakovrstno žplev.nino najboljšo kakovosti tc«r opozarja na svojo veliko zalogo poljedelskih strojev, kakor : slamoreznic, reporeznic, trijerjev. drobilnikov za žito, gnojničnih črpalk, žganjarskih kotljev ter železnih in bakrenih kotijev za krmo kuhati in br?o parilnikov; natialje nepremočljivih voznih plaht in pokrival za konje in komate, vseh predmetov za vodovode in vodnjake, kopalne peči in banje, klazete in pisoarje; za bližajočo se zimsko sezono veliko izbero vsakovrstnih modernih in priprostih peči, štedilnikov vsake izpeljave in veličine; nagrobnih kr>ižev, k«me-iseitih nosi&i-vvhov za križe, Kristusovih teles, »aysn>bnžh »»etiijk itd. Postrežba točna 5833-2 Gene nizke! Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji že 40 let na čelu tovarn za stiskalnice (preše) in uživa v strok o vn jaških krogih najboljši glas« 4fi6 10-10 Zahtevajte posebni katalog št. 448 a vinskih in sadnih stiskalnic, kompletnih moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd. Nadi 700medaSj in pi*vih priznanj 9wf A On špecijalna iovas^na strojev sa pri- «J ■ ■>■■ WUi delanje *rina irs sadnih izdelkov. Dunaj li. Taborstr. 71 1500 delavcev. Zastopniki se iščejo. vS v neno »a žetigkc in, sakno /.h moške obleke zadnje ni< de razp<4ilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Siermecki v Celju« Vzorci In cenik[čez tisoč st pari s slikami poštnine prosto. mmtm 1 Rastlinska destilacija „RA0ECKI" g| v Ivan Cater y Celju vas postreže priznano povsem najugodnejše pri mtkflpn vseh vrst likerje« 241 ia žganja. 4-2-29 Špecljalitete: „Radeeki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in Ravenska slivovka, ogrski kakor istrski tropino vec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. gg Delikatesna trgovina gg M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-23 t* Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljeuegs 2 K, boljšega 2 K 40 h; prim a pol belega 9 K 80 b; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefmega. gnežnobelega, puljefega tj E 40 h; 8 K; 1 kg p tiha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni poh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko. 50-11 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13—, K 14'70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 c-m dolgi, 70 cm Širok K 4'50, K 5'20, K 5"70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga. 116 cm Široka. K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko, Bogato ilustrirani ceniki zastonj in • 31=1 Emil Brandeis = komisijska trgovina s hmeljem == Mestna hmelj^rna št. 6. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni. Reelna postrežba, 513 20-7 Kulantni pogoji. malisno štugso? suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, vesek, jabolka namizna in hruške za moSt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in ol;nHfe sode ter močnate, sejne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Ant^n KoSens, Celje, Graška cesta 22. 554 52-+ <2 ia ss m » 3 s b er. a r s m s b a g ss; s s •:> ^ s a [ji a s ^tflf a || Svuji;k svojim % a js e m e> S ¥, h r H ,;s 0 51 ss a fj is b H e s B (o a K a k ti 3 h b 3 sb ia g iBBBSiaiBitesBoissiSBDsaaiSEBBSsjaasBis.aaaisasaaaii-siiiisassa a Hojnecjo frgonino ie velsosha zaloge ur, zlatnine, \ B srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, pi stanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 68 51-38 Zs ženine in nsvBstics poročr ?late prstane ter ženito" M vanjska danla po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov ttd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom 8 9 9 ■ a. a laiaaasieeaBBaiisaisisaiaiEi^geB 03 O ce £0 PS te a <» > c3 ta o 5 e ® m n W7 !■_u n c ZVEZNA TISKARNA V CELJU. [flS Tiskovi ne v moderni obliki so dandanes, kakor zuhlio, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva i« deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena a modernimi črkami iu okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in ziagalnirai pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti s?oje cenjene stranke. — Cene nizke. tsgf i fi I bi a 3- -• ka '" to co Lastna knjigoveznica. ms ■E s mnm Mm Nič več beganja kadilce^ cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. mM 335 52-22 r Šolske potrebščine 11 — i i m n —— kakor zvezke, svinčnike, peresnike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvane krede itd. Ima v največji == Izberi na zalogi tvrdka ===== Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. — Zaloga raznega papirja. Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-39 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Najnovejša iznajdba! zamore se lahko in naglo pogasiti le s Velik požar Smekalovimi brizgalsiicami z 40°/o dfclavsk sile pomanjšanim ravnotežjem nore sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov. 276 26-26 SKIH Odplačevanje na obroke 129 odlikovanj! Franc Strupi Celje, Graška cesta pi iporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 del S 51.39 Na debelo! Na drobno! m ge-s eeoBeaaeeee&aa aeeoeee-a ee-O: ©o© m ooep ro^ei , ------------------ so«©© aeeeae oseoo&&&&&& 99 &oe©| 63690 ■SG&0&&&&&&0 0666636-3309! 0666000006600666 0©000909963 00O600S Super fosfat i pij mineralični in animaliCni, najpreizknše-nejša. najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse W vrBi3 zemlje iP Vsebina &"?ogo zajamčena. NaisigurnejSe i a najhitrejše oživljenje pašnikov; ho t' .ca žetev krme, bogate 18 na fo> • rnokislih soleh. 80-'28 Su£: erfcsfal povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža. tako tudi pri krompirju, repi itd. amouijakove, kalijeve in soliterne m- ssi£»erlosfate j s prodajejo vse tovarno umetnih gnojil, t ' trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17. Slibap pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarst.vo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna I naročila. Svoji k svojim: Viktor Bevc, Celje 33 parnikov! Avstro-Američana, Trst g 90 Graška cesta št* 8. 49-24 Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko. Grško, Italijo, Špansko. Ure samostojni i«l>avni vožnji na Špa nks od 13. oktobra do 5 novembra 1912 s parnikom „Alice" iu od 19. oktobra do 15. novembra 1912 s parnikom „Laura" Trst-Patras-Palermo-Alžir-Almeria Gnadix- Granada- Madrid-Barcelona-Napulj-Trst. Cene s postrežbo iu hrano vred za I. razr. od 380 K višie. za II. razr. od 250 K višje (brez potovanja po suhem). Podrobna pojasnila dajejo : ravnateljstvo v Trstu. Via Molin piecolo 2 in Kari Kiffmanna nasl.. Maribor, Grajski trg 3. 584 3-2 i 19 Tomasova žlindra znamka zvezda 540 4-1 je najcenejše in skozi desetletja preskušano najboljše fosfornokislo gnojilo za travnike, paš nike in deteljišča, pomnoži dvakrat do trikrat pridelek ter izboljša tndi Kakovost, rastlin. Ako se sedaj v jeseni trosi, učinkoje vidno še spomladi. Svari s« pred man] vrednim blagom. — Naročila na celo vagone in na drobno sprejema wei@-tf*gmri§ia m š&ieznisio „Merkuf" kjer je zaloga in !»rod«ja tvrdke Thomasphosphatfabriken, Berlin, W 35. »Siga Ring štev, 2 CELJE ** Ring štev. 2 Pri poro«.;; -vnj» šnesijalno trgovino sa prave švicarske vezenine. Vzorci poUtmi*.- razj.OirtgoH-- Predtiskovin« na platnu za 4čolo in dom iti vsi v t<> spadaj«^ prodmeti. — Velika, izbira perila in modnih predmetov za i i1-are fi» gospode. Klobuki in cepice za gospodo in dečke. Tndi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojni obisk prosi Ant. Mocitvan* trgovec, Celje. stavbeni in umefnl ključavničar, 1 vodovodssi if&italaier (Poljska ui. % Celje. se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska tfelss, štedilnike, vseh vrsi vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtmce {Brecken« wagen>. - Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. Vse po dnevnih cenah. 105 48-25 Celje. N aroča j te, ponudite, zahtevajte in pijte le m st I m II ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda iu se naroča v Tolstem vrb«, pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojauii naslov: Oset, Streiteben. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice diugib voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti i« ceniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna voda in namizna "osvežujoča p.jača. Ve« priznah.Hi in V lastni uporabi pri mnogi h odlični); »drsnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene! pohvalnih pisem. 462 16-10 Slavno p. n. občinstvo se vljudno opo zarja na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega blaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojimi Najstarejša narodna mannfahfurna trgovina Celje ? Nai*odni d&m, Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba! Velika zaloga barhenta in fianefa v najnovejših krasnih vzorcih ; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno nizkih cenah. Za gospode so došie krasne angleške novosti ! Vedno na aova: modni svileni in volneni robci kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih ceovana kreditna i in stavbena zadruga as omejeno zavezo v GABERJU p>r»i CE1JU sprejema hraisilite vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga Hranilne vloge drugih denarnih zavodov »pretehta kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 62 51-39 po pet od sto 5% Avstr. poAtne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun šter. 26.283. Telefoii St. 48. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxx5 M co v. a3 ^ Jč co = > v co > 3 u g t: (U i o IS « o) -O ® z ■ —I co co S= -M J- o t_ cC fiC o» a Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga, ve lika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. j>r. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga sveže žgane kave. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Graika cesta stev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki :: Glavna slov. zaloga suhih iu oljnatih barv, čopiče«'. tirneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najvišji W dnevni ceni. -tU Zaloga rudnin« : skih voda : Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piyovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoii k sv0jini! priporoča svoje izborno marčno, tivojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47.34 347 Razpošiljalna zaloga 52-21 dalmatinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino „Plavac" za slabokrvne in droge vinske špecijalitete se tndi razpošiljajo. I! Zahtevajte cenik 11 Piebivalcem v mestu iu bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popnst. Za naravnost vina se garantira. >r Priporočam svoj vinotoč na drobno, "m BB um ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ Oprejema hranilne vlog8 vsak delavnik od 8. dopoldne in jih obrestuje po 4 do 12. ure /s °/o ¥ Narodnem domu. ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davrk plačuje hranilnica suma ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamCijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-25 .F "Tkosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, -L' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance. In zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.