Štajerski Ptuj, četrtek, 24. junija 2004 letnik LVII . št. 25 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Ptuj Smrdi, ne smrdi ... Stran 4 Ekologija Sežigalnica v Sloveniji bo! Stran 7 Hrastovec Država ne pomaga Stran 3 Ptuj Nogomet Bo lepa beseda zalegla? Čeh in Težački v Dravi Stran 4 Stran 24 Nogomet Pogovor z Nastjo Čehom Stran 24 Vsem svojim bralcem iskreno čestitamo ob dnevu državnosti! Uredništvo Štajerskega tednika Ptuj . Mis Štajerske 200^ JI Borl • Pričenjajo se poletne prireditve Drevi večer Umetnost in gospodarstvo lepote in glasbe Na Mestnem trgu na Ptuju se bo nocoj ob 21. uri pričel izbor za mis Štajerske 2004, ve~er lepote in glasbe, ki ga bodo dodatno obogatili ansambel Ekart ter mlada pevca Špela Huzjan in Vito Mli-narič. Na gradu Borl bo med 24. in 26. junijem potekala sedma IDRIART-ova poslovna konferenca Umetnost in gospodarstvo. Kot prvi v letošnji izbiri za mis Slovenije bodo Ptujcani izbrali najlepše tri Štajerke, ki se bodo potegovale za že 13. naslov mis Slovenije v samostojni Sloveniji. Za lento mis Štajer- ske in njeni spremljevalki je v igri petnajst deklet s Ptujskega in okolice, ki so zbrale dovolj poguma, da se spopadejo z izzivi na lepotni in modni brvi. Organizatorji so tudi letos pripravili lepe nagrade. MG Gre za izobraževalno prireditev, kjer bodo udeleženci z multidisciplinarnim pristopom obravnavali temo vodenja podjetij. Konference se bo udeležilo preko 80 priznanih poslovnežev in umetnikov iz Evrope, Avtralije in ZDA, kot so dr. Margaret Wheatley, poslovna svetovalka in avtorica knjige "Leadership and the New Science", Richard Myers, direktor podjetja Saatchi & Sa-atchi, Jan-Hein Van Joolen iz ABN-Amro Bank ter Mary Jane Peters, United Nations Leadership koordinator. V tem casu bosta na gradu tudi dva koncerta: v nedeljo, 27. junija, ob 20. uri: Schuma-nov violinski koncert (Miha Pogačnik, violina, Orkester RTV Slovenija z gostujočim dirigentom Petrom Wyegoldom iz Velike Britanije) in v ponedeljek, 28. junija, ob 20. uri: koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane z gostujočim dirigentom Petrom Hankejem iz Danske. Mojca Zemljarič Foto: M. Ozmec Borlski grad bo spet za nekaj dni oživel. 35. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2004 ^L Dvorišče Minoritskega samostana na Ptuju, v petek 9. julija 2004, ob 19.30 uri 9770040197060 Doma in po svetu O zakonu o javni rabi slovenščine Ljubljana - Zakon o javni rabi slovenščine, o katerem naj bi državni zbor dokončno odločal na rednem julijskem zasedanju, je kot zainteresirano delovno telo obravnavala parlamentarna komisija za narodni skupnosti. Po mnenju madžarske in italijanske narodne skupnosti namreč zakon, če bo sprejet v predlaganem besedilu, ne predstavlja ustrezne podlage za dosledno uresničevanje pravic, ki jih^ narodnima skupnostma zagotavlja slovenska ustava. Člani komisije so se zato odločili za oblikovanje svojega dopolnila k zakonu, s katerim bi v zakonu jasneje opredelili, da je v narodnostno mešanih občinah na Obali oz. v Prekmurju poleg slovenščine zagotovljena tudi javna raba italijanščine ali madžarščine. Matični odbor DZ za kulturo bo drugo obravnavo zakona predvidoma opravil na seji 30. junija. Rupel iz Londona naravnost na javno tribuno Ljubljana - Zunanji minister Dimitrij Rupel bo v sredo spremljal predsednika vlade Antona Ropa na delovnem obisku v Veliki Britaniji, nato pa se bo poskušal udeležiti javne tribune Zbora za republiko. Rupel je na novinarski konferenci pojasnil, da pri Zboru za republiko ne gre za strankarski zbor, ampak za državljansko in civilno pobudo. Tako Rupel ne namerava upoštevati priporočila vodstva LDS, katerega člani so na ponedeljkovem sestanku menili, da se Rupel kot član LDS ne bi smel udeležiti javne tribune zbora. Po drugi pomladi {e tretja? Ljubljana - Verjeli smo v zmago, delali smo za zmago in zmagali smo, je na slavnostni seji NSi ob dnevu državnosti in doseženi zmagi na volitvah v Evropski parlament povedal poslanec stranke Alojz Peterle. Kot je ob tem dejal, se je na volitvah v Evropski parlament (EP) zgodila druga pomlad letos, tretja pa se bo zgodila po jesenskih parlamentarnih volitvah. Volitve konec septembra lai prve dni oktobra Ljubljana - Predsednik republike Janez Drnovšek v pogovoru za ^ Slovenija ni povedal, kdaj bo razpisal državnoz-borske volitve, a po njegovem je realno pričakovati, da bodo konec septembra ali prve dni oktobra. Dotaknil se je še različnih drugih aktualnih tem, kot so Zbor za republiko, iztekajoči se mandat vlade in vprašanje strpnosti v Sloveniji. Niso proti - za pa tudi ne Ljubljana - Predstavniki mestnega odbora SLS Ljubljana so predstavili sklepe z nedavne tematske konference ljubljanske SLS, na kateri so oblikovali dokument Izzivi in perspektive Ljubljane v EU. Po besedah predsednika ljubljanske SLS Jožefa Jeraja so tako oblikovali programska izhodišča stranke za prihodnje obdobje, med njimi pa je najti tudi že znana odklonilna stališča mestne SLS glede gradnje islamskega kulturnega centra v Ljubljani. "Nismo proti gradnji molilnic, nasprotujemo pa izgradnji versko-političnega centra, ker je znano, da so muslimani dosti radikalna skupnost, v kateri sta politika in vera zelo ozko povezani. Torej bi ta center, kot je zasnovan, lahko postal tudi politični center, kar pa bi lahko negativno vplivalo na krepitev naše identitete," je dejal Jeraj. Drugi krog vpisa v srednje {ole {e danes Ljubljana - Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je objavilo spodnje meje po prvem krogu izbirnega postopka na srednjih šolah z omejitvijo vpisa v šolskem letu 2004/2005. Kandidati se za drugi krog izbirnega postopka lahko prijavijo do danes (četrtek) do 12. ure, je zapisano na spletni strani ministrstva. Obglavili talca Bagdad - Ugrabitelji v Iraku so uresničili grožnje in ob-glavili talca, Južnokorejca Kim Sun-Ila, potem ko je Južna Koreja vztrajala pri nameri o napotitvi dodatnih vojakov v Irak. Južna Koreja je zatem sporočila, da bo kljub usmrtitvi talca v Irak poslala dodatne vojake, obenem pa navedla, da bodo iz Iraka čimprej evakuirani vsi južnokorejski civilisti z izjemo nujno potrebnega osebja. V Iraku se je sicer zgodilo še več nasilnih incidentov s smrtnimi žrtvami. Med drugim so bili v samomorilskem napadu z avtomobilom bombo v Bagdadu ubiti trije ljudje, v napadu z avtomatskim orožjem severno od Bagdada pa sta bila ubita ameriška vojaka. Italijanska vlada je sprejela odlok, s katerim je misijo italijanskih sil v Iraku podaljšala do konca tega leta, to pa namerava po navedbah poljskega obrambnega ministra Jerzyja Szmajdzinskega storiti tudi poljska vlada. Gne~a za Clintonovo knjigo New York - Na knjižne police v ZDA je prišla težko pričakovana avtobiografija nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona. Knjiga z naslovom "Moje življenje" obsega nekaj več kot 900 strani, večina Američanov pa bo najverjetneje prebrala le vrstice, ki zadevajo afero s pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky. V knjigarnah, ki so ob izdaji knjige podaljšale odpiralni čas, se je tik pred začetkom prodaje trlo ljudi, prvi izvodi pa so dobili lastnika že minuto po polnoči. /STA/ Evropska unija in mi • Francija III Dežela vina, hrane, užitkov Prostrana Francija - razteza se na blizu 550 tisoč kvadratnih kilometrih zahodnega dela stare celine in otoku Korzika v Sredozemlju - ni samo po površini največja država nove Evrope, pač pa tudi najbolj svojstvena evropska država. Prva posebnost, ki Francoze loči od preostalih Evropejcev, je že jezik, ki so ga že v preteklosti izbrali za jezik svetovne diplomacije. Skozi zimzelene (francoske) šansone je pridobil se zapelji-vejsi prizvok, francoščina pa je danes uradni jezik okoli 60 milijonov Francozov ter tudi dela Svicarjev, Kanadčanov in prebivalcev, živečih v nekdanjih francoskih kolonijah. Posebnosti so številne znane francoske karizmetične osebnosti, ki so sooblikovale podobo današnje Francije in sveta. Provokativni kralj Ludvik XIV. je že konec 17. stoletja Francijo naredil za vodečo silo Evrope, vojščak Napoleon Bonaparte je imperialistične francoske ideje razširil po Evropi in v nekaj letih ustvaril evropski imperij, general Charles de Gaulle pa konec 2. svetovne vojne z odporniškim gibanjem državo uvrstil med zmagovite sile najbolj krvave vojne 20. stoletja. Obdobje golizma je s prihodom na oblast končal še vedno aktualni francoski diplomat Valery Giscard d'Estaing, ki ga je nasledil pred leti preminul socialist Francois Mitterand. Francijo danes vodi še en človek s karizmo, Jacues Chirac. Franciji je pripisati krivdo za Prestolnica največje članice Evropske unije je Pariz, kjer danes živi že več kot 2 milijona prebivalcev. Ponos mesta ob Seni so 320 metrov visok kovinski Eifflov stolp, katedrala Notre-Dame, 2 kilometra dolge Elizejske poljane z Napoleonovim slavolokom zmage in številne druge znamenitosti, ki jih kot v celotni Franciji seveda ne manjka v opevanem Parizu. Francoski, in to onstran Atlantika, je tudi njujorški Kip svobode, ki so ga Francozi podarili Američanom. So že vedeli zakaj, kot vedo še danes, kje je treba pomešati štrene, najsi gre za Balkan, Irak ali zgolj evropske zadeve. začetek poglobljenega povezovanja evropskih držav v 50. letih prejšnjega stoletja, ko je francoski zunanji minister Robert Schuman 9. maja predstavil predlog za uskladitev obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemčije. Francija kljub povezovanju, ki je sledilo, ni izgubljala svoje "fran-coskosti", temveč jo je s tem samo še bolj izražala. Danes četrta najmočnejša gospodarska velesila sveta je namreč s "tipično francoskim" dobesedno preplavila svet. Za Italijo druga največja pridelovalka grozdja v v svetu je Francija že vrsto let vodilna vinogradniško-vinarska velesila, kjer so si znanje s področja pridelave in predelave vin nabirali najuspešnejši vinarji sveta. Je domovina šampanjca, ki ga je slučajno odkril menih Dom Peri-gnon, ko je vino predolgo pustil v steklenici in mu je vnovič pov-relo. Danes se po njem imenuje najprestižnejši in tudi najdražji šampanjec iz francoske Sampa-nje. Ime šampanjec je zaščiten, tako da morajo po svetu podo- bna peneča vina imenovati po svoje. Francozi ostajajo vneti zagovorniki zdravilnih učinkov pitja vina in veliki gurmani. Tipično francoske so tudi številne jedi, kot so ocvrt krompir, paštetke, polžje specialitete, do svežega belega kruha "francoza", slastnih rogljičkov ter do številnih jedi a la ... , ki polnijo jedilnike restavracij sveta in kuharice za vsakdanjo rabo. Francozi pač znajo uživati ob dobri hrani in vinih, kar jim zavidajo mnogi, sicer pa Francijo in posebnosti posameznih območij, od cvetoče Provanse, jetsetovske Azurne obale, Sampanje, Normandije, Bordeauxa, prestižnih smučišč do opevanega Pariza, letno odkriva na desetine milijonov turistov, ki jih zamika francoski hedonistični način življenja. Sicer pa si imperialistični Francozi, ki za nič na svetu ne bi iz rok izpustili oblasti in moči, ob "prehrambenih patentih" lastijo še kreatorje visoke mode in dizajnerje najbolje prodajanih avtomobilov v EU. Francoska pogruntavščina, zagotovo slučajna, pa naj bi bil tudi vroči francoski poljub. Ali je bilo res vse narejeno in "izumljeno" v Franciji, je seveda že druga zgodba. Sicer pa je "francoskost" blizu tudi Slovencem, saj tudi v naši deželi že dolgo poznamo frazo "narediti se Francoza", s katero poimenujemo tistega, ki se naredi neumnega ... Anemari Kekec Maribor, Ptuj • Skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu Donacija za tisoč dodatnih operacij V mariborski bolnišnici je bila 18. junija tiskovna konferenca, na kateri je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Maribor - predstavil donatorsko akcijo Nove Ljubljanske banke in zavoda za izvedbo dodatnih tisoč operacij sive mrene. Na podlagi lanskoletne dona-torske akcije zavoda za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu, v katero se je vključilo več kot 140 slovenskih podjetij, javnih zavodov in fizičnih oseb, so bila zagotovljena sredstva za izvedbo skupno dodatnih 2332 operacij sive mrene, od tega tisoč operacij na podlagi donacije Nove Ljubljanske banke. Redni program operacij sive mrene, ki ga je zavod zagotovil v letu 2003 po pogodbah z izvajalci, je znašal 6250 operacij. Dodatne operacije bodo izvedli v devetih izbranih slovenskih bolnišnicah, med njimi tudi v ptujski, kjer so na lastno pobudo v okviru prestru- kturiranja programa lani izvedli prvih 200 operacij sive mrene, ki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije niso dodatno nič stale. Tudi potrebno opremo za izvajanje operacij sive mrene je bolnišnica kupila sama, s pomočjo donatorjev Taluma in Perutnine. Letos bodo izvedli dvesto operacij iz rednega programa in 12 iz dodatnega. V petih mesecih letos jih je bilo že 117. Povprečna čakalna doba za operacijo sive mrene v Sloveniji je 14 mesecev, v mariborski bolnišnici 18, v ptujski okrog enega leta, pri čemer velja poudariti, da siva mrena sama po sebi ni urgentno stanje, četudi povzro- Borut Rataj (levo), direktor NLB - Podružnice Podravje, izroča simbolična darila - krpice za jasen dan - Gregorju Pivcu, direktorju mariborske bolnišnice in Lojzetu Arku, direktorju ptujske bolnišnice. Mag. Rosvita Svenšek, direktorica OE Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Maribor, s plakatom akcije za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, prve takšne akcije v 110-letni tradiciji zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki je tudi nadvse uspela. ča težave. Pri bolnikih, ki ne sodijo na čakalno listo, v mariborski bolnišnici operacije opravijo prednostno, v roku enega meseca ali dveh. Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko je na petkovi tiskovni konferenci v Mariboru poudaril potrebo, da se operacije kolkov, sive mrene in srčne operacije, pri katerih je v tem trenutku nadpovprečno dolga čakalna doba, sistemsko uredijo, donacije namreč ne prinašajo trajne rešitve. Ptujska bolnišnica se bo tudi v bodoče prijavljala na podobne razpise, ker imajo vse pogoje, da na tem področju naredijo še več. Za operacijo sive mrene v ptujski bolnišnici se odloča vse več bol- nikov tudi iz drugih krajev Slovenije. Čakalne dobe, je prepričan, pa lahko skrajšamo le z več dela in z več denarja. Direktorjema mariborske in ptujske bolnišnice Gregorju Pivcu in Lojzetu Arku je v petek direktor Nove Ljubljanske banke -Podružnice Podravje, Borut Rataj izročil simbolična darila, krpice za brisanje očal oziroma "jasen vsakdan", ki jih bodo prejeli ope-riranci sive mrene. Iz dodatnega programa bodo v mariborski bolnišnici izvedli 150 operacij, v ptujski 12. "Donacije predstavljajo del prizadevanj za vključevanje v okolje, v katerem živimo in delamo, za dvig kvalitete življenja. S tem, ko pomagamo zdravstvu, pomagamo tudi dvigati kvaliteto odnosov s strankami," je med drugim ob simbolični predaji donacije povedal direktor Nove Ljubljanske banke - Podružnice Podravje, Borut Rataj. V letu 2004 bodo v Sloveniji izvedli že 9375 operacij sive mrene v okviru rednega programa, na podlagi donacije NLB pa še dodatno 501 operacijo. Skupaj bo v tem letu v Sloveniji opravljenih že 9876 operacij sive mrene ali 2294 več kot v letu 2003. Glede na število prebivalcev in incidenco obolevnosti bi morali v Sloveniji letno opraviti 15 tisoč operacij sive mrene. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89. Foto: MG Breg • Nova naložba Perutnine Ptuj Ta teden Dobrih 100 milijonov za sodobno trgovino Na Zagrebški cesti so v letošnjem letu začeli gradnjo sodobnega prodajnega objekta, v katerem bodo uredili nekaj manj kot 300 kvadratnih metrov površin. "Dve tretjini v pritličju bosta namenjeni sodobno urejeni prodajalni za prodajo široke palete blagovnih znamk Perutnine Ptuj in drugih proizvajalcev. V njej bodo tudi naprave za pe~enje in cvrtje, s ~imer bomo paleto prehranskih izdelkov približali takojšnji po- rabi v različnih okoljih. S tem nadaljujemo in utrjujemo našo usmeritev, da pripravljeno hrano za sodoben — današnji življenjski stil čim bolj približamo potrošnikom," o namembnosti novogradnje, ki že dobiva dokončne oblike, pravi generalni direktor in predsednik uprave Trgovina na Zagrebški bo začela obratovati jeseni. Foto: SM Perutnine Ptuj Roman Glaser. "Objekt je mansardnega tipa, kar nam omogoča, da v man-sardnem delu uredimo garderobne prostore in jedilnico ter druge spremljajoče prostore za zaposlene. V pritličnem delu pa bodo poleg trgovine še serija naprav za prodajo pripravljenih jedi, hladilne in zamrzovalne komore ter potrebni skladiščni prostori." Trgovina, ob kateri bo urejeno tudi ustrezno veliko parkirišče, bo nadomestila sedanjo Perutninino trgovino na Bregu, ki je postala premajhna, poleg tega pa nima potrebnih parkirnih prostorov. Novo poslopje je zgrajeno na zemljišču, ki je že bilo v lasti PP, neposredna investicija v zgradbo in opremo pa bo po besedah direktorja Glaserja znašala nekaj nad 100 milijonov tolarjev. Otvoritev je predvidena v začetku jeseni. Novih zaposlitev ne bo "V trgovini bo delalo 7 sodelavcev Perutnine Ptuj, ki bodo v glavnem prerazporejeni. Tudi Ptuj • Narok o predlogu za izdajo začasne odredbe Do deležev po sodni poti Na Okrožnem sodišču je bil 22. junija narok o predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do ugotovitve deležev prepovedala dokapitalizacija novoustanovljene delniške družbe KKS Ptuj. Kot smo že pisali, so Boris Krajnc, Ingel, d.o.o. - Podjetje za inženiring, storitve, trgovino in proizvodnjo iz Kobilščaka, in ostali (dr. Rajko Brglez, Janez Rožmarin, Milan Ostrman, Štefan Hajduk, Janko Cuš, Boris Gornik, Rudi Belšak in Franc Štrucl), ki jih vse zastopa odvetnik Milan Štumberger, vložili tožbo zaradi ureditve razmerij med solastniki kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj in za sodno ugo- tovitev višine deležev ter izdajo odredbe, da se začasno, do ugotovitve deležev, prepove doka-pitalizacija delniške družbe iz premoženjske bilance mestne občine Ptuj in dokapitalizacija s stvarnim vložkom, ki predstavlja KTV sistem Ptuj. Mestna občina Ptuj si namreč, po trditvah tožiteljev, neosnovano 100-odstotno lasti zgrajeni sistem, tožena stranka pa temu oporeka; iz doslej predloženih dokumentov izhaja, da jim "priznava" le 5-odstotno lastnino sistema, čeprav so sistem zgradili ljudje. S tem pa tudi nasprotuje izdaji začasne odredbe, ki bi omejila razpolagajanje s celotnim sistemom. Na naroku sta obe strani predložili vrsto dokaznega gradiva, sklep o začasni odredbi pa sledi, je narok zaključila okrožna sodnica - svetnica Milena Vajda. MG zato, ker nameravamo po začetku obratovanja te nove prodajalne znamenito trgovino PP 'Na vogalu' na Bregu zapreti, in to iz dveh razlogov: na tako kratki razdalji sta dve trgovini nepotrebni, poleg tega pa obstoječa Na vogalu ne more v celoti zadovoljiti pričakovanj potrošnikov po prijaznem prodajnem okolju in vse spremljajoče infrastrukture, ki jo želimo zagotoviti tako obstoječim kot bodočim kupcem in ljubiteljem perutninskih jedi," še pojasnjuje Glaser in dodaja, da podobnih naložb zaenkrat ne načrtujejo več, saj v podjetju ostajajo zvesti temeljnim dejavnostim vzreje in predelave: "Za vse tiste potrošnike, ki želijo kupovati živila tam, kjer so pripravljena, bo nova trgovina odlična priložnost za to. Nenazadnje pa je pomemben argument za gradnjo nove trgovine na Bregu pomenilo tudi dejstvo, da želimo neposreden dostop do široke palete Perut-nininih živil zagotoviti tudi našim, zdaj že 2500 zaposlenim." SM Pa jo imamo Ustavno pogodbo vendar, kije po mnenju politikov velik dosežek za Evropo in Evropejce. Po lanskem decembrskem prvem propadlem poskusu sprejetja evropske ustave je sedaj že razširjeni Evropski uniji uspelo sprejeti evro ustavo, ki smo jo dobili po dveh dneh nepretrganih pogajanj, pri katerih seje očitno pokazalo, da so zasedanja slovenskega državnega zbora zelo podobna zasedanjem v Bruslju ali obratno. Oboji velikokrat mlatijo prazno slamo in skrbijo za osebne koristi. Občutek imam, da nam iz Bruslja z ustavno pogodbo prodajajo tisto, kar smo Slovenci že preživeli. Kdo se vendar ne spomni šestih enakopravnih republik na osnovi socialistične federacije in kakšna je bila ta enakopravnost! Tudi po izjavah slovenskih političnih veljakov je vse bolj jasno, da jim je po evro volitvah malo mar za Slovenijo in nihče se več ne ukvarja s tem, kaj nam Evropa prinaša, ampak je sedaj pomembnejše povedati, kdo je zmagovalec volitev, kakšne plače bo imela sedmerica slovenskih evroposlancev itd. Nekateri se namreč bojijo, da naši člani evropskega birokratskega stroja ne bodo mogli preživeti z nekaj več kot 4000 evri bruto plače. Nihče pa ne govori o več tisočih evrih mesečno, kijih bodo prejemali za pokritje stroškov. Prav smešno je bilo, ko so nam pred volitvami kandidati za evro poslance razlagali, kaj vse bodo storili za Slovenijo in kateri politični opciji pripadajo v evro parlamentu. Vsekakor bodo Slovenci s sedmimi glasovi proti 725 Evropo obrnili na glavo, povrh vsega pa še ne bodo enotni, saj so nam že pred volitvami jasno povedali, da ne bodo predstavniki države, ampak evropskih strank. Kaj nam prinaša Evropska unija in novi evro poslanci, nam pove pred dnevi objavljen podatek, da slovenski javni dolg znaša 27,7 odstotka bruto domačega proizvoda ali skoraj 1585 milijard tolarjev. Po podatkih slovenskega finančnega ministra so v Evropski uniji manj zadolžene le štiri države članice. Omenjeni podatek pa tudi nazorno pove, da ima Evropska unija gnile korenine in ne krščanskih, kot pravi papež. Zmago Šalamun Hrastovec • Obisk varuha ~lovekovih pravic Država ne pomaga V juniju je Zavod Hrastovec-Trate obiskal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in se seznanil z novimi oblikami življenja in bivanja ljudi s posebnimi potrebami v zavodu. Ob obisku je obiskal nekatere enote v zavodu in nekaj zunanjih enot. "Moj obisk v tej instituciji ni bil kontroliranje, ampak seznanjanje z dobro prakso," je po obisku povedal Matjaž Hanžek. "Iz dela, ki ga opravljajo zaposleni tukaj, in iz odpiranja nekih zaprtih institucij bi se marsikdo lahko naučil odnosa do drugih družbenih skupin, ki živijo na kakršnem koli obrobju. Ves čas poudarjam, da je velik problem v Sloveniji odnos do vseh marginalnih skupin, da je država pripravljena velika sredstva dati z namenom, da marginalne ali izključene ljudi vzdržuje izključene. To so lahko bolni, brezposelni ... Vsaki marginalni skupini se z veseljem daje, ali pa ne, veliko denarja s ciljem, da ostanejo tam, kjer so. Rešitev pa je drugačna: vse te skupine je treba vključiti oziroma jim pomagati, da se vključijo v družbo na takšen, drugačen ali kakršenkoli način." O novih oblikah bivanja stanovalcev zavoda pa je povedal: "Dvig ljudi, ki sem jih videl v tem primeru tod okoli, ki so bili desetletja zaprti, zdaj pa sami živijo izven institucij in se obnašajo popolnoma drugače ter so vključeni v družbo, bi moral biti vzor tudi za druge institucije ali pa način dela države in državnih institucij z marginalnimi ljudmi." Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je bil tudi kritičen do države: "Že vrsto let kot varuh opozarjam državni zbor, da je nujno sprejeti zakon, ki bo celovito uredil področje duševnega zdravja, vključno s pravicami duševnih bolnikov, in čeprav vsako leto slišimo zagotovila, da bo to nemudoma storjeno, urejeno, se stvari ne premaknejo. Verjamemo, da ima državni zbor veliko dela z urejanjem drugih področjih življenja državljanov, a vseeno ne razumem, da nima nikakršnega občutka za probleme te skupine ljudi. V lanskem poročilu smo zapisali: 'Že šesto leto teče, ko državni zbor ni na- šel časa ne volje, da bi zakonsko uredil področje duševnega zdravja. Politični prestiž je, kot kaže, pomembnejši kot pomoč marginaliziranim ljudem.' Žal v letošnjem poročilu v citiranemu stavku lahko spremenimo samo število let na sedem, vse drugo je ostalo enako, le bolj trpko. Nekaterih zakonov sploh ni, pa bi morali biti. To je samo primer, kako tiste skupine ljudi, ki bi najbolj rabile pomoč države, dobijo le-te premalo, država se ukvarja ravno s tistimi, ki pomoči ne potrebujejo." Zmago Šalamun Direktor Zavoda Hrastovec-Trate Josip Lukač in varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Ptuj • Gajke še vedno razburjajo Smrdi, ne smrdi ... Ponedeljkova prva izredna seja sveta mestne četrti Jezero je že zaradi "iz-rednosti" obetala veliko dramatičnosti, vendar se je na koncu pokazalo, da le ni vse tako kritično, kot to želijo predstaviti nekateri. Mestna občina Ptuj je kot so-podpisnica pogodbe o medsebojnih obveznostih pri gradnji Cero Gajke dolžna v celoti izpolniti pogodbene obveznosti v vrednosti 1,4 milijarde tolarjev Tega se zavedajo, je v ponedeljek posebej poudaril direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar. Res pa je, da se zatika pri posameznih postopkih, pri katerih pa ni vse odvisno od lokalne oblasti, problem pa je včasih vzrok tudi denar, čeprav to ni problem krajanov MČ Jezero. V MO Ptuj razumejo krajane, ki so sprejeli Gajke v svoje okolje, da bi nekatere stvari dobili prej kot drugi, pri čemer ne gre za neki nadstandard, razen dvorane v petem letu izpolnjevanja pogodbe. Naredili bodo vse, da bodo v dogovorjenem pogodbenem roku petih let to tudi dobili. Potem ko so se v strpnem dialogu lotili doslej neizpolnjenih določil pogodbe (pri tem jim na-gajajata tudi dva terminska plana, enega imajo v četrti, eden je pripet omenjeni pogodbi, ki se uresničuje od dneva podpisa v oktobru leta 2002), so vendarle ugotovili, da se v zadnjem obdobju premika na bolje, da bo končno prišlo tudi do prvih priklopov na kanalizacijo v Spuhlji, občasni smrad v ozkih pasovih pa še zmeraj najbolj razburja, čeprav si tudi strokovnjaki ne znajo razložiti, zakaj do tega prihaja. Z izgradnjo zaprtega sistema kompostarne in priključitve izcednih voda na kanalizacijo še v tem letu bi moral odpasti tudi ta problem. Na izgradnjo kanalizacije je vezan tudi razpis za koncesio-narja. V mestni občini se nanj temeljito pripravljajo, saj gre tudi v državnem merilu za še nedorečeno zadevo. Prvotnemu napovedanemu roku, da bodo 16. avgusta zaprli Gajke, če ne bodo odprte stvari rešene, so se v ponedeljek odpovedali. Zdaj pričakujejo, da jim bo mestna občina Ptuj v juliju odgovorila na vse tisto, kar je kot odprto problematiko predstavila članica sveta četrti Marija Cvetko, zatem pa se bodo skupaj s predstavniki mestne občine odločili o nadaljnjih potezah. Vendarle so v skupnem loncu, čeprav si nekateri še prizadevajo, da bi bila ena stran četrt, druga pa mestna občina Ptuj. Nova lokacija na Vurberku Tudi za boljše sprotno informiranje so se dogovorili, saj so ugotovili, da do nekaterih problemov prihaja predvsem zato, ker nimajo sprotnih in kvalitetnih informacij. V tem trenutku so v mestni občini negirali, da naj bi v nočnem času vozili odpadke od drugod (nekateri naj bi jih vozili tudi podnevi). Za odlaganje smeti iz drugih občin, razen petnajstih, podatkov doslej niso imeli oziroma jih nihče o tem ni nič vprašal. Gajke zaradi dovoza ostankov odpadkov od drugod ne bodo skrajšale obra- tovanja, letno naj bi jih odložili okrog 15 tisoč m3, zmogljivost pa je 500 tisoč m3. Nova lokacija za izgradnjo odlagališča je na Vurberku, je bil odgovor na vprašanje, kaj je mestna občina Ptuj doslej naredila pri iskanju nove lokacije, kar je prav tako vezano na izpolnjevanje pogodbe med četrtjo in mestno občino. Opredeljena je že s prostorskim planom, prav tako je zanjo mestna občina Ptuj že pridobila vsa soglasja. Mestna občina naj bi jim sedaj pomagala tudi pri reševanju dovozne poti oziroma ceste na novo igrišče v velikosti enega hektarja, ki so ga kupili v Spu-hlji, zdaj pa ne morejo urediti dostopa, ker do igrišča vodi le služnostna pot. V Budini, kjer mladi nimajo možnosti za športno udejstvovanje, naj bi pospešili postopke za ureditev igrišča ob Rogoznici, ki je v pogodbi dogovorjeno za leto 2005. Programske zasnove, ki so osnova za izdelavo lokacijskega načrta, so že, mestna občina ima na tem območju več zemljišča, kot ga potrebujejo za igrišče, nima pa ga na območju, predvidenem za ureditev igrišča, in si ga mora pridobiti z zamenjavo. Predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast je obljubil, da bodo v sodelovanju s četrtjo naredili vse, da bi do dogovora prišlo predčasno in bi se že v teh počitnicah lahko mladi igrali na novem igrišču ob Rogoznici. MG Ptuj • Na Potrčevi našli stik z mladimi Na udaru mladih so bili tudi bližnji bloki v Gregorčičevem drevoredu in Kvedrovi ulici. S posledicami nasilnega vedenja mladih na tem območju so se ukvarjali tudi v varnostnem sosvetu mestne občine, v policiji, skupaj s prizadetimi so iskali poti, da bi mlade odvrnili od škodljivega početja. Pravih učinkov ni bilo, zdaj pa so z mladimi, ki so se pogosto zadrževali na tem območju in počenjali marsikaj, našli stik predstavniki krajanov, se z njimi pogovorili in dogovorili v skupno korist. Tudi v bodoče se bodo Da-vor, Rok, Andrej, Vasja, Damjan, Matjaž, Grega, Ino, Ivan, Bojan, Maks, Igor, Sašo, Vasja, Blaž, Eva, Nina in Patki zadrževali na tem območju, le da bodo drugače ravnali. Svojih misli in sporočil več Ptuj • Z državnega prvenstva v šov plesih Mambovci znova uspešni Dvorana Center na Ptuju je v nedeljo dihala s plesom. Dopoldanski produkciji Plesnega centra Mambo, ki predstavlja zaključek plesne šole za vse, ki obiskujejo celoletne programe, je sledilo državno prvenstvo v šov plesih, ki se ga je udeležilo 16 plesnih društev oziroma klubov iz cele Slovenije - najboljših, kar jih premore slovenska plesna scena. Zaplesali so v hiphop kategorijah in kategorijah electric boogie, break dance ter salsa. Člani Plesnega centra Mambo Ptuj so zaplesali v štirih kategorijah hip-hopa. Največji uspeh je dosegla mala skupina (do sedem plesalcev), ki je osvojila drugo mesto v državi, uspešno bero sta dopolnili še dve tretji mesti Natali Brunčič in Nine Sluga v Velika skupina je bila peta. parih ter Nataše Petrušič v kategoriji hiphop solo. V kategoriji hiphop formacij (do 24 plesal- cev) pa je bila ptujska formacija peta. MG mň' f- v r.-i- L'y / 'jjí ssM Foto: Črtomir GozniK Mala skupina v kategoriji hip-hopa Plesnega centra Mambo Ptuj je druga najboljša v državi. r\ Bo lepa beseda zalegla? Pred dvema letoma smo na straneh Tednika obširno pisali o tem, da se razgrajači selijo iz starega mestnega jedra na Potrčevo, kjer je ena od njihovih postojank postalo dvorišče Potrčeve 34, kjer so uničevali vse po vrsti, tudi stezo za balinanje, četudi sta v neposredni bližini kar dve športni igrišči, tako da o pomanjkanju prostora za športno udejstvovanje mladih v mestni četrti Center ni mogoče govoriti. ne bodo zapisovali na stene in jih tudi sicer poslikavali, temveč bodo za te namene uporabljali valovito lepenko (rolo papir). Vojo Veličkovič, ki se je v imenu krajanov pogovarjal z mladimi, je prepričan, da se da z lepo besedo marsikaj narediti, prisila običajno ne rodi uspeha. Mladim je treba v prvi vrsti prisluhniti, včasih radi pozabljamo, da smo bili tudi mi nekoč mladi in smo počenjali lumparije, pravi, šele potem se lotiti prisile, če drugače ne gre. Predvsem pa je potrebno mladim zagotoviti ustrezne prostore, kjer bodo lahko svojo odvečno energijo koristno sproščali. Tudi pisanje sporočil na rolo papir je lahko ena izmed poti, po kateri bodo mladi sporočali svoje želje in potrebe. Nogometa, so dejali, več ne bodo igrali na stezi za balinanje, temveč na bližnjih igriščih, pa tudi sicer na dvorišču doma krajanov več ne bodo puščali gore smeti. Prostor, če ga bodo uporabljali za svoja večerna druženja, bodo uporabljali kvalitetno, ne bodo ga več uničevali. Tudi nepotrebnega hrupa več ne bodo povzročali. Ena in druga stran v tej zgodbi sta prepričani, da bosta tudi v bodoče morebitne probleme reševali najprej skozi pogovor. Da je mladost norost in ji je včasih potrebno pogledati skozi prste, pa je dejstvo, ki ga ni mogoče spregledati. Vsako glasnejše izražanje občutkov, pa tudi ni razgrajanje oziroma vandalizem. MG Cenjene uporabnike Knjižnice ivana Potrča Ptuj obveščamo, da bo v času poletnih počitnic, to je od 28. junija do 29. avgusta, knjižnica poslovala po naslednjem urniku: Foto: Črtomir Goznik Poslikave na Potrčevi 34 bodo kmalu preteklost. Mladi bodo poslej sporočila pisali na rolo papir, pravi Vojo Veličkovič. ponedeljek: 12-igh torek:8-15h sreda:8-15h četrtek: 8 - 15h petek:8-15h sobota: ZAPRTO! Hvala za razumevanje! Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ^SNI f^UB PÎjÛ/A^® B®' $KBBANKAD.D. SOCIETE GENERALE GROUP se ob uspešni izvedbi državega prvenstva v show piesih zahvaljuje partnerjem! Ptuj • Največji pool party Hop v počitnice! Se sprašujete kdaj? 2. julija ob 12. uri. Lokacija: Terme Ptuj. Organizator - Klub ptujskih študentov (KPS) - obljublja, da vas čaka najbolj vroča, najdaljša, najbolj razigrana in najbolj mokra zabava v Sloveniji. To bo po napornih izpitih in zaključku šolskega leta zagotovo naj zabava poletja. "Na letošnjih Bazenih energije se bodo dogajale standardne stvari, dodali pa smo tudi nekaj novosti. Tako bo poleg tradicionalnega dogajanja, kot so nori skoki s petkice, iger brez meja in športnih turnirjev, tudi wet T-shirt izbor, padalci, orientalske trebušne plesalke in tae-bo team, kot presenečenje pa pripravljamo še ognjemet. Pri vseh igrah obljubljamo praktične in simpatične nagrade. Sicer pa bomo izvedli turnirje v malem nogometu, odbojki in vodni košarki," sta pojasnila Jernej Lah in Peter Fras, organizatorja letošnjih Bazenov energije. Prav vsaka igra prinaša bogate nagrade. Naj samo omenim, da bo med glavnimi nagradami podeljenih več enodnevnih izletov v Benetke in Gardaland. Sicer pa bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo (tudi koktajli bodo), ki se jo bo dalo kupiti po ceni, primerni študentskim žepom. Letos bosta na bazenih dva odra. Na prvem odru bo od 12. ure naprej glasbo vrtel DJ Vale, na drugem pa se bodo predstavili DJ Speaker, DJ Rojs in ptujski raper-ji Project Raplica. Na tem odru se dogajanje zaključi okrog 22. ure. Na prvem odru pa bosta zvečer nastopili skupini Babilon in Kingston. In zabava naj bi trajala vse do 2. ure zjutraj. Mojca Zemljarič Hajdina • S 13. seje sveta občine Splošni zdravnik na Hajdini Hajdinski svetniki so v okviru 13. seje sveta, ki je bila 9. junija, razpravljali o devetnajstih točkah dnevnega reda. Spremenili so odlok o proračunu za letos, najpomembnejša je sprememba na prihodkovni strani, kjer pričakujejo, da bodo s prodajo zemljišča od bodočega investitorja v poslovno-stanovanjski objekt (občinsko središče) iztržili 128 milijonov tolarjev oziroma za ta znesek povečali letošnje prihodke, ki jih na odhodkovni strani namenjajo za nakup poslovnih prostorov za potrebe občine oziroma nekatere druge namene. Občina Hajdina bo soustanoviteljica JZ Zdravsteni dom Ptuj, ob njej so se za soustanovitelj-stvo odločile tudi občine Žetale, Markovci, Kidričevo in Destrnik. Občine Sveti Andraž, Dornava, Juršinci in Podlehnik pa so usta-noviteljstvo zdravstvenega doma prenesle na mestno občino Ptuj. Do konca junija naj bi se o tem odločili še v občinah Gorišnica, Majšperk, Trnovska vas, Videm in Zavrč. V razpravi odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj je sodelovala tudi direktorica Metka Petek Uhan in povedala, da v svoji primarni mreži Zdravstveni dom Ptuj načrtuje splošnega zdravnika tudi na Hajdini. V odboru za družbene dejavnosti občine Hajina bo dosedanjega člana Franca Mlakarja zamenjal Ivan Ogrinc st. iz Skor-be. Občina Hajdina izraža pozitivni interes in pripravljenost, da sodeluje pri izgradnji tistega dela novih zmogljivosti, ki naj bi pomenil širitev mreže javnih zavodov - domov za starejše. Kot je povedal hajdinski župan Radoslav Simonie, je med Hajdinča-ni veliko zanimanje za domsko Prejeii smo Javni poziv Koalicija Slovenija OO N.Si in SDS javno pozivata župana občine Ormož in stranke vladajoče koalicije (LDS, SLS IN DESUs), naj nemudoma zaustavijo izvajanje Odloka o nadomestilu za plačilo stavbnih zemljišč, ki ga je Občinski svet občine Ormož s preglasovanjem sprejel na seji Občinskega sveta 29. 12. 2003 v delu, ki se nanaša na plačilo nadome- varstvo starejših, hkrati pa interes, da se dom zgradi čim bliže občinskemu središču. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ugotavlja interese po domskem varstvu starejših, da bo lahko pričelo s strokovnimi pripravami na izdelavo in sprejem strategije skrbi za starejše v obdobju od leta 2006 do leta 2010. Občina Hajdina se je s sklepom odločila pristopiti k ustanovitvi mikroregije Halinpol za pridobitev razvojnih sredstev za projekte iz EU. Za predsednico komisije za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte v občini Hajdina so imenovali Anico Dre-vensek, pri delu pa ji bodo pomagale Dragica Polajžer, Marjana Miklaužic, Angela Vo-grinec, Dragica Meglic, Angela Mlakar, Milena Gojkovic in Frančiška Cartl. Hajdinski svetniki so 9. junija sprejeli tudi sklep o spremembi meje naselja Lancova vas pri Ptuju, s tem pa opravili še zadnje potrebno zakonsko dejanje za priključitev Lancove vasi pri Ptuju k naselju Draženci. Letno poročilo o poslovanju Komunalnega podjetja Ptuj v letu 2003 so prejeli v vednost, za udeležbo na skupščini pa pooblastili župana. Zaskrbljujoča prometna varnost Pri informaciji o trendih varnostnih pojavov na območju občine Hajdina v lanskem letu so tako svetniki kot župan ugotavljali, da je v občini še veliko t. i. stila za nezazidana stavbna zemljišča. V Koaliciji Slovenija smo prepričani, da je omenjeni odlok v nasprotju z Zakonom o graditvi objektov (U. l. RS št. 110-5387/2002 in 47-2237/ 2004), ki v 218. členu določa, da lahko občine zaračunavajo nadomestilo samo za tista nezazidana stavbna zemljišča, ki so komunalno opremljena oziroma za katera je zagotovljen priključek na elektriko in vodovod ter je zagotovljena črnih prometnih točk, da je posebej kritično v času turistične sezone in praznikov na magistralni cesti Maribor-Zagreb. Prometno varnost bi lahko izboljšali že s tem, da bi na nekaterih mestih znižali previsoke ograje in žive meje v križiščih. Pri tej točki razprave 13. seje hajdinskega sveta je sodeloval tudi vodja policijskega okoliša Martin Žunko. Svetniki so se seznanili tudi s programom varnosti cestnega prometa v občini Hajdina, ki ga je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vodi ga Viktor Markovič. V njem so zajete tri najbolj varnostno izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa: pešci, kolesarji in mladi vozniki, hitrost in alkohol pa sta najpogostejša vzroka prometnih nesreč. V programu so nakazane tudi konkretne rešitve za izboljšanje varnosti na posameznih cestah, ki predstavljajo t. i. črne točke, od državnih do občinskih oziroma javnih poti. Požupan Martin TUrk je predstavil trenutne aktivnosti v konzorciju za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, župan Radoslav Simonič pa potek del na področju infrastrukture in aktivnosti pri izgradnji poslovno-stanovanjskega centra Hajdina; kuverte s ponudbami za izgradnjo, natečaj so podaljšali, prvotni rok je bil 26. maj, bodo odprli v začetku julija. 14. seja sveta bo v avgustu, ko bodo potrjevali tudi prostorski plan občine Hajdina. MG javna pot. Izvajanje občinskega odloka pomeni za nekatere občane finančno breme, ki ga ne zmorejo plačati. Nekateri občani so namreč prejeli odločbe za plačilo nadomestila tudi preko 150.000 SIT. Koalicija Slovenija: OO Nova Slovenija -krščansko ljudska stranka Ormož predsednik N.Si Alojz Sok OO Slovenska demokratska stranka Ormož predsednik SDS Branko [umenjak Miklavž • 40. krajevni praznik Teden dni pestrega dogajanja V krajevni skupnosti (KS) Miklavž pri Ormožu so minuli konec tedna pričeli praznovanje 40. krajevnega praznika. Prve prireditve, namenjene proslavitvi krajevnega praznika, so se začele odvijati v soboto, 19. junija, ko so se krajani pomerili v igranju pikada in v prijateljski nogometni tekmi med članicami športnega društva in člani sveta KS Miklavž. V športnem duhu so krajani Miklavža nadaljevali tudi v večernih urah, ko so v središču krajevne skupnosti pripravili nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS Miklavž. Poleg športnih aktivnosti pa so prvi dan krajevnega praznovanja s srečanjem ljudskih pevcev in godcev posvetili tudi kulturi. Revija se je odvijala v miklavžev-ski kulturni dvorani, občinstvo pa se je na prireditev odzvalo zelo množično, saj je bila dvorana za vse navzoče skoraj premajhna. Organizator 1. srečanja ljudskih pevcev in godcev v Miklavžu je bilo tamkajšnje kulturno društvo. Nastopajoči, ki so se predstavili, pa so bili tako domačini kot tudi okoličani: Društvo ljudskih pevcev in godcev Gorički lajkoši, Šentanevski panri, Mi- Na domačem odru so nastopili tudi ljudski pevci in godci. klavževski ljudski pevci in godci, Ljudske pevke iz Obreža, Stari prijatelji iz Kicarja, Fantje iz Ju-rovec ter Miklavževske ljudske pevke. Sicer pa so minuli konec tedna v Miklavžu pripravili še dan kulinarike s kulinarično razstavo, lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, gasilsko vajo in tekmovanje koscev v košnji trave. Učenci osnovne šole Miklavž so se predstavili z razstavo Naš kraj - nekoč in danes, Sv. Ana • Obnova vodovoda Za sanacijo 28 milijonov V občini Sv. Ana že nekaj let dajejo prioriteto gradnji vodovodnega omrežja. Po grajenih nekaj kilometrih vodovodnega omrežja pa ugotavljajo, da je na primarnem vodu premajhen presek vodovodnih cevi (90 mm), tako da voda v vodohran priteka prepočasi, kar povzroča nenehne izpade. Primarni vod od Spodnjega Porčiča do Krivega Vrha je tudi dotrajan, zato je vzdrže- vanje drago in imajo velike izgube zaradi pokanja plastičnih cevi, saj jih dnevno popravljajo. Zato so se odločili, da bodo primarni vod v dolžini 1830 metrov obnovili. Predračunska vrednost investicije znaša 28 milijonov tolarjev. V lanskem letu jim je uspelo vodovod pripeljati do krajevne- med gasilci pa so bila podeljena tudi priznanja in čini za naziv gasilec. Svečanost s podelitvijo priznanj in kulturnim programom se je v KS Miklavž odvijala včeraj in bomo o njej podrobneje poročali v naslednji številki, sicer pa se ta konec tedna v Miklavžu v občini Ormož obeta še tekmovanje v biljardu in streljanju z zračno puško ter večerna zabava z ansamblom Pogum. Mojca ZemiJarič ga zajetja v Lokavcu, kjer je bila do letos oskrba najbolj pereča. Sedaj polnijo krajevno zajetje, tako da gasilcem ni treba več dovažati vode. Da bodo vsem občanom zagotovili pitno vodo, morajo na Lokavcu še zgraditi sekundarno omrežje in vodo-hran. Za to investicijo imajo izdelano že projektno dokumentacijo, omrežje in vodohran pa naj bi gradili v prihodnjem letu. Po teh investicijah pa jim še vedno ostaja sanacija glavnega voda vodovoda iz Maribora do Lenarta, ki je zelo dotrajan in grajen iz azbestnih cevi. Zmago Šalamun Foto: MZ Podlehnik • Podžupan Žerak o podjetniški viziji občine "Potrebno bo več energije!" Podlehnik je med tistimi redkimi občinami, ki jim v proračunski postavki sredstev za pospeševanje gospodarstva in kmetijstva nikakor ne uspe porabiti namensko predvidenega denarja. Lani je bilo za subvencioniranje obrestne mere kreditov na področju gospodarstva in kmetijstva porabljenega vsega skupaj 1.531.200 tolarjev, za finančne intervencije v smeri ohranjanja in razvoja kmetijstva pa 1.265.849 tolarjev. "Te cifre predstavljajo od 40 do 50 odstotkov vseh razpisanih sredstev in približno s taksnim rezultatom imamo opravek vsako leto," pravi podžupan pod-lehniske občine Anton Žerak. Glavni vzrok, zakaj se že leta srečujejo s tako majhnim interesom porabe občinskega denarja, namenjenega stimulaciji naštetih dejavnosti, je po besedah podžupana vprašanje kreditne sposobnosti domačih podjetnikov in kmetov. V letošnjem proračunu je na podlagi predlogov komisije za gospodarstvo predvidenih 5 milijonov tolarjev za subvencioniranje obrestnih mer najetih kreditov za gospodarstvo in kmetijstvo in 4 milijone za finančne intervencije v smeri ohranjanja in razvoja kmetijstva, med katerimi je največ, milijon tolarjev, namenjenih za podporo obnove vinogradov, le 100 tisočakov manj pa izobraževalnim projektom v kmetijstvu. Skupno gre torej za 9 milijonov tolarjev, ki jih občina kot finančno pomoč ponuja domačim naložbenikom po posameznih področjih, razpisi pa so pripravljeni. Z dokumentom ali stihijsko? Ne glede na to, da so bila vsa prejšnja leta ta namenska sredstva izkoriščena le do polovice, pa komisiji za gospodarstvo že več let zaporedoma na občinskih sejah nikakor ne uspe uresničiti predloga za sofinanciranje dokumenta Razvojni program občine Foto: SM Podžupan Anton Zerak: »Za uspešen dolgoročni razvoj so najprej potrebni dobri temelji!" Podlehnik. Po letošnjem predlogu komisije naj bi za izdelavo omenjenega dokumenta iz proračuna namenili 3 milijone tolarjev: ^"V komisiji ocenjujemo, da ni dovolj le reševanje tekoče problematike, ampak je treba gledati tudi naprej. Za dolgoročno strategijo razvoja pa je osnova dokument, ki zajema vsa področja življenja v nekem prostoru; od kulture do gospodarstva. V predlaganem dokumentu je tako ob programskih zasnovah za različna področja zajeto tudi oblikovanje prihodnje podjetniške cone. Vse skupaj pa za zdaj ostaja le papirnat predlog, ki tudi letos, kljub našemu nezadovoljstvu, ni bil sprejet, čeprav je vseskozi na dnevnem redu, ampak očitno še zaenkrat ni prave volje pri odgovornih." V občini Podlehnik je sicer po sprejetem prostorsko-uredi- tvenem planu za izgradnjo namenjenih kar 12 hektarjev površin: "V grobem so določena tri zazidalna področja: v samem Podlehniku, v Novi cerkvi in v Kozmincih. V tem trenutku potekajo dogovori za pridobitev lokacijskega načrta za prva dva hektarja v neposredni bližini osnovne šole, kjer naj bi se najprej zgradila policijska postaja, kasneje pa še nova občinska stavba, področje za tema dvema objektoma je namenjeno stanovanjski izgradnji, podjetnikom pa je na voljo prostor nižje, oziroma bližje magistralni cesti. Zaenkrat je viden večji interes za stanovanjsko kot pa za poslovno izgradnjo." Posebnih omejitev za pozidavo bodoče podjetniško-industrijske cone uradno ni. Pravzaprav jih tudi ne more biti, saj ne obstaja noben pisni dokument, ki bi precizneje določal smernice in pogoje ureditve te cone. Pač pa namesto tega obstajajo neka nepisana pravila, po katerih občina ne bo podprla težke industrije: "Želimo si manj delovno intenzivne obrate in čimbolj ekološko sprejemljive, za velike tovarne dejansko ni niti pogojev. Poleg tega moramo biti realni! Veliki kapital ne prihaja kar tako, pač pa je potrebno pripraviti pogoje, izhodišča, usmeritve, kar enostavno pomeni, da je treba prave, velike investitorje znati povabiti in jim tudi kaj ponuditi! Za vse to pa je potrebno malo več energije!" SM Sp. Podravje • Gospodarjenje v letu 2003 Odločujoč vpliv velikih družb Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - izpostava Maribor, vodi jo Ptujčanka Vesna Zupanič, je v začetku junija posredovala podatke o poslovanju gospodarskih družb na območju upravne enote Ptuj v letu 2003, ki jih je pripravila Marija Škrjanec. Družbe so letna poročila predlagale agenciji drugo leto zapored. Poročila je oddalo 668 družb, od tega 54 osebnih in 586 kapitalskih družb, 15 zadrug in 13 ostalih poslovnih subjektov. Neto čisti dobiček, ki so ga izkazale za leto 2003, je skoraj za 30 odstotkov večji kot leto prej. Znaša tri milijarde 314 milijonov tolarjev Največji vpliv na poslovanje imajo še vedno velike družbe. Trinajst družb ali 1,9 odstotka vseh družb zaposluje 52 odstotkov vseh zaposlenih, v premoženju so udeležene s 63 odstotki, ustvarile pa so 65 odstotkov čistih prihodkov od prodaje. V neto finančnem izidu upravne enote Ptuj so udeležene z 61 odstotki. Srednje družbe so lani ustvarile 5,9 odstotka celotnega neto dobička, 629 majhnih družb pa 20 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje, njihov delež v finančnem izidu je znašal 6 odstotkov. Na območju upravne enote Ptuj prevladujejo družbe predelovalne dejavnosti, ki so s polovico zaposlenimi na tem območju ustvarile 52 odstotkov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je v letu 2003 ugotovilo 385 družb, kar je 58 odstotkov vseh družb. V primerjavi z letom 2002 so ga povečale za 5,2 odstotka, kar je manj kot družbe v Podravju in na ravni države. Skupni znesek dobička presega pet milijard tolarjev. Skoraj polovico ugotovljenega čistega dobička je ugotovilo pet družb na območju upravne enote Ptuj, največ ga je bilo v predelovalnih dejavnostih, sledijo trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve. 228 družb ali 34 odstotkov vseh je lani poslovalo s čisto izgubo v znesku ene milijarde 709 milijonov tolarjev V primerjavi z enakim obdobjem leta 2002 se je znižal za 22,4 odstotka. Samostojni podjetniki v letu 2003 Za leto 2003 je poročila o poslovanju oddalo 1747 malih podjetnikov in dva srednja podjetnika. 47 odstotkov podjetnikov ima dejavnost registrirano v mestni občini Ptuj, sledijo ji občina Kidričevo, ki ima 165 samostojnih podjetnikov, v občini Markovcih jih je 111, v občini Gorišnica pa 112 registriranih podjetnikov. Skupno so samostojni podjetniki z območja upravne enote Ptuj lani zaposlovali 2685 delavcev. Več kot polovica ali 920 podjetnikov v letu 2003 ni zaposlovalo delavcev. Edina srednja podjetnika, ki sta tudi edina v podravski regiji, sta v letu 2003 skupaj zaposlovala 180 delavcev Obračunala sta dve milijardi 876 milijonov tolarjev prihodkov od prodaje, čisti dobiček je znašal 104 milijone tolarjev. Pozitivni izid je doseglo 1442 podjetnikov ali 82 odstotkov vseh. Dohodek se je povečal za 16 odstotkov in je dosegel dve milijardi 616 milijonov tolarjev Negativni poslovni izid je ugotovilo 291 podjetnikov. MG Na borzi Najpomembnejša dogodka, ki sta zaznamovala slovenski borzni trg, sta vsekakor odstop Draška Veselinoviča z mesta direktorja Ljubljanske borze in prevzem Colorja s strani Heliosa. Odstop Veselinoviča sicer ni povzročil prevelikega razburjenja na trgu, malo bolj zanimivo pa je dogajanje na trgu postalo zaradi prihodnjih prevzemov. Vodstvi Heliosa (HDOG) in kranjske Save (SAVA), ve~inski lastnici Colorja, sta pogovore o uresničevanju integracije slovenske premazne industrije vodili že dlje časa in jih z zadnjim usklajevanjem o ključnih pogojih nakupa oziroma prodaje Colorja uspešno sklenili. Domžalski Helios (HDOG) je namreč v ponedeljek od Save kupil 85-odstotni lastniški delež Colorja iz Medvod, za kar naj bi odštel dobre štiri milijarde tolarjev. V torek se je zaradi objave namere o prevzemu cena delnice Heliosa (HDOG) podražila v povprečju za 5,56 %, na ceno delnice Save pa ni bilo pretiranega vpliva. Zvišanje uradnega enotnega tečaja delnice Heliosa je pripomoglo tudi k porastu indeksa prostega trga IPT, ki je v četrtek pridobil 0,68 odstotka vrednosti. Da je bil prosti trg vseeno malenkost bolj živahen kot borzni, kaže indeks PIX, ki se je v sredo dvignil za 14,81 točke (0,35 odstotka). V slovenski gradbeni industriji pa se obeta nova prevzemna vojna. Tokratno prevzemno dogajanje se vrti okoli Gradisa (GLJG). Potem ko je prejšnji teden Megainvest objavil namero o ponudbi za prevzem Gradisa gPl, je v torek namero objavilo tudi ajdovsko Primorje. Mega-invest ponuja 938 tolarjev za delnico, Primorje pa je ponudbo šele danes dopolnilo s ceno 940 tolarjev. Ajdovsko podjetje Primorje je v ponedeljek družbo Gradis obvestilo, da namerava v zakonskem roku objaviti javno ponudbo za odkup vseh njenih delnic. Uprava Gradisa v javni objavi izjavlja, da se s Primorjem ni pogajala oz. dogovarjala za izvedbo tovrstnega posla. V prihodnjem tednu lahko pričakujemo, da se bo zgodba o morebitni "zidarski vojni" nadaljevala. Največ trgovanja se je dogajalo v četrtek. Na borznem trgu so največ prometa ustvarili z Mercatorjevimi delnicami (MELR) ob prometu slabih 700 milijonov tolarjev, njihova vrednost pa je v povprečju padla za 1,62 odstotka. Večji del četrtkovega prometa, ki je znašal slabe pol miljarde tolarjev, so zajemali svežnji, ki sta jih prijavili borzna hiša KD za kupce in borzna hiša PM&A za prodajalce. Vse svežnje so prijavili pri tečaju 37.200 tolarjev, ki je skoraj enak sredinemu enotnemu tečaju. Druge po prometnosti so bile delnice Istrabenza (ITBG), s katerimi je bilo ustvarjenega za dobrih 270 milijonov tolarjev prometa, njihov uradni enotni tečaj pa je zrasel za 0,15 odstotka, na vrednost 10.066,48 tolarjev. Med bolj trgovanimi so se kot ponavadi znašle delnice Krke (KRKG), ki so v povprečju padle za 0,13 odstotka. Matija Lipar Ilirika, BPH, d.d. Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI KREDITI IN LEASINGU Prodaja vozil Znamka letnik Cena AUDI A41,6 1997 1.570.000 KOV MODRA RENAUET MEGANE 1,4 E RN CLASS 1997 930.000 BELA FIAT BRAVO 1,616V MANIA 1997 1.000.000 KOV MODRA HYUřTOAI ACCENT 1,5 GKI 1995 490.000 KOV ZELENA PEUGEOT 206 1,4 XRKUMA 2002 1.785.000 KOV m,ENA CITROEN XSARA 1,41 1998 1.190.000 KOVVĚNfA CITR0ENAX1,5TRD 1994 540.000 KOV ČRNA KIASEPHIA1,6GTX 1996 520.000 KOVVIJOLA DAEWOO lANOS 1,5 1999 890.000 KOV SREBRNA FORD FIESTA 1,25 16V FLAIR 1996 680.000 RDEČA PEUGEOT 406 2.0 COUPE 2000 3,690.000 KOV SVT. MODRA RENAUET TWDJGO 1,2 PACK 1999 1.020.000 RUMENA KIACLARUS1,8 1998 860.000 KOV m,ENA CITROENAX 1,1 CABAN 1993 320.000 BELA ŠK0DAFELICIA1,3LXI 1995 420.000 RDEČA FIAT BRAVO 1,2 16V 2001 1.650.000 KOV MODRA FMrPUNT0 55S0LE 1999 790.000 BELA KIA PRIDE GLXI 1998 530.000 SVT. M,F,NA RENAUET R5 FIVE 1994 330.000 KOV SIVA FORD ESCORT 1,41 a 1994 440.000 RDEČA FORD FIESTA 1,3 IFLAffi 1998 860.000 RDEČA CITROEN XSARA 1,41 COUPE 1998 990.000 KOVVÉNJA RENAUET TWINGO 1,2 PACK 1995 640.000 KOVVIJOLA HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI 1995 740.000 KOVVIJOLA NISSAN PRIMERA 2,0 TD KARAVAN 1999 1.780.000 KOV SREBRNA FMrPUNT01,2SX 2002 1.590.000 KOV MODRA FM BRAVO 1,4 S 1998 960.000 RDEČA FORD MONDEO 1,8 GLX 1995 940.000 KOV SIVA ŠKODA FEUCIALX 1996 380.000 BELA RENAUET CUO 1,2 RN 1994 440.000 VÉNJA § Rabljena vozila TIP LETNIK CENA OBUUBA KUPCU: CITROEN C5 2,2 HDI SX 2003 5.900.000 - Brezplačen DAEWOO NUBIRA 1,6 SX DAEWOO NUBIRA WAG. 1,6 1998 1998 980.000 990.000 preizkus -105 točk kontrole FORD MONDEO 1,8 KAR. 1994 590.000 lV\/1 1 VI v na vozilu MERCEDES A160 AVTOM. 1999 2.320.000 - Tehnična MERCEDES A160 DIZEL 2002 3.380.000 kontrola R CLIO 1,2 16VDYN R LAGUNA 1,8 DEDI. R LAGUNA EXP. 1,9 DCI R MEGANE 1,5 DCI 2002 1998 2002 2003 1.990.000 1.560.000 3.990.000 2.940.000 po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali R MEGANE 1,9 DCI 2003 3.590.000 popravilo R MEGANE 1,9 DCI 2003 3.590.000 - 3 mesečna R MEGANE AUT. C0NF1,6/16V 2003 3.290.000 tehnična ŠKODA FELICIA VW ROLO VARIANTI ,6 1995 1998 420.000 1.550.000 garancija (za določena vozila) RE\AULT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001 Bs^a Ekologija • Termična obdelava odpadkov Sežigalnica v Sloveniji bo! Koliko sežigalnic bo Slovenija dejansko dobila, zaenkrat, vsaj uradno, ni znano. Da pa taksen, s strani veliko ljudi tako zelo osovražen objekt ni več zgolj (nezaželena) možnost, ampak pravzaprav že realnost, se je potrdilo pred nekaj dnevi. V prestižnem in idiličnem okolju Moravskih Toplic je prejšnji konec tedna potekal dvodnevni strokovni seminar na precej manj idilično temo: termična obdelava odpadkov v Sloveniji v sistemu gospodarnega ravnanja z odpadki. "Analize kažejo, da se količine odpadkov povečujejo, odlagališča pa nezadržno polnijo. Ker se na področju termične izrabe odpadkov v zadnjih treh letih ni nič spremenilo, je potrebno s strani pristojnih služb jasno odgovoriti na vprašanje, ali Slovenija v konceptu gospodarnega ravnanja z odpadki potrebuje celovit sistem z izkoriščanjem energije teh odpadkov, ki sedaj polnijo dragocen prostor na odlagališčih," je namen srečanja, ki ga je v sodelovanju z okoljskim ministrstvom in mariborsko Fakulteto za strojništvo organizirala Zveza ekoloških gibanj Slovenije opisal njen predsednik Karel Lipič. "Termični obdelavi odpadkov se ne bo možno izogniti!" Gospodje in strokovnjaki, ki jih na srečanju ni bilo prav malo, seveda niso kar direktno in preprosto govorili o sežigalnicah. Posredno pa je bilo vendar, iz številnih tem, kot so vloga znanosti pri reševanju okoljskih problemov, razvoj okoljske zavesti, odpadki kot alternativni vir energije, optimiranje koncepta ravnanja s komunalnimi odpadki ipd., razbrati, da termična obdelava komunalnih odpadkov ni več alternativna varianta reševanja te problematike. Po domače povedano: sežigalnica komunalnih odpadkov, ena ali dve, torej ni več vprašanje, ampak odločeno dejstvo. Sežiganje določenih drugih vrst odpadkov (organskih, industrijskih) pa se v Sloveniji izvršuje že kar nekaj časa in ima tudi ustrezno zakonsko podlago. Sicer je zaenkrat, v obdobju naslednjih štirih let, kot je poudaril državni sekretar ministrstva za okolje, prostor in energijo dr. Jani Zore, prednostno obravnavano ločeno zbiranje odpadkov, ki pa mu sledi odlaganje in termična obdelava: "Pravni sistem načina ravnanja z odpadki je že vzpostavljen, podpira pa ga kar 14 operativnih programov za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov, ki se v praksi že bolj ali manj uspešno izvajajo oziroma so še v pripravi. Med prioritetami je reševanje komunalnih odpadkov, ki se jih v Sloveniji letno nabere okoli 850.000 ton; tona- ža pa se še povečuje. Približno 550.000 se jih predela, razlika pa je predvidena za termično obdelavo! Čeprav sta ločeno zbiranje odpadkov in predelava osnovni prioriteti, je dolgoročno vendarle jasno, da zgolj s tema dvema postopkoma Slovenija ne bo dosegla zahtev in usmeritev EU, ki jih je tudi sama sprejela. To pa enostavno pomeni, da se termični obdelavi ne bo možno izogniti, pač s takšno ali drugačno tehnologijo!" Odlagališča - argumenti za rentabilnost sežigalnice? V naslednjih štirih letih naj bi država iz svojega proračunskega mošnjička še sofinancirala urejevanje ustreznih, evropskim standardom prilagojenih odlagališč oziroma centrov za ravnanje z odpadki, kot so recimo ptujske Gajke. Razlog za denarno podporo pa ne tiči zgolj in edino v upoštevanju strogih evropskih direktiv, kot nas prepričujejo odgovorni, čeprav je tudi to res in temu dejstvu ne gre oporekati. Za zakonskimi predpisi tiči še nekaj drugega, na kar v svoji sveti preproščini, vsaj nekateri, če že ne večina izmed nas, verjetno ni niti pomislila: takšni cen- LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Svetniki Mestne občine Ptuj iz svetnišice sicupine LDS Vam isicreno čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI. Vljudno vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v Mestni občini Ptuj. Vodja svetniške skupine Emil Mesaric SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje. Svetniška skupina vodja Rajko Fajt, univ. dipl. inž.. Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar Mestni odbor SDS Ptuj predsednik lO Miroslav Luci, dr med. tri pod strogo kontrolo države namreč z rednim podajanjem podatkov o količini ter vrsti prejetih, predelanih in odloženih komunalnih odpadkov omogočajo in ustvarjajo odlično sliko ne le o naraščanju količine odpadkov, pač pa tudi ali predvsem o količini odpadkov, predvidenih za sežig. Podatek o kapacitetah v tem obdobju skladiščenih odpadkov pa je še kako pomemben za argumentiranje rentabilnosti izgradnje sežigalnic. Malo hudobno je sicer razmišljanje, da država občinam oziroma regijam finančno pomaga predvsem zaradi tega, vendar pa dejstvo, da se bo proračunska finančna popkovnica prerezala po letu 2008, namiguje prav na to. Logično sklepanje namreč pripelje do rezultata, da bodo takrat velike vsote denarja (bolj) potrebne in namenjene za izgradnjo sežigalnic(e). Na naše vprašanje gospodu Zoretu, ali je res tako, je povedal: "Niti v tem času ne moremo govoriti, da se daje kakšna posebna ali specifična prednost izgradnji tovrstnih centrov, saj se že peljejo tudi druge vzporedne akcije, predvsem v smislu izgradnje infrastrukture za termično obdelavo odpadkov in prevzema nadzora s strani javnih služb nad to infrastrukturo. Že sam Zakon o varstvu okolja je predvidel, da bodo nadzor nad to dejavnostjo prevzele javne državne službe!" Država bo odslej edini investitor sežigalnic Uredba o ustanovitvi državne družbe bo v vladi obravnavana že naslednji mesec. "Pričakujemo, da bo vlada to državno družbo, ki bo delovala na področju termične obdelave odpadkov, tudi ustanovila. Konkretni program dela, ki bo sledil operativnemu programu odstranjevanja odpadkov, bo zajemal zagotovitev kapacitet za termično obdelavo ter nadzor nad izvajanjem. To je še precej dolgotrajen postopek, saj bo potrebno najprej določiti in pridobiti lokacijo, nato vso dokumentacijo, potem pa sledi še izgradnja in zagon infrastrukture!" Določanje lokacije pa v kontekstu že znanih dejstev o nameri izgradnje sežigalnice komunalnih odpadkov v Kidričevem (in v Zasavju) za novoustanovljeno družbo ne bi smela biti pretežka naloga. "Za projekt Kidričevo težko dam konkretno izjavo, saj je kot investitor nastopala družba Talum po nekem pooblastilu konzorcija občin že pred leti, potem pa, kolikor mi je znano, je podjetje projekt nadaljevalo samo. Država je bila občasno seznanjena, da se s projektom nadaljuje, ne bi pa mogel povedati, ali je bil objekt umeščen v prostorske plane. Tisto, kar je znano nam v okoljskem ministrstvu in kar smo dobili na vpogled, je bila presoja vplivov na okolje, ki je bila izdelana zelo korektno in ni kazala prekomernih škodljivih emisij na okolje v Kidričevem," je v zvezi s tem povedal sekretar Zore. Kljub temu pa se je po našem podrobnejšem spraševanju o kriterijih izbire lokacije izkazalo, da je t. i. projekt Kidričevo za državo, ki z ustanovitvijo družbe postaja edini investitor izgradnje sežigalnic, ena od najoptimalnej-ših variant: "Če se projekt sežigalnice v Kidričevem ponovno prijavi, potem bo odločilno vprašanje lastninjenja. Država ima danes velik lastniški delež v tej družbi. Že v preteklosti je bilo predvideno, da se določen lastniški delež države iz lastninjenja izvzame, saj s tem država obdrži možnost koriščenja dela že obstoječe infrastrukture, predvsem prometne in energetske, pa seveda še možnost koriščenja dela zemljišč za te namene (termične obdelave odpadkov, op. a.). Vsekakor država nima namena iskati neke lokacije izven tistih, s katerimi že razpolaga! Navsezadnje bi bilo tudi nerentabilno, da bi šla odkupovat infrastrukturo za te namene, ampak je usmerjena na tisto, kar že ima v lasti!" V tem pogledu je prav gotovo lažje razumeti prekinitev procesa prodaje večinskega deleža Talu-ma, saj ima ta aluminijski gigant kot možna lokacija za sežigalnico vsekakor precejšnje prednosti, tako na strokovni kot infrastrukturni ravni, kar je potrdil tudi Zore. Z vidika države, ki se je stvari očitno namerila vzeti v svoje roke, prav gotovo. Ali se bo, glede na načrtovane nacionalne aktivnosti in strategijo ravnanja z odpadki upiranje izgradnji sežigalnice v Kidričevem izkazalo kot "donkihotizem", bo pokazal čas. Kot zdaj kaže, pa je očitno, da je nasprotovanje umestitivi sežigalnice kjerkoli v Sloveniji že padlo na raven romantičnega, a brezu-spešenega boja z mlini na veter. SM Ljutomer • Konferenca "Za Muro' Proti gradnji elektrarn Prleška razvojna agencija je v zgradbi Podjetniškega inkubatorja v Ljutomeru pripravil konferenco "Za Muro", na kateri so kot govorci nastopili dr. Marija Markeš z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Zavarovana območja - priložnost za kmetijstvo), Vesna Kolar Pla-ninšič z Ministrstva za okolje in prostor (Mura v evropskem programu Natura 2000), dr. Dušan Ogrin (Pomen Mure v slovenskem prostoru), Luka Božič iz Društva za opazavanje in proučevanje ptic Slovenije (Mura -mednarodno pomembno območje za ptice), Simon Balažič s Fakultete za gradbeništvo Univerze Maribor (Hidroenergetska analiza Mure), dr. Andrej Fištravec s Pedagoške fakultete Univerze Maribor (Prvo potapljanje Mure) in Goran [oster iz Prleške razvojne agencije (Mura v preseku ekonomskih interesov). "Ta konferenca je nastala kot posledica več vzporednih procesov. Pripravili smo jo sicer v okviru programa Phare CBC Slovenija-Madžarska, kjer smo na Prleški razvojni agenciji skupaj z madžarskimi partnerji izvajali projekt učne poti Mura - Krka, globalnejši proces pa je prizadevanje za vzpostavitev mednarodnega naravnega parka štirih dežel ob reki Muri ter odziv na pobudo gospodarstvenikov, da bi na reki Muri gradili hidroe- lektrarne," je o razlogih za sklic konference dejal direktor Prleške razvojne agencije Goran Sos-ter. Prav Dravske elektrarne ter lokalne oblasti si prizadevajo, da bi na gornjem delu reke Mure (v Gornji Radgoni, op. p.) zgradili več hidroelektrarn, vendar je po mnenju strokovnjakov, ki so sodelovali na konferenci, gradnja le-teh v interesu manjšine kapitalsko velikih. "Elektrarne ne bodo zgrajene," je odločen Soster, pridružili pa so se tudi drugi okoljevarstve-niki, ki so že pred dvema desetletjema rešili Muro pred večjimi posebi gospodarstvenikov. Pred kratkim je Ministrstvo za okolje in prostor kjub drugačnim stro- kovnim mnenjem umaknilo predlog, da bi Muro med Sentiljem in Veržejem uvrstili med območja Natura 2000, zato se nekako zdi, da bo v bližnji prihodnosti le prišlo do gradnje hidroelektrarn. Sedaj bo potrebno omenjeno krčenje zavarovanega območja Natura 2000 zagovarjati pred evropskimi institucijami, ki želijo omogočiti bivanje številnim vrstam zaščitenih ptic, prav tako pa evropska komisija presoja o posegu - kakršen bi bila gradnja elektrarne - izven območja Natura 2000, če ti posegi poslabšajo stanje ohranjenosti zavarovanega območja. Miha éostari~ Foto: Miha Soštaric Številni strokovnjaki so sodelovali na konferenci "Za Muro" v Ljutomeru. Kidričevo • Sedmo občinsko praznovanje Uspešno sodelovanje s Talumom in Boxmarkom V občini Kidričevo so te dni sredi prireditev ob 7. občinskem prazniku, ki se vrstijo od 11. do 27. junija, ko bo sklepna slovesnost pod občinskim šotorom v Pleterjah. Na praznični pogovor smo povabili župana Zvonimirja Holca, ki je na ~elu kidri~evske ob~ine že tretje leto. Ste lani uspeli realizirati vse zastavljene naloge? "Glede na dejstvo, da smo občinski proračun sprejeli zelo pozno, šele sredi leta, sem zadovoljen, da smo do konca leta uspeli realizirati večino zastavljenih nalog. Tako smo nadaljevali največjo občinsko naložbo, šolo v Cirkovcah, kjer naj bi med počitnicami dela zaključili. Investicija bo sicer nekoliko višja, kot smo načrtovali, saj se je med gradnjo pojavilo nekaj nenačrtovanih del, pričakujem pa, da bo veljala med 800 in 900 milijoni. Druga, po obsegu največja občinska investicija pa je poslovno-stanovanjski blok v Kidričevem. Pogodbena cena celotnega objekta je 270 milijonov. Po zagotovilih izvajalcev pa naj bi bil blok končan do sredine oktobra." Kako daleč ste pri izdelavi prostorskoureditvenega na~r-ta? "Dokument je v zaključni fazi, izdelali smo ga v sodelovanju s podjetjem Umarh in te dni čakamo, da ga potrdijo vladne institucije. Pomembno je tudi, da smo uspeli sprejeti odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki naj bi po naših predvidevanjih občini prinesel okoli 100 milijonov." Kaj pa vas ~aka se do konca leta? Najvišje priznanje Talumu Prireditve ob 7. občinskem prazniku se v občini Kidričevo vrstijo od 11. do 27. junija. V petek, 25. junija, ob 9. uri bo v Kidričevem občinsko tekmovanje gasilcev, ob 16. uri bo pod šotorom v Pleterjah zabavna prireditev Pokaži kaj znaš, ob 19. uri se bo v Športnem parku Lovrenc pričel nočni turnir v malem nogometu, prav tako ob 19. uri pa se bodo člani motorističnega kluba Tulipan s prijatelji podali na vožnjo po občini. V petek in soboto, 25. in 26. junija, bo v tenis centru v Kidričevem potekal tradicionalni turnir v tenisu, v soboto, 26. junija, ob 9. uri bodo v restavraciji Pan v Kidričevem odprli razstavo ročnih del društva gospodinj, zvečer ob 19. uri pa bo pod šotorom v Pleterjah Zabavni večer ob prazniku. Osrednja in sklepna prireditev ob 7. občinskem prazniku občine Kidričevo pa bo v nedeljo, 27. junija, ob 15. uri pod občinskim šotorom v Pleterjah. Po uradnem delu s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj in plaket bo zabava z Veselimi Štajerkami. Po sklepu občinskega sveta bodo na osrednji slovesnosti podelili tudi najvišja občinska priznanja. Plaketo občine Kidričevo bo prejelo podjetje Talum, za častnega občana bodo razglasili novinarja in pisatelja Zdenka Kodriča iz Cirkovc. Grbe občine Kidričevo pa bosta prejela Pavla Veler, aktivistka krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce, ter Drago Klein, dirigent tamburaškega orkestra Cirkovce. "Predvsem gradnja krajših odsekov lokalnih cest po naših vaseh, nekaj pa jih bomo tudi prenovili oziroma preplastili. V naselju Kidričevo je že pripravljen projekt za modernizacijo Tovarniške ceste. Gre za cesto, tlakovano z granitnimi kockami, ki je v zelo slabem stanju, modernizacija pa bo izvedena v več fazah. Med najzahtevnejšimi bo ureditev podvoza pod železnico, zato se bomo te naloge lotili v sodelovanju s Slovenskimi železnicami. V zaključni fazi so dela pri modernizaciji ceste od Kungote do Prepolj, kjer smo sočasno uredili kanalizacijo. Nada- ljujemo izgradnjo kanalizacije v Apačah v smeri proti Selam. Pripravljamo pa se že na obsežno gradnjo kanalizacijskega sistema na območju celotne občine, kar naj bi nas veljalo okoli milijardo tolarjev. Pri tem projektu sodelujemo v konzorciju občin za zaščito podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju." Kako ocenjujete sodelovanje z gospodarstvom na območju občine? "Vsekakor uspešno. Zelo sem vesel, da je zadnje čase vse boljše sodelovanje s Talumom, strokovno ekipo Taluma in predsednikom Foto: M. Ozmec Modernizacija Tovarniške ceste bo potekala v več fazah. Foto: M. Ozmec Župan Zvonimir Holc je na čelu občine že tretje leto. uprave mag. Danilom Toplekom. To sodelovanje je bilo pomembno predvsem pri načrtovanju prostorskega plana in izdelovanju pravilnika o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Dobro sodelujemo tudi z drugim največjim podjetjem Boxmark Leather. Pred kratkim smo jim ponudili v odkup nova zemljišča, ki jih potrebujejo za ureditev prostorskih težav in parkirišč." Kaj pa sodelovanje z občinskim svetom? "Moram reči, da sem zadovoljen. Po začetnih težavah v lanskem letu je sodelovanje z vsemi 17 svetniki dobro steklo, saj praktično ni zadeve, ki je ne bi uspeli rešiti. S skupnini močmi smo lani uspeli realizirati naloge iz občinskega proračuna, vredne prek 900 milijonov. Letos je del in nalog še več, saj bomo zanje namenili 1,2 milijarde proračunskih sredstev. Za sodelovanje in prizadevnost pa sem posebej hvaležen podžupanu Jožetu Murku, saj je v času moje dvomesečne bolezenske odsotnosti odgovorno prevzel moje naloge, posebej uspešno na področju infrastrukture." M. Ozmec Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik! CENTRALNE KURJAVE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI In PLINSKE INSTALACIJE Franc ŠALAMUN s.p. KIDRIČEVO, Tovarniška c. 22, Tel./Fax: 02/796-3301, Mob: 041/640-225 Vsem občankam in občanom občine Kidričevo želimo prijeten občinski praznik. TRGOVINA Z AVTODELI Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo Milan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce. Telefon.: 02/ 792-30-91 Oh občinskem prazniku Občine Kidričevo Vam iskreno čestitamo in se priporočamo s svojimi tekstilnimi izdelki. _MEROT d.0.0.,Brezje 1/A, Loče, telefon 03 57 63 407 PE Brezje 1/A, LoCe, telefon 03 57 63 407, Kidričevo, Kajuliova 7, telefon 02 79 00 572, Ptuj, Potrčeva c. 2, telefon 02 79 00 570, Oimož, Ljutomerska c. 3, telefon 02 74 17 540, Zg. Potekava, Mariborska 42, telefon 02 00 33 530, Šentjur, Drofenlkova 3, (Prodajni center LIPA), telefon 03 74 01 640, Zreče, Kovaika cesta 26, telefon 03 75 73 660 BATIS plus, d.o.o. Reklamni BABSGK rJ reklamni napisi, tiskarske storitve Slkole 9, Pragersko, Tel.:(05) 79S 4000 Ob občinskem prazniku vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo. OBČINA KIDRIČEVO OB 7. OBČINSKEM PRA2NIKU IN DNEVU DRŽAVNOSTI ŽELIM VSEM OBČANKAM IN OBČANOM VELIKO OSEBNIH IN DELOVNIH USPEHOV IN VAS VABIM NA OSREDNJO PRIREDITEV, KI BO 27. JUNIJA OB 15. URI V PRIREDITVENEM ŠOTORU V PLETERJAH. župan občine Kidričevo Zvonimir Holc cj^nez <=@olenc Jří ČEVLJARSTVO, ROKAVICARSTVO IN ZAŠČITA DOLENC JANEZ s.p. Dragonja vas la; 2326 CIRKOVCE Telefon: 02 / 789 01 06 Fax.: 02 / 789 01 07 PODJETJE ZA PROIZVODNJO VSEH VRST ZAŠČITNIH ČEVUEV, ROlUVIC IN SPECIALNE GASILSKE OPREiUE Občanom, našim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku občine Kidričevo! Veržej • 15. srečanje krvodajalcev "Da je nikoli ne bi potrebovali!" Rdeči križ Slovenije je v Veržeju organiziral tradicionalno, že 15. srečanje krvodajalcev. V Sloveniji organizirajo krvodajalske akcije že 51 let, trenutno pa je pri nas 100.000 krvodajalcev, ki darujejo letno 42.000 litrov krvi. Na tokratnem srečanju se jih je zbralo več kot 1500 iz celotne Slovenije, pridružili pa so se jim krvodajalci iz Hrvaške in Nemčije. Slavnostni govornik, minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber, je med drugim dejal: "Gotovo ne dajete krvi zato, da bi vam nato na srečanju govoril sam minister za zdravje. Vaše darovanje te življenjske tekočine je izrednega pomena, tega pa se zaveda premalo ljudi. Upam, da nikoli ne boste potrebovali krvi od druge osebe, kljub temu pa si želim, da bi bilo krvodajalcev v prihodnje še več." Med drugim je minister Keber zbranim oblju- Minister za zdravje dr. Dušan Keber med krvodajalci v Veržeju. bil, da bodo naredili vse, da bodo razlike med zdravljenjem bogatih in revnih po novi zdravstveni reformi čim manjše, napovedal pa je tudi brezplačno zdravljenje za vsaj 150.000 ljudi. V Sloveniji potrebujemo vsak delovni dan okrog 400 krvodajalcev, na pomanjkanje le-teh pa je opozoril tudi predsednik Rdečega križa Slovenije dr. Janez Remškar. "Zaradi višanja starostne meje v Sloveniji ter ukinitve naborništva je krvodajalcev manj kot v preteklosti. Znano je, da kri lahko darujejo ljudje med 18. in 65. letom, z ukinitvijo naborništva pa je veliko manj te pomembne življenjske tekočine s strani slovenskih vojakov. Trenutno je v Sloveniji okrog 5 odstotkov krvodajalcev, s pomočjo medijev, ki nas podpirajo, pa upam, da bomo dvignili odstotek aktivnih darovalcev krvi," je še dejal dr. Remškar. Miha Šoštarič Sveti Jurij • Občina upravičena do odškodnine Presenečeni nad hitrostjo Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je na Ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo Zakona o graditvi objektov, 20. maja pa je ustavno sodišče podalo pozitivno presojo. Zahteve za presojo sta poleg Svetega Jurija vložila še občinska sveta občin Krško in Trebnje. Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 238. člena Zakona o graditvi objektov v neskladju z ustavo. Občine so namreč v svojem zahtevku opozarjale, da prav ta odstavek zakona pri gradnji avtocest razlikuje lokalne skupnosti glede pridobitve odškodnine po tem, ali so avtoceste na njihovih območjih le načrtovane ali že zgrajene, ter jim s tem ukinja upravičenost do odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, to pa je v neskladju enakosti pred zakonom. Župan občine Sveti Jurij Anton Slana je takšno odločitev pričakoval: "Zame sama odločitev ustavnega sodišča ni bila presenečenje, bil pa sem presenečen nad dinamiko, s katero je sodišče našo vlogo za presojo obravnavalo. Po predhodnih poizvedovanjih sem dobil podatke, da to ni predmet hitrega odločanja ustavnega sodišča, tako da je bila hitrost te odločbe po 20. maju v nekem smislu precejšnje presenečenje," je pojasnil. V občini Sveti Jurij ob Ščavnici trasa avtoceste teče skozi sedem naselij, po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, predvidena pa sta tudi dva večja kompleksa, in sicer na cestninski postaji v Drago-tincih, kjer gre za razširitev trakta avtoceste, in v Grabonošu, kjer je predviden priključek na avtocesto s strani Ptuja in Radencev. Kot je pojasnil Slana, odločitev ustavnega sodišča zajema celotno traso, na kateri tečejo aktivnosti glede lokacijskega načrta: "Je pa dejansko res, da bi bila naša lokalna skupnost v tem primeru najbolj oškodovana, saj je bila pri nas uredba o lokacijskem načrtu za celotno traso, gre za devet dolžinskih kilometrov oziroma 80 hektarov najkvalitetnejših kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zato smo morali zelo hitro reagirati — zaenkrat so se nam aktivnosti in napori, ki smo jih v to vlagali, obrestovali in seveda smo z odločitvijo Ustavnega sodišča izjemno zadovoljni." Občini Sveti Jurij ob Ščavnici bo tako s strani DARS-a pripadlo okoli 360 milijonov tolarjev odškodnine, kar je vrednost enega letnega proračuna občine. Župan ocenjuje, da bodo prva sredstva prejeli po počitnicah, so pa strogo namenska — občina jih mora nameniti za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč, celostni razvoj podeželja in obnove vasi ali pa za sofinanciranje obnove zemljiškega katastra na območju izvajanja programa. Natalija [krlec Ptuj • Prvi otroški ekstempore Jurjevo 2004 v očeh mladih Društvo likovnih pedagovov iz Ptuja je 23. aprila organiziralo 1. otroški ekstempore Jurjevo 2004. Med sejemskim vrvežem je na ptujskih ulicah ustvarjalo 36 mladih iz 14 osnovnih šol z območja nekdanje ptujske občine, njihova dela pa so razstvili v palaciju na ptujskem gradu. Kot je ob odprtju razstavljenih del prvega otroškega slikarskega ekstempora v sredo, 16. junija, povedal Janko Ma-rinic, je to druga večja likovna prireditev v zadnjih osmih letih. K sodelovanju so povabili mlade likovne ustvarjalce, ki so vsak po svoje in v različnih likovnih tehnikah spravljali na platna živopisane utrinke z Jur- jevega sejma na Ptuju. Strokovna sodelavka Irena TUsek je dodala, da so z ustvarjanjem mladih po živahnih in sejemsko obarvanih mestnih ulicah likovni pedagogi želeli dopolniti in nadgraditi program likovne vzgoje v osnovni šoli. Strokovna sodelavka Olga Zorko je povedala, da je nastalo veliko kvalitetnih otroš- Foto: M: Ozmec Mladi nagrajenci 1. otroškega ekstempora in njihova likovna dela. kih del, ki kažejo na precejšnjo mero likovnega znanja, sposobnosti in spretnosti. Kljub napornemu dnevu so se mladi vračali zadovoljni in bogatejši za izkušnje ter številna nova spoznanja. Tudi zaradi tega želijo da bi se krog mladih in sodelujočih šol iz leta v leto širil, saj bo to zagotovo prispevalo k razvoju likovne kulture mladih. Likovna dela je ocenila tro-članska strokovna komisija v sestavi Petra Novak Trobentar iz Ljubljane, dr. Matjaž Duh s pedagoške fakultete v Mariboru ter Jože Foltin iz Marko-vcev. Nagrajenci 1. otroškega ekstempora so: Sašo Korent iz OŠ Kidričevo, Maja Butolen Zorko iz OŠ Markovci, Sneža-na Lesjak iz OŠ Leskovec, Ingrid Marovic iz OŠ Mladika ter Veronika Pintar iz OŠ Olge Meglič v Ptuju. Strokovna komisija se je odločila, da razstavijo vsa likovna dela, imena nagrajencev in njihova dela pa so objavili v priložnostni barvni brošuri. M. Ozmec Cerkvenjak • 6. občinski praznik Tri tedne slavja V Cerkvenjaku so prireditve ob 6. občinskem prazniku pričeli v petek, 18. junija, s srečanjem starejših občanov in turnirjem v malem nogometu med zaselki občine. Zvečer pa je Slovenskogoriški forum organiziral okroglo mizo Ameriški letalci v cerkvenjaški zgodovini. Na okrogli mizi so predstavili dogodek, ko je 19. marca 1944 v Vanetini pri Cerkvenja-ku strmoglavil ameriški bombnik z desetimi člani posadke. Mag. Marjan Toš je govoril o takratnih vojnih razmerah v Slovenskih goricah, mag. Ciril Paluc je predstavil raziskavo o dogodku, Marjan Žmauc pa je opisal kopilota letala Donalda S. Morissona, ki je v tej nesreči umrl. Marjan Žmauc je namreč navezal stike z njegovo hčerko ALiN I fod/ef ALIN d.o.o., Tovarniška cesta 10, 2325 KIDRIČEVO Podjetniško in poslovno svetovanje Tel: 02 / 799 54 50, Fax: 02 / 796 12 91 E-naslov: alln@alln.sl Vsem občankam in občanom Občine Kidričevo in poslovnim partnerjem želimo lepo preživet občinski praznik. Dejavnosti: ■ Računovodske storitve za mala in srednje velika podjetja in samostojne podjetnike - Davčno svetovanje • Poslovni načrti in investicijski programi - Podjetniško in poslovno svetovanje Računamo za vas / računajte na nas Foto: ZS Slavnostni govornik župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Donito, ki živi v Kaliforniji in je podpredsednica ameriškega združenja vojnih sirot. Prihodnje leto, ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, jo pričakujejo v Cerkvenjaku, ko bodo člani Slovenskogoriške-ga foruma izdali publikacijo in postavili spominsko obeležje preminulim letalcem. V soboto so v okviru občinskega praznika cerkvenjaški gasilci prevzeli novo gasilsko vozilo, namenjeno prevozu gasilcev. Stalo je 7,5 milijona tolarjev, od tega je občina prispevala 3 milijone tolarjev, ostalo so prostovoljni prispevki občanov, donatorjev in prihranki društva. Po končani gasilski slovesnosti je v Cerkvenjaku potekala Antonova noč. V nedeljo je potekala osrednja slovesnost ob 6. občin- skem prazniku, ki se je pričela z mašo, sledila pa je otvoritev prenovljenega doma kulture in prizidka. Ob tej priložnosti se je predsednik kulturnega društva Jože Lacko Cerkvenjak Milan Rajh zahvalil županu za tako lepo obnovljen kulturni dom. Na osrednji slovesnosti je župan Jože Kraner zbranim govoril o investicijah in o načrtih. Pripravili pa so tudi bogat kulturni program, v katerem so z recitacijami nastopili otroci OŠ Cerkvenjak, slovensko-goriška godba MOL iz Lenarta, mladinski pevski zbor pod vodstvom Mateje Domanjko, folklorna skupina KD Cerkvenjak in upokojenski pevski zbor DU Cerkvenjak. Zbrane so na prireditvi pozdravili tudi podpredsednik DZ RS Valentin Pohorec, poslanec mag. Janez Kramber-ger, v imenu sosednjih županov pa je zbrane nagovoril župan občine Gornja Radgona. V ponedeljek, 21. junija, je potekal turnir v malem nogometu mladih do 16 let, v torek je vrtec Cerkvenjak organiziral prireditev z naslovom Igrajmo se skupaj, popoldan pa je potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Prireditve ob 6. občinskem prazniku se bodo zaključile v soboto, 3. julija. Zmago [alamun Ptuj • Soroptimistke pomagajo Mojci in njeni družini Mama upa, da bo Mojca spet hodila življenje ni samo sonce, so tudi oblaki. V Mojčini družini niso niti v snu pričakovali, da jim bo kruta bolezen prekrižala pot. Imeli so lep dom, zdravi in živahni dekleti, veliko medsebojne ljubezni in razumevanja, ko je udarilo. Se včeraj zdravo petletno dekletce je nenadoma iz neznanih razlogov pričelo izgubljati ravnotežje, obolela je za mišično distrofijo. Zdravijo jo v Pediatrični kliniki v Ljubljani, vodijo v razvojno-nevrološki ambulanti ptujske bolnišnice. Obiskuje 7. razred 9-letke Gustava Siliha v Mariboru, šolo za vozičkarje, da se bo znala v življenju kar najbolj znajti, pravi mama Magda. Najraje ima matematiko, tudi zato, ker je najmanj pisanja, je povedala. Zjutraj jo odpelje kombi, po njo hodijo sami. Po prvem velikem šoku, ki jo je Mojčina bolezen prinesla v družino, so si opomogli, bolezen sprejeli, da bi se lahko z njo učinkovito spopadli. V Sloveniji so doslej zabeležili samo tri primere takšnega obolenja. Mama Magda je že zdavnaj zavrgla vse negativne misli, misli le pozitivno, upa, da bo danes 14-letna Mojca nekoč ho- dila, zato tudi ne razmišljajo o namestitvi dvigala v hiši. Veliko pa razmišljajo o njeni bolezni, o tem, kako ji čim bolj kvalitetno pomagati glede na to, da si tudi zdravniki niso enotni glede njene bolezni, ki je tudi ne spremljajo epileptični napadi. Čeprav malo govori, Mojca razume vse, uporablja računalnik, mobilni telefon, ki ga zelo pogosto uporablja, ko se želi tudi v popoldanskem času pogovarjati s svojimi sošolci, v razredu jih je šest. Redno izvaja fizioterapevt- Mojca je kljub hudi bolezni živahno dekle, ki se po svojih najboljših močeh skupaj s starši trudi premagovati vsakodnevne ovire. ske vaje, fizioterapevtka prihaja tudi na dom, v Konjeniškem klubu Rogoznica - Ptuj jaha. Za vitaminsko terapijo mesečno porabijo okrog 50 tisoč tolarjev, ker vitamini niso na recept, jih pa Mojca nujno potrebuje, jih morajo plačati sami. Mojca je upravičena do sredstev za pomoč in postrežbo ter nekaterih pripomočkov, ki ji pomagajo pri raztegovanju mišic. Ene opornice ima za ponoči, ene za čez dan, v veliko pomoč ji je tudi stojka. Vozi se s triciklom. Zelo pa bi potrebovala elek-trostimulator za večjo gibljivost. V kratkem ga bodo dobili iz Nemčije na trimesečno poizku-šnjo. Če bo dal rezultate, bodo naredili vse, pravijo Sagadinovi, da bi ga Mojca imela, stane pa milijon tolarjev. Ptujske sorop-timistke, ki so članice svetovne družine, ki se ukvarjajo z vprašanji pravnega, socialnega in poklicnega položaja žensk v družbi, pa so ji omogočile nakup pripomočka za učenje govora, za kar so jim Sagadinovi zelo hvaležni. Predstavnici ptujskega kluba So-roptimist, ki je trenutno eden od treh tovrstnih klubov v Sloveniji, Valerija Rižnar in Greta Vaupo-tič, sta ji ob donaciji prinesli tudi bomboniero. Mojca je takoj sporočila razredu, da se bodo naslednji dan sladkali. Vse, kar dobi, želi deliti s svojimi sošolci, s katerimi se zelo dobro razume. Ptujske soroptimistke bodo Mojci še pomagale, s svojo zagrizenostjo, da bi znala čim več in da bi bila čim bolj samostojna, jih je prepričala. MG Sedem (ne)pomembnih dni Rešitelji?! Brez kakšnega posebnega pretiravanja bi lahko rekli, da so se zlasti tisti, ki so se pred dobrim desetletjem tako ognjevito (in povsem nekritično) zavzemali za strankarstvo, zdaj naveličali strank. Njihova(ponovno) združevanje v nekakšne forume in zbore (tako na levici kot na desnici) opozarja na nekakšno zmedo in dezorientacijo pri ljudeh, ki se imajo upravičeno ali zgolj namišljeno za glavne, ali pa vsaj zelo pomembne, akterje vseh odločilnih političnih dogajanj na Slovenskem v najmanj dveh zadnjih desetletjih. Njihova sedanja zagnanost in svojevrsten nemir (očitno tudi nezadovoljstvo) pravzaprav kar sami po sebi vsiljujejo vtis, da se v novih razmerah preprosto ne znajdejo in da se tudi zato (tako po oblikah kot po vsebini svojega nameravanega delovanja) vračajo nazaj v svoja mlada "revolucionarna" leta, ko je bilo marsikaj drugače, ko so rušili star sistem in ko je bilo treba vzpostavljati temelje novega, ko še ni bilo samostojnosti, ko še nismo imeli države, kakršno imamo zdaj. Zdi se, kot da pobudnike različnih forumov in zborov moti "normalnost", ki med drugim pomeni vztrajno (in tudi ne vselej opazno) delo na posameznih področjih, svojevrstno rutino brez velikega medijskega in sploh javne- ga pompa. Gre skratka za delovanje znotraj sistema, z natančno določenimi pristojnostmi in odgovornostmi, s tako rekoč dnevno merjenje sposobnosti med pozicijo in opozicijo, od katerih morata vsaka zase in obe skupaj poskrbeti za dovolj razvidno podobo dejanskih (ne)uspehov, dosežkov, napak in zmot, skratka za objektivno prikazovanje njihovega prispevka pri izvajanju državnih in drugih javnih funkcij. Pri tem seveda ni nepomembno, kako posameznim vladajočim ali opozicijskim strankam uspeva v vsa dogajanja vključevati (vse) razpoložljive nacionalne ustvarjalne potenciale in interese. Prav od slednjega je namreč v veliki meri odvisno, v kolikšni meri so odločitve posameznih strank in političnih koalicij resnični odsev zares demokratičnega in širokega iskanja najboljših rešitev in ne zgolj (samo)volje zaprtih in ozkih strankarskih vodilnih struktur. Potreba po delovanju različnih forumov in zborov se potemtakem kaže predvsem tam, kjer je strankarsko delo izrazito nedemokratično in deformirano, pa tudi tedaj, ko posamezni politični dejavniki (posamezniki in grupacije) presodijo, da je treba ustvarjati nekakšne "posebne razmere" oziroma da je treba nekomu ustvariti nekakšno poseb- no pozicijo. Zaradi tega je nenavadno, da se je nedavno ustanovljeni forum bivšega predsednika Kučana (ne da bi se podrobneje spuščal v sedanjo (ne)kvaliteto strankarskega delovanja) oklical za nekakšnega varuha slovenskih interesov ter slovenske prihodnosti (in zase rezerviral tudi pravico do določanja tistih političnih akterjev, ki jih kaže podpreti na prihodnjih volitvah). Prav tako se zdi nenormalno, da se v pravkar vzpostavljenem Zboru za republiko kar dva aktivna predsednika strank (Janša in Bajuk) ter aktualni zunanji minister zavzemajo za nekakšno novo delovanje, novo kvaliteto političnih odnosov, nov dialog med različlno mislečimi, ko pa so imeli in imajo možnosti za takšno delovanje že vendar v vseh svojih obstoječih, predvsem strankarskih inštitucijah. Z malo zlobe bi lahko dejali, da posamezne posebnosti svoje osebne zadrege, ambicije, pa tudi neizkoriščene priložnosti iz preteklosti poskušajo reševati in prikrivati z vedno novo organiziranostjo in z vedno novim odkrivanjem in ponujanjem "usodnih nacionalnih tem in vprašanj", ki jih - tako očitno razmišljajo - nikakor ni mogoče reševati brez njih in mimo njih, čeprav jih pri tem vselej ravno ne skrbi za resnični dialog, odprtost razprav in jih tudi pretirano ne motijo vnaprejšnje, predvsem ideološke etikete za drugače misleče. Kar naprej se ponujajo kot nekakšni rešitelji, ki imajo (edini) odgovor za vse. Če bi šlo zgolj za zmedo, bi vse skupaj še nekako lahko razumel. Očitno pa gre predvsem za preračunljivost, za doseganje nekakšnih hitrih efektov in tudi za dvoličnost. S kakšnimi občutki, denimo, kot pr-vopodpisani ustanavlja Zbor za republiko dr. Dimitrij Rupel, aktualni zunanji minister in funkcionar LDS -Liberalne demokracije Slovenije, ko pa je vendar evidentno, da je ena izmed njegovih poglavitnih programskih usmeritev vsesplošna, tudi pristranska kritika vladajoče koalicije in vsega, kar je povezano z njo. Seveda ne mislim, da je vse, kar dela LDS, dobro in da kot najmočnejša parlamentarna stranka ne zasluži storge kontrole in kritike. Toda dr. Rupel bi se moral končno odločiti in povedati, ali je z LDS ali proti njej, ali želi biti zunanji minister v njeni vladi ali ne, vsekakor pa poskus sedanja na dveh (ali več?) stolih postaja predvsem zanj osebno čedalje manj kredibilen, zagotovo pa tudi ni spodbuden za imidž novega Zbora za republiko. Podobno se ne bi smel sprenevedati Borut Pahor, ki deli "načelne" simpatije do Zbora za republiko, hkrati pa ima pomisleke glede Kučanovega Foruma 21. Ali je za Pahorja res dovolj že to, da ga nekdo, tako kot "zahod", vabi k sebi? Ravno Pahor bi lahko, ne samo kot predsednik stranke, ki se deklarira za levo, ampak tudi kot aktualni predsednik državnega zbora (na bazi lastnih izkušenj) veliko bolj kritično zaznal in spregovoril o fasadah in resnični vsebini (in namerah) posameznih forumov in zborov. Od tod in tam Veržej t Carna Mura V Veržeju je tamkajšnji Salezijanski zavod tretje leto zapored pripravil enodnevni otroški festival Carna Mura, ki se ga je udeležilo 400 otrok iz severovzhodne Slovenije ter 100 mladih animatorjev. Slednji so pripravili 25 delavnic, ki so potekale v neposredni bližini zavoda ter ob številnih rokavih reke Mure v Veržeju. Tema in geslo letošnjega festivala je bilo Svetost je za nas, otroci pa so se pomerili v različnih igrah, kvizih in tekmovanjih ter v petju. IMŠ/ Središče t Kolesarjenje po goricah Foto: Majda Fridl Avtocenter Ormož, podjetje Jeruzalem Ormož SAT, je v sodelovanju z Renault Slovenija organiziral v soboto tradicionalno kolesarjenje po Ljutomersko-Ormoških goricah za svoje poslovne partnerje in prijatelje. Po 11. uri so se izpred Avtocentra na Hardeku podali pa pot preko Pušencev in Šalovcev proti Središču ob Dravi. V središki Oljarni so si ogledali proizvodnjo bučnega olja, postregli pa so jim tudi z domačo južino - predvsem jedmi iz bučnega olja. Okoli 100 kolesarjev se je nato podalo na pot proti Jeruzalemu, preko Vitana, Kajžarja in Miklavža pri Ormožu. Na poti so za njihovo varnost skrbeli tudi motoristi, člani ormoškega Moto kluba Se bon. Na Maleku, kjer je reprezentančna stavba ormoške kleti - podjetja Jeruzalem Ormož VVS - so kolesarje rekreativce pričakali z bogračem. Pot se je zaključila na Hardeku, pred Avtocentrom, s piknikom in zabavo. /mf/ Razkrižje 16. občinski praznik "V človeškem življenju šest let pomeni pripravo na vstop v življenje, prvo srečanje z organiziranimi oblikami izobraževanja in prve večje vplive širše družbe. Podobno je z občino Razkrižje. Po uspešnih prvih korakih, prestanih otroških boleznih in radovednem raziskovanju okolja smo pripravljeni na vstop v širok svet," je med drugim zapisal v zloženki, ki vabi na prireditve ob 6. prazniku občine Razkrižje, tamkajšnji župan Stanko Ivanušič. V obmejni občini Razkrižje je vsakoletni občinski praznik posvečen spominu in opominu na osamosvojitveno vojno leta 1991, prireditve pa bodo letos potekale v juniju in juliju. Doslej so že pripravili razvitje gasilskega praporja, spominski turnir v malem nogometu za pokal Branka Roba ter zaključno proslavo osnovne šole Razkrižje, danes (v četrtek) pa bo na Razkriškem bregu od 21. ure naprej potekalo 14. kresovanje ob dnevu slovenske državnosti. Jutri, v petek, 25. junija bo osrednja slovesnost ob 6. občinskem prazniku in dnevu državnosti s podelitvijo občinskih priznanj, nastopom folklornih in glasbenih skupin, občinski praznik pa bodo obeležili še z 18. vaškimi igrami (sobota, 26. junij), proščenje (nedelja, 27. junij), sprejem novomašnika (sobota, 3. julij) ter mednarodni spust s tradicionalnimi murskimi čolni (nedelja, 4. julij). IMŠ/ Juršinci t Srečanje starodobnikov Društvo starodobnih vozil rojakaJaneza Puha Juršinci organizira v soboto, 26. junija, IV. srečanje ljubiteljev starodo-bnih vozil v rojstnem kraju Janeza Puha v Juršincih. Pričelo se bo ob 9. uri, ob 9.30 pa bo start promocijske vožnje po skupinah na relaciji Juršinci, Dornava, Borl, Zavrč, Cirkulane, Videm, Markovci, Dornava, Sakušak (Puhov muzej) in nazaj do Juršincev. Organizatorji istega dne organizirajo pred lovskim domom v Juršincih tudi prodajo rabljenih delov za sta-rodobna vozila. /ZŠ/ Foto: MG Ptuj • Prvi cvetličarji s ptujske šole Sola da veliko praktičnega znanja Prejšnji teden je na Poklicni in tehniški kmetijski šoli končala šolanje za cvetličarja prva skupina odraslih. Za odrasle je šola trajala dve leti. V prvi generaciji je bilo 20 kandidatov. Z nekaterimi smo se po opravljenem izpitu pogovarjali. Antonija Plohl iz Trnovec, kraja pri sv Tomažu, se je že po osnovni soli želela vpisati v cvetličarsko šolo, pa ji je bila sola v Celju predaleč. Antonija namerava končati še šolo za vrtnarja in upa, da bo kot cvetličarka in vrtnarka dobila tudi kakšno službo. Andreja Mlakar iz Žetal je dejala, da je v šoli pridobila veliko znanja, saj je bilo veliko praktičnega dela. V tem poklicu želi ostati, poskušala pa bo svoje cvetličarsko znanje izpopolniti tudi v tujini, zato želi na Nizozemsko. Želi postati florist (se s cve- tjem ukvarja bolj oblikovalno). Zaenkrat se želi zaposliti v kakšni cvetličarni, upa pa, da bo v prihodnosti imela tudi svojo cvetličarno. Andreja je sicer končala srednjo kmetijsko šolo, je kmetijski tehnik, v cvetličarstvu pa vidi večje možnosti zaposlitve. Marija Kukovec iz Lancove vasi vidi v cvetličarstvu tudi večje možnosti kot v svojem osnovnem poklicu, je namreč šivilja. Želi delati v cvetličarni in upa, da bo dobila službo. Misli, da so se v šoli veliko naučili, posebej prakse je bilo veliko. Kot nam je dejal ravnatelj šole dr. Vladimir Korošec, bodo imeli Foto: FI Prva skupina odraslih, ki so končali šolanje za cvetličarja na Ptuju, pred svojimi izdelki. drugo leto prvo generacijo cvetličarjev, rednih učencev, ki šolo obiskujejo tri leta. Na šoli pa je tudi druga generacija odraslih. Pouk je za odrasle nekoliko prilagojen, saj so na šoli različni odrasli učenci po svoji predizo-brazbi, veliko je takih, ki so že končali katero poklicno šolo ali celo srednjo šolo, pa se prekvalificirajo. Praktični pouk je bil skupen za vse. Ptujska šola si bo prizadevala, da bi na Ptuju dobili tudi vrtnarski program, vendar je odločitev odvisna od Ministrstva za šolstvo. Cvetličarstvo in vrtnarstvo nudi določene možnosti tudi za samozaposlitev. Vpis v naslednje šolsko leto je po besedah ravnatelja na ravni prejšnjih let, vpisali bodo okrog 80 novih učencev Na šoli bodo programi: kmetijski tehnik, cvetličar, kmetovalec, kmetovalka — gospodinja. Imeli bodo tudi nadaljevalne programe za kmetijsko podjetniškega tehnika, to je dveletni program, v katerega se vključujejo tisti, ki so pred tem končali poklicno šolo. Izobraževanje odraslih za cvetličarja je šola izvajala v povezavi z Zavodom za zaposlovanje, kar pomeni, da je na izobraževanje bila večina kandidatov napotenih. Manjše število je bilo samoplačnikov. Franc Lačen Kmetijstvo • Prvi grajski vinski praznik na Ptuju Amfore, dobrote in vino Maja letos se je na ptujskem gradu odvijalo prvo skupno ocenjevanje vin petih vinogradniških društev z območja srednjih Slovenskih goric. Kriteriji za vključitev vin v ocenjevanje so bili visoki, saj se je organizator (projektni svet VTC 13) odločil, da bodo ocenjena le tista vina, ki so se na dosedanjih posamičnih društvenih ocenjevanjih uvrstila na eno izmed prvih treh mest. Kljub temu je šestčlanska strokovna komisija pod vodstvom mag. Antona Vo-dovnika dobila v ocenjevanje kar 54 vzorcev vina, ki so jih prinesli vinogradniki, člani vinogradniških društev Ptuj, Osrednje Slovenske gorice, Vitomarci, Mala Nedelja in Cerkvenjak. "Povprečna dosežena ocena vseh vin je bila zelo visoka, saj je dosegla 18.46, vendar je zaslužena. Vinogradniki in kletarji na območju Srednje Slovenskih goric so v zadnjih letih dosegli več, kot bi lahko pričakoval največji optimist. Presegli so vsa pričakovanja," je ob zaključku ocenjevanja povedal predsedujoči Anton Vodovnik. Od 54 poslanih vzorcev vin ni bil izločen niti eden, večina, kar 92,6 odstotka, pa si je zaslužila naziv vrhunskega vina z zaščitenim geografskim poreklom. Posebnost ocenjevanja dokazuje tudi podelitev medalj. Ob klasičnih velikih zlatih, zlatih, srebrnih in bronastih medaljah V strokovni komisiji pod vodstvom Antona Vodovnika so pri ocenjevanju vin sodelovali še: Jani Gonc, Anton Skaza, Slavica Šikovec, Andrej Rebernišek, Tadeja Vodovnik Plevnik in Mojmir Wondra. bosta dva vzorca vin, ocenjena kot prvaka, dobila posebno nagrado: amforo. To nagrado bosta prejela Vinogradništvo Petrovič za laški rizling letnik 2002 (predikat) in Mojca in Marjan Druzo-vič za rumeni muškat letnik 2003 (normalna trgatev). "Amfore so posebne nagrade, ki jih prejmejo le prvaki, to pa niso nujno najvišje ocenjena vina, ampak za dodelitev veljajo še dodatni kriteriji. Po pravilniku mora biti za to nagrado primerna dozorelost grozdja z opravljeno kontrolo in maksimalno 25 gramov nepovre-tega sladkorja na liter, pridelovalec pa mora biti obvezno vpisan v register pridelovalcev grozdja," je pojasnila tajnica projektnega sveta Slavica Strelec. Slovesna podelitev priznanj bo na ptujskem gradu 3. julija ob desetih dopoldne. Kot poudarjajo organizatorji prvega tovrstnega ocenjevanja, pa ne bo šlo zgolj za podelitev, ampak pripravljajo celodnevno druženje, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji dobre domače hrane, kvalitetne vinske kapljice in glasbe. "Želimo, da ocenjevanje in prireditev postaneta tradicionalni dogodek v našem okolju. Zato smo mu dali tudi poseben naslov, pod katerim se bomo odslej vsako leto ponovno srečevali: Vinski grajski praznik na Ptuju!" Kmetijstvo • Hrušev ožig Preglejte sadovnjake! Nevarna bakterijska bolezen, znana pod imenom hrušev ožig, se je v Sloveniji prvič pojavila lansko pomlad, najprej na Gorenjskem, potem pa smo imeli z njo opraviti tudi na Štajerskem, konkretneje v okolici Vurberka. Letos maja je bilo ponovno odkrito prvo žarišče v Loki pri Tržiču. Pametne zaščite in preprečevanja širitve hruševega ožiga, ko se enkrat pojavi, ni. Uničiti ga je možno le s požigom okuženih dreves s koreninami vred. Pustošenje hruševega ožiga se je lani na našem območju končalo s popolnim uničenjem dveh hektarjev sadovnjakov! Nevarnost ponovnega napada se je zadnje dni povečala zaradi minule toče, ki je poškodovala sadno drevje: "Hrušev ožig je bakterija, ki napada jablane in hruške, najidealnejše pogoje za razširitev pa predstavljajo poškodbe na drevju. Prvi vidni znaki so izcedki iz rane in venenje poganjkov. Zato je po toči dobro natančno pregledati drevesa. Pazljivost je pri nas še toliko bolj upravičena, saj Štajerska velja za pokrajino sadja. Imamo namreč največ sadovnjakov v državi," pravi kmetijski svetovalec Andrej Rebernišek. Nevarnost širjenja bakterije je največja v obdobju desetih dni po toči, zlasti če so temperature nekoliko višje, sicer pa je možna v času celotnega obdobja cvetenja: "Možnost okužbe pa je prisotna pravzaprav ves čas, še posebej ko so drevesa enkrat poškodovana. Prenašalci bakterije so številni, še najbolj nevarna je vlaga oziroma dež, sicer pa se prenaša tudi z vetrom, insekti, s čebelami in celo z človekom. Kmetijsko ministrstvo je zato z letošnjim novim Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja hruševega ožiga prepovedala premike čebeljih družin, ki na ogroženih območjih veljajo od 25. marca do 15. julija, kot preventivni ukrep pa je zapovedano tudi krčenje določenih drugih rastlin, ki veljajo za gostiteljice bakterije hruševega ožiga: "Z določbo je zahtevano, da imetniki panešpelj, nešpelj, ognjenega trna, fotinije, japonske kutine, belega trna, jerebike in katona-stra odstranijo te rastline na razdalji 250 metrov od matičnih nasadov in 100 metrov okoli intenzivnih nasadov jablan in hrušk. Omenjena odredba velja za vse sadovnjake ne glede na morebitno žarišče, saj gre za preventivni ukrep. Te rastline so namreč lahko gostiteljice hruševega ožiga, prisotnost bakterije pa se pri njih ne opazi tako hitro." Brez nepotrebne panike! Škropiva za uničenje zlovešče bakterije, uradno se imenuje erwinia amylovora, kot že rečeno, ni. Zato je upoštevanje odredb toliko bolj pomembno in koristno za lastnike nasadov jablan in hrušk. "Najpomembneje je, da se morebitna žarišča hru-ševega ožiga odkrijejo čimprej. Vendar pa bi želel sadjarje ob tem opozoriti, naj ne zamenjujejo hruševega ožiga z drugimi podobnimi obolenji, kot sta recimo cvetna monilija ali grizlica. Pri vseh naštetih gre za podobne simptome, vendar so v primeru monilije in grizlice poškodovani le posamezni poganjki, vršički, ki začnejo veneti, pri hruševem oži-gu pa so poškodovani vsi poganjki na drevesu. To je poglavitna razlika, ki jo je nujno upoštevati, da ne bo nepotrebne panike!" V primeru odkritja žarišča morajo sadjarji obvezno obvestiti pristojne fitosanitarne inšpekcijske službe: "Uničevanje okuženega drevja na lastno pest ni dovoljeno, poleg tega je to dvorezen meč, saj se lahko z neprimernimi in laičnimi postopki bakterija prenaša še naprej. Zato si mora žarišče ogledati inšpektor ter določiti pravilen, strokoven način uničenja!" Za bakterijo hruševega ožiga je značilno, da lahko preživi le v živem organizmu, kar posredno pomeni, da se na območju, kjer je bila odkrita in pravilno uničena, po najmanj letu dni lahko ponovno in brez nevarnosti zasadijo novi nasadi jablan in hrušk. SM Podgorci • Drugi krajevni praznik Beležijo uspešno delo Tudi v krajevni skupnosti (KS) Podgorci v občini Ormož je bilo minuli konec tedna pestro, saj so se poleg osrednje slovesnosti ob krajevnem prazniku odvijale tudi številne družabne aktivnosti. Na igrišču v Podgorcih so v petek, 18. junija, pripravili nočni turnir v malem nogometu za pokal KS Podgorci. V športnem vzdušju pa so preživeli tudi sobotni dopoldan, ko se je okrog 140 krajanov podalo na kolesarski kros po poteh domače krajevne skupnosti. Kolesarji so svoje druženje zaključili pri lovskem domu Polenci, kjer jih je pričakal slasten srnjakov golaž. V Polencih se je sočasno s prihodom kolesarjev odvijalo tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in bežečo lisico. V popoldanskih urah so gospodinje KS Podgorci v dvorani gasilskega doma Cvetkovci odprle kulinarično razstavo, ob 19. uri pa je sledila še osrednja svečanost ob praznovanju 2. krajevnega praznika. Proslave v Cvetkovcih sta se med drugimi udeležila tudi podžupan občine Ormož Milan Curin in poslanec v državnem zboru Alojz Sok. Kot je na slovesnosti povedal predsednik KS Podgorci Janko Meško, so v Podgorcih v minulem enoletnem obdobju uspeli zgraditi novo, sodobno opremljeno osnovno šolo s telovadnico, poleg izgradnje pločnikov in druge komunalne infrastrukture (kanalizacija) pa so svoje delo usmerjali tudi v izgradnjo namakalnega sistema. V kulturnem programu podgorskega krajevnega praznika so se predstavili številni nastopajoči. Pod vodstvom Kristine Škrlec so zapele podgorške ljudske pevke, med nastopajočimi pa je bilo zelo veliko mladih, predvsem osnovnošolcev. Z besedo, igranjem, petjem ali plesom so se predstavili Dejan Gašperič, Andreja in Matej Dovečar, Boštjan in Denis Zamuda, Melita Golob, Nina Ku-kec, Folklorna skupina kulturnega društva Alojz Žuran ter učenci razredne stopnje osnovne šole Podgorci. Med dobitnike plaket KS Podgorci pa so se v letošnjem letu vpisali Rudolf Lah, Marija Lah in Folklorna skupina KD Alojz Žuran Podgorci. Mojca Zemljarič Dobitniki plaket KS Podgorci: Rudolf Lah, Marija Lah in Folklorna skupina KD Alojz Žuran Podgorci. Cirkovce • Velik uspeh mladih likovnic Prva nagrada v poljskem Golienowu Učenke Osnovne šole Cirkovce so pod mentorskim vodstvom učiteljice Tatjane Novak na 14. mednarodnem festivalu otroške umetnosti v poljskem Golienowu dosegle odličen uspeh, saj so bile med nagrajenci. Na mednarodni likovni natečaj za mlade likovne ustvarjalce, ki ga je pod pokroviteljstvom poljskega komiteja za UNESCO razpisal Dom kulture v mestu Golienow na Poljskem, so se prijavili tudi na osnovni soli Cirkovce. Pod mentorskim vod- stvom učiteljice Tatjane Novak so se likovnega ustvarjanja lotile učenke Maja Jurtela, Katarina Mohorko in Mateja Rodosek, ki so skrbno izdelale barvne linoreze oziroma grafike in jih poslale na Poljsko. Skupaj s svojo mentorico so bile nadvse prese- nečene, ko so jih konec aprila obvestili, da so jih izbrali za udeležbo in jih celo uvrstili med nagrajenke. Toliko bolj, ko so iz posebnega katologa izvedele, da je na omenjeni likovni natečaj prispelo 2140 likovnih del iz 9 držav ter da je strokovna komisija profesorjev iz univerze v Szczecinu iz Slovenije poleg njihovih izdelkov izbrala le se le dela učencev umetniške gimnazije iz Nove Gorice. Seveda so bile vesele tudi nagrade, saj so jih povabili na 14. mednarodni festival otroške umetnosti, ki je potekal od 30. maja do 4. junija v omenjenem poljskem mestu. Na 6-dnevno potovanje so Maja, Martina in Mateja odpotovale skupaj z mentorico Tatjano Novak ter spremljevalko Marijo Jurtela. Ker je šlo za večji finančni izdatek, je vodstvu šole s finančnim prispevkom priskočila na pomoč še občina Kidričevo. Domov so se vrnile polne pri- Maja Jurtela, Karina Mohorko in Mateja Rodosek so bile na mednarodnem festivalu otroške umetnosti v Golienowu. Ptuj • Viktorinov večer Moja sestra Kristina Na tokratnem Viktorinovem večeru bo p. Janez Šamperl predstavil knjigo, ki jo je pripravil v spomin na pred skoraj dvema letoma preminulo sestro Kristino Šamperl Purg. jetnih vtisov in nepozabnih doživetij ter povedale, da je bilo tudi zelo zanimivo, saj se je vsak dan veliko dogajalo. Vsaka skupina je dobila svojega vodnika, prvi dan so imeli čudovit spoz-navalni večer, v šestih dneh pa so imeli tudi dve slikarski delavnici. V eni so slikali znamenitosti mesta Golienow, v drugi pa so slikali svobodne motive na velike lesonitne plošče na temo Slika sveta. Njihove izdelke so zatem razstavili na stenah tamkajšnjega amfiteatra. V prijetnem spominu imajo tudi čudovit izlet z ladjo v turistično mesto Kolo-brzeg ob baltiškem morju. Na uradni otvoritvi 14. mednarodnega festivala otroške umetnosti, ki je bila 1. junija v domu kulture v Golienowu, so vsem nagrajencem izročili nagrade in priznanja. Dekleta iz OS Cirkovce so prejela priznanja in knjižne negrade. M. Ozmec Foto: arhiv Kristina se je zaradi svoje vedrine in prijaznosti neizbrisno vtisnila v spomin vsem, s katerimi se je kadarkoli srečala. Pa tudi v našem mestu, za katerega je živela, so ostale neizbrisne sledi njenega dela. P Janez se je zato odločil, da bo pripravil knjigo, v kateri bodo osvetljeni različni vidiki Kristininega življenja in dela. Knjigo je zasnoval tako, da je najprej predstavil njeno življe- nje od rojstva do smrti. V drugem delu se je osredotočil na njeno javno delovanje, kjer je predstavil projekt ptujska trojka, za uresničitev katerega si je zelo prizadevala in katerega zaključka žal ni dočakala. Sledi tretji del, v katerem so pod naslovom Prgišče Kristininih misli zbrani odlomki iz objav v Tedniku, iz knjig, ki jih je objavila, iz strokovnih glasil. Za zaključek so zbrani prispevki, ki so jih v Ptuj • Glasbena šola v luči devetletke Šolanje se je podaljšalo Glasbena šola je del izobraževalne verige in je torej podvržena tudi spremembam šolskega sistema. Zanimalo nas je, kako so se glasbene šole pripravile na devetletno osnovno šolo, zato smo se pogovarjali z ravnateljem Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefanom Petkom. "Glasbena šola se je morala dokaj hitro prilagoditi devetletni osnovni šoli. V tem šolskem letu smo v vseh slovenskih državnih glasbenih šolah uvedli nove pro- Štefan Petek grame oziroma učne načrte, prilagojene devetletni osnovni šoli. Vsi programi za posamezne instrumente so spremenjeni, nekateri so podaljšani s šest na osem let (violina, harmonika, violončelo, kitara, flavta), ostali predmeti so ostali na šestih razredih, razen orgel, ki ostajajo na štirih letih. Glede spremenjenega časa pridobivanja nižjega glasbenega znanja pa se pojavljajo seveda tudi nekateri problemi, saj je za nekatere instrumente predpisana tudi določena starost otroka. Instrumente, kjer sedaj traja nižje glasbeno šolanje osem leti, se je mogoče začeti učiti že s sedmimi leti, recimo za violo, kontrabas (polovinski) je to enajst let, za solo petje je določeno sedemnajst let za ženske in osem- najst let za moške, največ pa do 24 let. To so seveda najstarejši učenci glasbene šole," je povedal Stefan Petek. V naslednjem šolskem letu na ptujski glasbeni šoli ne bodo imeli nobenega novega predmeta. Poučevali bodo: klavir, orgle, harmoniko, violino, violončelo, kitaro, kljunasto flavto, prečno flavto, klarinet, saksofon, rog, trobento, pozavno, bariton, tubo, tolkala, petje in balet, predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico in nauk o glasbi. Na šoli delujejo še pihalni, godalni in harmonikarski orkester ter več komornih skupin v različnih zasedbah. V novem šolskem letu bodo na glasbeno šolo Ptuj lahko sprejeli približno 90 novih učencev. spomin na Kristino napisali njeni domači, prijatelji, sošolci, sodelavci, kolegi. Na Viktorinovem večeru bo dramski igralec Pavle Ravnohrib bral odlomke iz knjige Moja sestra Kristina, za glasbeni utrinek bo poskrbel Zbor sv. Viktorina pod vodstvom Sonje Winkler. Knjigo bo možno kupiti po Viktorinovem večeru, prav tako bo na voljo v Markovi knjigarni, v knjigarni DZS (Repriza) ter v vseh treh ptujskih župnijskih uradih. Izkupiček od knjige bo namenjen nadaljnji obnovi mi-noritske cerkve. Vabljeni na Viktorinov večer, ki bo v ponedeljek, 28. junija, ob 20. uri. Ob 19. uri bo v cerkvi sv. Petra in Pavla masa za pokojno Kristino. Nada Jurkovič Žal so omejitve, posebej pri klavirju in flavti. Sola recimo lahko sprejme zgolj 15 novih učencev za klavir, prijavljenih pa je preko 60, zato mora šola narediti selekcijo in izbrati tiste z bolj razvitim glasbenim posluhom, ritmičnim čutom in glasbenim spominom. Na flavti lahko sprejmejo samo šest novincev, prijavljenih pa je bilo 32 kandidatov. Za trobila pa ni velikega zanimanja, vpisali so samo dva nova učence trobente, niti enega na pozavni, ne na tubi in ne na baritonu. 27. avgusta bodo novinci na glasbeni šoli še lahko opravljali preizkuse glasbenih sposobnosti, toda zgolj za tista učna mesta, ki bodo še prosta. V tem šolskem letu je na ptujski glasbeni šoli 544 učencev, sem je vključena tudi predšolska glasbena vzgoja in pripravnica. Preko sto učencev, ali 20 odstotkov od teh, se jih uči klavir. Približno takšno število učencev bo na šoli tudi naslednje šolsko leto. Bistvene spremembe števila učencev ministrstvo za šolstvo ne dovoli, razen na deficitnih instrumentih (trobila, godala). Franc Lačen Tednikova knjigarnica Poletna literarna šola na Ptuju Današnja knjigarnica je dramilo in povabilo hkrati. Končno bo tudi mesto Ptuj z domačo izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti z vodjo Natašo Petrovič gostitelj poletne literarne šole, ki jo doga leta uspešno organizira samostojna svetovalka JSKD za literarno dejavnost Dragica Breskvar. Revija Mentor že 30 let izhaja v uredništvu JSKD. Poletna literarna šola je zgoščen, kreativen seminar in hkrati delavnica, ki daje pestra vedenja o veščinah pisanja, nastopanja, sporočanja, predstavlja nove literarne tokove in literaturo posameznih narodov ter se dotika aktualnih vprašanj literarne in bibliotekarske vede. Literarna šola odlično združuje različne profile knjigoljubov in ustvarjalcev, od dijakov in študentov, ki stopajo na pota proznega in pesniškega ustvarjana, do učiteljev — mentorjev literarnih krožkov, šolskih glasil in bralnih značk, šolskih in splošnih knjižničarjev, ki razvijajo bibliopedagoške dejavnosti, do članov različnih dejavnosti tretjega življenjskega obdobja. Šola je zastavljena tako, da bogati profesionalne in amaterske vrste in plemeniti kreativno sodelovanje med generacijami in različno poklicno usmerjenimi slušatelji. Mnogi, danes znani literarti so naredili svoje prve korake v magični svet besede prav v poletni literarni šoliJSKD. Ne nazadnje so take oblike dejavnosti odlična priložnost za osebnostno rast in dvigovanje kvalitete prostočasnih aktivnosti. Letošnja bo potekala torej na Ptuju od četrtka, 1. julija (začetek ob 11. uri), do torka, 6. julija (konec ob 14. uri) v prostorih Narodnega doma Ptuj in v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. V poletni literarni šoli se bodo dopoldan odvijala predavanja in pogovori, popoldansko praktično delo bo zajemalo mentorsko in literarno delavnico, večeri pa bodo namenjeni srečanjem z uveljavljenimi slovenskimi književniki. Na letošnji poletni literani šoli bo prof. Jakob Emeršič, upokojeni bibliotekar, prevajalec in poznavalec bibliotekarske stroke, predstavil Minoritsko knjižnico in svoje delo. David Bedrač, uspešen slavist in pesnik, bo posvetil čas najmlajši pesniški generaciji Slovenije, pod naslovom Skrunite-lji gnezda bo o sodobni avstrijski literaturi, s poudarkom na pisateljici ElfriediJelinek (znamenita knjiga, po kateri je bil posnet film Učiteljica klavirja) predavala dr. Neva Šlibar, redna profesorica za moderno nemško književnost Filozofske fakultete Ljubljana. Dr. Nataša Hrastnik bo predavala o afriški književnosti, analizirala Pavčkovega Jurija Murija v Afriki ter zajela segmente afriške kulture, družbe in prizorišč, ki tvorno oblikujejo sodobno umetnost črnega kontinenta. Predstavila bo še prevode v slovenščino in izvirna afriška dela. Najnovejše knjige za otroke in mladino s poudarkom na Ledenih magnolijah (nagrada večernica za najboljšo knjigo) Marjane Moškrič bosta predstavili Darka Tancer Kajnih, prof. slavistike in germanistike, urednica edine slovenske revije za literarno teorijo otroške knjige Otrok in knjiga, in avtorica in knjižničarka Marjana Moškrič. Šola kreativnega pisanja - ameriški izmislek ali slovenska potreba? je naslovil predavanje dr. Andrej Blatnik, urednik pri Cankarjevi založbi in pisatelj. Okupacija knjige za male in velike (priprava pravljične ure, stičišča dela za otroke in odrasle, izbira gradiva, samomotivacija in motivacija za branje) je naslovila prispevek na literarni šoli spodaj podpisana knjižničarka in pravljičarka. Igralka Nadja Strajner bo poučila, kako smiselno interpretirati tekst, slušatelji si bodo ogledali pravljice z jogo v živo (Sonja Trplan, defektolo-ginja in inštruktorica joge, Liljana klemenčič, knjižničarka in pravljičarka). Slušatelji poletne literarne šole bodo lahko izbirali med literarno delavnico, ki jo bo vodil David Bedrač, ali vajami iz inetrpretacije besedil (Nadja Strajner), ali pogovore o komunikaciji z mediji (novinar za kulturo Peter Kuhar). V večernem spremljevalnem programu bodo gostovali: eden najvidnejših slovenskih literatov Feri Lainšček, pesnika Jure Jakob in David Bedrač, pesnica Sonja Votolen, pripravljen bo pravljični večer s poudarkom na afriških pravljicah ter literarni večer udeležencev literarne šole. Podrobnejše informacije o poletni literarni šoli, ki jo toplo priporočam, dobite na^ tel. : 012410 500 ali 012410516, e-pošta: dragica.breskvarŽjskd.si, prijavnice lahko dobite v mladinskem oddelku ptujske knjižnice. Z željo, da tokrat drugače - literarno bogato, začnete počitnice, se veselimo vašega odziva! Liljana Klemenčič Foto: OM Pa brez zamere Bodi vreme! Vremenska razglabljanja V trenutku, ko nastaja ta zapis (nedelja popoldne), zunaj lije kot iz škafa. Dež po strešnem oknu bobni, kot da bi s pestmi po šipi tolkel kakšen "še včerajšnji" borec z alkoholom, globoko prepričan, da je to njegova bajta in da so mu bili ključi včeraj v po njegovem prepričanju edinem hipu neprištevnosti zahrbtno in protipravno odvzeti. Temperatura ozračja ne dopušča nobenega dvoma — debeli puloverji bodo sicer ostali nemoteni v svojem poletnem spanju v omari, a kratki majica bo na telesu vseeno dobila družbo. Svetlobe je ravno dovolj, da ni treba prižigati luči, koje treba postoriti kakšno domestično opravilo, hkrati pa luxov krepko primanjkuje za kakšno ležerno nedeljsko branje ali, v primeru spodaj podpisanega, za metamorfozo misli, ki se skrivajo vgla-vi, preko tipkovnice na računalniški ekran in posledično na trdi disk moje stare mašine. Priznam, še zdaj ne znam tipkati "na slepo". In torej potrebujem dodatne luxe, ki mi osvetljujejo tipkovnico. Brez luči ne bi bilo nič. Je že vedel tisti gospod, ki je spisal Biblijo, zakaj je v prvi knjigi Genesisa znamenitemu ukazu: "Fiat lux!" ('Bodi luč (svetloba)!") odredil mesto na tako prominentnem delu teksta. In bila je luč. In tako kot je bila bojda ustvarjena luč, je bilo tudi ustvarjeno vreme. Kakor nam je usojeno živeti z lučjo ali brez nje, nam je usojeno živeti tudi z dobrim in slabim vremenom. S to razliko, da smo si za umanjkanje luči že ustvarili zdravilo (hvala ti, stri-ček Edison), pri vremenu pa kakih omembe vrednih (z izjemo dežnika, ki pa ne igra te vloge, kot jo pri luči igra žarnica) pogruntavščin še nimamo. Ce si, na primer, sredi poletja želimo snega, da bi se malce kepali, ne moremo kar klikniti najbližjega stikala in voila!, na našem dvorišču pričarati petnajst centimetrov debele snežne odeje. V vreme smo pahnjeni, vreme se dogaja okoli nas, v vremenu, takšnem ali drugačnem, smo prisiljeni živeti in prav ničesar ne moremo proti temu storiti. Lahko se sicer odselimo kam drugam, recimo v toplejše, južne kraje, a kar hočem reči, je, da če bo vremenu v toplejših, južnih krajih padlo na pamet, da naenkrat ni več tako toplo in južno, ampak vas ves čas namaka kot kakšen klinček v jabolčnem kompotu, bo to tudi storilo in prav niče ne boste mogli proti temu. Razen tega, da se boste preselili v še bolj vroče, južne kraje ter tam poskusili srečo. Vreme je pač tako, kot je, in tukaj v tem hipu (pustimo toplogredne pline za drugič) ne moremo prav nič. Sicer pa ob trenutnih vremenskih kolobocijah in tegobah ter s tem povezanim vse bolj nervoznim stanjem ljudi vse prepogosto pozabljamo, da je vreme v zgodovini človeštva odigralo še pomembnejše vloge, kot pa samo grenilo dneve in počutje tistih, ki so se v njegove kolobocije ujeli. Predstavljajte si samo, kaj bi se zgodilo, če tisti zimi davnih let 1941 in 1942, ko je Hitler rinil v Rusijo, ne bi bili tako grozovito hudi. Stalingrad bi padel, padla bi celotna država in s tem bi bilo vzhodne fronte konec, Adolf pa bi se lahko mirno posvetil širjenju svojih blodenj na zahodu in jugu. Ali pa vzemimo Krištofa Kolumba. Vsa njegova trma mu ne bi prav nič pomagala, če bi na sredi oceana na lepem prihrumel vihar in njegove tri ladje predrugačil v zanikrno gmoto lesa. Ne samo da ne bi odkril Novega sveta (sicer ga je pred njim itak Leif Eriksson, a pustimo to), mož ne bi umrl niti v prepričanju, da obstaja krajša pot do Indije, če je že moral umreti, ne da bi zvedel, da ta njegova Indija pravzaprav ni Indija. In tako dalje. Zgodovina je polna dogodkov, ki bi ob drugačnem vremenu bili popolnoma drugi ali pa jih sploh ne bi bilo. In potem bi bila drugačna tudi zgodovina ter seveda svet, v katerem živimo. Vreme je torej nekaj, s čimer pač ne moremo manipulirati ter ga spreminjati (vsaj v tem hipu ne). Je pač nekaj, kar nas obkroža in v kar smo pahnjeni, pa če to hočemo ali ne. Zatorej lahko v teh časih, ko nas že presneto spravlja v slabo voljo ter nam najeda živce, samo otožno sprašujemo, zakaj Stvarnik, ko je na Zemljo zagrmel tisti znameniti Fiat lux, ni zraven v sivo brado vsaj potihoma zamrmral še — 'Fiat sol!' ('Bodi sonce!'). Gregor Alic Ptuj, Cirkovce • V goste prihajajo tamburaši iz Srbije Dva dneva odličnega tamburanja Minilo je že leto, odkar so imeli tamburaši iz Cirkovc čast kot gostje revialnega dela nastopiti na 14. Festivalu tamburaških orkestrov Srbije v Rumi. Gostili so jih člani domačega tamburaškega orkestra "Branko Radičevic". Spomin na gostovanje v Rumi Foto: arhiv KD Cirkovce Na ta kraj in njegove prebivalce vežejo Cirkovcane lepi spomini, doživeli so res veliko lepega, neponovljivega. Prijateljstva, ki so se stkala v komaj dveh dneh, ohranjajo in upajo, da se bodo lahko se kdaj vrnili v Rumo. Pred nami je državni praznik in hkrati tudi praznik obcine Kidričevo, zato so se člani tamburaške skupine Cirkovce odločili, da v goste povabijo svoje prijatelje iz Rume. To so najboljši tamburaši Srbije, dobitniki mnogih največjih priznanj tako doma kot v tujini. Vabilu so se odzvali z velikim navdušenjem in predstavili se bodo v petek, 25. junija, ob 18. uri na ptujskem gradu v VITEŠKI DVORANI ter v soboto, 26. junija, ob 20. uri v dvorani restavracije PAN v Kidričevem. Prisluhnite mojstrom tambure iz Srbije, zagotavljamo vam nepozabne glasbene užitke. Vabljeni, vstop je prost za vse ljubitelje tamburaške glasbe in tudi tiste, ki vas ta zvrst glasbe vsaj malo zanima. Ivica Unuk Ptuj • Končana šolska športna tekmovanja Zaključek na Gimnaziji Ptuj Prejšnji četrtek je bila na Gimnaziji Ptuj zaključna prireditev ob podelitvi nagrad najboljšim šolam in posameznikom, ki so sodelovali na državnih šolskih športnih tekmovanjih. Organizatorja prireditve sta bila Gimnazija Ptuj in Zavod za šport Slovenije. Po uvodnem pozdravu ravnateljice gimnazije Melanije Centrih je pozdrav v imenu Mestne občine Ptuj izrekel direktor uprave mag. Stanko Glažar, slavnostni govornik pa je bil dr. Jaka Bednaržik, državni sekretar za šport na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Najprej so podelili nagrade ekipam in posameznikom za najbolj športno obnašanje; prejeli so jih: OŠ Polje, OŠ Ob Rinži, OŠ Ivana Groharja, OŠ Mežica, OŠ Toneta Cufarja Jesenice, OŠ Prebold in Gimnazija Koper. Nagrade za kakovostno izpe- ljavo tekmovanja so prejeli: OŠ Brinje, OŠ Mežica, OŠ Prebold, OŠ Destrnik - Vitomarci - Trnovska vas, OŠ Stična, OŠ Dravograd, OŠ Šmarje pri Jelšah in Tehniški šolski center Nova Gorica. Nagrade za dosežena prva mesta osnovnih šol so prejeli: rokomet - učenke OŠ Polje in učenci OŠ Boštanj, košarka - učenke OŠ Pod Goro Slovenske Konjice in učenci OŠ Ludvika Pliberška Maribor, odbojka - učenke OŠ Pranja Goloba Prevalje in učenci OŠ Pram, nogomet - učenke OŠ Bo-gojina in učenci OŠ Neznanih Na prireditvi so zaplesale članice plesne skupine Mambo. Dr. Jaka Bednaržik, državni sekretar za šport na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. talcev Dravograd, atletika - ekipno - učenke in učenci OŠ Grm Novo mesto, športna gimnastika - učenke OŠ Antona Ukmarja Koper in učenci OŠ Tomaž pri Ormožu, kros - med osnovnimi šolami s prilagojenim programom OŠ dr. Janka Šlebingerja Gornja Radgona. Nagrajenci srednjih šol za dosežena prva mesta pa so bili: rokomet - dijakinje Gimnazije Lava Celje in dijaki Gimnazije Ormož, košarka - dijakinje Prve gimnazi- je Celje in dijaki Gimnazije Bežigrad, odbojka - dijakinje in dijaki Gimnazije Ravne na Koroškem, nogomet - dijakinje Ekonomske in trgovske šole Brežice in dijaki Srednje ekonomsko poslovne šole Koper, atletika - ekipno dijakinje Gimnazije Novo mesto in dijaki Prve gimnazije Celje. Podelili so tudi nagrade za najboljše medijske predstavitve: nagrajeni bilteni: Gimnazija Ormož, OŠ Mirana Jarca Crno-melj, Srednja šola Krško. Nagrajena glasila: II. Gimnazija Maribor, Gimnazija Ravne na Koroškem, Srednja vrtnarska šola Celje. Nagrado za najboljšo spletno stran so prejeli: OŠ Brezovica, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Novo mesto in Gimnazija Litija. Nagrajenci najboljših TV-prispevkov pa so bili: prva nagrada - Deželna televizija Ško-fja Loka, druga in tretja nagrada - ATV Signal Litija. Na prireditvi so zaplesali člani plesne skupine Mambo, Romana je zapela pesem, predstavil pa se je tudi uspešen športnik Gimnazije Ptuj David Hameršak. Franc Lacen Ptuj • Nevillov otok - komedija v megli Zadnja premiera sezone V ponedeljek, 28. junija, bo ptujsko gledališče predstavilo še zadnjo premiero v tej sezoni, Nevillov otok Tima Firtha. Jure Ivanušič Foto: arhiv Gledališča Ptuj Kot je o premierni predstavi zapisal dramaturg ptujskega gledališča Rok Vilčnik, je Nevillov otok — komedija v megli, kot jo je poimenoval znani angleški dramatik, scenarist in avtor mju-ziklov Tim Pirth, ki je nase opozoril prav s tem tekstom, ki je od svoje krstne uprizoritve stalnica angleških odrov; preveden je bil v več jezikov in uprizorjen tudi izven meja Anglije. Komedija je doživela tudi predelavo v televizijski film. Zgodba se odigra med štirimi poslovneži, ne več v najmlajših letih in najboljši formi, ki se udeležijo tečaja za krepitev skupinske zavesti. Postavljeni so pred navidez popolnoma lahko nalogo. Slediti morajo preprostim navodilom, ki jih vodijo od ene postaje do druge in jih do večera pripeljejo na cilj. Štirje poslovneži, ki so navajeni na dobro plačano službo v udobni pisar- ni, se v naravi ne znajdejo ravno najbolje. Zaidejo na meglen otoček sredi jezera, ki je zanje najbolj samoten in nevaren otok sredi največjega oceana. Brez kondicije, pomehkuženi, navajeni udobja, mobilnih telefonov in mestnega življenja se morajo zanesti na svoje sposobnosti preživetja v naravi. Izkušnja, ki bi jih morala povezati v enotno skupino, se spremeni v blaten in duhovit boj za preživetje. Na meglenem in blatnem otoku od-vržejo maske poslovnežev in se pokažejo kot popolnoma navadni ljudje. Predstavo režira znani hrvaški režiser Dražen Perenčina, igrajo pa Rastko Krošl, Jure Ivanušič, Davor Herga in Primož Ekart. Premiera in tudi vse julijske ponovitve bodo v atriju hotela Mitra Ptuj. Fl Foto: Fl Ptuj • Razstava Zlatka Price Kulturniki kažejo pot Prejšnji četrtek so v Miheličevi galeriji na Ptuju odprli razstavo slik Zlatka Price, enega najvidnejših slikarjev druge polovice prejšnjega stoletja. Razstava je plod sodelovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj in Galerije Price iz Samobora ter med mestoma Ptujem in HrvaŠki veleposlanik v Sloveniji dr. Mario Nobilo. Samoborom. Ptujcani so v Samoboru sodelovali z razstavo Zven maske, kjer so predstavljene fotografske mojstrovine Bojana Adamiča. Odprtja razstave so se udeležili tudi številni gostje iz Hrvaške, med njimi hrvaški veleposlanik v Sloveniji dr. Mario Nodilo, ki je razstavo tudi odprl. Ob odprtju je uvodoma govoril Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je posebej poudaril pomen kulturnega sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi kulturnimi ustanovami, ter posebej omenil, da je kultura lahko vzgled sodelovanja tudi politikom. Govorili so tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, župan Samobora Žarko Adamek, podžupanja Pečuha (madžarski Pečuh je rojstni kraj Price) dr. Marta Kunszt, slikarja Zlatka Prico pa je predstavila galeristka Maja Markovič. Zlatko Prica je končal Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu leta 1940. Na njegovo delo so močno vplivali njegovi profesorji: Krsto He-gedušič, Ljubo Babič in Omer Mujadžič. V povojnih letih je živel v Samoboru, veliko je potoval po svetu (Francija, Indija, Brazilija, Anglija). Ptujska razstava predstavlja umetnika z izbranimi deli iz fundusa Galerije Prica v Samoboru, ki jo je avtor podaril Samoboru leta 2002, leto dni pred svojo smrtjo. Razstavlje- Prvi vrhunec opazovanja je bil ob 7 h 21 min 8 s, ko se je Venera dotaknila Sončeve ploskve. Naslednji pomemben trenutek je predstavljal drugi dotik Venere, ki se je zgodil ob Venera je tisti dan pritegnila pogled mnogih ljubiteljev neba -na gradu so njeno opazovanje pripravili člani Dru{tva za učenje in popularizacijo astronomije Kasiopeja iz Stojncev. Ptuj • V knjižnici indijska glasba Potrebna popolna koncentracija Prejšnji četrtek je v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju nastopil Martin Lumbar, vsesplošni glasbenik, skladatelj, pevec, avtor besedil ter instrumentalist. Ptuj • Mladi astronomi na gimnaziji Opazovali Venero Dijaki gimnazije Ptuj so se 8. junija ob sedmi uri zbrali na strehi ptujske gimnazije, da bi bili priča zelo redkemu nebesnemu pojavu, prehodu Venere čez Sončevo ploskev, kajti to je prvi tak prehod Venere po 122 letih, naslednja priložnost za opazovanje tega pojava iz Evrope bo šele 10. decembra 2117, zato je bilo na strehi ptujske gimnazije ta dan zelo živahno. 7 h 38 min 50 s, in tako je bila celotna Venera na Sončevi ploskvi. Nato je trajalo celotno potovanje Venere iz ene strani Sonca na drugo stran približno šest ur. Med tem časom so si ta nebesni pojav ogledali še ostali dijaki. Ekipa, ki je skrbela za meritve in vse ostalo, je med tem naredila nekaj fotografij in jih sprotno objavljala na šolski spletni strani ter dijakom, ki so pokazali malo zanimanja, razložila, zakaj in kako pride do tega pojava. Pojav, ki ga je opazovala vsa Evropa, Azija in Afrika, je zelo zanimiv. V zgodovini astronomije je bilo prav to opazovanje zelo pomembno za določanje razdalje med Zemljo in Son- Kustodinja Maja Markovič. na so slikarjeva dela, ki segajo v najzgodnejše obdobje njegovega ustvarjanja do zadnjega slikarjevega ciklusa. Razstavo spremlja dvojezični katalog z besedilom kustodin-je Maje Markovič. Odprtje razstave, ki se je je udeležila tudi žena pokojnega Zlatka Price Jasmina Prica, sta glasbeno izpopolnila saksofo-nistka Nina Merkoci ter klavi-aturist Tone Merkoci. Razstava bo na ogled do 25. julija. Franc Lačen cem. Danes pa je pojav pomemben za iskanje planetov v drugih osončjih. Ptujski dijaki sicer niso našli nobenih novih planetov, izračunali pa bodo razdaljo med Zeljo in Soncem. Temu pojavu smo priča samo vsakih 243 let. Vzrok je v tem, da Venera obkroži Sonce v 224.70 dneh, Zemlja pa v 365.25 dneh. Prehod lahko nastopi v spodnji konjunkciji, ko se Venera nahaja med Soncem in Zemljo. Takrat je Venera v mlaju. To se zgodi vsakih 583.92 dni. Ker pa je ravnina, v kateri kroži Venera, nagnjena za 3.40 glede na ekliptiko, gre Venera največkrat nad ali pod Sončevo ploskvijo in prehoda ni. Torej prehod Venere nastopi takrat, ko premica, ki povezuje središči Venere in Zemlje, prebada Sonce in prav temu smo bili priča tokrat. Pri opazovanju in merjenju so sodelovali Miha Horvat, Ale{ in Miha Kodela, Rok Korošec, Gregor Molek, Matjaž Mršnik in najbolj marljiv Matjaž Turk, ki je ves dogodek ovekovečil s fotografijami, ki jih je preko interneta pošiljal direktno v svet. Fl tleh s prekrižanimi nogami. Martin Lumbar je zaigral in zapel ob kitari (učitelji je za in- dijsko glasbo ne priporočajo), sitarju ter tableh. Fl Z glasbo se je začel ukvarjati že v otroštvu. Ukvarjal se je z različne vrste glasbe, z različnimi glasbenimi stili, od rokenro-la do indijske klasične glasbe, ki ji zadnjih petnajst let posveča posebno pozornost, jo proučuje in študira pod vodstvom učitelja Ravija Šankarja. Martin Lumbar je ob svojem nastopu veliko povedal o posebnostih indijske klasične glasbe in njenem vplivu na poslušalce, ki ob duhovnem dojemanju glasbe nudi tudi nekatere mehanske vplive (toplota). Kot je dejal, je za izvajanje indijske glasbe potrebna popolna koncentracija, pomembna pa je tudi drža izvajalca, sedenje na Foto: F Martin Lumbar Od tod in tam Gorišnica • Sprejem za odlicnjake Ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja je za najuspešnejše učence iz obeh OŠ (Gorišnica in Cirkulane) župan Jožef Kokot pripravil poseben sprejem na gradu Borl. "Želim vam uspešno nadaljevanje srednješolskega in visokošolskega izobraževanja, želim vam uresničitev življenjskih ciljev in želim, da se enkrat zopet vrnete v našo lokalno skupnost kot aktivni soustvarjalci lepšega življenja," je ob tej priložnosti prisotnim odličnjakom zaželel župan. 14 učencev, ki je odličen uspeh dosegalo skozi vsa šolska leta, ter trije, ki so se z odličnim spričevalom dokazali ob zaključku izobraževanja, jeprejelo lepe knjižne nagrade./SM/ Ptuj • Razstava na otroškem oddelku Ob desetletnici novega otroškega oddelka so v ptujski bolnišnici 18. junija odprli priložnostno razstavo del hospita-liziranih otrok na temo "Tudi mi zmoremo". Na ogled bo do 26. junija. Že od leta 1997 je namreč na otroškem oddelku ptujske bolnišnice redno zaposlena vzgojiteljica Vanja Žuran. Pod njenim vodstvom nastajajo najrazličnejši izdelki iz odpadnih in naravnih materialov v okviru enodnevnih zaposlitev in dejavnosti, ki krasijo hodnik in sobe otroškega oddelka. Takšen način dela je tudi najprimernejši zaradi stalnega menjavanja otrok. Stalna prisotnost vzgojiteljice pozitivno vpliva na potek zdravljenja otrok. Še do nedavne-gaje bilo financiranje vrtca v bolnišnici velik problem za občine, ki so morale za svoje hospitalizirane otroke prispevati sorazmerni delež za dejavnost bolnišničnega vrtca, zdaj ni več tako, breme financiranja je prevzelo ministrstvo za šolstvo. /MG/ Ljutomer • Gimnazijci spoznavali glino Foto: Niko Šoštarič Sašo Žuman, samostojni podjetnik lončarske domače in umetne obrti iz Ljutomera, pogosto sprejema v svojo obratovalnico učence osnovnih in poklicnih šol, nazadnje pa je gostil 21 dijakov 2. letnika II. gimnazije iz Maribora, ki so si v okviru prostovoljnih aktivnosti učnega procesa na šoli izbrali spoznavanje gline in njeno uporabno vrednost. Vodila jih je razredničarka, prof. kemije Zdenka Keuc, ki je bila izjemno zadovoljna s prizadevnostjo dijakov pri lastnem oblikovanju izdelkov iz gline, ob tem pa poudarila, da so redki primeri, ko se na tako izviren način prepletajo etnologija, umetnostna zgodovina in kemija kot v lončarstvu. Želi si, da bi mariborska gimnazija ohranila trajnejše stike z Žumanovo dolgoletno tradicijo klasične obrti in da bi se takšna oblika aktivnosti nadaljevala tudi v prihodnje. /NŠ/ a Foto: MG Soinogtaško • Evropsko tekmovanje ekip RK Rtujčanom 7. mesto Od 10. do 13. junija je v bližini Saizburga potekalo evropsko tekmovanje ekip prve pomoči Rdečega križa, barve Slovenije pa je tam drugo leto zapored zastopala ekipa iz mestne občine Rtuj pod mentorskim vodstvom mag. Janeza Merca, Rozike Ojstersek in Darka Čandra. Ekipa ptujskih bolničarjev Matjaž Antonič, vodja ekipe, Tomaž Bombek, Boštjan Krajnc, Bojan Kramberger, Janez Fridl, Milan Kunčič in Darko Kuzma je na sobotnem odločilnem tekmovalnem dnevu zelo izboljšala lanski rezultat, pokazala veliko znanja in spretnosti pri reševanju ljudi v nesrečah, ob koncu pa z veliko mero zadovoljstva osvojila zelo dobro 7. mesto. Konkurenca je bila tudi letos zelo močna, z mnogimi profesionalnimi ekipami bolničarjev iz številnih evropskih držav, tekmovalo pa je 26 držav; zmaga je letos pripadla ekipi iz Armenije. TM Foto: TM Ekipa bolnicarjev iz mestne občine Ptuj z mentorico Roziko Ojsteršek se je letos odliCno izkazala. Trnovska vas • Srečanje sošolcev Čez dve leti znova Zadnjo soboto v maju so se prvič dobili sošolke in sošolci, ki so v letih 1950 in 1951 prestopili šolski prag. Veseli so bili, da sta se srečanja udeležili tudi njihovi učiteljici, ga. Mara Relcl in ga. Anica Kostanjevec. Zbrali so se pred "staro" osnovno šolo, ki že več kot dve desetletji služi drugim namenom. Kljub temu so stopili v nekdanji prvi in drugi razred. Nekateri spomini so ostali živi, kakor da so od včeraj. Bili pa so enotni, da je bilo osnovnošolsko obdobje lepo, polno prijetnih doživetij in nepozabnih trenutkov. Na tukajšnjem pokopališču so se ob prižganih svečah poklonili spominu na pokojne sošolce in dolgoletnega upravitelja šole g. Nika [uena. Po maši v domači cerkvi so se ustavili na turistični kmetiji pri Veršičevih v Drbetin-cih, kjer so se zadržali ob glasbi, plesu, petju in obujanju spominov do zgodnjih jutranjih ur. Udeleženci srečanja sošolcev v Trnovski vasi. Foto: Zasebni arhiv Organizatorja srečanja Lizika Brumen in Ferdo Korada sta poskrbela, da so dan preživeli v najlepšem vzdušju; nepozabno. Sošolci so se odločili, da se čez dve leti ponovno snidejo. Španija • Odlična uvrstitev slovenskih ribičev Med najboljšimi Rtujčan Aleš Kancler Na svetovnem prvenstvu v športnem ribolovu, ki je 12. in 13. junija potekalo v kraju Talavera de la Reina pri Toledu v Španiji, je ekipa ribiške družine Radgona, v kateri je tudi Rtujčan Aleš Kancler, dosegla odlično tretje mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev slovenskih športnih ribičev. ■ v Na tekmovalni trasi letošnjega svetovnega klubskega članskega prvenstva ribičev ob kanalu De Castrion na reki Tajo nedaleč od Toleda je ekipa iz Slovenije med 25 najboljšimi ekipami iz vsega sveta dosegla odlično tretje mesto. To je najboljša uvrstitev slovenskih športnih ribičev na vseh dosedanjih svetovnih prvenstvih. Ptujčana Aleša Kanclerja, ki je sicer doma v Žabjaku, je na svetovnem prvenstvu v Španiji spremljal oče Marjan Kancler, ki je bil tudi vodja ekipe Radgona. Povedal je, da je bil prvi tekmovalni dan, v soboto, Aleš najuspešnejši v svojem sektorju, saj je nalovil kar 34,1 kg rib, največ krapov. Sicer pa so bili ulovi nasploh precej dobri, saj je 5-članska slovenska ekipa Radgona v dveh tekmovalnih dneh ulovila več kot 263 kg rib. Kljub temu večje škode na svetovnem prvenstvu niso povzročili, saj so Petčlanska ekipa Radgona z bronasto kolajno; levo Rtujčan Aleš Kancler, desno njegov oče in vodja ekipa Marjan Kancler. po mednarodnem pravilniku o športnem ribolovu do tehtanja ribe hranili v mrežah, po tehtanju pa so ves ulov živ vrnili v vodo. Naj dodamo, da se je Ptujčan Aleš Kancler izkazal kot odličen tekmovalec že kot mladinec, saj je leta 2000 sodeloval v slovenski državni reprezentanci na ribiški olimpiadi v Italiji, kjer so z ekipo osvojili odlično tretje mesto in s tem bronasto kolajno. Na osnovi dosedanjih rezultatov pa se je Aleš Kancler uvrstil tudi v slovensko državno reprezentanco, ki bo sodelovala na svetovnem ribiškem prvenstvu v začetku septembra v Belgiji. -OM Od tod in tam Podlehnlk • Slovesno pri Sv. Trojici Kulturni program je napovedal začetek druženja in iger. Podlehniški hrib, na katerem že stoletja kraljuje cerkev Sv. Trojice, se je v nedeljo kar šibilpod množico domačinov in okoličanov, ki so se udeležili drugega župnijskega dne, posvečenega srebrnemu jubileju maševanja patra Janeza Kmetca in 350-letnici obstoja znamenite haloške stolnice. Muhasto vreme, ki je ves dan nagajalo s pljuski dežja, vmes pa pošiljalo na ogled malo sonca, ob nizu pisanih prireditev, ki so trajale do poznega popoldneva, ni motilo nikogar. Zbrani so si po slovesni maši najprej lahko ogledali prikaz starih obrti, nastopil je domači pihalni orkester, folkloristi in pevci iz Lancove vasi, mladi harmonikarji in ljudske pevke Trstenke, druženje pa se je ob glasbi in prigrizku nadaljevalo s številnimi družabnimi igrami, ki so prikazovale stare šege in navade. Ob 350-letnici cerkve Sv. Trojice v Halozah je istoimenski samostan izdal tudi zbornik, v katerem je zajeta kronologija pomembnejših dogodkov in oseb, ki so zaznamovale zgodovino in sedanjost župnišča. (SM) Ptuj • V vrsto za nalepke Med stanovalce Rimske ploščadi od 1 do 23 so 16. junija razdelili 395 nalepk za parkiranje. Vsako stanovanje na tem območju, skupaj jih je 395, je upravičeno do ene nalepke. Čeprav je delitev nalepk potekala sorazmerno hitro, nekaterim ni bilo povšeči, da so morali za nekaj minut stopiti v vrsto. Raje bi videli, da bi jim nalepke poslali po pošti ali vrgli v nabiralnik. Potem bi šele bil kaos. Pobudo za takšno ureditev parkiranja na Rimski ploščadi so dali stanovalci sami, da bi vsaj delno omilili nered, ki vlada pri parkiranju na tem območju ptujske blokovne izgradnje tudi zaradi tega, ker jim parkirišča zasedajo zaposleni bližnjega doma upokojencev, zdravstvenega doma, bolnišnice in tudi šolarji. Kot je povedala komunalna nadzornica Jožica Težak, bodo v začetku vse, ki bodo na tem območju parkirali, a ne bodo imeli nalepk, vljudno opozarjali, zatem pa, če ne bo zaleglo, tudi kaznovali. (MG) Dornava • Srečanje blokarjev in marofčanov V Dornavi so se srečali blokarji in marofčani na tradicionalnem, tretjem srečanju. Pobudnica za srečanja je bila Jožica Lajič - Bezdrob, marofčanka in blokarica, organizacijo srečanja pa vsako leto prevzame skupinica štirih ali petih. Tretje srečanje vseh grneracij je bilo posebno, saj so nanj povabili starše v ribiško kočo v Dornavi. Starejši so živahno razpravljali o življenju na marofu in v blokih pred 20 ali 30 leti ter spoznavali mlajšo generacijo. Skupaj so zapleslai, zapeli, se lepo imeli in se počutili kot velika družina. (Ani Peteršič) ipandDiiik-oíive Barilla, 400 g Mercator Radin, 1,51, PET Radenska, Brivnik Billette Mach 3Turiio + 2i Lonias,ljubijana Akdjska ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Mercator, Mercafflijevih fianSznih prodajalnah ter v prodajalnah Živila Kianj od 23.6. do 4.7.2004 oziroma do prodaje xiiog. Cene so v STT. Poslovni sistem Mercalor, d-d. Dunajska 107,1000 Ljubljana. Brez dvoma Si Jří/^f. Mercator Dolena • Kraj nesrečnega spomina? Resnične zgodbe iz Dolene Za nekatere kraje je večkrat slišati, da je po njih Vsemogočni mahnil s prazno vrečo. Dolenčani pa pravijo, da pri njih s prazno vrečo še najbolj maha občina. "V občinskem svetu nimamo svojega zastopnika - svetnika, kar še dodatno poslabšuje naš položaj, saj smo že zaradi tega na nek način odrinjeni od občinske politike investiranja." "že od vsega začetka obstoja vi-demske občine smo na repu naložb. Zaradi izvedbe vodovoda že peto ali šesto leto menda nismo upravičeni do drugih naložbenih projektov, ta vodovod pa je še zmeraj zgolj na papirju," z razočaranjem razlaga predsednica KS Dolena Dušica Avguštin. Gramoza za vzorec Težav, ki jih našteva Avguštino-va, je še veliko več, v bistvu pa odražajo tipične značilnosti problematike, ki pesti ves gričevnat, haloški predel te občine: "Največja težava so ceste. V naši krajevni skupnosti je še devet in pol kilometrov neasfaltiranih cest, ki jih nekako poskušamo ohranjati prevozne z gramoziranjem. Lani smo za te namene od občine, seveda s polovičnim sofinanciranjem krajanov, dobili odobrenih 22 tovornjakov. Letos smo zaprosili, glede na potrebe, za 78 tovornjakov, dobili pa smo jih le 28! Resnično ne vem, kaj bomo s Foto SM Marija Domine lahko zaenkrat vodovod, ki ji teče čez vrt pred hišo, le opazuje. to količino gramoza naredili, saj ga je ravno toliko, da ga cestam lahko le pokažemo!" Nesrečni vildonski klanec Najbolj kritična je cesta na t. i. vildonski klanec. Res da je na njej še nekaj ohranjenih lesenih spu-ščavnikov za vodo, ki prvega naslednjega pluženja, če bo do njega sploh prišlo, ne bodo več zdržali: "Ta strma cesta je bila v prvih pomladnih nalivih praktično povsem neprevozna, polna tako globokih in velikih lukenj, da se je v eno od njih z avtomobilom skoraj do armaturne plošče potopil eden od sovaščanov. Zdaj, po gra-moziranju, je stanje že nekoliko boljše, vprašanje pa je, kako dolgo bo spet zdržala." Cesta na vildonski klanec v osrčju Dolene niti ni posebno dolga; do meje z maj{per{ko ob~ino meri slab kilometer in pol. Dolgoročno re{itev bi predstavljalo le asfaltiranje cestnega traku v najbolj strmem predelu, zanj pa očitno ni denarja. "Težava je v tem, da na tem hribu ne živi veliko ljudi, pa vendar so med njimi tri mlade družine, ki dograjujejo nove hi{e in bodo tukaj ostale." Kako danes izgleda življenje na vrhu vildonskega klanca, sta s primesjo humorja {e najbolje povedala najstarej{a krajana Dolene, 89-letna zakonca Bukovič: "Veste, včasih smo morali do doma pe{ vseh 365 dni v letu. Danes pa mo- Najstarejša krajana Dolene pravita, da je najhuje čez zimo, ko so vsi na klaneu odrezani od sveta. rajo mladi pe{ le {e kakšnih 180 do 200 dni, ostali del leta pa gre tudi z avtom!" Najhujše težave so seveda čez zimo, ko se na cesti ustvarijo visoki nasipi snega. "Pozimi so ti ljudje tukaj odrezani od sveta, tisti, ki so zadolženi za pluženje, so lani zaradi nemogočih razmer kar odpovedali čiščenje: poleg tega je pluženje snega plačano povsod enako, kar ni prav in jasno je, da potem vsak raje čisti sneg v ravninskih predelih," je pojasnil član KS Dolena Stanko Božičko. Se čakajo na vodovod Poleg cest je tisto, kar najbolj pesti in tudi že pošteno jezi nekaj Dolenčanov, tudi vodovod. Po ravnini je že speljan, na hribu ga čakajo že dve leti. Takrat so namreč podpisali pogodbe in začeli odplačevati položnice za individualne priključke v višini 220.000 tolarjev. Rok izvedbe je bil lanski december, o vodovodu pa ni ne duha ne sluha. "Krajani so upravičeno zrevoltirani. Svoj prispevek so že v celoti poravnali, vode pa nimajo. Kot je slišati, doslej ni znana niti lokacija za zbirališče, slišijo se tudi govorice, da vodovoda niti letos še ne bo in v tem primeru bo prav gotovo prišlo do tožbe prizadetih za vrnitev sredstev z zamudnimi obrestmi vred proti občini, ki je denar pobrala, naredila pa ni še nič," napoveduje Avguštinova. Zadeva z nedokončanim vodovodom sicer ni tako enostavna, kot je videti na prvi pogled. Izgradnja preostalih priključkov v Doleni namreč spada v skupni projekt treh občin: Maj-šperka, Žetal in Vidma. Kot je povedal župan Friderik Bračič, je dejansko prišlo do zakasnitve pri realizaciji del, vendar ne po krivdi občine, temveč države kot so- Stanko Božičko: "Krajani Do-lene nikoli niso zahtevali razkošja!" financerja tega projekta. V tem času pa je že objavljen razpis za izbiro izvajalca, ki se bo zaključil v začetku julija, takoj zatem pa naj bi se dela že začela izvajati in vodovod naj bi po načrtih bil dokončan v letošnjem letu. Marijina skrita želja čeprav, kot rečeno, je v dolini Dolene vodovod že speljan, pa to ne pomeni, da ga imajo prav vsa gospodinjstva. Do priključka so namreč upravičeni le tisti, ki so plačali zahtevani prispevek. Edina, ki tega ni zmogla in je tako še danes brez priključka, je Marija Domine iz Dolene 45. Marija živi sama, je nezaposlena, brez vseh dohodkov in se preživlja zgolj z delom svojih rok. Znesek dobrih dvesto tisočakov je zanjo nedosegljiv, zato lahko vodovodne cevi, ki ji tečejo preko dvorišča, le nemočno opazuje: "Saj bi rada imela vodo v hiši, pa ne morem toliko plačati. Nimam s čim. Še za položnice komaj zberem." Besed ji kar zmanjka, malo jo je strah, če je povedala kaj preveč, in še najbolj ji je nerodno. Bračko, ki razmere v svojem kraju odlično pozna, pravi, da si ženica sama ne zna in ne more pomagati: "Ko smo gradili in prekopavali zemljo za vodovod, smo se dogovorili, da odškodnin za to ne bo. Vendar je že prejšnji župan naredil izjemo, tudi sedanji vi-demski občinski svet je odobril plačilo odškodnine zaradi prekopa zemlje občanu Žetal, mislim, da v višini 100.000 tolarjev, zato sem županu Bračiču že dal vedeti, da bi potem morali pomagali tudi naši sokrajanki. Tudi njej so namreč njeno posestvo zaradi polaganja cevi prekopali, in to ne samo enkrat, ampak celo dvakrat, brez kakršnekoli odškodnine. Predlagal sem, da ji namesto plačila odškodnine uredimo priključek, in prepričan sem, da si uboga ženska to res zasluži!" Ostalo so le sanje Življenje v Doleni bi bilo, če bi bile urejene vsaj ceste in bi iz vseh domačih pip skozi vse leto pritekla voda, kot pravijo domačini, lepo. čeprav je treba njive na strmih pobočjih orati "na vitel" in čeprav je do prvega zdravnika, pa do trgovine in osnovne šole kar lepo število kilometrov, ne bi radi zapustili svojih domov, hiš, zakoličenih nekje med tišino mogočnih gozdov in jesenskim zve-nenjem klopotcev, ki rastejo iz še vedno skrbno obdelanih, skoraj navpičnih vinogradov. "Ljudje tukaj niso posebno zahtevni, želijo si le osnovne infrastrukture in izpolnitev že davno jim danih obljub. O marsičem ostalem, kot so recimo urejena avtobusna postajališča, pločniki ali označeni prehodi za pešce, pa lahko zaenkrat le sanjamo. Niti v Pristavi, skozi katero teče državna cesta, ni označenega prehoda, niti pločnika ali urejene avtobusne postaje. Otroci sestopajo iz avtobusa direktno na cesto, kjer velja omejitev 90 km na uro in samo sreči se lahko zahvalimo, da se še ni zgodila tragedija," je še povedala Dušica Avguštin. To polete bo še lepše. In nepozabno. Z novim mobitelom, l ALU ŽALUZUE > ROLOJI SOLTIS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize ENOBARVNIH TEND izzdoge dlnEnzy: ZlOxISIcm, 48llii2liOGin iiihuiaciEiiproltii: mE EWIPMBIT 11.0.0. Prota,2272 [jr SALON POHliTVA SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ko vse mine in pusti spomine. SPOMIN v Anton Stumberger s SELSKE CESTE 45 Tiha bolečina nas spremlja na 19. junij 2003, ko si za vedno odšel od nas. Vsi tvoji Nekje v tebi je bol bila, zamahnil si z roko, ~e{, zmagal bom - mo~nej{i sem, pa vendar ni bilo tako! V SPOMIN 28. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jožef Erženjak ZAMUSANI 35 Vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Tvoji najdražji NOVI PEUGEOT 407. KONČNO SPET AVTO. A KONČNO UŽITEK. ' ^ f/' ' 1 www.peugeotsi ^ ^^ , ' y J^i t m # O ^ ^ f.i^.P. >—✓ ESP» npímiilť AC' airfcsp T.D.T " f' NOVI PEUGEOT 407 - NOVA MERILA UŽITKA V VOŽNJI. S F^rschejevim ^penjskim avtomatskim menjalnikom inV6 motorjem, z avtomatslo) klimatsl«) napravo, r^astavljivo posebej za voznika in sovoznika, z vrhunskim JBL hi-fi audio sistemom in senzorjem tlaka v pnevmatikah. Peugeot 407 raziirja ustaljene standarde avtomobilskega uifóbja. «UOrar—otaTOTAl. UŽITEKV DOVRŠENOSTI. SPC TOPLAK s.p. - Deino I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50 m Oh, kako boli, ko, ljubi mož, oče, dedek, te več ni. Duša tvoja je od{la, vendar si vedno del našega srca! Kako naj ti podamo roko, odšel si daleč tja v neznano ... Brez slovesa - kar tako! ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedka, brata, svaka, strica, botra in bratranca Martina Voda IZ MESTNEGA VRHA 115 PRI PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče, za maše ter pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala g. duhovniku za opravljen obred, govornikoma: predsedniku Društva upokojencev Grajena g. Albinu ter ge. Veri za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju Komunala Ptuj za opravljene pogrebne storitve ter sodelavcem podjetij Agis in Les Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. V globoki žalosti: vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, v naših srcih boš ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica Stanka Fajta ml. Z MAJSKEGA VRHA 53 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za sv. ma{e ter nam izrekli iskreno sožalje. Zahvala tudi župniku Benjaminu, p. Christianu, govorniku in pogrebnemu podjetju MIR za opravljen obred. V žalosti: vsi tvoji najdražji Nihče ne ve, kako boli, kar si v tistem trenutku prestajal ti. Kar naenkrat prišel je ta dan, ko si za vedno odšel daleč vstran. Nikoli več te ne bo v našo vas, saj s teboj odšel je tvoj glas. Nihče več ti ne bo mogel življenja vrniti, in nikoli več se nihče ne bo mogel s tabo smejati, ker ti umrl si. V SPOMIN Damjanu Šmigocu Ker bo 28. junija minilo leto dni, odkar te ni, te, Damjan, ne bomo nikdar pozabili, zato počivaj v miru! Urška Koren Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, ostaja le spomin, ki zelo boli. V SPOMIN 27. junija je minilo 1 leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric Ivan Habjanic IZ MOSKANJCEV 100 Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin. Žalujoča žena Marija, sin Ivan z družino, zet Branko z otroki in ostalo sorodstvo Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN Julijane Kolednik IZ SLATINE 81 Tiha bolečina spremlja spomin na 27. junij pred desetimi leti, ko si nas za vedno zapustila. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Že v tujini mnogo si garal in trpel, da topel si nama dom ustvaril, bolj sproščeno začela sva živeti, a ti - moral si umreti, sedaj je žalost in praznina. SPOMIN 21. junija 2004 minevajo 4 leta žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož in oče Franc Pihler IZ TRNOVSKE VASI 15 A Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče. V žalosti: žena Anika, hčerka in sinovi z družinami Eno leto je preteklo, solz nešteto je izteklo. Solze grob so premočile, a tebe, draga mami, hčerka, sestra, niso prebudile. V SPOMIN igj Pred enim letom v juniju nas je brez slovesa zapustila draga mami, hčerka in sestra Brigita Kolar IZ LOČIČA 1 A Hvala vsem, ki obiskujete njen mnogo prerani grob in jo ohranjate v lepem spominu. Z bolečino v srcu: vsi njeni Kar izgubili smo, zdaj iščemo, a s poti, po kateri si odšla, povratka ni. Ostala solza nam je le spomina. Zakaj ta pot bila ti je edina? V SPOMIN Danes minevajo tri leta, odkar si tiho, brez slovesa odšla od nas, naša draga Danica Kokol Hvala vsem, ki obujate spomin nanjo, ji prižigate svečke in prinašate cvetje. Njeni najdražji Razum nam pravi: smrt je odrešitev. Srce pa ne razume, zato boli, trpi in joče. SPOMIN 28. junija minevata dve leti tihe bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Janez Zamuda IZ FORMINA 48 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ohranjate spomin nanj. Žena Marta, hčerki Anja in Irena Nešteto sveč vama je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več vaju ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker vaju več med nami ni. V SPOMIN 14. julija 2004 mineva 37 let, 27. junija pa 6 let, odkar vaju ni več med nami, draga Ljubica in Janko Bedrač Z ZAGREBŠKE CESTE 96 Hvala vsem, ki jima prižigate sveče in nosite cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njunem preranem grobu. Žalujoči: ata, mama in sestra Metka z Anjo in Katjo Tvoja dela, ki ostajajo, in naš spomin na tebe, ki jih vedno znova osvetljuje, nam dajejo moč, da gremo naprej. SPOMIN Ignac Vindis ZG. LESKOVEC 3 1933 - 1999 V soboto, 26. junija 2004, mineva pet let, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela dragega moža, očeta, dedka in brata. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in položite rožo ali prižgete svečo v njegov spomin. Vsi njegovi Nešteto svečk ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker te več z mano ni. SPOMIN Branko Petek GRAJENA 33 26. 6. 2002 - 26. 6. 2004 Mineva drugo leto žalosti, odkar si me zapustil, dragi mož, s teboj so odšle skupno stkane sanje, a verjela bom vedno vanje. Bil si moja sreča, ostal boš moj ponos. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, ga obiskujete ali mu prižgete svečko, da je plamen prijateljstva in ljubezni ne ugasne. Tvoja žena Štefka Skromno si živela, v življenju mnogo si trpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Rozalije Krajnc IZ VELIKEGA OKIČA 31 28. 7. 1908 - 13. 6. 2004 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so prišli od daleč in blizu ter jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. dekanu za opravljen cerkveni obred, govorniku Miru Lesjaku za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu, nositeljem križev ter pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: otroci z družinami Policija • V sindikatu opozarjajo na težave Sindikat trdi eno, minister Bohinc drugo V sedemtisočglavem slovenskem policijskem sindikatu se, kot pravi podpredsednik Vlado Marinič, že dalj časa kopičijo različne težave, povezane s pogoji in načinom dela policistov: "Med tistimi najbolj perečimi izstopajo neustrezne prostorske razmere dela policije na južni evropski meji, dotrajana oprema in celo nepravilno razporejanje evropskega denarja, namenjenega izključno posodobitvi dela obmejne policije!" In kaj o posameznih trditvah podpredsednika Marinica meni minister Rado Bohinc? O prostorskih razmerah Vlado Marinič: "Policisti, zlasti na južni, torej evropski meji, kjer jih je z vstopom v Slovenije EU zaposlenih okoli 2000, delajo v nemogočih razmerah. Se posebej to velja za Podlehnik, Gorisnico in Zavrč, kjer so delovni pogoji več kot katastrofalni. Recimo, na postaji mejne policije Podlehnik, kjer je zaposlenih preko 60 policistov, imata glede na prostorske kapacitete 2 policista en kvadratni meter delovne površine! Podobno je v Gorisni-ci. To je nezaslišano, prav tako kot je nezaslišana tudi skupna uporaba sanitarij za zaposlene, pridržane in vse ostale občane, ki iščejo pomoč!" Rado Bohinc: "Gradnja novih policijskih postaj Gorišnica in Podlehnik se pričakuje v letu 2005, dokončanje objektov pa naslednje leto, 2006. Na obeh lokacijah že potekajo dogovori in postopki za brezplačen prenos zemljišča s strani obeh občin. Ocenjena vrednost objekta PP Gorišnica znaša 357 milijo- Vlado Marinič, podpredsednik policijskega sindikata Slovenije: "Na nepravilnosti opozarjamo že dalj časa!" nov SIT in za PP Podlehnik 310 milijonov SIT. Financiranje novogradnje objektov bo potekalo s strani evropskih sredstev, in sicer iz t. i. 'schengenskega vira'." O opremi Vlado Marinič: "Dodaten problem, ki tare naše policiste na južni meji, je prepotrebna oprema. Vse prevečkrat se dogaja, da so tem policistom dodeljena dotrajana vozila, ki jih policijske postaje v notranjih občinah države nočejo več uporabljati. Nemalokrat gre za tehnično oporečna Podlehnik • Srečanje svetnikov Zupan bo odgovarjal pisno! Napovedano neformalno srečanje podlehniskega župana Vekoslava Frica z občinskimi svetniki, kar je bil eden izmed sprejetih predlogov nedavnega zbora krajanov, se je res zgodilo - in to minuli ponedeljek zvečer. Kaj prida pa od srečanja, ki ni bilo odprto za javnost oziroma kjer mediji niso bili zaželeni, kot smo že zapisali in kot je bilo pričakovati, tudi tokrat ni bilo. Svetniki - na srečanje so prišli prav vsi - so ponovno ostali brez odgovorov. Na vsa zastavljena vprašanja jim je namreč župan Fric odgovoril le, da bodo pisne odgovore prejeli v nekaj dneh. Kot kaže, se je to- rej poudarek na neformalnosti sestanka hudo izjalovil, tokrat izključno po zaslugi župana, saj zapisani odgovori, ki jih obljublja, prav gotovo nimajo ničesar skupnega z neuradnim pogovorom, na katerem naj bi razreševali že dolgo trajajoče znane težave, ki jih očitno tudi po tokratnem srečanju še ne bo zlepa konec. SM vozila, podobno pa velja tudi za računalniško opremo!" Rado Bohinc: "To ne drži. Iz sredstev Phare je bilo v letu 2002 in 2003 kupljenih več avtomobilov, ki so bili dani v uporabo policijskim enotam ob državni meji z Republiko Hrvaško. Tako je bilo novembra 2002 kupljenih 12 terenskih in 16 osebnih avtomobilov. Od tega so bili Policijski upravi Maribor (PUM) dodeljeni trije avtomobili (en terenski in dva osebna avtomobila). Terenski avtomobil je bil po naših informacijah dodeljen Referatu za informatiko in telekomunikacije, osebna avtomobila pa PMP Zavrč in PMP Podlehnik. Decembra 2003 je bilo v uporabo danih dodatnih 27 terenskih in 12 osebnih avtomobilov. PUM je bilo dodeljenih pet avtomobilov (štirje terenski in en osebni avtomobil), ki so bili razporejeni na PMP Ormož, Zavrč in Podle-hnik ter Uradu uniformirane policije. V istem obdobju je bila iz sredstev Phare nabavljena tudi oprema za nadzor državne meje in oprema za opravljanje učinkovitejše mejne kontrole, dodeljena v uporabo policijskim enotam, ki opravljajo varovanje državne meje ali mejno kontrolo na državni meji z Republiko Hrvaško. V večini policijskih postaj ob državni meji s Hrvaško je bil tudi dograjen sistem računalniške povezave. Na območju PUM je bila računalniška mreža dograjena v vseh policijskih postajah ob državni meji z Republiko Hrvaško." O evropskem denarju Vlado Marinič: "V sindikatu se nam zdi sporno tudi razporejanje finančnih sredstev, ki jih je EU namenila za posodobitev dela obmejne policije na južni meji. Ta denar iz evropskih strukturnih skladov je bil naši državi že nakazan, po informacijah, s katerimi razpolagamo in za katerimi trdno stojim, pa je bil razporejen po celotni državi in z njim rešujejo težave tudi na drugih postajah v notranjosti države." Rado Bohinc: "Že iz doslej povedanega je razvidno, da so bila finančna sredstva porabljena za tiste policijske enote, ki neposredno opravljajo naloge varovanja državne meje in mejne kontrole na zunanji meji EU ali pa skrbijo za logistično podporo teh enot (npr. Referat za informatiko in telekomunikacije). Izjave predsedstva policijskega sindikata nas presenečajo, saj nimajo nobene realne podlage in ne držijo. Vso nabavljeno opremo namenjamo za policijske enote ob državni meji, saj smo jo nabavili prav za te namene. Kot so me seznanili, v Policiji tudi občasno nadzirajo opremo, zlasti kam je bila razporejena ali prerazporejena, tudi zato, ker je potrebno nahajališče opreme sporočati pristojnim organom v EU, ki prihajajo občasno v nadzor." SM Izberite modro svojo pot 2IVUENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijeva 3,2«7 IHaribor Napoved vremena za Slovenijo Danes bo v južni Sl^^veniji sončno, drugod spremenljivo do pretežno. Popoldne in zvečer se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma nevihte in v noči na petek počasi zajele vso Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15 najvišje dnevne od 21 do 26, v južni Sloveniji do 28 stopinj C. Kadar na Ladislava (27.) dežuje, dež še dolso kraljuje. ROLETARSTVOABA ISmerGraJmŠ^ Štuki 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251 PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA Obeti V petek bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, na Primorskem deloma nevihtami. Hladneje bo. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja. V soboto bo sončno in spet topleje. ^IfRAIKOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni - Mjnčavničarska dela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Valerija Vinko, Videm 49, Videm pri Ptuju - Evo; Romana Gas-parič, Oslusevci 35, Podgorci - Florjana; Mateja Kranjec, Jirsovci 20, De-strnik - Pio; Svetlana Vaupotič Vuzem, Bresnica 1/b, Podgorci - Vanesso; Andreja Kolenc, Splavarski prehod 5/a, Maribor - Žana; Patricija Stanko, Smetanova 43, Maribor - lana Luka; Marija Amon, Stogovci 11, Ptujska Gora - Niko; Alenka Ilec, Župečja vas 5, Lovrenc na Dravskem polju -Anjo; Vanja Knehtl Ropič, Ul. Pohorskega bataljona 1, Ptuj - Vida; Marjeta Furman, Cirkovce Ur - Zojo; Jožica Plavčak, Tlake 9, Rogatec - Tjaso; Natalija Kukovec, Sovretova pot 37, Ptuj - Nino; Dusanka Brglez, Ul. Pohorskega odreda 21, Zgornja Polskava - Jureta; Lidija Šilak, Kicar 135, Ptuj -Alena; Lidija Grubelnik, Ob gozdu 10, Maribor - Biana. Poroke - Ptuj: Aleš Luci, Ulica Lackove čete 44, Ptuj, in Urska Pavlinič, Senik 21; Robert Žiher, Mezgovci ob Pesnici 43, in Nataša Čuček, Gomilci 11/a; Miroslav Pavalec, Krivi Vrh 21, in Alenka Horvat, Juršinci 42. Umrli so: Marija Ceh, Bišečki Vrh 60, umrla 11. junija 2004; Marija Opara, Vičava 38, Ptuj, umrla 15. junija 2004; Jožef Cvetko, Spuhlja 67/b, umrl 12. junija 2004. Črna kronika Polil se je z bencinom in zažgal Policisti so 16. junija na podlagi predhodnega pisnega zaprosila in odredbe, ker so bile podane okoliščine in je bilo upravičeno pričakovati fizično upiranje, nudili asistenco izvršitelju na območju občine Benedikt. Dolžnik v izvršilni zadevi, 43-letni moški, je ob 12. uri, v času prihoda policije in drugih sodelujočih v postopku stal v lesenem delu nadstrešnice, neposredno pred vhodom v hišo, na kljuki vhodnih vrat pa je bil privezan pes. Osebni avtomobil Citroen A^ je imel postavljen na lesenih deskah, s sprednjim delom navzgor, neposredno ob vhodu v nadstrešnico, pokrov vozila pa je bil odprt. V roki je držal 5-litrsko plastenko z bencinom, v desni pa vžigalnik. Ko so policisti stopili iz službenega vozila, je zagrozil, da bo uničil samega sebe in vse okoli sebe. Policisti so ga poskušali umiriti, ga pozvali, da odloži vžigalnik in bencin, a tega ni upošteval. Dvignil je plastenko, se polil po prsih, obrazu, polil motor osebnega avtomobila in tla notranjega dela lesene lope, kjer se je nahajal. V trenutku je prižgal vžigalnik z namenom, da podkrepi grožnje, takrat pa so se vžgali bencinski hlapi in izbruhnil je močan ogenj ter zajel občana, prednji del osebnega avtomobila in celotni del lesenega ostrešja. Ogenj je zajel tudi policista, ki je skočil proti občanovemu avtomobilu ter zaprl pokrov avtomobila, da prepreči še večji izbruh ognja. Ostali prisotni so z gasilnimi aparati pogasili gorečega občana in policista ter ostale goreče dele. Poškodovanima je bila na kraju nudena zdravniška pomoč; občana so prepeljali v Splošno bolnišnico Maribor, saj je dobil hujše poškodbe, policistu pa so pomoč nudili v Zdravstvenem domu Lenart. Policisti bodo zoper 43-letnega moškega podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Vlom v Njivercah Neznani storilec je dne 17. junija med 08.00 in 12.30 na silo vstopil v stanovanjsko hišo v Njivercah, pregledal vsebine predalov in omari ter odtujil denar in predmete iz zlata — ženske zapestnice, prstane, razne obeske, zlatnike, žensko zapestno pozlačeno uro znamke Maurice Lacroix s številčnico črne ovalne barve, namesto številk so bile ^v številčnico vdelani beli dragi kamni, za uro pa je odtujil tudi certifikat. Škoda, ki jo je utrpela lastnica, znaša po nestrokovni oceni 2.000.000 SIT. Kolesarki v avto Ob 7.58 se je v Osojnikovi ulici v Ptuju zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne vožnje mimo ustavljene kolone vozil, ko sta 47- in 25-letni kolesarki iz okolice Ptuja vozili po desni strani čez križišče v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala 41-letna voznica osebnega avtomobila Fiat punto. Prva kolesarka je trčila v srednji desni bočni del vozila ter padla po vozišču, druga kolesarka, ki pa je vozila tik za njo, pa je s sprednjim delom kolesa trčila v na tleh ležečo kolesarko in tudi sama padla po vozišču. 47-letna kolesarka je bila v nesreči huje, mlajša pa lažje poškodovana. Vlom v Volicini V noči na 19. junij je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Voličine. Po temeljitem pregledu omar in predalov je odnesel denarnico z denarjem in lastnika oškodoval za 250.000 tolarjev. Kolesarka pred avto 20. junija ob 6.30 se je na regionalni cesti izven naselja Markovci zgodila prometna nesreča, ko je 73-letna kolesarka med vožnjo v smeri Spuhlje nenadoma zavila v levo, pred osebni avtomobil VW jetta 29-letnega voznika iz okolice Zavrča, ki je vozil v isti smeri. Kolesarka je padla po vozišču in se poškodovala. Požar v kuhinji 15. junija okrog 18.20 je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Trdobojcih, občina Videm. Požar je nastal na kuhinjski napi, kjer sta zaradi dotrajanosti pregorela oba dovodna elektro kabla. Pogasili so ga domači. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 1,5 milijona. STE BILI POŠKODOVANI ^ ■ NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, vodnikova 2 T 080 13 14 OKNA, VFtATA, GARAŽNA VRATAbBQéMERII svetovanje, strokovne izmere, montaža... IčlaC PM _PODVINC115, PTUJ iviaa II m tel 02 746 03 si GSM 031 341 532 JELOVIC pjllORMAN O eÁg^ d.O-.O: • TRGOVINA •VODOVOD • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Foto SM