NAS DOM „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. kh&ja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številke V6'jajo 4 b. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 26 h, trikrat 85 h. Našim naročnikom! Preteklo je več kakor jedno leto, °dkar je zagledal „Naš Dom" beli ter poletel med slovenski svet, Navduševat, učit in tolažit mili narod sWenski. Majhen je bil od začetka, n število naročnikov, zvestih sinov 1,1 hčeri matere Slovenije, se je mno-in povečal se je tudi „Naš Dom“. uragi Slovenci, posebno pa Vi mla-'^hia, up naše domovine v boljšo bolnost, čujte in uslišite glas, „Na-Sja Doma“, ki Vam prijazno kliče: ^lovenci! Mladenči! Dekleta! Širite ^ podpirajte me, pridobivajte mi na-r°^iikov, da bom kmalu obiskoval j^herno hišo slovensko! Tudi jaz .bi skrbel, da Vas bom kratkočasil 1,1 bčil, kakor je treba sedaj v teh resbih in burnih časih vojevanja za domovino. Upam, da bode moj klic, moja prošnja segla vsakemu v srce, in prepričan sem, da bodo kmalu moje iskrene želje izpolnjene. Junaški mladinski pozdrav Vam pošilja Vaš „Netiš „Naš Dom“ velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Odpis davkov. Davki so za posestnike zemljišč velika butara. Od nobenega drugega stanu se ne tirjajo davki na tak čpopn način, kakor od posestnikov zemljišč. Uradnik ne plačuje nobenih davkov za to, da ima plačo, kmet pa mora plačevati davek za to, da ima zemljišče. Ako je uradnik bolan, dobi tudi plačo, ako je kmet bolan in ne more ničesar pridelati, pa ga vendar silijo plačevati davek. Uradniku nikdar toča ne pobije, mraz mu ne umori nasadov, kmetu pa vse te nesreče pretijo. Slovanski poslanci, posebno Cehi, so se v zadnjem času zelo hrabro postavili v državni zbornici za kmeta ter zahtevali, da se morajo posestnikom pripoznati olajšave pri plačevanju davkov. In res se je sprejel v državni zbornici zakon, precej ugoden za davkoplačevalce. Ta zakon določa, da se davki od polja in vinogradov odpišejo, ako toča, voda, ogenj, poljska miš, izvanredna suša ali moča in trtna uš pokončajo in uničijo pridelke, in sicer najmanj četrti del na parcelah do 2 ha, na parcelah nad 4 hektare pa vsaj dohodek pol hektara. Posestniki morejo tudi zahtevati odpis davka, ako so drugi izredni dogodki uničili pridelke, na pr. mraz, črv, rja, sapa itd. Škoda se ceni tudi na parcelah, ki niso obdelane, a so bile tako poškodovane, da je nova setev nemogoča. Odpis davka se more zahtevati, ako povodenj, ogenj ali druga nezgoda uničijo že spravljene pridelke. To velja tudi, ako na pr. povodenj odnese ali uniči že pokošeno seno na travniku. Ako je mogoča dvojna setev, uračuni se na poškodovani parceli prva žetev ali košnja z dvema tretjinama, druga z eno tretjino. Ako je četrtina do polovice pridelkov uničena, odpiše se 25 “/o letnega davka, ako so uničene dve ali tri tretjine pri- Najvišjemu čast. V pruski armadi je služil pred leti |: častnik, grof pl. G., ki je bil Ijub- nec vseh tovarišev že zaradi elegant-in dostojnega vedenja, zlasti pa za-.. 8T0je veselosti in zavoljo obilnih šal, t 1'h je zbijal, kjer je le mogel. Zraven je bil pa tudi veren katolik, ki se ni vkoval svojega verskega prepričanja tudi zunanje pokazati. ((.Nekega dne se je sprehajal z drilgimi .i po glavnih ulicah mesta, v ka-je bil polk, kojemu je bil on pridejan. dog kar je bil namenjen neko smešno Mi k a° iz »rojih dijaških let pripovedovat, iti i naenkrat pretrga govor, se odkrije tejgg blekne. Duhovnik je nesel Najsve-* bolniku in je šel blagoslavljaje Nilade ea8tn‘k°v- Tovariši so začudeno zrli Nfetro grofa, a on je začel nadaljevati bilo nf?0 d°godbico, kakor da bi se ne Narav i Pr'Pet'l°- Ravno isti večer pa je % n ' Polkovnik N. sijajho večerjo in k „a , tU(fr grofa z drugimi tovariši. ^aatuit e8el°8t je vzbujal seveda mladi 8 svojimi krepkimi dovtipi. Da bi ga nekoliko v zadrego spravili, začeli so ga sodrugi zbadati zavoljo tega, ker je popoludne pokleknil na glavni ulici pred duhovnikom. Polkovnik sam, liberalen protestant, ga je zasmehljivo vprašal: «Je li vendar resnica, da je gospod grof pl. G. padel pred koščekom kruha v prah na kolena?* «Da, gospod polkovnik, to sem storil. Sedaj pa prosim jaz vas, da mi odgovorite na vprašanje, ki vam je bom stavil.* «Le vprašajte*, odvrne polkovnik. «Recimo, da bi cesar, naš najvišji gospod, hodil kot berač opravljen po mestnih ulicah. Bi li bil to zadosten vzrok, da bi nas opravičil, ako bi Nj. Veličanstvu, sre-čaje ga na cesti, ne izkazali dožne časti.* • Kako vprašanje! To bi pač lahko znali, da je cesar, naj vas že sreča v ka-koršnikoli obleki, vedno še vaš cesar in najvišji vladar; torej ste tudi v tem slučaju dolžni izkazati mu čast, kakoršna mu tiče kot cesarju*. •Glejte, gospod polkovnik*, odgovori grof pl. G., »ravno v takem položaju sem bil jaz danes, ko sem se šetal s svojimi prijatelji. Pod neznatno podobo kruha se je skrival Bog, najvišji gospod vseh, tudi kraljev in cesarjev. Bila je torej meni, kot katoliku sveta dolžnost, izkazati čast, ki mu tiče kot Bogu, ki me je ustvaril in ki me bo sodil. Sramoval bi se samega sebe, ako bi to opustil.* Osramočeni so bili po teh besedah zbadljivci, a polkovnik je segel mlademu grofu v roko in dejal: • Oprostite, to pot imate vi prav.« Moje čudne sanje. Mrači se, ko se, obložen z dvema kov-čekoma, podam na postajo v Mariboru. Kondukter zakliče: Nach Pragerhof. Hitro skočim na železnični voz ter se peljam čez Pragersko na Ptuj. Kondukter zakliče: Pettau. Vlak še ustavi. Naložim si hitro svoja kovfeka, grem iz vlaka ter jo naravnost potegnem po veliki cesti proti Sv. Urbanu. Obložen sera bil tako, kakor kak kramar, kadar gre agitirat za Psiho-faga. Cim dalje grem, tem topleje mi prihaja pod težo bremena, katerega nosim. delkov, odpiSe se polovica davkov, ako so uničene tri četrtine, odpiše se 75%, ako je uničen ves pridelek, odpiše se ves davek. Ako pa je parcela uničena za več nego eno leto, mora se davek v istem razmerju odpisati za isto dobo. Ako v gozdu ogenj na katastralni parceli uniči četrti del dreves, na parcelah nad 20 ha pa najmanj 5 ha, more se zahtevati odpis davka. Novi zakon dovoljuje odpis davka tudi tedaj, ako žuželke uničijo večje kose gozda. Škoda pa se mora v osmih dneh ustno ali pismeno naznaniti okrajnemu glavarstvu, davčni administraciji ali davčni lokalni komisiji. Škodo naznani lastnik ali najemnik sam ali več skupaj. V izrednih slučajih more županstvo samo naznaniti poškodbo pri najbližnji davkariji. Davčna oblast določi komisijo, da škodo ceni na lici mesta, kakor je bila doslej navada. Poškodovanec se more pritožiti, ako mu je komisija prenizko cenila škodo. Ako pride nezgoda tik pred žetvijo, bratvijo ali košnjo, ko je treba pospraviti ostale pridelke, je župan sam dolžan z dvema odbornikoma in dvema posestnikoma iz sosednih občin ceniti škodo. Zaupniki ne dobč nobene odškodnine, zastopnike (inanč. oblastva plača država. To so zelo važne določbe. Mi smo jih objavili v našem listu, da se kolikor mogoče na daleč izvejo. Posestniki jih naj dobro preučijo in se tudi po njih ravnajo. Ne bo jim v kvar, ampak v hasek I Mir v Južni Afriki. Dve in pol leta je trpela krvava vojska v Južni Afriki. Kri, ki se je prelila v tem žalostnem času, napolnila bi potoke. Neizmerna pa je nesreča, ki jo je ta nesrečna vojska storila. Koliko ljudij je uničila! Mladeniče in može je pobrala smrtna kosa na bojnem polju. Žene, otroci in starčki so umirali žalosti in gladu. Sovražniki so požigali hiše, ropali živino. Prej dobro obdelana polja so postale pustinje, gole, suhe, poteptane. Obrt je prenehala, vsaka trgovina se je ustavila. Ah, neizmerna je nesreča, ki jo je ta nesrečna vojska storila. Južna Afrika, posebno kjer stanujejo Buri, je bogata dežela. Angležem se je vsled tega poželelo po njej in začeli so z Buri vojsko. Buri so se borili za svoje domove, za svoja posestva, za svojo domovino, za pravico. Dve in pol leta je trajala ta vojska, a Buri niso imeli sreče. Udali so se ter z Angleži sklenili mir. Dne 31. maja je bil mir sklenjen. Buri morajo sedaj pripoznati, da so Angleži njihovi gospodi, vladarji. Buri so se torej vojskovali zastonj, Angleži so dosegli, kar so želeli. Da se je sklenil ravno sedaj nekak mir, narekala je burskim voditeljem previdnost. Angleški general Kitchener je grozil namreč z vedno večjimi krutostimi nasproti burskim ujetnikom. Burom se je celo grozilo, da bodo pomorjeni vsi ujeti Buri ter žene in otroci, ako se ne udajo. Na take surove grožnje ni bilo drugega odgovora, nego da se voditelji izrečejo za mir. Burski vojskovodje so izdali ob sklepu miru na svoje hrabre vojake in pristaše naslednji razglas: »Odprto pismo na vse častnike, uradnike in Bure, ki so do današnjega dne zvesto vršili svojo dolžnost nasproti deželi in narodu. Tovariši! Bratje! Rojaki! Prisrčno se vam zahvaljujemo za junaštvo in da ste žrtvovali toliko, kar vam je bilo drago in ljubo. Zahvaljujemo se vam za pokorščino in za zvesto izpolnjevanje dolžnosti v vsem, kar je bilo narodu Afrikandov na slavo in čast. Vsem vam svetujemo, da sprejmete mir, se vedete mirno in miroljubno ter izkazujete novi vladi pokorščino in spoštovanje. Zastopniki obeh držav izvolijo komisijo, da bo preskrbela denarna sredstva za vdove in sirote, katerih soprogi in očetje so padli v boju za svobodo in pravico ter bodo v naši zgodovini živeli večno. Najiskrenejše sožalje izrekamo vsem, ki žalujejo in prosimo Boga, naj jim dft moči, nositi svoj križ. Tudi našim ženskam in otrokom izrekamo zahvalo, ker so se tako pogumno žrtvovali in prenašali trpko trpljenje. Sedaj, ko se je sklenil mir, — kakoršnega si nismo želeli, — prenašajmo, kar nam je naklonil Bog! Z dobro vestjo moremo trditi, da se je 2V2 leta boril naš narod tako, kakor v zgodovini še nobeden drug. Podajmo si sedaj roke za drugačen boj, Ko pa pridem na Rogoznički most, odložim svoje breme, da bi si malo odpočil. Ko slonim nekoliko časa ob mostu tako, kakor slon ob drevesu, zagledam proti sebi priti opotekajočo moško postavo. Ko pride bliže, čujem, kako kleje narodne mladeniče in dekleta, posebno neki Fih-posovci so mu rojili po glavi. Ko pride do mene, ga prijazno nagovorim: »Gospod, vidi se vam, da ste utrujeni. Sedite nekoliko poleg mene, da si malo odpočijete.* Ni mu trebalo dvakrat reči, že je sedel poleg mene, naslonjen ob soho, ter me vpraša: »Kdo pa si ti mladi fant, da te najdem v taki pozni uri na cesti?* Jaz si hitro izmislim zvijačo ter mu pravim: »Jaz sem mladi »kaufman*, bil sem danes na Ptuju, kjer sem si naložil blaga in tudi nekaj ,Štajerca'.» Ne bi si mislil, kako je bil ta moj odgovor možičku všeč. Hitro mi stisne desnico ter reče: »Jaz sem ravno ,Štajerc' in ti si potem moj prijatelj!* «Da», mu odgovorim ter ga vprašam: »kje pa ste bili tako dolgo, da se tako pozno vračate domov?* »Bil sem na agitacijskem potu*, mi »Štajerc* pravi, »tukaj pri Sv. Urbanu, ker sem mislil, da so tukaj najbolj nenarodni ljudje, ker še do zadnjega časa niso imeli nobenega društva. Pa godila se mi je slaba. Naletel sem na mnogo narodnih mladeničev. Posebno slabo se mi je godilo v Gornjem Vilo vlaku pri jedni hiši, kjer je že ponosno čepel na mizi ,Naš Dom*. Ne vem že ali sem prišel po glavi ali po petah iz hiše. Pa v totih fr .... Desten-cih godilo se mi je najslabše. Iz vsake hiše so me sramotno iztirali. Tudi v neko kuhinjo sem šel agitirat, kjer je bilo zbrano več nežnega spola. Pa dobil sem jih po hrbtu z burkljami in loparji, tako da še me zdaj skeli. Na jezo, da se mi je tako slabo obneslo, pil sem malo čez mero pri svojem prijatelju ,šnops‘.» »Saj vam ni treba agitirati*, mu pravim, »kajti pisali ste, da še vsem naročnikom lista niste mogli poslati, ker ga je bilo premalo natisnjenega.* »Vidi se ti, da malo znaš*, mi »štajerc* pravi, »časnik mora biti zvit, ako hoče ljudi preslepiti tako, kakor jaz delam. Saj si moral videti pri Blanko velike bale iztisov, katere so od izdaje ostale ter so sedaj na prodaj. Resnica je namreč, da imam vedno Štev. 1 liki nas čaka za duševni in družabni bla' gor naroda, odpovejmo se vsem grenkim čutom ter pozabimo in odpustimo, da s® zacelijo naše globoke rane«. Žalost odmeva iz tega pisma! In res žalostno je, ako se mora majhen narod udati sili in krutosti večjega naroda, Čeravno se je boril za resnico in pravico. A tudi v zgodovini vlada božja previdnost. Kakor se vsak greh posameznega človeka kaznuje, tako se kaznujejo tudi grehi naroda. Tudi Angleže še bode zadela božja pravična roka. Politični razgled. Poroka nadvojvodinje. Govori se, da se bo nadvojvodinja Marija Anunciata poročila z bavarskim vojvodom Sigfridom- Dvoletna vojaška služba. Naše vojno ministerstvo namerava zopet zvišati število vojakov. Pričakuje se, da bo potem treba vojakom službovati samo dve leti- Za znižanje hišnega davka K mini-sterskemu predsedniku je pred kratkim zopet prišlo odposlanstvo 40 društev hišnih posestnikov, da prosijo za znižanje hišneg8 davka. Odgovorilo se jim je, da se bo po' časi ustreglo njihovi želji. Kaj pa kmetje storijo, da se zniža in odpravi zemljiški davek? Na delo, na delo, junaki slovenski' Novi topovi. Naše vojno ministerstvo želi novih kanonov za vojake. Seveda hi to stalo zopet milijone ter milijone in pl8' čevati bi jih morali najbolj kmet in delavci. Lepo je govoril slovenski katoliško' narodni poslanec dr. Šušteršič, ki je od' krito povedal vojnemu ministru in p°' slancem: »Gospoda moja! Gospodarske razmere prebivalstva niso take, da k1 mogle prenašati novo veliko breme. Veh1' kaj se mi bode ugovarjalo: Topovi so p°' trebni, torej se morajo naročiti, in če *e morajo naročiti, treba je potrebnega P®' kritja. Jaz pa malo drugače sodim: ™ moremo imeti armado, ako jo morem® plačati. Armada, katere ne moremo pl®' čati, je zlo. Kakšna korist pa je to, *k imamo najboljše topove, ako pa za top°v stoje berači? To ni prazna beseda, k®, ti časi se nam bližajo. In ravno kme®* stan je tisti, ki mora nositi največ brem® manj naročnikov. Pa še izmed teh ročnikov jim pošiljam skoraj polovici 11 posili, zato pa mi nočejo plačati.* Ie »Saj jim lahko pošiljate zastonj, im® itak dovolj denarja*, mu pravim. »Vr®^ pa ne denarja*, zareži se »Štajerc* 0 ^ menoj. »Ali še nisi slišal, koliko imam^-j tiskarni dolga. Pa ne vem, bodo krušni očetje tako dobri, da bodo ® -j za menoj poravnali, kakor so to storili.* , niu »Prosim, ne zameri, .Štajerc*. pravim, »ker še sem mlad, pouči m® .jj o tvojih naukih, da se bom znal p° * ravnati.* ^ »Dobro*, reče mi »Štajerc* ier začne razlagati svoj evangelij- ..„hiti »Moja poglavitna dolžnost je, Pnd° spodnještajersko kmetsko ljudstvo za n škutarstvo. Da pa to ložie, dos1^?”a’ire. hočem vzbuditi mržnjo do katoliške Kadar postanejo nezvesti veri, se odpovedali tudi svoji narodnosti. ^ *j) je kmetsko ljudstvo zvesto katohSK ravnam na zviti način. Hlinim se ter pišem večkrat izreke sveteg P . Drugače pa grdim in zmerjam vsled splošne vojaške dolžnosti. Gospodje Vojaki morajo sami priznati, da ravno j* kmetov dobe najboljše Bure, ki so naj-^liSi materijal za vojsko. Ravno ta kmečki j*tan pa je tudi najbolj obremenjen. Torej ktoečki stan mora dajati najboljše v o j a k e, zraven pa mora razmerno še najve6 za-nje plačevati. To se morda De razvidi iz davčnih knjig, pač pa iz gospodarskih razmer, ker v istini drugi stanovi živć od kmeta. Ker ima torej *met že preveč bremen, zato ne more prevzeti še novih«. Odločno in dobro jo le povedal! Brezversko ministerstvo so dobili fca Francoskem. Ministerski predsednik je travnik Komb, ki je svoječasno bil tudi teolog, pa je pobegnil. Proglasil je, da se ooče kot minister bojevati proti katoliški Cerkvi in duhovščini. Tako daleč je prišlo ‘e na Francoskem. Skraja se je tam tudi samo reklo, da vera nima s politiko nič praviti, naj se torej duhovniki in katoličani ne vtikajo v njo. No sedaj pa se je *ačela sama vtikati v cerkvene zadeve ter Otirati cerkev. Gospodarske stvari. Čebelnjak. Kdor hoče čebele rediti, mora tudi ®voj čebelnjak imeti; tega čebelar ravno tako potrebuje, kakor kmet svoj hlev in bedenj in rokodelec svoje orodje. Naj-čaneje si ga narediš, ako ga nasloniš na Jteno in pod streho svojega pohištva. Tak Helnjak je že dober za začetnika v tej r®ii, in veliko modrejše je, da si takega ^'prostega narediš, kakor da bi svoje sanje nastavljal v tuj čebelnjak. Nikoli ni jčbro, če je več gospodarjev v eni hiši 5 Več gospodarjev v enem čebelnjaku Polano je to zelo neugodno ob času rojenja, Jaiti pripetiti se zna, da dva ali več rojev ^paj sede, in če ravno ob priliki rojenja i* 1 * * * V bilo nobenega človeka zraven, čegav J1 potem? Iz katerega panja je zletel? t aga natanko določiti nobeden ne j0,,e, ker so čebele vse jednake in zraven 6 lahko pripeti, da je eden izlelelih rojev ^"egnil v daljni gozd. L1, jih imenujem hinavce, lažem o njih, Olikor morem. Kajti kedar postanejo pri-tosti ljudje sovražniki duhovnikov, ki so vftfcniki katoliške vere, postanejo tudi sodniki katoliške vere in lahko jih bo opraviti, veš za kaj?» •j. «Ne», mu odgovorim. «Za luteranstvo. 1 he znaš, kdo mene najbolj podpiral* .. »Zakaj pa napadate slovenske doktorje ,r°ma vse narodne može?* H *Ti si neumen!* se zareži »Štajerc* Uk* menoj. «Da še tega ne razumeš. Ali Au° ,to voditelji slovenske narodnosti? čojJ*! že čital, da bi zmerjal nemške "tem ie ? 0 kal Se! vzbudim pripro-,iudstvu sovraštvo do teh, ki jih k V prosti vspodbujajo, ter jih pripravim hvj,i‘lenost z nemškimi kramarji, katere na vso moč, potem se mi lahko «8 , dobiti jih v svoje kremplje. A ko >či, padli bodo občinski in odbori v nemške roke! Oj, to bo me.» Pri teh besedah se je ^ kar slinil od veselja. *ftd»..-akai- Pa tollko ;S' ^taierc. ^llko'k 80 kakor iaz pripozuam, na °nst kmetom, nam kramarjem pa pišeš čez kmetijske Kdor si pa zamore narediti popoln čebelnjak, naj bo tak, da ne bo premajhen za 12—16 panjev, pa tudi ne večji kakor za 40 panjev; če bodo dobra leta, vsaj ga tedaj še lahko povečaš in pridelaš, kolikor ga ravno potrebuješ. Izberi za čebelnjak pripraven kraj blizu svoje hiše, da moreš večkrat svoje čebele obiskovati in ob času rojenja lažje na roje paziti. Tisto mesto ne sme biti na vetru; posebno škodljiv je mrzli jutranji veter o zimskem času. Pred čebelnjakom ne sme biti visokih dreves, ki neugodno senco delajo; nasprotno pa so nizka drevesca poleg čebelnjaka pri rojenju prav ročna. Med drugimi drevesi se posebno priporoča kutna in smreka, ker obe dve drevesi imate goste veje ter listje ali igle. Boljša je še skoro smreka. Tu bi pa znal morda kdo ugovarjati, da je smreka zelo škodljivo drevo na vrtu. Da, istina je to; saj pa ni treba, da bi smreke na vrtu rastle, temveč se za čas rojenja pred čebelnjakom vsade smrečice, 2—3 metre visoke, toda brez korenin, tedaj tako, kakor maji o sv. Rešnjem Telesu. Ko pa rojenje poneha, se smrečice odstranijo. Da pa roji, posebno drugiči, ki se radi visoko vzdignejo, bolj na smreke vlečejo, je nasvetovano, naj se pri smrečicah po ena ali dve veji namažete z zmečkanimi mrtvimi maticami in roj se najraje tja vsede, ker ima veja matičen duh. Kraj mora bili raven, ne močviren, ne blizu velikih rek in bajerjev, čez katere bi čebele letati morale; kajti veliko bi jih pri vetru utonilo. Ali mali potoček se jim prav dobro prilega, če tega ni, napravi bučelam korito, da dobivajo njim neob-hodno potrebno vodo; in da ne utonejo, položi vanj mah ali dobro prevrtano deščico. Nevarno je čebelnjak blizu sosedovega postaviti, če ima tisti tako lego, da bi bučele čez tvoje svoj izlet imele, ker bi se tvoje lahko navadile ropati. Ker je smrad bučelam posebno zopern, ne sme se bučelno prebivališče blizu hlevov in straniš postaviti; ravno tako ne blizo potov, kjer se pogostoma vozi, tudi ne blizu železnic, mlinov, tovarn, kajti po zimi, ko je zemlja zmrznjena, stresa se pri vsakem vlaku zemlja daleč okoli, kar bučelam ni dobro. Bučele hočejo posebno po zimi pri pokoji biti. Tudi dim, ki hlapi iz fužin, apnene, opakarnic itd., je bučelam močno nadležen in škodljiv. Pred čebelnjakom se mora 20—30 korakov daleč prost izlet pustiti. Kar zadene lego, kamor ima čebelnjak obrnjen biti, bučelarji še niso vsi ene misli. Samo to je gotovo, da je lega proti večeru najslabejša, ker največ neviht prihaja od te strani. Najbolje je, da čebelnjak tako postaviš, da v sredo med jutro in poldne gleda; če pa gleda proti poldnevu, tedaj so čebele zavoljo prehude vročine bolj lene; vendar v tej legi naj-rajše zgodaj rojijo. Čebelnjak naj bo od treh strani dobro zabit in na eni strani naj bodo duri, da se more od zadej s panji ravnati. Zavoljo tatov naj se sprednja stran s prekljami (latami) tako zapre, da tat ne bo mogel nobenega panja venkaj potegniti. Kdor hoče panje čez zimo v čebelnjaku pustiti, naj ga pred mrazom zavaruje z vratmi ali pa z zagrinjalom iz bičja ali ločja. Ostanite na deželi. V našem času silijo ljudje v velikem številu od doma in grejo v mesto; posebno mladina si želi službe po mestih. Res, da so v mestih v obče večje plače, toda če si dobro premisliš, mladina, ti si na škodi. Doma na deželi imaš zdrav zrak, v mestu ne. Doma na deželi imaš zdravo delo, ki te krepi, delo po mestnih službah te sčasoma omehkuži. Doma imaš sicer priprosto, pa zdravo hrano, gosposka hrana je sicer bolj imenitna, pa ni tako zdrava. Le glej meščana, ki je dalj časa v mestu preživel in pride na deželo med kmetske ljudi; njegovo bledo lice postane zopet rudeče, njegove mrtve oči postanejo zopet bolj žive, novo življenje ga preveva. Nesreča, da ljudje si le tedaj začnejo ceniti zdravje, kadar pride bolezen čez nje. Še večja škoda pa preti po mestih v drugem oziru. V mestu spoznaš veliko novih potreb, katerih poprej doma nisi čutil in brez katerih si zadovoljno živel. na veliko škodo? Drugače pa pišeš, da si kmetski list.* «Le čakaj*, mi reče, »tudi to ti povem, ker si tudi kramar in moj prijatelj. Mene so ustanovili nemški in nemškutarski kramarji, torej je moja dolžnost jih zagovarjati. Ker so kmetijske zadruge na veliko škodo kramarjem, ker mnogo cenejše v njih dobijo zadružniki svoje blago, kakor pri drugih trgovcih, zatorej moram uporabiti vsa sredstva, da bi jih uničil. Kmetom se moram prilizovati zato, ker kramarji živijo od njihovih grošev. 0 ,Našem Domu* in ,Slov. Gospodarju* pa lažem kolikor morem, ker odkrivajo moje zvijače in laži, ter jih imenujem za lažnjivca, čeravno pišeta resnico na veliko korist slovenskemu kmetskemu ljudstvu. Ako hočeš moj list razširjati ter imeti uspeh, se moraš posredovati laži, a zvito, kakor to jaz delam. Geslo, katerega se drži, je: Pripraviti priprosto ljudstvo do sovraštva do duhovnikov in narodnih voditeljev, in razširjati nemški narodnosti naklonjene ,cajtinge\* Tako mi je »Štajerc* pridigoval in k sklepu vprašal: «Ah si zapomnil geslo?* «Da», mu odgovorim. »Geslo, katerega se naj držim, je: Vse za vero in slovensko domovino.* Kakor bi ga gad pičil, skoči »Štajerc* po koncu, peni se kakor stekli pes ter zakriči: »Kaj, ti si fihposovecl* ter se zažene proti meni. Pa predno si je mislil, štrbunknil sem ga v Rogoznico. Dvakrat še se pokaže vrh vode, grgraje in ni ga bilo več videti. Od veselja, da sem uničil največjega nasprotnika slovensko katoliške narodnosti, sem glasno zavriskal. Podam se spet dalje, pa ko mislim prestopiti jarek pri veliki cesti, padem. V tem se zbudim in res sem ležal — a doma na postelji. Narodni mladenič. Smešnica. Zakaj so odvetniki? Kmetič pride k odvetniku in reče : Gospod doktor, ali ste mojo pravdo dobili ? Odvetnik: An, slabo je, ne morem pomagati, pravda je zgubljena. Kmetič: Kaj, pravda je zgubljena? Kaj bo pa zdaj ? Odvetnik: Nič drugega, kakor da plačate mene in tistega, s katerim ste se pravdali, Kmetič jezen: Kaj, plačati vas, zato ker ste mi pravdo zgubili ? Glejte jaz sem si vas zato najel, da bi mi pravdo dobili, zgubiti bi jo vsakdo mogel, pa bi ga ne bilo treba tako drago plačati kakor vas, Česar človek ne pozna, tega ne poželi. In kakor se denar v mestu ložje dobi, kakor zunai na deželi, toliko ložje se pa tudi razda: V razložnih oknih je polno potrebnih in nepotrebnih rečij. Razne veselice in koncerti te vabijo dan na dan in te napeljujejo k uživanju in k razveseljevanju. Prav lahko se zgodi, da se človek celo uda takemu posvetnemu življenju in tako na duSi in na telesu Škodo trpi. Srečo je iskal na razveseljevanju in zadovoljnost — pa pijanca prerado veselje beži. Prava sreča ne ljubi hrupa in Suma, ampak ljubi mir, samoto, nedolžnost in priprosto življenje. Stari Grki so si pripovedovali, da so na nekem otoku južne Italije stanovale rajsko lepe device, ki so s svojim petjem očarale vsakega mornarja, ki je tja blizu prišel, tako da je pozabil na barko in na svojo pot. Sirene, — tako so se tiste device imenovale — pa so potnike potem omamile in raztrgale. Mladina, ti imaš dosti takih siren, posebno po mestih, ki sicer ne pokončajo vsakega brez razločka, kdo pa more tajiti, da jih v grešnem razveseljevanju na plesiščih veliko najde grob svojega dušnega in telesnega blagora! Na deželi je nevar-nostij te vrste veliko manj. Žalibog, da da se tudi tu ne manjka pohujšljivih plesov, h kateremu se zbirajo razuzdani mladeniči in razuzdana dekleta tega ali onega kraja. Toda druge veselice, ki se zdaj tu in tam prirejajo, pa so večinoma poštena razvedrila, in celo spodbudne, raz-ven če so prepogoste. Mladina, če slišiš, da je ta ali oni tvoj tovariš zadovoljen v mestu in se hvali z dobro plačo in z lahkim življenjem, nikar ga ne zavidaj in si ne želi za njim, ampak ostani doma na deželi in vedi, da si na boljšem. Ako moraš v službo, stopi v službo v domačem kraju, blizu svojih starišev. To je ob enem tudi znamenje, da nimaš prave ljubezni do starišev, ako si želiš in siliš daleč na tuje. llazne novice in druge reči. Laž ima kratke noge. Da je ta pregovor resničen, so menda sedaj prepričani tudi naročniki »Štajerčevi«. V zadnji številki mora ta resnicoljuben list prinesti kar dva popravka, to se pravi, popraviti mora dve laži. Najprej mora preklicati, kar je pisal o č. g. župniku v Črešnjevcu, potem pa kar je pisal iz Sv. Petra pri Velikovcu. »Štajerc« je moral prinesti ta popravka, sicer bi ga zadela kazen od sodnije. Lahko se zgodi, da je list včasi krivo poučen in da potem krivo poroča. Toda potem list takoj iz lastnega nagiba vse popravi, kakor hitro je spoznal resnico. »Štajerc« nima tega poštenja v sebi, on še se mora po paragrafih prisiliti. Mi obžalujemo naročnike »Štajerca«, da še morajo za laži plačevati naročnino. Le sem s pismom! »Štajerc« priobčuje neko pismo iz Spodnje Voličine ter nam je ponuja. Dobro, le s pismom sem, potem bomo govorili! »Štajercu« verjamemo le, kolikor vidimo! Pred mariborskimi porotniki. Dne 9. junija ni bilo obravnave, ker se je urednik gosp. Šegula s tožitelji poravnal. Tožitelji so bili orehovski Bračko v družbi protestantov Hildebrand. dr. Ed. Glantschnigg in Leopold Kralik. Šlo je za tiskovne prestopke. — Dne 10. je stal pred porotniki 15!etni Ciril O č k e r 1 iz Vukovega dola zaradi posilstva. Bil je oproščen. Zaradi istega čina je zatožen SSletni kočarski sin iz Poberža, Jožef H e r n e t z. Posilstvo se je dogodilo na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Obravnava se je odložila, ker še je treba preiskave. — Dne 11. junija se je moral zagovarjati uradni sluga v Marenbergu, Johan U r s c h i t z zaradi nekaterih nerodnosti v uradnem poslovanju. Obsodili so ga na 5 mesecev težke ječe. — Dne 12. junija Mihael Polanec iz Pretrež pri Slo v. Bistrici je obdolžen, da je pri tepežu izbil oko Filipu Florjančiču. Polanec je bil oproščen. — Zaradi posilstva je zatožen delavec Jožef Plohl iz Vodolj pri Ptuju. Nameraval je posiliti 621etno Uršulo Novak. Dobil je 2 leti težke ječe. — Dne 13. junija jih je stala cela šuma obtožencev pred porotnim sodiščem: 381etni viničar Franc Merc iz Stermeca, 391etna njegova žena Marija, 141etni sin A n-d r e j, blletni posestnik Anton Vidovi č iz Velike Varnice, njegov 171etni sin Janez, dalje 581etni posestnik Tomaž K m e t a r iz istega kraja, njegov 211etni sin in 481etni viničar Tomaž Zumbar. Ta osmerica je, tako se je glasila obtožnica, že nekaj let kradla po ptujski okolici in je ulomila na mnogih krajih. Po dnevi je opazovala, kje bi se najložje dobilo plena, po noči se je pa zbrala v Miclikovem jarku, kjer je napravila podroben načrt in si očrnila obraze. Po storjenem dejanju se je družba zopet zbrala v tem jarku in si razdelila plen. Orož-ništvo je leta in leta zasledovalo predrzne tatove brez vspeha. Še-le o sv. treh kraljih se je pri neki neznatni tatvini, pri belem dnevu izvršeni pri kramarju Šosteriču v Št. Vidu, izdal načelnik teh rokovnjačev, Franc Merc. H.šna preiskava pri Mercu je odkrila celo zalogo ukradenih stvari. Obravnava je trajala dva dni. Zaslišanih je bilo 40 prič. Franc Merc je dobil en mesec, njegova žena tri tedne, Andrej Merc 14 dnij in Anton Vidovič en teden strogega zapora. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Sv. Barbara pod Mariborom. Odkar živi »Štajerc«, še ni bilo brali v njem nikakega dopisa iz tega kraja razun v zadnji 11. številki, akoravno je nekdo že preje ponudil nekomu petak, naj napiše par vrst zoper gospoda župnika in kaplana v »Štajerca«. Toda ta mož je bil toli poštenjak, da je to grdo kupčijo kratko malo odklonil. Predstava prelepe igre »Lurška pastarica« pa je vzbudila sovražniku jezo, katero je razlil v zadnjem »Štajercu« zoper prireditelja igre in zoper vse udeležence, zlasti pa zoper goste iz sosednjih krajev. Pisec teh vrst pa ima dopisniku »Štajerčevemu«, oziroma »Štajercu«, na njegov sovražni dopis nekaj povedati. Če imajo kje na deželi kaki oder ali gledališče, to gotovo ni nič smešnega, celo hvalevredno je, da se mladi igralci in igralke vadijo v lepi materinščini, učijo prav naglašati in razločno izgovarjati, se privadijo lepega obnašanja v občevanju z drugimi, posebno pa, da vedo po poštenih krščanskih igrah razločevati za življenje dobro od hudega. Tak »teater« torej, kakor se je v najnovejem času vpeljal med svet pri Sv. Barbari, čuješ »Štajerc« in dopisnik, s prvo svojo igro »Lurška pastarica«, ki hrani krasne vzvišene misli v sebi, gotovo ne osmeši ne prireditelja iger, gospoda našega kaplana, ne igralce njegove, ne poslušatelje, kakor je namerava osmešiti dopisnik »Štajerčev*-Pregreta in do ostudnosti prežvekana Pa je ta, da ima mladina ob takih večerih, ko se vrača od gledališnih predstav do-mo v, priliko za slaba znanja. Veš kaj dopisnik? Če povsod črno in slabo vidiš, potem je mladini dana ta prilika tudi, ko se vrača od polnočnice, od božjih potov itd. to je, umazanemu je vse umazano-Seveda ti nežna duša, ki toliko skrbiš z* mladino, ki se je vračala očarana od lepfl igre, le tukaj in edino tukaj je in mora biti »pajdaštvo« neizogibno; tedaj pa, ko gredo mladi ljudje likat ali obrezavat itd' kjer se ob koncu priredi ples, o tedaj P8 se niti tam niti na potu domu nič n8 more in ne sme zgoditi. Seveda povsein najnedolžnejši pa so — kakor dopisnik i° njegov »Štajerc« — ponočni plesi in bal*' ki trpe do zgodnjega jutra, kaj ne ? Kako pravijo nepozabni Slomšek? »Na ple»u nedolžnost umira, na potu domov P8 umrč.« Če že hočeš pridigati mladini, z8 kar pa so drugi, tukaj na balih in na* poštenih ponočnih shajališčih imaš Pr*' ložnosti dovolj. Ker nisi mogel po igri ih njeni vzvišeni misli udrihati, pa ti i® služil čas predstave v to, da si se znos'1 nad delovanjem našega katoliškega, alo' venskega bralnega društva. Slučajno imah1 pred seboj nemški časnik, ki javlja, da je ista »Lurška pastarica« predstavlja'8 tudi trikrat v Fiirniz-u na Koroškem, tor8) pri pristnih Nemcih. »Štajerc« in nj8#8 dopisnik in nemški eden časnik, ki pisar"® zoper vprizoritev imenovane igre, teda> so se tudi imenovani Nemci na Koroške18 pregrešili, da so kaj tacega gotovo h9 večer predstavljali, ali ne? Dopisnik enkrat: Tje na bale in nočne plese m nepoštena gledališča pojdi, kjer se d8" ravnost pohujšljive igre predstavljajo, tah* prodajaj s »Štajercem« svojo pridgarak0. modrost. Morda jih pridobiš, ali pa °8 tebe. Nebesa pa so nam bila res m"^ kajti pred predstavo in po predstavi 1^ deževalo, med igro pa ponehalo, in to 1 bilo nekaj za kaso, pri kateri pa niso 8 deli, kakor debelo lažeš, trije gosp01 barčani, vdani katoliškemu slovenje ^ bralnemu društvu, ki v knjigah, ^ražin igrah — poštenih — poučuj8 veseljuje, kakor gluhi pa bodite . nasprotnikom dobre reči, kakor 1® pisnik »Štajerca«, kajti niti aI1j niti njega dopisnik nima govorih, n 1 v njega uujiisuiK nima govuu*-, - • . v pa ima kaki prihajač iz drugih k 1 pa ima aaai prinajac iz Oo besedo tam, »kjer govori sam Ptuja. Na ta shod je pripeljal kmečkeg prijatelja in urednika in špricanega teoio^ di« kaplani, kajti nič jih ne briga tuja h' gajna in so bili pred igro v sobi, n8 na dežu, med igro pa na svojih med občinstvom. Zakaj torej lažeš? neki pa, kaj misliš dopisnik, zgine deh8^ ki se pri predstavi pri blagajni sprej«1®^ Da stanejo priprave za igre denar, d8 za prebitek naročijo in plačajo časnik1 „ knjige za bralno društvo, o tem sev8"8, svoji modrosti ali ne veš, ali v »Štaje’jjj hudobno zamolčiš. — Toliko pojasni'^-resnici na ljubo, da se ne da kedo^r Ijati na limance. Ostanite pa, dragi Drevenšeka ptujski Zid Fridrich. Dreven88 zdaj piše v »Štajercu« o shodu. videl in slišal, le tega ne, kako ie °n 8a^ nenavadno hitro iz sobe pod mi J ; ! $ lib iZ' itfi \0s i® Padel Prav nizko ir je zadel mrtvoud. Strela V zvoniku. V Štanjelu je \ . 8trela v strelovod zvonika. V zvo-iij* i® bilo več otrok različne starosti, %° 2v°nili pod oblake. Dva otroka sta ^aj^nmljena do nezavesti, ki sta se pa Navedla vsled pomoči sosedov. 8.00J .Angleškem umrje vsako leto % ‘indij od lakote. Samo v Londonu Nlesk ie.od lakote 7500- Ni 5uda> da 0 .'inđstvo od veselja skače, ker se Velu!r v Južni Afriki. Hhtaau * tajnost razburja angleške ple-h re ku kroge- Zvedeti se namreč ne Nil« ak8po krono bode na dan kronanja eSka kraliica- Niti zlatarji v . „o u ^sand,.116. Vedo, kdo da de,a za kraliico .. Nljeva krono> med tem ko je krona d P ^ 8e nv,?.? d®vno v delu. Glavni vzrok, ika krone in tudi zlatar, ki jo bode naredil, tako skriva, je pač ta, ker bi na dan kronanja, ne glede na ceno, plemenite aristokratinje nosile slično krono, kakoršno bode nosila kraljica. Musolina, tega slovečega laškega roparja, so obsodili na dosmrtno ječo v samotni celici. Drugi trije soobtoženci so prosti. Obravnava proti njemu je trajala celih 6 mesecev. Zagovornikov je imel deset. Musolino je našel med italijanskim ljudstvom mnogo sočutja. Kdo je začel prvi žganjico žgati? Neki siromašen poljedelec odide nekega dne na polje orat. Doma ni jedel ničesar, a seboj si je vzel samo kos kruha. Ko pride na polje, si sleče suknjo, zavije v njo kruh ter jo dene za grm. Nato začne orati. Ko pa se konj utrudi, ga izpreže, da se pase, sam pa gre po kruh. Ali kako se prestraši, ko vidi, da ni nikjer kruha. Išče ga in išče, obrača suknjo zdaj na to, zdaj spet na ono stran, ali vse zastonj. Pri vsem tem pa se mu je čudno zdelo, kdo je neki kruh odnesel, ko vendar ni nikogar videl tam blizu. Ali kaj mislite, kdo je bil tat? Nikdo drugi kakor vrag. Med tem, ko je kmet oral, pride vrag, vkrade kruh ter se skrije za grm, meneč, da bode slišal, kako bode kmet preklinjal. Ali vrag se je zmotil. Res je že kmet komaj prenašal glad, toda vendar reče sam pri sebi: «Od glada ne bom umrl; oni pa, ki je moj kruh odnesel, je bil gotovo potreben — pa naj mu bode na zdravje!* Nato odide k studencu ter se napije sveže vode, potem malo zaspi. Cez nekoliko časa zapreže konja in začne zopet orati. Vrag se je jezil, da ni mogel orača v greh napeljati. Jezen odide v pekel k najstarejšemu vragu ter mu pove vse, kar se mu je pri kmetu pripetilo. Ko naj-starejši vrag to sliši, se razkači in reče mlajšemu: 1 » 50 » » stenske ure » 2 » — » » očala » — » 30 » » Daljnogledi, zlatnina in srebrnina po tovarniški ceni. ii 6—6 Jožef Ullaga, trgovina z manufakturnim blagom v Mariboru, Tegetttioflf-ova. ulica. Sl priporoča svojo veliko in raznovrstno zalogo manufak turnega blaga, platna in sukna, posebno lepo izbirko sukna za možke in ženske obleke po najnižji ceni, ter odeje in perilo lastnega is 28—6 izdelka. Zavarovanje pogrebnih stroškov. Nravna dolžnost sili vsakogar, da olajša v slučaju svojega umre tj a svojim zaostalim gmotne skrbi za dostojen pogreb. To je najložje po zavarovanju pogrebnih stroškov za 60, 100, 160, 200, 250, 300, 350, 400, 460 in 500 K z meseč, doneski po 20 h in više. Sprejemno .se le zdravi v starosti od 16. do 60. leta. — Zavarovanje pogrebnih stroškov na Dunaju je v teku desetletij do 1. 1900 izplačala čez 90.000 umretnih slučajev in ima okol 1,100.000 K premoženja. — P. n. visokocenjeno občinstvo je naju^judniše prošeno, da hiše obiskujočim poverjenikom ce!6 zaupa. Mesečni doneski in novi udje nabirajo se pa vselej tudi pri podpisanem glavnem zastopu. Z odličnim spoštovanjem se priporoča glavni zastop J. E. Welxl v Mariboru, Zofijni trg štev. 3. 9 20—7 EMC* Zanesljivi in zaupanja vredni poverjeniki, ki so slovenščine in nemščine tudi pismeno dovolj zmožni, se sprejemajo pod zel6 ugodnimi razmerami. Pri vprašajih se prosi za odgovor — znamko. V Marijinem Celju. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, dr. Anton Medved, c. kr, profesor v Mariboru. Knjiga obsega 173 strani v 8®. Cena je 00 vin., po pošti 70 vin. Razpošilja se samo proti predplačilu; denar se tudi lahko pošlje v znamkah. Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. | KUVERTE s firmo priporoča g tiskarna sv. Cirila S v Maribora. Tofama poljeileffl strojev v Hočati pri Marini Josip Pfeifer-ja izdeluje s parno močjo ročne mlatilnice najnovejših prednosti, 9 mahalnim bobnom, pri katerem se osišče vrti v kronski topovini. 1—2 rnoŽO zadostujeta, da gonita celi dan in izmlatita v 10 nrah- od 500—800 snopo^ Cena prej 130 K, zdaj znižana cena HO K. Enoletna garancija. Dal0 tudi pet dni na poskns. Mlatilnice, ki se gonijo s kojnsko, volovsko, vodno ali parno močjo $ iztresajo, čimjo in vejajo. — Rezalnice za klajo, ročne in z nogo, ki režejo klajo '' dolgosti od 6—100 milimetrov. — Čistilnice za žito, pšenico, oves itd. — Vejalnic®' Druzgalnice za sadje s kamnati, cementni ali železni valarji. Druzgalnice za grozdi®-— Stiskalnice in stiskalne obode. Lušnice za kuruzo. Amerik., stroje za sekanje sl*' nine. — Vzdigalnice. Sesalke za studence in cevi za napeljavanje vode. Sesalke ** gnojšnico. Mline za roko, ali katere druge moči gonijo. Žage za deske itd. Stroje ** lomljenje Skorje za usnjarje. Pluge in brane za travnike, za iztrganje brnela. — pravila strojev se izvršujejo najboljše in po najnižji ceni. Sv. Anton v Sl. gor., 6. avgusta 1901. Dajem Vam naznanje, da sem z mlatilnico, ktero sem od Vas kupil 11. julija 1901 popolnoma zadovoljen. Mlatiti sem dal pšenico in oves, — in stroj dela izvrstno. Dva moža njo lahko ženeta celi dan. Jaz bom Vas in Vaše mlatilnice priporočal. Z odličnim spoštovanjem Anton Vraz, župnik. Sv. Anton v Sl. gor., 26. avgusta 1901. Naznanim Vam, da sem popolnoma zadovoljen z mlatilnico, ktero sem od Vas, kako naročeno, dobil. Jaz spodaj podpisani priporočam, ako si želi kedo mlatilnico naročiti, n■ V Osluševcih, 23. novombrf ^ i S strojem sem zadovoljen. Janez Kovf b posedttJr i V Rakovcih pri sv. Tomažu, 18. avgusta 1901. Blagorodnemu gospodu Jožef-u Pfeifer. Za sprejeti mlatilni stroj se zahvaljujem, da bi nam služil mnogo let nepoškodovan; ako se poškoduje se priporočamo Vašim popravkom. In tudi naši kmetje se priporočajo za drugo leto Vašim strojem. Srčni pozdrav Lorenu Cainkar,1 posestnik. I UilitW7 . ^ „ 1 Rnzbor pri Slovčngradcn, 16. februažj* Prosim odpišite mi, ali ste: spcej®!1^ nai»' Ker ste mi zadnolorat rekli, da pridete - sa'V' „uiol?1 toraj prosim, spolnite nam to željo, koj 'latilui^' kmetov, ki bi si radi pri Vas naročfH L"'* „jk, |S srčnim pozdravom JttH ^niki 10 2—3 Bolete za stojmo na žmasftft sejmih a tekočimi številkam« nareja na zahtevanje točna in po oem Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. .v