16. XII. 1988 ZRCALO GLASILO DELAVCEV ŠTEVILKA 4 ZDRAVSTVENEGA CENTRA DR. JOŽETA POTRČA NOVEMBER 1986 ORMOŽ — PTUJ LETO V. OSNUTEK 2 Gradivo za referendum o SaS o osebnih dohodkih v zdravstvenem centru (december 1986) Na podlagi 115. in 128. člena Zakona o združenem delu, 24. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 18/86), 87. člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v zdravstveni dejavnosti ter na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj smo delavci 1. TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ 4. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ 2. TOZD PSIHIATRIJA ORMOŽ 5. TOZD ZOBOZDRAVSTVO PTUJ 3. TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ 6. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB na referendumu dne sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA, ČISTEGA DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO ZDRAVSTVENEGA CENTRA DR. JOŽETA POTRČA ORMOŽ—PTUJ I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA 1. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženke urejamo zlasti: — skupna načela planiranja, oblikovanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka — skupna izhodišča in nekatere osnove ter merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pri razporejanju čistega dohodka — skupne osnove in merila za usklajeno samoupravno urejanje povračil določenih stroškov, ki jih imajo delavci pri delu oz. v zvezi z delom 2. člen Pri urejanju zadev iz predhodnega člena bomo udeleženci zasledovali naslednje cilje oziroma upoštevali naslednja načela: — razvijanje in utrjevanje samoupravnega urejanja odnosov na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo — ustvarjanje enakopravnih pogojev za gospodarjenje in poslovanje ter pridobivanje dohodka z doslednim uresničevanjem svobodne menjave dela in izenačevanje družbenoekonomskega položaja delavcev zdravstva z delavci v gospodarstvu ustrezne DPS. — uresničevanje družbene usmeritve pri razporejanju dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo kot bodo opredeljene v planskih dokumentih — doseganje trajne in neposredne odvisnosti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od prispevka k doseženim rezultatom dela in poslovanja izraženih v dohodku — upoštevanje načela solidarnosti ter skupno sprejetih planov in sporazumov — zagotavljanje uresničevanja družbeno usmerjene politike in delitve v skladu z načelom, da se za enako količino in kakovost dela ter enake rezultate dela in poslovanja izražena v dohodku, dosega približno enak osebni dohodek — uresničevanje usklajenosti povračil določenih stroškov, ki jih imajo delavci pri delu oziroma v zvezi z delom — usklajeno gibanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj ob upoštevanju skupnih osnov za ocenjevanje posameznih del in nalog in rezultatov gospodarjenja posameznih tozd in dsss. 3. člen Udeleženci iz tega sporazuma pridobivamo dohodek iz celotnega prihodka ustvarjenega: — s svobodno menjavo dela — z neposredno svobodno menjavo dela — z dotacijami, kompenzacijo ali na kakšni drugi podlagi — z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja del in sredstev. Pri pridobivanju dohodka s svobodno menjavo dela bomo udeleženci uveljavljali take odnose, ki bodo zagotavljali, da delavci v zdravstvu dosegajo enak družbeno ekonomski položaj kot ga imajo delavci v gospodarstvu. Pri dogovarjanju o obsegu, vrsti in kakovosti storitev oziroma programov dela in sredstev za izvajanje teh programov bomo kot enega izmed elementov za planiranje dohodka upoštevali dogovorjeno vrednost enote enostavnega dela. Oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo odvisno od uspešnosti gospodarjenja in ravni sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu ustreznih družbenopolitičnih skupnosti, ki jih zdravstvena organizacija združenega dela pokriva. 4. člen Pravico in dolžnost odločanja o dohodku, čistem dohodku, sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo uresničujemo delavci v temeljni organizaciji in dsss s sklepanjem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih planov, s sprejemanjem planov in izvajanjem ukrepov za njihovo uresničevanje, s sprejemanjem periodičnih obračunov in zaključnega računa poslovanja, s sprejemanjem tega samoupravnega sporazuma in ostalih splošnih aktov v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe. II. NEKATERA IZHODIŠČA ZA PLANIRANJE, OBLIKOVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA 5. člen Pri izhodiščih za oblikovanje in razporejanje dohodka ter čistega dohodka bomo udeleženci upoštevali oziroma uresničevali naslednja načela oziroma cilje: — tolikšno akumulacijo, ki omogoča doseganje planiranih ciljev razvoja temeljne organizacije združenega dela ter skupnih ciljev, sprejetih s samoupravnimi sporazumi o združitvi v višje organizacijske oblike, vendar ne manj kot znaša vrednost v ceni vkalkuliranega dela osnovnih in obratnih sredstev, — raven osebnih dohodkov, ki je skladna z doseženo ravnjo družbene produktivnosti, z doseženo ravnijo zadovoljevanja osebnih potreb delavcev, zahtevnosti dela in dosežene uspešnosti delavcev, — skupno dogovarjanje in na tej podlagi sprejete obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti, — potrebe za razvoj znanosti in raziskovalnega dela, — planirana sredstva za izpolnitev obveznosti v odnosih svobodne menjave dela do delavcev delovne skupnosti skupnih služb na osnovi ustreznega samoupravnega sporazuma, — potrebna sredstva obveznih rezerv. — tolikšna sredstva skupne porabe za potrebe delavcev organizacije združenega dela, ki omogočajo zadovoljevanje stanovanjskih potreb, potreb izobraževanja delavcev, regresiranje stroškov letnega dopusta, nagrade ob delovnih jubilejih in upokojitvah delavcev ter zadovoljevanje drugih potreb dogovorjenih v planih delovne organizacije, —■ potrebo po ugotavljanju in ločenem izkazovanju izjemnega dohodka temeljnih organizacij in dsss, ki ni rezultat dela, temveč drugih okoliščin ter obveznosti, da se ta del dohodka razporeja v sredstva za razširitev materialne osnove dela. Na tej podlagi planiramo udeleženci z letnim finančnim načrtom višino dohodka in njegovo delitev, če ugotovimo že ob sprejemanju letnega finančnega načrta ali kasneje med letom ob ugotavljanju in razporejanju dohodka, da predvideni doseženi dohodek ne bo zadoščal za vse namene porabe, moramo sprejeti dopolnilne ukrepe, s katerimi bomo zagotovili izboljšanje gospodarjenja, višjo produktivnost, znižanje stroškov ipd. ter tako ustvarili potreben dohodek za uresničevanje planiranih ciljev in nalog. Skupne osnove, nekatera izhodišča in merila iz tega samoupravnega sporazuma se uporabljajo kot kriterij za presojo družbene ustreznosti razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. III. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO PRI RAZPOREJANJU ČISTEGA DOHODKA 6. člen Udeleženke se sporazumemo, da bomo višino sredstev za osebne dohodke in skupno porabo vnaprej določili z letnim finančnim načrtom, zlasti na osnovi programov zdravstvenega varstva in plansko dogovorjenih sredstev za njihovo izvedbo ter skladno s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebni dohodek in skupno porabo. Pri določanju meril za ugotavljanje svojega prispevka k zadovoljevanju načrtovanih potreb uporabnikov ter k povečanju družbenega dohodka in družbene produktivnosti bomo udeleženci svoje delo in rezultate tega tela ugotavljali in primerjali po sledečih kazalnikih: — stopnje izvršitve načrtovanega programa storitev — prispevek k realni rasti dohodka ustreznih družbenopolitičnih skupnosti — prispevek k rasti družbene produktivnosti dela ustrezne družbenopolitične skupnosti — gospodarjenje z družbenimi sredstvi, s katerimi upravljajo delavci tozd — dohodek na delavca — dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi — čisti dohodek na delavca — akumulacijo v primerjavi z dohodkom, čistim dohodkom in povprečno uporabljenimi sredstvi — bruto osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca — čisti osebni dohodek na delavca — celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi. 7. člen Opravljeno delo in rezultate dela bomo udeleženci s pomočjo dogovorjenih kazalnikov primerjali z delom in rezultati dela, ki smo jih skupaj z uporabniki načrtovali za obravnavano obdobje. Doseženo stopnjo izvršitve načrtovanega programa storitev oziroma dejavnosti bomo udeleženci ugotavljali na podlagi razmerja med opravljenim in načrtovanim delom udeležencev v določenem obdobju (ob periodičnih obračunih in zaključnem računu). 8. člen Prispevek k rasti dohodka gospodarstva ustrezne družbenopolitične skupnosti ugotavljamo udeleženci na podlagi dosežene realne rasti dohodka v gospodarstvu te družbenopolitične skupnosti, posebej za osnovno in posebej za specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost. Prispevek udeleženca k rasti produktivnosti družbenega dela ustrezne družbenopolitične skupnosti ugotavljamo udeleženci na podlagi dosežene realne stopnje rasti produktivnosti v gospodarstvu te družbenopolitične skupnosti. Stopnjo rasti produktivnosti bomo ugotavljali za preteklo obdobje po podatkih, ki jih objavlja pristojni zavod SRS. 9. člen Doseženo uspešnost pri gospodarnosti udeleženca bomo ugotavljali na podlagi razmerja med načrtovanimi materialnimi stroški, ki so nujna sestavina izvajanja programa storitev ter dejansko doseženimi materialnimi stroški, oboje glede na doseženi prihodek. 10. člen Pri presoji ustreznosti višine oblikovanih sredstev za osebni dohodek in skupno porabo bomo udeleženke zagotavljale, da bo udeleženka upravičena: — do načrtovanega obsega sredstev za osebni dohodek in skupno porabo, če bodo doseženi rezultati dela in poslovanja enaki načrtovanim, — do povečanega obsega sredstev za osebni dohodek in skupno porabo glede na načrtovana, če bodo doseženi rezultati dela in poslovanja presegli načrtovane, — le do zmanjšanega obsega sredstev za osebni dohodek in skupno porabo glede na načrtovanje, če bodo doseženi rezultati dela in poslovanja pod načrtovanimi. Osnova za oceno ustreznosti razporejanja dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo je bruto oz. neto osebni dohodek na delavca. Šteje se, da je zdravstvena organizacija dosegla mejno raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja, ko ne more oblikovati sredstev za osebne dohodke in skupno porabo skladno s planskimi opredelitvami na osnovi samoupravnih splošnih aktov, oziroma, ko ne dosega dogovorjene višine povprečnega bruto osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu. 11. člen V kolikor ustvari organizacija združenega dela med letom večji ali manjši čisti dohodek kot je bil planiran v letnem fizičnem načrtu, je dolžna, pred oblikovanjem sredstev za osebni dohodek in splošno porabo na osnovi analize rezultatov poslovanja ugotoviti vzroke boljšega ali slabšega poslovnega rezultata. Za izvedbo analize bomo udeleženke uporabile kazalce prispevka k izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva in s tem k izboljšanju pogojev za ustvarjanje večjega dohodka v materialni proizvodnji in povečanju družbene produktivnosti dela. Poleg kazalcev iz 6. člena tega sporazuma bomo uporabili še kazalce uspešnosti in doslednosti uresničevanja zdravstvenega varstva v skupnosti glede: — uresničevanja prednostnih nalog in planskih ciljev, — izvajanja ukrepov za obvladovanje posameznih bolezni oziroma stanj, kot tudi glede uresničevanja obsega preventivnih pregledov ter metod zgodnjega odkrivanja bolezni (skladno s programi), —• prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti v smeri racionalnejšega in smotrnejšega opravljanja storitev. Kazalce iz predhodnega odstavka tega člena bomo uporabljali na način, ki bo zagotovil, da bo višina razporejenih sredstev za OD in skupno porabo v okviru samoupravnih in v družbenih planih opredeljenih razmerij, upoštevali pa bomo tudi značilnosti dejavnosti in določeno težo posameznih osnov in meril. Uporabljali jih bomo tudi za izvajanje primerjave z rezultati poslovanja v preteklosti, s planiranimi veličinami ter z rezultati poslovanja sorodnih organizacij. Za primerjave znotraj dejavnosti bomo po potrebi za posamezne kazalce ugotavljali standardizirane vrednosti ter na osnovi teh vrednosti izračunavali celovit faktor pogojev ter rezultatov dela in poslovanja. Delavci ZC bomo ocenjevali dosežene rezultate poslovanja po določenih kazalcih v tem sporazumu. Pri tem bomo naše ugotovitve primerjali s podatki organov za spremljanje rezultatov poslovanja po enakih kazalcih vseh udeleženk sporazuma zdravstvenih dejavnosti. 12. člen V primeru, da je organizacija združenega dela ustvarila med letom večji dohodek kot je bilo planirano z letnim finančnim načrtom ter na osnovi analize poslovanja iz predhodnega člena ob periodičnem oz. zaključnem računu ugotovi, da je le-ta rezultat uspešnega dela, lahko delavci razporedijo ustvarjeni presežek čistega dohodka za povečanje OD in sredstev skupne porabe iznad planiranega obsega. V primeru, da ima zdravstvena organizacija motnje v poslovanju, razporeja dohodek tako, da so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca sorazmerno nižja glede na poprečne rezultate dejavnosti. Ko pa sprejme program ukrepov za odstranitev motenj, se politika delitve dohodka in čistega dohodka oblikuje v skladu z doseženimi rezultati pri izvajanju tega programa. V primeru, da je organizacija združenega dela ustvarila med letom manjši čisti dohodek, kot je bilo planirano z letnim finančnim načrtom ter se na osnovi analize ugotovi, da je to povezano s slabim delom in slabim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi (neopravičeno visoki stroški poslovanja, izplačevanje osebnih dohodkov nad planiranimi ipd.), je dolžna sproti ukrepati v smeri boljšega dela in gospodarjenja ter v smeri discipline pri izvajanju letnega finančnega načrta. 13. člen Ob primerjanju lastnih rezultatov udeleženke glede na prejšnja obdobja in glede na plan ter ob medsebojnem primerjanju odločitev o razporeditvi dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, bomo udeleženke uporabljale naslednje kazalnike: — povprečna višina razporejenih sredstev za OD in skupno porabo na delavca, — povprečna višina razporejenih sredstev skupne porabe na delavca — dosežena višina OD na enoto najenostavnejših del in nalog v Zdravstvenem centru. S kazalniki iz 1. odstavka tega člena bomo: — primerjali ustreznost oblikovanja dohodka glede na ugotovljene rezultate dela in poslovanja ter glede na vsakoletne družbene usmeritve o razporejanju dohodka, — ugotavljali in primerjali dosežene rezultate dela in poslovanja glede na načrtovane oziroma dosežene v preteklem letu, — ugotavljali in primerjali svoje rezultate dela in poslovanja z rezultati drugih udeležencev in gospodarstva ustrezne družbenopolitične skupnosti. Podatke o primerjavah in ugotovitvah iz predhodnih členov bomo objavljali ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnem računu zaradi vsestranskega vpogleda v poslovne rezultate ter odločitve pri razporejanju čistega dohodka. Akontacijsko vrednost točke bomo v ZC določili enotno za vse tozd in dsss v začetku leta glede na planirani dohodek opredeljen v finančnem načrtu. Med letom bomo akontacijsko vrednost točke enotno usklajevali za vse tozd in dsss glede na planirano gibanje osebnih dohodkov v delovni organizaciji. IV. SKUPNA METODOLOŠKA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVA- NJE RAZVIDA DEL IN NALOG 14. člen Razvid del in nalog je organizacijsko kadrovski akt, ki vsebuje prikaz del in nalog, potrebnih za čim uspešnejše opravljanje dejavnosti. Da bodo razvidi del in nalog podlaga za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, za kadrovanje in uspešno uresničevanje delitve po delu, mora vsaka opredeljena naloga vsebovati najmanj: — naziv dela in naloge — vsebino dela in naloge, opis opravil — opis zahtevanih znanj (strokovna izobrazba, funkcionalno znanje, delovne izkušnje) — odgovornost — napore — delovne pogoje — posebne pogoje in zahteve za opravljanje del in nalog. 15. člen Dela in naloge so aktivnosti, ki zaokrožajo približno enako zahtevna dela oz. opravila v neko celoto glede na potrebe delovnega procesa. Opravila so posamezni sestavni deli del in nalog, oz. aktivnosti, v katerih delavec uporablja svoje umske in telesne sposobnosti, spretnosti in znanja. 16. člen Pri opredeljevanju del in nalog upoštevamo sledeča izhodišča in merila: — naloga mora biti toliko celovita, da predstavlja osnovo za racionalno delitev dela — toliko obsežna, da predstavlja osnovo za razporeditev in kontrolo delovnega časa ter osnovo za planiranje in evidentiranje dela — takšna, da se nanjo lahko veže odgovornost delavca in se jo tudi preverja — toliko sestavljena, da jo je glede na njene zahtevnosti mogoče vrednotiti — po svoji vsebini mora biti taka, da je mogoče določiti, v kateri okvir stopnje strokovne izobrazbe in funkcionalnih znanj sodi. V. SKUPNE OSNOVE IN IZHODIŠČA ZA UGOTAVLJANJE UDELEŽBE DELAVCA V SREDSTVIH ZA OSEBNE DOHODKE 17. člen Osebni dohodek se oblikuje na podlagi naslednjih osnov: — živega dela, — gospodarjenja, upravljanja in minulega dela, — inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti. VI. OSNOVE ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA OSNOV! ŽIVEGA DELA 18. člen Osnovi za ugotavljanje delavčevega prispevka na podlagi živega dela sta zahtevnost del in nalog in delovni rezultati. Zahtevnost del in nalog se ugotavlja analitično na podlagi vrednotenja delovnih nalog s pomočjo metode, ki je priložena sporazumu. Ugotavljanje vrednosti delovnih nalog morajo biti skladne z razmerji med skupinami tipičnih delovnih nalog, kot so določena v prilogi tega sporazuma ter so njegov sestavni del. 1. Skupna metodološka izhodišča za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog 18. člen Pri ugotavljanje zahtevnosti del in nalog se upoštevajo zlasti naslednje skupine sestavin zahtevnosti del in nalog: — sestavljenost de! in nalog, kar je povezano z delavčevo usposobljenostjo, njegovimi umskimi in telesnimi sposobnostmi, znanjem in spretnostmi, ki so potrebne za opravljanje del in nalog — odgovornost za opravljanje del in nalog, ki je povezana z zaupanimi sredstvi za delo z medsebojno pogojenostjo del in nalog, vplivom na poslovanje — napori oz. umske in fizične obremenitve pri opravljanju del in nalog — delovni pogoji oz. vplivi okolja, v katerem delavec opravlja dela in naloge. Za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog so opredeljeni naslednji vplivi: — usposobljenost za delo — odgovornost — napori — delovni pogoji Usposobljenost za delo in odgovornost imata lahko skupaj največ do 70% celotne teže zahtevnosti dela. 20. člen Zahtevnost del je opredeljena v relativnem razmerju do enote enostavnega dela. Enota enostavnega dela predstavlja delo, ki zahteva minimalno usposobljenost s katero je povezana minimalna odgovornost, zahteva majhne delovne napore in se izvaja v primerno urejenem delovnem okolju. V skladu s strokovnimi podlagami iz družbenega dogovora se kot enota enostavnega dela v Zdravstvenem centru uporabljajo dela in naloge — raziglavanje bakelitnih oz. plastičnih delov, ne glede na to, da se takšna dela ne opravljajo v Zdravstvenem centru. Dela in naloge raziglavanje bakelitnih ploščic so po zahtevnosti nižja od del in nalog čiščenja v Zdravstvenem centru. Relativno razmerje zahtevnosti del in nalog do enote enostavnega dela je od 1,00 do 6,00 s tem, da se pri določanju zahtevnosti upoštevajo razmerja. Dela in naloge so uvrščene v skupine, glede na zahtevano strokovno usposobljenost za opravljanje teh del in nalog. Uskladitev relativnih razmerij med zahtevnostmi del in nalog do enote enostavnega dela po sporazumu ZC in sporazumu zdravstvene dejavnosti, se izvede tako, da se metodo vrednotenja dopolni z uskladitvenim (korekcijskim) faktorjem. Način in učinki uskladitve so razvidni iz priloženih tabel, ki so sestavni del tega sporazuma. Od srednje vrednosti tipičnih del in nalog je možno tolerančno odstopanje ± 10. ZAHTEVNOST DEL !N NALOG S POVPREČNIMI RELATIVNIMI RAZMERJI DO ENOTE ENOSTAVNEGA DELA PO SPORAZUMU ZDRAVSTVENEGA CENTRA IN SPORAZUMU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI Zahtevnost del in nalog Indeksna razmerja po sporazumu zdr. centra Indeksna razmerja po sporazumu zdr. dejavnosti Povprečna vrednost indeksnega razmerja 2 Povprečna vrednost indeks, razmerja 3 1 2 3 4 5 Raziglavanje bakelitnih ploščic I. Enostavna dela in naloge 1,00—1,13 1,00—1,11 1,12—1,38 1,06 1,05 1,25 II. Manj zahtevna dela in naloge 1,14—1,30 1,30—1,60 1,22 1,45 lil. Srednje zahtevna dela in naloge 1,31—1,50 1,53—1,87 1,40 1,70 VI. Zahtevna dela in naloge 1,51—1,94 1 80—2,30 1,72 2,00 V. Bolj zahtevna dela in naloge 1,95—2,32 2,16—2,64 2,13 2,40 VI. Zelo zahtevna dela in naloge 2,33—3,04 2,70—3,30 2,68 3,00 VII./1 Visoko zahtevna dela in naloge 3,05—3,27 3,33—4,07 3,16 3,70 VII./2 Visoko zahtevna dela in naloge 3,28—3,95 3,73—4,62 3,61 4,20 Vlil. Znanstvenoraziskovalna dela 4,05—4,95 4,50 Delavci s posebnimi pooblastili 3,28—3,95 3,30—4,90 3,61 4,10 Vodja TOZD Svetovalec za strok, medicinske zadeve 3,96—5,00 4,80—6,00 4,48 5,40 Direktor DO 21. člen Pri ugotavljanju zahtevnosti del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bomo udeleženci poleg osnov za ugotavljanje zahtevnosti vseh del in nalog izdelali merila za vrednotenje posebnih odgovornosti na osnovi katerih vrednost teh del in nalog odstopa od relativnih razmerij ustrezne skupine tako, da je indeksno razmerje od 3,30 do 4,90. 2. Skupne osnove in izhodišča za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog poslovodnih organov 22. člen Pri določanju del in nalog poslovodnih organov se upoštevajo naslednja indeksna razmerja: naziv del in nalog ideksno razmerje v odnosu za najenostavnejšo delo — individualni poslovodni organ DO — svetovalec za strokovno od 4,80 do 6,00 medicinske zadeve — poslovodni organ TOZD 23. člen Pri ugotavljanju zahtevnosti del in nalog poslovodnih organov se ob ugotavljanju zahtevnosti del in nalog po metodi vrednotenja uporabljajo še naslednje osnove: — obseg poslovanja oziroma višina ustvarjenega dohodka udeleženk — število zaposlenih — število organizacijskih enot, kot so določene s statutom — število družbeno političnih skupnosti, občinskih zdravstvenih skupnosti, s katerimi udeleženka sklepa sporazume o svobodni menjavi dela 24. člen Relativno razmerje vrednosti del in nalog poslovodnih organov oziroma število enot enostavnega deia, ki izhaja iz metode vrednotenja, se na osnovi kriterijev iz prejšnjega člena poveča še za naslednje število enot enostavnega dela: Delež doseženega dohodka v doh. zdravstvenih organizacij SRS Število enot enostavnega dela do 0,30% 0,10 od 0,31 do 0,60% 0,20 od 0,61 do 1,20% 0,30 od 1,21 do 2,40% 0,40 od 2,41 do 4,80% 0,50 nad 4,80% 0,60 Število zaposlenih Število enot enostavnega dela do 50 0.10 od 51 do 100 0.20 od 101 do 250 0.30 od 251 do 500 0,40 od 501 do 2000 0,50 nad 2000 0,60 Število organizacijskih enot število enot (po statutu) enostavnega dela do 3 0,10 od 4 do 6 0,20 od 7 do 10 0,30 nad 10 0,40 število DPS oziroma OZS enostavnega dela 1 0,10 od 2 do 4 0,20 od 5 do 10 0,30 nad 10 0,40 Skupna maksimalna vrednost del in nalog poslovodnega organa lahko znaša največ 6 enot enostavnega dela. 3. Skupne osnove in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti 25. člen Osnove in merila za delitev osebnih dohodkov iz naslova delovnih razultatov so sestavljene iz: — količine opravljenega dela — kakovosti — gospodarnosti — ustvarjalnosti 26. člen Količinsko ugotavljanje delovnih rezultatov ne bomo upoštevali tam, kjer ga ni možno ali smiselno normirati: Delavci v pravilnikih o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tozd in dsss vnaprej določijo merila za merjenje količine opravljenega dela glede na specifičnost posameznega delovnega procesa. Rezultate opravljenega dela, ki odstopajo od normalnih ovrednotimo po naslednji lestvici: Dosežene norme Obračun 80% 80% 90% 90% 100% 100% 110% 110% 120% 120% V času odsotnosti se upošteva za obračun OD 100% osnova OD delavca. Osebni dohodek delavca pri katerem se ugotavlja njegovo delo količinsko, ne more biti nižji od 80% vrednosti OD za poln delovni čas s 100% delovnim rezultatom in ne večji od 120%. 27. člen Kakovost opravljenega dela se ugotavlja: —- na področju stalnega strokovnega preverjanja opravljenega dela v skladu s strokovno doktrino posameznih ožjih dejavnosti oziroma strok —- na podlagi ugotovitev in mnenj pristojnih strokovnih in upravnih organov zadolženih za opravljanje nadzorstva zdravstvenih organizacij — na podlagi plačane realizacije 28. člen Rezultate gospodarnosti ugotavljajo delavci ob periodičnih in zaključnih računih. 29. člen Pri posameznem rezultatu lahko uporabimo eno merilo, dvoje ali troje različnih meril, odvisno od narave dela ter željenega rezultata. Določiti je potrebno delež merila v osebnem dohodku. VII. SKUPNA IZHODIŠČA ZA DOLOČANJE NADOMESTIL ZA REZULTATE USTVARJALNOSTI PRI DELU OZIROMA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA IN INVENTIVNE DEJAVNOSTI 30. člen Raziskovalna dejavnost je hkrati priprava in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso ter temelji na ustvarjalnosti z uporabo znanstvene metode, njeni rezultati pa vsebujejo prvine izvirnosti ali novosti. Na podlagi odobritve in sklepa samoupravnega organa pa sklenemo z raziskovalci ali nosilci raziskovalnih nalog posebne pogodbe, ki opredelujejo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. V pogodbi se med ostalim opredelijo pogoji, v katerih se opravlja raziskovalno delo ter se določi nagrada skladno z veljavnimi ceniki raziskovalne skupnosti Slovenije. 31. člen Med rezultate inventivne dejavnosti štejemo: — izume in izboljšave (opredeljuje jih zakon o patentih in tehničnih izboljšavah) —- inovacijske, racionalizacijske in druge koristne predloge kot so: za izboljšanje organizacije delovnega procesa neposredne zdravstvene in ostalih spremljajočih dejavnosti — za -izboljšanje organizacije poslovanja —• s področja načrtovanja in izvajanje investicij. Za inovacije, racionalizacije in koristne predloge se smatrajo tudi predlogi, ki pomenijo prenos rešitev in izkušenj -iz domačih ali tujih organizacijskih enot oziroma domače ali tuje strokovne literature. Za preizkušanje in uveljavljanje naših metod preprečevanja, odkrivanja, diagnostike, zdravljenja in medicinske rehabilitacije bolezni in poškodb veljajo ustrezne določbe zakona o zdravstvenem varstvu. 32. člen Delavcu tozd, dsss, ki je s svojim inovativnim delom prispeva! k povečanju dohodka se prizna ustrezno nadomestilo na račun povečanega dohodka. Vsebina inovativnega dela, način ugotavljanja dohodka in pripadajoče nadomestilo se določijo s pravilnikom o inovativni dejavnosti. Vlil. DEL OSEBNEGA DOHODKA NA OSNOVI MINULEGA DELA 33. člen Udeleženci bomo delež sredstev za OD iz minulega dela v celotnih sredstvih za OD določali na podlagi povprečnega deleža sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu ustrezne DPS. Dokler ne bodo z informacijskim sistemom zagotovljeni podatki o sredstvih za minulo delo v gospodarstvu ustrezne DPS, bomo v ZC namenili takšen delež in takšno delitev sredstev za minulo delo, kot smo ga obračunavali po dosedanjih samoupravnih splošnih aktih in sicer: Delovna doba % OD delavca nad 1 do 5 let 1 % nad 5 do 10 let 2% nad 10 do 15 let 4% nad 15 do 20 let 6% nad 20 do 25 let 8% nad 25 do 30 let 10% nad 30 do 35 oziroma 40 let 12% Z vsakoletnim planom razporejanja sredstev za osebne dohodke določimo delež sredstev za OD iz minulega dela v celotnih sredstvih za OD. 34. člen Pri delitvi sredstev za OD na podlagi minulega dela se upošteva le dejanska delovna doba delavca v OZD (organizaciji združenega dela, v katero ni vključena zavarovalna doba s povečanjem, ne delo v samostojni obrti in ne delo, ko je delavec delal v tujini, če ga ni tja odposlala OZD. Vlil. POSEBNI POGOJI DELA KI IZHAJAJO IZ RAZPOREDITVE DELOVNEGA ČASA IN SE OBČASNO PONAVLJAJO 35. člen Med posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa štejemo: — delo v izmenah — delo v deljenem delovnem času — nočno delo — delo ob nedeljah in praznikih — delo preko polnega delovnega časa — dežurstvo in stalna pripravljenost Sredstva za delo pod posebnimi pogoji dela se opredelijo z letnimi delovnimi programi in finačnimi načrti. DS tozd, dsss je dolžan mesečno spremljati vsoto in obseg dela, ki je bilo opravljeno pod posebnimi pogoji dela ter vsake tri mesece analizirati upravičenost in potrebo po upravljanju dela v posebnih pogojih. 1. Delo v izmenah: 36. člen Za delo v izmenah štejemo tista dela pri katerih se z dvo ali tro izmensko razporeditvijo zagotavlja določena dejavnost, predvsem tam, kjer nastopa potreba po izvajanju zdravstvenih storitev nujne medicinske pomoči, pogosto- krat in preko celega dneva in tam, kjer je potrebna stalna medicinska nega in nadzor: — za delo v dveh prekinjenih izmenah se šteje delo, ki teče vse dni v letu z izjemo nedelj in praznikov in na katerega je delavec razporejen v turnusu tako, da si dopoldanska in popoldanska izmena sledijo zaporedoma — za delo v dveh neprekinjenih izmenah se šteje delo, ki teče vse dni v letu vključno z nedeljami in prazniki in na katerega je delavec razporejen v turnusu tako, da si dopoldanska in popoldanska izmena sledijo zaporedoma — za delo v treh neprekinjenih izmenah se šteje delo, ki teče vse dni v letu vključno s prazniki in nedeljami na katera je delavec v turnusu razporejen tako, da si dopoldanska, popoldanska in nočna izmena sledijo zaporedoma — kot posebna oblika izmenskega dela se šteje tudi delo, na katerega je delavec razporejen v turnusu tako, da si izmeni sledita druga za drugo in traja vsaka 12 ur — občasna dela v drugih izmenah Za delo v izmenah gre delavcu dodatek v višini: — za eno uro v popoldanski izmeni od 8—10% od urne vrednosti del in nalog pri dveh prekinjenih izmenah — za eno uro dela v popoldanski izmeni od 15 do 20% od urne vrednosti del in nalog pri dveh neprekinjenih izmenah — za eno uro v nočni izmeni od 20 do 25% vrednosti del in nalog, če delavec dela izmenoma v dopoldanski, popoldanski in nočni izmeni, s tem, da je delo v popoldanski izmeni ločeno obravnavano ker pripada delavcu za ure prebite v nočni izmeni še dodatek za nočno delo — za eno uro v nočni izmeni od 20 do 25% vrednosti del in nalog pri posebni obliki izmenskega dela v izmenah, ki trajajo 12 ur in če delavec dela trajno izmenoma podnevi in ponoči — za eno uro dela v drugi izmeni, ki je le občasno, do 8% vrednosti del in nalog Dodatki za izmensko delo ne smejo presegati 10% predvidene mesečne akontacije OD delavca za tekoče delo za polni delovni čas. 2. Delo v deljenem delovnem času 37. člen Za deljen delovni čas štejemo tisti delovni čas, ko prekinitev polnega delovnega časa traja eno, dve ali več ur. Delavec, ki opravlja dela in naloge v deljenem delovnem času, ima pravico do povečanega osebnega dohodka v višini: — 8% če prekinitev delovnega časa traja od 1 do 2 uri in — 16% če prekinitev delovnega časa traja več kot 2 uri od predvidene mesečne akontacije OD delavca za polni delovni čas Delavcu pripada povečani osebni dohodek po prejšnjem odstavku tega člena samo v času dejanskega dela v deljenem delovnem času. Dodatek iz tega člena gre pod enakimi pogoji tudi učencem in študentom. 3. Nočno delo 38. člen Za nočno delo štejemo tisto delo, ki je opravljeno v času med 22. oz. 23. uro do 5. oz. 6. uro naslednjega dne ali če je z razporeditvijo delovnega časa določeno, da delavci delajo v nočni izmeni, se za nočno delo šteje 8 nepretrganih ur v času med 22. uro in 7. uro naslednjega dne. Za nočno delo gre delavcu dodatek v višini 35 do 40% predvidene mesečne akontacije OD za tekoče delo za polni delovni čas, preračunano na uro trajanja tega pogoja. 4. Delo ob nedeljah in praznikih 39. člen Za delo v nedeljo gre delavcu dodatek v višini 50% predvidene mesečne akontacije OD za tekoče delo za polni delovni čas, preračunano na uro trajanja tega delovnega pogoja. Povečani osebni dohodek pod enakimi pogoji pripada tudi učencem in študentom na obveznem izobraževaniu v OZD. 40. člen Za delo na dan zveznega ali republiškega praznika gre delavcu poleg akontacije OD za opravljeno delo na ta dan še dodatek v višini najmanj 50% predvidene mesečne akontacije OD za tekoče delo za polni delovni čas, preračunano na uro trajanja tega delovnega pogoja. 5. Delo preko polnega delovnega časa 41. člen Za delo preko polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek največ do 50% predvidene mesečne akontacije OD za tekoče delo za poln delovni čas, preračunano na uro trajanja tega delovnega pogoja. 6. Dežurstvo in stalna pripravljenost 42. člen Zaradi nujnih zdravstvenih storitev se mora uvesti dežurstvo ali stalna pripravljenost vendar le, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — če delo preko polnega delovnega časa zahteva postopek zdravljenja, ali če nastopijo izjemna in nepredvidena stanja, zaradi katerih ne bi mogli dokončati delovnega procesa — če to zahteva bolnikovo zdravstveno stanje — če je treba nadomestiti začasno odsotne delavce, ker bi sicer bilo ogroženo zdravstveno stanje bolnika ali pa bi nastala v zdravstveni organizaciji večja materialna škoda. 43. člen V dežurstvu mora biti delavec prisoten v zdravstveni organizaciji, da lahko opravlja nujne zdravstvene storitve. V stalni pripravljenosti pa mora biti delavec vsak čas dosegljiv zaradi morebitne potrebe za opravljanje zdravstvenih storitev v nujnih primerih. 44. člen V času dežurstva in stalne pripravljenosti lahko dela delavec (efektivno) največ 50 ur na mesec. V strokah oz. v ožjih dejavnostih, kjer obseg dejansko opredeljenega dela praviloma presega polovica časa trajanja dežurstva, se mora iz strokovnih in drugih humanih razlogov neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotoviti na drugačen način. 45. člen Plačilo za opravljeno delo (efektivno) je določeno v 41. členu tega sporazuma. 46. člen V času dežurstva se delavcu za obvezno navzočnost (neefektivo) ob delavnikih poveča število točk največ do 0,5% točk na uro od vrednosti del in nalog h katerim je razporejen v času dežurstva. V času stalne pripravljenosti pa se poveča število točk za največ do 0,15% točk na uro od vrednosti del in nalog, h katerim je razporejen v času stalne pripravljenosti. 47. člen Sredstva za dežurstvo in stalno pripravljenost udeleženke planiramo in opredelimo z vsakoletnim programom dela in finančnim načrtom ter se v okviru sporazuma o svobodni menjavi dela posebej dogovorimo s pristojnimi zdravstvenimi skupnostmi. 48. člen Dodatki za posebne delovne pogoje se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na dan nedelje in delo na dan zveznega ali republiškega praznika. V tem primeru gre delavcu tisti dodatek, ki je višji. X. NAGRAJEVANJE MENTORSKEGA DELA 49. člen Delavcu, ki je določen za opravljanje del in nalog mentorstva, gre dodatek v višini do 10% predvidene mesečne akontacije za tekoče delo za poln delovni čas. čas mentorskega dela pri posameznih profilih se določi na osnovi programa in z odločbo o imenovanju mentorja. XI. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK 50. člen Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določi Izvršni svet skupščine SRS in je objavljen v Ur. I. SRS, praviloma dvakrat letno. OD delavca v ZC, ki opravlja najenostavnejša dela in naloge, ob normalnih delovnih rezultatih in za polni delovni čas ne more biti nižji od objavljenega najnižjega OD v Uradnem listu. OD delavcev se v primeru izgube določi in izplačuje v skladu z zakonom. XII. OSEBNI DOHODEK OB ZMANJŠANJU DELOVNE ZMOŽNOSTI 51. člen Začasno zadržanost z dela, ugotavlja za delavce posameznih tozd in dsss le s sklepom delavskega sveta določen zdravnik, razen: — kadar se delavka zdravi v dispanzerju za varstvo žensk — v pulmološkem dispanzerju — v dispanzerju za mentalno higieno — kadar uveljavlja delavec nadomestilo zaradi zadržanosti z dela zavoljo nege obolelega otroka starega do 15 let v dispanzerjih za šolske in predšolske otroke. V primeru, ko se delavec zdravi pri izbranem zdravniku in ta sodi, da je delavec opravičen do odsotnosti z dela, mora delavec v roku treh dni od nastanka bolezni obvestiti pristojnega zdravnika iz prvega odstavka, ki bo ugotovil upravičenost do začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni. XIII. NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV 52. člen Delavci so upravičeni do nadomestila OD za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih: — za čas letnega dopusta — za čas odsotnosti zaradi bolezni, poškodbe in porodniškega dopusta — za čas izrednega plačanega dopusta, ki delavcu pripada na osnovi samoupravnih splošnih aktov (poroka, smrt ožjih družinskih članov ipd.) — za praznične dni — za čas prebit na odobrenem strokovnem izpopolnjevanju in družbenopolitičnem izobraževanju — za opravljanje delegatskih in samoupravnih funkcij na podlagi odobritve vodje tozd ali delavskega sveta tozd, dsss — za čas prebit na vojaških vajah ter na usposabljanju in pouku za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito — za čas udeležbe v civilni in narodni zaščiti, na akcijah gasilske zaščite in gorske reševalne službe — za čas odsotnosti delavca zaradi poziva vojaških in drugih državnih organov — za čas prebit v mladinskih delovnih akcijah — za čas prebit na treningih, pripravah ter za čas športnega udejstvovanja v okviru vrhunskega športa ali nižjih športnih ravneh, na podlagi odobritve delavskega sveta — za čas prebit na kulturnih udejstvovanjih, po odobritvi DS — za čas enodnevne odsotnosti z dela ob priliki dajanja krvi in zaradi odsotnosti zaradi dajanja delov človeškega telesa. Osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka je akontacija delavčevega OD za tekoči mesec, za poln delovni čas, povečan za znesek iz naslova minulega dela, razen za čas bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta in odstranitve z dela. 53. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe znaša: — 80% od osnove od prvega (1) do petnajstega (15) dneva odsotnosti z dela — 85% od osnove od šestnajstega (16) do tridesetega (30) dneva odsotnosti z dela — 90% od osnove od enaintridesetega (31) dneva dalje — 100% od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju in za borce španske narodnoosvobodilne vojne, udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu. Nadomestilo OD za čas porodnega dopusta izplačujemo delavkam skladno s SaS o porodniškem dopustu. Višina nadomestila osebnega dohodka za ves čas odsotnosti z dela zaradi transplataoije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi znaša 100% OD, ki bi ga delavec prejel za delo, če bi delal. 54. člen Osnovo za nadomestilo OD za ves čas odsotnosti z dela iz 1. odst. prejšnjega člena je mesečno povprečje izračunano iz OD, ki ga je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih treh mesecih pred mesecem nastanka odsotnosti za delo s polnim delovnim časom. Delavcem, ki so odsotni z dela več kot 3 mesece, se po vsakih treh mesecih odsotnosti nadomestilo valorizira z indeksom porasta osnove OD za navedeno obdobje. 55. člen Mesečno nadomestilo OD ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal oziroma ne nižje od zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, ki ga objavi v Uradnem listu SRS Izvršni svet skupščine SRS, praviloma dvakrat letno. 56. člen Delavec ima pravico za čas odsotnosti z dela zaradi začasne odstranitve iz organizacije združenega dela in za čas pripora do nadomestila osebnega dohodka v višini povprečnega osebnega dohodka za redno delo, ki ga je dosegel v zadnjih treh mesecih, vendar: — v višini 1/3, če je odsoten zaradi pripora in ne preživlja družine, — v višini 50%, če je odsoten zaradi pripora in preživlja družino, — v višini 50%, če je odstranjen iz temeljne organizacije ali delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, vendar najdlje do konca disciplinskega postopka. Sredstva za nadomestilo osebnega dohodka zaradi odsotnosti po prvi in drugi alineji predhodnega odstavka gredo v breme organa, ki je odredil pripor. XIV. NAGRADA UDELEŽENCEV USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA NA PROIZVODNEM DELU, DELOVNI PRAKSI IN OSEBNI DOHODKI PRIPRAVNIKOV 57. člen Za določanje nagrad učencem in študentom se upoštevajo naslednja merila: — njihovi rezultati 'in delovna prizadevanja — ustvarjeni dohodek tozd, dsss Nagrade učencev in študentov na obveznem izobraževanju lahko znašajo: zelo uspešno oprav, delo uč. štud. uspešno oprav, delo uč. štud. manj uspešno oprav, delo uč. štud. letnik % % % % % % I. 20 35 10 17 0—5 0—10 II. 25 45 12 23 0—5 0—10 III. 30 55 15 27 0—5 0—10 IV. 35 70 17 35 0—5 0—10 mesečno od povprečnega OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto. Nagrade se poračunavajo na delovni dan. Sklep o višini nagrade sprejmejo delavski sveti tozd in dsss na podlagi ocene uspešnosti. 58. člen Osebni dohodek pripravnika znaša 70 % povprečne vrednosti del in nalog, za katere se pripravnik usposablja, vendar ne sme biti manjši od najnižjega zneska iz člena 50. Pripravnik je upravičen do dodatkov za posebne pogoje dela, če v njih opravlja svoja dela in naloge, kot to velja za ostale delavce v tozd in dsss. XV. POVRAČILO DOLOČENIH STROŠKOV, KI JIH IMAJO DELAVCI PRI DELU OZIROMA V ZVEZI Z DELOM 59. člen O višini povračil določenih stroškov, odločajo delavski sveti tozd oz. dsss, na predlog konference OOZS ZC. 1. Povračilo potnih stroškov na službenem potovanju 60. člen Povračilo potnih stroškov, ki so jih imeli delavci na službenem potovanju v Jugoslaviji, obsega: — dnevnico, kot povračilo stroškov prehrane — povračilo stroškov za prenočišče — povračilo prevoznih stroškov Za izračun višine teh povračil se upoštevajo podatki o povprečnih stroških za prehrano in prenočišče, ki jih po dogovorjeni metodologiji spremlja Zavod SRS za statistiko, ter podatki o povprečnih stroških za prevoženi kilometer, ki jih izračuna Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Ti podatki se objavijo v Uradnem listu SRS najkasneje 25 dni po preteku vsakega četrtletja. 61. člen Dnevnica je povračilo stroškov za prehrano, ki jih ima delavec na službenem potovanju oziroma pri opravljanju del in nalog na terenu. Dnevnica se prizna do višine povprečnih stroškov za prehrano, ki jih ugotovi Zavod SRS za statistiko. Delavcu se prizna: — cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja ali če je službeno potovanje trajalo manj kot 24 ur in več kot 12 ur, — polovična dnevnica, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur in če je potovanje trajalo več kot 24 ur za ostanek časa, ki je daljše od 8 ur, vendar ne več kot 12 ur, — 25% dnevnice za službeno potovanje, če je trajalo potovanje več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, pod pogojem, da je delavec nastopil službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega dela ali pa da ga je končal vsaj 2 uri po preteku svojega rednega delovnega časa. 62. člen Stroški za prenočišče se povrnejo največ do višine stroškov za prenočišče v hotelu B kategorije. Če delavec predloži račun za hotel višje kategorije, se mu povrnejo stroški največ v višini zneska, ki je ugotovljen na podlagi povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije. V primeru, ko delavec ni mogel dobiti prenočišča v hotelu B kategorije, se mu lahko izjemoma priznajo stroški za prenočišče v hotelu A kategorije. Stroški za prenočišče na službenem potovanju se povrnejo na podlagi predloženega računa za prenočišče. V primeru, da delavec ne predloži računa za prenočišče, mu gre nadomestilo v višini 40% povprečnega stroška za prenočišče v hotelih B kategorije. 63. člen Službeno potovanje v tujino je potovanje delavca iz Jugoslavije v tujo državo in nazaj, iz ene države v drugo in potovanje iz enega kraja v drugi kraj v tuji državi. Dnevnica za službeno potovanje v tujino se priznava delavcu od prehoda meje pri odhodu, do prekoračitve meje po vrnitvi iz tujine in je enaka znesku, ki je določen za službena potovanja v tujino, v skladu z veljavnimi predpisi o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške. Dnevnica za službeno potovanje v tujino, ki traja do 12 ur znaša 50% cele dnevnice. 64. člen Za prevoz na službeno potovanje se v potnem nalogu določi prevozno sredstvo, katerega uporaba je najbolj racionalna za izvršitev del in nalog na službenem potovanju. Delavcu se povrnejo prevozni stroški za službeno potovanje v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom določenim v potnem nalogu, na podlagi predložene vozovnice. Kadar je v potnem nalogu dolčeno, da delavec uporabi za prevoz lastno motorno vozilo, se mu povrnejo stroški za prevoženi kilometer v pavšalnem znesku v višini povprečnih stroškov za avtomobil srednjega razreda, ki jih po veljavni metodologiji ugotavlja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Delavec je upravičen do povrnitve prevoznih stroškov le, če v roku 5 dni po končanem potovanju predloži obračun potnega naloga s prilogami. 65. člen Stroške v zvezi s službenimi potovanjem odobrava vodja tozd oziroma dsss ali od njega pooblaščena oseba. Vodju tozd oziroma dsss pa stroške odobri predsednik delavskega sveta. 66. člen Kadar je delavec napoten na strokovno izobraževanje, mu pripadajo dnevnice, pavračila potnih stroškov, itd., v skladu s SaS o strokovnem izobraževanju delavcev v ZC. 2. Povračilo stroškov za ločeno življenje 67. člen Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje so stroški za stanovanje v kraju, kjer delavec začasno dela, zunaj kraja svojega stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino (zakonec in otroci). Mati samohranilka, ki daje otroke v času odsotnosti v stalno varstvo v kraju stalnega bivališča, je opravičena do celotnih stroškov za ločeno življenje. Kompletno povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcu le v primerih, ko je zaradi napotitve na delo v drug kraj ločen od svoje ožje družine. Če delavec nima družine ima pravico do povračilo dela stroškov za loženo življenje — do stroškov za stanovanje, ki znašajo 50% sprejetega zneska. V času rednih dopustov delavec ni upravičen do povračila stroškov za ločeno življenje. 3. Povračilo selitvenih stroškov 68. člen Selitveni stroški so stroški za prevoz pohištva, vendar le, če se delavec seli zaradi potreb tozd, dsss. O opravičenosti in povrnitvi odloča delavski svet na osnovi predloženega računa za stroške prevoza. 4. Povračilo stroškov za prehrano (regres) med delom 69. člen Regres za prehrano med delom pripada delavcu za dneve, ko je na delu. Sredstva za prehrano ne pripadajo delavcu med letnim dopustom ali odsotnostjo za čas, ko prejema nadomestilo osebnega dohodka zaradi bolniškega dopusta ali druge odsotnosti z dela ali ko je na strokovnem potovanju, za katerega dobi dnevnico. V celoti pripadajo sredstva za prehrano med delom delavcem, ki delajo skrajšani delovni čas (invalidi, rtg delavci) in sorazmerni del delavcem, ki delajo krajši delovni čas od polnega. Pravico do prehrane med delom imajo tudi učenci in študentje na proizvodnem delu, delovni praksi in praktičnem usposabljanju. Regres za prehrano med delom ni možno izplačati v gotovini ali v obliki vrednostnih bonov, razen izjemoma, kadar delavcu ni mogoče zagotoviti toplega obroka. 5. Povračilo stroškov za prevoz na delo 70. člen Delavci v ZC prispevajo k stroškom za prevoz na delo in z dela v enakem znesku, najmanj pa 3% povprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu občine v devetih mesecih preteklega leta, po merilih, ki jih delavci določijo v pravilnikih tozd in dsss. 71. člen V primerih, ko ni možen prevoz z javnim prevoznim sredstvom se delavcu lahko povrnejo stroški prevoza na delo in z dela z lastnim vozilom v višini 10% od cene super bencina za vsak prevoženi kilometer. Do povrnitve stroškov z lastnim prevoznim sredstvom pa ni upravičen delavec, ki ima zagotovljen prevoz z javnim prevoznim sredstvom 2 uri pred pričetkom in 2 uri po končanem delovnem času. XVI. IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE IN PORABO SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO 72. člen Sredstva za planiranje višine sredstev skupne porabe se določijo v višini sredstev skupne porabe na delavca v materialni proizvodnji v SRS v devetih mesecih preteklega leta, povečana za plansko predvideno povečanje teh sredstev v skladu z družbenimi usmeritvami. Sredstva skupne porabe se namenjajo za: — regres za letni oddih — nagrade ob upokojitvi (odpravnine) — jubilejne nagrade — za izobraževanje delavcev — za regresiran obrok prehrane med delom, če se ne šteje med materialne stroške — za preventivno zdravstveno varstvo — za kolektivno zavarovanje — namenska sredstva DPO v tozd, dsss in DO ZC, društvom in humanitarnim organizacijam — zasolidarnostne pomoči — za financiranje planirane stanovanjske izgradnje — za financiranje planirane izgradnje počitniških kapacitet in njihovo vzdrževanje — za vse ostale namene. Del sredstev sklada skupne porabe se v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo združuje. 1. Regres za organizirani letni dopust 73. člen Regres za organizirani letni oddih znaša največ do višine 50 % povprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. 74. člen Delavec je upravičen do regresa za letni oddih po tem, ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta. Delavcu pripada ob pravici do sorazmernega dela letnega dopusta tudi pravica do sorazmernega dela regresa v skladu z merili po tem sporazumu. 75. člen Višina regresa za posameznega delavca se določi na podlagi stopnje zahtevnosti del in nalog. Matere samohranilke so upravičene do najvišjega možnega zneska le, v kolikor dohodek na družinskega člana skupaj s preživnino in vsemi ostalimi dohodki ne presega meje, ki je določena za pridobitev pravice do družbene pomoči otrokom. 76. člen O višini regresa za letni oddih za posamezne skupine delavcev odloči delavski svet tozd, dsss, na predlog konference OOZS ZC. 2. Nagrade ob upokojitvi 77. člen Delavci so upravičeni do nagrad za delo ob upokojitvi, v višini: — do 20 let delovne dobe — 2 mesečna povprečna osebna dohodka na zaposlenega v 9-tih mesecih preteklega leta v SR Sloveniji, —■ za nad 20 let delovne dobe — 2,5 mesečnega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v 9-tih mesecih preteklega leta v SR Sloveniji •— za nad 30 let delovne dobe — 3 mesečne povprečne osebne dohodke na zaposlenega v 9-tih mesecih preteklega leta v SR Sloveniji. Najožjim družinskim članom pripadajo ob smrti zaposlenega delavca ZC 3 mesečni povprečni osebni dohodki na zaposlenega v 9-tih mesecih preteklega leta v SR Sloveniji. V primeru, da tozd, dsss ne more oblikovati sredstev sklada skupne porabe, se odpravnine izplačajo iz sredstev za osebne dohodke. 3. Stanovanjska izgradnja 78. člen Ob zaključnem računu namenijo delavci del sredstev sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo skladno s srednjeročnimi in letnimi plani za reševanje stanovanjskih problemov. 4. Izgradnja počitniških kapacitet 79. člen Delavci lahko namenijo del sredstev sklada skupne porabe za načrtno izgradnjo počitniških kapacitet. Tako oblikovana in namensko izločena sredstva ne izključujejo združevanja namenskih sredstev za regres za letni oddih. 5. Sredstva za izobraževanje 80. člen Skladno s srednjeročnimi in letnimi plani bodo delavci namenili del sredstev za potrebe izobraževanja. S temi sredstvi bo solidarno omogočeno dodatno strokovno izpopolnjevanje tistim delavcem, za katere ni možno pridobiti namenskih sredstev preko cene zdravstvenih storitev. 6. Nagrade ob delovnih jubilejih 81. člen Delavci so upravičeni do nagrad ob delovnih jubilejih, ki znašajo: — za 10 let delovne dobe 60 % — za 20 let delovne dobe 90 % — za 30 let delovne dobe 120 % povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v devetih mesecih preteklega leta v SRS. 82. člen V delovno dobo za pridobitev jubilejne nagrade se štejejo leta, ki jih je delavec oddelal v združenem delu z družbenimi sredstvi. V to dobo se ne štejejo leta delovne dobe iz dela v samostojni obrti in dobe, ko je delavec delal v tujini, če ga tja ni poslala organizacija združenega dela, niti leta zavarovalne dobe s povečanjem. 7. Preventivno zdravstveno varstvo 83. člen Delavci tozd, dsss namenijo del sredstev sklada skupne porabe za pokrivanje stroškov za opravljanje preventive, zlasti z zakonom določenih preventivnih pregledov tistih delavcev, ki opravljajo dela in naloge v delovnih pogojih, ki so škodljivi zdravju. V primeru, da tozd ali dsss ni oblikovala dovolj sredstev sklada skupne porabe za pokritje teh stroškov, se ti krijejo iz materialnih stroškov. 8. Kolektivno zavarovanje 84. člen Delavski svet tozd, dsss lahko odloči, da bo iz sredstev sklada skupne porabe plačal stroške kolektivnega nezgodnega zavarovanja. V kolikor v skladu skupne porabe ni dovolj sredstev za plačilo nezgodnega zavarovanja, lahko bremeni le-to osebne dohodke delavcev na podlagi pisne izjave delavca. 9. Solidarnostne pomoči 85. člen Za solidarnostne pomoči se štejejo: a) pomoč družini ob smrti delavca ZC, v višini razlike med pogrebnimi stroški po računih pristojne organizacije in znesku, ki ga v ta namen priznavajo pdravstvene skupnosti v svojih sporazumih zdravstvene skupnosti, b) pomoč delavcu v primeru daljše bolezni, nezgode pri delu ali smrti v ožji družini, c) ob elementarnih nesrečah ali požaru, ki so prizadeli delavca d) ob nastanku težje invalidnosti, kot enkratna pomoč v višini povprečnega OD na zaposlenega v združenem delu SRS v zadnjih treh mesecih, e) solidarnostne pomoči, ki se prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. O vseh solidarnostnih pomočeh odloča delavski svet tozd, dsss na predlog OOZS. XVII. IZPLAČILA PO POGODBI O DELU 86. člen Za opravljeno delo po pogodbi o delu prejme delavec plačilo v skladu z zakonom in na podlagi sklepa samoupravnega organa. Pogoje za sklenitev pogodbe o delu opredeljujejo pravilniki o delovnih razmerjih tozd in dsss. XV1I1. KONČNE DOLOČBE 87. člen Ta sporazum začne veljati 8. dan od dneva, ko je bil objavljen sklep delavskega sveta Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj, s katerim je ugotovljeno, da je sporazum sprejela večina delavcev vsake tozd in dsss z glasovanjem na referendumu. 88. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj. 89. člen Kadar katera izmed tozd, dsss ne bo spoštovala določil tega sporazuma, bo komisija za normativno dejavnost v ZC o tem obvestila delavski svet DO ZC in Občinski odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije Ptuj. Štev.: 01 /NG-69/6-86 PREDSEDNIK DS ZC Datum: 10.11.1986 dr. JOŽE UDOVIČ, I. r. METODA ZA VREDNOTENJE DEL IN NALOG Skupina zahtev (karakteristik): A. USPOSOBLJENOST ZA DELO B. ODGOVORNOST C. NAPORI D. DELOVNI POGOJI 1. USPOSOBLJENOST ZA DELO Usposobljenost za delo je sklop vseh znanj, potrebnih za opravljanje dela oziroma nalog. Pri ugotavljanju zahtevnosti se upoštevajo znanja, pridobljena z verificiranimi oblikami usposabljanja, funkcionalnega znanja, spretnosti in minimalne delovne izkušnje, ki so potrebne za normalno opravljanje dela. A. L Strokovna izobrazba Strokovna izobrazba obsega splošna in strokovna teoretična znanja pridobljena z verificiranimi oblikami usposabljanja. Pri ugotavljanju zahtevnosti del in nalog se upošteva stopnja strokovne izobrazbe, ki jo za opravljanje posameznega dela oz. naloge določa opis del in nalog.. V primeru, da opis del in nalog določa alternativno stopnjo izobrazbe, se pri ugotavljanju zahtevnosti upošteva prva od navedenih alternativ. Pri sestavni zahtevnosti je opredeljeno 8 stopenj: Stopnja Opis Točke 1. poklic ozkega profila 40 točk — nepriučen delavec — osnovna šola 2. specializirani delavci poklicev ozkega profila 50 točk -— dveletna poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu, oziroma develetna strokovna šola po prejšnjih predpisih 3. poklic širokega profila 60 točk — triletna poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu ali triletna strokovna šola po prejšnjih predpisih 4. tehnik 84 točk — poklicna šola in druge srednje šole s štiriletnim trajanjem 5. inženir 103 točk — višja šola ali prva stopnja fakultete in drugih visokih šol 6. diplomirani inženir 153 točk — fakulteta ali druga visoka šola 7. specialist 175 točk magister 8. doktor znanost 205 točk A.2. Funkcionalna znanja Pod funkcionalnimi znanji so mišljena dodatna znanja, ki so zahtevana za opravljanje določenih del in nalog v razvidu del in nalog. Pridobivajo se z dodatnimi izobraževanji in drugim usposabljanjem kot so razni tečaji, strokovna izpopolnjevanja ipd. Funkcionalna znanja se ocenjujejo glede na potreben čas usposabljanja z naslednjim številom točk: do 6 mesecev izpopolnjevanja 5 nad 6 do 12 mesecev izpopolnjevanja 10 nad 12 mesecev izpopolnjevanja 15 A. 3. Delovne izkušnje Delovne izkušnje določajo minimalno dobo praktičnega dela, ki je potrebno delavcu z ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe za normalno opravljanje določenega dela oz. naloge. Pri ugotavljanju zahtevnosti del in nalog se upoštevajo delovne izkušnje navedene v opisu del in nalog Potrebne delovne izkušnje Točke do 6 mesecev 5 6 do 9 mesecev 10 9 do 12 mesecev 20 1 do 2 let 30 2 do 3 let 40 3 do 4 let 50 4 do 5 let 60 A. 4. Spretnost Pod spretnostjo so mišljene tiste zahteve del in nalog, ki terjajo ustrezno gibčnost, elastičnost in usklajenost gibanja rok, telesa ipd. (npr. delo na strojih in napravah s sinhroniziranim ritmom, delo pri operaciji, reanimaciji, fizioterapiji, zobozdravstvu, intenzivni terapiji itd.), Merilo za stopnjevanje te zahtevnosti je sestavljenost, napetost in dolžina trajanja narekovanega ritma dela. Stopnja Opis Točke 1. Dela in naloge, pri katerih se zahtevajo kombinirani gibi rok, ritem dela je odvisen od delavca, točnost in kakovost del je v manjši meri odvisna od spretnosti 1—10 2. Dela in naloge, pri katerih se zahtevajo kombinirani gibi rok, prstov in telesa ob določenem diktiranem ritmu dela. Točnost in kakovost dela sta v veliki meri odvisna od spretnosti. Potrebne so hitre reakcije prstov, rok itd. 11—20 3. Dela in naloge, pri katerih se zahtevajo koordinirani gibi prstov, rok, nog in telesa in se dosežejo s stalno vajo. Natančnost in kakovost sta odvisni izključno od spretnosti in vaje 21—35 B. ODGOVORNOST B. 1. Odgovornost za opravljanje lastnega dela Pod to zahtevo je mišljena odgovornost, ki izvira iz vsebine, pomena in teže dela ter iz ogroženosti zdravja oz. življenja ali iz obsega škode, ki bi nastopila zaradi nevestnega ali napačnega opravljanja nalog. Stopnja odgovornosti je odvisna od zahtevane samostojnosti pri sprejemanju odločitev o metodi dela, od vestnosti, pazljivosti in skrbnosti, ki je potrebna za normalno opravljanje dela ter od verjetnosti nastopa ogroženosti zdravja oz. življenja ali nastanka škode. 1. Enostavna rutinska dela pod stalno kontrolo, kjer je verjetnost nastopa ogroženosti zdravja oziroma življenja majhna, prav tako verjetnost in višina nastanka škode. Delo zahteva manjšo stopnjo pazljivosti in koncentracije 5—27 2 Enostavna rutinska dela, brez stalne kontrole. Obstoja manjša možnost nastopa ogroženosti zdravja oziroma življenja ali nastanka škode. Negativne posledice nevestno opravljenega dela so majhne 28—39 3. Dela, ki zahtevajo občasno, predvsem okvirno kontrolo (ne v podrobnostih). Potrebna je vestnost in osredotočenost pri delu, da se prepreči ogroženost zdravja oziroma življenja ali nastanek škode, ki je lahko tudi večja 40—80 4 Zahtevna strokovna dela, katerih odločitve in ukrepi so odločilni za zdravje in življenje drugih ali širše pomembni za organizacijo združenega dela. Obstaja samo splošni nadzor, zato je odločujoč vpliv delavca na pravilnost izvršenih opravil. Zahtevna strokovna dela, pri katerih delavec odgovarja za usklajeno in smotrno odvijanje dela delovnega procesa 81—100 5. Dela, ki zahtevajo poleg velike vestnost in prizadevnosti tudi veliko mero samoinciativ-nosti, združene s kreativnostjo pri delu. Visokostrokovna medicinska dela, katerih odločitve in ukrepi so odločilni za zdravje in življenje drugih. Visokostrokovna in razvojna dela brez nadzora. Visokozahtevna dela koordinacije najrazličnejših dejavnikov, čigar odločitve so bistvene za celotno OZD 101—120 B.2. Odgovornost za delo drugih Pod to zahtevo so mišljene predvsem sledeče sestavine: odgovornost za pravilno načrtovanje in organizacijo dela, instruktažo, nadzor in koordinacijo, odgovornost za izvajanje delovnega programa organizacijske enote ali tima, odgovornost za odnose in medsebojno pogojenost dela. odgovornost za varnost dela drugih. Osnovno merilo za vrednotenje in stopnjevanje te zahteve je število podrejenih delavcev v skupini, ali število delavcev v skupini, kjer in ko se uporabljajo pri delu načela projektne organizacije ter zahtevnosti dela teh delavcev. Vzporedno se lahko upošetvajo nevarnost nezgod, povezanost in pogojenost del navznotraj in navzven. Dopolnilna merila uporabljamo predvsem za razlikovanje del in nalog znotraj posameznih stopenj zahteve Stopnja Opis Točke 1. Odgovornost za delo manjših skupin delavcev, ki opravljajo pretežno enostavna in ponavljajoča se rutinska dela z uporabo znanih predpisanih metod dela. Vrednost uporabljenih sredstev je lahko različna, prav tako nevarnost nezgod. Medsebojna pogojenost dela med enotami je praviloma neznatna. Povezanosti del in nalog navzven praviloma ni 5—14 2 Odgovornost za delo večjih skupin delavcev, ki opravljajo rutinska in enostavna dela ali manjših skupin z bolj zahtevnimi deli. Vrednost uporabljenih sredstev je lahko različna prav tako nevarnost nezgod. Obstoja določena pogojenost dela med enotami in skrb za usklajene odnose. Povezanosti del in nalog navzven praviloma ni 15—29 3. Odgovornost za delo večjih skupin, ki oprav- ljajo bolj zahtevna opravila ali manjših skupin, ki opravljajo zahtevna dela. Vrednost uporabljenih sredstev in nevarnosti nezgod so lahko različne. Prisotna je pogojenost dela med enotami z usklajevanjem in uravnavanjem odnosov. Javlja se tudi že povezanost navzven 30—39 4. Odgovornost za delo večjih enot (tozd, dsss, DO, ipd.) ali za delo velikih skupin oziroma za delo večjih skupin, ki delajo na pomembnih projektih. Od delavcev v skupinah in enotah se zahteva velika mera domiselnosti, razgledanost, sposobnost logičnega sklepanja in po potrebi tudi uporaba izvirnih metod 60—115 B.3. Odgovornost za sredstva in poslovanje Pod to zahtevo je mišljena odgovornost določenega delavca za morebitno škodo, nastalo na zaupanih mu sredstvih ali vrednostih (delovna oprema in stroji, inventar, medicinske aparature, finančna in materialna sredstva večje vrednosti, projektiranje investicij in odgovornost za poslovanje organizacijske enote ali OZD itd). Kriteriji za stopnjevanje te zahteve so višina morebitne nastale škode in njen pomen za organizacijo združenega dela ter verjetnost nastale škode. Stopnja Opis Točke 1. Odgovornost za delovna in finančna sredstva manjše vrednosti. Rokovanje s sredstvi je enostavno. Verjetnost nastanka škode je majhna, manjši vpliv na poslovanje 1—10 2. Odgovornost za delovna sredstva, aparature in finančna sredstva večje vrednosti. Verjetnost nastanka škode je večja, večji je vpliv na poslovanje 11—25 3. Odgovornost za delovna, materialna in finančna sredstva velike vrednosti. Potrebna je izredna pazljivost pri delu oziroma ravnanju s sredstvi. Verjetnost nastanka škode je velika. Velik vpliv na poslovanje, napačna odločitev povzroči veliko škode v poslovanju 26—55 C. NAPORI C. 1. Umske obremenitve Merila za stopnjevanje te zahteve so: —- stopnja programiranosti dela oziroma stopnja samostojnosti pri izbiri dela, — zahtevnost in raznovrstnost dela oziroma pristnost potrebe po kreativnem izkoriščanju lastnega dela C. 3. Telesna obremenitev 1. Delo je skoraj povsem programirano. Dela so enostavna ali rutinska. Ob nastanku predvidenih problemov išče delavec dodatna navodila pri predpostavljenemu 1—9 2. Delo v večji meri programirano. Del opravil terja samostojno odločanje. Poleg enostavnih tudi raznovrstnejša dela 10—24 3. Dela so le okvirno programirana. Program ne zajema podrobnosti. Naloge so okvirno postavljene, vsebinska izbira načina dela in ostale odločitve so praviloma samostojne 25—39 4. Splošno in okvirno programirana dela, za katera so dani cilji. Delo terja najvišjo stopnjo samostojnosti, iniciativnosti, iznajdljivosti ter strokovne in splošne razgledanosti. Najzahtevnejša strokovna in razvojna dela 40—70 C. 2. Napori pri delu z ljudmi Ta zahteva predstavlja duševni napor oziroma duševno obremenitev delavcev pri delu z ljudmi. Stopnja napora je odvisna od pogostosti kontaktiranja z ljudmi in od vsebine ter narave teh stikov. Stopnja Opis Točke 1. Dajanje splošnih informacij (administrator, vratar itd.), ki so lahko tudi zelo pogoste 1—9 2. Kontaktiranje z ljudmi, ki ima predvsem značaj splošnega svetovanja, dajanja navodil in informacij, ki so že do neke mere strokovnega značaja. Koordiniranje dela manjšega števila podrejenih ali sodelavcev v timu z raznovrstnimi opravili ali večjega števila z enostavnimi opravili. Občasno usklajevanje dela z zunanjimi dejavniki (samoupravni in izvršni organi zdrav-stevnih skupnosti, strokovnih zdravstevnih ustanov, družbenopolitičnih skupnosti, bank, ipd.) 10—22 3. Stalni stiki z namenom diagnosticiranja in zdravljenja. Stalno koordiniranje večjega števila podrejenih sodelavcev v skupini z raznovrstnimi in zahtevnimi opravili oziroma koordiniranje velikega števila delavcev z enostavnimi opravili. Pogosto usklajevanje z zunanjimi dejavniki (samoupravnimi in izvršnimi organi zdravstvene skupnosti, strokovnih zdravstvenih ustanov, družbenopolitičnih skupnosti, bank, ipd.). Usklajevanje strokovno zahtevnih del v okviru delovne organizacije ali SOZD, ki vključujejo tudi usklajevanje del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 23—35 Ta zahteva predstavlja telesne obremenitve, to je fizični napor mišic in čutil kot posledica značilnosti dela. Merila za stopnjevanje te zahteve so trajnost telesnih obremenitev, moč obremenitev in napor čutil Stopnja Opis Točke 1. Lahka dela brez večjih telesnih ali čutnih obremenitev. Ravnanje z lažjimi predmeti. Prost ritem dela. Delavec si delo časovno pretežno sam programira 5—13 2. Občasno ravnanje in prenašanje težjih predmetov. Delo s pretežno svobodnim ritmom. Občasna prisilna drža telesa z določenimi obremenitvami čutil 14—26 3. Pretežno stoječa dela z veliko obremenitvijo telesa ali čutil. Stalna hoja in nošenje težjih predmetov. Delo s predpisanim ritmom 27—50 C. 4. DELOVNI POGOJI Pod to zahtevo so mišljeni človeku škodljivi delovni pogoji oziroma vplivi, ki nastopajo pri posameznih delih in nalogah kot zlasti: — različni zdravju škodljivi vplivi (radioaktivno sevanje, vpliv kemikalij, neustrezno toplotno okolje, neustrezna dnevna in umetna razsvetljava, ropot in vibracije, možnost prehlada, prisotnost vlage in par, umazanost ipd.) — nevarnost infekcije, patomorfološka in histološka dela, stalno delo s psihiatričnimi pacienti, delo v intenzivni negi, — nevarnost nesreč mehanskega, toplotnega, električnega ali kemičnega izvora, — opravljanje dela na terenu — zdravljenje in nega na domu, — opravljanje dela v islociranih enotah zdravstvenih postaj zdravstvenih domov. Stopnja Opis Točke 1. Dela in naloge, ki so občasno podvržena posameznim navedenim škodljivim vplivom, intenzivnost delovanja škodljivih vplivov je manjša 1—15 2. Dela in naloge, ki so pogosto izpostavljene različnim navedenim škodljivim vplivom. Intenzivnost delovanja škodljivih vplivov je lahko tudi občutnejša 16—30 3. Dela in naloge, ki so pretežno izpostavljene različnim škodljivim vplivom. Intenzivnost delovanja škodljivih vplivov je praviloma velika 31—46 4. Dela in naloge, ki so stalno podvržena velikemu številu navedenih škodljivih vplivov. Intenzivnost delovanja škodljivih vplivov je zelo veliko 47—60 PREDLOG USKLAJENIH OCENITEV Z BRANŽNIM SPORAZUMOM (dosedanja ocenitev + korekcijski faktor) Vred e n j e Uskl. Uskl. ^ Naziv dela in naloge točk fak- vred. «co A-1 A-2 A-3 A-4 B-1 B-2 B-3 C-1 C-2 C-3 C-4 tor 14x15 Iž 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Raziglavanje bakelitnih ploščic 40 — 5 5 27 — 3 1 — 25 2 108 1,05 113 1,00 I. 1. poljski delavec 2. čistilka 40 10 33 _ 1 1 27 8 120 1,18 142 1,25 40 — 10 — 34 1 1 — 26 8 120 1,18 142 1,25 II. 3. čistilka zdravstvenih prostorov 40 5 10 33 1 1 27 3 125 1,19 149 1.32 4. čistilka v kuhinji 40 5 10 — 36 — 1 3 — 27 9 131 1,19 156 1,38 5. kurir 40 — 10 — 27 — 9 8 4 24 6 128 1,19 152 1,35 6. telefonist 40 5 10 10 39 — 4 4 9 13 — 134 1,19 159 1,40 7. pomožna kuharica 40 5 10 — 40 — 4 2 — 34 5 140 1,19 167 1,48 8. perica 9. čistilec op., BEA, laboratorij 40 — 10 — 39 — 4 1 — 29 10 133 1,19 158 1,40 40 5 10 — 36 — 1 3 — 27 8 130 1,19 155 1,37 10. negovalec na domu 40 10 35 4 9 10 28 10 146 1,19 173 1,53 lil. 11. dispečer 50 5 _ 5 67 _ 7 15 10 5 15 179 1,21 217 2,00 12. zdr. admin. — kartot. 50 17 50 4 20 9 15 165 1,21 200 1,78 IV. 13. šivilja 60 10 58 6 6 3 15 6 164 1,17 192 1,70 14. kurjač 60 5 10 — 58 — 8 10 — 22 6 179 1,17 209 1,85 15. natakar — servirka 60 — 10 — 53 — 4 9 10 20 — 166 1,17 194 1,72 16. elektrikar 60 — 10 — 58 — 6 12 — 34 8 188 1,17 220 1,95 17. kuharica 60 — 10 — 60 — 5 12 — 26 7 180 1,17 211 1,87 18. voznik službenega vozila 60 — 10 — 59 — 10 12 6 28 10 195 1,17 228 2,02 19. voznik zdr. služb, vozila 60 5 20 5 59 — 8 9 9 20 27 222 1,17 260 2,30 20. voznik reševalnega vozila 60 5 20 5 63 — 9 10 9 28 27 236 1,17 276 2,44 21. avtomehanik 50 5 — 10 70 — 15 10 — 26 15 211 1,17 247 2,19 22. inštruktor na DT 60 — 10 3 54 — 7 15 9 22 19 199 1,17 233 2,06 V. 23. administr. oddelčni 84 10 60 6 20 16 16 212 1.13 240 2,12 24. tajnik TOZD 84 — 10 8 61 — 8 24 15 10 — 220 1,13 249 2.20 25. obračunski referent 84 — 17 — 57 — 10 22 3 22 — 215 1,13 243 2,15 26. medicinska sestra 84 — 10 — 65 — 4 20 19 18 — 220 1,13 249 2,20 27. zdravst. tehnik v rešev. vozilu 84 5 — 10 65 5 4 10 19 23 17 242 1,13 273 2,42 28. medic, sestra na psihiatriji 84 — 10 — 71 — 4 24 15 10 19 237 1,13 268 2,37 29. elektrotehnik 84 5 10 — 64 — 16 22 — 12 9 222 1,13 251 2,22 30. farmac. tehnik 84 — 10 — 66 — 15 20 5 15 2 217 1,13 245 2,17 31. laborat. tehnik 84 — 10 — 66 — 10 20 14 13 7 224 1,13 253 2,24 32. medicinska sestra — REA 84 10 10 — 66 — 9 20 14 17 3 233 1,13 263 2,33 33. referent za delovna razmerja 84 — 10 4 72 — 4 24 12 8 — 218 1,13 246 2,18 34. knjigovodja OD 84 — 10 — 80 — 4 24 10 8 — 220 1,13 249 2,20 35. tajnik samoupravnih organov 84 — 20 4 76 — 4 24 12 8 — 232 1,13 262 2,32 36. medic, sestra — otr. soba 84 5 10 — 66 — 9 20 14 12 3 223 1,13 252 2,23 37. finančni knjigovodja 38. materialni knjigovodja 84 — 20 — 80 — 4 24 22 8 — 242 1,13 273 2,42 84 — 10 — 76 — 4 24 9 S — 215 1,13 243 2,15 39. medic, sestra s postd. 84 10 — 10 65 — 4 20 19 18 — 230 1,13 260 2,30 40. zobotehnik 84 — 10 18 78 — 15 10 4 14 7 240 1,13 271 2,40 40.a med. sestra — dializa 84 10 10 — 66 13 20 10 12 3 228 1,13 258 2,28 VI. 41. fizioterapevt 103 10 80 13 36 18 15 _ 275 1,12 308 2,73 42. višja sestra v amb. 103 — 10 — 80 — 7 34 20 7 — 261 1,12 292 2,58 43. višja sestra s postd. 103 10 — 10 73 — 18 20 19 18 — 271 1,12 304 2,69 44. ing. radiologije 45. višja sestra — vodja teama 103 — 10 — 80 — 18 23 16 10 15 275 1,12 308 2,73 103 — 10 — 80 16 7 34 16 9 3 278 1,12 311 2,75 46. zobotehnik višji 103 — 10 18 78 — 15 10 4 14 7 259 1,12 290 2,57 47. višji dentist 103 — 30 18 88 — 13 20 19 14 3 308 1,12 345 3,05 48. delovni terapevt 103 — 10 — 81 — 4 29 21 13 19 280 1,12 314 2,78 49. laborat. tehnik 103 — 10 — 80 — 18 36 15 8 5 275 1,12 308 2,73 50. glavna sr. REA odd. 103 10 30 — 80 — 14 12 36 10 5 300 1,12 336 2,97 51. glav. sr. transf. odd. 103 10 20 — 80 — 8 8 33 10 5 277 1,12 310 2,74 52. računovodja 103 — 30 — 91 15 26 25 22 8 — 320 1.12 358 3,17 53. socialni del. v DSSS 103 — 10 — 80 — 4 24 29 8 2 260 1,12 291 2,58 VII/1 54. zdravnik 153 — 10 — 96 — 4 34 35 8 5 345 1,17 404 3,57 55. zobozdravnik 153 — 10 20 96 — 13 24 10 14 5 345 1,17 404 3,57 56. psiholog 57. dipl. ing. biokemije 153 — 10 — 90 — 2 45 31 — 19 350 1,17 409 3,62 153 — 10 — 100 — 18 50 4 — 2 337 1,17 394 3,49 58. dipl. ing. farmacije 59. zdravnik s postdipl. 153 — 10 — 100 — 18 50 4 — 2 337 1,17 394 3,49 153 10 — 10 98 — 6 37 31 10 1 356 1,17 417 3,69 60. zdravnik — vodja odd. 153 — 20 18 95 10 13 20 19 14 3 365 1,17 427 3,78 >