v PTUJU OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Obanska priznanja,
odprtje mladinskega
oddelka knjižniie
Osrednja prireditev ob prazniku občine Ptuj bo v
soboto, 6, avgusta. Zacelijo bodo ob desetih v viteški
dvorani ptujskega gradu. Po slavnostnem nagovoru
predsednika Skupščine občine Ptuj Vojteha Rajherja
bodo podelili letošnja priznanja občine Ptuj,
Za častnega občana občine Ptuj bodo imenovali dr. Jožeta
Neudauerja za izredne zasluge pri napredku in ugledu občine
Ptuj,zlateplaketeobčine pa bodo podelili Gimnaziji Ptuj ob 125-
letnici delovanja, profesorju Rudolfu Čehu ob 80. življenjskem
jubileju ter ptujskibolnišnici ob 120-letnici delovanja. V kultur-
nem programu bodo nastopili Ptujski kvartet, sopranistka Vera
Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik ob klavirski spremljavi.
V Malem gradu bodo na prazničen dan, 8. avgusta, odprli mla-
dinski oddelek knjižnice Ivana Potrča. Slovesnost bodo pričeli
ob 11.30 uri. Nastopil bo mladinski pihalni orkester iz Pirana. V
Malem gradu bo predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Raj-
her ob prazniku občine organiziral tudi sprejem za vabljene gos-
te.
•>MG
Iz vsebine:
MIHA POGAČNIK ZIDRIAR-
TOIVI NAB0RLU:"5or//e/rof
speča princesa".......stran 4
HELENE ERJAVEC - ŠVICAR-
KA, KI SE POČUTI SLOVENKA:
Znanje jezikov - pogoj za sode-
lovanje s tujino.........stran 6
NAGORIŠNIŠKEM POKOPA-
LIŠČU NASTAJA GROBNICA
ZA ANONIMNE POKOPE:/Voi/
smisel litoželeznih križev
................................stran 7
NOVI STEČAJI V PTUJSKEM
GOSPODARSTVU: De/faS/ra-
matika in Čevljarstvo
Kidričevo..................stran 8
SKORAJ NEVERJETNA-A RE-
SNIČNA POČITNIŠKA ZGOD-
BA: Prišilizgliserjem odrezano
roko......................stran 12
GLEDALIŠČE ZATO-USTVAR-
JALNA ENERGIJA MLADE GE-
NERACIJE: Mestu dajejo svojo
mladost.................stran 24
Tradicionalna PTUJSKA POLETNA NOC
5. in 6. avgust ob 20.00
Zabavali vas bodo: Ptujskih 5, Ptujski instrumentalni ansambel, ansambel Orion, Mlada pot...
Generalni pokrovitelj:	^ .	, , ,	, .. , , . „
ISS zavarovalnica triglav d d Ptuj-mesto, kjer se ob dobrem vinu, hranim glasbi uzivaze tisočletja...
_Ker življenje potrebuje varnost	_Organizator: TIC Ptuj
M/PO VA NOČ
pred Blagovnico
y soboto, 13. avgusta od 18. ure dalje
^ra ansambel Habakuk, za jedačo in pijačo poskrbljeno!
2 - DOMA IN PO SVETU
4. AVGUST 1994- TEDNll^
ZAKON O LASTNINJENJU / ZAHTEVA PO REFERENDUMU ZA SPREMEMBE
PREDSEDNIK NSS RASTKO PLOHL POZVAL OBČANE K PODPISOVANJU LISTE ZA REFERENDUM
• RAZPIS PREDVIDOMA ŽE TA MESEC
Na četrtkovi tiskovni konferenci so Neodvisni sindikati Slovenije
predstavili zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referen-
duma, za katerega se zavzemajo poslanski klubi Slovenske ljudske
stranke, Socialne demokracge, Samostojne poslanske skupine. Zve-
za svobodnih sindikatov, sindikat Pergam, sindikat Leka in NSS, ki
imajo sedež na Ptuju. Najprej morajo pobudniki zbrati najmanj
40.000 podpisov prebivalcev, s katerimi le-ti zahtevajo referendum,
na referendumu pa bi vsi SlovenciodločalI o sprejetju zakona o spre-
membah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Ta zakon bi uredil, da se držav-
ljanom dodatno razdelijocertifika-
ti v vrednosti že prejetih certifika-
tov, da se možnost interne razdelit-
ve delnic poveča z 20 na 40 odstot-
kov, da lahko podjetje razdeli del-
nice zaposlenim za razliko med
plačanimi in neizplačanimi bruto
plačami po kolektivnih pogodbah,
da mora pri notranjem odkupu so-
delovati enakopravno in sorazmer-
no neto plačam večina zaposlenih,
da se lahko lastninijo tudi podjetja,
s katerimi upravlja Sklad za razvoj,
in da lahko državljani s certifikati
sodelujejo tudi pri lastninjenju jav-
nih zavodov, gospodarskih javnih
služb, zavarovalnic in bank. Da pa
ne bo nihče oškodovan, predlagalci
zakona predvidevajo tudi to, da
lahko podjetja, ki že imajo pro-
gram lastninskega preoblikovanja,
ta program spremenijoali dopolni-
jo, tista pa, ki so se že lastninila, pa
naj bi odkupila z novimi certifikati
delnice, prenesene na Sklad za raz-
voj.
Če bi referendum za dodatne
certifikate uspel,bi delnice izinter-
ne razdelitve in notranjega odkupa
postale neprenosljive za tri leta,
rok za lastninsko preoblikovenje
pa bi se podaljšal in bi se iztekel
zadnji dan leta 1995.
Seveda pa bo potrebno najprej
zbrati podpise. Rastko Plohi,
predsednik NSS, je na tiskovni
konferenci pozval občane, naj ne
čakajo, da se bodo podpisi zbrali,
pač pa naj sami pridejo na občino
dodat svoj podpis na listo za refe-
rendum, ko bo objavljen razpis. To
pa bo predvidoma že ta mesec.
•>McZ
PTUJ / S SEJE OBČINSKE VLADE
Skrbno pri porabi
občinskega denarja
PRORAČUN V PRVEM POLLETJU IZKAZAL PRESEŽEK #
INŠPEKTORJI V PRVEM POLLETJU SODELOVALI V 756 KOMI-
SIJSKIH OGLEDIH # JAVNA RAZGRNITEV UREDITVENIH
NAČRTOV ZA KAREJE 2 JO IN 17 V STAREM MESTNEM JEDRU
TER UREDITVENEGA NAČRTA ZA BAROČNI KOMPLEKS DOR-
NAVA
Sekretariat za finance
Skupščine občine Ptuj, ki ga vodi
Lizika Vidovič, je sestavil perio-
dični obračun proračuna in uprav-
nih organov skupaj z dejavnostmi
za prvo polletje letos. Proračun iz-
kazuje v tem obdobju nekoliko
višje prihodke od polovice, saj so
nekateri prihodki rasli hitreje, kot
so bili planirani. Finančna izravna-
va ministrstva za finance priteka
redno in je tudi nekoliko višja zara-
di novega obsega javne porabe, ki
je že izračunan na osnovi kriterijev
iz zakona o proračunu. Odhodki so
nekoliko nižji tudi zaradi tega, ker
se nekatere investicije v prvem pol-
letju še niso pričele, skladno s pla-
nom pa se gibljejo dvanajstine. Ju-
lija se je stanje že bistveno spreme-
nilo. Zdravstvu so nakazali sredst-
va za investicijo, pričela pa se je
tudi že obnova osnovne .šole Ljud-
ski vrt. l'eriodični obračun pro-
računa občine Ptuj izkazuje ob pol-
letju presežek.
Ptujski izvršni svet je v prejšnjem
tednu brez bistvenih pripomb peri-
doični obračun proračuna tudi
sprejel. Pri upravnih organih, ki
pridobivajo prihodek izproračuna,
nekatere prihodke pa tudi direkt-
no, so nekateri odhodki že kritični,
ker se približujejo stoodstotni po-
rabi. Zato ni odveč priporočilo, da
bo treba pri nekaterih dejavnostih
v drugem polletju skrbno nadzoro-
vati porabo, saj kot je dejala občin-
ska finančnica, zadolževanja pro-
računa ne bo tudi zaradi bodoče lo-
kalne samouprave. Novim oblast-
nikom sedanja vlada ne želi zapus-
titi dolgov.
Izvršni svet je sprejel tudi perio-
dični obračun uprave za inšpekcije
občin Ormož in Ptuj skupaj s
poročilom o polletnem delu. Kot je
povedal načelnik Ivan Božičko, so
planirani obseg dela v prvem pol-
letju letos presegli za šest odstot-
kov. V tem času so delavci uprave
kot izvedenci 756 krat sodelovali v
komisijskih ogledih, opravili pa so
tudi šest izrednih nočnih pregledov
- kontrol pri 24 gostincih. V teh
pregledih so se posebej zanimali za
pogoje zaposlovanja, sanitarno-
tehnične pogoje, cene, požarno
varnost in odpiralni čas.
JAVNA RAZGRNITEV
NAČRTOV MESEC DNI
Ptujski izvršni svet je sklenil, da
bo javna razgrnitev osnutkov ure-
ditvenih načrtov za kareje dva, de-
set in sedemnajst v starem mest-
nem jedru ter za baročni kompleks
Dornava od 16. avgusta do 16. sep-
tembra v sejni sobi Sekretariata za
urejanje prostora in varstvookolja,
Prešernova 29. Vtem času bodo or-
ganizirali tudi dve javni razpravi:
14. septembra ob 11. uri za baročni
kompleks Dornava, istega dne ob
12. pa za kareje dva, deset in se-
demnajst na območju starega
mestnega jedra v Ptuju. Osnutki
ureditvenih načrtov za kareje
določajo posege v prostor v okviru
prenove starega mestnega jedra, v
baročnem kompleksu Dornava pa
rekonstrukcijo parka in prenovo
objektov na tem območju.
TEDNlK/e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RADIO-remn Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec,
Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan
Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
■a 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250
Ptuj. p.p.95; tr (062) 771-261, 779-371,
771-226: faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.640tolarjev, za tujino
7.280 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Sloveni/e št. 23158-92 z dne
12.2.1992 se šte/e Tednik za izdelek infor-
mativnega značaja iz 13. točke tarifne
številke 3, za katerega se plačuje davek od
prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
BOSNA IN HERCEGOViJ
NA: Člani kontaktne skuping ^
kateri so zunanji ministri Zh\
Rusije, Francije, Velike Britanija'!
Nemčije in Grčije, so v soboto v i
Ženevi sklenili poostriti sankciji
proti ZR Jugoslaviji, ker so bosan. I
ski Srbi ponovno zavrnili predlogi
mirovnega načrta. Odločili so se I
tudi za strožji nadzor izvrševanja'
sankcij, možnosti vojaškega posre. i
dovanja proti Srbom pa ne omen.|
jajo. Srbsko stran so opozorili, dal
bodo, če bodo še naprej zavračali i
mirovni predlog kontaktne skupi, i
ne, verjemo odpravili embargo na
dobave orožja muslimanski bo.
sanski vladi.
Že v naslednjem tednu bo kon-
taktna skupina pripravila dva
osnutka resolucij, katerega bodo
predlagali varnostnemu svetu, pa
bo odvisno od stališča bosanskih
Srbov.
Medtem je srbski predsednik
Slobodan Miloševič v odgovor na
zahtevo velesil po poostritvi sank-
cij proti njegovi državi pozval bo-
sanske Srbe, naj sprejmejo zadnji i
mirovni načrt. Poudaril je, da jei
mir v interesu vseh Srbov in da
morata življenje in modrost prev-
ladati nad smrtjo in nenehnim
uničevanjem.
Bosanski predsednik Alija Izet-
begovič in premier Haris Silajdžic
pa sta izrazila nezadovoljstvo z naj-
novejšo odločitvijo kontaktne!
skupine za BiH, češ da predlogu o
poostritvi sankcij zoper Srbijo
manjka ostrine in odločnosti, da
bo sprejeto tudi uresničeno.
RUANDA: Čeprav so združeni
narodi Francijo zaprosili, naj še ne
umakne svoje vojske iz Ruande, je
minuli konec tedna iz te afriške
države, ki se je zaradi državljanske
vojne znašla v katastrofalnem
položaju, odpotovalo 300 vojakov.
Ostali del vojske naj bi se v celoti
umaknil do 21. avgusta.
V begunskih taboriščih na
vzhodu Zaira pa je zaradi epidemi'
je kolere, ki se je po trditvah humj
nitarnih organizacij le začela
umirjati, še vedno v smrtni nevar-
nosti več kot milijon ruandskih
beguncev.
Minule dni je v Ruando prispel
tudi večji kontingent ameriških
vojakov, ki bodo usposobili in za-
varovali letališče v Kigaliju,s
čemer naj bi se podvojila hitrost
dostavljanja človekoljubne
pomoči beguncem. Hkrati je Was-
hington priznal novo ruandsko
vlado, s katero bo odslej tesno so-
deloval, da bi ameriška humani-
tarna pperacija v osrčju Afrike kar
najhitreje obrodila sadove.
UKRAJINA: V Kijevu je ukraj-
inski parlament, v katerem prevla-
dujejo komunisti, s 180 glasovi za
in 62 proti sprejel resolucijo, ki
zahteva takojšnjo ustavitev vseb
oblik privatizacije. Proces privati-
zacije ni uspešen, zato ga je treba
nemudoma ustaviti, nadaljevati p3
šele takrat, ko bo parlament
odločil, katera lastnina ne bo
prešla v roke zasebnikov.
ŠPANIJA: Na madridskem
trgu Ramales, ki je od kraljeve
palače oddaljen le 200 metrov, je v
petek dopoldne eksplodirala bom-
ba, pri čemer so bile ubite tri osebe,
štirinajst pa jih je bilo ranjenih;
Ker je med žrtvami tudi visoki
častnik španske vojske, je polici)^
prepričana, da je bombo podtakni-
la baskovska separatistična org«'
nizacija Eta, saj so njene teroriS'
tične akcije že nekaj časa uperjene
proti španski vojski.
IRAN: Južni in jugovzhod^
del Irana sla v nedeljo prizadel'
dva srednje močna potresa. Potre«'
ki je dosegel 5,3 stopnje po Ri^'''
terjevi lestvici, je zatresel tla*
bližini mest Andimešk in Darreh'
Šahna jugovzhodu države, drugij^^
močjo 5,2 stopnje po Richeterje^'
lestvici, pa je imel epicenter v
po-
krajini ikristan na jugu Irana,k
je tudi naftni terminal Bandar Af'
bas. O morebimih žrtvah ali gi""''
ni škodi ne poročajo.
Pripravil: D.Stef^
i|iCDNIK -4. AVGUST 1994
POROČAMO, KOMENTIRAMO -3
PREDSEDNIKI SKUPŠČIN IN IZVRŠNIH
___JVITOV V PTUJU
VKtuju je bilo v zadnjih dneh več pomembnih srečanj. 26. julija
je gostil predsednike skupščin občin in izvršnih svetov občin
Celje, Kranj, Ljutomer, Murska Sobota, Nova gorica, Novo mesto,
Ormož, Ptuj in Škofja Loka. Udeleženci ptujskega srečanja so poz-
nali vlado Republike Slovenije, da umakne predlog odloka o spre-
niembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, da opre-
deli prostorsko hierarhično opredelitev mest in pokrajin v Republiki
Sloveniji na podlagi nove geostrateške in geopolitične študije, ki
bo upoštevala, da je vloga mest in pokrajin v samostojni državi Slo-
veniji drugačna, kot je bila v bivši državi. Podprli pa so tudi predlog
državnega svetnika Branka Brumna, da Državni svet Republike
Slvoenije začne pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustav-
nosti določila drugega odstavka drugega člena zakona o planiran-
ju in urejanju prostora v prehodnem obodbju in razveljavitev tega
določila.
PREDSTAVNIKI AJDOVŠČINE V PTUJU
Prejšnji četrtek so bili v Ptuju predstavniki izvršnega sveta SO Aj-
dovščina. V Mestni hiši jih je sprejel predsednik izvršnega sveta
Branko Brumen. V pogovoru s predstavniki ptujske občine so iz-
menjali izkušnje pri pristopu in organiziranju pri prenovi starega
mestnega jedra ter izkušnje na drugih področjih delovanja občin-
skih svetov. Posebej so se zanimali za strategijo razvoja turizma s
poudarkom na organiziranju turističnih subjektov in promociji.
Udeležili so se tudi tiskovne konference, ki jo je sklical ptujski turis-
tični minister PeterVesenjak, da bi javnost seznanil zgospodarskim
interesnim združenjem Poetovio Vivat. Gostje iz Ajdovščine so si
med obiskom v Ptuju ogledali tudi nekatere znamenitosti. Peljali so
jih na grad in ogled ptujske kleti s poskušnjo vin.
V NEDELJO PET TISOČ OBISKOVALCEV
_V PTUJSKIH TERMAH
Vročina privablja te dni v slovenska kopališča veliko osvežitve i
željnih ljudi. Samo vTermah jih je bilo v nedeljo pet tisoč, dober |
obisk po so imeli tudi med tednom. Dnevno se je pri njih kopalo j
med 1500 in 2000 kopalcev. Novost letošnje kopalne sezone pa je I
tudi nočno kopanje ob četrtkih, petkih in sobotah od 21. do 24. ure, i
ki privablja veliko obiskovalcev. Takšna gneča na slovenskih polet-
nih kopališčih v zdraviliščih in poletno-zimskih termalnih kopa-
liščih zahteva visoko raven higienskih in varnostnih razmer. Na ta
vprašanja redno opozarjajo člani sekcije kopališč pri združenju za
gostinstvo in turizem v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Ju-
nija in julija so takole ocenili poletna kopališča v zdraviliščih: na
prvem mestu je riviera Čatež s 71,13 točkami, druge so Moravske
toplice, tretje Medijske, četrte Rimske, pete pa Terme Ptuj. Za njimi
so uvrščena poletna kopališča v Šmarjeških Toplicah, Banovcih,
i Dolenjskih Toplicah, Atomskih, Mali Nedelji in Petišovcih.
PRVEGA AVGUSTA NADZIDAVA
_ZDRAVSTVENEGA DOMA
V ponedeljek je Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, ki je bilo izbra-
no na nadzidavo trakta B zdravstvenega doma na Potrčevi cesti
v Ptuju, pričelo pripravljalna dela za gradnjo. Gre za 80 milijonov
vredno investicijo brez opreme, za katero bodo denar zagotovili iz
občinskega proračuna. Z njo bodo pridobili nujno potrebne pros-
tore pljučnega dispanzerja, ki sedaj dela v neprimernih prostorih v
Čučkovi ulici. Splošne ambulante iz trakta A bodo preselili v nadzi-
dani trakt B, v traktu A pa uredili pljučni dispanzer. V kleti zoboz-
dravstva bodo namestili rentgen za potrebe pljučnega dispanzerja
in zobozdravstva. Pri Gradisu so povedali, da bodo objekt trakta B
pričeli odkrivati prihodnji teden.
NA PTUJSKI GORI UREJAJO PARKIRIŠČE
_IN OTROŠKO IGRIŠČE
Do 1 5. avgusta bo sklad stavbnih zemljišč na Ptujski Gori uredil
parkirišče za avtobuse in osebna vozila ter otroško igrišče ob
domu krajanov, v katerem Stanovanjski servis iz Ptuja gradi nepro-
fitna stanovanja. V domu krajanov so tudi prostori gasilskega
doma. Krajevna skupnost, Stanovanjski servis in gasilsko društvo
bodo sofinancirali neposredno ureditev okolja doma, skupne
prostore in streho. Ob nedavnem obisku na Ptujski Gori je pred-
sednik SO Ptuj Vojeh Rajher Ptujskogorčanom svetoval, da si naj-
dejo nekoga, ki bo skrbel za dom, igrišče in parkirišče, saj bo s tem
zagotovoljena gospodarnost naložbe.
Ureditev parkirišča in otroškega igrišča, ki bo tudi šolsko, po po-
trebi pa prireditveni prostor, sodi med najpomembnejše infra-
strukturne objekte v tem kraju, ki je znano versko romarsko sre-
dišče in ki mu zlasti ob konicah obiska primanjkuje parkirišč. Z naj- i
novejšo pridobitvijo bo kraj pridobil tudi na urejenosti.
Sklad stavbnih zemljišč občien Ptuj bo za urejanje parkirišča in
otroškega igrišča na Ptujski Gori prispeval okrog šest milijonov
tolarjev.
31 KREDITOV ZA KMETIJSTVO IZ
_RAZVOJNEGA SKLADA
Z razvojnimi sredstvi je ptujski izvršni svet podprl 31 projektov s
področja kmetijstva v skupnem znesku 37.500.000 tolarjev,
^'og pa je bilo za več kot petdeset milijonov tolarjev. Kot je povedal
Sekretar za kmetijstvo občine Ptuj Franc Bezjak, bodo z razvojnimi
sredstvi spodbudili nastanek ekonomsko stabilnih kmetijskih go-
spodarstev, ki bodo omogočala nadaljnji razvoj kmetij.
OKROG 250 PTUJČANOV AVGUSTA NA TRIGLAVU
W organizaciji ptujskega planinskega društva se bo avgusta na
• Triglav povzpelo okrog 250 Ptujčanov. Prvo skupina je pohod
Opravila že minuli konec tedna, ta teden se jim bodo pridružili
Osnovnošolci, zatem bodo pohodniki člani pevskega zbora iz Gra-
l®ne z družinskimi člani, v četrtem vzponu bodo udeleženci sta-
■"ešinski kader iz učnega centra v Ptuju, petega pa bodo opravili i
^lani planinske sekcije iz Gerečje vasi.
Pripravila: MG
PTUJ /ARPADA GONCZA SPREJEL MILAN KUČAN
V nedeljo /e prišel na dopust v Slovenijo madžarski predsed-
nik Arpad Goncz. V ptujski Mestni hiši mu je dobrodošlico iz-
rekel predsednik republike Slovenije Milan Kučan.
Predsednika sta v Mestni hisi podpisala spominski listini.
V Mestni hiši sta se oba predsed-
nika zadržala v krajšem pogovoru,
ki sta mu prisostvovala tudi pred-
sednik skupščine in izvršnega sve-
ta občine Ptuj. Obema predsedni-
koma je župan Vojteh Rajher po-
delil spominska darila - "šopek"
ptujskih vin, madžarskemu pred-
sedniku pa še značilnega kurenta.
Predsednika sta podpisala tudi
posebni listini v spomin na svoje
državnmiško srečanje v Ptuju,
nato pa sta se udeležila slovesnosti
v viteški dvorani ptujskega gradu.
Tam je namreč madžarski pred-
sednik Goncz prejel križec reda
gradiščansko-panonskih vitezov
vina, kar je najvišje priznanje vite-
zov in so ga v Sloveniji podelili dru-
gič; prvič gaje ob lanskem obisku v
Ptuju prejel Milan Kučan. V ta na-
men so priredili v viteški dvorani
pravo ceremonialno slovesnost,
odlikovanje pa je madžarskemu
predsedniku izročil sam konzul
viteškega reda Tintara Tombor.
Oba predsednika sta o obisku v
Ptuju in odnosih med Slovenijo in
Madžarsko dala naslednji izjavi:
Arpad Goncz: "Zelo sem vesel, da
sem lahko tukaj pri vas v Sloveniji.
To je zame prva priložnost, da bom
lahko prebil pri vas nekaj več časa.
Tu se pravzaprav počutim doma.
Moja družina namreč izhaja iz Len-
dave, moja žena pa je z Mostja. Moji
starši, stari starši in prastaršiso bili iz
Čakovca. Tako dejansko lahko
rečem, da sem prišel domov. Odnosi
med našima državama so popolno-
ma brez oblačka, zelo prijateljski.
Seveda pa nas čaka še veliko nalog,
predvsem na področju prometa.
Luka Koper je za Madžarsko izred-
nega pomena. Prek nje gre karčOod-
stotkov vsega našega prometa. Naša
naloga je zgraditi cestno in želez-
niško povezavo med obema država-
ma. Zunanjepolitično so naši inter-
esi popolnoma enaki vašim.
Manjšini z obeh strani meje pa sta
most medsebojnega povezovanja."
Milan Kučan: "Gospoda Goncza
smo povabili, naj letos preživi dopust
v Sloveniji. Želim mu, da bi se res
spočil, saj so za njim leta trdega dela,
ko je bilo treba postoriti marsikaj za
uspeh reform in prepoznavanje nove
Madžarske v svetu. Njegov obisk je
tudi priznanje za Slovenijo. Ne samo
zaradi njenih lepot, obisk je dokaz,
da so naši odnosi res dobri, da ima-
mo podobne cilje in podobne poti do
njihovega uresničevanja. Tu je tudi
predsednik Havel in gotovo bo med
dopustom dovolj priložnosti tudi za
politične pogovore, čeprav, kot sem
rekel, je osnovni namen vendarle
počitek"
*>J. Bračič
PTUJ / PTUJSKA POLETNA NOČ
V petek in soboto bo na ptujskih ulicah in trgih živahno. Zvoki
ansamblov zabavnih in narodnih melodij ter bogata gostin-
ska ponudba bodo že v petek ob dvajseti uri oznanili začetek
letošnje ptujske prireditve - poletne noči, ki si prizadeva pos-
tati tradicija z vsebino.
Letos bo sicer še vse po starem,
zato pa bo že pr i hodnja pri redi tev v
duhu 17. stoletja, za kar je že sedaj
med ptujskimi podjetji in gostinci
veliko zanimanja. Vodja Turis-
tičnoinformativnega centra Mar-
jeta Jeraj je povedala, dasi prizade-
vajo, da bi ptujska poletna noč pos-
tal a pri red i tev, k i bo znal a povezati
umetnost in komercialo, tradicijoz
vsebino. Stil 17. stoletja naj bi
obvladal nad celo prireditvijo - od
celostne podobe naprej.
Tudi za letošnjo ptujsko poletno
noč je med ptujskimi gostinci veli-
ko zanimanja. Če bo tudi vreme
lepo, bo obiskovalcev več, kot jih je
bilolani, kojih jebilo 15 tisoč.
V petek bosta glavna prireditve-
na prostora v Prešernovi ulici in na
Slovenskem trgu.
Jutrišnji dan pa bo v Ptuju sicer
drenj že od zg(xlnjih jutranjih ur,
saj bosejmaril Ožbolt. Za nekatere
se bo veseljačenje pričelo že v
zgodnjihjutranjih urah. Jutri bosta
za zabavo in ples skrbela ansambla
Ptujskih pet in Orion.
V soboto se bo v zabavni prostor
in plesišče spremenil večji del sta-
rega mestnega jedra. Ansambli
bodo igrali v Prešernovi ulici, na
Slovenskem trgu, pred Mestno
hišo, pred Bakhovim hramom in
pred Blagovnico. Ansambloma
Ptujskih pet in Orionu se bodo pri-
družili še Ptujski instrumentalni
ansambel. Mlada pot in Transdan-
ce.
Pokrovitelj letošnje ptujske po-
letne noči je Zavarovalnica Tri-
glav,kivabi Ptujčane,dasepovese-
1 i jo s k u paj z n j i m i, organ i zat orj i pa
soTiC Ptuj, Mercator MI P, Petrol -
motel Podleh nik. Perutnina Ptuj,
Kmečki hram, pizzerija Slonček,
bistro M, bistro Amadeus, gostilna
Ev ropa, Bak h osov h ram i n gos t i 1 n a
Mislovič.
COVORISE,,.
...DA /e Miha Pogačnik, slavni
violinist, na boriskem gradu ze-
val od vročine in stavek še bolj
slavnega Ludwiga van Beethov-
na prodajal za mrzlo pivo. Piva
žal ni dobil. Tudi po tem dogod-
ku se prav lepo vidi, koliko je pri
nas vredna kultura.
...DA je kondicijsko najvzdržlJi-
vejši Ptujčan Mirko V. gostoval v
studiu radia Ptuj in da ob odho-
du ni imel moči odpreti studij-
skega "grada" trdna vrata. Na
pomoč mu je moral priskočiti
močan voditelj pogovora (v
količini Vindiš na kubik).
... DA so nekoč nekemu
prešuštniku postavili avto na
šroge. Tokrat so sredi spalnega
Ptuja drugemu, pri enakem
opravilu, prerezali vse štiri
gume na ALL platiščih. Prvemu
so pomagali "prijazni" sosedje.
drugemu službeni šofer.
...DA je župan ptujske občine
predstavil Kučanu Mestno hišo
kot trdnjavo lokalne samoupra-
ve v časih, ko je država preveč
pogumna. Kučan je ob tem
nemo strmel v tla.
... DA se v ptujskem prenočeval-
nem objektu obetajo kljub po-
letni vročini hladne noči. Orga-
ni pregona so namreč od tam in
čez mejo izgnali nekaj vročih,
vzhodnjaških "pe(i)čk".
... DA so padalci ponoči skakali
na cilj v velikosti 15 cm, in kdor
je zadel v polno, je dobil 50
mark. Nekatere Ptujčane pa
nočni skoki stanejo. Menda sto
do dvesto mark.
...DA ima madžarski predsed-
nik v domači hiši rusko masko,
podobno ptujskemu korantu,
vendar ženskega spola. Ob obi-
sku v Ptuju je dobil še koranta,
seveda moškega. Le kaj se bo iz-
cimilo?
4-PO NAŠIH KRAJIH
4. AVGUST 1994- TEDNlIf
"Bori je kot speča princesa. Tu se je izredno veliko dogajalo in to moramo obnoviti. Ptujsko področje je sploh zelo noseče.
In mora se nekaj roditi/ vzneseno pripoveduje slovenski violinist svetovnega slovesa Miha Pogačnik, sicer rojen Kranjčan, ki
se sedaj večinoma zadržuje v tujini. "Vse svoje evropske zveze bom osredotočil na to, da bo Bori ponovno oživel, če ga bomo
seveda dobili v najem. Tukaj je izredna možnost, da se zbirajo mladi in glasbeniki iz vse Evrope, da obnavljajo ^svoj' grad,
želimo pa pritegniti tudi domačine, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo z glasbo ali umetnostjo nasploh. Zaenkrat so odmevi izredno
ugodni..." optimistično razloži ustanovitelj in idejni vodja Idriarta, ki je svoj letošnji festival pričel v Dubrovniku, z Borla pa
so udeleženci iz vse Evrope takoj naslednji dan odpotovali na Tibet.
POVSEM POLNI
PRIREDITVENI
PROSTORI
V noči s sobote na nedeljo se je
na Borlu končal festival Idriart.
Vrhunec kulturnega dogodka je
bil nastop orkestra, v katerem so
zaigrali hamburški in slovenski
simfoniki s solistom violinistom
Miho Pogačnikom, nato pa še pia-
nisti svetovnega slovesa. Celod-
nevno prireditev, ki se je pričela
že dopoldan v Minoritskem sa-
mostanu v Ptuju in se nadaljevala
na ptujskem gradu, nato pa na
Borlu, je poleg približno 250 ude-
ležencev festivala spremljalo tudi
veliko število tukajšnjih prebival-
cev. Tako je praktično na vseh
koncertnih prostorih zmanjkalo
prostora za gledalce. Prireditev je
domače gledalce navdušila, saj se
je predvsem Bori po dolgem času
ponovno napolnil s kulturno vse-
bino.
Prav tako zadovoljen pa je bil
po nastopu orkestra Miha
Pogačnik, ustanovitelj in idejni
vodja Idriarta. Gledalcem je pred-
stavil tudi ustanovitelje fondacije
DANDIN na Nizozemskem, ki
zbira denar za obnovo Borla.
Osnovali so jo Holandčani, Dan-
ci, Francozi in Slovenci. V Bori
nameravajo vložiti 10 do 15 mili-
jonov nemških mark in ga usposo-
biti za center evropske glasbene
mladine. Dela nameravajo pričeti
takoj, ko bodo dobili grad v na-
jem, kar trenutno ovira postopek
denacionalizacije. Že za naslednje
poletje napovedujejo dva ali tri
mesece bivanja na Borlu.
PREKRASNA BORLSKA
AKUSTIKA IN
AMBIENT
Za Bori so navdušeni, ker bojda
stoji na energetsko izredno bogati
točki oziroma na 16. poldnevniku,
na katerem so tudi mnogi drugi
pomembni kraji v Evropi. Miha
Pogačnik namerava na Bori pre-
nesti tudi center Idriarta.
Kakšen je vaš prvi vtis, potem
ko smo na notranjem dvorišču
slišali orkester?
Miha Pogačnik: "Prihajam iz
Dubrovnika, kjer smo imeli kon-
certe v kneževem dvoru. Bori ne
zaostaja za tamkajšnjim atrijem.
Predstavljam si, kako čudovito
bo, ko bomo imeli to dvorišče ob-
novljeno, ko bo tukaj publika iz
vse regije. Tu je prekrasna akusti-
ka in prekrasen ambient."
Menite, da ima obnova veliko
možnosti za realizacijo?
Miha Pogačnik: "Ja, seveda,
meni gre sedaj za to, da čira več
ljudi seznanim s to idejo, da posta-
ne to evropsko središče mladine
in kulturni center, in kjerkoli to
govorim, povsod sprejmejo ljudje
idejo z velikim entuziazmom.
Dejstvo, da je Bori povezan z zgo-
dovino Parzivala, ima zelo močan
odmev. To je mit, ki se v zadnjih
letih ponovno pojavlja v zavesti
Evropejca kot zelo močan, in da
imamo mi, Slovenci, dejanske ko-
renine tega mita, je velika stvar.
Mi se še ne zavedamo, kakšen du-
hovni kapital je to. Velik. In s tem
duhovnim kapitalom bomo lahko
dobili tudi konkreten kapital, ki
je potreben za obnovo. Upam."
BORLSKI GRAD NA
ENERGETSKO
IZREDNO MOČNI
TOČKI
O Borlu ste govorili kot o
energetsko močni točki. Kaj to
pomeni?
Miha Pogačnik: "Preko Borla
teče 16. meridian. In ta meridian
Miha Pogačnik: "Vse svofe evropske zveze bom uporabil za Bori."
Nekoliko manj zadovoljni so bili obiskovalci Borla ob tej pri-
ložnosti z gostinsko ponudbo. Ta je tudi sicer rakasta rana ptuj-
skega turizma, v vročem sobotnem dnevu pa je vzbudila med
stotinami ljudi ogorčenje predvsem odsotnost kakršnekoli po-
nudbe.
Resda so prireditve zaradi Idriartovcev že od jutra kasnile,
vendar bi Ptuj čane lahko o tem skozi ves dan vendar kdo obve-
stil. Za zamudo so očitno vedeli samo gostinci. In tako je pijača
- razen navadne vode - prispela na Bori šele po šesti popoldan,
čeprav je bil koncert napovedan za četrto uro in je seveda
večina prišla na vroči Bori že nekoliko prej. Tako ni bilo nič z
izkupičkom, za katerega vedo sicer organizatorji vseh priredi-
tev. Človek potrebuje pač poleg umetnosti še kaj za osvežitev in
za pod zob. Visoki organizatorji te velike kulturne prireditve pa
bodo prihodnjič morali stopiti po nasvet k navadnim veseličar-
jem.
je tako imenovani meridian sv.
Mihaela. Če si predstavljate, da je
Mihael zamahnil s svojim mečem
prek Evrope in na mestih, kamor
so padle iskrice, ki so se razpršile
naokoli, so nastale cerkvice, gra-
dovi ... - to govorim bolj v prispo-
dobi. Ampak ne glede na to je na
tem meridianu zelo pomemmbno
svetišče Mihaela v Monte Garga-
nu v Italiji, nato gre preko Modre
špilje na Biševu, preko Šibenika z
znamenito katedralo s prekra-
snim Mihaelom na fasadi, nato
preko Zagreba, Borla, Dunaja. In
ta meridian je bil vedno v nekem
smislu meja vzhoda in zahoda,
tudi v srednjem veku, ko so vpa-
dali Turki. Za to mejo je bila Ev-
ropa varna pred Azijo. Ja, o tem bi
lahko povedal še več, ampak zani-
mivo je, da gre ta meridian točno
preko Borla, pravzaprav čez kape-
lo."
Menite torej, da borlski grad;
ne stoji po naključju tukaj?
Miha Pogačnik: "Ne, ne.
grad ima popolnoma pravilno
lego. In menim, da ta grad ni šele
iz 13. stoletja, kot so našli prve za-
pise, tukaj je gotovo nepretrgana
zgodovina tja do rimskih časov in
mogoče še nazaj."
Milena Zupanič
Notranje dvorišče /e bilo polno do zadniega kotička.
IDRIART / DEL PRIREDITEV V MAKOLAH, BELOJAČI, STUDENICAH
Udeleženci desetega, jubilejnega mednarodnega festivala IDRIART so se v petek, 29. julija,
s Sladke Gore v šmarski občini, kjer so si ogledali baročno cerkev in opravili kar dva koncerta,
napotili v slovenjebistrisko občino - v Makole, zanimiv kraj ob Dravinji. Po krajšem ogledu so
se napotili v kraško jamo Belojača pod Bočem, eno izmed številnih naravnih znamenitosti
slovenjebistriške občine, in tam imeli koncert. Cilj predzadnjega dneva IDRIARTA pa so bile
Studenice in opuščen (ter od zoba časa opustošenj samostan magdalenk pod Bočem. Stude-
niče se med drugim ponašajo s sedmimi zdravilnimi vodnimi izviri.
že sam prihod štirih avtobusov
ter lepega števila osebnih avto-
mobilov s pretežno nemškimi,
avstrijskimi in ljubljanskimi re-
gitracijami, je dodobra razgibal
Studenice - idiličen, vendar
zadnja leta nekoliko zaspan kraj
pod Bočem. Obiskovalci so imeli
resnično kaj videti, saj sta stavba
opuščenega ženskega samostana
in farna cerkev, kjer zadnja leta
nimajo več svojega župnika, tem-
več samo župnijskega upravitelja
iz Makol, vredni ogleda. Mnoge,
ki smo bili ta dan v Studenicah, je
bilo kar sram, kljub temu da ni-
smo za vse skupaj nič krivi, ker
Slovenci puščamo takšne kultur-
no-zgodovinske spomenike pro-
padati. So pa za boljši vtis
poskrbeli prijazni domačini, ki so
v peklensko vročem dnevu vsem
ponudli sokove z odlično domačo
vodo, ki v Studenice priteče iz
sredine Boča. Svoje je naredil
tudi prijetni hlad na samostan-
sko-cerkvenem dvorišču, kjer si
je pisana druščina udeležencev
letošnjega jubilejnega IDRIAR-
TA lahko odpočila. V delu dvo-
rišča so postavili za dekoracijo
star lojtrski voz in ga okrasili z
rožami, zraven pa mizo, bogato
obloženo z domačim kruhom ter
gibanicamim, s čimer so jih ka-
sneje pogostili.
Ura jebilažezdavnaj sedemnajst
in šestnajst madrigalistov iz Ljuto-
mera, ki jih vodi prof. Janez Bole iz
Ljubljane, je že čakalo na pričetek
koncerta v do zadnjega kotična na-
polnjeni župni cerkvi. Skoraj uro
so čakali Miha Pogačnika, ki se je z
delom udeležencev napotil iz Belo-
jače v Studenice kar peš.
Ljutomerčani so odpeli svoj pro-
gram z obveznim podaljškom in ta-
krat smo Miha Pogačnika, ustano-
vitelja in vodjo IDRIARTA, uspeli
vloviti za krajši pogovor. Povedal
je, da se je letošnji IDRIART pričel
v Dubrovniku in se nadaljeval z
ladjami miru, ki so plule od otoka
do otoka, potniki iz kakih petnaj-
stih držav pa so se sproti seznajali z
vsemi zanimivostmi - od lokalne
zgodovine do kulture.
Da je Miha Pogačnik resnično
neuničljiv, pove podatek, da je po
dneh IDRIARTA poletel s skupi-
no 65 ljudi v Tibet, kjer se bo
srečanje nadaljevalo, saj traja celot-
na prireditev kar šest tednov.
"Kot vidite, je izbira krajev
takšna, da se lahko spoznavajo in
mešajo posamezne kulture.
Predvsem na Hrvaškem smo obi-
skali veliko begunskih centrov in
pripravili koncerte ter se z ljudmi
pogovarjali. Z nami je veliko mla-
dih ljudi z zahoda in severa, ki želi-
jo spoznati mlade v naših krajih in
se z njimi sprijateljiti. Tako po-
skušamo umetnost postaviti v sre-
dino življenja, ker umetnost ni
samo tradicionalna v koncertnih
dvoranah in abonmajih za povsem
določeno publiko, temveč je dala
umetnost podlago za srečanje in
spajanje kultur. Zato se IDRIART
seli iz države v državo, s celine na
celino. S sabo pa vedno vzamem
publiko,ki ji jetoprisrcu.Takopo-
tuje z nami veliko ekologov, stro-
kovnjakov, ki sezanimajo za biodi-
namično poljedeljstvo, za alterna-
tivo v šolstvu, predvsem pa za
umetnost," smo izvedeli od znane-
ga violinista Mihe Pogačnika.
V župni cerkvi v Studenicah je
potekalo še predavanje o svetem
Graalu, ki ga je pripravil ude-
leženec IDRIARTA Georg Kiilen-
wind. Sprva je govoril o smislu
življenja, nato pa še o svetem Gra^'
lu, keluhi, v katerem je Kristusov^
kri.
Dan so sklenili ob kresu ter na^'
topu makolske folklorne skupii^^
in ob prijazni postrežbi Stud^'
ničanov.
Vida Topolovec
Opuščeni ženski samostan magdalenk v Studenicah.	Foto: VJ
f EDNIK -4. AVGUST 1994
kULTURA. IZOBRAŽEVANJE - 5
Neponovljiv
kulturni užitek
Minuli četrtek so Slovenjebistričani doživeli izreden kul-
turni užitek: na notranjem grajskem dvorišču se je pred-
stavila štiridesetčlanska Slovenska folklorna skupina
Nizozemska iz pokrajine Limburg. Prireditev je potekala
pod pokroviteljstvom Slovenske izseljenske matice v or-
ganizaciji ZKO Slovenska Bistrica in finančni podpori
Ministrstva za kulturo Slovenije.
Povezovalka Mici Michon je predstavila folklorno skupino. Pove-
dala je, daje bil temelj sedanje slovenske folklorne skupine postavl-
jen okoli 1920. leta, ko so prišli na delo na Nizozemsko slovenski ru-
darji, tudi izSlovenske Bistrice. Ker so pogrešali svojo slovensko kul-
turo, kije niso hoteli pozabiti, so v različnih krajih ustanovili društva
sv. Barbare, pozneje pa pevske in plesne skupine. V letu 1953 sta go-
spod Bobnik in gospa Goršičeva pričela učiti v dveh krajih v Limbur-
gu originalne slovenske ljudske plese. Po nekaj letih so se združili v
današnjo Slovensko folklorno skupino Nizozemska, katere člani so
Slovenci, njihovi potomci ter njihovi življenjski partnerji.
Osnovni program skupine so slovenski ljudski plesi. Z leti so pro-
gram razširili še s plesi in nošami iz Hrvaške, Srbije ter Makedonije,
sedanji program pa je sestavljen le izslovenskih ljudskih plesov.
Ker je večina današnjih članov že izčetrtega rodu prvotnih sloven-
skih izseljencev in imajože tudi težave sslovenskogovorico,jihje po-
trebno občudovati, kako lepo po naše so znali zapeti slovenske ljud-
ske pesmi.
Ker je Nizozemska njihova nova domovina, so se odločili, da bodo
v svoj program vključili tudi nizozemske ljudske pesmi. Z njimi so se
prvič predstavili na gostovanju po Sloveniji leta 1990.
Slovenjebistričane je SFSN presenetila z izredno kvaliteto, pose-
bej pa z žarom in ljubeznijo, ki sojo izžarevali v plesih in igranju na
instrumente. Videlo seje, da stal^oreografa LeoSterman in Anneke
Smeets znala svoja srčna nagnjenja prenesti na vse plesalce, pevce in
instrumentaliste.
Ob koncu skoraj dveinpolurnega programa so po gorenjskih, rezi-
janskih, ptujskih, prekmurskih in belokranjskih plesih presenetili še
z venčkom nizozemskih, saj so mnogi člani SFSN Nizozemci,
poročeni s potomkami Slovencev.
Vida Topolovec
S četrtkove prireditve na notranjem grajskem dvorišču bistriškega gradu.
Foto: Samo Brbre
HULIMRt^lH ORC^MIZACIJ V	1994/95
Veliko prireditev z malo denarja
OO SEDAJ PORABILI DVE TRETJINI DENARJA - KAKO IZPELJATI
PROGRAM DO KONCA LETA.> • OB OTROŠKEM ABONMAJU SE
VZGAJ AGLEDALIŠKA PUBLIKA # DELO V DRUŠTVIH TEMELJI NA
ENTUZIAZMU
Julij in avgust sta tudi v kulturi bolj dopustniška meseca, saj se sezona
običajno konča konec junija ali v začetku julija. Podobno je tudi v ptujski Zvezi
kulturnih organizacij in vendar imajo že povsem pripravljen program za nas-
lednjo sezono, pričeli pa so tudi že vaje za prvo jesensko gledališko premiero.
Sicer pa so v društvenih prostorih vsak dan med 9. in 13. uro tudi v dopustu
dežurni.
#AB()NMAJSKE(;A DENARJA SAMO ZA POL PREDSTAVE
Kaj pripravlja ZKO Ptuj za sezono 94/95?
Branka Bezeljak Glazer: "Ker je denar na razpolago za koledarsko leto, lahko
sedaj govorimo le o tem, kaj bomo lahko pripravili do novega leta. Proračun za
letos je bil sprejet zelo pozno in veliko naših postavk je bilo črtanih, tako da nismo
mogli niti prav načrtovati, kaj bi lahko izpeljali jeseni. Do sedaj smo porabili že
dve tretjini vsega denarja in sedaj si belimo lase, kako bi izpeljali program do kon-
ca leta.
Mladinski in otroški program je treba uresničiti, kot je bil načrtovan, saj smo
dogovorjeni s šolami. Upamo, da bomo uspeli povabiti predstave za mladinski
abonma, ki bodo primerne tudi za izven. Za tri gledališke predstave, kolikor jih
moramo še povabiti po programu, nam je ostalo za jesenski del 232.000 tolarjev. S
tem denarjem lahko povabimo eno samo. Ne vem, kaj bomo napravili. Dogovorje-
no imamo že gostovanje Mladinskega gledališča z Gospodično Julijo, ki je spom-
ladi zaradi bolezni odpadla, načrtovali smo še gostovanje tržaškega ali goriškega
gledališča, vendar je sedaj vse odvisno od tega, koliko bodo posamezne predstave
stale. Povprečno stane gostovanje ene predstave 400.000."
#ENA OTROŠKA PREDSTAVA ZA 2000 OTROK
Eno otroško predstavo vidi približno 2000 ptujskih in okoliških otrok, za kate-
re je to največkrat edini živi stik z gledališko umetnostjo. Prav zato jih v gledališču
učijo predstave tudi gledati. Če je predstava zahtevnejša, jo pred pričetkom raz-
ložijo, pogosto povedo tudi, kako je nastajala, in neredko se pogovarjajo z otroki
tudi ustvarjalci sami. Vabijopredstaverazličnihlutkovnih tehnik, tako daseotro-
ci z njimi spoznajo.
Otroški in lutkovni abonma naj bi jeseni povabil v goste še štiri predstave: eno
iz mariborskega lutkovnega gledališča, eno iz gledališča Papilu in dve novi. Ven-
dar Branka Bezeljak Glazer dvomi, da bo za štiri gostovanja dovolj denarja: "V de-
setih letih mojega dela se je pokazalo, da začneš ob otroškem abonmaju vzgajati
gledališko publiko. Tega v šoli ne zajema noben predmet. Ugotovila sem, da mo-
ramo naučiti mlade gledalce predstavo gledati, tako kot učimo otroke tudi brati,
pisati... Ptujski osnovnošolci in srednješolci so tudi na zelo zahtevnih predstavah
izjemno dobra publika. Vse gostujoče skupine so presenečene, ker reagirajo na
pravih mestih, ploskajo... Škoda se mi zdi, da bi morali zaradi denarja to vzgojo
prekiniti."
#KAJ PRIPRAVLJA GLEDALIŠČE PRI DPD SVOBODA PTUJ
Sicer pa pripravlja tudi domača gledališka skupina v DPD Svoboda Ptuj že
predstavo za september. Pod vodstvom Branke Bezeljak Glazer so se odločili za
besedilo Alojza Remca Magda. Premiero načrtujejo za september, v predstavi pa
sodelujejo igralci Helena Peršuh, Tadej Toš, Ervin Štopfer in Urška Vučak, za li-
kovno podobo bosta skrbela Stanka Vauda in David Gašparič, za gib Majda Fridl
Grah.
Za uprizoritev v decembru ali januarju pa načrtujejo komedijo, kjer bodo nas-
topili starejši igralci: Karmen Komel,Boris Miočinovič,Nevenka Samobor, Dra-
gica Krajnc in še kdo. Po vsej verjetnosti se bodo odločili za besedilo Pižama za tri.
Branka Bezeljak Glazer pa dela tudi z mladimi v okviru gledališkega studia. Le-
tos bodo vključili že učence petih in šestih razredov, s starejšimi osnovnošolci in
srednješolci pa bi že lahko pripravila predstavo. "Če bi bilo kaj denarja," pravi.
#	PONOVNO LITERARNI VEČERI
V ZKO skušajo v sodelovanju s knjižnico in novo lirarno komisijo obuditi lite-
rarne večere, čeprav proračun nima denarja za to. Predsednica komisije je Lili jana
Klemenčič, program pa je pripravil Destrničan Aleš Šteger, študent. Vsak mesec
nameravajo izmenično povabiti znane in še neuveljavljene pesnike in pisatelje.
Dogovarjajo se že z Danetom Zajcem, Ferijem Lainščkom, Alešem Debeljakom,
Milanom Jesihom, Svetlano Makarovič, Borisom A. Novakom, Milanom Dekle-
vo, Andrejem Blatnikom.
#	V DRUŠTVIH NA SREČO ŠE VEDNO VELIKO ENTUZIAZMA
Branka Bezeljak Glazer je povedala, da društva kot vsa leta izpeljujejo svoj pro-
gram. V spomladanskem delu je ZKO izpeljal že vsa občinska in območna
srečanja, društvom so nakazali dotacije, ki pa so bile v proračunu skoraj za polovi-
co zmanjšane, kar ne zadostuje niti več za honorarje mentorjem v posameznih
društvih. "Kolikor vem, zelo intenzivno delajo folklorne skupine, pripravljajo pa
se tudi že nekatere gledališke predstave," pove Branka Bezeljak Glazer. "V DPD
Svoboda bomo obudili plesno-gledališke delavnice. Načrtujemo tri sklope, ki jih
bosta vodile izkušena Mira Mijačevič, plesalka Nina Meško, za likovne delavnice
po bomo povabili mentorje od drugod. Delavnice so namenjene tudi gledališčni-
kom."
Zupanič
Kdo se boji plešaste pevke
Nekaj bi si hoteli reči. Pa se ničesar ne domislimo. Ničesar, kar
bi bilo res vredno povedati. Ničesar, kar bi si želeli reči. Ampak go-
vorimo kljub temu.	^
Razmišljanje o sebi je naporno. Lažje je govoriti o drugih.
Doživljanje okolja skozi svoje oči zahteva preveč. Dvom. Čas.
Malo se odmaknite od vseh, ki vse vedo. Ki vedo, kako je treba žive-
ti.
Šele tako se da povedati kaj resničnejšega. Pa ne zaradi tega, ker
bi bilo res resnično. Resničnejšega, ker je tvoje. Ker izvira iz last-
nega odnosa do stvari, do ljudi.
Kemiki vedo, da je možna vezava nove kombina-
cije atomov samo, ko vezi med njimi niso trdne, ko
se sprostijo, zrahljajo, ko si dovolijo vezave novih
atomov. Ko si pustijo spraševati in se čuditi:
Zakaj tako in ne drugače?
Zakaj sem tu in ne drugje in kje sploh sem?
Kašne sanje sanjam in zakaj ravno takšne?
Kdo sploh sem?
Ampak to so nevarna vprašanja. Ker je iskanje odgovorov lahko
boleče, temačno. Ker rušijo vero v trdnost dosedanjega reda, mor-
da celo v njegovo smiselnost. Ker lahko zahtevajo spremembo de-
lovanja. Morda celo odločitev za pristnejše izražanje in usmerjan-
je lastne energije. Ampak strah pred kaosom včasih ne pusti seganj
pod površino. Ne pusti bliže k sebi. In te raje prepusti popolni oku-
paciji zunanjega sveta, odsotnosti metafizike. Odsotnost metafizi-
ke pa ubija.
Kaj potem sploh še ostane od mene? Kaj se lahko sploh še
vprašam, če je že vse urejeno? Če postanem del tega reda in mu ver-
jamem ? Če sedem za mizo z zakoncema Smith in Martin, recimo v
7. prizor Plešaste pevke, in posvečam vso svojo pozornost temu, da
bi nam bilo kolikor se le da zabavno? Kajti zabavati se, to je tisto
pravo. In potem ugotavljati, ali smo se dobro zabavali ali ne.
Nekako je pač treba izpolniti čas. Pri tem pa je zelo pomembno,
da uporabljamo lahkotne besede. Morda nič ne pomenijo, ampak
to ni važno. Važno je, da dajo občutek, da nam je vsem lepo. Najpo-
membnejše pa je to, da nam ni treba razmišljati o bistvenih stva-
reh, na primer o sebi, o svojem odnosu do prostorov znotraj in zu-
naj, širiti razsežnosti teh prostorov - ko pa te ti pogovori tako čudo-
vito zamotijo.
In če bi me pri tem pogovoru kdo poklical od mize in vprašal:
"Kaj pravzaprav sploh počneš? Ti je dobro tukaj?" bi me najbrž
zmedel. A meni? Ja, saj res - kje pa sem med tem založila sebe? Na
obešalniku, ko sem vstopila v to stanovanje ? Ali pa sem se pozabila
kje že davno prej?
In potem govoriš o stvareh, ki so ti jih povedali, in ne veš več, kdo
si, in tvoje sanje živijo mimo tebe. Misliš, da ti niso potrebne, one
pa te kljub temu in zato še toliko bolj oblikujejo po svoje. Včasih te
brcnejo, da bi jih opazil. Da bi te spomnile, da si navsezadnje le
čisto pravi, živi človek.
Ampak ti si preveč zaposlen z govorjenjem.
______________•» Romana ErccBovič_
Gledališče ZATO. Ptuj
E. lonesco: Plešasta pevka
premiera 8. avgusta 1994je RAZPRODANA!
ponovitve: 9., 10., 11. in 29. avgust 1994, informacije TIC, g 779-60
Pomembnejši profesorji in d\\ak\ ptujske gimnazije
VI.
OZVALD, KaroU20. 1.1873
Središče -30.11. 1946 Ljubljana).
Pedagog, psiholog, Jezikoslovec ter šol-
nik. Gimnazijo je obiskoval u Maribo-
ru, filozofsko fakulteto v Gradcu. Kot
profesorje služboval v Kranju, Ptuju in
Gorici. V Ljubljaiiije postal na peda-
goški katedri redni profesor. Pisal je o
splošnih ktdniniih problemih,filozofi-
ji, etiki, estetiki, psihologiji, logiki in
tiuli o literaturi. S članki je sodeloval v
IZ, Popotniku, Ped. zborniku idr.
^ela: Fonetični, morfološki in akcen-
'ološki oris središkega narečja (disert.,
cki-1899 v nemšč., slovenski rokopis se
^'rani v v Slavistični knjižnici), Volja
dejanje (1911), Srednješolska
^^goja (1912), Smernice novega živl-
}^nja (1918), O potrebi nove socialno-
^'ične orientacije (1923), Kulturna pe-
dagogika (1927), Duševna rast otroka
mladostnika (1932), Osnovna psi-
hologija (1932), Logika, uvod v
Znanstveno mišljenje (1920) idr.
PETERŠIČ,Vlador4.2. 1926
^ornaua). Pisatelj. Gimnazijo Je obi-
skoval v Ptuju in Marilx>ru, se vpisal
"a semenišče, izstopil, sodeloval v
v času Informbiroja na
^adžarskem. V Budimpešti in SZJe
sondiral ruščino in nemščino in sedaj
službuje kot profesor v Mb. Prevaja iz
madžarščine. Delo: Brazgotina, ro-
man (1969).
PIRICH, Hermann (1906
Ptuj - 1980 Leonbergpri Stuttgartu).
Pisatelj, pesnik in časnikar. Biljeje di-
jak ptujske gimnazije, nato študent
germanistike in slavistike (slovenščina
in srbohrvaščino) na FF v Miinchnu
terjepromoviral 1. 1928 v Gradcu. Bil
Je novinar priznanih nemških časopi-
sih. Pisalje romane in komedije. Dela:
Siidsteirisches Grenzland (1938),
Die verriifene Insel (1939) - oba ro-
mana se dogajata v Ptuju, dalje Wir
sindgerade dabei (okrog 1941) idr.
PIVKO, Ljudevit (17. 8. 1886
Nova vas pri Markovcih -29.3. 1937
Maribor). Politik in pisatelj. Gimna-
zijoje obiskoval v Varaždinu, Ptuju in
Mariboru, slavistiko in germanistiko v
Pragi, Krakovu, na Dunaju in v
Fraiikfurtu. SlužbovalJe v Mariboru.
Bilje vključen v razne politične organi-
zacije in se boril proti štajercijanstvu,
posebno v okviru Sokola. Aktivno seJe
vključil v boj proti Avstro-Ogrski v
prvi svetovni vojni ter se boril zaJugos-
lovansko državo. Politične, narodne,
športne, zgodovinske in narodopisne
črtice in sestavke Je objavljal v Sloven-
skem sokolu, Vestniku Sok. župe Ma-
ribor, Zboru, Sokoliču, Novem dnev-
niku,Jutni, Domovini, Slov. narodu.
Slov. Štajercu, Novem Slov. Štajercu,
Slogi, Edinosti, Taboru, Mar. Večer-
niku, ČZN, Slovanu idr. Dela: Pav-
luša (1907), Šaljivec iz Podravja
(1910), Zgodovina Slovencev I-III
(1909-1911), RibičevJurka (1911),
Telovadne igre I-III (1911, 1913,
1921), Črtice iz slovenskega poli-
tičnega življenja in boja (1912), Ple-
zanje (1920), Kratka metodika telo-
vadbe (1921), Dramatsko pesništvo
(1921), Češkoslovaško sokolstvo
(1923), Proti Avstriji (1923), Car-
zano I-V(1924), Rame ob ramenu I-
IV (1925-1928) idr.
POLIČ, Radkof23. 11.1919
Rožni Dol pri Črnomlju-23. 7. 1988
Vojna vas pri Črnomlju, kjer gaJe ubi-
la ognJena_ krogla - strela). Sodelavec
partizanov, literat in kidturni delavec.
Gimnazijoje (delno z bratom) obisko-
val v Ptuju. Po vojni Je opravljal razne
politične funkcije. Dela: Čudežna
pomlad (1959), Žita zorijo (1960),
Sonce in ceste (1961), Ilova gora
(1961), Obiski partizana (1964),
Včeraj in Jutri (1965), Dobra reka
(1969), Belokranjski odred (1975),
Gornje Laze (1981), Spoznanja
(1983).
POTRČ,Ivan 1. 1913Štuki
- 13. 6. 1993 LJubljana). Pisatelj,
dramatik, urednik in prevajalec. Obi-
skoval Je ptujsko gimnazijo, dokler ni
bil zaradi komunizma izključen iz
šole. NatoJe delal kot novinar pri Ma-
riborskem Večerniku, bil med vojno v
koncentracijskem taborišču, pozneje na
partizanskem svobodnem ozemlju, po
vojni Je bil več let urednik Mladinske
knjige vLJid>lJani terčlan in nosilecšte-
vilnili kultuniopolitičnihfunkcij. Nje-
gova dela so bila prežeta s problematiko'
slovenjegoriške zemlje z vidika socia-
lističnega realizma, kjerse loteva žgočih
predvojnih, medvojnih in povojnih
tem. S članki, pesmimi, črticami in no-
velami Je sodeloval v ptujski dijaški ci-
klostilni Rasti, LZ, Obzorjih, ŽiS,
Mar. Več., Novem svetu. Sodobnosti,
Naši sodobnosti, Obzorniku, Mladih
potih, Novih obzorjih idr. Njegova
dela so precej prevajali. Glavna dela:
Sin (1937), Kočarji in druge povesti
(1946), Svet na Kajžarju (1948),
Gorice (1951), roman Na kmetih
(1954; 1971; 1979), povest Srečanja
(1962), povest Zločin (1955; 1979),
drame Krejlova kmetija (1937), Lac-
ko in Krejli (1949), Krejli (1953),
DrameoKreJlih (1968), Nahudidan
si vedno sam (1964), Nesmilečno živl-
jenje (1965), Onkraj zarje (1966;
1987), Na verne duše (1973), Imel
sem ljubi dve (1976), Besede (1983),
Kosmoseženih (1983), Izbrana dela
(1983), Kočarji (1983), Navzkrižja
(1983),Tesnoba (1991) idr.
PRENNER, Ljuba (19. 6.
1906 F ara pri Prevaljah -15.9.1977
Ljubljana). Pripovednica, avtorica
dram, publicistka in pravnica. Po 4.
gimnaziji, koJe obiskovala srednjo Šolo
v Ptuju in Celju, seJe zaposlila v Beo-
gradu, končala gimnazijo in pravo,
bila nato odvetnica v LJid)lJani. Pisala
Je drame, libreta, povesti in črtice ter ro-
mane. Dela: Skok, Cmok in Jokica
(1929), Trojica (1929), kriminalni
roman, ki ga Je posvetila ptujskemu
ravnatelju Komljancu, Mejniki ali
kronika malega sveta (ŽS 1936-38),
Neznani storilec (193 9), drame Veliki
mož(1943). Vasovalci (1950), libreto
Prešeren (1954), Gordijski vozel
(1967) idr.
REMEC, Miha 8. 1928
Ptuj). Pisatelj in dramatik. Gimnazi-
jo Je obiskoval v Ptuju, a vojna in izse-
litev sta prekinila nadaljnje šolanje. Po
vrnitvi Je nato služboval kot novinar in
urednik. Več knjigjepovezanih s Ptu-
jem. Glavna dela: Mrtvi kurent
(1960), Delavnica oblakov (1972),
Smrt v Kurentiji (1977), Votlina
(1977), Prepoznavanje ali bele vdove
črni dan (1980), Iksion aU beg iz pri-
kazovalnice (1981), Mana (1985),
Veliki voz (1986), Lovec in nečista kri
(1987), Kodeljica v vesolju (1987),
Zelena zavesa (1989), Zapiski odpos-
lanca zemlje (1991) idr.
ROBIČ, Maks/2. 4. 1892 Sre-
dišče- 15. 10. 1954 Ljubljana). Filo-
zof in publicist. Gimnazijo Je obisko-
val v Mariboru, filozof Jo na Diniaju.
Kot profesor Je služboval v Mariboru,
Ptuju, M. Soboti in Ljubljani. Filo-
zofske,Jezikoslovne in literarne članke
Je objavljal v LZ, Sokoliču, Glasniku
prof društva. Jutru, ŽiSu, Slovencu,
Popotniku, Obzorjih, Novi dobi idr
PrevajalJe tudi iz madž.
SKAZA, Aleksander r 74. 6.
1934 Maribor). Rusist in prevajalec.
Gimnazijo Je obiskoval v Ptuju, sla-
vistiko pa v Ljubljani. Je redni profesor
na slavističnem oddelku za ruščino in
njegov predstojnik. Ukvaija se z rusko
književnostjo 2. pol. 19. st. in 20. stol.
SKRBINŠEK,Jožef (^75. 3.
1878Sela- 16. 7.1938Zbraslavapri
Pragi). Jezikoslovec in prevajalec.
Nižjo gimnazijo Je napravU v Ptuju,
višjo v Celju, na Dunaju pa klasično
filologijo. Kot profesor Je poučeval v
Stržibru pri Plznu, v Beljaku idr Po-
glabljal Je kulturne stike med Čehi in
Slovenci. Napisalje več šolskih učbeni-
kov te prevajal iz slovenščine in
hrvaščine v češčino.
-Nadaljevanje prihodnjič-
6 ■ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
4. AVGUST 1994- TEDNIK
Helene ERJAVEC / ŠVICARKA, KI SE POČUTI SLOVENKA
Ko se pogovarjate s Helene Erjavec, najprej pomislite, da je Primorka, saj ima njena slovenščina
primorski zven, Helene se takoj na začetku pogovora opraviči, če bo pri njeni slovenščini kaj narobe, saj
je samouk. Pred petnajstim! leti je zapustila svojo domovino Švico in se z možem Janezom preselila v
Lenart, U Sloveniji je počela že marsikaj, trenutno pa uspešno vodi svojo šolo za tuje jezike. Pove, da se
počuti Slovenka tudi takrat, ko je v Švici,
Najbrž pot ne zanese človeka kar
v drugo državo, da bi tam živel?
Helene Erjavec: "Že ko sem
spoznala moža Janeza, mi je dal ve-
deti, da je on v Švici samo začasno
in da se namerava vrniti v Sloveni-
jo. To stališče je zastopal tudi ta-
krat, ko sva se začela pogovarjati o
poroki. Takrat sem bila še malce
naivna insem mislila, da bom lahko
vplivala, da bi ostal v Švici.
Janez mi je vedno govoril o Slo-
veniji, o navadah in življenju Slo-
vencev. Že ko sem prvič obiskala
Slovenijo, mi je bilo zelo všeč, ven-
dar takrat še nisem verjela, da bom
tu živela. Najbolj meje privlačila
tista drugačnost, saj so Janezovi
živeli na vasi, mi pa takrat vvečmili-
jonskem Bernu."
Tuje okolje, ljudje, jezik... Kako
je bilo na začetku v Sloveniji?
Helene Erjavec: "Začetki so bili
težki, in ko se danes spominjam, mi
je marsikatera stvar smešna. Naj-
prej sem se morala privaditi živl-
jenja v tako majhnem mestu, kot je
Lenart. Seveda se je hitro opazilo,
da sem tujka, in imela sem obučtek,
da mi to že na obrazu piše. V slo-
venščini sem se znala le predstaviti
in pozdraviti. Ko sem vstopila v
trgovino, je nastopila tišina; vsi so
čakali, kako bom povedala. Bila je
še ta smola, da ni bilo toliko samo-
postrežb, kot jih je danes. Moram
pa poudariti, da so do mene bili vsi
zelo prijazni. Prepričana sem, daje
bilo meni na začetku veliko lažje,
kot je Slovencem v Švici. Tujec tam
gotovo ne bo imel takšnih prednos-
ti in privilegijev, kot sem jih bila
deležna jaz. Izjemno srečo moraš
imeti, da bi kot tujec naletel na do-
brodušnega Švicarja. Nekateri
krogi so ti kot tujcu pri njih za ved-
no zaprti."
Vas je ta prijaznost spodbudila,
da ste se intenzivno začeli učiti slo-
venščine?
Helene Erjavec: "Pred petnajsti-
mi leti še nisem dobila ustrezne li-
terature za učenje slovenskega je-
zika v nemščini in mi je bilo malo
težje. Pozneje sem dobila iz Lon-
dona zelo dobro knjigo - učenje
slovenščine za tujce. Sicer je bila v
angleščini, vendar tudi angleščino
dobroobvladam.Nazačetkusemsi
napisala besedo na listek, in pre-
den sem vstopila v trgovino, sem jo
še glasno ponovila."
Vam je katera beseda delala še
posebne preglavice?
Helene Erjavec (med smehom
pove, da zelo dolgo ni moglo izgo-
voriti besede slaščičarna in ovseni
kosmiči): "A ker oba sinova zelo
rada jesta kosmiče, sem se tudi tega
naučila."
INTERNACIONALNA
DRUŽINA
Kako so vaši domači in prijatelji
sprejeli odločitev, da odhajate v
Slovenijo?
Helene Erjavec: "Janeza so v
družini zelo hitro in lepo sprejeli.
Seveda je k temu tudi on sam veliko
prispeval. Težje je bilo takrat, ko
sem povedala, da odhajam. Najbolj
je bila začudena in v skrbeh mama,
kot bi bile verjetno vse matere. Da-
nes mamo veliko bolj razumem, saj
je tudi ona bilav Švici tujka in je ve-
dela, kaj vse me čaka. Mama je
namreč Angležinja, oče pa prihaja
iz francoskega predela Švice.
Doma smo se vedno pogovarjali
francosko in angleško. Ker pa sem
srednjo šolo obiskovala v
nemškem delu Švice, sem se mora-
la naučiti tudi nemščine."
Kako pa ste se pogovarjali v Slo-
veniji?
Helene Erjavec: "Različno. S si-
novoma sem najprej govorila fran-
cosko, ker sem ju želela naučiti.
Tako se zdaj tudi lahko pogovarja-
ta z mojo družino. Ker pa mi je slo-
venščina še delala preglavice, sem
se z Janezom pogovarjala nemško,
ker on ne zna francosko. Seveda je
po kakšnem letu v našem domu
prevladala slovenščina. Zdaj pa sta
sinova že moja lektorja za slo-
venščino."
OD RADIJSKE
NAPOVEDOVALKE
DO ZASEBNE
JEZIKOVNE ŠOLE
Verjetno ste imeli v Sloveniji
težave z zaposlitvijo?
Helene Erjavec: "Najprej sem
začela delati na Radiu Maribor.
Tam sem lahko uporabila znanje
jezikov, saj sem urejala turistične
napotke za tuje turiste. Pri tem
delu sem zelo uživala, ker sem go-
vorila v francoščini, angleščini in
nemščini. Čeprav sem se v Sloveniji
prvič srečala z radijskim medijem,
mi je to delo postalo zelo všeč. Poz-
neje sem bila sodelavka radia MM
2, vendar sem samovoljno prene-
hala, ker mi ni ustrezala njihova
uredniška politika."
Kaj vas je motilo?
Helene Erjavec: "Ko sem videla,
da se v programu pojavlja vse več
nemščine, me je to začelo vedno
bolj motiti. V začetku sem še misli-
la, da na tak način promoviramo
Slovenijo, vendar sem uvidela, da
to ni prava pot."
Ste postajali občutljivejši ta-
krat, ko ste se v Sloveniji bolje asi-
milirali?
Helene Erjavec: "Imela sem sla-
bo vest in zdelo se mi je, da se na tak
način Slovenci preveč ponižujemo.
Vsa moja stališča in mnenje sem
tudi predstavila odgovornim na ra-
diu, ker pa nismo našli vsaj srednje
poti, sem odnehala."
Začeli ste poučevati v vrtcu in
osnovni šoli...
Helene Erjavec: "Že prej sem ve-
liko pomagala učencem z inštruk-
cijami za angleški in nemški jezik.
V vrtcu so ravno pripravljali pro-
jekt učenja nemščine in povabili so
me k sodelovanju. Delo z otroki je
bilozame nov izziv, saj to ni bil čisto
klasičen tečaj, temveč smo jih učili
z igro. Otroci so veliko razumeli in
bili so zelo odprti. Seveda sem ob
njih tudi jaz veliko pridobila,
počasi sem izgubila strah in posta-
jala sem bolj samozavestna."
Je to prispevalo k vaši odločitvi,
da ustanovite svojo jezikovno
šolo?
Helene Erjavec: "Do neke mere
gotovo. Seveda me je spodbujal
tudi mož in odločila sem se, da
grem v samostojno podjetje. V
začetku meje bilo strah, daje Len-
art premajhen in ker že obstajajo
podobne šole. Vendar danes vi-
dim, daje bila skrb odveč."
Kdo pa so slušatelji vaše šole in
katerih jezikov se lahko naučijo?
Helene Erjavec: "Največ je
osnovnošolcev, saj jih je bilo letos
kar 63 od drugega razreda naprej.
Imeli pa smo tudi skupino
srednješolcev ter odraslo skupino.
Najrajši imam majhne skupine do
deset slušateljev, saj drugače ne
moreš intenzivno delati. Seveda se
čisto prilagodim potrebam učen-
cev, imamo pa začetne in nadalje-
valne tečaje nemščine, francoščine
in angleščine, dopolnilne tečaje in
konverzacije."
Se pri vas lahko naučijo tudi švi-
carsko nemščino - schwyzerd-
iitsch?
Helene Erjavec: "Seveda, če bi se
pokazale potrebe, saj v poslovnem
svetu veliko lažje uspeš, če znaš nji-
hov priljubljeni jezik. In Švicarju
veliko pomeni, če obvladaš njegov
pogovorni jezik. Zaenkrat je naj-
več potreb po osnovnem znanju za
komuniciranje po telefonu, za pi-
sanje poslovnih pisem ... Kot druge
šole tudi mi delamo po programu,
vendar se zmeraj prilagajam žel-
jam in interesom skupine."
Kakšni pa so načrti?
Helene Erjavec: "Mislim, da
mora šola nuditi več kot golo poda-
janje jezika, čimbolj mora pri-
bližati deželo in življenje v njej.
Zato bom drugo leto povabila tudi
več gostov iz tujine, organizirala
ogled gledaliških in drugih priredi-
tev v tujini ... Idej imam veliko, vsaj
del jihželim uresničiti."
Čeprav ste po poklicu ekono-
mistka, bi lahko rekli, da ste v prvi
vrsti učiteljica, šele potem podjet-
nica.
Helene Erjavec: "Če bi mislila na
dobiček, bi imela podjetje z drugo
dejavnostjo. Zavedam se, daje
učenje tujih jezikov za tako majhno
deželo, kot je Slovenija, zelo po-
membno in zato čutim še posebno
odgovornost. To je tudi najboljša
naložba, ki jo lahko starši vlagajo v
otroke. Veliko prednost namreč
imaš, če govoriš več jezikov in tako
lahko svojo deželo dobro promovi-
raš. Če obvladaš ustrezni jezik, ti
lahko to odpre marsikatera vrata.
Tudi če imate kdaj pomisleke,da
boste povedali napačno, naj vas ne
ustavi manjvrednostni kompleks,
kajti v očeh tujca boste več vredni,
če se boste trudili govoriti njegov
jezik, pa tudi če bo kaj narobe. Če
boste še tako lepo in pravilno pove-
dali v slovenščini, vas tujec namreč
ne bo razumel."
NAJPREJ VIDETI,
POTEM VERJETI
Prej ste živeli v Švici, zdaj pa že
petnajst let v Sloveniji. Ali imamo
Slovenci in Švicarji res toliko po-
dobnosti?
Helene Erjavec: "Na začetku po-
dobnosti nisem ugotovila, ker sem
bila okupirana sama s seboj in z je-
zikom. Sele zdaj, ko obvladam slo-
venski jezik, vidim vse več podob-
nosti v načinu razmišljanja in tudi v
okolju. Najbolj mi je v Sloveniji
všeč, da imajo ljudje čas drug za
drugega, da so spontani in da ni vse
razdeljeno na minute."
Ali vrline in kvalitete, kot so na-
tančnost, točnost..., Švicarje tudi
obremenjujejo?
Helene Erjavec:" Ko živiš in delaš
tam, nimaš občutka, da te obre-
menjuje. To ti 'zleze' pod kožo in
zdi se ti normalno. Šele zdaj, ko
živim v Sloveniji, me to moti. Seve-
da so tudi v Švici precejšnje razlike
med francoskimi, italijansKiu,,,
nemškimi kantoni. Mogoče mi jg
lažje tudi zato, ker je Slovenija po
razmišljanju in temperamentu po,
dobna francoskemu predelu. Na
primer v Švici se ne more zgoditi
tudi med prijatelji ne, da bi prišel
nenapovedano na obisk. To mi je
pri naszelovšeč-pozvoniš in rečeš;
Prišel sem te pogledat ali na klepet."
Menite, da lahko ima večno
spogledovanje in jemanja vzorcev
iz Švice za Slovence tudi negativne
posledice?
Helene Erjavec: "Vzorci so goto-
vo potrebni, a kolikor poznam Slo-
vence, gotovo ne bodo prevzeli
načesa, kar ni v naši naravi. Vse to
je lahko tudi dvorezni meč, saj naj-
večkrat vidimo na Zahodu le mate-
rialne stvari, pozabljamo pa, da so
oni prikrajšani za marsikatero du-
hovno vrednoto. Mogoče smo Slo-
venci postali preveč nestrpni in bi
radi nekatere stvari dosegli čez
noč. Za vse pa mora preteči čas. Še
posebej velja to za dokaj konserva-
tivno Švico."
Še vedno obiskujete v Švici svojo
družino in prijatelje. Kaj vas naj-
večkrat sprašujejo, ko se pogovar-
jate o Sloveniji?
Helene Erjavec: "V začetku so
me moji prijatelji spraševali, ali
imam dovolj hrane, obleke in to me
je zelo prizadelo. Zato sem jih, če je
le bilo možno, povabila v Slovenijo.
Največkart jim je bilo zelo nerod-
no, saj so videli, v kakšni zmoti so
bili. Predstavljali so si, da živimo
pri nas življenje, kot ga vidijo na re-
klamnih prospektih za Istro. Zdaj
je že moj oče pravi ambasador za
Slovenijo, saj tudi njega zelo moti,
če kdo ne ve, daje Slovenija samos-
tojna in prijetna deželica..."
Razmišljate v francoščini ali slo-
venščini?
Helene Erjavec: "O tem še sploh
nisem razmišljala... Zdaj, ko se po-
govarjam z vami, gotovo v slo-
venščini. Ne vem, odvisno od raz-
položenja in od sogovornikov. Se-
veda pa ostaja moj najljubši jezik
francoščina in tudi osebni dnevnik
pišem v njej. Počutim pa se Sloven-
ka in to sem tudi najbolj občutila
med agresijo na Slovenijo. Vsi so
mi govorili, naj grem na varno v
Švico, pa tega nisem mogla storiti.
Takrat sem ugotovila, da seje moje
srce razraslo med tukajšnje sosede
in griče Slovenskih goric. Še vedno
pa grem rada v Švico na obisk in ve-
sela sem, ko se vračam ... Verjetno
tako kot vsak, ko gre domov.
•> Marija Slodnjak
Poučevanje angleščine, francoščine in nemščine za Helene Erjavec ni težavno, saj
je s temi jeziki rojena...
ZBIRALEC IMEN
"Najti morava pištolo, ni še
vse izgubljeno," je rekel Aco.
Mrzlično je pričel brskati po
podrastju, kukati za debla in
riti po debelih naslagah iglic.
Enkrat se je sunkovito ustavil
in pobral nekaj temnega, pa je
bila le beretka, ki mu je med pre-
tepom padla z glave. Ostro je
pogledal Rafa in ta se mu je pri-
družil pri iskanju, čeprav ni bil
čisto prepričan, kaj naj stori, če
bo našel pištolo.
Ta skušnjava mu je ostala
prihranjena. Tik nad tlemi je
bila tema polna in gosta, njuno
iskanje pa brezupno. Aco
je obstal in pritisnil dlan
ob čelo.
"Tako torej. Tako to-
rej," je rekel in Rafu ni ve-
del, kaj misli s tem.
Otrok je še vedno stal
ob obali in gledal v obzor-
je, vseskozi v isto smer.
Med iskanjem je Aco ne-
prestano pogledoval pro-
ti njemu, in ko je deček
počasi odšel ob obali ter izginil z
dosega njunih pogledov, se je
Aco ustavil.
"Vkamp gre," je rekel Aco. "Če
bo hodil ob obali, bo prišel v
kamp. M idva bova šla preko oto-
ka in imava pred njim vsaj pol
ure prednosti, verjetno še več.
Zadosti. Ta čas morava zvedeti
čim več, kako ga lahko uničiva."
"Uničiva?" seje odmaknil
Riif.
"Ja, seveda. Ne moreva ga
ubiti."
"Ja, upam."
Raf nikakor ni bil prepričan,
ali to šalo zares razume.
Acojepokimal:
"Mrtev je že dolgo in jaz sem
bil zraven, ko je umiral. Sedaj
ga morava le še uničiti. Še prej
pa izvedeti čimveč od tega tu."
Pokazal je na Maxa, ki je mir-
no ležal z v zrak iztegnjenim je-
zikom, kot bi lizal nevidni slado-
led.
"Oče, samo poljubček!"
Aco mu je sedel
- ' na trebuh, mu
položil roki na ra-
mena m ga priti-
snil k tlom. Max
se je pričel vzpenjati kvišku po
svojih najboljših močeh ter na
vsak način hotel poljubiti posta-
vo nad seboj.
"Samo poljubček, samo pol-
jubček, kaj pa je to, samo en pol-
jubček!"
Ujetnik je privzdigoval glavo
in stegoval jezik k obrazu nad
sabo. Iz kotičkov ustnic se mu je
cedila krvava slina.
"Dobiš poljubček," je rekel
Aco, "dobiš. Le nekaj mi moraš
prej povedati."
"Bom, bom! Oče, bom!"
"Si srečal otroka?"
"Ja, sem. sem. V sobi, v temi.
Bil sem brez tebe, oče, pa me je
bilo strah. Sedaj me ni več.
Samo poljubček!"
"Dobiš. Kaj je rekel?"
"Mama, je rekel. Najprej to.
Ampak mame niso važne, le
očetje! Mame pridejo in grejo!
Take so! Take!"
"Mama"' Pa potem?"
Max je med izbruhi nežnosti
počasi vseeno povzel srečanje v
vili. Ni pozabil omeniti, kako
malemu ni bilo treba odpirati
ust med govorjenjem, za kar je
Aco zahteval dvakratno ponovi-
tev.
Počasi se je Max pričel iz-
gubljati in govoril je le še o lju-
bezni in poljubljanju očeta. Po-
skakoval je in z iztegnjenim je-
zikom poskušal oblizniti
spraševalca, zato je ta vstal in
se odmaknil. Max se je zvijal po
tleh in neutrudno ponavljal svo-
je litanije.
Raf ga je opazoval in po dol-
gem času seje vnjem oglasil tis-
ti cinični glas, ki seje tako raz-
bohotil na ladj i, kasneje pa ga ni
bilo več blizu, kot bi se s trajek-
tom odpeljal na celino. Spomnil
ga je na razrednikove besede, ko
jim je med slavnostnim zakl-
jučnim govorom dejal, naj pog-
ledajo drug drugega, Siij se taki
vidijo zadnjič. Ko se bodo
srečali čez leta, bodo drugačni,
iz njih bo že nekaj nastalo. Res
je, res, je rekel glas. Poglej to
telo na tleh, spomni se Lojzeto-
vega obraza, spomni se nase.
Kdo bi si mislil, da boste v nekaj
dneh postali tole?
Aco je stopil k Rafu in mu de-
jal:^
"Časje za pogovor."
*
Ana se je zavedla, kako celo
življenje dela po pravilih in ra-
zumu. Hkrati je vedela, da ji tak
način najbolj ustreza, vseeno pa
se je spraševala, kdaj je na-
zadnje storila kaj nagonsko, im-
pulzivno, v navalu trenutka.
Ta ji je velel oditi. Celo noč, že
celo noč samo čaka. Tujci pride-
jo in ji ukažejo čakati. Kar tako.
Odločno in dolgo je potrkala
na\Tata.
"Kaj je zdaj spet?" seje odprlo
okno.
"Me boste vzeli s sabo, ko bos-
te šli za stricem?"
Šime jo je debelo pogledal.
"Kako,sajsiženska?!:>"
Debelo je požrla slino.
"Kam pa boste šli?"
"Ja,vvilo."
"Tisto na drugi strani otoka?"
"Ja, katero pa?"
"Tisto zraven kampa?"
"Ne, kamp je na sredi. V vilo je
čisto svoja pot. Od kampa še na-
prej!"
"Kako..."
"Nimam časa! Sedaj je akci-
ja!"
Zaloputnil je polkno in spet
začel prekladati in ropotati.
Tako torej. Četudi tule dočaka
jutro in sodni dan, je ne bodo
vzeli s seboj, ker je ženska.
Tako!
Spomnila se je mame, ki je
vedno čakala: s kosilom na
moža, z brisačo nanjo ob kadi.
Vedno. Prvi znaki pubertete so
se pri Ani pokazali v spraševan-
ju, kdaj se bo mama uprla. Veli-
ko bolj bi jo cenila, če bi jo
slišala povzdigniti glas ali
ukrepati po svoje. Prekiniti
čakanje.
Noč je in svoboda, sije rekla.
Šla bom. Sedaj. Sama. Še žal
jim bo, ker me nočejo vzeti s
sabo.
¥
Max je v ozadju klical očeta,
onadva pa sta sedela ob upogn-
jenem borovcu in .^co je govoril,
Raf pa poslušal.
"Povedal bom samo najnuj-
nejše, nimava časa. Ko sem bil
star osem let, sem kukal skozi
kletno okno te vile," zamahnil je
z roko v pravo smer, "in videl..."
Globoko je moral vdihniti in
nagniti glavo nazaj, preden je
lahko nadaljeval.
"... nekaj. Ženska je ubila svo-
jega otroka. Počasi, kapljo za
kapljo krvi je jemala iz njega,
kot bi bil tintnik, in z vsako kapl-
jo napisala v žareče meglice
smole eno ime. O drugih, ki so
bili zraven, tistih čudnih demo-
nih, o tistih ne bom govoril. Pro-
ti koncu sem zakričal. Ne veni,
ali sem jim prekinil obred ali ne.
Ne vem. Verjetno ni važno. Žen-
ska je izginila naslednje jutro in
vsi so mislili, da je odpotovala
skupaj s sinom. Bila je Indijka,
njen možje bil rojen na celini in
jo je pripeljal sem, ko seje upo-
kojil. Umrl je, še preden se mu j?
rodil sin. Po vasi je bilo dosti go-
voric, ali je to sploh njegov
otrok, saj se je bojda rodil na-
tanko devet mesecev po njegovi
smrti. Takrat sem bil še premaj-
hen, a govorice so ostale in m?
počakale.
- Nadaljevanje prihodnjič'
f CDNIK -4. AVGUST 1994
NAŠI KRAJI IN UUDJE ■ 7
GORISNICA / GROBNICA ZA ANONIMNE POKOPE
0sih 50 na grobove postavljal} litoželezne in lesene križe, danes pa so jih zamenjale kam-
jfjte plošče in križi največkrat končajo na smetišču ali za ograjo. Kipar Franc Tobijas iz Mu-
fetincev, ki raziskuje slovenska pokopališča, je ugotovil, da jih je na naših pokopališčih kar
pekaj, asov zelo slabem stanju. Zato se je odločil, da jih zbere in jim vdahne novo podobo.
pred tremi leti sta skupaj z ženo Hermino začela iskati in zbirati
te križe, čeprav še nista vedela, kaj bosta z njimi počela. Franc pa se
jg spomnil, da bo javnosti križe ponovno predstavil v obliki spome-
nika. Ambientalno javno delo bo postavljeno na pokopališču v
Gorišnici. Skulpturo bodo zraven železne konstrukcije krasili tudi
polomljeni križi, kijih niso uspeli obnoviti; vse tiste eksponate, ki so
še lepo ohranjeni, pa bodo postavili v obliki spirale okrog tega obe-
ležja.
Zbrala sta okrog sto križev iz tri-
desetih župnij. "Križi nimajo velike
umetniške vrednosti, so pa del naše
kulturne dediščine. Vodim tudi po-
sebno evidenco, kje je bil kateri
križ najden in komu je bil postavl-
jen, če se dajo na tablah še razbrati
priimki. Vse te podatke bom tudi
izdal v posebni brošuri," pojasnjuje
Franc Tobijas.
Zdaj jih restavrirajo po poseb-
nem postopku. Najvažnejše je var-
jenje, saj so križi iz sive litine, ki
zahteva poseben postopek varen-
ja. Včasih morajo kakšen manjka-
joči del dograditi. Potem jih še pe-
skajo in prebarvajo.
Svoje delo s križi pa je umetnik
izkoristil za postavitev prvega sku-
pinskega groba za razsuti pepel na
Slovenskem - za tako imeovane
anonimne pokope. Na pokopa-
lišču že stoji žara, ki lahko prejme
dva kubična metra pepela. V svetu
so podobni trendi, saj nekateri želi-
)'5biti pokopani anonimno. To
možnost bodo imeli odslej v grob-
nici v Gorišnici.
Do zdaj je v glavnem vso akcijo
zbiranja križev financiral Tobijas
sam, delo, ki nastaja na pokopa-
lišču v Gorišnicih, pa delno podpi-
ra tukajšnja krajevna skupnost, ker
pa nima denarja za celotno skulp-
turo, jo bodo dokončali s pomočjo
raznih sponzorjev.
"V svetu je že ustaljeno, da si
lahko sam zakupiš prostor za grob
in izbereš način pokopa. Vsak člo-
vek lahko že vnaprej izrazi svojim
najbližjim, kako naj bo pokopan,
vendar se pri nas velikokraf ta želja
ne uresniči iz takšnih ali drugačnih
razlogov. Vsi tisti, ki so življenjsko
zavarovani, bodo lahko to izrazili v
samem zavarovanju ali pa bo
možno tudi dodatno zavarovanje z
nizkimi premijami samo za po-
greb."
Tehnično bo skulptura končana
čez kakšen mesec, nato pa bodo
uredili še okolje, saj bi umetnik rad
na tem mestu dokazal, kako se v
amhicniu usklajujeta nasprotujoča
si elementa, kakršna sta kovina in
gozd, ter zaživita v simbiozi.
"Slovenska pokopališča so v
zadnjih petih letih vedno bolj ure-
jena in precej enotna. Razen pri-
morskih, kjer je čutiti italijanski
vpliv, so tudi stilsko zelo čista.
Upam pa, da bodo v bodoče naši
kamnoseki začeli kazati vsvojih de-
lih več umetniškega znanja.
Ob koncu bi povabil zgodovinar-
je, etnologe in druge, ki o litoželez-
nih križih kaj vedo, da se oglasijo,"
je sklenil Franc Tobijas.
Marija Slodnjak
Med gradnjo spominske skuipture in skupinske grobnice.
Franc Tobijas: "IVInoge križe smo morali restavriratP'.
Mirku Kroisu vsiovo
v soboto, 23. julija, zvečer je v
svojem domu v Prešernovi 14 v
Ptuju truden legel in za vednoza-
spal delaven, ugleden in spošto-
van Ptujčan Mirko Krois. Rojen
je bil 5. marca 1918 v Ptuju v ug-
ledni in pošteni obrtniški
družini. Živel in delal je v Ptuju
in za Ptuj, zato so ga ljudje
spoštovali in bilje na splošno
priljubljen.
Zev rani mladosti seje odločil
za trgovski poklic, o njem sanjal
in v njem videl smisel svojega
življenja. To je začel uresničeva-
ti, ko je po končani obvezni šoli
postal leta 1934 vajenec v takrat-
niželeznini Brenčič. Potemje na-
daljeval kot trgovski pomočnik v
železnini Franja Vrabla v Ptuju.
Tu je njegovo delo dvakrat preki-
nila vojaška obveznost: najprej je
odslužil redni kadrovski rok,
med okupacijo pa je bil mobilizi-
•"an v nemško vojsko. Tik pred
tem se je v Ptuju poročil z Ljud-
"lilo Ribič. Spremljala gaje
^■"ečnaroka usode in se je čez dve
'cti zdrav vrnil. Šele tedaj sta
lahko z ženo zaživela normalno
zakonsko življenje in skrbela za
sina Mirka.
Delo v železnini Vrabl je na-
daljeval do ukinitve zasebnih
trgovin. Potem je doživljal števil-
ne spremembe trgovskih organi-
zacij - od nekdanjega Okrajnega
magazina Ptuj do današnjega
trgovskega podjetja MIP Ptuj.
Bil je trgovski poslovodja do
upokojitve pred 15 leti. S svojim
znanjem, delom in vzgledom je
pomagal vzgojiti več generacij
mladih trgovcev. V koletivu je bil
dober delovni tovariš, znal je sve-
tovati in pomagati, med delavci
je bil priljubljen, ljudje so ga
spoštovali.
Poleg poklica, za katerega je
zgoreval, delal, če je bilo potreb-
no, tudi ponoči in ob praznikih,
in skrbi za družino je veliko časa
namenjal ptujski godbi na pihala.
Tu je ustvarjalno sodeloval sko-
raj 40 let, dokler so mu pač
dopuščale moči. Nešteto ur je
prebil na glasbenih vajah in skozi
4 desetletja sodeloval na slove-
snostih in nastopih ptujskih god-
benikov. Pihalni orkester ga je v
zahvalo pospremil na njegovi
zadnji poti v sredo na novem
ptujskem pokopališču.
Lansko leto, 29. maja, sta z
ženo Ljudmilo slovesno prosla-
vila 50-letnico življenja v trdni za-
konski zvezi za svoja leta še raz-
meroma zdrava, zato smo si tedaj
zaželeli in tudi stvarno upali, da
sebomočez 10 let spet srečali-na
biserni poroki. Zal je potuhnjena
bolezen to upanje nenadoma in
nepričakovano prekinila.
F. Fideršek
Rudolf Jaki živi v Poštni ulici v Središču ob Dravi z ženo Jožef o zadnja leta med tednom bolj
osamljeno življenje. Sinovi Rudi, Ivo in Franček, ki so svoja življenja prav tako zapisali elek-
triki, živijo v Mariboru, vendar ju konec tedna redno obiskujejo. Njegovo in ženino jesen
življenja razveseljuje tudi mlajši rod, štirje vnuki in en pravnuk.
91 pomladi, kolikor jih šteje Rudi Jaki, ni mačji kašelj, kljub temu
pa je še vedno zelo živahen in dejaven v svoji stroki. Njun dom je lepo
in prijetno urejen, v svoji pisarnici, ki je bolj podaljšan hodnik, pa
hrani razne beležke in drugo dokumentacijo, saj še vedno opravlja
popoldansko obrt.
Glavni namen mojega obiska tis-
ti julijski dopoldan je bil, da izvem
kaj več o njegovem življenju. Kdaj
seje prvič srečal z elektriko?
"Začelo se je 1926. leta, ko je Sre-
dišče dobilo elektriko iz Fale. Pri
tej akciji sem sodeloval bolj pri-
ložnostno. Tako sem se takrat, star
23 let, čisto naključno zapisal elek-
triki in ji ostal zvest do današnjih
dni," prične pripovedovati.
Šest let je delal pri zadružni elek-
trarni v Ormožu kot pomožni dela-
vec s končano središko osemletko,
pa je čutil potrebo, da mora svoje
znanje dopolnjevati. 1932. leta je
prebral v časopisu oglas, da poteka
na ljubljanski srednji tehnični šoli
prvi specialni tečaj za vajence v
elektrostroki.Kerje imel v Ljublja-
ni znance, jih je prosil, naj se poza-
nimajo za pogoje šolanja, ker se je
medtem tečaj že pričel. Kljub temu
da so mu odsvetovali, se je v tečaj
vpisal in ga tudi uspešno končal. To
je bil začetek njegovega tehničnega
izpopolnjevanja v elektrostroki.
Pomočnik je potem postal 1934.
leta, izpit zanj pa je zodliko opravil
v ljubljanskem nebotičniku. S tem
se seveda njegovo izobraževanje v
elektrostroki ni končalo. Opavljal
je še veliko drugih izpitov, med nji-
mi tudi za kinooperaterja. Filme je
pred drugo vojno vrtel v Čakovcu.
Delal je tudi mojsterski izpit ter v
Ptuju še tečaj za vodilni kader. Kar
veliko tega seje nabralo.
Že prej sem zapisala, daje elek-
triki zapisan še danes. V času, ko
sva se pogovorarjala, je zazvonil te-
lefon in stranka je želela slišati nje-
govo strokovno mnenje. Povedal
je, da ima še vedno popoldansko
obrt, v beležkah, ki so že prava ar-
hivska vrednost, pa je zapisano vse.
karjevtehletihdelal.
"To, da sem dobil po vsem uspo-
sabljanju v elektro stroki naziv teh-
nika, mi ni pomenilo kaj dosti, re-
snica pa je, da sem bil vedno dober
praktik," je poudaril sogovornik.
Tudi njegovi pote mci so se vsi za-
pisali elektriki. Najstarejši se je šel
učit v Ptuj, drugi prav tako, tretji pa
je obiskoval srednjo tehnično šolo
v Mariboru in se potem zaposlil kot
elektrotehnik šibkega toka v Ki-
dričevem. Po enem letu se je
odločil, da bo študiral dalje. Vpisal
seje na ljubljansko fakulteto in jo v
rednem roku uspešno končal.
Kljub visokim letom uspe Ru-
dolf Jaki opraviti še marsikaj v po-
poldanski obrti in okoli hiše. "Ves-
te, k temu mi pripomore moj dnev-
ni red, potem načrt, ki si ga zasta-
vim za ves teden, in na koncu tudi
načrt, ki ga naredim za daljše od-
bobje," pojasnjuje gospod Jaki.
Ker je v letošnjem februarju
pred hišo padel na ledu, sije poško-
doval nogo. Od tistega časa dalje
vstaja nekoliko pozneje, med sed-
mo in osmo uro zjutraj, prej pa je
vstajal veliko bolj rano. Tudi spat
odide zgodaj, ponavadi že po tele-
vizijskem dnevniku. Včasih je veli-
ko bral, predvsem strokovno litera-
turo, saj je naročnik elektro-
tehničnega vestnika že od 1932.
leta, časopise in drugo. Ker pa ima
zadnje čase težave z vidom, bere
nekaj manj. Dodaja pa, da seje iz
strokovnih časopisov veliko naučil,
saj je bilo v njih vedno kaj novega.
Kljub letom in širokemu strokov-
nemu znanju se vseh novosti na po-
dročju elektrostroke vedno znova
veseli. Vse toga še vedno zanima in
rad je z njimi seznanjen.
Ko sva se po dobri uri prijetnega
kramljanja razšla, sem mu zaželela
še veliko zdravja in srečno prežive-
tih let v njegovem domačem kraju
in med domačimi. Hudomušno mi
je odgovoril, da jih ravno veliko ne
bo moglo več biti, ker je 91 let že
neka življenska meja, vendar si želi,
da bi vsa tista, ki so mu še dana,
preživel v vsaj znosnem zdravju.
Vida Topolovec
91-letni Rudolf Jaki iz Središča ob Dravi
DESTRNIK / S PREDSEDNICO TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Slovenske gorice postajajo iz leta v leto bolj privlačne tudi po zas-
lugi turističnih društev in ambicioznih načrtov posameznikov. V
krajih, kjer so domači turistični navdušenci, vsako leto organizirajo
odmevne prireditve, s katerimi obujajo tradicijo, ohranjajo izročila
preteklosti in skrbijo za ohranjanje identitete. Destrnik je že tak.
Čeprav se ponaša z mlajšo prireditvijo kot na Polenšaku, je njihov
kmečki praznik zelo odmeven. Letos bo že trinajstič.
Predsednica turističnega
društva Jožica Horvat, kije lani za-
menjala Otmarja Simoniča, živi v
zadnji hiši v Vintarovcih. Hiša zve-
liko cvetja in zelenja v okolici stoji
nasamem.vidiličnemokolju. Delo
na kmetiji jo bolj ali manj priklepa
na dom, vendar za delo v turis-
tičnem društvu vedno najde čas.
Pri tem jo podpirata tudi otroka in
mož, ki sicer kot tesar dela v Avstri-
ji-
Letošnji praznik bo 21. avgusta.
Prikazali bodo kmečka opravila od
zrna do kruha, predstavili nekatere
domače obrti, na razstavi v turis-
tičnem domu bodo na ogled naj-
različnejši izdelki iz sadja, za obi-
skovalce bo zanimivo tudi ocenje-
vanje največjih pridelkov, če pa to
ne bo dovolj, jih bodo razveselile
družabne igre, pa tudi bogat
srečelov. V kulturnem programu
se bodo predstavili šolarji in fol-
klorna skupina prosvetnega
društva, za zabavo in ples bo igral
ansambel Jožeta Šeruge iz Ptuja.
Destrničani bodo za kmečki praz-
nik spekli veliko kruha, gibanic in
drugih krušnih dobrot. Želijo si, da
bi prireditev čimbolj uspela, da bi
zaslužili, saj je treba v turističnem
domu še veliko narediti. Na uredi-
tev čaka soba, pa tudi kuhinja še ni
v celoti urejena.
Na trinajstem kmečkem prazni-
ku bodo podelili priznanja za naj-
lepše urejeno okolje oziroma
domačijo. Posebma komisija bo
pregledala vseh sedemnajst vasi
krajevne skupnosti.
Turistično društvo Destrnik je
letos v turističnem domu pričelo
prodajati kruh in gibanice, ki ga
pečejo prizadevne članice turis-
tičnega društva. Za zdaj to počnejo
vsako prvo soboto in nedeljo v me-
secu. Predsednica Jožica Horvat je
zadovoljna, ljudje prihajajo po nji-
hove dobrote od blizu in daleč.
Destrniško turistično društvo
ima okrog 70 prizadevnih članov.
Razveseljivo je, daje med njimi ve-
liko mladih. Za nove člane se jim ni
bati, saj v šoli deluje prizadevni
krožek turističnih podmladkarjev,
ki ga vodi učiteljica Kolenkova. Tu-
ristično društvo z njimi tesno sode-
luje. Skupaj so se predstavili na raz-
stavi Dobrote slovenskih kmetij ter
likovni razstavi v šoli.
Destrnik lahko v kratkem
računa s povečanim turističnim
obiskom. Če bo gostilničarka Mar-
ta Kaučičvsvoji novi gostilni naOj-
strovcu uspela v kratkem urediti
turistične sobe, se bo obisk kraja
gotovo povečal.Gostilna Grozi je
eden od turističnih objektov, ki bi
ga želeli imeti tudi drugje. V njem
bodo v kratkem uredili večji salon
za zaprte družbe in frizerski salon.
•»MG
Jožica Horvat.
Foto:
8-OD TOD IN TAM
4.AVGUST 1994 TEDNIH
PTUJ / NOVI STEČAJI V GOSPODARSTVU
Julija sta bila uvedena dva stečaja v ptujskem gospodarstvu: 7. julija v Delti Biromatikiz enim
zaposlenim in 26. v Čevljarstvu Kidričevo, kjer je bilo 38 delavcev. V obeh primerih je sodišče
za stečajnega upravitelja izbralo Ignaca Mariniča, diplomiranega ekonomista iz Maribora, ki
vodi tudi stečaj Agrotransporta.
• Oba stečaja sta se že na začetku pokazala na izredno problema-
tična. V Delti Biromatiki je bil ob uvedbi stečaja še samo en de-
lavec, premoženja pa skoraj nobenega. Ignac Marinič pravi, da
ne ve, ali je vse skupaj (ostalo je nekaj starih miz, polic, moni-
torjev ...) vredno milijon tolarjev. To pa je premalo, da bi lahko
pokril stroške vodenja stečajnega postopka. V takih primerih
bi po njegovem morala denar zagotoviti država iz proračuna.
Ne glede na število zaposlenih in preostalo premoženje je po-
trebno izpeljati celotni stečajni postopek: arhivirati gradivo,
obvestiti organe pregona, se pozanimati, ali morda potrebujejo
dokumentacijo v primerih kazenskih ovadb, narediti zaključno
bilanco ob uvedbi stečajnega postopka in otvoritveno bilanco
ter stečaj voditi skladno z zakonom kot vse druge stečaje.
STEČAJ ZAČELI S
PRETEPOM
Stečaj za Čevljarstvo Kidričevo
je bil uveden 26. julija. Stečajni
upravitelj Ignac Marinič gaje
skladno z zakonom o prisilni por-
avnavi, stečaju in likvidaciji ter na-
vodili predsednika stečajnega se-
nata pričel tistega dne voditi. Ob
12. uri je sklical delavce, da bi jih
seznanil z njihovimi pravicami in
obveznostmi ter pričel postopek
razdeljevanja delovnih knjižic in
sklepov o prenehanju delovnega
razmerja. Ob 12.30 uri je prišlo do
fizičnega obračuna med "očitno že
prej sprtima skupinama delavcev".
Zaradi tega je Ignac Marinič za-
prosil za pomoč organe za notranje
zadeve, ki so na kraj dogodka prišli
v desetih minutah. Po dogovoru z
njimi seje odločil za prekinitev na-
daljnjega vodenja stečajnega pos-
topka do pogovora s predsedni-
kom stečajnega senata, kije bil na-
povedan za četrtek za 11. uro. Zak-
lenil je prostore stečajnega
dolžnika, vzel ključe ter ob 13. uri v
spremstvu organov za notranje za-
deve zapustil kraj dogodka. Ignac
Marinič je v pisnem poročilu o
pričetku stečajnega postopka tudi
zapisal, da pri pretepu ni bil
ogrožen.
V sredo pa so zadeve vzeli v roke
sedaj že bivši zaposleni, ki jim ni
vseeno, kaj se dogaja s podjetjem.
Po zakonu je ob uvedbi stečajnega
postopka vsem dosedanjim delav-
cem prenehalo delovno razmerje,
vsem so z dnem uvedbe stečaja tudi
zaključili delovne knjižice. Ker jih
stečajni upravitelj zaradi pretepa
ni mogel osebno vročiti, so jih pos-
lali na domače naslove s pripo-
ročeno pošto. Vse bivše delavce pa
so tudi nemudoma prijavili na Za-
vod za zaposlovanje, da bi jim čim
prej zagotovili nadomestilo za čas
brezposelnosti. Zadnjo plačo so
dobili letos februarja.
Že prej razdvojeni bivši delavci
so v sredo nasilno vdrli v prostore
nekdanjega podjetja. V četrtek se
je njihovaagonija nadaljevala, zato
seje stečajni upravitelj znova sestal
z njimi - najprej z eno, nato z drugo
skupino. Rezultat pogovorov je bil,
da se vsi v petek dopoldne dobijo
na temeljnem sodišču v Mariboru
in se s predsednikom stečajnega se-
nata pogovorijo o možnostih, da se
stečaj prekine. Neodvisni sindikati
namreč ugovarjajo stečaju. Skupaj
z bivšim direktorjem Vladom
Premziom dokazujejo, daje bilo
podjetje namerno vodeno v stečaj,
da bi ga lahko nekateri za malo de-
narja kupili. Podjetje je imelo pro-
gram in delo ter vse možnosti za na-
daljnje sodelovanje z Nordico -
Bennetonom in tudi nove zaposlit-
ve.
Stečajni upravitelj Ignac Mari-
nič ob vsem tem poudarja, da bo še
naprej vztrajal pri tem, da enajst
delavcev, kolikor jih je sam izbral,
nadaljuje začeto delo in ga tudi
konča. Ugotovil pa je tudi, da
zgradba Čevljarstva stoji na
zemljišču, ki ni last Čevljarstva,
temveč Kmetijskega kombinata
Ptuj. Kupoprodajna pogodba sicer
obstaja, ni pa bila plačana. Šest let
je bilo časa za to, sedaj pa naj vse to
rešuje stečajni upravitelj. Nerešeni
zemljiškoknjižni izpisi se vlečejo
kot jara kača v vseh stečajnih pos-
topkih. Pa to ni vse. V primeru
Čevljarstva Kidričevo se odpira več
vprašanj. Kako to, daje podjetje s
perspektivnim programom v tako
kratkem času zašlo v takšne težave,
daje bil potreben stečaj, oziroma
kdo si je zanj tako prizadeval ter ga
je spodbujal? 29. junija je bil pred-
log dan na sodišče, že 26. julija pa je
bil že uveden. Primer Čevljarstva je
značilen primer manipulacije z de-
lavci, ki so se šele ob uvedbi stečaja
streznili in spoznali, da so bili zave-
deni; stečaja si namreč zdaj večina
več ne želi, čeprav so nekateri 24.
junija glasovali zanj.
ZA OHRANITEV
PROIZVODNJE IN
DELOVNIH MEST
Petkov pogovor pri predsedniku
stečajnega senata je izzvenel v pri-
zadevanjih za ohranitev proiz-
vodnje in čim večjega števila delov-
nih mest. Neodvisni sindikati so ob
tej priložnosti še posebej poudarili,
da so izredno zainteresirani, da se
proizvodnja v Čevljarstvu nadalju-
je, da delo dobijo vsi delavci, ne pa
samo tisti, ki so po njihovem mnen-
ju predlagali stečajni postopek.
Bivši direktor Čevljarstva je pove-
dal, da bi podjetje še danes dobro
poslovalo, če ne bi prišlo do nepra-
vilnosti in nesoglasij v samem
vodstvu podjetja. Njegove trditve o
možnostih za delo in dobro poslo-
vanje po navedbah zadnje direkto-
rice podjetja ne držijo, poskus pris-
ilne poravnave med upniki in
dolžnikom pa naj bi umaknil prav
bivši direktor.
NEODVISNI SINDIKATI
SO SE PRITOŽILI
v petek so Neodvisni sindikati
vložili pritožno na sklep o začetku
stečajnega postopka, ker naj bi bila
listinao glasovanju delavcev pona-
rejena in ker ni razlogov za uvedbo
stečaja. Podjetje ima dovolj
uspešnih pogodb, da bi lahko pozi-
tivno poslovalo in poravnavalo
svoje obveznosti. Daje tako, bodo
poskušali dokazati s pregledom
donosnosti pogodb in jih predložili
predsedniku stečajnega senata.
Bivša direktorica je povedala, da
pritožbeni razlogi, ki so bili
izrečeni ustno, ne držijo, prav tako
pa ne navedbe o pogodbah, saj si-
cer podjetje ne bi bilo v stečaju.
Stečajni upravitelj je tudi v petek
vztrajal pri tem, da dplo v proiz-
vodnji nadaljuje enajst ljudi. Pri
tem pa je še posebej poudaril, da se
ne bo dogovarjal, koliko izmed teh
delavcev bo iz enega ali drugega
sindikata. Nadaljevanje proiz-
vodnje je edina možnost, da se
poveča premoženje, da se zaposlijo
delavci, sicer bo stečajni dolžnik
glede na to, da ni lastnik zemljišča,
na katerem stoji objekt, prodan za
majhen denar.
Petkov pogovor pri predsedniku
stečajnega senata se je končal z do-
govorom, da bodo oba sindikata in
predstavniki delavcev pomagali
stečajnemu upravitelju, da nadal-
juje proizvodnjo in da se podjetje
proda po najvišji možni ceni. Po-
magali pa naj bi mu tudi v primeru
prisilne poravnave, če se bo zanjo
odločil. Če bo prišlo do povečanja
proizvodnje, bo stečajni upravitelj
zaposlil tudi delavce izdrugegasin-
dikata. Sedaj so zaposleni samo tis-
ti, ki so člani Svobodnih sindikatov
in po mnenju predsednika in pod-
predsednika Neodvisnih sindika-
tov Čevljarstva najslabši delavci, ki
so tudi glasovali za stečaj. Ne glede
na pogovore na sodišču še naprej
trdijo, da 24. junija ni bilo zbora
delavcev, temveč je bil sklican le
sindikalni sestanek brez pravega
dnevnega reda. V Čevljarstvu Ki-
dričevo pa seje po odstavitvi Vlada
Premzla marsikaj dogajalo, celo to.
da dobra dva meseca niso vodili
knjigovodskih evidenc. Stalno
menjavanje vodstva podjetja in
skupščine je omogočalo lažjo ma-
nipulacijo z delavci ter je naposled
ORMOŽ
Stečafa v
Optiplastu in
Plasteksu
Poročali smo že o težavah, ki so se na-
kopičile v ormoškem podjetju Opti-
palst, nekdanji Tovarni plastičnih in
optičnih proizvodov Jože Kerenčič,,
ter v njihovih družbah Optiplast Plas-
teks in Optiplast Ferroplast. Krovno
podjetje Optiplast je v stečajnem pos-
topku od osmega, družba Optiplast
Plastekspa od petindvajsetega julija.
24 zaposlenih v krovnem podjetju Op-
tiplast je že prijavljenih na borzi dela v
Ormožu, trije pa so še pogodbeno za-
posleni za določen čas in pomagajo
stečajnemu upravitelju odvetniku Ja-
nezu Polancu iz Maribora pri opravl-
janju raznih del.
Iz Plasteksa je na borzi dela 33 delav-
cev, stečajna upraviteljica pa je dipl.
ekonomistka Vera Zavrl iz Maribora.
V posameznih družbah trenutno
opravljajo inventuro, tako da bosta
stečajna upravitelja dobila popol-
nejšo sliko o vseh dogajanjih v podjet-
ju. Kakšna bo nadaljnja usoda Opti-
plasta in Plasteksa ter drugih treh
družb - Ferroplasta, Očal ter Plastidis-
penserja, ki je v lasti matere samo 75
odstotkov, ostalo je lastnik tuji partner
- bo jasneje v drugi polovici avgusta.
•>VT
pripeljalo do predloga o stečaju -
uradno zaradi "nelikvidnosti".
Podjetje je lani imelo 15 milijonov
tolarjev izgube, letos v prvih treh
mesecih pa tri.
Stečajni postopek v Čevljarstvu
Kidričevo se nadaljuje, dokler
sodišče ne bo odločilo drugače.
•».V/G
SDK REPUBLIKE SLOVENIJE / PODRUŽNICA PTUJ
Z zakonom o gospodarskih družbah so bili lani podani temelji spremljanja poslovno-izidnih
rezultatov in realnega vrednotenja premoženja in virov financiranja podjetij. Podjetja iz go.
spodarstva so za poslovanje v lanskem letu morala izdelati dvoje obračune poslovanja: po za.
konu o računovodstvu in po novih načelih slovenskih računovodskih standardov, kijih zahteva
zakon o gospodarskih družbah. Prvi obračun je bil predvsem osnova za ugotovitev davčne
osnove, s slovenskimi računovodskimi standardi pa se postavlja povsem nova osnova za
spremljanje poslovanja, ki temelji na mednarodnih obračunskih načelih, hkrati pa smo končno
dobili podlago, kije bila več kot nujna v spremenjenih družbeno-ekonomskih razmerah.
Osnovni namen spremljanja poslovanja po slovenskih računo-
vodskih standardih je ohranitev realne vrednosti kapitala, ki
ga prinaša lastniku donos. To pomeni, da se vzpostavlja realna
materialna podlaga za poslovanje, ki ščiti lastnino in postavlja
interese upnikov pred dolžniškimi interesi.
Bistvena novost takšnega vred-
notenja je polna revalorizacija ka-
pitala z rastjo cen na drobno. Za-
kon o računovodstvu s posredno
revalorizacijo aktive namreč tega
prej ni omogočal. Druga novost je
realno vrednotenje premoženja in
izida poslovanja, skratka poštenost
računovodskih izkazov. S postop-
no lastninsko preobrazbo bo vsem
podjetjem omogočena popolna sa-
mostojnost pri odločanju o razpo-
rejanju dobička.
Resno delo računovodij in pos-
lovodstvenih struktur podjetij pri
pripravi vrednotenja aktivnih in
pasivnih bilančnih postavk na dan
31.12. 1993 pomembno vpliva na
realna otvoritvena stanja s 1. 1.
1994. Prevrednotenje bilančnih
postavk s slovenskimi računovod-
skimi standardi privede do izgube,
ko je pasiva večja od aktive, in
obratno do dobička, ki se v pasivi
izkaže kot nerazporejeni dobiček.
Za razliko med prihodki in odhod-
ki, to je bruto dobičkom ali izgubo,
je bilo potrebno ustrezno prilago-
diti, po ponovnem obračunu amor-
tizacije in njene revalorizacije, od-
hodke oz. prihodke financiranja.
Obračun poslovanja po sloven-
skih računovodskih standardih
daje podjetniškemu interesu pred-
nost pred spremljanjem rezultatov
za potrebe državne statistike. Re-
alni poslovno-izidni rezultati in re-
alno ovrednotene postavke bilance
stanja pa so hkrati osnova za
davčne zahteve.
REZULTATI PRIMERJAV
OBRAČUNOV POSLOVANJA
v podružnici SDK V Ptuju so za
preteklo leto izdelali primerjavo
premoženjskega stanja in poslov-
no-izidnih rezultatov vgospodarst-
vu občine Ptuj in Ormož po zakonu
o računovodstvu in uskladitvi s slo-
venskimi računovodskimi stand-
ardi.
V	splošnem lahko ocenjujemo,
da so poslovno-izidni rezultati
ptujskega gospodarstva za leto
1993, usklajeni z načeli novih
računovodskih standardov, slabši
od prvih, pripravljenih po zakonuo
računovodstvu. To potrjujejo po-
datki o izgubi (ta se je v prihodkih
povečal a na 5,1 % delež) i n večj i od-
hodki, ki so prihodke presegali za
4%. Za akumulacijo je podjetjem
ostalo 308,3 milijone tolarjev več
kot po prvih obračunih, vendar to
še ne pomeni pomembnejše podla-
ge za razvoj ptujskega gospodarst-
va.
V	ormoški občini se poslovno-
izidni rezultati gospodarskih pod-
jetij po prevrednotenju aktive in
pasive niso bistveno spremenili. Iz
lastnega kapitala ali iz prihodkov
poslovanja v naslednjih petih letih
bodo ormoška podjetja primorana
pokriti 830,3 milijone tolarjev iz-
gub. Akumulacija, ki je ostala za
razporeditev, pa po novem
obračunu znaša 262,1 milijona to-
larjev.
Dušan Sterle
p^D TOD IN TAM
4. AVGUST 1994- TEDNIK
PTUJ / S TISKOVNE KONFERENCE O POETOVlO VIVAT
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE POETOVlO VIVAT (ŽIVEL PTUJ) NAJVEČJE PTUJSKO
PODJETJE • DO KONCA LETA 100 ČLANOV • TURISTIČNA TAKSA V CELOTI OBČINAM
Prejšnji četrtek je biia v Ptuju tiskovna konferenca, na kateri so
javnosti podrobneje predstavili največje ptujsko podjetje - Gospo-
darsko interesno združenje Poetovio Vivat (Živel Ptuj). Udeležili
$0 se je nekateri znani slovenski turistični novinarji, člani
jdniženja in nadzornega sveta, Nataša Pobega iz ministrstva za go-
spodarske dejavnosti, predstavniki ptujske občine ter delegacija
občine Ajdovščina, kjer prav sedaj snujejo program razvoja turiz-
03 in jim bodo ptujske izkušnje gotovo zelo koristile.
Občinski minister za turizem Pe-
(gr Vesenjak, ki je predsednik nad-
zornega sveta združenja, je podrob-
geje predstavil cilje in načrte
združenja, ki je ob ustanovitvi uspe-
lo združiti 44 podjetij, podjetnikov
in obrtnikov, ki posredno ali nepos-
redno oblikujejo ptujski turistični
proizvod. Različne dejavnosti so se
medsebojne povezale, da bi dosegle
skupni cilj - večji turistični razvoj
jn čim večje turistično povpra-
ševanje.
Strategija razvoja turizma v Ptuju, ki
je nastajala zelo dolgo in bila pred dve-
ma letoma sprejeta v občinskem parla-
mentu, je bila osnova za začetek te-
meljnih aktivnosti za razvoj turizma v
ptujski občini. V začetku je to pomenilo
turistično oživljanje Ptuja z izletniškim
turizmom in prireditveno dejavnostjo.
Za potrebe turizma je Ptuj dobil novo
celostno podobo, slogan Ptuj-mesto mu-
zej je zamenjal nov, strateško prepoz-
navnei^Si: Ptui - cnklacliiica tisočletij. V
treh letih je bilo za novo strateško usme-
ritev in nekatere temeljne raziskave po-
rabljenih 36 milijonov tolarjev pro-
računskega denarja.
Ves čas načrtovan ja turistične strate-
gije je bilo v ospredju vprašanje organi-
ziranosti turistične ponudbe v mestu in
okolici. V mestnem stolpu je s pomočjo
proračunskih sredstev pričel delati tu-
rističnoinformativni center, za katere-
ga se je vedelo, da je samo začasna in pre-
hodna oblika. Nova organizacijska obli-
ka, v katero naj bi se v občini povezali vsi
za turizem zainteresirani, je nastajala
dobro leto in pol. Ustreznoobliko je bilo
težko najti tudi zato, ker v Sloveniji še ni
bilo primerne zakonodaje. Priložnost se
je ponudila s sprejemom zakona o go-
spodarskih družbah. Sedmega julija le-
tos je bila ustanovna skupščina
združenja. Združenje je že imenovalo
svoje organe, uresničujejo pa se že tudi
prvi projekti. V teh dneh so razpisali
tudi dela in naloge direktorja
združenia.
Občina ima v združcn)u40odstotkov
glasov. Letno bodo za njegovo delovan-
je potrebovali 30 mili jonov tolarjev. Za-
gotovili jih bodo z javnimi sredstvi, čla-
narino in izvirnimi prihodki. Vsak član
ima v skupščini določeno število glasov.
Občinska turistična zveza, Pokrajinski
muzej in Območna obrtna zbornica so
člani s posebnim statusom in članarine
ne plačujejo. Turističnoinformativni
center je sedaj ena od posebnih služb
združenja. Združenja je že pripravilo
kratkoročni načrt trženja turistične po-
nudbe Ptuja, ki je osnova za oblikovanje
delovanja združenja. Pred izdajo pa je
tudi mesečnik za popularizacijo ptuj-
skega turizma v občini in širše. Celostna
podoba novega gospodarskega inter-
esnega združenja za turizem, za zdaj
edinega v Sloveniji, ki bi lahko postal
tudi model organiziranosti na turis-
tičnem področju, je skladna s celostno
podobo Ptuja.
TURISTIČNA TAKSA
POSLEJ V OBČINAH
Tiskovne konference v Ptuju se je
udeležila tudi svetovalka v ministrstvu
za gospodarske dejavnosti Nataša Po-
bega. Pohvalila je ptujska prizadevanja
na področju organiziranosti turizma.
Dejala je, da bi bil lahko ptujski model
vzorec za druge v Sloveniji. Prepričana
je, da bo gospodarsko interesno
združenje Poetovio Vivat uspešno delo-
valo, ker so se njeni člani povezali iz in-
teresov. Veliko pomembneje je, da neka
organizacija nastane zaradi potrebe in
profita kot pa zaradi prisile zakona. Ptuj
je z z ustanovitvijo združenja naredil
prvi korak k novi organiziranosti slo-
venskega turizma in promocije v svetu.
Nataša Pobega je v Ptuju tudi povedala,
da bodo s turistično takso v bodoče
občine razpolagale v celoti. Uporabili
naj bi jo tam, kjer so jo ustvarili.
Za članstvo v združenju Poetovio Vi-
vat vlada veliko zanimanje. Če bo šlo
tako najprej, bo do konca leta imelo sto
članov.
•^MG
O TURIZMU, KMETIJSTVU IN
NUJNI POMOČI
Na zadnji seji lenarške vlade je bilo precej govora
o tem, katere projekte bi bilo potrebno podpreti za
turistično promocijo Lenarta in okoliških vasi.
Ugotavljajo namreč, da so nekatere krajevne skup-
nosti dobile že nekaj republiških in celo mednarod-
nih projektov, vendar jih brez sofinanciranja občine
ne morejo izpeljati.
Mesto Lenart je glede turistične promocije bilo
kar nekaj let zelo zapostavljeno. Zato so se člani le-
narškega izvršnega sveta strinjali s turistično pred-
stavitvijo mesta ter okolice v turistični reviji Lipov
list.
Dotaknili so se tudi programa sofinanciranja ma-
lih melioracij, ki ga pripravljata Kmetijska sveto-
valna služba iz Lenarta in Kmetijski zavod iz Mari-
bora. Po teh programih bi uredili 36 hektarjev kme-
tijskih zemljišč, kar bi stalo nekaj manj kot pet mili-
jonov tolarjev, 40 odstotkov stroškov bodo sofinan-
cirali iz občinskega proračuna. V tem okviru so tudi
razpravljali o sofinanciranju projektov za celostni
razvoj podoželja in obnovo vasi v Benediktu.
Govorili so tudi o podaljšanju najemne pogodbe
med občino in AMD Mototurist iz Lenarta. To je
namreč zaprosilo za podaljšanje uporabe motokros
proge v Oseku za nadaljnjih petdeset let. To argu-
mentirajo s tem, da nameravajo v prihodnjih letih
orgranizirati dve svetovni prvenstvi v motokrosu in
jepotrebno center s spremljajočimiobjekti ustrezno
urediti. Če je pogodba sklenjena za kratko obdobje,
so namreč njihove naložbe nesmiselne. Nekateri
člani lenarškega izvršnega sveta so menili, da mora-
jo k pogovoru povabiti tudi bodočo novo občino
Sveta Trojica, saj center stoji na njenem območju.
Pri sklepanju nove pogodbe bodo upoštevali tudi
mnenje tamkajšnjih prebivalcev.
Po Lenartu se tudi že nekaj časa govori o nelegal-
ni motokros progi, urejeni na zasebnem zemljišču v
Ročici pri Sveti Ani. Na seji izvršnega sveta smo
lahko ugotovili, da potihoma za to progo že dolgo
vedo, vendar ni nihče kljub protestom prebivalcem
nič storil. Predsednik izvršnega sveta Avgust Zaver-
nik je poudaril, da doslej niso izdali za omenjeno
progo nobenih soglasij, vse govorice pa bodo preve-
rile ustrezne inšpekcijske službe.
Sklenili so tudi, da bodo pri odpravljanju posle-
dic neurij s točo osem milijonov tolarjev, ki so jih
dobili iz republike kot predujem, porabili za najnuj-
nejšo obnovo cest, zlasti v KS Sv. Ana, Benedikt in
Jurovski Dol.
ODKUPILI 350 TON
PŠENICE
V lenarški kmetijski zadrugi so letos odkupili 350
ton pšenice, kar je nekaj man j kot lansko leto. Zaradi
obilnega deževja pa je kakovost letošnjega pridelka
precej slabša, veliko je tudi primesi. Kot smo že
poročali, so v odkupnem silosu v Lenartu imeli tudi
okužbo, ki je povzročila več stroškov tudi za kmeto-
valce, saj so morali voziti pšenico v Maribor in Rad-
gono. Povzročitelja okužbe z žižki še niso odkrili.
O PROMETU SPET
SEPTEMBRA
Republiško ministrstvo za promet in zveze ter Re-
publiška uprava za ceste sta lenarški občinski vladi
odgovorila na njihovo junijsko zahtevo po rekon-
strukciji magistralne ceste M 10 -1 skozi Lenart. V
odgovoru navajajo, da se zavedajo, da gosti promet
na tem odseku pomeni veliko obremenitev za nasel-
je Lenart, venadar žal ne morejo zagotoviti takošn je
rešitve. Prometno ureditev Lenarta naj bi reševali v
okviru avtoceste Maribor - Murska Sobota -
madžarska meja. Dokončna odločitev o ukrepih na
magistralni cesti M -10 -1 skozi Lenart je odvisna od
tega, kje bo potekala trasa nove avtoceste. Člani re-
publiškega ministrstva so tudi predlagali, da bodo
do septembra preučili vse kratkoročne rešitve in jih
predstavili v Lenartu.
Člani lenarške vlade poudarjajo, da če v septem-
bru ne bo vsaj delnih rešitev, bodo prisiljeni cesto
zapreti.	Marija Slodnjak
Zlati glas
Ormoža
Ormoški hotel, ki deluje v
okviru Gostinstva Jeruzalem
Ormož, se pripravlja na že tra-
dicionalno poletno prireditev
ZLATI GLAS ORMOŽA, ki
bo potekala v soboto, 13. av-
gusta, ob 19. uri na hotelskem
dvorišču. Nastopili bodo pevci
amaterji, ki se za nastop lahko
prijavijo v hotelski recepciji do
avdicije, ta pa bo v soboto, 6.
avgusta, ob 18. uri.
Trije prvonagrajeni pevci
prejmejo lepe nagrade hotela
Ormož, prvouvrščeni pa še na-
grado ZLATA LIRA pokrovi-
telja prireditve LIRE iz
Čakovca.
VT
bISTPO <J TRdOVinn
Popove! 7C (ob cesti
Tržeč-Majšperk)
62323 Ptujska Gora
Ponujamo bogato izbiro
prehrambenega blaga,
tekstila, galanterije,
gospodinjskih in šolskih
potrebščin, kakor
tudi rama gnojila in
različna krmila za
živino.
Priporočamo tudi,
da se odžejate v
histroju Habjanič.
Cenjene stranke \xibimo
na degustacijo Krainer-
je\ih mesnih izdelkov, ki
bo v soboto, 6. H. '94
od 9. ure dalje.
Mednarodno
srečanje VW
hroščevv
Rakičanu
Od 5. do 8. avgusta bo na
športnem letališču v Rakičanu
pri Murski Soboti potekalo
mednarodno srečanje VW
hroščev ter drugih VW vozii
na zračno hlajenje. Organiza-
tor - Klub "Keeeber" iz Murske
Sobote - pričakuje široko med-
narodno udeležbo, hkrati pa
vabi vse slovenske "hroščarje",
da se srečanja udeležijo. V
okviru programa so pripravili
spretnostno vožnjo ter izlet po
Prekmurju, poskrbeli pa bodo
tudi za družabni del. Prijavni-
na za srečanje znaša 2500 tolar-
jev.
D.Sterle
Poletje brez afer?
v ponedeljek so nekateri
slovenski časopisi še posebej
opozorili, da so odšli (tudi)
politiki na dopust. Vsaj na vi-
'lezsezdi, da bo Slovenija pri-
liodnje dni bolj normalna,
'^olj mirna, manj razklana.
Sicer pa so liderji posamez-
''jh strank v izjavah za Dnev-
tudi sami obljubili, da av-
8usta(vglavnem)nebo novih
in kakšnih posebnih pre-
tresov na slovenski politični
^ceni. Seveda pa so tudi glede
'^gamed njimi zaznavni(plu-
■■^Hstični) razločki. Medtem
prvak Slovenske nacional-
ni^ desnice Sašo Lap napove-
"•^je, da bo konec avgusta
Počila nova afera", tajnik
^'ovenskih krščanskih de-
•^okratov Edvard Stanič pra-
^''da krščanski demokrati
. ^'■nepripravljajoinda jihje
sicer v Sloveniji preveč,
.^di Združena lista social-
demokratov se ne name-
ukvarjati z aferami, ge-
neralni sekretar Liberalne
demokracije Slovenije Gre-
gor Golobič pa zagotavlja, da
njegova stranka afer ne pri-
pravlja. "Afere pripravljajo
drugi, mi pripravljamo le od-
govore nanje." Prvak Sloven-
ske ljudske stranke Marjan
Podobnik misli, da bi morali
le še razčistiti dosedanje af-
ere, in doda ja, da bi morala za-
radi afere s stanovanjskimi
krediti za funkcionarje vlade
in poslance zamenjati vsaj še
ministra za finance in za
šolstvo. Predsednik Social-
demokratske stranke Janez
Janša je izjavil, da doslej sam
še ni sprožil nobene afere in
da je tudi avgusta ne namera-
va, vendar pe je "ne samo nje-
gova pravica, ampak tudi
dolžnost, da obelodani vsako
nepravilnost".
Medtem je Slovenska ti-
skovna agencija sporočila, da
bo slovenski zunanji minis-
ter Lojze Peterle preživel do-
pust na kolesar-
skem "potepanju"
po Evropi, član
vodstva Slovenske
nacionalne desnice
Marjan Poljšak pa je izjavil,
da bo dopust preživel "pri
delu doma in na izletih v hri-
be", da bi se jeseni vrnil v par-
lament "nabit z energijo". Na
prvi jesenski seji državnega
zbora bo tako "ropotal kot mi-
traljez".
POSLANCI NISO
POSPRAVILI VSEGA
Poslanci se ob odhodu na
počitnice ne morejo ravno
pohvaliti, da so opravili vse,
kar so si naložili za prvo pol-
letje. Na zadnjem (julijskem)
zasedanju so odložili na jesen
kar 18 točk, o katerih bi mora-
li razpravljati, med drugim
tudi tisto o reformi občin. Ob
tem je nekdo zapisal, da je ve-
liko vprašanje, ali bodo pos-
lanci na dopustu kdaj pomis-
lili, koliko dela jih še čaka.
Sicer pa nihče izmed pos-
lancev doslej ni bil kaznovan
za morebitno neredno iz-
polnjevanje svojih obveznos-
ti. V parlamentu so registrira-
li kar več neopravičenih izos-
tankov poslancev pri delu
parlamentarnih teles, vendar
zaradi tega poslanci niso do-
bili nič manjših plač, čeprav
pravilnik predvideva odtegl-
jaje za neizpolnjevanje delov-
nih obveznosti ... Potemta-
kem o pretirani doslednosti
poslancev pač ne moremo go-
voriti.
Slab vtis o dogajanjih v par-
lamentu je na zadnjem zase-
danju državnega zbora po-
skušal popraviti predsednik
Herman Rigelnik z navajan-
jem statističnih podatkov o
"produkciji" v parlamentu.
Državni zbor se je letos na
rednih in izrednih zasedanjih
sestal dvanajstkrat in obrav-
naval 334 zadev, zasedanja pa
so skupaj trajala 72 dni. De-
lovna telesa državnega zbora
so imela 855 sej.
OBLJUBE IN ZAMERE
ZA JESEN
Zadnje delovne dni so se
posamezni voditelji in posa-
mezne stranke še posebej po-
trudili, da bi za seboj pustili
dober vtis in si zagotovili čim
boljše izhodišče za jesensko
politično sezono.
Lojze Peterle je kot pred-
sednik Slovenske krščanske
demokracije napovedal sku-
pen nastop krščanskih demo-
kratov, Podobnikove Sloven-
ske ljudske stranke in
Janševih socialdemokratov
na predvidenih decembrskih
lokalnih volitvah. To naj bi
pomenilo nekakšno spravo
krščanskih demokratov z no-
silci desnih političnih opcij
na Slovenskem in obnavljan-
je sodelovanja s "tradicional-
nimi" partnerji, ki je bilo v
zadnjih mesecih večkrat na
resnih preizkušnjah. Krščan-
ski demokrati so bili
predvsem zaradi svojega so-
delovanja v koalicijski vladi
kar nekajkrat označeni za iz-
dajalce skupnih (desnih) in-
teresov. Vendar pa je zanimi-
vo, da Peterle tudi tokrat no-
vega zavezništva na lokalnih
volitvah ne razume kot raz-
hod z vladajočo koalicijo na
državni ravni.
Loje Peterle pa je tudi kot
zunanji minister poskrbel za
bilanco dela ministrstva, ki
po njegovem - kljub raz-
ličnim nasprotnim ugotovit-
vam - ni slaba. Svojim kriti-
kom,kivglavnemdomujejov
parlamentarnem odboru za
mednarodne odnose, je celo
sporočil, da z nekaterimi svo-
jimi (samostojnimi) akcijami
škodijo "interesom slovenske
zunanje politika". Ob tem je
konkretno navedel obisk slo-
venskih parlamentarcevv ne-
katerih vaseh ob Dragonji (ob
še nedoločeni slovensko-
hrvaški meji), do katerega je
prišlo brez vednosti sloven-
skega zunanjega ministrstva,
in odtekanje nekaterih zaup-
nih zunanjepolitičnih infor-
macij iz tega odbora v javnost.
Peterle je tudi rezerviran do
pobude o tesnejšem sodelo-
vanju z državami Višegrajske
skupnosti, ki je nastala v par-
lamentu. Peterle dokazuje, da
to sodelovanje s posamezni-
mi državami teskupineže po-
teka, da pa ni nobene potrebe
po nekakšnem idealiziranju
same Višegrajskeskupine kot
nekakšneposebne skupnosti,
ker bi se tudi posamezne
države te skupine rade prebi-
le iz tega okvira. Vprašanje
sodelovanja Slovenijev Evro-
pi je seveda zelo pomembno
in ga ni moč izčrpati samo z
besednim dvobojevanjem
med zunanjim ministrom in
parlamentarnim odborom za
mednarodne zadeve. Vseka-
kor je zanimiva teza Lojzeta
Peterleta, da ima Slovenija
"širše potrebe", kot pa je pove-
zovanje z Višegrajsko skupi-
no, in da bi morala biti zanjo
zanimiva tudi jadranska ozi-
roma mediteranska opcija, v
kateri ima Italija še posebno
vlogo. Seveda pa to še ne po-
meni, da Slovenija ne bi sme-
la (in morala) izkoristiti tudi
še vseh neizkoriščenih
možnosti sodelovanja in po-
vezovanja v Višegrajsko sku-
pino. Glede tega se zdi "neza-
dovoljstvo" Peterleta ob par-
lamentarni pobudi povsem
nepotrebno.
Jak Koprive
10 - PISMA BRALCEV
4. AVGUST 1994- TEDNI^
Reinkarnacija
Reinkarnacija je nauk, ki pravi, da smrt ni konec bivanja, temveč da se večkrat rojevamo v
telesu z namenom razvoja in rasti v znanju in modrosti. Naše zdajšnje življenje je rezultat
prejšnjih življenj in priprava na prihodnja življenja. Tako lahko človek popravi prejšnje na-
pake in se izpopolnjuje na poti k dobremu.
Reinkarnacija razlaga, da se rojevamo kot pripadniki obeh spolov,
različnih ras in družbenih razredov. V svojih mnogih življenjih se
skozi doživljanje dobrega in zla "šolamo" ter razvijamo v višja du-
hovna bitja. Na svet se vračamo tako dolgo, dokler zavestno ne
opravimo s svojo karmo (plodovi našega delovanja). Potem posta-
nemo čisti duh, zlit s kozmosom.
Nauk o reinkarnaciji najdemo že
v vedskih spisih iz 5. tisočletja pred
našim štetjem. V Bhagavad Giti je
opisana misel o duši, ki je ustvarje-
na iz večne duhovne energije in kot
takšna za razliko od materije ne
more razpasti. Duša je v vseh živih
bitjih in je odvisna od ciklusa roje-
vanja in umiranja v krogu samsare,
od nižjih oblik življenja, kot so
rastline in živali, do človeških po-
dob.
Misel o reinkarnaciji najdemo
tudi v drugih podnebnih pasovih, v
drugih religijah in svetih spisih: v
Koranu, Bibliji, Kabali itd. Ker je
krščanska Cerkev prvič javno
zavrnila idejo o reinkarnaciji šele
leta 553 na koncilu v Konstantino-
polisu, torej potem kojebilaBiblija
že napisana, najdemo v njej veliko
mest, ki pričajo, da je bila reinkar-
nacija del izvornega nauka "prak-
ristajnov". Naj za to priliko nave-
dem samo dva primera. Jezus je
svojim učencem dejal, da je bil Ja-
nez Krstnik prerok Elija (Matej,
17:10-13). V Evangeliju po Janezu
(9,1-3) pa je zgodba o človeku, ki se
jerodil slep. Apostoli so vprašali Je-
zusa, ali se je mož rodil slep zaradi
kakšnega svojega greha ali zaradi
greha staršev. Brez vere v reinkar-
nacijo bi bilo takšno vprašanje ne-
smiselno in smešno!
Cerkev je po ekumenskem kon-
cilu iz 553, ki je bil v začetku bolj
privatna Justinijanova zadeva zo-
per Origenova učenja in jebil od za-
hodne cerkve potrjen šele naknad-
no, nauk o reinkarnaciji javno pre-
povedala še v 13. stol. na koncilu v
Lyonu in v 16. stol. na koncilu v Fi-
rencah. V vsem tem času pa je tudi
pozitivistični razvoj znanosti zav-
račal razpravljanje o tistem, česar
ni mogoče zaznati s čutili.
Danes pa že več kot polovica sve-
ta verjame v reinkarnacijo: 500 mi-
lijonov hindujcev, 250 milijonov
budistov,ameriški Indijanci, Eski-
mi, libanonski Druzijci, večina
Afričanov in Američanov (v ZDA
70%) ter več Evropejcev. Ta nauk je
v zahodnem svetu zaživel v drugi
polovici 20. stoletja, in sicer s pri-
hodom indijskih modrecev na Za-
hod ter z revolucionarnim odkrit-
jem t. i. "reinkarnacijske ali regre-
sivne terapije".
REINKARNACIJSKA
TERAPIJA
V 50. letih tega stoletja so javnost
razburile hipnotične seanse Mo-
reva Bernsteina, zlasti pa primer
ameriške gospodinje Virginie Thi-
ge,ki je pod hipnozo postala Bridey
Nurphy, Irka iz prve polovice
prejšnjega stoletja. Podrobnosti v
opisu krajev in dogodkov, ki jih je
navajala, so zbudile pozornost jav-
nosti. Viriginia Thige ni bila še ni-
koli zunaj ZDA, kljub temu pa je
navedla več imen in presunljivih
podrobnosti iz življenja Ircev iz 19.
stol., ki jih kot laik ni mogla nikjer
izvedeti ali prebrati. Zgodovinarji
in časnikarji, ki so se poglobili v ta
primer, so ugotovili, da so njene na-
vedbe pravilne. Od tedaj je veliko
psihologov uporabilo hipnotično
regresijo kot učinkovito tehniko
pri psihoanalizi.
Nov, velik korak pri reinkarna-
cijski terapiji sta storila Morris
Natheron in Nancy Schiffrin, ki sta
podala temelje za nehipnotično re-
gresijo ali ozaveščanje preteklih
življenj. Pri novi tehniki prakti-
kant ni bil več pod hipnozo, ampak
je zavestno spremljal ves potek re-
gresije in jo lahko po želji sam pre-
kinil. Nehipnotična regresija si je
na Zahodu pridobila velik ugled,
zlasti kot učinkovito sredstvo pri
iskanju in odpravljanju globoko
zakoreninjenih fobij oz. strahov in
kot izvrstna tehnika duhovnega
razvoja.
KAKO DELUJE
NEHIPNOTIČNA
REGRESIJA
Pri nehipnotični regresiji ni
stranskih učinkov oz. kontradik-
cij. Kako jetomogoče?Med terapi-
jo prihajamo v stik s t. i. "višjim ja-
zom", ki nas usmerja in vodi.
Doživljamo ga kot svetlobo, svet-
lobno bitje ali človeško podobo.
Včasih oseba težko komunicira z
"notrajnim vodnikom". Ponavadi
to pomeni, da ji vodnik sporoča ne-
kaj, česar ne želi slišati ali pa ji je to
iz nekega razloga neprijetno. Nam-
reč neki travmatični dogodek iz
preteklosti je lahko tako boleč, da
zavest vztrajno zavrača ponovno
obujanje enake izkušnje. Takšen
odpor je normalen, toda treba je ve-
deti, da prav ozaveščanje pomeni
bistveni premik v zdravljenju. Stik
z vodnikom je nekakšna cenzura,
ki prepusti le tolikšen odmerek ne-
prijetne izkušnje, kot je potrebnen
za zdravljenje in duhovni razvoj.
Nehipnotična regresija pa ni
samo vrnitev v pretekla življenja,
temveč je vrnitev k sebi in srečanje
s svojo dušo. Ob srečanju z božan-
sko svetlobo v svoji duši človek
doživlja pretok univerzalne, ve-
soljne energije in pozitivne tokove,
ki jih le-ta nosi s seboj. Gre za iz.
jemno doživetje, posebno pretrese-
ni pa so ljudje z ateističnimi pogle-
di, ki se regresi je udeležijo z veliki-
mi dvomi.
NOVA SPOZNANJA O
REINKARNACIJI
Nehipnotična regresija je o rein-
karnaciji dala nekaj novih in vzne-
mirljivih spoznanj.
Znotraj reinkarnacije deluje
princip evolucije, ki je v nasprotju z
vzhodnjaško razlago transmigraci-
je duš, ki pravi, da se človek lahko
zaradi grešnega življenja inkarnira
kot žival ali rastlina. Evolucija zno-
traj reinkarnacije zmeraj deluje
progresivno,zato korak nazaj v raz-
voju ni mogoč.
Termini, kot so "stara" ali "mla-
da" duša, so zgolj nerealne skovan-
ke. Da je nekdo "stara duša", naj bi
pomenilo, da je njegova duša nav-
zoča na tem svetu dlje od večine
drugih in da ima zato skrivno ve-
denje ali modrost, ki ga dela dru-
gačnega. Kronološko gledano smo
v resnici vsi stare duše. Raziskoval-
no gradivo regresivne tehnike
kaže, da so bile vse duše ustvarjene
istočasno - pred zelo dolgo časa.
Nekatere duše so živele več življenj
kot druge. Lahko bi rekli, da imajo
več izkušenj. Vendar se nekateri
pač učijo počasneje od drugih im
morajo tako kot učenci v šolah
večkrat ponavljati predmet, da bi
ga razumeli ali se naučili lekcije.
V zvezi z reinkarnacijo se pogos-
to govori tudi o "duhovnem dvojni-
ku". Gre za idejo, da ima vsak člo-
vek duhovnega partnerja ali drugo
polovico sebe, ki je njegov resnični
partner ali sta si usojena. Sliši se
zelo romantično, vendar regresiv-
na terapija ne daje dokazov, ki bi
podpirali to teorijo. V resnici je še
celo boljše. V eonih obstoja smo v
mnogih življenjih z mnogimi
dušami izkusili ljubezen in prija-
teljstvo. Do teh duhovnih prijatel-
jev občutimo močne, globoke vezi,
ki presegajo prijateljstvo in celo ro-
mantično ljubezen. In ravno ta uni-
verzalna, vesoljna ljubezen, ki jo
začnemo čutiti in širiti do vseh lju-
di, nas "odreši" iz kroga rojstev in
smrti ter nas popelje v višja duhov-
na stanja.
Slavko HALOZAH

DIALOG S SILVESTROM VOGRINCEM, PISCEM FEUTONA O NEVVAGEU
■	Drugi kritizirajo, kdo tega ne dela rad pogosto? Toda kdo ne rea-
gira hkrati zelo občutljivo, užaljeno, jezno, vzhičeno, koga zade-
nejo strupene puščice kritike? Saj je kritika, to je v njenem bistvu,
boleča.
■	Kdo že ni trpel, ko so ga kritizirali: starši, otroci, direktor...?
■	Kljub temu: Kritika mora biti! Španski filozof Ortegay Gasset
meni: "Ideja potrebuje kritiko kakor pljuča kisik!"
"Biti kritičen" je moderno. Tako
imamo kritičnega časnikarja, ki pa
tudi sam, ko je cilj kritike, večkrat
reagira občutljivo. Stalno govori-
moo kritičnem kupcu in kritičnem
državljanu.
A treba je prizadeto priznati, da
so vrstniki na nekaterih področjih
vse drugo kot kritični. Mnogi se
dajo zavajati od šarlatanov, čudo-
delnim zdravljencem in voditel-
jem sekt in brez pomišljanja
požirajo vse, kar jim mediji ponuja-
jo kot dnevo informacijsko in za-
bavno hrano. Zato znova moj odgo-
vor na pisanje gospoda Silvestra
Vogrinca v članku Neznanstvenost
Žižka, Krajnca in Haložana v pole-
miki o novo dobi.
Res je, da se še nisem imel name-
na spustiti v dialog v Tedniku z go-
spodom Silvestrom, dokler pač ne
konča feljtona, vendar me s svojim
vedenjem vedno znova kliče prav k
temu. Tudi danes, kot do sedaj, ne
bom odgovarjal na njegove izjave,
kjer predstavlja gibanje new age-to
pozneje, ampak na njegove ponov-
ne nizke napade, s katerimi nas
hoče spet potegniti vstran od tiste-
ga, kar bi rad predstavil kot nekaj
tako vzvišenega in polemenitega,
da bo ukinilo vse. Spet znova in to
ponovno brez vsakega argumenta
skuša na vse načine, ki niso vredni
pravega znanstvenika, izpodnesti
misli dr. p. Slavka Krajnca, ki mu je
dal v dveh sestavkih takšno osnov-
no lekcijo iz spoznavanja Svetega
pisma, da mu gospod Silvester tudi
ob pomoči newagevca Kerstena ni
uspel v svojem sestavku izreči niti
besedice v svoj prid razen starega
neznanstvenega nakladanja - to že
ponavlja kot lajno -, in sicer iz pre-
prostega razloga, kot pravi sam, da
se ne bi ponavljal. Ne vem v čem,
kajti prav v tistem, kjer naj bi se go-
spod Silvester ponavljal, prav v tis-
tem - poudarjam - ga je dr. p. Slavko
skušal popeljati do dna, toda žal
smo naleteli, sodeč po članku, na
ponovno "slepoto" in "gluhoto" go-
spoda Silvestra, kajti pater se ni us-
tavil pri nevvagevski fasadi in
površini in tako razvozlal, da go-
spod Silvester z besedo manipulira.
Duh nove duhovnosti žonglira z
besedami bolje od vsakega roko-
hitrca. In čeprav ima Jezusa zelo
rad na jeziku, je do kraja gluh za
njegove besede: "Vaš da naj bo da,
vaš ne naj bo ne; kar je več kot to, je
od hudega" (Mt 5,37). Danes mi je
popolnoma razumljiv pristop go-
spoda Silvestra v članku, ko noče iti
šeenkrat na led pri stvari, pri kateri
se je že enkrat spekel, oz. na po-
dročje, katerega po dosedanji
izkušnji, sploh ne pozna. No, sicer
pa smo se na takšne"besedne in mi-
selne igre" pri njem že navadili!
Nerazumljivo mi je tudi nepre-
nehno vsiljevanje in dokazovanje
gospoda Silvestra, da je Cerkev
grešna. Gospod Silvester mi to tako
silno dokazuje, kot da bi kdaj v svo-
jem življenju izjavil, da človek ni
grešnik, kar pa lahko zasledimo pri
new ageu. Kristjani (papež, škofje,
duhovniki, verniki) nismo nobeni
nadljudje in to tudi nočemo bili.
Res je, da so v zgodovini obstajali
tudi "nadljudje", kar verjetno go-
spod Silvester kot zgodovinar poz-
na in je gotov seznanjen tudi s pos-
ledicami takšnega mišljenja. Kot
kristjan se globoko zavedam, da je
Cerkev vedno na poti in obstaja iz
ljudi-poudarjam: in ne iz nadljudi
- z njihovo grešnostjo in slabostjo
ter kot takšna nenehno potrebna
prenove. Merilo zanjo so božja be-
seda, luč in vodstvo Svetega Duha,
ki stalno živi in deluje v Cerkvi, ter
zgledi in spodbude velikih svetih
mož in žena. Prenova Cerkve osta-
ne krščanska stalna dolžnost. Seve-
da pa s tem ne odgovarjam na trdit-
ve, ki jih razvija v svoji subjektivni
oceni zgodovinskih dejstev gospod
Silvester - o tem kdaj drugič, kajti
zdi se mi, da moramo najprej posta-
viti sploh temeljeza dialog.
Iz člankov gospoda Silvestra je
razvidno, da ima o meni popolno-
ma zgrešeno sliko, saj me imajo tis-
ti, ki mepoznajo, za kritičnega tudi
do katoliške Cerkve. Vedno sem bil
in želim ostati dejavni ud Cerkve,
kiji pripadam - včasih mogoče tudi
preveč mladostno - z dušo in srcem.
Nikoli si nisem in si ne domišljau^
da bi v tem prizadevanju postal ne.'
kak "specialist" za druge. Takiij
najbrž sploh ni. Tem bolj pa me
spodbuja zavest, da je treba skupaj
iskati in si med seboj pomagati, hij
druge rešitve, kakor da začenjamo
vedno znova, da se učimo iz dose-
danjih izkušenj in poskušamo tudi
nove načine in oblike ter da z zau-
panjem vztrajamo in pogumno na-
daljujemo začeto pot. Želim si prj.
zadevati za to, da bi sodelovanje in
soodgovornost vseh, tudi vseh ver-
nih kristjanov, prišlo čim bolj do
veljave. Želim si, da bi postali domači
in prijatelji, ki ne bi komaj vzklite kali
odprtosti že zadušili s superlativi in-
kvizitorstva in podobnimi nečednost-
mi ter na silo, brez vsakih globokih do-
kazov, izsiljevali svoj prav. Prizade-
vanje za poštenost in pravičnost, za
ohranitev etičnega čuta in zavesti
odgovornosti v vesti je skupna na-
loga vseh, ki jim je mar človeka in
njegove prihodnosti. Skrbimo za
nenehno širjenje obzorja in odkri-
vanje ter uveljavljane novih raz-
sežnosti in spoznanj. Nerazrešena
vprašanja pa je treba vedno znova
razreševati v odkritem in stvarnem
pogovoru brez zakulisnih manipu-
lacij in "berlinskih" zidov. Kristjani
svojega nauka ne vsiljujemo nikomur,
hočemo pa odkrito uveljaviti in braniti
vsakega človeka, da se svobodno odloči
za krščansko prepričanje, po njemživi
in da se to njegovo prepričanje
spoštuje.
Ob tem se čudim žaljenju gospo-
da Silvestra kristjanov in to brez pra-
vih in dokazanih argumentov.
Nemški newagevec Kersten mu pri tem
ne more biti v opravičilo!Kerstenov lik
Jezusa, njegova zgodovinska "doka-
zovanja" ter njegovi bolni konstrukti
so v temelju ponarejeni in z njimi po-
skuša prikazati Jezusa, ne da bi ga ra-
zumel v celoti. Poniža ga na raven ka-
rikature, kije zgodovinsko banalna,
delno tudi neokusna. Karizma in
skrivnost Jezusa izNazareta ne pride-
ta do izraza. Iztrga ga iz historično-
kritičnega pogleda in popolnoma
sprevrže njegovo osebo, ki jo Sveto pi-
smo opisuje kot božjega Sina. Zato so
pisanja newagevca Kerstena za
kristjane žaljiva in čudim se tudi
nekaterim laičnim krščanskim
osebam, da ga skušajo celo propagi-
rati, kar seveda samo kaže na njiho-
vo nepoznavanje tega, kar izpove-
dujejo.
-Konec prihodnjič-
N e W a g e - vrnitev k izvoru duha
ODGOVOR TEOLOGOMA HALOŽANU IN KRAJNCU - OPOREČNIKOMA NOVE DOBE
pravic ter mora biti zaustavljena in
iztrebljena ... Zunaj Cerkve ni re-
snice in je ne more biti..." Papež
Leon XII., za nekatere stvetniški
papež, je v svoji enckliki zapisal:
"Neomejena svoboda mišljenja in
javno izražanje nekega človeka ne
spadata med državljanske pravice."
Jezus, ki je v sebi prepoznal po-
polnost božanske narave, je učil, da
je Bog oče vseh ljudi in stvari, ter se
ne ozira na njihovo zlo ali dobroto,
kakor tudi dež in sonce enako li jeta
in sijeta na pravične in krivične.
Bog se ne maščuje, njegova milost-
na ljubezen išče vsa bitja ter jih vabi
v svojeblažene višave. Bogjepravir
blage in nenasilne duhovne luči in
ne Bog maščevanja, srda in morit-
ve, kakršnega pozna stara zaveza.
Zlo in izvor vsake hudobije je
Kristus videl v moči teme, ki drži
človeka v neznanju in nezavedanju
resnice, tako da ne vidi luči in je ne
ljubi. Proti zlu se sme boriti le z
lučjo, z ljubeznijo. Ljudem teme,
sovraštva in zasledovanja je treba
priti naproti z naklonjenostjo in
blagoslovom, da bi se morda prej
ali slej leprebudili izsvojeduhovne
omrtvelosti. Vsaka omejenost,
skrb, nemoč, nevednost, odvisnost
in nesvoboda je rezultat pregrehe,
torej napačnega, sebičnega, pre-
strašenega in nezaupljivega
občutenja, hotenja, ravnanja in go-
vorjenja.
Preroški duh je duh notranje,
enovite resnice, ki vedno govori o
istem. Edino ta notranji duh je ga-
rant edinosti, čistega vodstva in
učiteljske službe. Manifestira se
skozi ljudi, ki so v zadostni, vseka-
kor zelo visoki meri očistili svojo
dušo vseh izkrivljajočih nagnjenj.
Prerok je zgolj instrument, orodje
v božjih rokah. Zaradi posebnosti
svoje službe so bili preroki na stal-
nem udaru posvetne moči in
vsakršne človeške povprečnosti.
Ko je krščanska Cerkev začela
postajati institucija, izraziteje se je
to zgodilo že v 4. stoletju, je pre-
roški glas v njej že dodobra zamrl.
Na mesto notranje, božanske avto-
ritete, ki se ustvarjalno izraža po
prerokih, je stopila avtoriteta zu-
nanjega, vse bolj posvetnega ver-
skega poglavarja, papeža. Jezus je
dejal, da duh veje, kjer mu je drago,
ter da ga ne gre uklepati ne v črko,
ne v disciplino. Toda Cerkev, ki je
vsebolj postajala država v državi,se
teh napotkov ni držala. Papež se je
začel imenovati svetega očeta, dasi-
ravno se niti Kristus ni pustil nazi-
vati z nobenim od teh dveh izrazov.
Povišal se je nad brate, čeprav je
Kristus dejal, da kdor misli, da je
pred drugimi, lahko to izrazi sarno
z večjo ponižnostjo. Papeška oblast
in hierarhično vpeti duhovniki so
postopoma prikrojili Kristusov
nauk po meri svojega nekrščanske-
ga življenja, tako da je krščanstvo
vse bolj postajalo pozunanjena;
plitva religija, v kateri se je versko
življenje dogajalo ponovno kot v
stari zavezi- v množici stereotip'
nih, nedoživetih, skrivnostnil^
obredov in zakramentov, v nasf'
niškem, skrajno nesvobodneo^
umevanju in razlaganju verskih
snic ter v masovnem in krutem pr^'
ganjanju vseh, ki se Cerkven'
oblasti niso podrejali.
dr. Miha Kramar
Kdor katoliško Cerkev meri z
merili politike, ji seveda
nima kaj dosti očitati. Kdor
pa jo meri z merili Jezusovega nau-
ka, jeseveda lahko nad njenim pos-
lanstvom globoko razočaran. Nje-
na brezbrižnost do resnice in kriti-
ke, celo če ne pride iz lastnih vrst, je
prav fenomenalna. Njena zaveza-
nost dogmi, ne pa razumnosti in
normalnemu čutenju, jo dela
neobčutljivo za vsaka znamenja
časa.
Četudi se cerkvenim možem zdi,
da new agea ne bo, da nova vodnar-
jeva doba ni nič več kot domišljija
lažnih prerokov, je ta doba vse
bližje. Hitre, nepredvidljive in
daljnosežnespremembe, ki smo jih
priča, pomenijo začetek velikega
očiščevalnega kuhanja, v katerem
se bo "krščanska" Evropa še enkrat
skuhala v lastnem nasilju. Njenega
ponosa bo kmalu konec, saj ne te-
melji na pravični ureditvi in iskre-
nem humanizmu, temveč na
ohranjanju ravnotežja moči in
prisile.
Čas velikega preobrata prihaja
nezadržno. Njegova poglavitna
značilnost bo v tem, da bo ljudem
postopoma snemal maske. Slabo
nam je že od velikih in lepih besed,
za katerimi ni pravih dejanj. Zaen-
krat še nismo bogve kaj zreli za mir.
Celo tisti ne, ki se imajo za po-
svečene zastopnike Boga na
Zemlji. Kajti začetek duhovne
poti, ki je edina pot k miru, je
odpuščanje drugim in priznanje ter
obžalovanje lastnih napak. Božji
duh je vedno ponujal možnost teo-
kracije - nehierarhične vladavine
preroškega vodstva in ravnanja po
vesli. Na Zemlji ne bo miru, dokler
se to ne uresniči. Toda ne samo
država, celo Cerkev nima tega po-
guma, da bi izhajala iz preroškega
duha, ampak je polna raznovrstne-
ga oportunizma. Zato ni bila, ni in
ne bo kvas nove dobe, žal. Ljudem
nemoreponuditiduhasvobode,saj
ga ne premore.
Številni manjši in večji preroki
našega časa govorijo, kako se du-
hovno sevanje, ki se odraža v dina-
miki sprememb v družbi in naravi,
v zadnjih letih močno potencira.
Ločevanje duhov bo zato vse hi-
trejše in globlje. Tisti ljudje, ki zna-
menj čas ne bodo hoteli dojeti,
bodo postopoma izgubili priliko,
daseutelešajonaZemljijkijeideal-
no okolje za duhovno rast in samo-
spoznanje. Kot je bilo rečeno v go-
voru na gori: le mirolubni bodo
Zemljo posedli...
Ideologija, ki se ji katoliška Cer-
kev še do danes ni odrekla in ki je
stala za grozodejskimi preganjanji
krivovercev, je naslednja: "Resnica
ima pravico, katere zahteve je treba
izpolniti... Zmota nima nobenih
fCDNIK -4, AVGUST 1994
PREJELI SMO -11
findaU^vanje iz prejšnje številke
I^ETULJNI efekt
jVietuljni efekt je eden od osnov-
nih pojavov v teoriji o determinis-
tičnem kaosu. Opišimo ga.
potek pojava, ki ga modeliramo z
determinističnim kaosom, je zelo
Q(jvisen od začetnih pogojev. Če bi
prej podano zaporedje namesto s
številom 9 začeli s številom 8, bi do-
bili zaporedje 8,4,2,1,4,2,1,4,2,1
Zaporedji se kljub majhni razliki
nied začetnima številama 9 in 8 v
začetnih členih močno razlikujeta.
V teoriji determinističnega kao-
sa velja tako imenovani "metuljni
gfekt" ali "občutljivost sistema za
začetne pogoje".
Podajmo zgleda takšne občutlji-
vosti. Če zjutraj na Ptuju pet minut
prepozno vstanemo, zamudimo
vlak za Ljubljano in čakati mora-
mo eno uro na naslednjega, v
Ljubljani pa zato lahko zamudimo
dogovorjeni termin za zmenek in
čakati moramo več ur na nov ter-
min. Napaka se torej stopnjuje. V
meteorologiji ponazorimo me-
tuljni efekt z metuljem, ki jena pri-
mer nekje na Japonskem zamahnil
s krili, čez mesec dni pa je zato nas-
tala nevihta nad Ptujem. (To je se-
veda le prispodoba). Zaradi me-
tuljnega efekta niso mogoče
daljnosežne napovedi, saj imamo v
začetnem trenutku vedno vsaj ma-
lenkostno računsko napako, ki se s
časom veča.
Urejeni sistemi lahko pridejo v
kaotične (med kaos prištevamo
tudi vojne). Obratno lahko tudi
kaotični sistemi preidejo v urejene,
če jim spremenimo ustrezni para-
meter. V matematičnih sistemskih
zakonih predstavlja Feigebaumo-
vo število Nf = 4,6692... mejo, pri
kateri preide urejeni sistem v kao-
tičnega in obratno- kaotični sistem
v urejenega.
To število je v teoriji o determi-
nističnem kaosu stalnica, podobno
kot je v geometriji Ludolfovo števi-
lo 3,14...
uporabnost teorije
o kaosu
Kljub pomenu besede "kaos" (ne-
red) se v determinističnem kaosu
skriva neka urejenost, ki jo je
mogoče izraziti z matematičnimi
enačbami.
Z determinističnim kaosom
lahko razložimo nastanek oblakov,
drevesnih krošenj, nihanje števila
pripadnikov neke rastlinske ali
živalske vrste, nastanek galaksij
itd.
Podali bomo še tri zglede kao-
tičnega vedenja v našem sončnem
sistemu.
1.	Zemljina os pri vrtenju Zemlje
ni vzporedna sama s seboj, niti ne
opisuje stožca, kar je značilno za
vrtavke, pač pa na videz nepravilno
pleše (niha). Ta nihanja so tako
majhna, da so jih odkrile šele prek
umetnih satelitov, od koder so jih
izmerili.
2.	Enaod Saturnovih lun segiblje
okoli Saturna v neskladju s Kepler-
jevimi (determinističnimi) zakoni,
ki veljajo v sončnem sistemu.
3.	Planet Pluton (zadnji, deveti
planet v osončju) potuje okoli Son-
ca po tirnici in s hitrostjo, ki se ne
ujema z izračuni astronomov na
osnovi Keplerjevih in Nevvtonovih
zakonov, ki veljajo za druge plane-
te. To je bilo opaženo že v prete-
klosti, vendar so to takrat pripiso-
vali vplivom neznanega desetega
planeta, ki naj bi krožil okoli Sonca
še bolj oddaljen od Plutona. Šele
pred kratkim so takšno vedenje
začeli pripisovati kaotičnosti Plu-
tonovega vedenja.
Če deterministične zakonitosti v
kaosu nikakor ne moremo odkriti,
ta pojav obravnavamo kot stohas-
tični kaos. S to vrsto kaosa se zaen-
krat znanstveniki še toliko ne
ukvarjajo, saj še ni bilo v celoti ob-
delano področje determinističnega
kaosa. Verjetnostne napovedi pri-
hodnosti pri stohastičnem kaosu
so lahko drugačne (manjše) kot pri
determinističnem kaosu. Matema-
tični aparat za obravnavanje takšne
vrste kaosa je sicer na razpolago, je
pa probabilističen in zato bolj za-
pleten. Zeza napovedovan je v zvezi
z determinističnim kaosom so po-
trebni današnji zmogljivi računal-
niki, še zmogljivejši pa bodo po-
trebni za obravnavanje stohas-
tičnega kaosa.
Naj zaključim. Deterministični
kaos kot sodobna znanstvena para-
digma (nazor) nam bo dal odgovore
na nekatere nerešene znanstvene
probleme, vendar se razvoj znanos-
ti tu ne bo ustavil. Človek si bo še
naprej zastavljal nova vprašanja
"kaj" in "kako"; na ta vprašanja od-
govarja znanost, vprašanja "zakaj"
pa prepušča drugim področjem
človekovih iskanj.
-konec nadaljevanja-
Brane Golob
mm^mi jubilej festivala
slovenske domače
zabavne gl^sbe - 6
Haloškipetolini
so že zdavnaj od-
peli prvo, drugo
in tretjo rundo, ko
razposajenosti na
Borlu še zmeraj ni
hotela biti konec.
Res je, da so neka-
teri sredi boja že
omagali in se zato zavlekli na var-
no, toda večina bojevnikov s prvih
bojnih črt je neusmiljeno
obračunavala do prvega svita in
naprej. Poleg narodnih in domol-
jubnih napevov je bilo slišati tudi
nekatere najbolj udarne iz obdob-
je obnove in izgradnje, mnoge
uspešnice so se na večinsko željo še
ponavljaje, dokler ni kot Orfej iz
podzemlja na Borlu pristal v vseh
pogledih presenetljivi Franc Fle-
re s svojimi desperadosti. Tedaj se
je v trenutku vse bistveno spreme-
nilo: repertoar, vzdušje in tudi
drugi del programa.
FF je bil namreč prvi potresni
sunek na Borlu zamudil zaradi
neopravičljive zadržanosti pri
Ribiču, za kar je bil v veliki meri
Vzrok prisotnost "Sester izpod Go-
lice". Zavedajoč se greha, se je zato
na vse mile viže trudil, da bi se, kot
se spodobi, spokoril. Fantu očitno
ni bilo vseeno, kako ga bo motrila
strokovna komisija, in najbrž mu
prav tako ni bilo čisto ravno do
splošnega vtisa pri občinstvu, ki
Vedno in povsod slavi le junake.
Fleretova zamuda glavnega obre-
da po festivalu pa je bila vse prej
l^ot junaška in tega se je mladec še
l^ako zavedal. Zato je do konca
odprtimi registri napovedal svoj
prihod in iz prve preglasil že neko-
liko utrujene prvoborce. Za napad
izbral Kmetčevo priredbo na-
rodne "Ljubica, lahko noč" in
zlobneži so takoj pripomnili, da je
Preračunljiv. Namreč tako sklad-
bo in prav tako Tone Kmetec sta
tedaj uživala na Ptuju z bližnjo in
daljno okolico izjemen ugled in
Priljubljenost, zato je bil Fleretov
tnanever več kot učinkovit. Nočno
'zmeno razgrajačev je pospravil k
zasluženemu počitku, drugim na
bojišču pa vsaj privoščil, da so si za
silo izlizali rane...
Inpravzaraditohumanegestese
je nekaterim najbolj zameril!
LJUBICA, LAHKO NOČ .
Kot rečeno, je bil FF v strahu
pred neljubimi posledicami čisto
iz sebe. "Strokovna komisija in di-
rektor festivala so glidi, mimo ka-
terih se preprosto ne da!" se je na
glas tolažil mladec z Vira pri
Domžalah, ko jebil vprašan, kaj ga
je tako dolgo zadržalo. In joj pre-
joj, ko je zvedal, da je bil pogrešan
ter da sta se posebej zanj zanimala
predsedujoči komisije za glasbo
Boris Kovačič(Prinesi mi rože) in
Tomaž Tozon, ki je še nedavno
tega s kvartetom DO nastopal v
Fleretovem ansamblu.
"Najbolje, da kar spokam in
grem domov," je razočarano iz-
bruhnil, čepravsmoga v zboru mi-
rili, da morda le ni tako hudo in da
se najbrž da še vse popraviti.
Stric mu je oborožen s premno-
gimi življenjskimi izkušnjami na-
mignil, da se bo članom glasbene
komisije in še posebej Borisu ter
Tomažu najbolj odkupil z občute-
no odigrano uspavanko.
"In to ta hip, saj še ne morejo spa-
ti, če smo še pred nekaj minutami
občudovali posledice cvetlične
kanonade na grajskem dvorišču,"
je podkrepil svojo modrost Stric.
FF se ni dal dvakrat prositi. S
svojim tropom se je zakadil proti
mestu, kombi je drvel bolj po dveh
kot po štirih in najbrž ga niti Fitti-
padli z bolidom nebi dohajal...
Fronta na Borlu je bila v trenut-
ku pozabljena in vse je dajalo samo
še vprašanje o uspehu "jutranjega
koncerta za skesanega FF", ki pa
so ga doživeli le izbranci. Najprej
tisti, ki jim je bila virtuoznost na-
menjena, in ob njih še vsi, ki jih je
zdramilo počet je nenavadnega va-
sovalca.
Podrobnosti smo zvedeli sredi
dopoldneva, ko smo zbijali klin s
klinom na kegljišču hotela Poeto-
vio. "Prinesi mi rože" in Tozon sta
bila bolj včerajšnja kot današnja
krvavo potrebna močne kave.
Prav tako Kajetan Zupan, ki ga je
angora pogled izdajal, da jeza njim
naporna noč, Marjan Stare pa je v
enem stavku opisal vse.
"Sem že mislil, da sanjem, in šele
potem ko sem dodobra pomel oči,
sem videl na topolu med vejami
nekega s harmoniko," je zaupal in
dodal, da kasneje ni več zatisnil
očesa. In tudi Boris in Tomaž nista
po Fleretovi budnici več spala in
tudi Kajo in drugi hotelski gostje
ne. Najbolj veseli so bili videti ita-
lijanski lovci, ki so poleg festival-
skih gostov prenočevali pod isto
streho, saj so bili najbrž edini pre-
pričani, da gre za posrečeno izven-
penzionsko domislico...
No, naš junak je po prvih odme-
vih sodeč prišel do spoznanja, da je
bil namig z uspavanko zadetek v
polno, zato ga je to spodbudilo k
iskanju novih podvigov. Še bolj
nenavadnih in še bolj odtrganih,
kot sta bili "Ljubica" ter jutranja
uspavankazažirantein italijanske
lovce...
ŽRTVOVANI
"Dovolite prosim, ali lahko zai-
gram ...?" je naslovil FF Borisa
Kovačiča, ko smo sredi dopoldne-
va na kegljišču skupaj s Tomažem
in Brankom Šomnom poskusili
sestaviti partijo taroka. "Izvoli,
Franci, izvoli!" je bil vljuden Bo-
ris, FF pa nazaj: "Hvala lepa, hvala
lepa!"
In raztegnil je"Ljubico", kasneje
pa po željah še, kar si je kdo
poželel. In tako vse dotlej, da je
Tomaž padel pri pagatu in za-
rohnel, da je kriv FF. Fanta je
očitek nekoliko prizadel, zato se je
umaknil v drugo družbo, še vedno
pa ostal na kegljišču, kmalu za tem
pa sez novimi prijatelji in pesmijo
na ustih poslovil.
- prihodnjič naprej -
12 - REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI
4. AVGUST 1994- TEDNIK
7.del: Očarljiva Poljska - dežela s prihodnostjo.
Iz Kaunasa sva se podala proti
Laizdijaiju, mejnemu prehodu s
Poljsko. Nekaj kilometrov pred
mejo sva naletela na dolgo kolono
vozil, ki so na prehod meje čakala
tudi po tri dni. Na srečo tam ni no-
benega naselja, zato problem ni
tako hud kot v naši Dolgi vasi.
Bilo je zanimivo spet srečati zna-
ne obraze tovornjakarjev in dru-
gih, ki so naju pred dnevi že prehi-
teli, in se mimo vseh vrst pripeljati
do carinika. To je pač privilegij ko-
lesarja in majhno plačilo za litre
znoja, ki jih izgubiš na poti.
S prihodom na Poljsko se je spre-
menila tudi pokrajina. Končala se
je ravnina, po kateri sva kolesarila
od estonskega Tallina, Latvije,
Litve pa vse do poljske meje. Za-
menjali so jo griči, ki sva se jih kar
veselila, saj so nama razbili mono-
tonost vožnje. Po tihem sva tudi
upala, da bodo ublažili veter, ki je
pihal z zahoda in naju zaviral, ven-
dar ni kaj dosti pomagalo. Zato sva
si želela čim več gozdov. Res jih ni
manjkalo in tako sva po slabih dveh
mesecih na kolesu spet uživala v
lahkotni vožnji brez okvar. Vse
skupaj se nama je zdelo kar preveč
lepo, da bi bilo res. Nato se jezačelo.
Tokrat je odpovedal moj Lojze,
tako sem namreč poimenoval svoje
kolo, saj so me pred leti tako krstili.
V pičlih dvestotih metrih mi jo je
zagodel kar trikrat. Najprej je od-
povedal menjalnik, nato so nasto-
pile težave na zadnji osi in za
nameček je počila še zračnica. Ker
sem bil ves iz sebe in popolnoma
brez živcev za popravila, se mu je
moral posvetiti Igor. Nisem mogel
verjeti, da se mi lahko zgodi kaj ta-
kega, saj je bila to prva okvara na tej
poti, medtem ko je Igor doživel že
šest gumidefektov, zlomila sla se
mu balanca in prednji prtljažnik,
nenehno so se mu drobili ležaji na
zadnji osi, poleg vsega tega pa mu je
zaradi napačnega navoja odpadala
še leva gonilka. Šele tedaj sem spoz-
nal, kako dobre živce ima, saj sam
najbrž ne bi zdržal takega pritiska.
Po vseh okvarah nama jo je spet
zagodlo še vreme, tako da sva, kol
že neštetokrat doslej, opravila ob-
vezen ritual oblačen ja v za vodo od-
porna oblačila.
Naslednji dan se je vreme iz-
boljšalo, zato sva se spet posvetila
ogledu mest. Obiskala sva Augus-
tov, majhno mestece na seve-
rovzhodu države, ki naju je še pose-
bej pritegnilo zaradi svojih jezer.
Povedali so nama, da Poljska pre-
more več kot tisoč jezer, ki ležijo
pretežno na severu.
Po dolgem času sva spet zagleda-
la normalne bencinske črpalke,
kjer sva lahko kupila avtomobilske
nalepke z okrajšavo države. Motilo
pa naju je, da so zaračunavali celo
zrak. Na cestah sva srečevala največ
polonezov in miniaturnih poljskih
fialov. Čudila sva se, kaj vse so
zmožni naložili nanje. Včasih, ko
sva jih gledala od daleč, se nama je
zdelo, da je prtljaga celo večja od
avta.
Poljska se že na prvi pogled zelo
razlikuje od baltskih državic, saj
imajo dostiboljšecesiein standard.
V mestnih trgovinah lahko kupiš
vse razen karluš za kuhanje, ki sva
jih potrebovala, medlem ko so na
vasi težave z kruhom, saj ga pripel-
jejo šele opoldne. Domačini pravi-
jo, da inflacije skoraj nimajo, kar
naju je presenetilo. Cene so kar ne-
koliko smešne, saj je tisoč zloiov
najmanjše plačilno sredstvo, ko-
vancev pa sploh nimajo. Spomnila
sva se, da smo nekaj takega nekoč
imeli tudi mi in da je zdaj hvala
bogu mimo. Mislim, da bi z našo
plačo pri njih kar dobro živel. Res
ne vem, zakaj se več ljudi ne odpra-
vi na dopust na Poljsko, saj bi imeli
kaj videli, pa šeprihranili bi več kol
doma.
Po dveh in pol etapah sva prispe-
la v center Varšave, ki sva jo po ob-
voznici najprej zgrešila za skoraj
dvajset kilometrov. To sploh ni nič
čudnega, saj mesto v premeru meri
skoraj trideset kilometrov. Center
mesta naju je presenetil s svojo le-
poto, bleščečimi reklamami in
funkcionalnostjo. Ko se je
zmračilo, so ulice osvetlile reklame
vseh velikih multinacionalk in bo-
gato nočno življenje se je razživelo.
Nisva mogla verjeti, da to mesto
leži nekje na vzhodu. Spet nama je
bilo žal, da nimava več časa, zato
sva sklenila, da jo kmalu spel
obiščeva.
Iz Varšave sva pot nadaljevala
proti Kielceju, mestu, kjer je Igorju
brez vsakega povoda razneslo
zadnjo zračnico, pri čemer se je
raztrgal še plašč, tako da sva morala
poiskali pomoč vbližnji avtomeha-
nični delavnici. Lastnik Jerzy jebil
prijeten mož in nama je dovolil, da
sva prespala v njegovem sadovnja-
ku. Celo ponudil se nama je, da naju
odpelje v specializirano trgovino s
kolesi v centru mesta. Nisva mogla
doumeti, zakaj nama ljudje poma-
gajo, čeprav vedo, da razen zado-
voljstva ne bodo imeli prav nič od
tega. Plačilo jeludi on odklonil.
Ko sva mu povedala, da običajno
prespiva na obronkih gozdov ali na
kakšnem travniku, se je prijel za
glavo in naju posvaril pred ruskimi
"turisti", ki ropajo tujce. Nekateri
izmed tovrstnih primerov so se
baje klavrno končali. Ob znani
kretnji iztegnjenega kazalca, pov-
lečenega čez vrat, naju je kar zmra-
zilo, zato sva bila v naslednjih dneh
previdnejša. Bolj za mirne živce kot
kaj drugega sem spal z velikim
ostrim nožem, ki sem ga kupil na
severu Norveške, pod vzglavjem.
Zjutraj sva se poslovila in oblju-
bila, da mu pošljeva razglednico,
ko se vrneva domov. Podala sva se
proti Krakowu, enemu izmed naj-
lepših mest vzhodne Evrope. V sta-
rem delu mesta sva videla nekaj
gradov in toliko cerkva, da si vseh
sploh nisva utegnila ogledati. V
vsaki izmed njih je bila tudi
papeževa slika, saj so izjemno po-
nosni, da je papež njihov sona-
rodnjak.
Na vsakem koraku se vidi, kaj je
Poljska bila pred drugo svetovno
vojno: vsega spoštovanja vredna,
bogata evropska monarhija.
Strog center jeobdan zobzidjem,
znotraj njega pa poteka živahno
trgovanje. Polno je tudi galerij in
cestnih umetnikov vseh vrst. Tudi
midva sva podlegla vztrajnim
trgovcem in si nakupila nekaj spo-
minkov. Škoda, da je ravno listi
dan spel deževalo, saj bi prav goto-
vo poslikala cel film.
Prepričan sem, da sePoljakom ni
treba bati svoje prihodnosti, saj so
dovolj podjetni in pametni, da si
bodo spet pridobili mesto med vo-
dilnimi evropskimi državami, ki so
ga pred uvedbo socializma že imeli.
Iz Krakova sva odkolesarila kar
po avtocesti. Tovrstne vožnjesva se
navadila že v Skandinaviji, saj sva
ugotovila, da so avtomobilske ceste
bistveno varnejše od magistralk.
Teren je poslal še bolj valovil in
dva- do trikilomeierski vzponi
niso bili nobena redkost. Čutila
sva, da se vedno bolj približujeva
Tatram. Bila sva v rahli dilemi, ali
naj se podava v Visoke Tatre in
obiščeva še Zakopane, ali pa izbere-
va nekoliko krajšo in zložnejšo pot
čez Nizke Tatre. Odločila sva se za
drugo varianto in to predvsem za-
radi domotožja, saj sva potovala že
petinšestdeset dni in v petdesetih
etapah prekolesarila skoraj šest
tisoč kilometrov.
-Se nadaljuje-
Zanimivo srečanje znanih obrazov tovornjakarjev in drugih, ki so naju pred dnevi prehiteli
NEVERJETNA / RESNIČNA POČITNIŠKA ZGODBA
Življenje piše zgodbe - takšne ali drugačne: velikokrat vesele, žal drugič tragične, po
tudi neverjetne in naravnost srhljive. Ena takih skoraj neverjetnih počitniških zgodb se
je pred dobrimi tremi tedni med letovanjem v Nerezinah pripetila znanemu Ptujčanu,
direktorju glasbene šole Karola Pahorja in dirigentu ptujske godbe na pihala profesor-
ju Tonetu Horvatu. Med vožnjo z gliserjem skozi Osorsko ožino je kakih 250 od obale
prevozil neoznačenega potapljača, 41-letnega češkega državljana Zdeneka Novodvor-
skega: propeler 150 konjskih moči močnega motorja gliserja mu je v predelu desne
podlakti odrezal roko.
če ne bi od takrat naprej vse skupaj potekalo s skoraj never-
jetno hitrostjo in če ne bi bilo ob tem še kup drugih pozitivnih
naključij, bi nesrečni potopljač verjetno izkrvavel. Na srečo
pa se je zgodilo drugače in čez dobre tri ure je poškodovani
Čeh že ležal na operacijski mizi reške klinike, kjer so mu po
trinajstih urah zahtevne operacije odtrgano roko prišili -in
kot kaže, tudi rešili.
Zagotovo so bili za Toneta Hor-
vata letošnji julijski dnevi eni
najbolj neprijetnih, zato se jih ne-
rad spominja. Verjetno pa nikoli
ne bo pozabil tistega usodnega
četrtka, 7. julija:
"Že od 26. junija sem bil na do-
pustu v enem od hotelov na Cresu.
Tega dne pa sva se z ženo namenila
z gliserjem v luko v Lošinju, kjer
sva bila naročena zaradi pregleda
motorja na čolnu. V Osorskem ka-
nalu sem nekaj po enajsti uri kakih
250 m od obale naletel na čoln, za
katerega nisem natanko videl, kdo
je v njem. Žal nisem videl potapl-
jača, ki se jes svojim sinom in prija-
teljico, ta je bila v čolnu, potapljal
nekaj metrov vstran. Potapljač ni
bil označen s plavajočo bojo, kot to
zahtevajo predpisi, zato ga žal ni-
sem opazil, pa tudi njegova prija-
teljica v čolnu mi ni dala nobenega
opozorilnega znaka za to. Verjemi-
te mi, da sem na kopalce vedno zelo
pozoren. Tako daleč vstran od oba-
le pa mi še na misel ni prišlo, da bi
lahko bil ob čolnu kakšen potapl-
jač.
Pa ježal bil. Zgodilo se je vsekun-
di. Ko sem vozil s hitrostjo kakih
20 milj,to jeokoli 35 km,sem nena-
doma začutil top udarec ob čoln,
zaradi česar sem takoj ustavil in
obrnil. Skoraj v istem trenutku, ko
se je dvignil na površje, sem zagle-
dal kri in zaslišal krike: Pomagajte,
pomagajte ... Šele takrat sem videl,
da je človek brez desne roke. Spre-
letelo me je kot strela, a sem hitro
ukrepal in ga potegnil iz vode, sku-
paj z ženo pa sva mu z neko vrvico iz
čolna močno zavezala roko, kajti
hudo jekrvavel. Kar seda hitro sem
ga prepeljal do lučice v Nerezinah.
Tam smo hitro priklicali prvo
pomoč oziroma zdravniško ekipo
iz Lošin ja. Moram reči, da so prihi-
teli izredno hitro.
Na sugestijo nekega nemško go-
vorečega zdravni ka sem se odpravil
s čolnom iskat odtrgano roko, saj je
trdil, da mora plavati na površju.
Žal pa to ni držalo, zato sem se kma-
lu vrnil. Med tem časom mi je
zdravniška ekipa ponudila vrečo z
ledom ter me napotila nazaj na
mesto nesreče, kjer so trije potapl-
jači v manj kot četrt ure roko ven-
darle našli. Hitro sem jo odpeljal v
Nerezine, vendar pa so takrat
poškodovanega češkega turista že
odpeljali z rešilcem na Reko.
Na veliko srečo se je ravno takrat
tam okrog s helikopterjem vozil
neki hrvaški minister. Ne vem,
kako so priklicali pilota, ampak v
nekaj minutah je helikopter pris-
tal, vzel odtrgano roko ter kmalu
dohitel reševalno vozilo.
Poznejesem izvedel, da so pones-
rečenca v reško bolnišnico pripel-
jali okoli 14. ure in da se je zdrav-
niška ekipa takoj odločila, da mu
roko prišijejo nazaj. Polnih 13urso
se na operacijski mizi trudili in s
pomočjo mikroskopa šivali
odtrgan ud. Prepričan sem, da so
uspeli.
Ko sem se po osmih dnevih po
zaslišanju pri preiskovalnem sod-
niku vračal v Slovenijo, so me opo-
gumljali s precej obetajočimi
pričakovanji in mi povedali, da
prišita roka živi.
NIZ SREČNIH, SKORAJ
NEVERJETIH NAKUUČIJ
Kot so mi povedali zdravniki in
tudi na policiji, sem storil vse, kar je
bilo v mojih močeh, saj sem takoj
ustavil in ponesrečenca zvlekel v
čoln. Če tega nebi storil, bi verjetno
izkrvavel. Sreča je tudi, da se je vse
skupaj dogajalo v morju, ki je zara-
di slanosti in klora odlično raz-
kužilo in verjetno zaradi tega ni
prišlo do infekcije. Posebej pa mo-
ram pohvalili korekten odnos poli-
cije in luške kapitanije, saj so z me-
noj ravnali zelo humano in razu-
mevajoče. Hvala policajema
Kokiču in Bartošu, hvala kapelanu
luške kapeianije Zoranu Tomiču
in seveda velika, velika hvala
zdravniški ekipi, ki je roko prišila!
Pri 13-urnem operativnem pose-
gu sta imela ključno vlogo mikro-
kirurgareškebolnišnicedr.Hrvoje
Štalekar in dr. Ivan Rakuljič. Kot
smo izvedeli, bodo o končnih uspe-
hih in funkcionalnosti prišile roke
lahko govorili šele leto dni po ope-
raciji. Sicer pa sem prepričan, da so
češkemu turistu odtrgano roko
vendarle rešili, saj sem v pred-
zadnji številki Arene prebral, da je
z roko vse v redu, da se po njej nor-
malno pretaka kri, da je topla, da jo
čuti in da bo lahko Novodvorsky
kmalu odpotoval na zdravljenje v
domovino. Tega sem seveda zelo
vesel in želim mu čimprejšnjeokre-
vanje..."
M. Ozmec
Zagrebška Arena se je o nesrečnem dogodl(u razpisala kar na dveh straneh.
Vijak gliserja seže v globino meter in pol
Foto: Milena Zupanih
fCDNIK 4. AVGUST 1994
OD TOD IN TAM-13

Pred dobrima dvema tednoma so arheologi Pokrajinskega muzeja iz Ptuja ob pomoči kolegov in strokovnjakov Narodnega
0i/ieia iz Ljubljane sklenili letošnje devettedensko arheološko izkopavanje v Grabah pri Središču ob Dravi - na kraju, ki nosi
jgjinsko ime Cirkevca. Tudi letos jih je presenetila gostota slovanskih grobov, saj so jih do sedaj skupaj z lanskimi odkrili kar
259, računajo pa, da jih bo več kot 1000, ker so ta prostor uporabljali za pokope skoraj 400 let. Ob izkopavanjih so odkrili še
flfjris antične vile precejšnjih razsežnosti ter kanal, pokrit z velikimi rimskimi opekami, kije bil speljan v enem izmed prosto-
fov. Iščejo še ostaline cerkve svetega Jerneja, ki naj bi bila po legendi na tem kraju, vendar jo je po vsej verjetnosti izbrisala
0avna katastrofa.
Izkopišče v Grabah je razsežno in bogato, posebej pa so arheologi j
^,gseli, ker ni v bližini nobenega buldožerja, saj ti velikokrat s svojo j
težo neusmiljeno teptajo zemljo in marsikaj uničijo. Veseli pa so
tudi tega, ker so domačini do njih nadvse prijazni.
RIMSKA VILA IN OBIUE
SLOVANSKIH GROBOV
Ko danes opazuješ prostor, kjer
so arheologi izkopavali lani in le-
tos, na prvi pogled težko verjameš,
Ja je bilo v davnini tod toliko živl-
jenja. Kraj jeonkraj železniške pro-
ge, streljaj proti jugu pa se že začne
zaraščen obdravski svet. Drava ješe
pred približno dva tisoč leti tekla
precej severneje, zato računajo, da
jebila rimska stavba, ki so jo arheo-
logi postavili v čas 3. ali 4. stoletje
našega štetja, zgrajena tik nad staro
dravsko strugo. Po vsej verjetnosti
so bila tod lepo obdelana polja,
imeli so vodo, v neposredni bližini
ie tekla rimska cesta, na Humu je
bil kamnolom, v Kloštercu blizu
Vitana so kopali apnenec in vse to
skoraj zagotovo uporabljali za
gradnjo že omenjene rimske vile.
Kasneje, ko so se tod naseljevali
Slovani, jim jebilapokrajinazaradi
nekdanje obljudenosti prav gotovo
zanimiva.
Razen gradbenih ostalin je bilo
pri izkopavanju vileodkritih nekaj
keramičnih fragmentov, med nji-
mi lepo oblikovana in okrašena ter-
rae sigillata, rimski novci, stilosi,
izdelani iz železa, in nekaj rimske-
ga orodja.
"Med grobovi iz slovanskega ob-
dobja smo odkrili srednjeveški no-
vec, a še ni dokočno identificirano,
iz katere kovnice izhaja, kajti v
srednjem veku je bilo na območju
sedanje Slovenije več kovnic, ki so
pripadale raznim cerkvenim
oblastnikom," je o odkritjih govo-
rila kustodinja - muzejska sveto-
valka Pokrajinskega muzeja Ptuj
diplomirana arheologinja Marja-
na Tomanič - Jevremov, ki je vo-
dila lanska in letošnja izkopavanja
in ki v Ormožu opravlja v presled-
kih izkopavnjavseod 1971. leta.
Arheologi pa še zmeraj niso našli
cerkve, ki je tu zagotovo bila. Okoli
leta 1200 je namreč obstajal zakon.
da so pokojnike morali pokopavati
samo okoli cerkve. Ker je bilo po-
trebno pokope plačati, je cerkev na
ta način prišla do dodatnega denar-
ja. Tako je imela ena izmed cerkva
pravico do pokopa pokojnikov v
desetih okoliških vaseh. Prav zara-
di tega pričakujejo, da bodo kje v
bližini le našli ostankežeomenjene
cerkve.
JESENI GEOREZISTENČNE
RAZISKAVE
Ker je bila gostota grobov ob
letošnjih izkopavanjih precej večja
od lanskih, bodo jeseni opraviti
georezistenčne raziskave tal,
sočasno pa bodo z infrardečimi
žarki poslikali najdiščein s tem od-
krili razsežnost vile, kako daleč se-
gajo grobišča in kje so morebitni
ostanki cerkve.
Ob lanskih in tudi letošnjih izko-
pavanjih so arheologi, ki jim je na
terenu pomagala antropologinja
dr. Marija Štefančič iz Ljubljane,
izkopali ogromno otroških grobov.
Tako so v samo eni grobni jami od-
krili šest otroških skeletov, starih
dve, tri leta, kar govori o veliki
umrljivosti otrok v tistem času, pa
tudi o tem, da je bila življenjska
doba ljudi veliko krajša, saj je člo-
vek pri petinštiridesetih že veljal za
starega.
Zanimalo nas je, ali so na kosteh
odkrili morebitne sledove nasilja.
"Samo v enem grobu smo odkrili
lobanjo, ki je bila presekana z
mečem, tako da sodimo, dajeta člo-
vek umrl nasilne smrti, drugih sle-
dov nasilja doslej na skeletih še ni-
smo odkrili. Na nekaterih okostjih
pa so vidni sledovi abscesov, kar je
znamenje raznih bolezenskih spre-
memb, ki so se potem kazale na kos-
teh in so vidneše danes. Na to nas je
opozarjala dr. Štefančičeva na tere-
nu samem, kjer smo dobili prve
tovrstne informacije, podrobnejše
raziskave in osteološke analize, k
njim bodo pritegnili tudi patologe,
pa bodo opravili v laboratoriju Na-
rodnega muzeja Ljubljana," je po-
jasnila Marjana Tomanič - Jevre-
mov.
NE ZGOU RUTINSKO
DELO
Materiala izGrab pri Središču ob
Dravi je izredno veliko, zato bosta
arheologa iz Pokrajinskega muzeja
Ptuj Marjana Tomanič - Jevre-
mov in Ivan Žižek po podrobnejši
analizi dr. Štefančičeve pripravila
skupaj z dr. Timotejem Knificom
iz Narodnega muzeja Ljubljana,
specialistom za zgodnje srednje-
veško obdobje, publikacijo, ki bo
izšla v 800 izvodih v zbirki Narod-
nega muzeja Ljubljana. Poslali jo
bodo številnim drugim muzejem
in kolegom po svetu ter na ta način
predstavili kulturno zgodovino
Slovencev, saj kot smo že zapisali,
sodijo arheološke izkopanine iz
Grab v belobrdsko kulturno skupi-
no. Z njenim koncem v 12. stoletju
pa se življenje tod ni končalo, tem-
več se je nadaljevalo in že v 14. sto-
letju so v Grabah pričeli graditi se-
danjo cerkev.
Vsak grob in vsak predmet, ki ga
izkopljejo, skrbno zabeležijo, ošte-
vilčijo, fotografirajo ter narišejo.
Marjana T. Jevremov je povedala,
da so to pač redni postopki arheo-
loškega dela,saj pri tem najdbeniso
zgolj številka, temveč ostanek nek-
danjega življenja: "Človek, čigar
kosti danes izkopavamo, je živel,
imel skrbi in težave, ustvarjal,
skratka vsaka najdba ima svojo
življenjsko zgodbo in vsi podatki,
kijih ob tem zapišemo ali kako dru-
gače zabeležimo, so izredno po-
membni za nadaljnja raziskovanja
in analize."
NA PRAGU VELIKIH
ODKRITIJ?
Izkopavanja bodo izrednega po-
mena za nadaljnjo raziskavo živl-
jenja v teh krajih v zgodnjem
srednjem veku, še posebej o posel-
jenosti tega dela obdravske nižine
in Slovenskih goric, saj se po vsej
verjetnosti naselja niso kaj dosti
spreminjala, samo manjša so bila.
Brez dvoma bomo izvedeli kaj več
tudi o času, ko so tod divjali boji
med madžarsko in nemško državo
in o poseljenosti v tistih časih.
Besedilo in posnetki:
Vida Topolovec
Del ekipe, ki je bila devet tednov na terenu.
Arheologe je presenetila gostota
grobov.
Ob slovanskih grobovih so odkrili ostanke rimske vile.
kovodapritečevstanovanje-drugič
Res je, zgodilo se je'
Na naše pisanje o vdoru vode v stanovanja v Osojnikovi 5 v Ptuju se
je oglasil direktor gradbenega podjetja Gradiš Ptuj Ljubo Cimer-
man. Povedal je, da ne drži, da bi Viktorju Kelencu dejal, da je voda
pritekla zaradi nagnjenosti plošče. Res pa je, da je voda v stanovanja
pritekla, za kar se stanovalcem opravičujejo in jim bodo škodo tudi
poravnali. Verjame, da so stanovalci te hiše zaradi gradnje že ner-
vozni. Ko bo objekt pokrit, bodo pričeli poškodovana stanovanja sa-
nirati.
Da bi se izognili novim dvomom in
različnim razlagam (pogovorz Viktor-
jem Kelencem je bil avtoriziran, kar
pomeni, da je ta s podpisom potrdil
svoje izjave) o tem, zakaj je voda prite-
'^lavstanovanje, smo direktorja Ljuba
Cimermana zaprosili za strokovno po-
jasnilo vzrokov vdora vode. Poslal je
naslednjo pisno izjavo.
"V zvezi s člankom Ko v stanovanje
priteče voda... dajemo naslednja poja-
snila in popravke.
Stavbo PTC Super IJ v Ptuju gradi-
"10 od meseca marca 1994 na osnovi
Veljavnega gradbenega dovoljenja in
^a znanega investitorja. Zaradi lokaci-
je stavbe med obstoječi (hotel in stano-
vanjska hiša Osojnikova 3) je gradnja
prostorsko zelo utesnjena in izvedba
otežkočena. Razumljivo je s tem včasu
gradnje moteno bivanje tako stanoval-
cev Osojnikove .S kot hotela. V kolikor
bi gradili na drugi lokaciji, bi bili priza-
deti drugi.
Pred pričetkom gradnje PTC smo
tudi glede na fizično stanje stanovanj-
ske hiše Osojnikova 5 obiskali vse
stranke, ki z južno steno mejijo na novo
stavbo, ter zaradi možnih poškodb fo-
tografirali takratno stanje, vse z name-
nom, da po končani gradnji eventualne
poškodbe tudi popravimo. Pri takem
načinu gradnje v utesnjenem prostoru
je namreč tudi brez "brezbrižnosti, ma-
lomarnosti in neodgovornosti" - kot
navaja novinarka - možnosti, da pride
do poškodb, dovolj. Nekaterim se tudi
ni možno izogniti, kar je verjetno ra-
zumljivo tudi tistim, ki nimajo dovolj
"strokovnosti".
Mehanične poškodbe stavb smo v
času gradnje v glavnem uspeli pre-
prečiti, težave se pojavljajo pri nad-
višanjih. Problem je nastal s prihodom
močnih poletnih neviht in veliko
količino vode v kratkem času. Objekt
zaradi kratkega roka praktično
sočasno zapiramo z obodnimi zidovi, s
tem pa nastane "bazen". Količina vode,
ki pade na betonsko ploščo, ne uspe
odteči zaradi premalo prostih odprtin
in pronica, kjer more (voda si pot naj-
de). Le tu lahko govorimo o "malomar-
nosti" vodstva gradbišča, ki take
možnosti (naliva) ni predvidelo pri be-
tonskih ploščah višjih etaž in poskrbelo
za dodatne odprtine. Voda vstanovan-
je ni pritekla direktno, temveč po ne-
vihti in seveda na daljši rok (pronican-
je). Stavbi loči 10 cm plast stiroporja, z
vertikalno izolacijo sosednje stavbe pa
ne rešimo nič. le zapremo vlago, ki vzi-
dovih žeje.
V tekstu je neresnično podana trdi-
tev novinarke o ugotovitvah direktorja
Gradisa glede nagiba plošč. O pred-
metni zadevi je bil razgovor z novinar-
ko MG šele po izidu Tednika št. 29. t. j.
vpetek. 22.julija 1994.Tudi tako zapi-
sana neresnična izjava je lahko "neod-
govornost", vendar tokrat poročeval-
ca.
Razumemo jezo g. Kelenca po
prečuti noči z 12. na 13. julij 1994 zaradi
odstranjevanja vode iz stanovanja in
nastale škode. Upamo, da pa tudi on
razume vodstvo gradbišča, ki mu takoj
zjutraj ni bila znana nočna nezgoda,
kljub nekaterim sprejetim zaščitnim
ukrepom, ki pa očitno niso zadoščali.
Prizadetim stanovalcem se za nepri-
jetnosti opravičujemo. Vse poškodbe
bomo tudi odpravili, vendar je potreb-
na prej streha na objektu v gradnji in
pokrit dilatacijski stik. Če pa je citirani
odgovor pravnice AGISA na koncu
članka resničen, smo pa pripravljeni
tudi počakati na razsodbo tožbe. Ven-
dar se, vsaj po našem mnenju, z dogo-
vorom zadeve rešijo hitreje.
Ob celotni sicer neprijetni zadevi pa
vendarle pripominjamo, da smo v času
od 16. aprila, 1994, ko so z gradbi.šča
nove stavbe odstranili električni VN
kabel, do danes, 25. julija 1994. t.j. v
treh mesecih in pol uspeli objekt zgra-
diti do strehe. Zgrajenih 6 etaž s cca
4000 m" površine v tako kratkem času
pa verjetno tudi ni posledica "brez-
brižnosti, malomarnosti in neodgovor-
nosti". kot je nadnaslov zgodbe. Če bo
na koncu gradnje manjkala kakšna
pipa ali počila šipa. bo pa to verjetno za
nekatere spet "naj-zgodba".
Upamo si trditi glede na "ugotovit-
ve" v uvodu članka, da je hiša na Osoj-
nikovi 5 s pozidavo "luknje" do hotela
samo pridobila, ne pa izgubila. Res pa
je, daje potrebna temeljite obnove in,
to ne zaradi 'naše vode'."
Gradnjo poslovnega objekta Super
Li spremljajoštevilni pomisleki in dvo-
mi. Stanovalci oziroma lastniki
predvsem vprašujejo, zakaj niso bili
povabljeni v postopek pridobivanja
dovoljenja za gradnjo, ker po njihovem
ni vse v redu. Sekretar sekretariata za
urejanje prostora in varstvo okolja
občine Ptuj Franclvanuša je povedal,
da je bila vloga za izdajo dovoljenja za
gradnjo dana že leta 1990, 29. marca
1991 pa je bil opravljen ogled na terenu
oziroma t.i. lokacijska razprava, ki so
se je udeležili predstavniki investitor-
ja, Projekte inženiringa. Komunalne-
ga podjetja. Sekretariata za stano-
vanjsko. komunalno in cestno gospo-
darstvo, skupnih strokovnih služb kra-
jevnih skupnosti mesta Ptuj, Elektra
Ptuj in Sekretariata za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja ter sanitarni,
požarni in gradbeni inšpektor. Pri tem
je potrebno dodati, daje postopek pri-
dobivanja oziroma izdaje dovoljenj
potekal počasi in postopoma že zaradi
občutljive vogalne pozidave. Pred
obravnavo na terenu je o projektu re-
konstrukcije in dozidave hotela Super
Li dvakrat razpravljala urbanistična
komisija, zatem pa še enkrat. Lokacij-
sko dovoljenjeje bila izdano 3. oktobra I
1991.
Kaj bi bilo drugače, če bi že takrat ve- ;
deli za lastnike stanovanj v objektu na !
Osojnikovi 5 v Ptuju? Sekretar Franc I
Ivanuša odgovarja, da se sosedje pravi- •
loma povabijo na lokacijske razprave, j
niso pa vedeli, da bi poleg Direkcije za ;
gospodarsko infrastrukturo bil še kdo ;
drug lastnik stanovanj v objektu Osoj- i
nikova 5 - 7. Ne glede na drugačno last-
ništvo pa v nobenem primeru ne bi od- :
stopili od gradnje oziroma od načina ]
gradnje glede na strnjeno mestno pozi- |
davo. V tem primeru je šlo za prazen |
ulični vogal, kar tudi pove, daje bilo že !
prej predvideno, da bo na tem območju
prišlodo zaključene vogalne povezave.
To tudi pomeni, da v nobenem prime-
ru ne bi prišlo do odmika pri gradnji,
ker tega strnjena ulična pozidava ne
dovoljuje.
Lastništvo Kelenčevega stanovanja
je bilo razčiščenošelevpostopku dena-
cionalizacije, marca letos pa je ta ;
odločba postala pravnomočna. Z njo '
so ugotovili, da v postopku ni šlo za f
celo hišo, temveč za eno stanovanje, |
pozneje pa tudi, da so v tej hiši še drugi i
lastniki. V Sekretariatu za urejanje |
prostora in varstvo okolja občine Ptuj, '
kjer so izdali dovoljenje za gradnjo. "
zatrjujejo, daje pridobivanje dovoljenj i
za gradnjo Super Lija potekalo sklad- !
no s predpisi.	c»M.Goznik j
14 - POSLOVNA SPOROČILA
4. AVGUST 1994- TEDNl|(
NA LETALIŠČU V MOSKANJCIH / VROČE. A ŽIVAHNO

Prvič po ustanovitvi Aerokluba t-tuj pred štirimi desetletji šolajo letos na travniku v
Moškanjcih hkrati kar šest novih motornih pilotov, pred dvema tednoma pa so prvič samos-
tojno odprli padalo tudi trije letošnji padalci. Sicer pa so v polnem teku tudi letalska tekmo-
vanja ...
Tako so na mednarodnem padalskem tekmovanju v Osijeku mi-
nuli konec tedna ptujski padalci ekipno zmagali, Ptujčan Mirko
Vršič pa je s petimi centimetri zmagal tudi med posamezniki. Obe
prvi mesti sta toliko več vredni ob vedenju, daje tako ptujska ekipa
premagala hrvaško državno reprezentanco, ki je bila tretja, Vršič
pa je za seboj pustil hrvaškega reprezentanta, drugouvrščenega
Zdravka Pirca.
Za ptujsko ekipo so nastopili še Al-
eksanderČuš, kije bil medposamez-
niki četrti, Igor Glažer, Matej Kos-
tanjevec in Aleš Zamuda.
KOLARIČ NA EVROPSKEM V
ITALIJI
Sredi julija sta na evropsko
prvenstvo v Italijo odpotovala dva
ptujska jadralna pilota. Dolgoletni
reprezentant Igor Kolarič bo prvič
tekmoval v odprtem razredu, in sicer
z novo orhidejo jadralskega sveta LS
6, ki jo je Aeroklub Ptuj kupil letos
zgodaj spomladi. Na evropskem
prvenstvu, ki bo končano v prvih
dneh avgusta, Kolariča spremlja kot
pomočnik izkušeni jadralec in učitelj
jadralnega letenja z več sto urami le-
tenja Janez Bezjak.
Medtem pa je na državnem mla-
dinskem prvenstvu v jadralnem le-
tenjuv Mariboru tekmoval njegovsin
Tomaž Bezjak. V desetih dnevih je
lahko organizator. Letalski center
Maribor, izpeljal samo pet tekmoval-
nih disciplin, takodase je vsaka napa-
ka zelo poznala v končni uvrstitvi. To
seje zgodilo tudi Tomažu, in sicer
drugi tekmovalni dan, medtem ko je
bil prvi dan odličen drugi. Končno je
pristal med 18 tekmovalci na dese-
tem mestu. Zmagala sta Leščana Ko-
lar in Fijaž, ki sta tudi lanskoletna
zmagovalca.
PLIBERŠEK ZMAGAL V
SLOVENJ GRADCU
Ob tem, da ptujski letalci po nekaj
desetletjih prvič ponovno šolajo
večjo skupino motornih pilotov (vsa-
ko leto so izšolali enega ali dva, letos
pa jih bodo šest), nadaljujejo tudi tra-
dicijo odličnih tekmovalcev v motor-
nem letenju. Tako sta se državnega
relija, kije bil konec junija v Slovenj
Gradcu, udeležila Jože Botolin s ko-
pilotom Davorjem Saričem na cessni
172 in Tomaž Pliberšek s kopilotom
Iztokom Žagarjem na utvi 75. Uvrsti-
la stase na 5. oziroma 9. mesto med 20
tckmovalcivgeneralni uvrstitvi, sicer
pa je bil Botolin peti v časovni točnos-
ti, Pliberšek pa tretji v pristajanju.
V nadaljevanju tekmovanja pase je
30 pilotov pomerilo v natančnosti
pristajanja za Pokal Slovenj Gradca.
Zmagalje Tomaž Pliberšek, kije, kot
kaže, eden obetavnejših mladih ptuj-
skih tekmovalcev in bo v prihodnosti
nasledil tekmovalce, kot so bili Stane
Verbančič, Hojnik, Krepfl inje danes
Tomo Verbančič.
VZLETELI NOVI PILOTI IN
SKOČILI PADALCI
Sice r pa Tomaž Pliberšek i n u prav-
nik Vili Tomašič prav te dni šolata
nove klubske motorne pilote, sama
pa sta učitelja pripravnika, ki delata
pod vodstvom enega najizkušenejših
klubskih pilotov Milana Kralja. Mla-
di piloti, od katerih obiskujejo kartri-
je srednjo strojno šolo v SSC, preos-
tali trije pa so že zaposleni, imajo se-
daj naletenih z motornimi letali pri-
bližno 12 ur. Vsi so že vzleteli tudi
sami, načrtujejo pa, da bodo že letos,
najkasneje pa prihodnjo sezono
opravili tudi izpite za dovoljenje mo-
tornega pilota. Sicer pa so vsi že "sta-
ri"jadralci.
Prav tako pa so prvič potegnili za
ročko tudi trije mladi ptujski padalci.
Gorazd Vindiš in Milan Jurič sta
prav tako dijaka ptujske strojne šole,
Simona Vidovič pa dijakinja eko-
nomske šole. Tudi njih šola kot že
vrsto prejšnjih generacij učitelj Miro
Vindiš.
M. Zupanič
Z motornim letalom so prvič "zmešali" ptuiski zrak mladi fantie: (z leve) nova učitelja
Vili Tomašič in Tomaž Pliberšek, mentor Milan Krali, učena Jože Botolin, Mitja Pin-
tarič, Gregor Urbančič, Aljoša Štrafela in Rudi Koderman (manika Denis Ivaniševič).
Svoje letalo, iz katerega bodo odslej skakali, /e potrebno temeljito očistiti. Mladi
padalci (z leve) Gorazd Vindiš, Milan Jurič in Simona Vidovič.
ELEKTRONSKI PART / EVROPSKO PRVENSTVO

Reprezentanca Slovenije je na ev-
ropskem prvenstvu, ki je bilo v
neškem mestu Bingen od 22. do 24.
julija, dosegla doslej največji uspeh -
zasedla je četrto mesto kot ekipa, v
konkurenci posameznikov pa je
odlično drugo mesto zasedel Ptujčan
SilvesterTomanič.
Takoj po II. državnem prvenstvu,
kije bilo prej.šnji mesecnaOtočcu.so
reprezentantje SilvesterTomanič in
M iroslav Tomanič iz Ptuja ter Marja-
na Haložan iz Dravograda in Roma-
na Čuček iz Ptuja pričeli sedemdnev-
ne priprave v naravnem parku Rakov
Škocjan. Poočitno uspešno zastavlje-
nem delu vodsta reprezentance so
slovenski reprezentantje po številnih
napetih dvobojih zasedli na evrop-
skem prvenstvu odličnočetrto mesto.
Boljši so bili tretjeuvrščeni Španci,
drugouvrščeni Nemci in prvaki ev-
ropskega prvenstva Luksemburžani.
V konkurenci posameznikov je iz-
redno presenetil Silvester Tomanič.
Z natančnimi meti je dokazal odlično
psihično stabilnost in kondicijo, ki je
zlasti pomembna pri večjih tekmo-
vanjih. Odličnega Ptujčanaje v finalu
premagal le Belgijec Emmanuel Pig-
natti.
Haložanova in Čučkova sta si med
posameznicami delili deveto mesto,
tega pa sta osvojili tudi v ženskih
dvojicah. Nova evropska prvakinja v
ženski konkurenci je Chani Medina
iz Španije.
Brata Tomanič sta v konkurenci
moških dvojic prav tako zasedla de-
veto mesto.
Slovenska reprezentanca je s svoj-
Slovenska reprezentanca z vodstvom
im nastopom in uvrstitvijo dokazala,
da seje v relativno kratkem obdobju z
organiziranim igranjem elektronske-
ga darta, ki ga v Sloveniji izvaja Zveza
društev igralcev na športnih avtoma-
tih Slovenije ZDIŠAS, že približali
državam, ki imajo mnogo večjo tradi-
cijo igranja tega zanimivega športa.
ZDIŠAS
_ŠPORTNI PORTRET / NOGOMET_
Ka^ometida Vbutn Jfoftol
Ikmiaiat
v j
Ni res, da v ptujski občini ni dobrih nogometašev, kot to nekateri trdijo. Prav nasprotno, fj
so z uvrstitvijo v drugoligaško konkurenco pokazali nogometašij)tujske Drave, kakor fu^,
drugouvrščena ekipa v tretjeligaški konkurenci Caissa Aluminij. Že pri teh klubih so igrala
ki so zanimivi za marsikaterega prvoligaša. Ptuj je namreč vedno imel reprezentante, še po.
sebe j v mlajših kategorijah. Je pa tudi nekaj igralcev, ki uspešno nastopajo za prvoligašlf^
klube. Med temi sta Damjan Gajser in Vlado Kokol, člana Mure iz Murske Sobote. Na Dravi,
nem turnirju so se lahko ljubitelji nogometa prepričali, da upravičeno nosita dres Soboske,
gas prvoligaša. Z vsemi igralci, ki nastopajo za druge klube, bi lahko naredili zelo močno k
kvalitetno ekipo, katere domet bi bil verjetno zelo velik. Z Damjanom in Vladom je stekel
tale nogometni pogovor.
Tednik: Kako je potekala vajina
nogometna pot do dresa Mure?
Vlado Kokol: Svojo nogometno
pot sem pričel pri Dravi, kjersem nas-
topil za pionirje, kadete, mladince in
člane. Po odsluženem vojaškem roku
sem igral za ekipo Vidma, nato pres-
topil k mariborskemu Železničarju,
od tam pa k Muri.
Damjan Gajser: Pričel sem pri
Aluminiju iz Kidričevega. Igral sem
za vse mlajše selekcije. Nato sem se
vpisal na FTK v Ljubljani. Tam sem
zaigral za ekipo Slavije, nato dve leti
pri Mavrici Slovanu in sedaj pri Muri.
Tednik: Kakšni so bili nogometni
prehodi iz kluba v klub?
Vlado: Pri prehodu iz Vidma k
Železničarju so bile velike razlike, saj
sem prišel iz četrtoligaša v prvoli-
gaški klub. Od 14 igralcev, ki smo
prišli k temu klubu, sva zaigrala samo
dva. V mariborskem ligašu sem igral
eno leto, dosegel pa 6 zadetkov. Nato
sem prestopil k Muri. Sevedaje v delu
vedno nekaj novega. To se je od
Železničarja do Mure stopnjevalo. V
Muri se zelo dobro dela.
Damjan: Moji prehodi iz kluba v
klub so bili nekoliko lažji kot pri Vla-
du, saj se je pri meni nenehno
stopnjevalo. Najprej sem igral za
mladinsko ekipo Aluminija, ki je ta-
krat nastopalavSML,natopri drugo-
ligašu. Pri Slovanu Mavrici sejeved-
nodobrodelalo. Enakopajesedaj pri
Muri, kjer je vse splaniranodo potan-
kosti in ni nič slučajnega.
Tednik: Oba sta igrala v mestnih
klubih. Kako to, da ni prišlo do pres-
topovv samem Mariboru oz. Ljublja-
ni?
Vlado: N K Maribor Branik se zame
ni zanimal. Murajebilazelokonkret-
na in prišlo je do prestopa. Pri Muri
sem imel nekaj nihanj. STomijem
Hmeršičem sva igrala na istem mestu.
Tomi je uspešno igral jesenski del, v
spomladanskem delu prvenstva pa je
trenerŠoškičzaupal tomestomeni.
Damjan: Ljubljana naj bi bila no-
gometni center predvsem na papirju.
Mislim, da sta takšna centra Maribor
in seveda Pomurje. Že prej sem na-
meraval oditi iz Slovana, vendar me
je vezala dvoletna pogodba.
Predvsem igralski in finančni motivi
so bili tisti, ki so zadovoljili moje po-
trebe in sem pristal pri Muri. Imel
sem tudi ponudbe HIT Gorica, Pu-
blikuma, zanimal pa se je tudi Mari-
bor. Ponudba Mure je bila pač najbolj
privlačna. Odločala pa je tudi bližina
doma.
Tednik: Letos bo Mura zaigrala v
evropskem pokalu UEFA. Vajina na-
poved?
Vlado: Vedno manjša je razlika
med velikimi in malimi klubi, to je v
praksi že večkrat potrjeno. Nasprot-
nik je vreden vsega spoštovanja, ven-
dar sem optimist ter upam, da bomo
dobro predstavili slovenski nogomet.
Damjan: Nerealno bi bilo pričako-
vati prehod v naslednje kolo. Arau je
močna ekipa. Mura je doma dobro
znana, v evropskem pokalu pa nasto-
pa prvič. Sem optimist kot pred vsako
tekmo, v oblakih pa ne živi nobeden
igralecMure. Dapasebomoborilipo
svojih močeh, pa je nedvomno.
Tednik: Kakšne so možnosti Mure
v naslednjem prvenstvu?
Vlado: Lahko se zgodi vse. Lahko
smo prvi ali pa tudi peti. Prišlo je do
nekoliko večje izenačenosti ekip v
slovenski ligi. Prvak paboimel vseka-
kor več kot dva poraza, saj so se neka-
tere ekipe močno okrepile.
Damjan: Vse ekipe so se solidno
okrepile, tako da bo liga bolj ize-
načena. Vsekakor je to v interesu slo-
venskega nogometa. Cilji Mure soja-
sni: uvrstitev na najvišja mesta in
igranje v Evropi.
Tednik: V slovenskem nogometu je
opaziti pravo invazijo tujcev - tako
trenerjev kot igralcev. Kkašno je va-
jino mnenje o tem?
Vlado: Če gre za kvalitetnega igral-
ca, je ta vsekakor dobrodošel. Veliko
paje tujcev,ki ne izstopajoskvaliteto
in bi takšne igralce našel tudi v Slove-
niji. Trenerji pa manj zaupajo
domačim igralcem, ki še niso dovolj
uveljavljeni.
Damjan: V klub ne bi pripeljal tuj-
ca, ki bi bil enak ali pa nekoliko boljs
od domačega igralca. Dobro paje
vsekakor pripeljati zelo dobrega tu
jega igralca, saj se potem tudi domač
lahko kaj naučijo.
Tednik: Kaj pa menita o ptujskeit
nogometu? Po dolgem času smo do
bili v ekipi NK Drave predstavnika!
drugoligaški konkurenci.
Vlado: V naši regiji je velikodobrili
igralcev, žal pa ni denarja. Razlogjf
gospodarska situacija. Ni pravem
sponzorja, ki bi pokril potrebe nogt
meta.
Damjan: Nogomet je tudi v Slove-
niji postal pravi posel. Vse se prične
in konča pri denarju in urejenih zade-
vah. Če se vloži denar, so tudi uspehi,
z njimi pridejo tudi gledalci in seveda
sponzorji.
Tednik: Vlado, kaj bi dejal o svo
jem klubskem tovarišu Damjanu ko
igralcu in Damjan ti o Vladu?
Vlado: Damjanjevsekakorkvalite
ten igralec. Z njim smo veliko prido
bili. Mislim, da ga bo nogometiK
občinstvo Sobote lepo sprejelo. Dru
gače pa sva prijatelja.
Damjan: Vlado je zelo dober ii
kvaliteten igralec, ki seje prebil
trdim delom in kvaliteto.
***
Veliko je bilo še tem za pogovore:
igralcema Mure. A zaenkrat jimi
zaželimo samo srečo pri njunem no
gometnem udejstvovanju v dresi
Mure iz Murske Sobote. In ugotavlja
mo, da bi bil ptujski nogomet veliki
višje, če bi Damjan in Vlado nastopa
la za domačo ekipo; pa tudi drug
ptujski nogometaši na "tujem".
^ Danilo Klajnšek
Caissa Aluminij •
Steklar 1:3 (0:2)
Vzadnjem kontrolnem srečanju pri^^
tekmo za slovenski nogometni pokal''
se Kidričani pomerili z drugolig^^^"
ekipo Steklarja iz Rogaške Slatine-^
prvem polčasu, ko so za domačine
topili rezervni igralci, so terensko ind^^
tivo imeli gostujoči igralci. Po napak^j,
obrambe Caisse Aluminija so dose?
dva zadetka. V nadaljevanju srečanj'
paje domači trener Drago GrbavaCij'
možnost prvemu moštvu. To je zaigra
veliko bolje. Igralci so si ustvarili veli''"
priložnosti, a jih žal niso uspeli reali^'.
rati. Gostje so povedli s 3:0. Domači
so z lepim strelom Pavliča rezul'^
znižali.
Igralci iz Rogaške Slatine bod^*
letošnjem prvenstvu imeli velike
dabodo ostali meddrugoligaši.Njih''\
igraje bila sila nepovezana in neorg^l^
zirana. Domači paso nekakozasp^i''™
solidni igrah na turnirju v Ptuju.
Pred 100 gledalci je srečanje zelo
bro vodil sodnik Kline.
Danilo Klajniek
Z rancami
po Dravi
V okviru praznika občine Ptuj
organizira Brodarsko društvo
Ranča - sekcija za veslanje v
soboto, 6. avgusta, drugo tradi-
cionalno tekmo Z rancami po
Dravi. Start bo ob 16.30 pri res-
tavraciji Ribič, kjer lahko nned
15. in 16 uro prijavite ekipo petih
veslačev. Startninaje 1500 tolar-
jev. Cilj bo pri Ranči v Budini.
Najboljše tri čakajo pokali in de-
narne nagrade, vse druge pa
simbolična priznanja. Seveda
bo poskrbljeno tudi za
okrepčila.
Brodarsko društvo ranča vabi
vse veslanja željne Ptujčane, da
preizkusijo svoje moči.
c^ D. Sterle
Vlado Kokol (desno), ko je še nastopal v dresu mariborskega Železničarja
fEDNIK -4. AVGUST 1994
ŠPORT -15
PTUJ / 1. VELIKA NAGRADA JANEZA PUHA PTUJ 1994
tmaga Liubljaniana
teha, Purg tretji^ Marin
iriavni prvak med deiki
^fov gotovo je bila osrednji športni dogodek v ptujski občini minuli konec tedna mednarodna
jiolesarska dirka za prvo veliko nagrado Janeza Puha - Johanna Pucha, našega slovenjego-
fiškega rojaka, izumitelja in tovarnarja, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti postal eden
vodilnih avstrijskih proizvajalcev koles, motociklov in avtomobilov v času pred prvo svetovno
^ojno.
ptujčani so se ob 80-Ietnici nje-
gove smrti oddolžili spominu na
svetovno znanega strokovnjaka
ter pripravili ne samo kolesarsko
dirko, pač pa dogodek, ki je dodo-
bra zapolnil vročo nedeljo.
Med številnimi gosti sta tekmo-
vanje spremljala predsednik Repu-
blike Slovenije Milan kučan in
predsednik Madžarske Arpad
Goncz, povabilu pa se jeodzval tudi
predstavnik firme Steyer-Daim-
ler-Puch iz Avstrije.
Kljub izredno polnemu tekmo-
valnemu koledarju kolesarjev, ki je
močno okrnil mednarodno ude-
ležbo, saj so med najavljenimi gos-
tujočimi ekipami nastopili le tek-
movalci iz Madžarske in Hrvaške,
jeorganizator Kolesarski klub
"Perutnina" Ptuj potrdil svojeorga-
nizacijske sposobnosti.
Tekmovalci so nastopili v štirih
kategorijah: dečki za naslov držav-
nega prvaka v kategorijah A in B,
mlajši in starejši mladinci pa za ve-
liko nagrado Pucha. Krožna tek-
aovalnaprogavdolžini ISkilome-
itov je potekala po ulicah Ptuja,
]i?čevini. Grajeni in Mestnem
irhu.
REZULTATI:
Dečki "A" (45 km): 1. Matej Ma-
rin (Perutnina Ptuj), 2. Boštjan
iCrevs (Styrian Lenart), 3. Vedran
Benovič (Metalia Commerce Za-
greb). Drugi Ptujčani: 23. Marjan
Kelner, 30. Miha Žohar, 38. Iztok
Kovačec, 51. Matej Vurcer.
Dečki "B" (30 km): 1. Lovro
Žiberna (Styrian Lenart), 2. Ma-
tic Strgar (Astra Ljubljana), 3. Jure
Zrimšek (Krka Novo mesto).
Ptujčani: 12. Mitja Plavček, 27.
Danijel Balta.
Starejši mladinci(105 km): 1.Pe-
ter Čeh (Rog Ljubljana), 2. Robert
Gašperlin (Krka Novo mesto), 3.
Peter Purg (Perutnina Ptuj).
Mlajši mladinci (75 km): 1. Vla-
dimir Kostanjevac (Sloga
Varaždin), 2. Darko Mrvar (Rog
Ljubljana), 3. Radoslav Rogina
(Sloga Varaždin). Ptujčani: 5. Uroš
Grame.
Po rezultatih sodeč, tako v Ptuju
l^akor tudi v Sloveniji nasploh ni
razlogov za bojazen, da kolesarski
^Port ne bi napredoval. Podmladka
If dovolj in pod ustreznim strokov-
■lim vodstvom so uspehi zagotovl-
jeni, kar najbolje potrjuje udeležba
ptujskih kolesarjev Mirana Kel-
nerja in Mitje Mohoriča na mla-
dinskem svetovnem prvenstvu v
Ekvadorju.
Dodajmo še to, da so k tekmovan-
ju na Mestnem trgu prispevali svo-
je tudi godba na pihala iz Ptuja,
kopjaši iz Markovcev, ptujske
mažoretke ter člani društva "Puch"
iz Ljutomera z motocikli oldtimer-
ji, ki so skupaj s ptujskimi kolesarji
odpeljali cvetje v Sakušak pri
Juršincih, Puhov rojstni kraj.
Ob podelitvi pokalov in nagrad
najboljšim kolesarjem ter priznanj
zaslužnim za organizacijo tekmo-
vanja se je vsem skupaj za vložen
trud zahvalil predsednik KK Per-
utnina Ptuj Rene Glavnik z željo,
da bi naslednje leto dirka prerasla v
mladinsko etapno dirko in tako še
bolj pridobila na svojem pomenu.
D.Sterle
Zmagovalci pri Starejših mladincih (od leve): Purg, Čeh, Gašperlin.
Foto: D.Sterle
Start mlajših mladincev pred Mestno hišo.	Foto: D.Sterle
Slovenski nogometni pokal
(aissa Aluminij'Papirniiar 4:1 (0:0)
. Kidričevo - Stadion Caisse Alumini-
J.®'gledalcev okrog 250, sodnik Žohar iz
^«ntilja.
^aissa Aluminij: Budimir, Krištofič,
Grbavac, Emeršič, Kavčcvič,
^^rtdj, Štiimbcrger (Pavlic), R. Hojnik,
■ Pridi in Kmetec.
. Vveliki vročini igralci obeh moštev v
^^tnajstini tekmovanja za slovenski
Pokal vprvem počasu niso pokazali sko-
'^jda ničesar, saj so bolj stali in
l^^drževali žogo. V tem delu nismo vide-
"obene priložnosti na nobeni strani.
V drugem delu srečanja je domači
^ler poslal na igrišče Gorana Pavlica.
I ^'akrat seje igra razmahnila. Domači
sfalci so vzeli vse niti vsvoje roke in pri-
proti vratom gostov iz Radeč. V
• "linuti je po desni strani F. Fridl
^^^'gral gostujočega obrambnega igral-
Sostov, poslal lep predložek pred vra-
^ani je z lepim strelom z glavo Mar-
Kmetec zadel mrežo gostov. V 70.
"luti je F. Fridl z zelo lepim strelom z
dvajsetih metrov zadel zgornji del vrat
gostov. Na naslednji zadetek ni bilo po-
trebno dolgo čakati. Pavlic je lepo našel
Marka Kmetca in temu ni bilo težko
premagati gostujočega vratarja. Zelo
lep zadetek je v 78. minuti dosegel Sandi
Mertelj. Najprej je po levi strani prei-
gral gostujočega obrambnega igralca in
s strelom z roba šestnajstmetrskega
prostora zadel levi zgornji kot vrat gos-
tov. V 86. minuti je gostujoči napadalec
Kačičnik izkoristil napako v domači
obrambi in zadel mrežo domačinov.
Nogometaši Caisse Aluminija so se
zasluženo uvrstili med šestnajst ekip v
pokalnem tekmovanju predvsem z do-
bro igro v drugem polčasu. Res pa je, da
tekmec ni bil enakovreden nasprotnik
in je verjetno nekaj slabši kot v
prejšnjem prvenstvu, koso zasedli tretje
mesto takoj za Dravo in Caisso Alumi-
nijem v tretjeligaški konkurenci.
Danilo Klajnšek
TENIS TOUR LUKA '94
V soboto in nedeljo
zadnji turnir
za posameznike
v soboto in nedeljo bo v
teniškem centru Luka v Zabjaku
še zadnji turnir za posameznike -
rekreativce v okviru Tenis toura
Luka '94 za moške do 35 let in nad
35 let ter ženske. Igralci imajo tako
še zadnjo možnost, da se uvrstijo
na masters, ki bo septembra.
V soboto ob 9. uri bodo pričeli
turnir moški, ženske pa bodo igra-
le v nedeljo. Pred zadnjim turnir-
jem vodi pri moških do 35 let Mat-
jaž Doleček iz Maribora, pri
moških nad 35 let Marjan Rola iz
Ptuja, pri ženskah pa Sabina Mar-
koli iz Lenarta.
•♦MG
_PTUJ / 1 7. PTUJSKI PADALSKI POKAL_
Svetovni prvaki osvo-
jili tudi ptujsice poicaie
Tokrat se gledalci v Moškanjcih niso mogli pritoževati nad kakovostjo padalcev. Čeprav se
tudi sicer na Ptujskem padalskem pokalu zbero vsi padalci, ki v Sloveniji kaj pomenijo, smo
tokrat videli skakati tudi svetovno elito. Med 39 slovenskimi in hrvaškimi padalci so prva tri
mesta osvojili trije svetovni prvaki.
To so bili Bogdan Jug, nekdanji
mladinski svetovni prvak, ki je le-
tos osvojil na svetovnem prvenstvu
na Kitajskem v skokih na cilj več
kot odlično četrto mesto, napove-
dal pa jezmago za naslednje svetov-
no prvenstvo; drugi in tretji sta bila
Matjaž Pristavec in Roman
Pogačar, oba svetovna prvaka v pa-
raskiju. Vsi trije so skakali za prvo
leško ekipo, ki je letos osvojila sre-
bro na svetovnem prvenstvu v ge-
neralni razvrstitvi, v Ptuju pa so
ekipno zmagali pred ekipo Ecos
(hrvaška državna reprezentanca)
in drugo leško ekipo. Ptujčani so
zasedli med osmimi ekipami četrto
(Kostanjevec, Vršič, Debeljak, Čuš
in Glažar) in peto mesto (Haložan,
Vrbančič, Hrga, Zamuda, Jakolič).
Padalci so v treh dneh skočili po
enkrat ponoči in sedemkrat podne-
vi, razen prvih treh; o njihovi
razvrstitvi je odločal deveti skok,
saj so v prvih osmih vsi naskakali
po 4 centimetre. Zmagovalec Jug je
v seštevku centimetrov zbral 5,
Pristavec 7 in Pogačar 8 centime-
trov, najboljši ptujski padalci pa so
skočili: Vršič 15 cm (7. mesto),
Hrga 21 (10. mesto), Vrbančič 22
(12. mesto), Haložan 26 cm...
V NIČLO PO 50 MARK
Največ zanimanja vzbudijo med
gledalci nočni skoki in ti so tudi re-
snično vznemirljivi, saj padalci kot
drobne lučke padajo izpod neba in
pristajajo na nekajmetrsko blazi-
no, zelo veliko pa jih zadene natan-
ko v 15-centimetrsko ploščico na
njeni sredini. Tokrat jeorganizator
Aeroklub Ptuj obljubil za nočno
ničlo - skok natančno v sredino
ploščice - nagrado v protivrednosti
50 nemških mark in razdeliti je mo-
ral kar devet takšnih nagrad. Med
najboljšimi nočnimi skakalci je bil
tudi domačin Janez Vrbančič.
Tekmovanje Ptujski padalski
pokal je organiziral AK Ptuj že se-
demnajstič, tokrat skupaj s SO
Ptuj. V tem duhu je tekmovanje
odprl predsednik IS Branko Bru-
men ob prisotnosti župana Vojteha
Rajherja, pokale pa je podelil član
IS Marjan Strelec. Tekmovanje sta
vodila Stanko Čuš in direktor tek-
movanja Otmar Gaiser.
M. Zupanič
Osvežujoči skoki in nekoliko trši pristanki na razbeljenih tleh.
Ptujske pokale so osvojili trije svetovni prvaki: Bogdan Jug,
Matjaž Pristavec in Roman Pogačar.
CEKJE, POTEM IMA KASASKI ŠPORT TRADICIJO PRAV GOTOVO V UUTOMERU, KJER BODO TA
KONEC TEDNA PROSLAVILI NJEGOVO 120-LETNICO
Program, ki so ga pripravili, bo potekal na hipodromu v Ljutome-
ru, katerega dozidavo so končali pred kratkim. Povečali so del, ne-
menjen gledalcem, razširili steze ter uredili garderobe in tribune za
sodnike.
Obeta se torej zanimiv dogodek.
V soboto ob 11. uri si bodo obisko-
valci lahko ogledali razstavo
kasaških konj, v nedeljo pa se bo ob
14. uri v okviru 38. praznika
skupščine občine Ljutomer ter os-
rednje prireditve ob visoki obletni-
ci zvrstilo osem kasaških dirk.
Konji bodo nastopili v različnih
starostnih kategorijah, največ po-
zornosti pa bo zagotovo pritegnila
dirka za 4. slovenski derbi ter dirka
tujih in uvoženih kasaških konj.
Organizatorji pričakujejo ude-
ležbo vseh večjih slovenskih
kasaških klubov, pripravili pa so še
kulturni program ter atraktivno
vožnjo z dvovpregami.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo
je prevzela slovenska vlada, ude-
ležbo pa sta uradno potrdila tudi
predsednik vlade dr.Janez
Drnovšek in minister za kmetijst-
vo dr. Jože Osterc.
Ob visoki obletnici so organiza-
torji izdali knjigo, ki daje vpogled v
kasaško zgodovino, hkrati pa te dni
v Ljutomeru že teče slikarska kolo-
nija, na kateri sodelujejo slikarji iz
Avstrije in Slovenije.
D.Sterle
Mladi planinci na Mont Blanc
v torek seje na najvišji vrh Evrope
Mont Blanc (4807 ni) podalo osem na-
debudnih članov mladinskega odseka
Planinskega društva Ptuj. Primož
Trop, Uroš Vidovič, Primož Vidovič,
Borut Vidovič, Hermina Šilak, Boštjan
Šterbal, Sandi Kelnerič, v glavnem vsi
dijaki oz. študentje, ter nekoliko sta-
rejši mladinec Jaka Kokol (40) so odpo-
tovali v Chamonix, od koder bodo začeli
svoj pohod na najvišji evropski vrh.
jpredjjdevajo, da bodo, če bo lepo vre-
me, na vrhu v petek, v Ptuj pa se bodo
vrnili v torek, 9. avgusta.
c^ D.Sterle
KARATE / SVETOVNI POKAL V AVSTRALIJI
if df/ci Cafuta osvo/f-
Ici bronasto medaljo
v zahodni Avstraliji v mestu Perth je potekal 23. in 24. julija prvi
svetovni pokal, odkar sta se združili federaciji tradicionalnega in
športnega karateja. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci devetind-
vajsetih držav iz vsega sveta. Sodelovale so štiri evropske države - po-
Ie2 Sloveniie še Hrvaška. Franciia in Rusiia.
Lidija, kije članica karate kluba Poe-
tovia Ptuj je nastopala v konkurenci
mladink (do 17 let) in presenetljivo
osvojila tretje mesto v borbah. Po-
merila se je s štirimi tekmovalkami;
imela je srečen žreb, saj je bila v
prvem krogu prosta. V drugem kro-
gu se je borila s tekmovalko Hesie-
hovo sTaiwana in jo premagala z re-
zultatom 6:2. V naslednjem krogu ni
imela sreče: njena nasprotninica je
bila Koroščeva iz Avstralije (naša iz-
seljenka), kije na koncu v tej katego-
riji zmagala. Z uspešnim rezultatom
se je naša tekmovalka prebila do re-
pasažne borbe za trejte meseto in
premagala Kwo Xandi iz Kanade z
rezultatom 3:0.
Tekmovalke iz Idrije so dosegle prvo
mesto v katah ekipno (med mlajšimi
mladinkami). V skupnem seštevku
je bila Slovenija na odličnem sed-
mem mestu.
Nastop v Avstraliji sta Lidiji omo-
gočila Mizarstvo Forbici - Kidričevo
in SO Ptuj.	(A.Cafuta)
16 - POSLOVNA SPOROČILA
4. AVGUST 1994- TEDNl|(
ZDRAVJE GRE SKOZI ŽELODEC
Polno2;rnat krukek in še kaj
Novejše znanstvene raziskave dokazujejo, da nam najsodobnejša medicina lahko zagotavlja
samo 10 odstotkov zdravja, ostalih 90 pa je v največji meri odvisnih od našega lastnega rav-
nanja, od zdravih in nezdravih navad. Marsikdaj preveč pričakujemo odzdravil in zdravnikov,
kar se običajno konča z razočaranjem in neuspehom ter z bolehanjem v poznejših letih tja do
konca življenja.
Ob izredno hitrem večanju znanja v tem stoletju smo končno
prišli do trenutka, ko moramo preoblikovati svojo zavest. Kaj je to-
rej tistih 90 odstotkov zdravja, za katerega lahko preventivno
poskrbimo sami?
To ni samo bolj zdrav način
prehranjevanja ali redna telesna
aktivnost. Gre za odnos do življen-
ja, do narave, živih bitij, vesolja, v
katerem smo. Oblikovati tak odnos
pa ni stvar enega dneva. Je proces,
ki lahko traja celo življenje.
Toda ostanimo pri prehranje-
vanju. Že Hipokrit je dejal:"Naša
hrana naj bo zdravilo, našezdravilo
naj bo hrana." Spoznanje, da hrana
vpliva na naše telesno in duševno
počutje, še zmeraj ni dovolj razšir-
jeno. Vsaj v praksi ne, čeprav se po
drugi strani o tem veliko piše in go-
vori. Večji del prebivalstva se neza-
vedoma hrani neustrezno in nez-
dravo, kar je ugodna podlaga za
poznejše dolgotrajne, kronične bo-
lezni in tudi za prezgodnjo smrt. V
splošnem prevladujejo zakorenin-
jene prehrambene navade in
načelo, da je treba jesti dobro hra-
no, pri čemer je tisto "dobro" vse
preveč relativno.
Prav na področju prehranjevan-
ja pa lahko naredimo največ za svo-
je zdravje. Ljudje se vedno bolj po-
svečajo makrobiotiki, vegetari-
Goba pa taika!
Gobarska sreča se je minule
dni nasmehnila Jožetu
Pukšiču mlajšemu iz Gomil-
cev. Z očetom sta v naše ured-
ništvo prinesla skoraj 86 deka-
gramov težkega jurčka in pove-
dala, daje bil najden na dvorišču
v bližini gozda že dober teden dni
prej, seveda veliko manjši, kot je
na sliki, a so ga domači pustili še
malo rasti. Vsekakor zavidanja
vredna goba.
Ko bi še vsaj kaj drugega raslo
v tako kratkem času kot gobe.
Prepustite se svoji domišljiji,
mogoče pa bo!
Fotozapis: D. Sterle
Nagradno turistiino vprašanje
Za julijski turistični utrip Ptuja in okolice je značilen večji obisk turis-
tičnoinformativnega centra, več nočitev in manj obiskovalcev muzeja. Od
11. do 17. julija je v Ptuju prenočevalo 445 gostov, od tega 253 tujih, v muze-
ju jih je bilo 644, v Tic-u pa 190. V tretjem julijskem tednu je bilo v ptujskih
hotelih in gostilnah 470 gostov, od tega 277 domačih, podatkov o obisku
muzeja ni bilo, v organizaciji Tic-a pa si je Ptuj ogledalo 354 gostov od dru-
god, prav toliko pa jih je tudi iskalo informacije.
Sodelavci naše rubri-
ke nam pridno pišejo.
Vse več jih tudi ob
rešitvi nagradnega turis-
tičnega vprašanja pri-
piše še kakšno mnenje o
ptujskem turizmu in
drugih dejavnostih, po-
vezanih z njim. Junija
nam je ponovno pisala
tudi Tatjana Tomšič z
Vičave. Napisala je, da je
novi turistično-poslov-
ni zemljevid za 290 to-
larjev na pogled priv-
lačen, gotovo bo dobro-
došel turistom, vendar je
prepričana, da bi bil še
bolj uporaben takšen
novi načrt Ptuja, kot ga
je leta 1983 izdala Geo-
detska uprava občine
Ptuj.
V predzadnjem turis-
tičnem vprašanju smo
vprašali, koliko bazenov
ima kopališče Ki-
dričevo. Pravilen odgo-
vor je, da ima tri. Sreča se
je tokrat nasmehnila
Marjani Mohorko,
Ormoška 45, Ptuj. Čes-
titamo! Prejela bo kopa-
liško izkaznico za obisk
bazenov v Kidričevem,
darilo podjetja za gos-
tinstvo in trgovino Vi-
tal, d.o.o..
Danes vprašujemo,
katera razstava, ki jo je
pripravil Pokrajinski
muzej Ptuj, je do konca
avgusta na ogled v Av-
striji. Odgovore
pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Raičeva
ulica 6, do sobote, 13, av-
gusta. Nagrada za pravi-
len odgovor so muzejske
publikacije.
Spoštovani sodelavci
rubrike Nagradno turis-
tično vprašanje, želimo
vam prijeten dopust. Z
vašo in našo rubriko se
bomo ponovno oglasili
8. septembra.
c3.	-
J Kuharski nasveti
Danes bomo pripravili čokoladno strjenko in sadni žele.
COKOLADNASTRJENKA
Potrebujemo:
-	1/21 mleka
-	8 dag pšeničnega zdroba
-	8 dag sladkorja
-	15 dag naribane čokolade
-	3 rumenjake
-8 listov želatine
-1/21 sladke smetane
Mleko, slodkor in ščepec soli zavremo in dodamo med
mešanjem pšenični zdrob. Ko se zgosti, odstavimo. Še
vroči masi dodamo v mrzli vodi namočeno želatine ter
staljeno čokolado. Na koncu dodamo stolčeno sladko
smetano. Maso vlijemo v model za šarkelj in strdimo na
hladnem. Pred serviranjem dekoriromo.
SADNI ZELI
Potrebujemo:
-	] liter bistrega sadnega soka
-	10 dag sladkorja
-	sok ene limone
-	4 dag želatine
-	50 dag poljubnega sadja
Sadnemu soku primešamo sladkor, segrevamo do
80C in primešamo namočeno želatino. Ko se raztopi,
odstavimo. Prilijemo limonin sok in do mlačnega ohladi-
mo. Z mlačnim želejem napolnimo pecljote kozarce ali
model za porcijski puding. V vsak kozarec položimo na
kocke narezano sadje. Strdimo v hladilniku. Pred servi-
ranjem poljubnookrasimi.
NadaPignar, učiteljica kuharstva
KRVODAIALCI
19.	JULIJ-Lizika Simonič,
Dornava 17/a; Aloj^z Pihlar, Dor-
nava 66/a; Janez Horvat, Dornava
38; Slava Potrč, Prerad 48, Po-
lenšak; Mirko Šeruga, Nova vas
pri Ptuju 80; Janez Vidovič, Mez-
govci 2/b; Vlasta Pisanec, Polenci
21, Polenšak; Romana Jurič, Dor-
nava 115; Milica Zamuda,
Zamušani 38/a, Gorišnica; Mari-
ja Kolednik, Pacinje 57a, Dorna-
va; Anka Šoštarič,Slomi 12/a,Po-
lenšak; Marjeta Mendaš,
Moškanjci 84/a, Gorišnica; Mari-
ja Bezjak, Borovci 14/a, Dornava;
Veronika Leben, Slomi 9; Marija
Rimele, Podvinci 95; Francka
Žgeč, Kvedrova 4, Ptuj; Milan
Leber, Vičava 28; Dragica Per-
hač, Placar 14, Destrnik; Ludvik
Mlakar, Brunšvik 12,Rače.
20.	JULIJ-Franc Florjanič,
Moškanjci 64, Gorišnica; Jože
Cafuta, Sp. Velovlek 48, Ptuj; Ve-
koslav Cestnik, Zg. Hajdina 98,
Hajdina; Marjan Kovačec, Apače
64, Lovrenc.
21.	JULIJ ■ Kristina Vidovič,
Mezgovci 5 l/a, Dornava; Branka
Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Anica
Tili, Podvinci 39/b, Ptuj; Milica
Petek-Filipovič, Ul. 25. maja 9,
Ptuj; Stanislava Emeršič, Mez-
govci 3, Dornava; Marjan Žalar,
Volkmerjeva 7, Ptuj; Jožica
Unuk, Kraigherjeva 18, Ptuj;
Martina Florjanič, Strelci 9, Mez-
govci; Verica Emeršič, Mezgovci
3, Dornava; Vlado Krajnc, Sp.
Velovlek 24/a, Ptuj; Franc.Vido-
vič, Mezgovci 51/a, Dornava;
Vera Popušek, Podvinci 13; Vin-
ko Kokol, Dornava 87; Vesna
Emeršič, Mezgovci 3, Dornava;
Janez Meško, Mezgovci 56/a,
Dornava; Angela Korošec, Volk-
merjeva 9, Ptuj; Cvetko Plavčak,
Kupčinji Vrh 28; Mirko Horvat,
Ljubljanska 5, Velenje; Franc
Fridl, Zg. Hajdina 97/a; Marjan
Valher, Betnavska 16, Maribor;
Marija Ivančič, Ob potoku 19,
Slovenska Bistrica; Miroslav Se-
nekovič. Strma ul. 5, Sp. Duplek;
Stjepan Kralj, B. Kraigherja 2,
Kidričevo; Anton Hasemali, Zg.
Hajdina 151, Ptuj; Jože Cvetko,
Ljubljanska 94, Maribor; Bojan
Rojko, Obradovičeva 3, Maribor;
Ludvik Kokol, Strelci 16, Mar-
kovci; Jože Topolovec, Jablovec
39, Podlehnik; Jože Levak, Rim-
ska pl. 8, Ptuj; Mario Geček, Pa-
nonska 5/b, Maribor.
V	SADN EM VRTU se v avgus-
tu prične pri sadnem drevju for-
mirati cvetni nastavek za rod-
nost v naslednjem letu. Diferen-
ciacija cvetnega nastavka je od-
visna od zdravstvenega stanja
drevesa, njegove kondicijske
sposobnosti, dosedanje
prehranjenosti, količine rodu v
tem letu, nege med letom in ne
nazadnje od genetskih sposob-
nosti.
Čeprav je že pozno, pa ni ni-
koli prepozno, da še upognemo
kakšen navpično rastoči pogan-
jek, ki bi ga sicer pri vzgoji rezi
pozimi odstranili, in ga tako
preusmerimo v rodni les. Po-
ganjke, ki rastejo v notranjost
krošnje in jo zasenčujejo,
odrežemo, da bo njena notran-
jost bolj čista in zračna, manj
občutljiva za rastlinske bolezni
in lepše se bodo razvijali preos-
tali poganjki.
Če v drevesni krošnji opazi-
mo v rasti zaostale skupino po-
ganjkov z zvitimi listi, so to sko-
raj gotovo gnezda ostankov uši.
Taka gnezda poganjkov
porežemo in sežgemo ali pa te-
meljito poškropimo s pirimo-
rom, da uničimo zimsko zalego
listnih uši.
Posledica letošnje vročine je
povečan razvoj plesni na mladih
poganjkih za plesen neodpornih
sadnih sort. Plesnive poganjke
sproti izrezujemo in uničujemo
tako, da jih zažgemo ali zakopl-
jemo, drevesa pa pogosto škro-
pimo z bayletonom, karatha-
nom ali pepelinom v predpisani
koncentraciji. Vsak listje rastli-
ni potreben za njeno rast in raz-
voj, s pepelasto plesnijookuženi
listi pa niso večsposobni asimili-
rati in osvajati organske hrane.
V	BIVALNEM VRTU je av-
gusta najprimernejši čas za
striženje živih mej rastočih iz
iglavcev in popravljanje vzrasti
posamično rastočih okrasnih
iglavcev. Za rez in oblikovanje
iglavcev moramo imeti nekaj
dodatnih izkušenj in znanja, saj
se vsi iglavci ne obraščajo na
štrcijih prikrajšanih vej izspečih
očes. kot je to pri listavcih. Poleg
tega paje pomembno upošteva-
ti pravi čas rezi, saj se pri rezi v
avgustu iz nastalih ran izceja
najmanj smolikastih rastlinskih
sokov. Ti se namreč porabijo za
celjenje ran in obraščanje, tako
da je okrasni igalvec bolje pri-
pravljen za zimo, kot pa če bi ga
rezali v drugih obdobjih.
Pri živici, ki jo sestavljajo
iglavci, je pomembno njeno pra-
vilno oblikovanje. Če so spodnji
deli rastline iglavcev za.senčeni,
naglo ogolijo in taka živa meja
postane grda in neuporabna.
Zasenčevanju spodnjega dela
živice se moramo izogibati od
začetne vzgoje takoj po sajenju
in ne dopustiti, da bi jo vrh za-
senčeval. Pravilna oblika vzgoje
žive meje je piramidalna.
Avgusta je tudi najprimer-
nejši čas za sajenje ali presajanje
okrasnih iglavcev. O tem nekaj
več v naslednjem prispevku o
opravilih v vrtu.
Fižol je ena izmed najpogoj,
tejših vrtnin v ZELENJAVNE^
VRTU. Ločimo dve vrsti fižola-
nizkega, ki raste v obliki grma
(večina sort je primernih za
uporabo sveža kot strok), in vi-
sokega, ki se vzpenja po opori in
ga v glavnem pridelujemo zara-
di zrna.
Fižol najbolje uspeva na sta-
rih pognojenih tleh, če pa so
močno izčrpana, pa jih pognoji-
mo že v jeseni z dobro prepere-
lim hlavskimgnojem,še bolje pa
bo uspeval in odpornejši bo, če
pognojimo s kompostnico. Po-
trebuje topla, zračna in sončna
rastišča, če pa ga sejemo na sla-
bo pripravljena tla, enostransko
gnojena, povrhu tega pa še v
zaprto, vlažno lego, bo manj od-
poren na številne rastlinske bo-
lezni in škodljivce.
Letošnje vremenske razmere
z obilnimi padavinami v času
rasti fižola in vročino ob formi-
ranju stročja so izredno ugodne
za razvoj fižolovega ožiga, rje,
bakterioz, virusnih bolezni, list-
nih uši infižolarja.
Fižolov ožig se pojavlja v obli-
ki okroglih vdolbenih peg tem-
ne barve z rdečkastim obodom
na steblu, listih, pozneje pa
stročju in semenu. Rastlino za-
varujemo pred to boleznijo, če
jovsakih lOdo 14dniškropimoz
dithanom ali ridomilom v pred-
pisani koncentraciji.
Fižolova rja se pojavlja v obli-
ki belkastih peg na listih že pred
cvetenjem, pozneje pa se na
strokih razvije v velike rjave
pege, ki narede stroke povsem
neuporabne. Škropimo pred
pojavom bolezni z baycorom, že
okužene rastline pa sproti od-
stranjujemo in sežgemo.
Bakterioze se pojavijo kot
drobne pege, obrobljene z ru-
menim robom, ki se na stročju
razvijejo v temne mastnej
madeže. Škropimoz l%bordoj-
sko brozgo.
Virusne bolezni se pojavljajo
v obliki mozaika, pri čemer rast-
lina močno zaostane v rasti in
daje drobno zrno. Širijo jih list-
ne uši, bolezen pa se prenaša
tudi s semenom.
Fižolar je skladiščni škodlji-
vec. Samice, ki so priletele iz
shramb, odlagajo jajčeca na
hrbtno stran stroka, ko so
srednje julijske temperature
višje od 19C. Izlegle ličinke se
zavrtajo v zrna, včasih šele, ko
smo stroke že obrali. Ko se stro-
ki dobro razvijejo, nasad fižola
poškropimo z insekticidi, kot so
decis, fastac ali karate, v predpi-
sani koncentraciji. Obrano in
dobro očiščeno zrnje hranimo v
razkuženi shrambi ali pa zamrz-
nemo.
Po hiokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, kijih
pridelujemo zaradi lista, 6. in 7.
avgusta, korenike 1. in 2. ter od
10. do 12. avgusta, plodov od 7.
do 10. avgusta ter cveto in zdravil-
na zelišča 5. in 6. avgusta.
Miran Glušič, ing.agr.
NAGRADNO TURISTIČNO
VPRAŠANJE
Katera razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj je do
konca avgusta na ogled v Avstriji?
Naslov:
janstvu in še kakšnim alternati-
vam.
In zakaj vse to pisanje? Ne zato,
da bi dolgovezili in vas skušali pre-
pričati, da sta makrobiotika in ve-
getarijanstvo rešitev za vaše
zdravstvene in druge probleme. O
tem se morate prepričati sami in
predvsem sami! In četudi dvomite
o neoporečnosti bio- in "nebio-"
hranetersepritožujetenadvsepre-
visokimi cenami, vedite, da se de-
narja ne boste najedli, strupov pa
imate tako ali tako doma na zalogo.
Raje obiščite kakšno trgovino s
polnovrednimi živili in se pozani-
majte o tem in onem. Prav gotovo
ne boste odšli brez kakšnega upo-
rabnega nasveta za svoj vsakdanjik.
V Ptuju je že bilo nekaj poskusov
prodaje polnovrednih živil, a se na
daljši rok žal niso obnesli. Ker pa je
entuziastov na svetu še zmeraj do-
volj, naj omenimo, da bo podjetje
AJDA - polnovredna živila, d.o.o.,
iz Maribora predvidoma sredi av-
gusta v prodajnem centru Zlata
črta odprlo trgovinico, v kateri vam
bodo ponudili polnovredna živila
rastlinskega izvora, nasvete in veli-
ko pozitivne energije. Če boste šli
mimo, bodite dovolj radovedni ter
poglejte in povprašajte.
Pa dober tek.
•> Dušan Sterle
f0DNIK -4. AVGUST 1994
ZA KRATEK CAS - 17
Info-kviz
Ali ste uganili, katera pevka je na
sliki? Izrežite slidco, vpišite njeno
ime, in če vam bo sreča naklonjena,
vam bodo v prodajalni Tehnika
Emone Merkurja Ptuj podarili la-
sersko ploščo.
Prejšnji teden je bil na sliki Lucia-
no Pavarotti. CD prejme Amalija
Šuntner, Leskovarjeva 1, Sloven-
ska Bistrica. Potrdilo o nagradi ji
bomo poslali po pošti, po nagrado
pa mora v Tehniko v Pmju.
Odgovore pošljite (ali prinesite)
na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95.
Rok: ponedeljek, 8. avgusta. □
Keševalec:_
Naslov:__
Ime pevke na sliki:_
ffalo sem pregledoval pretekle članke in opazil, da sem včasih premalo
strog, zato bom spet malo zaostril kriterij!
odlična plošča
dobra plošča
^-solidna plošča
51-letnl španski pevec JU-
LIOIGLESIAS je pred kratkim
posnel že svoj enainsedemde-
seti album z naslovom Crazy.
Plošča je naravnost fantas-
tična, saj je zraven naslovne pe-
smi CRAZYizšla že nova pesem
WHEN YOU TELL ME THAT
YOU LOVE ME	ki jo v
orginalu poje Diana Ross, to-
tot pa je Julio v duet povabil
mzdo countryja Dolly Parton!
Špansko glasbo igra tudi
skupina GYPSY KING, kij e vse
:ispešnice s preteklih petih veli-
idh plošč pripravila na eni
Greatest Hits plošči, hkrati pa
so pripravili tudi HITS MED-
LEY.
BECK, kije dosegel ogromen
uspeh s komadom Loser, je z
debitanskega albuma Mellow
Gold povzel že tretji single
BEERCAN. (**)
Nizozemska skupina THE
NITS je bila ponovno v studiu,
tako da nam sedaj ponuja svežo
poletno skladbo DA DA DA.
GALLIANO je britanska
skupina, ki z najnovejšo sklad-
bo TWYFORD DOWN protes-
tira pri britanski vladi. (**)
Zelo znan in cenjen glasbenik
B0BBY W0MACK ima po šti-
Jih letih nov single FOREVER
Love. (^if*)
IzdaljneAvstralijeje skupina
I Trente, ki igra odlično akus-
Wčno glasbo. Frente so se
Odločili prirediti plesni hit sku-
Pine New Order z naslovom
JIZZARE LOVE TRIANGLE v
N mimo obliko!
tVvVvV
The FARAH je britanski no-
^orockovski bend, ki tudi v naj-
jjvejši skladbi MESSLAH
/branja svoj značilni razpoz-
'^^vnizvok.
škotska zasedba JEZUS
MARY CHAIN se je po-
■JJdUa s skladbo SOMETI-
'ES ALWAVR f**^ Vriinhn«;-
te našli na njihovem prihaja-
jočem albumu Stoned &
Dethronted.
Rocker z zvenečim imenom
BILLY IDOL je skladbo SPE-
ED (**) zaenkrat izdal žal le v
ZDA.
z najnovejšega albuma Tum
it upside down skupine SPIN
DOCTORS imamo ponovno
veliko uspešnico YOU LET
YOUR HEART GO TOO
FAST.
Veijetno ste že slišali najno-
vejše hripanje pevke BONNIE
TYLER s preprostim naslovom
STAY. (**)
Na lestvice se vrača še ena
hripavka - JENIFER RUSH.
Njena nova skladba je BRO-
KEN HEART.
Zelo prijetno klasično sklad-
bo THE MAN I LOVE
imata KATE BUSH in LARRY
ADLER.
že omenjeni tenoristi DO-
MINGO & CARRERAS & PA-
VAROTTI so s koncerta v Los
Angelesu na tržišče postavili
dvojni single LIBIAMO/LE
DONNAEMOBILLE.
Novi mladi zvezdniki E. Y. C.
prepevajo o črni knjigi BLACK
BOOK.
DOUBLE YOU, kije zaslovel
s komadom Please don't go,
ima novi plesni hit RUN TO ME
v katerem je slišati
semple skladbe Don't go skupi-
ne Yello!
David Breznik
1. Love is allAround - Wet Wet Wet
2.ISwear-AII40ne
3.	Meet the Flinstones -TbeBC52's
4.	Love a in 't here anymore -
Take That
5.	Don 't turn Around - Ace ofBase
6.	Love is Strong - Rolling Stones
7.Everybody-D.J.Bobo
8.	Summer in the City - Joe Cocker
9.	United-
Princ Hal Joe & Marky Mark
10.	BabylLove your VJay -
BigMountain
BILI SMO NA IZLETU
V četrtek smo bili na izletu v
živalskem vrtu.
Peljali smo se z avtobusom. Vo-
zili smo se zelo dolgo. V živalskem
vrtu smo vldeh opice, morskega
leva, levinjo, medvede, lisice,
srnice, zebre, kače, korxje in sloni-
co Gango. Najbolj nasje zabavala
papiga Ara. Samo ponavljala je
za nami. V živalskem vrtu smo se
lahko igrah. Potem smo se peljah
na kosilo. Tam smo videli farmo
nojev.
Ko pa smo se peljali domov,
smo si peli in govorili šale. Na izle-
tu mi je bilo lepo.
Katja Drevenšek, 1. a
OŠPodlehnik
POTV NEZNANO
Jutri zjutraj grem na vlak.
Težko mi je, ker ne vem, v kaj se
podajam. Dunaj je daleč in tudi
študij bo težak. Strah meje sveta,
ki ga ne poznam. Tam bom sama.
Res ne vem, zakaj sem se sploh
odločila za študij v tujini, saj bi
lahko študirala doma. Kaj mo-
rem zdaj? Odločitev je padla, ju-
tri zjutraj grem na vlak.
To potovanje me utruja. Zdi se
mi, kot da se odpravljam na pot
brez vsega, ko da vse, kar imam,
ostaja doma.
Na postajo meje peljal oče. Bilo
je še temno, zato sem imela še
bolj čuden občutek, še bolj meje
bilo strah. Oh, najraje bi zajokala,
pa vem, da ne smem.
Spominjam se, kako smo v
osnovni šoli brali Župančičevo
pesem Z vlakom. Takrat nisem
verjela, da bom tudi jaz kdaj v po-
dobni situaciji. Počutim se kot
nekaj odvečnega. Zdi se mi, da
sem edini potnik na vlaku brez
strojevodje, edino živo bitje v
mrtvem materialnem svetu.
Sama potujem v veliko mesto,
polno tujcev in velikih nebotični-
kov, ki mečejo groljivo senco na
svojo okoUco. Kaj če me to mesto
zavrne? Strah meje vsega. Dok-
ler sem še živela v svoji domači
vasi in verjela, daje to edini svet,
sem bila srečna, saj sem ta svet
poznala do potankosti. Sedaj pa
se odpravljam v čisto tuje kraje.
Kaj če ne bom obvladala znaiya,
ki ga hočem tam pridobiti? Kdo
me bo tolažil, ko mi ne bo šlo v
šoli?
Toliko vpršanj imam, na katera
lahko odgovori le čas. Rada bi
verjela, da sanjam, da se bom zju-
traj zbudila v svoji sobi ali pa z di-
plomo v roki, ko se bom peljala
spet domov, morda celo z istim
vlakom. Prepričana sem, da bom
takrat spoznala samo sebe. No-
bene šole, nobenega velikega
mesta me ne bo več strah, nobene
poti v življenju. Kajti ko bom pre-
magala svoj strah pred to potjo,
takrat bom premagala samo
sebe. Vsi strahovi izvirajo iz moje
notranjosti. Sama bom kriva, če
se bom slabo učila, pa tudi za
strah sem kriva sama. Dunaj je
lepo mesto ob Donavi, ne pa
kakšen New York City.
Spominjam se, kako sem v 7.
razredu obiskala Dunaj. Takrat
se mi je zdel zelo prijazno mesto,
sedaj pa me mučijo neke predsta-
ve. Zdi se mi, da mi je odleglo. To
bo izkušnja, ki mi bo v življenju
veliko pomenila. Vedno.
Klavdija Beber, 8.b
OŠHajdina
ŠOLA V NARAVI
V torek, 7 junija, smo se
prvošolčki zbrali na parkirišču
pod gradom. Nestrpni smo
dočakah avtobus, ki nasje odpel-
jal na Areh. Šli smo v sobe in
odložili prtljago. Nato smo odšli
na kosilo.
Po kosilu smo odšh z vodniko-
ma na dolg sprehod. Takrat smo
srečali krastačo. Vrnili smo se v
hotel. Potem smo imeli prosto.
Sledil je pouk. Ko smo končah s
poukom, smo odšli ven in se igra-
U. Nato smo zopet imeli pouk.
Po večerji smo plesali v disku ali
Katja Drevenšek, 1. a, OŠ Podlehnik
igrali na fliperje. V postelje smo
šli ob pozni uri.
Zjutraj so vsi fantje v sosednjih
sobah že ob šestih stali s potoval-
kami, pripravljeni za domov. Z
divjanjem so prebudili še deklice.
Po zajtrku smo imeli pouk, po-
tem pa smo šli na poučni spre-
hod. Spoznali smo markacijo, z
lupo smo opazovali male živali in
prostemu očesu nevidne stvari v
naravi. Spoznali smo tudi kom-
pas.
Po kosilu smo imeli pouk. Sledi-
lo je potovanje domov. Na parki-
rišče smo prispeli ob šestih. Tam
so nas pričakali starši in polni no-
vih spoznanj smo odšli domov.
Brina Solina in Maša Sajko, 1. a
OŠOlgeMeglič
MOJA MAMICA
Moji mamici je ime Sonja. Ma-
mica je suha in majhna. Ima črne
lase in rjave oči. Hodi v službo.
Mamicaje prijazna. Imam jo zelo
rada.
Saška Emeršič, 1. r.,
OŠSela
MOJ DOM
Moj dom leži v vasi Pobrežje. To
je velika vas, ki se začne pri Suhi
Veji in seže prav do Vidma. Skozi
mojo vas teče lep in čist potok, ki
ga Pobrežani imenujemo Stu-
denčnica. V njej se kopamo in lo-
vimo ribe. Ob Studenčnici leži
moj dom.
Doma imamo srednje veliko
kmetijo, ki jo obdelujejo ati,
mami in dedek. Imamo njive,
travnike in vinograd. Največ po-
sejemo koruze, ki jo porabimo za
svinje in živino. Živino nakrmi
največkrat dedek. Imamo tudi
zajce, zanje moram skrbeti sam.
Zelo sem vesel, daje moj dom na
vasi, ker nam ni nikoli dolgčas. V
svoji sobi se igram, učim in želim,
da moja brezskrbna otroška leta
ne bi prehitro minila.
Boris Šimenko, 3. b
OŠ Videm
DRUŽINA
Kakor se družijo ptičke in raz-
lične živali, tako se združujejo
tudi ljudje, da bi v skupnosti ust-
varili nekaj pomembnega. Želijo
si ustvariti svojo prihodnost, ure-
sničiti želijo družinske cilje in
želje.
Družina je steber družbe.
Družbe, v kateri se ljudje med se-
boj spoštujejo, se imajo radi, ima-
jo skupne navade in interese.
Med njimi vejeta ljubezen in
spoštovanje.
V otroštvu se začenjajo prvi ko-
raki. Takrat otrok sUši prve bese-
de, in če so prijazne, bo tudi otrok
prijazen do svojih najbližjih. S
temi vrednotami si lahko odrasel
otrok začne ustvarjati družino,
saj je zanjo pripravljen.
Vsi ljudje želimo prijazne in do-
bre družine.
Dejan Kozel,7. r.
OŠLeskovec
Dopolni ustrezne črke, da dobiš besede naslednjega pomena:
1. motorni čoln, ki se pri večji hitrosti divgne izvode in zzadnjim delom drsi
po gladini, 2. vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak, 3. pri-
zadevanje, težnja po delovanju, 4. tovariš v službi, stanovski tovariš, 5. otok
v 1 ndijskem oceanu zglavnim mestom Colombo, od leta 1972 dalje Šri Lan-
ka.
Na označenih poljih dobiš ime in priimekbas kitarista pri slovenski skupi-
ni Spin (sedaj Spiny).
LP-ji angleške težkometalne skupine:
IRON MAIDEN
lronMaiden(1980),Killers(1981),TheNumberoftheBeast(1982),Piece
of Mind (1983), Povverslave (1984), Live After Death (1985),Somewhere
in Time (1986), Seventh Son of a Seventh Son (1988), No Prayer for the
Dying (1990), Fear of the Dark (1992).
ANAGRAM V STAVKU
OSTALE člane skupine Chateau ZDENKA ne obožuje razen bobnarja.
Kdoje bobnar?
18 - POSLOVNA SPOROČILA
4. AVGUST 1994- TEDNl|(
||<0DNIK -4. AVGUST 1994
POSLOVNA SPOROČILA - 21
22 - POSLOVNA SPOROČILA
4. AVGUST 1994- TEDNl|(
f0DNIK -4. AVGUST 1994
OGLASI IN OBJAVE • 23
Letošnja predstava, lonescova Plešasta pevka, bo prva premiera po podpisu pogodbe med gledališčem Zato
in ptujskim Izvršnim svetom o profesionalizaciji tega gledališča. Tako je izvršni svet namenil letos za to
predstavo 15.000 mark, še približno 10.000 pa so jih gledališčniki zbrali pri sponzorjih, smo izvedeli na ti-
skovni konferenci pred premiero, ki bo 8. avgusta. Največ je prispeval Talum, čeprav je še 22 drugih poka-
zala zanimanje za predstavo.
Zanimivo in vzpodbudno je, da je Samo Strelec zbral okoli sebe skoraj
ves umetniški potencial ptujske generacije, stare sedaj med 20 in 28 let. Z
dvema gostjama iz Maribora in Ljubljančanom je 19 Ptujčanov samih pos-
tavilo predstavo in opravljajo vse potrebne naloge ob tem. In vendar se ne
nameravajo zapreti v ptujski krog; takšni, kot so, se želijo izpostaviti jav-
nosti in njeni kritiki, so povedali na tiskovni konferenci.
Zanimanje Ptuja za ustvarjanje gledališča ZATO je veliko, o čemer
priča dejstvo, da si je lansko predstavo ogledalo več kot 2000 domačinov,
pa tudi letos napovedana premiera je že razprodana. Škoda bi bilo, če bi to
ustvarjalno brbotanje Ptuja v prihodnosti presihalo zaradi premalo de-
narja, ker sedaj ga je dovolj samo skupaj z vložkom entuziazma vsakega
zatojevca posebej. Sedaj dajejo drug drugemu in mestu svojo mladost, mes-
to pa bo moralo v njihov razvoj vlagati denar.
•«■ Milena Zupanič
Na ptujskem odru bo igral tudi avtomobil. Posnetek je nastal na vajah nekaj dni
pred premiero.	Foto Stanko Zebet

V soboto, 30. julija, je hiJa v poročni dvorani
matičnega ura Ja V Mestni hiši v Ptuju spet slove-
snost zlate poroke. Petdesetletnico življenja v
trdni zakonski zvezi sta slovesno potrdila Prane
in Frančiška Brunec iz Zavrča št. 1. Oha sta
upokojena vinogradniška delavca. Njuna živ-
ljenjska pot je značilna za mnoge preproste, de-
lavne in poštene slovenske ljudi, zato nekaj stav-
kov o jubilantih.
Franc jebil rojen 5.8.1922 v Veržeju v revni kmečki družini, Frančiška,
z dekliškim priimkom Golob, pa 19.2.1923 v Spodnjih Žerjavcih pri Be-
nediktu v Slovenskih Goricah v viničarski družini. Po okupaciji 1941 sta
morala oba na obvezno delo na območje sedanje Avstrije. Tam sta se tudi
spoznala in vzljubila. Potem je bil Franc prisilno mobiliziran v nemško
vojsko. Julija 1944 mu je Frančiška povila prvo hčerko, dobil je dopust in
28. julija 1944 sta se poročila. Takoj po poroki je moral nazaj v nemško voj-
sko v Francijo, kmalu za tem pa je bil v Belgiji ujet. V Veliki Britaniji se je
odločil za NOV in s Peto prekomorsko brigado prišel v domovino, sodelo-
val pri osvoboditvi Ljubljane in ostal še dve leti v vojski. Frančiška je ves
ta čas delala kot dninarka in skrbela za 3 hčerke.
Na območje ptujske občine je mlada družina prišla leta 1957, ko se je
Franc zaposlil na takratnem državnem posestvu v Zavrču, tam so tudi do-
bili stanovanje in Zavrč 1 je postal njihov stalni dom. Poleg treh hčerk je
zlatoporočencema čestitalo tudi 9 vnukov in 6 pravnukov. Čestitkam in
dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Tednika!	FF
Zlatoporoienca Frančiška in Franc Brunec.	Foto: Langerholc

Ptujski policisti SO v sobotnih jutranjih urah izpeljali
akcijo v ptujskem hotelu Super Li, saj naj bi se tam-
kajšnje plesalke iz Ukrajine ob umetniškem plesu
ukvarjale še z najstarejšo obrtjo. Poleg ptujskih po-
licistov so v akciji sodelovali še kriminalisti UNZ
Maribor.
Za štiri Ukrajinke, katerih vizu-
mi so neveljavni vse od julija dalje,
so policisti podali predlog sodniku
za prekrške. Kriminalisti službe
UNZ Maribor so ob tem odvzeli
prostost in privedli k preiskovalne-
mu sodniku Martina L. in Martina
L. mlajšega, oba sicer prijavljena za
bivanje v Ljubljani, ter Vlada H. iz
Ptuja. Vsi trije so osumljeni kazni-
vega dejanja posredovanja pri pros-
tituciji. Preiskovalni sodnik je po
sobotnem zaslišanju menil, da raz-
logov za pripor ni bilo, zato je troji-
co osumljenih kmalu izpustil na
prostost.
Sicer pa je mreža "prodajalk" lju-
bezni na Štajerskem in v Sloveniji
precej velika, vendar pa so ti
prekrški brez tehtnih dokazov
težko dokazljivi. Tudi policisti,kot
nam je znano, v zadnjih letih niso
vložili nobene prijave zoper ta
prekršek. Vendar pa jekazenskaza-
konodajo zoper prostitucijo, kot jo
imamo sedaj, za policiste precej
omejena. Ob tem so kazni za posre-
dovanje pri prostituciji in za zvod-
ništvo precej strožje.
Ob tem dogodku smo želeli izve-
deti, kaj o sami raciji meni Martin
L., vendar nam je v telefonskem
pogovoru povedal, da ne želi dajati
izjav in ob tem ne vidi nobenega po-
mena, kajti meni, da množično pi-
san je medijev zadevi le škoduje.
V zadnjem tednu julija je bilo na
območju Slovenije uradno zabe-
leženih 110 prometnih nesreč; v
njih je 10 ljudi izgubilo življenje,
121 pa jih je bilo težje ali lažje
poškodovanih. V tridesetih ted-
nih letošnjega leta je na sloven-
skih cestah umrlo že 248 ljudi, to
je povpreCno 8 do 9 tedensko. Mi-
nuli teden je torej umrlo v promet-
nih nesrečah na slovenskih ces-
tah več ljudi, kot je letošnjeteden-
sko povprečje, naše območje pa
je bilo Izjema. Na območju štirih
občin, za katere običajno
poročamo, nI bilo niti ene večje
prometne nesreče. Bilo je le ne-
kaj požarov In vlomov.
VELIK POŽAR V
RUCMANCIH
Prejšnjo nedeljo, 24. julija, okoli
23. ure je v Rucmancih, KS Sv.
Tomaž pri Ormožu, začelo goreti
gospodarsko poslopje, last
Avguština Plohla iz Rucmancev.
Plameni so zajeli ostrešje 25,2 krat
4,7 metra velikega gospodarskega
poslopja. Ogenj se je razširil še na
ostrešje stanovanjske hiše 16 krat
5,5 metra. Obe zgradbi je ogenj
uničil, zgorelo pa je tudi nekaj kme-
tijskih strojev in ogodja. Ocenili so,
da je škode za dobre tri milijone to-
larjev. Vzroka požara še niso ugoto-
vili.
ZGORELA VINSKA KLET
Dobro uro po požaru v Rucman-
cih seje rdeči pepelin prikazal že na
ostrešju vinske kleti v Žvabu, KS
Ivanjkovci, last Franca M. iz
Ormoža. Poslopje je ogenj uničil,
škodo pa so ocenili na okoli
600.000 tolarjev. Tudi tu vzrok
požara še ni znan.
OSEBNI AVTO V PLAMENIH
Vtorek, 26. julija, ob 16.30 je v na-
selju Vrhole, občina SIvenska Bistri-
ca, začel goreti osebni avtomobili
znamke BMW, last Smilje P. iz Cel-
ja. Zgorel je celotni prednji del avta,
škodo pa so ocenili na okoli dva mi-
lijona tolarjev.
POŽARVLOPERŠICAH
v petek, 29. julija, okoli 7. ure zju-
traj je izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Vinka T. v Lo-
peršicah pri Ormožu. Poslopje je
zgorelo dotal, ogenj pajeuničiltudi
več kmetijskih strojev. Ocenili so,
da je škode za dobra 2 milijona to-
larjev. Vzroke požara še raziskuje-
jo.
VLOM V SAMOPOSTREŽNO
PRODAJALNO
v noči s četrtka na petek v minu-
lem tednu je neznani storilec vlomil
v samopostrežno prodajalno v Cer-
kvenjaku, last Mercatorja Po-
trošnika Lenart. Z vlomilcem so izgi-
nila predvsem različna živila, po
oceni v vrednosti okoli 600.000 to-
larjev.
VLOM V CIRKOVCAH
Dan prej, to je v noči s srede na
četrtek je bilo vlomljeno v bife in sa-
mopostrežno trgovino v Cirkovcah,
last podjetja MIP Ptuj. Z vlomilcem
je izginilo nekaj tehničnih predme-
tov in raznega potrošnega blaga v
skupni vrednosti 320.000 tolarjev.
Za nepridipravom policisti poizve-
dujejo.
•❖FF
Bmm
RODILE SO - ČESTITj
MG: Francka Orlač, VeijS
Vrh 31, Cirkulane - Davj^j^
Marija Vidovič, Selška c. 55
Ptuj - Tamaro; Romana Ho,
vat, Drstelja 42, Destrnii^
Benjamina; Sonja Skrbinšei^
Strelci 6/a, Markovci -
Nada Šipek, Bukovci 84'
Markovci - Karolino; Lidjjj
Žvegla, Podgorci 2/b - dekij.
co; Kristina Smigoc, Malj
Varnica 7, Zg. I ^skovec - (jg
klico; Martina Ivanuša, Fran.
kovci 30, Ormož - dečka^
Blanka Vrečar, Mestni Vr|J
114, Ptuj - Kristijana; Marija
Topolovec, Podlehnik 5/e.
dečka; Nika Nemec, Cven4]
Ljutomer - Tadeja; Romana
Veselnik, Hrastovec 83
Zavrč - Veroniko; Mojca Faj.
far, M. Brebrovnik 38
Ivanjkovci - Aleksandra.
POROKE - PTUJ: Andrej
Habinger, Ilirska ul. 2, Marj.
bor, in Renata Marija Ornik,
Nova vas pri Ptuju, Ptuj; Ben-
jamin Fridl in Katarina Dor-
nik, Seliškarjcva ul. 20, Ptuj;
Renato Kamplin in Helena
Granda, Spuhlja 139; Branko
Krajnc, Sovjak 9, in Andreja
Rajšp, Trnovska vas 62; Da-
nici Beranič, Apače 211, in
Katja Pevec, Ul. A. Hlupiča
13, Ptuj.
UMRLI SO: Ivan Avguštin,
Mariborska c. 63, li^ 1934 -1
24. julija 1994; Mirko Krois,
Prešernova ul. 14, Ptuj,^
1918 - t 23. julija 1994; Ru-
dolf Plohi, Slovenska c. 3,
Središče ob Dravi, ij; 1932 -1
24. julija 1994; Anton Mari-
nič, Ritmerkl7,;::1916-t25.
julija 1994; Alojz Petek, Šar-
dinje 36, 1942 -125. julija
1994; Gizela Podgoršek, ro-
jena JELEN, Žetale 112,^
1922-t 28. julija 1994; Ama-
lija Mesarič, rojena
POGAČAR, Breg 65, MM911
-126. julija 1994; Neža
bar, rojena RITONJA,
Draženskac. 1, Ptuj, ❖ 1924-
127. julija 1994; Rudolf Pe-
sek, Slovenja vas 3, ❖ 1917-t
28. julija 1994; Alojzij Stei-
ne r, Ge r cčj a vas 90, 1940 -1
28. julija 1994; Mihael Pešec,
Stojnci 107, 910-t 29. juli-
ja 1994.
Dogajanje predpremierskega večera gledališča ZATO se je zgodilo med Sašom
Fenosom, naključno obiskovalko in številnimi gledalci. Tako živahno je ob
večerih pred ptujskim gledališčem že mesec dni, vendar je akter dogajanja
vedno nekdo drug. Nocoj (zadnjič) bomo slišali jazz. Foto Stanko Zebet