NARODA
List sloyenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered ja Beoond OUn Matter September 21, 1903, rt the Port Offiot at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
No. 246. — Stev. 246. '
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 20{ 1936 —TOREK, 20. OKTOBRA 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
PREDSEDNIK MANUEL AZANA POBEGNIL IZ MADRIDA
Španska vlada se bo preselila v Barcelono
VLADA PRIKRIVA PREDSEDNIKOV I BEG IN PRAVI, DA SE JE AZANA PODAL NA INŠPEKCIJ. POTOVANJE
VJadno vdjsatvo se je moraflo umakniti. — Junker-jeva letala so povzročila veliko škodo. — Vsta-ši praznujejo padec Ovieda. — Priprave za napad de Chavela. — Po zatrdilu vjstašev se Madrid ne bo mogel več kot dva tedna vzdržati.
MADRID, Španija, I 9. okt. — Ker so uvedli fašisti splošno ofenzivo na cesti, vodeči proti Toledu, so se vladne čete umaknile, do Torijon de la Calza-da. Vlada je v naglici rekrutirala 1 0,000 prostovoljcev, s katerim si upa uspešno postaviti fašistom v bran.
Vstaški general Guiepo de Liano je rekel: — Uspehi zadnjih dni nam bodo toliko pomagali, da bo najkasneje v dveh tednih padel Madrid.
Da gre republikancem za nohte, je razvidno iz dejstva, da morajo uradniki, profesorji in učitelji kopati izven glavnega me$ta strelne jarke. Cesta jugovzhodno od Madrida je polna vojaštva. Notranji minister je v posebno proklamaciji pozval vse odpustnike, naj se takoj javijo za vojaško službo, če tega ne store, jih bo zadela "najhujša kazen".
Vlada je domnevala, da bodo fašisti napadli Madrid s zapadne strani- pa so se uračunali. Izne nada je stopila v akcijo toledska kolona in prekrižala vladi načrte. Vladni vojaki so se precej dolgo uspešno ustavljali, slednjič so se pa morali u-makniti do mesta Ugene. Ker je bila prekinjena edina železniška zveza z glavnim mestom, je začelo prebivalstvu resno primanjkovati živil.
Vsa prodaja je pod državno kontrolo. Mesa bo kmalu zmanjkalo.
OVIEDO, Španska, 18. oktobra. — Danes so 7avihrale po mestu vstaške zastave. Garnizija generala Miguela Arande se je globoko oddahnila in odpočila, ker je oproščena velike nevarnosti, ki ji je pretila od asturskih rudarjev, kateri so več te dnov oblegali mesto. Colonel Martin Alsonso je prišel oblegancem na pomoč ter v vroči bitki premagal oblegovalce. Po Sevilli krožijo govorice, da je bilo štiri tisoč rudarjev usmrčenih v bitki. Pri zavzetju so igrala važno vlogo Junkerjeva letala.
BARCELONA, Španska, 1 9. oktobra. — Španski predsednik Manuel Azana je dospel danes sem V njegovem spremstvu so: bivši ministrski pred-sednk Jose Geral Pereira, justični minister Ruiz Furns in minister brez portfelja Manuel Jrujo.
Fašisti pravijo, da je predsednik pobegnil iz glavnega mesta, dočim zatrjuje vlada, da se je podal na inšpekcijsko potovanje. V Barceloni se bo mudil več dni.	I
Govorice, da se bo vsa vlada preselila v Barce- | lono, se vedno bolj vzdržujejo ter vzbujajo resen I sum, da preti Madridu največja nevarnost.
Predsednika Azano je sprejel predsednik katalonske vlade Louis Companys.
Uradno poročilo, ki je bilo izdano ob tej priliki, se glasi: — Predsednik je ddlspel v Barcelono, da se zahvali katalonski vladi za vse storjene usluge. Predsednik se nahaja na inšpekcijskem potovanju ter bo obiskal vojaštvo na raznih frontah.
MADRID, Španska, 19. okt. — Republikanska armada je mobilizirala "armado taksijev'* kot je
PRIZADEVANJA ZA SPORAZUM
Izvršilni odbor Delavske Federacije se skuša na vsak način pogoditi z Lewisom. — Informal-ne konference so v teku.
WASHINGTON^ D. C., 19. okt. — Delavski voditelji snujejo načrte, kako bi bilo mogoče doseči sporazum med vodstvom Ameriške Delavske Fe deracije in odborom za indu-strijalno organizacijo, ki mu na-čeluje John L. Lewis.
Izvršilni od/bor Federacije je prejšnji teden ponujal Lewisn spravo, toda Le\N >- .se noče u-kloniti. Navzlic temu je pa še vedno precej upanja za končni sporazum.
Charles P. Howard, predsednik International Typographical Union in tajnik Lewisovega odbora, se je prejšnji teden večkrat posvetoval z Matthew-om Wollom, podpredsednikom Delavske Federacije. O čem sta razpravljala, se ni moglo do gnati, toda domneva se, da sta okušala doseči poravnavo.
AVoll je član odbora, ki mu liačeluje Geo. Harrison, predsednik unije železniških kler kov, čigar naloga je sestaviti mirovne pogoje za dosego sporazuma.
ŠEST MRTVIH NA KRIŽIŠČU
DAYTON, Ohio, 19. okt. — Na železniškem križišču je zadel vlak avtomobil, v katerem se je nahajalo šest oseb. Vseli šest je bilo na mestu ubitih.
SAMOMOR MLADEGA TATU
KEENE, N. H., 18. okt. — Ko so privedli na policijsko postajo 15 letnega fanta, ki je bil v družbi dveh tovarišev obtožen tatvine, je potegnil iz žepa revolver in se ustrelil. Obu-panec je bil sin ugledne družine Wallaca Andresona Athol, Mass.
i z
LAND0N POZVAL R00SEVELTA
Predsednik naj izjavi če se strinja z nazori svojega sina. — Landon na poti proti Zapadu.
Republikanski predsedniški kandidat potuje proti Zapadu, kjer bo imel več kampanjskih govorov.
Republikancem še vedno šumi po glavi govor, ki ga je i-mel predsednikov sin Jame;. Pravijo, da je javno priporočal izpremembo ameriške ustave, kar pa James odločno taji ter izjavlja, da je govoril v svojem imenu in da ni bil od nikogar pooblaščen.
Republikanci mu očitajo, da je rekel: — NRA bo treba zopet oživiti, kajti drugega izhoda ni za odpravo nezaposlenosti.Predsednik naj stopi pred ameriški narod imiaj se zavzame za obnovljenje NRA.
James Roosevelt trdi, da tega ni govoril. Rekel je le: — NRA je bila dobra za zmanjševanje nezaposlenosti. Če ne bo drugače, bo treba zopet stopiti pred ameriški narod in jo oživiti.
Alf Landon je pozval predsednika, naj zanika, da so njegovi nazori strinjajo z nazori njegovega sina. Ce tega ne bo storil, bo dokazal, da je James Roosevelt govoril v njegovem imenu.
Landon bo danes dospel v Los Angeles ter bo zvečer ob šestih govoril v Kolizeju.
POŽAR NA "VULCANIJI"
Požar je uničil velik del tretjega razreda. — 2 strežaja usmrčena, tretji se je zadušil — Godbenik skočil preko krova.
PALMERO, Italija, 19 okt. — Pri požaru, ki je izbruhnil v tretjem razredu italijanske motorne ladje "Vuleania", so izgubile štiri osebe življenje. Trije so bili stewardi, četrti pa godbenik. Dva sta se smrtno ponesrečla pri gašenju, tretji se je pa zadušil v svoji kajuti. Neki godbenik je planil preko krova, misleč, da se bo s plavanjem rešil, pa je utonil.
" Vulcania" je dospela danes v Palermo s triurno zamudo. Na krovu je imela 1100 potnikov.
Takoj uvedena preiskava je dognala, da je požar povzročil kratki stik. Neumornemu prizadevanju moštva se je posrečilo omejiti ogenj samo na tretji razred.
Povzročena Škoda je precejšnja.
RESNO SVARILO LEONA BI UMA
GOERING - EKONOMSKI DIKTATOR
UTRUJEN JUGSLOVANSKI RABELJ
BEOGRAD, Jugoslavija, 19. okt. — Ker je bil jugoslovanski rabelj 'preveč utrujen' ni bilo treba dvema morilcema v Zaječaru .nocoj umreti. Ra-belj je pred njima obesil štiri poštne roparje, potem je pa dejal, da je preveč utrujen. Morilca bosta prišla jutri na vrsto, ko se bo rabelj odpočil.
BERLIN, Nemčija, 19. okt. Kancler Adolf Hitler je danes imenoval ministrskega predsednika Wilhelma Goeringa za ' * ekonomskega diktat o r j a * * Nemčije. Njegovo naloga bo završiti Hitlerjev štiriletni načrt za obnovo neodvisnosti nemške industrije. Goering bo imel pravico izdati kakoršno-koli odredbo, ki se mu bo zdela potrebna.
15 ŽENSK ZASTRUPLJENIH
LIEGE, Belgija, 19. okt. — Danes so aretirali tukaj neko 56 let staro vdovo, ki je baje zastrupila petnajst starih žensk ter se po smrti polastila njihovega premoženja. Aretiranka je že deloma priznala svojo krivdo.
to svoječasno storila francoska vlada, ko je pretii francoski armadi poraz pri reki Marni.
Vsi taksiji in druga motorna vozila so v vladni službi ter prevažajo proti jugu vojake, čijih naloga je zaustaviti fašistično prodiranje. Vladi resno primanjkuje vojaštva. Zdaj je začela pošiljati na fronte celo starce in mladoletne, ki so bili zaposleni s kopanjem strelnih jarkov.
Francoski ministr. predsednik je opozoril radikalne socijaliste, da bi razkol pomenil nove volitve.
PARIZ, Francija, 19. okt.--Voditelji francoske Ljudske fronte so danes razpravljali o svarilu francoskega ministrskega predsednika Leona Blu -ma, ki je rekel, da bi ga razkol v vladi prisilil razpustiti parlament in razpisati nove volitve.
Notranji minister Roger So-lengo in finančni minister Au-riol sta branila vlado pred napadi desničarjev, predsednik Albert Lebrun in obrambni minister Daladier sta pa poudarjala mirovne namene Francije ter pozivala vse francoske stranke k edinosti.
Ministrski predsednik Leon Blum je pozival socijaliste, komuniste in radikalne socijaliste, torej stranke, ki tvorijo Ljudsko fronto, naj ohranijo demokracijo, kajti s padcem Ljudske fronte bo tudi konec francoske demokracije.
Radikalni socijalisti so odgovorili Blumu, da ga bodo podpirali le v slučaju, če bo zavrnil zahteve ekstremistov.
ll!IIIIIIMII!lllllllll«pil.................
SMITH-IGRAČA MILIJONARJEV
Notranji tajnik pravi, da je bivši governer skrajno ljubosumen človek. Ne more pozabiti, da je bil leta 1928 poražen.
PHILADELPHIA, Pa., 19. oktobra. — V tukajšnji godbe-ni akademiji je govoril notranji tajnik Iekes ter primerjal kampanjo pro»ti New Dealu komični operi, v kateri igra governer Landon vlogo staroko-pitnega pevca, bivši governer Smith pa vlogo razočaranega ljubimca.
—	Smith je skrajno ljubosumen človek, — je rekel Ickes. — Predsednika Roosevelta zato sovražijo, ker ga ne morejo kontrolirati.
—	Smith nikakor ne more pozabiti, da je bil leta 1928 pri predsedniških volitvah poražen.
—	Povsem umevno je, čemu kapitalisti nočejo Roosevelta v Beli hiši. RooseveR je odločen in dela tako kot se zdi njemu prav in si ne pusti od nikogar diktirati. Ljudje kakor sta Landon in Smith, so pa le i-gračke v rokah kapitalistov. Če bo Landon izvoljen, kapitalisti prav dobro vedo, da bodo v AVashingtonu zopet v sedlu. Landon je pripravljen vse zatajiti, kar je svoječasno govoril.
naroČite se na "gi.as
NARODA", največji slo venski dnevntf ^ '^r DRŽAVAH
NEMČIJA BO 0D0RBRILA __LAŠKI ROP
Grof Ciano se bo odpeljal v Berlin, kjer bo i-mel s Hitlerjem važna posvetovanja. — Pomemben eestanek n a Dunaju.
RIM, Italija, 19. okt. — Jutri se bo podal z letalom y Berlin grof Galeazzo Ciano ter se bo vrnil v Rim z važnim priznanjem.	-
Nemška vlada bo namreč o-ficijelno priznala zavzetje A-besinije. Italijanski -vnanji minister bo konfereiral s Hitlerjem o evropskem položaju. Pri razpravah bo navzoč tudi nemški vnanji minister baron Konstantin von Neurath.
Dogovorili se bodo glede sestanka, ki se bo vršil dne 9. novembra na Dunaju, ki .se ga bodo udeležili zastopniki Italije, Avstrije in Madžarske.
Domenili se bodo glede stališča, ki ga bosta zavzeli Nemčija in Italija napram Belgiji, ki je proglasila svojo nevtralnost.
•Sestavili bodo načrte za boj proti komunistični nevarnosti.
ITALIJANI SO SE MAŠČEVALI NAD NAPADALCI
Petsto italijanskih vojakov je iznenada napadlo domačine, ki so u-smrtili trinajst laških letalcev.
ADDIS ABABA, Abesinija, 19. okt. — Italijani so se danes maščevali nad abesinskiir.i vstaši, ki so meseca julija p«) bili trinajst fašističnih letalcev.
Trideset italijanskih bombnih transportnh letal je odvedlo petsto laških vojakov, obr<» ženili s puškami in strojnicami v Lekemti, kjer je taborišče abesiiiskih vstašev.
Vnel se je vroč boj, v katerem so bili Abesinci poraženi.
Abesinija še ni mirna in najbrž tudi še tako kmalu ne bo. Spopadi med domačini in Ita lijaui so skoro na dnevnem redu.
Dasi so določene za kršilce italijanskih odredb stroge kazni, jih Abesinci enostavno «> malovažujejo.
Italijanski vojaki nalete sko ro vsak dan na kako tajno skladišče orožja.
KRALJEVSKA KRONA UKRADENA
LIZBONA, Portugalska, 19. oktobra. — Dragocena krona, ki so jo nekoč nosili protugal-kralji, je bila včeraj ob belem dnevu ukradena iz grobnice portugalskih kraljev. Čuvaji so izjavili, da sta dva moška v družbi ženske dalj časa klečala pred krsto kralja Carlosa, nato sta "molila" pred krst«, prestolonaslednika Louisa Filipa. Ti "pobožni" obiskovalci so najbrž ukradli krono.
ANGLEŽEM NE PRUA KRALJEVA PRIJATELJICA
LONDON, Anglija, 19. okt. — V kratkem bo šla h kralju Edvardu Vili. deputacija nekaterih članov parlamenta, ki ga ibodo skušali pregovoriti, naj prekine zveze s -svojo prijateljico, Amerikanko Mrs. "\Val-ley Simpson. Pri kralju sta bila v tej zadevi že nadškof can-terburški in ministrski predsednik Stanley Baldwin, pa nista nič opravila.
SAM0M0RJAP0NSKEGA ČASTNIKA
Tokio, Japonska, 19. okt. — Danes se je usmrtil stotnik japonske armade Watam Tana-ka, ki se je meseca februarja udeležil vojaške vstaje proti japonski »vdadi. Zapustil je pismo naslednje vsebine: — Iz srca obžalujem vse, kar sem storil. Živela cesarjeva družina ! Hvala vam!
V vstaji, ki je bila po par dneh zatrta, so bili usmrčeni trije japonski uradniki.
THE LARGEST SLOVENE BA1LTIN V33L
"Glas Naroda"
<▲ Corporation) Owned and Published by 9LOTENIC PUBLISHING COMPANY
Frank Sakaer. President
I*- Benedlk, Treaa.
Place of buatnem of the corporation and addreawa of above officers: to* West 18th Street. Bfwth .f Manhattan. Hew Talk City, N. t.
"G L A S NARODA" " ~	" _____(Voice of the People)
Iasned Every Dsy Except Sundays and Holidays
Es celo leto velja sa • Ameriko to
Kanado ..................... $6.00
Sa pol leta....................$3.00
Za Četrt leta..................f 1.50
Za New York es odo leto......fTjOO
Za pol leta.................... $8.50
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta ....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
DopIhJ bres podpisa in osebnosti ae ae pri občujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfiuje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsski dan lzrzemSi nedelj In praznikov
-GLAS NARODA". 216 W. IRth Street. New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
BLOKADA
Ko je bilo nc-pobitno dokazano, da preskrbuje Portugalska z orožjeui špansko fašiste, je izjavila ruska vlada, da se mora takoj sestati odbor za m> vmešavanje 'v španske notranje zadeve. Odborniki naj bi odredili blokado proti Portugalski.
Ruska zahteva je pa lialetala na gluha ušesa. Proti temi: predlogu je bila posebno Anglija.
To je zadosten dokaz, »hi je tudi Anglija več ali manj np. strani Španskih vstašev in da ji je predvsem zato, da bi bila postavno izvoljena španska vlada čimprej poražena.
Anglija je enostavno odgovorila Rusiji, da zadeva ni tako nujna in tla države, ki pride jo pri tem vpoštev, lahko pismeno odgovore.
Z drugimi besed.miti i to pravu, da bosta pri Italija in Nemčija najmanj še štirinajst dni pošiljali na Portugalsko ory žje, ki je namenjeno za uničenje španske republike. Mussolini in Hitler hočeta tako, in basta!
Skoro istočasno, ko je bila zavrnjena ruska zahteva, pri-liaja iz Madrida poročilo, <!a se je pojavila v španskem vodovju flotila nemških torpedovk in submarinov.
Iz Pariza ni š< nobenega točnega odgovora na rusko za htevo. Francoska vlada bo najbrž rekla: — Prav rada bi vam ustregla, pa vam ne morem.
KAPITALISTI POMAGAJO LANDONU
Kapitalisti so si zabili v glavo, da mora pri prihodnjih predsedniških volitvah zmagati Landon. Zmaga Land ona je njihova rešitev, in poraz delavstva, dočim si bo z izvolitvijo Roose-velta delavstvo izboljšalo svoje stališče, za kapitaliste bo pa najhujši udaree.
Kapitalisti so vdinjali za svoje namene veliko število a-ineriškili časopisov in z ogromnimi vsotami denarja propagirajo Landonovo izvolitev.
Po zatrdilu senatorja Joseph P. Guffeva iz Pennsvlvani-je so člani družine du Pont, ki se bavi z izdelovanjem municije, dosedaj darovali v republikanski volilni sklad $383,000. Do voltov bo narasla ta vsota na tri četrtine milijona.
Laraont du Pont je daroval $105,000, Irene du Pont $96,000, A. Felix du Pont $15,000, Henry B. du Pont $12;000; Pierre S. du Pont $10,000, S. Mallock du Punt in William dii Pont, Jr., pa po tisoč dolarjev. Ostanek so darovali visoki uradniki du Pontovih tovarn.
Ena sama družina je torej prispevala to ogromno vsoto. Kje so pa Morgani in Rockefellerji ? Tudi njihovi prispevki gredo v stotisočake.
Če kapitalisti podpirajo Landona, delavec prav dobro ve, da ne sme zanj oddati svojega glasu.
Edinole z izvolitvijo Roosevelta si bo delavec utrdil svo^-je stališče in si izboljšal svoj bedni položaj.
POVPREČNOST ZL0ČINSTVA—NIZKA NED TUJERODCJ
Nekateri elementi v ameriškem življenju vedno in vedno ponavljajo staro, obnošeno in že Jtolikokrat izpodfoito trditev, da so priseljenci krivi visoke stopinje zločinstva v Združenih državah; radi tega je umestno navajati uradne podatke v tem pogledu.
Federalni preisikovalni urad (Federal Bureau of Investigation) je ravnokar izdal primerjalne 'statistike o povprečnem številu aretacij tujerodnih belokožcev za prvih šest mesecev leta 3936. Kakor zločinske statistike prejšnjih let, tako tudi novi podatki zopet pokazujejo, da v razmerju s svojim številom tujerodci iz-
Glede posebnih pregreskov je bilo ljudi aretiranih:
radi vloma
" ponareditve
" tatvine • 1»
vršujejo mnogo manj zločinov kot tukaj rojeni Amerikanci.
Tekom »prvih šest mesecev 1. 1936 je federalni preiskovalni urad, kateremu vsi policijski uradi sirom Združenih držav, pošiljajo odtise prstov vseh oseb, zaprtih radi kakega zločina, dobil poročila o skoraj 220,000 (prstotisov in so novo vposlani primerjajo s prejšnjimi, da se najde, da-li je dotič-nik že star zločinec. Iz tako nabranih podatkov je federalni preiskovalni urad, ki spada k pravosodnemu departments pripravil razne tabele; ena izmed njih pokazuje razmerno število zločinstva za razne skupine prebivalstva.
za vsakih 100,000
u j y
79 >»
poneverjenja m prevare splošnih zločinov
tujerodni	tukaj
3.6	16.0
1.5	3.8
9.8	26.1
3.6	7.6
2.6	2.9
v 0.4	1.6
4.6	1.6
6.3	17.4
nerednega vedenja potepuštva
Razmerje aretacij pa je večjemed	tujerodci za sledeče pre-grške:
proti zakonom o alkohol, pijačalh 4.7	3.7
kupovanje ukradenih stvari	2.0	1.5
nasilje (assault)	10.1	8.5
Za vse vrste pregreškov je razmerje aretacij za vsakih sto tisoč tujerodnih belokožcev rojenih belokožcev.
znašalo 99.3, dočim je bilo enako razmerje več kot dvakrat višje (211.9), kar se tiče tukaj
Dopisu
Gilbert, Minn.
Kar se tiče naselbine Gilbert, se bolj malo čita dopisov. No vem, ali je starost kriva ali malomarnost, ali pa slabe razmere, da se noče nobeden oglasiti v javnosti.
Rudniki pri nas počivajo že teta. Dela se največ za WPA. Precej skromno je življenje; draginja je neznosna. Kljub slabim razmeram smo si ustanovili svoj klub ameriških slovenskih volilcev (The American Slovenian Voter's Club).
Ustanovili smo ga v mesecu juliju. Takrat nas je pristopilo samo 21 mož. Klub prav po-voljno napreduje. Danes šteje že nad 300 članov. Vsi bi mora-
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža
$ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.70 $23.00
Din. 100 Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000
$45.00 .................... Din. 200«
V ITALIJO
Za
$ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50
Lir 100 Lir 200 Ur 500 Lir 1000 Lir 2000
$167.50 .................... Lir 3000
KER 8E CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALi DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se boljše pogoje.
IZPLAČILA v AMERIŠKIH dolarjih
Za Izplačilo t 5.— morate poslat!.. $10.— " " $15.— " " $20.— " $40.— " $50*— " »
Prejemnik dobi ▼ starem krajo izpla&lr, ▼ dolarjih.
nujna nakazila izvršujemo po cable letter TA pristojbino $lr—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Glas Naroda" til West isth street	new iobk, n. t.
r i " 1	"Tl gmmaMttBSBaa
200 MOŽ DOBI DELO
pri sekanju kemičnega lesa za Clawson Chemical Co. Dober les in dober prostor. Plača $1.50 od corda. Male kempe za peč-larje. Orodje proti mesečnemu odplačilu. Vprašajte pri: Claw-son Chemical Co., Ridgewav, Pa.	(12x)
H biti že vpisani, pa ker se še vedno dobe stranka rji, nismo še vsi skupaj. Slovenskih volilcev je nas blizu 600.
Klub se peča samo z domačimi zadevami, mestnimi in šolskimi. Rojaki, pristopite takoj. Članarina je samo 25c .na leto za vsako slovensko družino. Seje so vsaki prvi po-ndeljek v mesecu v Community prostorih.
Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike.
L. Vessel.
"GLAS NARODA''
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poii-| ljamo.
CABALLERO NA FRONTI
Španski ministrski predsedni k Caballero (na levi) ogleduje v družbi častnika priprave za obrambo Madrida.
poslanica novim.
ameb£ka*c*m
Vsem Amerika«rem, tukaj rojenim in naturalizintnim, vsem onim. ki željno pričakujejo boljšo bodočnost za sebe in za Svoje otroke, vsem onim. ki jim Amerika pomenja priložnost za boljSe življenje — vsem tem poslanica Predsednika Franklin D. Roosevelta prinaša nov pogum in nadomestil je bojazen z na do v bodočnost.
Delavcem zakonodaja Roose-veltove uprave i>omenja obljubo bolj udobnega, sigurnega, mirne-ga in zadovoljnega življenja.
Poljedelcem Rooseveltov program pravičnosti in enakosti pomenja obilnejši užitek plodu njihovega težavnega dela.
Poslovnim ljudem, ki so pametni in znajo misliti, Roose-veHova iiolitika pomenja sigurnost, stalnost razmer, rešitev »1 negotovosti, provzročenik od divjih si»eknlacij.
Malim trgovcem in obrtnikom
politika Predsednika Roosevelta nudi zaščito pred razmahom vele-ka pital a.
Vsem, ki si želijo Ameriko kot deželo soeijalne pravičnosti in bratstva, uvedba socijalnega zavarovanja, starostnih pokojnin, odpravljen je otroškega dela, zakoni za zaščito zdravja In za pospeševanje vzgoje, zavarovanje bančnih vlog, zaščita domov in zboljšanje stanovanjskih razmer in slične napredne in človekoljub-ne postave, vzakonjene od sedanje vlade—pomenjajo vresničenje starodavnih sanj človeštva.
Vsem Amerikaneetn, tukaj rojenim in naturaliziranim. ki so si ve<hio predstavljali Ameriko kot deželo priložnosti, ne bo težko odločiti se, kaj naj storijo volilnega dne. .1. novembra 19,36. Brez obotavljanja in v pretežnem številu bodo glasovali za našo veliko zastavonosno dvojico: ROOSEVELT in GARNER.
TXTOVEC S SMRTJO JTA DUNAJU.
Kakor poročajo dunajski listi, je prispel v avstrijsko pre-stolnico 4' najskrivnostnejsi mož" mednarodne trgovine z orožjem, sir Basil Zaharoff, ki ga proglašajo tudi za najbogatejšega moža na svetu. Dospel je tja baje za to, da obišče neke zdravnike specialiste.
Peter Zgaga
PRfi) petdesetimi leti
Francoski list "Le Temps" objavlja še dolgo časa na čelu svojih novosti iz Pariza in z naslovom "Pred 50 leti" spomine na dobo pred 50 leti. V številki z dne 25. sept. beremo: "Včeraj, 25. sept. 1886, je orožništvo od veri lo generala Villacampo v Madrid. Vpisali so ga v seznam ujetnikov. V provinci še zmeraj zapirajo ljudi. Reak-cijonamo časopisje se strinja s politiko represalij kabineta in zahteva čim hujšo strogost za insurgente. Demokratsko in republikansko časopisje in listi monarhifctične levice pa so zoper nenavadno strogost in obsojajo sleherno izredno zakonodajo."
Ta mali spomin na dogodke v Španiji pred pol stoletjem je velikega pomena. Saj je dokaz, da je bila tudi pred 50 leti S panija v revolucijskih nemirih in da je boj desnice divjal proti levici. Zaeno podčrtava trditev, da Španija prav za prav že več desetletij ne pozna miru. Z nekaj odmori so se vedno ponavljali ti spori.
KOLIKOKRAT SME BITI MOŽ SLABE VOLJE.
Neko pariško ločitveno sof-dišče se je moralo odločiti o vtprašanju, kako pogosto sme biti zakonski mož slabe volje. Neka žena je zahtevala ločitev svojega zakona, ker je bil mož skoraj vsak drugi dan neznosen. Sodišče je nato izjavilo, da je slaba volja .pri poslovnem človelku ali nezaposlencu umljiva, pa da ima mož v da-na&nfjih časih vsaj trikrast na teden pravico do nje. Žena se mora pač prilagoditi tem časom.
RESNIOA?
Zdaj pa zdaj poročajo iz Male Azije o boju med orli in štorkljami. Ta borba v Anato-liji traja prav za prav že dve leti. Leta 1934, poleti, je šest orlov napadlo gnezdo štorklje v vasi Orkhanga'zi in so požrli mlade štorklje. Čez nekaj časa so isto storili ts sosednjim gnezdom. Na podlagi resnih in resni eno stnih poročil se je zbralo 2000 štorkelj, ki so napadle orle. V tem boju je bilo 20 mrtvih in ranjenih. Štorklje so dobile pomoč in so orle prepodile z bojišča, a so pri tem pustile veliko svojih ondi.
O teh bojih večkrat poročajo časopisi več ali manj in poudarjajo pri tem to zanimivost, da štorklje napadejo vsakogar, ki se dotakne njih mladičev. Pa ne moremo še določiti, ali je ta vojna med orli in štorkljami v Mali Aziji nekaj novega, ali ipa je bilo že od nekdaj tako ali pa je samo basen, ki jo je mogoče iznašel La Fontaine.
Ta pogovor se je baje zavr-šil v nekem zavezniškem taborišču tekom vojne.
Zbrani so bili francoski, angleški, ameriški, belgijski in italijanski vojaki.
Italijan in Amerikanec sta se sprla zastran neke malenkosti. To se pravi, Italijan je doga-njul, dočim je Amerifeanec mirno čakal, kdaj bo izustil kakšno tako, da mu jih bo pri soli l par za uho.
Ko je Lahu pošla zaloga psovk je za zabelo vzkliknil: — Vi Amerikanci se borite zaradi denarja, mi Italijani pa zaradi časti.
Amerikanec je pljimil predse ter mimo odvrnil:
—	Ne tajim. Vsak se bori za tisto, cesar mu manjka. Meni naprimer manjka denarja, in se borim za denar. Tebi, prijatelj, manjka časti. Ti se boriš za čast.
*
—	Hm, — se je hudoval rojak. — Z landlordom sva se skregala. Ali veš kaj mi je rekel? Rekel mi je, naj grem k hudiču.
—	Kaj si pa storil?
—	I nič. K advokatu sem šel.
*
Gospodar, ki se je poročil s svojo stenografko, je pripovedoval 'prijatelju:
—	Predno sem se poročil ž njo, je pisala po osemdeset besed na minuto. Sedaj jih pa na minuto po tristo izgovori.
Važno
za
Kdor je namenjen potovati v sttrl kraj ali ffttlitl kofa ed Um, Je potrebno, da je pfcbčen v vseh stvareh. V sled nate dolgoletne skušnje Vam zantbremo dati najboljša pojasnila in hrti vse potrebno preskrbeti, da je potovftnjfe Udobno in hitre	se ta-
upno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Ml ptesktbimo vse, bodisi prošnje za povratna .dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem {asu, in kar je glavno, za hajmaa£e stroSki.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predn« se dobi iz Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMfT. trpi bajmanj Ml rteset.
Pišite torej takoj za brezpla&fta i boste poceni in udobno potovali
i vodila Iti ttgatevtjfllM Vam,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y.
Pred vojno je trdil nemški kajzer, da je mogoče podkupiti vse Bal kance od kralja navzdol. Istega mnenja je foil menda tudi pokojni avstrijski cesar Franc Jožef.
V	vojni se je pa izkazalo, da nekaterih Balkanc&v ni mogoče podkupiti, še manj pa premagati.
*
Žena, ki je pokopala že štiri može, se je s petim poročila. Peta zakonska sreča pa ni dolgo trajala, kajti mož je nevarno zbolel. Skrbno mu je stregla, pa je bil ves njen trud zaman. Mož je umiral. Ona je vsa obupana sklepala roke in jadi-kovala:
—	Kaj bo z menoj, če u-mreš ? Komu me bo« prepustil ?
—	Šestemu nesrečniku, —
je zašepetal in izdihnil. *
Razburjen pisatelj je očital uredniku: — Vi sploh ne morete presojati nobenih spisov 1 Vi, ki niste še nikdar ničesar napisali.
Urednik mu je po kratkem prevdarku odvrnil:
—	Imate prav, pa tudi ne. Vzemimo primer: — Jaz nisem še nikdar nobenega jajca zle-gel, pa -vendar vem boljše kot pa kokoš, če je jajce dobro ali smrdljivo.
*
—	Čeprav nekateri trde, da človek ne bo mogel nikdar vse ga rtouineti, m vendar moral razumeti vsaj tb, da 2akaj ne bo mogel ali zakaj ne bo smel
vsega razumeti.
*
—	Nihče ni tako srečen, da
bi nikoga ne zavidal.
*
•Spori med anahostjo in vero bi bili dosti prej uravnani, Če bi bilo na eni strani malo več vere, na drag pa malo več znanosti.
* '
V	čudnih časih živimo.
V	časih, ko grade aeroplane za petindvajset oseb in stanovanje za dve osebi.

New York, Tuesday, October 20, 1926
TEE LARGEST SlftVBNE DAILY INT7J9M
LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE
William Bee.be opisuje v posebni knjigi svoja doživetja pri Dajaikih, posebnem malajskem plemenu na otoku Borneo, ki še v teh časih lovijo človeške glave. Med drugimi opisi poroča: "Dajaki so znali kar urno postaviti in razstaviti taborišče. Izvrstno poznajo gozd in vse jim je bilo znano, karkoli je v zvezi z džunglo. Kar koprneče pa so se zatgledali v mojo puško, čim smo zapazili kako divjačino, in so bili žalostni, ker nisem hotel streljati. — Imel »sem v spremstvu Dajaka z imenom Drojak, ki je bil pač najdobroho»tnejši in najprijaznejši izmed vseh divjakov na otoku Borneo, in mi je po-' trpežljivo in zvesto služil. Ko se je Drojak nekega jutra precej oddaljil od taborišča, ga je htrtelo napasti dvanajst divjakov nekega holandskega plemena. Ko se je povrnil s tega pohoda, mu je osem glav viselo na pasu. Ni dosti govoril o tem dogodku. Bil je miren, preudaren človekf ki je rad molče sedeval ob taboriščnem ognju in je strmel v plamewe. Plameni so migotali po njegovi temni koži in težki, medeni uhani, ki so mu padali skoraj do ramen, so se svetili v odsevih. ('asih smo ga pregovorili, da nam je pokazal, kako je bilo v boju in kako si je pridobil onih osem glav.
"Bil je velik igralec in njegovi poslušalci so napeto zrli vanj. Vsa družba je bila jako slikovita. Vsi so čepeli v polkrogu krog ognja. Neki Ma-lajec je boječe ždel bolj v ozadju. Zakaj za nami se je raztezala džungla ko črna stena. Najprej je Drojak počasi stopal sem in tja in njegova velika postava se je črno odražala od rumenih plamenov. To je bila predigra, ki naj nam bi bila pokazala, kako je tisto jutro šel skozi gozd. Potem je obstal in je previdno prežal s te strani na ono stran in se je o-prezno sklonil. S kretnjami in nosljajočimi glasovi nam je ponazoril, kaiko so se sovražniki bližali; dvanajst mož se je plazilo skozi goščo k njemu. Nato je -dvignil meč nad glavo in pokazal, kako je divje planil na sovražnika. Pokazal nam je o-krutne potankosti boja. Sreča in slučaj sta mu prav tako pomagala ko njegova lastna moč in urnost, ki jih nisem videl še pri nobenem človeku tako razvitih. Sicer bi bil spričo tolikih sovražnikov brez dvoma omagal. .
"V nekaterih trenutkih je Drojak T^ač pozabil, da ga gledamo. Tedaj je ibil njeg-ov obraz grozotnega izraža, bilo ga
je eno samo sovraštvo in okrutnost. Vendar mislim, da je bil boj pošten, saj se je hotelo spraviti dvanajst mož na enega samega človeka. Bil je pač boj za življenje in smrt. Osem sovražnikov je pobil, štiri pa je nagnal v gozd.
"Pokazal nam je, kako so oni štirje pobegnili, kako je eden izmed njih zalučal sulico v grmovje, tako da se je zadrla globoko v zemljo. Ostala je v tleh in se še pozFbavala. Take podrobnosti -so dajale njegovemu pripovedovanju znak resničnosti. Potem nam je pokazal, kako je sovražnikom odrezal glave in je tako jasno vse podal, da smo natančno spozna-
li, da dva še nista bila docela mrtva. Nato je glave v nemi igri drugo za drugo privezal na pas, počasi in preudarno in si je dal veliko opravka z vozli. Nekatere glave so se bržkone odvezale in se kotalile po tleh, preden jih je spet ptfbral. Slednjič se je vzravnal, se preteg-nil in si umrl roke. Globoko zarezane poteze krog ust in na čelu so se mu izgladile. Potem je pa s takim pogledom pre-motril poslušalce, ki si ga nisem mog-el nikoli pojasniti. Počasi je šel njegov pogled z obraza na obraz, dokler ni vseli pregledal. Nato se je strumno vzravnal, udaril s peto ob peto in se prav prisrčno zasmejal."
Je tudi živino usipelo rešiti iz najhujšega, še ves naslednji dan ni vedel za junaštvo, ki ga je izvojeval njegov sin. Čab-ranski zdravnik je fantu nudil prvo pomoč, a ko so opaei't, da je do njegovega okrevanja vendarle daleč, so na njegovo po budo pozvali reševalce, da prepeljejo v Ljubljano.
INNSBRUŠKI LANDRU
sra
	L. Ganghofer:	
	Grad Hubertus	1° "KI
	:: Roman ::	
OTROK JE REŠIL DRUŽINO
LJUBLJANA, 6. okt. — Med ranjenci, ki jih vlaki in reševalni avtomobili vsak dan do-' važajo naši bolnišnici, je der-matološki oddelek danes popoldne sprejel v svojo oskrbo tudi 13-letnega Ljubi ja Barto-la, posestnikovega sina iz Drage v čabarskem okraju, čigar neagoda nudi gradiva za cel majhen roman o heroizmu, kakršnega je včasih zmožen otrok.
V hiši njegovega očeta, marljivega posestnika Janeza Bartola v Dragi št. 24., se je v petek ponoči zanetil požar. Preiskava, ki jo vodi komandir domače orožniške postaje narednik Rozman, doslej še ni mogla do kraja razjasniti, odkod se je ogenj vzel, a vsa znamenja kažejo, da je pod pepelom v svinjski kuhinji ostalo nekaj žerjavice, iz katere se je v zatišju noči razplamtela nesreča. V nekaj urah je požar uničil vso Bartolovo domačijo, da trpi gospodar okrog 60,000 Din škode, a plameni so zajeli tudi hišo sosede Jožefe Mikli-čeve, ki je prav tako oškodovana za okrog 20.000 Din. Ves naipor sosedov in domačih gasilcev je ostal zaman, sreča v nesreči pa je bila, da so mogli rešiti pred uničenjem vsaj poslopja sosedov.
Nemala zasluga, da je bilo mogoče katastrofo vsaj na prvotnem mestu ognja udušiti, pa gre prav malemu Ljubiju, ki so ga reševalci danes pripeljali v bolnišnico. Po njem se je o-krog tega požara napletla cela zanimiva historija, o kateri danes govori ves Loški potok in čabranski okraj, hkraltu pa tudi vsa naša bolnišnica, in vsi, ki na kakršenkoli način prihajajo v stik s taksnimi rečmi. Z mlajšim bratcem je Ljubi spal v podstrešni izbi, ko ee mu
KONEC VSTAJE NA PORTUGALSKEM
(Portugalska ladja "Alfonso Alberquerque", na kateri je bilo dvdJlajdt mornarjev ubitih in osem ranjenih, ko so se uprli svojemu poveljniku.
je v sanjah na lepem zazdelo, da kliče sirena. Preplašen je odprl oči in je na svojo grozo zazrli da je vsa izba v plamenu.
Prvi hip mu je prišlo na um, da bi skočil skozi okno, a zbal se je višine, ki znaša 15 m do tal, hkratu pa se je domislil, da bi moral zbuditi tudi vso ostalo hišo in sosede. Planil je po stopnicah v pritličje, j kjer sta spala oče in mati še' s tremi otroki, a spodnji pro-' stori so se bili že povsem raz-j goreli. Vežna vrata so bila vsa j v plamenih, ključavnica s ključem je bila vsa razbeljena. S komolci in koleni se je Ljubi zagnal v goreči les, zavrtil je žareči ključ s tolikšno silo, da se mu je njegova podoba za zmerom zažgala v roko. Ves opečen od vrha do tal je pribe-žal do soseda in sklical pomoč.
Bilo je pač tragično naključje, da so po Ljubijevi zaslugi sosedje prej izvedeli za požar kakor po njegovi starši. Mati se je zbudila šele na vik in ropot, ki ga je on povzročil v goreči veži, a je mislila prvi hip, da so kakšni tatovi vdrli v hi-J šo, ki se jim je zahotelo žita iz kašče. Zbudila je moža, a ko sta planila pokonci, sta šele o-pazila požar okrog sebe in sta se z ostalimi otroki tudi sama vsa opečena prebila pod milo nebo.
Mali LjuibiT ki se je nekaj časa kakor brez uma valjal po cesti, pa se je med tem do smrti ož^an in ^razboleu »pri sosedu zavlelcefpa pee, tcjer ga, je kmalu zajela nezavest. V vnemi, Ž katero so možje in žene gasili požar, so kmalu pozabili nanj in "niti njegov oče, ki mu
Pred porotniki v Innsbrucku stoji neki Heinrich Marik, ki je obtožen, da je umoril dve, morda,celo tri ženske, ki sicer na premišljen in grozovit način, ki spominja na grozodejstva proslulega Landruja.
Marik je bil trikrat zaročen, njegove zaročenke pa so umrle pod zelo sumljivimi okoliščina mi. Prvo so potegnili nekega dne mrtvo iz Ina. Sicer so ga osumili, da je bil pri tem "sa momoni" pomagal, pa mu tega niso mogli dokazati. Obe drugi zaročenki je zastrupil s svetilnim plinom. Pri tem je postopal tako previdno, da so smatrali prvi zločin dolgo let za zločin, drugega pa isto tako nekaj časa za samomor nesreč-nice.
Marik, kateri šteje danes 38 let, je imel pri ženskah mnogo sreče. To je izkoriščal temeljito in se je dajal od njih podpirati. Ko je njegova prva zaročenka, služkinja, baj prostovoljno poiskala smrt, se je poročil s 17-letnim dekletom. Tedaj je bil orožnik. Čez nekoliko let je ženo in dva otroka zapustil in se preselil v Gradec, kjer se je seznanil z neko gledališko šiviljo, od katere se je daval vzdrževati pet let, dokler niso nje našli nekega dne usmrčeno s svetilnim plinom. Čez nekaj časa se je vrnil v Innsbruck, kjer se je seznanil z nameščeriko neke zavarovalnice. Ta mu je dala vse svoje prihranke, potem pa so jo našli usmrčeno i*to tako s svetilnim plinom. Šele sedaj so ga na podlagi raznih ovadb prije-V zaporu je čez nekaj dni napisal paitetično priznanje. To "izpoved" pa je preklical. Razen obeh umorov je obtožen še 35 drugih zločinov. Vsem ženskam, ki je imel z njimi razmerje, je izvabljal denar, jim ga poneverjal, jim ga tudi izsiljeval.
HIMNA ITALIJANSKEGA IMPERIJA.
Poseben odbor je v Italiji razpisal nagrado za himno italijanskega imperija. Prva nagrada znaša čedno vsoto 50 tisoč lir. V odboru, ki bo ocenjeval nagradne skladbe, sta komponista Mascagni in Casella. Ttalija bo po tem takem imela v bližnji prihodnosti troje himen: kraljevo koračnico, giovi-nezzo in še himno, ki bo poveličevala zavzetje Etiopije.
| Preživite BOŽIČ
|	V STARI DOMOVINI
Cunardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije li-leti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, Id se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojci.
^	IZLEtl SE VRSE NA PARNIKIH:
QUEEN MARY
hi odpluje it New York*:
s dne 2. decembra ter 16. decembra
BERENGARIA
dne 9. decembra
Na prvem Irietu bo spremljal izletnike MILAN EKEROVIČ* iHan newyorSkesa urada Cunard Line 5 ua drugem ALFRED MARKU&. ki je lstotako Clan newyorfikega urada; na tretjem pa HENRY WEfcER, član čikaškega urada Cunard Line.
Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd.,
se obrnite na:
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA"
tU WEST 18th STREET -	NEW YORK, N. Y.
/ 49
Korbeck je <bil v zadregi. Njegova roka še ni bila trudna, izkoristiti je hotel svoj nastroj in • loganjati popoldne še stranske dele na sliki. Beseda se mn je zatikala, ko jima je to po-jasneval. Kati se je šobila. Jezilo jo je tudi, ker po seji ni .>raela nič pogledati na platno. "Ne smete videti na pol dovršenega!" je rekel.
Tem bolj milostno je odpustila Forberka teta Gundi, in ko je izginil z M ose rjem v brestovem drevoredu, je dejala: "To mi je všeč. Ve, kaj se spodobi. Cisto nič ni vsiljiv. In kako ga 7>ri-ganja delo! Pravim ti, otrok, iz tega mladega človeka bo še kaj, pazi, kaj velikega! Xe gleda zastonj—' \ Kar je hotela še naprej povedati, je zamolčala in ošinila Kati s plahim pogledom.
Ze v drevoredu je vzel Forbeck tako urno pot pod noge, da se mu je Moser le s težavo obdržal ob strani. Ko sta prišla do Bruckner-jeve hiše in je prevzela Mali barvnik in stojalo, da 'bi jo odnesla po stopnicah, si je obrisal starec znoj z obraza in zagodel: <4Ta pa hodi, ta! (Sakra! Za tem ne foi rad letal po gorah o-koli s puško!" A menda ga je njegova utrujenost takoj minila, ko je videl iti zunaj po cesti "gosposko Liziko". "He, srček!" je za-klical in jadrno odšvedral k 'vrtnim vratom. 4Počakaj, no malo, svojega starega prijatelja!'
8mejoč se je rekle opočasnilo korak. "Kje te pa žuli? Ali imaš kaj novega?"
"Seveda! Svojo staro ljubezen! Ta je vedno nova, kakor hitro te zagledam!"
"Ah, beži no, ti stari pope norčavi!"
Moser se ji je domače preteknil pod roko in se zaliehetal: "Lizika, mlada dva grofa prideta domov."
44Oba?" je zdrknilo urno iz njenih rdečih ustnic.
"Oba? Oak, cak, čak! Ti si pa tiea!" Mosev je vesel vščipnil v okrogli laket. "Če bi prišel gospod Robert sam, se mi zdi. bi ti ne bilo čisto po \Tolji? Kaj?" Spet je zganil prste in zdaj tako trdo, da je Lizika zavreščala.
"Ajs! Bedak neumni! Nehaj že s svojim ščipanjem !''
Tako se je razsrdila, da jo je starec le iztežka ^pomiril. Končno se je le vendar spet zasmeja-ia njegovim norčijam. I11 ko sta prišla do nje nega doma, sta ?e ločila v dobrem prijateljstvu.
Tako nališpana ko Lizika, tako zala in snažna je bila njena rojstna hiša. Stala je samotno ob ce<ti proti Hubertovem sredi lepo obde-
lanega vrtička. Okoli plota so se širili travniki, tam čez cesto je šumel v globoki tesni Jeze mik, in onstran potoka se je vzpenjal proti goram temen gozd.
Glavna stena hišice z veznimi vrati je bila bleščeče pobeljena, dočim je opažno stran do vrha preraščala gosta brajda. Podstrešna o-kenca so kukala iz nje kakor oči iz bradatega obraza. Med zmedo listja se je videla rdeča iz ve^na tabla z obledelim .napisom: Boštjan Zau-uer, sedlar in tapetnik.
V pritličju veža z ozkimi, strmimi stopnicami, kuhinja, družinska soba in majhna delav r.iea, zgoraj dve izbi 111 shramba za usnje.
Ivo je Lizika stopila v vežo, je zavihala no-sek. Ostrega vonja po lužilu, ki so ga bili polni vsi prostori, ni mogla trpeti. Da ga ne bi občutila na lastnem telesu, se je mazala z različnimi dišavami, 7 rožnim, nageljnim in vijoličnim parfumom. Cvetje je namakala v razredčenem špiritu in steklene posode postavljala na okno v svoji spalni izbi, da bi se cvetje "prekuhalo" 11a soncu.
Družinska soba, ki je vanjo stopila Lizika, je ?asno pričala, da se je Zauner Boštjan razen svojemu rokodelstvu posvečal tudi svobodnim umetnostim. Razen zrcala, jedilne posode, ši-\alnega stroja in Sva reva We rice, je bilo med temi stenami we delo Bost j ano vili tok, ce'o "staronemška krušna peč." Seveda je bila soba "tapecirana" in je .namesto navadne lesene klopi ob steni in trinožnih stolov imela visoko poblazinjeno pohištvo, kaj mešanih -slogov. Pri r rati h je stala rezljana omara. Na steni je visela kitara in gosli med rezljanimi okvirčki za fotografije in nagacenimi ptiči na rezbarskih postavkih. Med okni so visele ptičje kletke, ena ko grad, druga ko planšarska koča in potem spet švicarska hiša. V kletkah so bile prečudo -.i te samogibne naprave, s am o tež 11 a kolesa, gu-galne stopnice, škripci, da so morali ptiči telovaditi na vse umetne načine, če so hoteli priti do hrane "111 vode. Na peči .spredaj je stala ena igrača poleg druge: kača Jia križu, kovač pri rakovalu, brusa? s svojim kamnom, kapucln na prižnici. Zdaj poleti so bile igrače pri miru, toda pozimi' ko je iz zakurjene peči puhtela kvišku toplota, se je kača zvijala na križu, kovač je koval, brusač vrtil svoj kamen in kapu-cin je bil s pestmi po prižnici, kakor pri velikonočni pridigi.
DALJE PRIDE
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ''Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
IZ BAGuADA V STAMBUL
4 knjige, t slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na besa v Goropa; Dražba En Naer Cena
KRIŽEM PO JUTRO VKM
4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem T Mekko romal; Pri Šamarlb; Med Jezdili
Cena .......................1.5®
PO DIVJEM STJRDISTANU
4 knjige, 694 strani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Bes Is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena _____________________1.5«
PO DEŽELI SfcIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldlt; Ob Vardarju	Cena ____________________1.5«
SATAN IS IŠKABIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani
Vsebina t.
Izseljenci; Turna Setar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Alroaden; V treh delib sveta;
Naročite jih lahko pri:*
KNJIGARNI
216 West 18th Street '
Izdajalec; Na lova; Spet n* divjem zapadu; ReSenl milijoni; Dediči
Cena __________________S.M
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroaa z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski Bvetnia
Cena ___________________1.5«
WIN I/TOV
12 knjig, s Bilkami, 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadn; Za Življenje; NSo-čl, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apači; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
. j;
Ž O T I
4 knjige, s »likam!. 597 straad
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, In njegova poslednja pot
Cena ----------------L69
"Glas Naroda"
New York, N. Y.


"VZ9R I3I0BJ* —-
Pot-navzgor
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
O
"Da, pisarček se je prebil skozi življenje. In še več ~~ medtem sem se tudi pobotal s svojimi stariiši. Odpustili so mi, da sem kar pobegnil, ker ni-sam hotel postati pridigar Vedno me je vleklo, da postanem časnikar. Moj oče je sedaj izprevrdel, da bi bil zelo slab župnik. Nikakor pa še sedaj ne more razumeti, kako sem mogel v prijetni župniji, v kateri bi na vsak način užaljen pa je še vedno, da nisetm hotel leči v mehko posteljo in sem bil zadovoljen s trdim ležiščem. Odpustil pa mi je vseeno, ker je mati vedno molila za dobro vreme za svojega sina. Več, kar čudno in ginljivo mi je 'bilo pri srcu, ko sem po dolgem času zopet sedel doma in bil postrežen z domačimi jedrni, ki jih zna kuhati samo malti — tako iz ljubezni in razumevanja za grla svojih sinov. Lepo ije živeti doma, to je gotovo; in moj oče je imel prav, da je za svojim nepokornim .sinom poslal svojo jezo. ' Ko sem takrat prišel v Berlin, sem dovolj prestradal. Moji s ta riši so mislili, da se bom plazil do križa in so mi odrekli vsako pomoč. Če tedaj ne bi našel tebe in tvojega požrtvovalnega prijateljstva_"
"E, kaj boš o tem govoril.'9
"Da, da, nikar se ne" boj — s polivalo in zahvalami ti ne bom mučil tvojih živcev. Toda lopo pe bilo od tebe, da si svojemu prijatelju kdaj pomagal v Mski. Saj si bil sam tudi revež. Sedaj seveda — sedaj si skoro postal Krez v primeri s prej. In ko bi mi danes posodil deset mark bi to bilo ravno tako veliko delo kot tedaj. Danes te tudi tvolja mati ne bi zmerjala zaradi tako nespa<mefcne lahkomišl jenosti."
"Saj je bil tudi Džorž neverjetno lahkomišljen, sami smo komaj imeli dovolj za živi jen je.''
. 'T> seveda, madam Feldman. Kaj ne, tvoja gospa mati se vedno rada godrnja. Pa to nič ne škodi; nečena jabolka pa mi je vendarle še vedno dala."
"Moj Bog, če pa vidim, da je kdo lačen," pravi sitara gospa. Zvenelo je skoraj, kot bi se hotela opraviti za svoio "lah-komisljenost."
Oba mlada moža se smejeta.
4'Kaj ne, kadar je kdo lačen, tedaj obrne celo vaše trdo srce v telesu, mama Feldman. Toda,pečena jabolka so se mi pa globoko zakopala v srce. Mogoče vam bom mo°-el to se kdaj poplačati, vam in Ožoržu."
Stara gospa pri tem razgovoruTi premerila"" obraza IS jen obraz je obdržal nekoliko čmeren izraz, kot vedno.
"Vaši stariši so nam dobro želeli, Herman," pravi suhoparno.	u
"To vem, mama Feldman."
"Imeli ste srečo. Koliko jih pogine, ki si domišljujejo, da so polchcam za kaj višjega in vse opomine predajo vtftro-vom. Popolnoma odkrito, Herman - veselilo me je, da ste takrat sli iz Berlina, vaša nemima glava je že postajala nevarna za mojega sina. Nikdar mi še s svojimi neumnimi umetniškimi mislimi ni delal tolikih skrbi kot takrat Na vse kriplje je bil tedaj pripravljen, da pusti svojo službo in M, i , p °in,enOVani umetnik imel svobodno življenje V i_	T Pn 1(1111 bi se ^otovo Popolnoma uničil
D^mU T itak° P°SreČi' kot	Sedaj pa je
iTnZu 9	m SllIla rV8e nar'ine' je Ostal n*f svo-
jem mestu. Sedaj sag ve, kaj ima."
Hart,nan zvedavo pogleda Džorža. Ni mu ušlo, da ie Dzorz neko .ko pr,.bledel in da je stisnil ustnice. Pazno si oyleduje njegovo izrazito, duhovito umetniško glavo Vi' ^ c t" 't""16 s° izf!aiale. ja Ožorž ni stal na svojem Sal. 8t,Snjene ustnite so tvorile, da se je Džorž tegn
vMezno'lrtb^f P<>P°,n0ma °PWtU' DŽWŽ?"
Džorževe ustnice se bridko zategnjejo.
"Ne še vedno vsako nedeljo mažem platno. Tega ne morem opustiti, pa če je še tako nespametno."
"To je križ ž njim. Čas bi mogel porabiti za kaj drugega."
"Pusti to, mati; o tem ne bomo več govorili."
Hartman spretno obrne pogovor na drug predmet Sam pn s«b, pa je sklenil, da bo o tem z Džoržei še Z, govor" Pozneje si je tudi hotel ogledati Džorževe slike. Že pre i ie bil zelo nadarjen v slikanju portretov, ali boljše na risanju mZL-T P°*"3,° 1X,kvl,rila' J« svinčnik dobro napi™
hi M«	tehnika- Toda velika škoda
bi bila, ako bi taka nadarjenost zaspala.
Džorž Feldman in Herman Hartman sta se seznanila pred skoro deveftnm leti v narodni galeriji. Tam sta ,' S
iatelja SL^TS ^T* 28 VS6 ^ sta P^Upri
jatelja. »zor/. Je bil ze tedaj nastavljen v tovarni za ore proge, medtem ko se je Hartman skromno preživel z lepimi članki in poročrii na liste. V onem času mu ni šlo mnogo holjse kot slabo m življenje je spoznal v najžalostnejTi XkT
Oospa Feldmanova tega občevanja ni rada gledala Hart nan je bil po njenem mnenju slaba tovarišja njenega id" £o navd«hnjenega sma, katerega je samo .prisilila, da si je metno" služil kruh. Hartman pri njej ni b i nič <LgeC kot izgubljen feiij. Da pa mu je DioA še posojevalXf?
J^jlo, kajti sama je komaj vedela, kako bo LS stam, kar je Dzorz zaslužil. Dobivala je sicer letno pokoini no osemsto mark, toda morala je zelo paziti, da je Sla" Navzlic svojim velikim sknbem pa ni bila dojj t^a jra ™0*tf edaU Hartmana, kadar je ujen'iCI ^'
rkt ™r Je^tUa,	temu, da bi bila najrajše
videl^ ko bi bilo njuno občevanje končano. Prijateljstvo intadih fantov pa je postajalo vedno prisrčnejše Hartrn^ je dobival vedno ved vpliva irnd Džofžem. h kdo vfkTi bi se bilo ngodilo, ko W Hartman ne ddbil službe pri n^keS majhnem listu na deželi, - Trto je odpotoval in DtorfTbH zopet sam «3 svojo maerjo.	Je 011
_ (Dalje prihodnji*.)

Je Lahka Kaja!
ČIST GLAS — Lahko Kaja
Bodisi da pejeto v parlorfu — ali samo mrmrate med jutranjo kopel jo. bodite dobri svojemu grlu. Čist glas, lahka kaj« - to gre skupaj. Zaščitite t« nežne glasovnice. Izberite lahko kajc - Lucky.
V Soglasju z Važim Grlom
Čudovitejša kot katerakoli iznajdba je "godbena skrinjica" v vašem grlu. Toda tako nežna . • . • svojo skupino glasovnic! Ni čuda, če pravi toliko filmskih in radio zvezdnic, da je zanje lahka kaja prava kaja. Luckies so lahka kaja bogatega, zrelega dela tobaka. Luckies so v pravem skladu z vašim okusom! Edina cigareta iz nežnih srednjih listov najbolj dragega tobaka in z nadvse važno zaščito grla "Toasting*' procesa. Pomnite — edina cigareta. Torej sezite po Lucky in bodite dobri svojemu grlu!
* * ZADNJA NOVICA! * *
205 Gostov Rit* Carl+on v Atlantic City Igra "Sweepstakes"!
Ljudje na počitnicah igrajo tudi "Sweep-slakes." V enem samem tednu se je 205 gostov od [ft*nega Ritz Carlton ▼ Atlantic City domislilo poslati prijave za Vaše Lucky Strike "Sweepstakes.** Mi pravimo, da jc to Sala v zvezj s šalo!
Ali ste se v£ ie pridružili? Ali »te dobili vaše okusne Lucky Strikes? Codba je v zraku. Naravnajte na "Your Hit Parade" — ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodile in primerjajte melodije — potem pa poskusite Vaia Lucky Strike "Sweepstakes.*'
In čc se ne kadite Luckies, kupit« danes zavojček in jifa poskušajte. Mogoče nečesa pogrešale. Uvaževali boste prednosti Lurkies-Lahke J^aje bogatega, zrelega dela tobaka.
lahka k
a n k a k a j a
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED1
C—rrtfV l»3t. Th« Aaarfcaa Tabaeca Cmitu
ŽUŽEKE - IZVRSTNE ORGANIZATORKE
Nobenih živali ni toliko kot žuželk in med njimi je spet največ skupin, ki imajo poseben dar za tvoritev drža\. Naravnost čudovito je, kar zmorejo čebele in mravlje. Že od nekdaj so*znane zaradi svoje bisitrosti. Zlasti mravlje slovijo zaradi organizatorične daro-vitosti, saj so zmožne pripraviti si kar cele obrate, da z njimi zagotovijo svojemu potomstva in sebi dovolj živeža. Zn m o je, da imajo mravlje svoje "mlekarstvo," kjer so listnate ušice njih krave in ki njih izločki jako prijajo mravljam. Te krave seganjajo na pašo, to se pravi, preskrbijo jim pašnikov, varujejo jih sovražnikov in se tako oskrbujejo s sladkim sokom.
Termiti imajo nasade za gobe.
Tropske mravlje, predvsem razne vrste termitov, ki spada-1 jo sicer k jako preprosti sku-i pini žuželk, ki pa vendar ka-l žejo zmožnosti in tudi zmisel za tvorbo države, izrabljajo drugačen vir preživljanja prav na prefrigan način. O ud i, kjer so termiti, so tudi neke gobe, ki rastijo le v gnezdiščih mravelj in termitov. Te sebe nna-jo termiti neznansko radi, a ne čakajo na "to, da bi gobe slučajno kje našli, marveč prav skrbijo, da se večkrat in redno nasitijo z gobicami. Gojijo posebne nasade gob, prav tako kakor ima človek šampinjont v kleteh. Za svoje gobice si termiti gradijo posebne rove, gnojijo prst z blatom in prinašajo vanjo dele gob, da se morejo gobe razmnožiti.
Kako so v čebelnjaku službe razdeljene.
Živali, ki živijo v taki urejeni državi ko čebele, imajo brez dvoma dosti skrbi, ki so drugim bitjem popolnoma neznane. Zato je važno, da so v njih državi lepo razporejene službe, sicer bi nastala zmenš-njava in bi ne uspevalo nobeno delo. In zares je v panju vse "ko na žnorci", nobenih napak ni, vsa dela so opravljena in vsaka živalca natančno ve, kaj mora delati. Sleherni čebelici je že prirojeno, kakšno delo mora opravljati vsak dan svojega življenja. Čebela živi povprečno 35 dni. (Kraljica je veliko starejša). V teh 35 dneh mora čebela-delavka opravljati različna dela in mora- najprej dovršiti svojo vajeniško dobo.
Čebelica, ki pravkar prileze na svet, mora znaiti najprej pospravljati. Zato,očisti celice v satov ju, kamor nato kraljica zleže jajčeca. Ko je tri dni na svetu, je za postrežnico, to se pravi, streči mora ličinkam, jim donašati medu iz posebnih shramb. Šele, ko je "stara*' šest dni, pripravlja hrano za ličinke s svojo slino. Ko opravi -službovanje otroške pestunje in dojilje, jo pozove jo za svet na poskusne čuvarice. Tedaj sme tudi že v svet na poskusne polete. Tn 18. dan svojega življenja in do smrtti je za nabiralko medu. Zanimivo je. da vsaka čebela svoje delo kar podeduje. Vsaka čebela začne najprej pospravljati. Tudi če jo vzamemo iz panja in jo šel*1 čez nekaj dni damo spet v panj,
bo ondi začela delati tisto, kar mora delati prvi dan, ko pride na svet. Torej za čebelo ni pomembna starost, marveč vrsta dela.
Mravlje zamudi j d kosilo.
Mravlje imajo izvrstno razvit čut za čas. Na tem področju so v poslednjih letih delali različne težke in dolgotrajne poskulse, ki so pokazali čudovite nspehe. Če navadimo čebele ali mravlje * preliranjc-j vanjem na določene čase, si te, čase zapomnijo in že kmah pridejo prav točno k južinam. Treba se je držati ritma na 12 ali 24 ur. Žuželkam so dajali sladkorni sirup in ga postavili | na posebne steklene ploščice. Zaznamenovali so jih s črnimi pikami ali jim nalepili papir Štanjol, da so jih laže nadzirali Ker se je posrečilo navaditi živalce na določeno uro, je nastalo vprašanje, ali si to uro tudi zapomnijo. .Zatorej so mravljo z etrom ali s kloroformom opijanili. Pet ur so ležale v omed-levici. X^to so šle na delo in prišle točno h kosilu. Ker eter in kloroform vplivata na osrednji živčni sestav, so znanstveniki spoznali, da mravlie nimajo ondi čuta za čas. Če so pa dali v sladkorni sirup kako tva-rino, ki pospešuje prebavo, na primer jodov tireoglobulin, sc prilezle mravlje štiri ure prezgodaj h kosilu; a če so jim dali v sladkor kinina, so prišle tri in pol ure prepozno!
Dognali so torei, odkod ima jo žuželke občutek za čas, ker se ni so odzvale na snovi, ki so
Naročite se na " Glas Naroda *
največji slovenski dnevnik t Združenih drŽamK
Nft paraikih, ki to debelo tiskani, vrže v domovino izleti pod vvjatv« izkušenega spremljevalca.
21. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
"8. oktobra: Aquitania v Cherbourg
.D. oktobra: lie Ue France v Havre
51. oktobra: Vuk-anla v Trst
4. novembra:
Queen Mary v Cherbourg w**-
6. novembra: Europa v Bremen
vpjlivale na živčno središče, pač pa na snovi, ki so vplivale na prebavo. Torej imajo mravlje občutek za čas — v želodcu. Če so dobile snovi, ki prebavo poapešujego, so bile prej lačne; če pa snovi, ko kinin. ki prebavo zavirajo, pa so bile lačne kasneje.
Vse to nas uči, kako je življenje silno podrobno sestavljeno in tudi, kako je znanstvo napredovalo in se nič več ne zadovolji z opisi poedinih živalj, marveč skuša prodreti v njih, skoraj bi rekli, notranje življenje.
7. novembra:
Champlaln v Havre Conte di Savola v Genoa
11.	novembra: Aqultania v Cherbourg Normandie v Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg M. Novembra:
Bremen v Bremen 21. novembra:
Lafayette v Havre	»
Saturn la v Trst S5. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte dl Savola v Genoa <'.
2.	decembra: Queen Mary v Cherbourg
3.	deeembra: Champlaln v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra:	'
VuK-ania v Trst	'
9. decembra:	f
Normandie v Havre
Berengaria v Cherb/ u^g
12.	deecmbra:	* Rex v Genoa V
15.	decembra:	$ Bremen v Qremen
16.	decembra:
Queen Mary ▼ Cherbourg -'6. decembra:	* ** 1
Normandie ▼ Havre
TP
M
F

00 OQOOCQiW^OPOCOOOpOOfti

Plfilte nam sa cene varnih U-•tov, reservacljo kabin In po* jasnlla n potovanja.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Trarel SI« W. lttft Sfc, N*r