Za poduk in kratek čas.Poto7anje 7 Rim, Neapol in domn. XVI. V Lateranu bi^a 18 korarje^; med njimi so sedaj 3 nadškofi, 7e5 beneficijato7 in kaplano^; gla^ar 7aeh je kardinal nadškof. Meanik, ki 7 lateranski baziliki meauje, reče pri agnua Dei tndi tietjokrat: miserere nobis, in ne: dona nobis pacem, to je odnekdanja navada. Pija IX. 7 Lateranu ni bilo od 19. septemb. 1870. Predve5er, ko so Pijemontezi drugo jutro zaceli 7 mesto streljati, ao tamkaj bili slednjokrat. Na papeže^em poslopju se 7idi grdo poškodovauje od topo^ih krogelj, ki so jih najhuje 7 Lateran metali so^ražniki 20. 8eptb. 1870; tudi stopnice pioti cerk^i so močno skrhane. Na cerkvi napra^ljene rane so dali papež popra^iti, na 87ojem poslopju 80 pa zapo^edali, 78e pustiti, da se 7sak kdor 7 Rim pride, prepiicati zamore, po kakem potu 80 pijemontežki grabeži 7 rirasko meato prišli. Na enem mestu je zid poslopja predien in luknja precej velika. Poprej ali poznej, 7selej pride go- tovo ura pravične božje kazni tietim, ki so budobij in kri^ic, storjenih nad Pijetn IX, krivi. Božji mlini nielejo po 5asu, pa na drobno, žakelj 7sakega pride na 7rsto! Nekoliko stopinj od lateranske bazilike stoji 87oglata krstna kapela — il Battisterio; 8 stebrov iz poi firja jo nosi. Na sredini je okroglast krsten studenec, ki je bil nekedaj z 7odo napolnjen, ker 7 pmb časib so kršče^ali s podurkanjem. Na eni strani je krščenec po 3 stopnicah stopal 7 7odo; na drugi strani je po 3 atopnicah vhajal iz 7ode. Nad studencem 7isi čedua podoba 87. Duha; na sredini studenca nad krstno akledo je lična podoba krsta Kristuso^ega; na nasprotni strani pa krst Konstantina Velikega. Nekdaj so tukaj papeži na 7eliko in binkoatno soboto slovesno krščevali; kar se tudi še sedaj godi po papeže^em kardinal-7ikaiju 7sako leto, ako je kak Jud ali pagan za S7. krat pripravljen, 5e ne, se pa kršSujejo no7orojeni otroci. Pod altarjem 7 tej kapeli počiva 7e5 87. mu6eniko7; slike na altarjih 80 mozaičnega stroja. Na trgu pred papeže^im poslopjem se ponosno proti nebu spenja 7elicasten obelisk *) iz rudečega granita. Maogo let pred Kristusom že je stal 7 Egiptu 7 tempelnu solnca. Konstantin ga je spravil po Nilu do Aleksandiije, jegov sin Konstancij 7 Rim. Jego^o pr7o mesto je bilo 7 veliki jezdalnici — circus maximua; papež Sikst V. ga je sem presta^il in mu na glavo znamenje zveličanja, 87. križ, vsadil. Na 7aeh straneb ga kinčajo hijeroglifi, t. j. starodavni egipčanaki napisi. — Od obeliska nekoliko dalje na le^o so 87. stopnics — scala santa — od Rimljanov in romaije7 naJ7e5 ljubo obisko^ano S7etiš5e; pa 7saj je tudi res tega 7redno. Nekdaj so bile položene 7 papeže^ej d^orani. Sikst V. je sedanjo poslopje posta^il in atopnice 1. 1589. sem prenesti ukazal, kjer zamore pobožna duša na tihem, za^aro^ana pred mestnim hrupom in krikom, premišlje^ati in čaatiti trpljenje naaega Z^eličarja. Na levi in desni strani so stopnice, po kterih se sme slobodno dol in gor hoditi. Na sredini je 28 S7. stopnic iz marmorja, ktere je Kristua, naš Gospod, 7 Jernzalemu 7 d^orani Pilato7ej trikrat gor in nazaj prehodil. 1. Ko je bil peljan pred Pilata, in dolj, ko so ga tirali do Heroda; 2. zopet od Heroda nazaj, in zopet dolj 7 d^or, kjer so ga krva70 bičali in s trnjem kronali; 3. na 8lednjo sodbo gor k Pilatu in od tod po obsojenju na grozno pot do križanja. Sfopnice se smejo preplaziti le po kolenih in da nebi od preatevilnega glodanja preveč trpele, ao pokrite z deskami. Na 2. in 11. stopnici se zapazijo akoz glažnato pokrivalo znamenja krvi, ki je padla na njo iz Jezuso^ih ran. Na 11. stopnici je neki Kristus padel, in ta je prelomljena. Na slednji *) To je steber iz edinega kamna rezan. Ovi obeliskje vseh najvišji, namreč 32 metrov in tehta 1,300.000 centov. Pis. stopnici zgoraj so krvava znamenja s položenitn križem pokrite. Ljubi bralec! kaj ne, ti si mojib misli! Boš rekel, kdor bi na teh stopnicab iz dna srca globoko ne vzdihnil s patrijarbom Jakobotn: resnično to je sveto mesto! Kriatua, božji Sin, je hodil po njib, in jega častilci so jih prebodili: papeži in množina svetib oseb. — Prazne so malokedaj. Zlasti veliki teden so polne ljudi, ki kle5e po jib plazijo in trpljenje Zvelicarjevo častijo. (Naatavek prih.) Smešničar 19. Še mokroušesen strežnik pri uekej knjigarni je zapazil, kako si je nek kmet ogledoval knjige na ogled izstavljene. Zlobni mladič ga nagovori: oče, Vi ste gotovo iz dežele doma. Krnet ruu odgovori: da, sem iz dežele, toda zakaj me prašate! ,,Eh, jaz imam knjigo, ki je ravno Vam potrebna, namreS: Kako se morajo izrejati teleta. Gospodič, mu zavrne žaljen kiuet, dajte ovo knjigo svojej materi, tajo bo gotovošeboljeupotrebila; in odide.