Ilustrirani Slovenec
Leto V     Tedenska priloga »Slovenca« (ét-149) z đne 30. VI. 1929 štev. 26
Poletni motiv z gospodarskega vrta
202
Spodaj:
Grof Julij Andrassy
sin znamenitega ogrskega državnika in sam poslednji avstro-ogrski zun. minister, ki je umrl 11. t. m., star 69 let.
Pogled na plenarno sejo sveta "Društva narodov
ki je zboroval pred kratkim v Madridu. V sredini za mi?o je vicjeti tokratnega predsednika Adačija (Jajionska), na levo in na desno od njega pa sede vodilni državniki sveta.
Na desni:
»Rumena ptica«
francosko letalo, ki je «1 13. do 15. t. m. srečno preletelo Atlantski ocean in vsletl pomanjkanja bencina pristalo na španski obali, dne 16. t. m. pa nadaljevalo potem svoj polet v Pariz, kjer je bilo sprejeto z ogromnim navdušenjem, saj je to prvi posrečeni francoski polet preko oceana.
Slovesna izmenjava ratifikacijskih  listin laterantske pogodbe
ki se je izvršila dne ?. t. m. med kardinalom Gasparrijom in ministrskim predsednikom Mussolinijem. Takoj po (ratifikaciji so se umaknili organi Italije z ozemlja  nove države, ki so ga zasedli vatikanski. S tem je začela
nova vatikanska država dejansko obstojati.
203
Branislav Nušić
odlični srbski dramatik, čigar najnovejšo komedijo  »Gospa ministr-ka« je sprejelo belgrajsko občinstvo z velikim navdušenjem.
Naša kraljeva rodbina na Bledu
Kakor vsako leto, preživlja tudi letošnje poletje naša kraljeva rodbina na Bledu. Naša slika nam kaže prestolonaslednika Petra s princem Tomislavom na suvoborskem vrtu.
Večerni motiv z Bohinjskega
v poletni vročini uhajajo človeku nehote misli v blagodejni hlad naših gorenjskih dolin. V tem pogledu je gotovo najidealnejše zatočišče divjeromantična Bohinjska dolina s skrivnostno lepim Boliinjskim jezerom. Diven zrak in popolen mir ima človek sredi prekrasne božje narave, razen tega pa najde tu v popolnoma preurejenem hotelu Sv. Duh tudi vso udobnost, ki si jo more želeti. Novi oskrbnik gospod Ham napenja vse sile, da svoje goste res vsestransko zado-%'olji, zato je postal Sv. Duh zadnje mesece najbolj priljubljena izletna točka in shajališče letoviščarjev ter turistov.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Na levi:
Komlfanec Janes
liturgik, rojen 1. 1848. na Bučki, kjer živi setiaj v pokoju. Od 1. 1876. je bil veroučitelj in prof. slovenščine na kočevski gimnaziji in nekaj let tudi nadzornik za slov. šole na Kočevskem. Pisal je članke o eerie venem letu.
Na desni:
Kokalf mol3it
pisatelj, rojen 1. 1869. v Srednji vasi pri Goricah nad Kranjem, živi sedaj v Ljubljani kot odvetnik. Pisati je začel krajše šaljive črtice za »Slov. Narod«, pozneje je pa objavljal pod pseudonimom Luigi Calco tudi daljše satirične potllistke političnega značaja, ki so izhajali deloma tudi v ponatisu (n. pr. Gospod Bucek, Na letovišču, itd.).
204
205
Krona lastnega doma
Najbolj vroča želja vsakega, ki ima količkaj zmisla za domačnost, je lasten »dcmek, pa če ga je prav za en sam bo-bek«, kakor pravi ljudsko reklo. Znan je tudi angleški pregovor: »Moja hiša, moj grad<. Ce je še skromnejši in še manjši lastni »domek«, se vendar ne da nadomestiti ali ^preplačati z ničemur, tolika je notranja zadovoljnost, ki jo čuti človek ped lastno streho.
Kronan je pa lastni dom nedvomno z vrtičem in enodružinska, dvodružinska hišica brez vrtiča je kakor vdova, kakor ptica s postriženimi peruti. Saj je res, da je na domačem vrtu pridelana solata skoro dražja, nego na trgu kupljena, toda nicralni in zdravstveni vpliv domačega vrtiča je tako velik, da bi brez njega pač ne smelo biti nobene predmestne hišice. Prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da so domači vrtiči nekako ogledalo srčne kulture prebivalstva. V tem pogledu nas stanje pri nas do zadnjega časa nikakor ni moglo zadovoljevati, kajti ravno po takih krajih, ki si jih brez vrtičev sploh ne moremo misliti, n. pr. v predmestjih, je bilo opažati tako bore malo vrtov.
Velika, prav velika vrzel, ki jo opažamo pri nas in ki je morda v veliki meri vzrok, da je bilo pri nas vrtnarstvo do zadnjega časa tako malo razvito, je pomanjkanje vrtnarske izobrazbe.
Sicer pa vrtnarstvo ni taka umetnost, ki bi se je ne mogel prisvojiti tudi vsak sam z nekoliko dobre volje. K sreči smo dobili zadnja leta nekaj izbornih knjig, ki bodo izvrstno služile vsakemu začetniku in brez katerih bi pač ne smel biti noben gospodar še tako majhnega vrtiča. To sta predvsem Humekovi knjigi »Domači vrt« in »Praktični sadjar«, ki nudita vsa potrebna osnovna navodila za ureditev in negovanje vrta, zelenjave, sadnega drevja na vrtu itd. Kdor ima pa le količkaj večje ljubezni za vrt, bo pa od sica vesel tudi najnovejše knjige ing. Cirila Jegliča »Naše prijateljice«, ki nudi izborna navodila za negovanje cvetic, brez katerih si vrta seveda sploh misliti ni mogoče.
Naša današnja serija nam kaže poglede na nekatere ljubljanske vrtove kot vzpodbudo zaspancem, ki se še niso naveličali gledati puščav okoli svojih domov.
EnođruSinslcl vrtovi
na Mirju pri Ljubljani, spredaj
vri saajarsKega naazorniKa v pokoju g. M. Humeka.
Na desni:
EnođrušlnsM xeleniadnl
vri v najbujnejši rasti.
Spodaj: Cvctlčno grmičfe in
irafnlCB (vrt ge. Sarabonove 1 v Ljubljani).
Iđtllčen Rotlčck
(ge. Šarabon, Ljubljana).
Vrtnice
se šibijo od
bohotnega cvetja
(vrt g. Hrovata na Tržaški cesti)
Zelenfađnt in cvetičnl vrt
noeled z d>orišča. ob enodružinski
hisici (drevje je se nezaraščeno).
Na levi: Kotiček X vrinlc€UMil
(vrt g. Hrovata, Tržaška cesta).|
Spodaj: Ob vrtni poti
(z vrta g. Humeka, Mirje).
Panf
iz vrtnega čebelnjaka. Marijanišče,
Ljubljana
Vrt in čebelnfaK
(g. Bukovca na Prulali v Ljubljani).

206
Nwa vafilcanslca država, lei /e stopila v xlvlfenfe due 7. funija 1929, ob prillRl ixmenjavG ratitOcacifslii^ listin
lateranske pogodbe
207
Andrej Čufer
župan Jesenic, najmlajšega mesta Jugoslavije, ki je zadnjo nedeljo slovesno praznovalo svojo povzdigo v mesto.
Redka rodbinska sreča
Ob krstu 12. sina zakoncev Jakoba in Antonije Ekselensuš iz Spodnjega dola pri Sv. Jakobu v Slov. goricah in kateremu je kumoval naš kralj, zastopan po g. majorju .Mi-ciću iz Maribora. Slika nam kaže očeta, brate, bližnje sorodnike in kuma novorojenčka.
Pogled   na   monumentalne   oboke borovniškega  mostu,  ki ga sedaj popravljajo
Liberžani
(občina Šmartno pri Litiji) pripeljejo novi veliki zvon za svojo cerkev; blagoslovil ga je 12. p. m. šmartniški dekan ob navzočnosti velikega števila domačega ljudstva, ki je že tako težko pričakovalo, da se oglase s cerkvenega stolpa zopet priljubljeni zvonovi.
O vseh nedeljskih dogodkih prinese najnovejša poročila.
SlovensRi list
Uprava: CfubJ/ana. MOcloSlčeva 5
Uganka
K današnji uganki: Koliko je ura? Ura kaže, kje je treba uganko zagrabiti. L nagr.: Curwood: Kazan volčji pes. IL nagr.: Haggard: Kleopatra.
Rešitev Križaljke: »Orel«, v štev. 23. »II. Slovenca«. Vodoravno: 1. Bog, 2. te, 8. dan, 10. zdravnik, 16. domovina, 17. Vis, 18. pena, 19. pas, 20. da, 21. ton, 22. ne, 25. bula, 24. os, 25. ilo, 26. as, 27. šlem, 28. ta, 29. ban, 52. Ada, 55. dun, 54. eto, 55. Hg, 36. Ra, 57. Tel, 59. Ida, 41. Tit, 42. Ljubljana, 44. ta, 45. voda, 49. ata, 50. doba, 51. itoTta, 55 pas, 54. na, 55. ro, 56. dož, 57. ob, 58. bol. — Navpično: 2. od, 5. god, 5. Ezop, 6. Drin, 7. Ita, 9. no, U. dve, 12. Ana, 14. Ivana, 15. Kis, 19. Polom, 21. de, 22. nos, 23. bil, 24. osat, 26. Abel, 27. Šah, 22. za, 29. Anti Atlas, 31. noč, 55. da, 56. Rab, 58. Etna, 40. duša, 41. t. j., 43. Sobo, 45. vata, 46. Oto, 47. dar, 48. obad, 50. da, 54. lUož, 55. rob, 56. do. — Vseh rešitev je prispelo: 102. I. nagrado je dobil g. p. Tumpej; II. nagrado pa: Černetič S., Ljubljana.

208
Slike k zemljevidu slovenskega ozemlja
Mestna občina in župnija Brežice
Vas Bukovec, občina in župnija Rob, okraj Kočevje
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XVI. poglavje.
Pognali so konje v dir in kmalu je ostala šama-nova dolina daleč zadaj.
Proti večeru so se povzpeli sli, kakor je bil napovedal Žužel, v hrib. Tik ob slemenu so zopet zagledali avvo: karaganikov grm je bil ves posajen s šarastimi cunjami: so joti žrtvujejo tudi na ta način svojim bogovom.
Žužel je skočil na tla, se sključil, dvignil roko k čelu in pričel nekaj mrmrati; potem je odtrgal od svoje ohlapne obleke ozek trakec blaga in ga nabodel na trn.
Čudna reč! Saj ni bilo dolgo temu, da so prekoračili sli Sajane, in vendar je postalo vse kar drugačno, pa samosvoje. Ob vsakem potoku in reki so se stegnili tik poleg vode kakor turški minareti — jagnjedi; od zgoraj, s hriba je vse izgledalo-
Erav kakor ruske široke, z brezami posajene ceste, i so se daleč videle in zvijale med rumenim gorovjem ... Spodaj, po gubah so se stiskali nizki in redki pihtovi gozdiči. Same pilite in jagnedi, nobenega drugega drevja ni bilo videti, ker ne uspeva sicer nobeno rastlinstvo po kamenitih strminah in peščenih stepah; še trava se vedno stiska k vodi" Samo karaganik je rastel povsod; kakor osat tudi on ni izbirčen in se ne boji kamenja ali peska.
Nilka in Grigorij sta se zagledala v božji svet, pa nista videla, da je Vedenej Savie zaostal. Ko pa sta se pozneje ozrla nazaj, sta videla, da stoji na konju poleg grma: odtrgal si je na kolenu cunjo in jo hitel natikati na vejico, pa se vedno oziral, ali ga ne vidi kdo drugi.
Fanta sta se obrnila, nista kazala, da bi kaj zapazila.
Vedenej Savie ju je dohitel.
— Zataknil sem se ob grm... — je nehote rekel, a nobenemu ni pogledal v oči.
— O, prav lahko se človek zatakne! — je odgovoril Nilka, — kako pa smo raztrgani! — in pomolil je na ogled lev^o nogo: škorenj je bil res kakor z nožem razrezan. Grigorij je molče stegnil desno nogo: škorenj mu je .sploh zijal; kakor som je odpiral gobec in vsi prsti so gledali ven.
Oba sta se zakrohotala.
— Še napodil nas bo Petra Mosejič! — je rekel Nilka. Sploh ne bo verjel, da nas pošilja Matvej Palic. Pravi capini smo!
— Nič ne de... — je ušlo Vedenejij Saviču, jezdil je hudo zamišljen, — saj me bo spoznal!
Sli so se spustili po strmini navzdol. Žužel je za konje ob vodi poiskal zelen travnik. Vsi so raz-jahali in šli raztovoriti konje. V skali blizu studenca je bila majhna votlina: notri je ležal velik kup mahovja, ob vhodu je bilo razmetano oglje in ogorel les. Videti je bilo, da večkrat prenočijo v tej votlini ljudje. Notri je bila visoka, kakor obokana kapelica, vhod pa je bil dokaj nizek: še Žužel se je moral sključiti, ko je šel noter.
Nilka je pobral ogel in z debelimi črkami kriv-Ijasto načečkal ob vhodu: — Gastilna Bilvider, — Porednež je bil pismen, večkrat so ga v Krasnojar-skem zlasali za to, da je rad pisal po plotovih. Stopil je potem v stran, zadovoljno ogledal svoje delo in dodal drugo vrsto, z drobnejširai črkami: — vsem gastilnam je v primer. — Potem se je zarezal, zelo dobro se mu je zdelo, (Dalje prlboda)l5.)
BaRTOtlsK Jugoalovanslce tlsUarne v Cfubljanl