PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini n________________a a i •_
Abb. postale I gruppo “ Li6D3 41' I1T
Leto XX. Št. 226 (5909)
TRST, torek 6. oktobra 1964
ZAOSTRITEV ODNOSOV MED KD IN NJENIMI ZAVEZNIKI
Razgovor med Morom in De Martinom Danes posvet med PSI, PSDI in PRI
De Martino je med sobotnim razgovorom z voditeljema PSDI izrazil svoj pesimizem glede nadaljnjega sodelovanja PSI v vladi - Lombardi, Santi in Balzamo za takojšnjo krizo vlade - Seja vodstva PSI se nadaljuje danes
RIM, 5, — Po zaključku zasedanja glavnega sveta KD, ki se
je končalo z izvolitvijo manjšinskega vodstva, ki ga sestavljajo izključno pripadniki struje relativne večine «Impegno democra tico», so se odnosi med KD in njenimi zavezniki zaostrili in nič čudnega ne bi bilo, če bi prišlo do vladne krize, če pa se bomo kljub temu izognili vladni krizi, bo to morda pripisati le okoliščini, da bi vladna kriza v tem trenutku utegnila pomeniti preveliko nevarnost za nadaljnji politični in demokratični raz-
voj dežele.
Najboljši dokaz za resnost položaja je okoliščina, da je predsednik vlade sprejel tajnika PSI De Martina, ker je že včeraj, med razgovorom s tajnikom in namestnikom tajnika PSDI Ta-nassijem in Cariglio izrazil svoj pesimizem in dejal, da ga zaključki glavnega sveta KD niso prepričali in da po njegovem mnenju ne nudijo zadostnega jamstva za nadaljevanje vladne dejavnosti na način, kakor bi hoteli socialisti. Enako oceno položaja je dal tudi namestnik tajnika PSI Brodolini (ki se je udeležil razgovora z voditeljema PSDI), ne da bi odločno zastopal mnenje, na je vladna kriza neizbežna.
Vodstvo PRI je danes nadaljevalo proučitev političnega položaja po zaključku zasedanja glavnega sveta KD in sprejelo sklep, ua je spričo resnosti sedanjega položaja potrebno posvetovanje s PSI m PSDI in naložilo izvršilnemu odboru, naj predlaga tako posvetovanje. V ta namen so imenovali delegacijo. Imena članov te delegacije bodo sporočili jutri. V razgovoru z novinarji je La Malfa de
vidimo zadovoljive parlamentarne rešitve, razpis političnih volitev pa je danes otežkočen zaradi zgoraj omenjenih vprašanj.
V diskusiji je Lombardi takole povzel poročilo De Martina: ((Obstajajo vsi pogoji za umik PSI iz vlade, toda vladna kriza je nemogoča zaradi bližnjih upravnih volitev in zaradi začasnosti in negotovosti pooblastil predsedstva republike. Lombardi je dejal k temu, da so vse te težkoče sicer realne, vendar pa da ne smejo pasti izključno ha PSI, ampak da jih morajo prevzeti nase vse stranke, tako stranke sedanje vladne večine, kot opozicijske stranke. Lombardi je zaključil, da je po njegovem mnenju vladna kriza nuj-povzročimo danes,
na; če je ne
................................................................IIIUIIIIUII"....
da bi sestanek med predstav-
niki treh strank utegnil biti že jutri dopoldne. Kasneje so sporo-
frli, da bo ta sestanek jutri dopoldne ob 10.30 na Montecitoriu.
Na današnji seji vodstva PSI je tajnik stranke De Martino dal negativno oceno rezultatov zasedanja glavnega sveta KD ne toliko zaradi političnega dokumenta, glede katerega je dejal, da ni v nasprotju
^ Programom levega centra, koli-
kor zaradi sestave vodstvenih or ganov KD in zaradi izključitve predstavnikov leve struje «Forze nuo-ve» iz vodstva KD. Ta okoliščina Pa pooblašča PSI, da si zastavi vprašanje, ali je nadaljnje sodelovanje PSI v vladi mogoče, ali Pa ni več mogoče. V nadaljevanju svojega poročila je De Martino izrazil svojo zaskrbljenost glede tega. kaj bi se zgodilo, če bi v tem trenutku povzročili vladno krizo, ker so bile upravne volitve že razpisane in ker obstaja vprašanje Predsedstva, republike in ker ne
LJUBLJANA, 5. — V klubu poslancev je bila danes slavnostna seja delavskih svetov «Dela» ln časopisnega založniškega podjetja «Ljudska pravica«, posvečena 30. obletnici «Ljudske pravice«. Seje so se u-deležiili tudi tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček, predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, zatem Ivan Regent, Lidija šentjurc, zastopniki Zveze novinarjev in Zveze književnikov in drugi gostje. Na seji so
prebrali ukaz, s katerim je pred-
DANES
Drugo konferenco nevezanih držav je včeraj v Kairu odprl Predsednia ZAR Naser. Med številnimi brzojavkami so tudi brzojavke U Tanta, Hruščova in Johnsona. Tajnik OZN izraža že-*Jo, naj bi bila konferenca posvečena socialnemu napredku, zboljšanju življenjske ravni in razvoju neodvisnosti vseh naro-d('v.- Ogromna večina članov političnega odbora pa je zahtevala, J*a se čombe ne sme udeležiti Konference, in zaradi tega so rito, Naser in Bandaranajke po-siaii predsedniku Kasavubuju brzojavko, da delegati konferen-
ce ne želijo navzočnosti Čombe-Ja ter naj kongoški delegaciji
načeluje Kasavubu. Zato čombe-Jevemu letalu niso dovolili pristati, ko je prispelo nad Kairo *n je moralo pristati v Atenah, od koder je čombe brzojavil, da “O skušal priti v Kairo danes zjutraj. — Jugoslovanska delega-e'Ja je predložila konferenci načrt izjave, ki vsebuje med drugim predloge za akcije nevezanih držav pri reševanju najvažnejših svetovnih problemov. Načrt po-ndarja, da načela politike nevezanih sestavljajo: nedeljivost mi „ „ "M-inost odklanjanja vzrokov nestabilnosti kot tudi vzrokov Podrejenosti in neenakopravnosti, potreba za uresničenje pogo-Jev za hitrejši razvoj držav v razvoju in za enakopravno med-"“todno sodelovanje. Predlog ,"•1 vsebuje tudi kodifikacijo miroljubnega sožitja, i„ “h.odnonemški kancler Erhard ** njegova vlada hočeta »dokazati, da je Berlin tesno povezan !L ostalo Zahodno Nemčijo*. Za-tega so za ta teden preselili z Bonna v Berlin vso politično n parlamentarno dejavnost, in ?. Prav v času proslav ob 15. lik™0* vztM,ttn°nemške repub-
Severno od Sajgona so pred-"'Ocajšnjim enote Vietkonga iz-caie proti enotam južnoviet-namske vlade izredno drzen na-Y®d, med katerim je padlo 25 Juznovietnamskih vojakov in ne-S, ameriški vojaški svetovalec. '{Stati so bile v mestu demonstracije študentov in delavcev, za {Janes pa so sindikalni voditelji napovedali nove demonstracije.
Kot je bilo spričo neuspelega zasedanja glavnega odbora KD v Kirnu pričakovati, je prišlo med £c‘nsko stranko in njenimi za--i .. tt° zaostritve odnosov, z|asti s socialisti, tako da je nji *ov tajnik De Martino socialdemokratskim voditeljem izrazil Pesimizem glede nadaljnjega sodelovanja PSI v vladi, medtem »o lombardijevci kar za ta-'“'Jsnjo krizo vlade. Zaradi tega 55 je včeraj predsednik vlade Moro sestal z de Martinom, da-!’(‘s pa se bodo posvetovali med ?eboj socialisti, socialdemokrati n* republikanci.
bi to pomenilo le odložiti jo na vprašanja; pred upravnimi volitva-
dobo po upravnih volitvah, ko bo mi bi se znašli brez vlade, če ne —---	- desničarsko sredinsko vlado. Za-
položaj težji, ker bo KD skušala v predvolilni kampanji ponovno pridobiti desničarske volivce in zaradi razvoja gospodarskega stanja.
Tudi Bertoldi je poudaril potrebo po političnem razčiščenju, zlasti pred upravnimi volitvami; PSI naj preide v opozicijo, kajti vladna kriza bo tudi po njegovem mnenju neizbežna po volitvah. Pobudo za vladno krizo naj prevzame PSI, sporazumno s socialdemokrati in republikanci. Isto stališče sta zastopala tudi Santi in Balzamo.
Venturini se je sicer strinjal z nekaterimi negativnimi pripombami De Martina glede zaključkov glavnega sveta KD, vendar pa je poudaril, da nasprotuje vladni krizi, ker je PSI stal vedno na stališču, da je treba voljo KD preizkusiti na terenu programa in obvez. Ta program in obveze mora PSI danes še bolj poudariti. Venturini je pripomnil, da bi vladna kriza v tem trenutku odprla skoraj nerešljiva politična in ustavna
ključil je, da PSI mora pritisniti na KD, da se spoštuje vladni program in da se pospeši njegovo uresničenje: na tej podlagi je treba postaviti KD pred njene odgovornosti in zahtevati, naj reši svoja protislovja.
Vodstvo PSI bo nadaljevalo svojo sejo jutri dopoldne, po sestanku s predstavniki PSDI in PRI, katerega se bo udeležilo tajništvo PSI. Današnje seje vodstva PSI se je udeležil tudi podpredsednik vlade Nenni in predsednika parlamentarnih skupin PSI Ferri in Tolloy.
VČERAJ V LJUBLJANI
30-letnica «Ljudske pravice» 5. oktober - Dan slov. tiska
Poročilo Staneta Kavčiča o vlogi tiska
sednik republike maršal Tito za uspešno delo v razvoju socialističnih odnosov odlikoval časopisno podjetje «Delo» z redom zasluge za narod z zlato zvezdo in sklep Društva novinarjev Slovenije, s katerim je bil 5. oktober proglašen za dan tiska.
O pomenu ((Ljudske pravice« in vloge tiska sploh v jugoslovanski družbi je govoril član CK ZK Slovenije Stane Kavčič. Poudaril je, da je ((Ljudska pravica« ves čas svojega obsto-a ne glede na razne organizacije in spremembo imena, tila sestavni del naše revolucije in socialistične izgradnje. Bila je vedno povezana z revolucionarnim delovanjem komunistov in
delovnih ljudi.
Na sprejemu, ki ga je ob 30. obletnici ustanovitve ((Ljudske pravice« priredil delavski svet časopisnega podjetja «Delo» je bil tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj.
V Veliki Polani v Prekmurju, kjer je pred 30 leti izšla prva številka «Ljudske pravice«, je bilo včeraj dopoldne veliko slavje, ki so se ga udeležili tudi u-stanovitelji in uredniki ter bivši sodelavci. Proslava je potekala v obliki ustnega časopisa. Med drugimi je govoril prvi u-rednik ((Ljudske pravice« pisatelj Miško Kranjec, Rudi Čači-novič p£t j c govoril o vzrokih nastanka ((Ljudske pravice« in drueih časopisov, ki so bili namenjeni predvsem kmečkim množicam. Nato je govoril Boris Ziherl, prvi urednik “Ljudske pravice« med vojno. Sledilo je pripovedovanje Lidije šentjurc, ki je prav tako med vojno urejevala list. O urejanju in vlogi dnevnika po osvoboditvi pa sta govorila takratni urednik I-van Bratko ter njegov zadnji urednik Ivan Šinkovec. V drugem delu ustnega časopisa so govorili dr. Aleš Bebler, Vida Tomšič in dr. Anton Vratuša. Po končani proslavi so si ude leženci ogledali stalno razstavo naprednega tiska, ki je bil povezan s Prekmurjem.
Angleška kraljica na obisku v Kanadi
l GOVOROM PREDSEDNIKA NASERJA
Druga konferenca nevezanih držav je včeraj začela v Kairu svoje delo
Poziv Kasavubuju, naj se osebno udeleži konference namesto Čombeja - Čombejevo letalo ni dobilo dovoljenja za pristanek v Kairu ■ Jugoslovanski načrt zaključne izjave predložen v političnem odboru
CHARLOTTETONN, 5. — Kraljica Elizabeta in Edimburški vojvoda sta prispela nocoj v letalsko oporišče Charlottetonn in začela svoj osemdnevni uraden obisk v Kanadi. Na letališču so ju sprejeli predsednik kanadske vlade Pearson, generalni guverner in krajevne osebnosti. Kraljica bo s svojim spremstvom nadaljevala pot v Quebec in Ottawo.
Davi so se v vsej Kanadi začele največje varnostne operacije, kar so jih do sedaj sprejeli v Kanadi. Kanadska vlada je odredila izredne varnostne ukrepe zaradi demonstracij, ki jih napovedujejo separatistične organizacije v pokrajini Quebec. Zatrjuje se, da bo približno 2.000 policajev in agentov sestavljalo ((zaščitni dežnik« o-koli kraljice med njenim potovanjem po Kanadi.
Ena glavnih francoskih separatističnih organizacij je sporočila, da ne bodo izvršili nobenega nasiln . ga dejanja proti angleški kraljici. Izrekla pa je obžalovanje, da se obisk kraljice Elizabete ((izkorišča v namene kanadske notranje politike, t. j. za okrepitev nadvlade anglosaške večine nad francosko manjšino.«
KAIRO, 5. — Predsednik ZAR Naser je danes popoldne odprl drugo konferenco nevezanih držav. Ves dan so prihajale še zadnje osebnosti, ki sodelujejo na konferenci. Na letališču v Kairu so sprejeli izredne varnostne uikrepe.
Po govoru Naserja so odobrili postopek in dnevni red, ki so ju predlagali zunanji ministri. Jutrišnjo sejo, ki bo zjutraj, bo vodil voditelj libanonske delegacije. Naslednjim sejam bodo po vrsti predsedovali voditelji ostalih delegacij. Danes sta govorila tudi glavni tajnik organizacije afriške enotnosti Dialo Telli in tajnik arabske lige Ha-suna.
Glavini tajnik OZN U Tant je poslal konferenci poslanico, v kateri izraža željo, naj bi konferenca bila posvečena socialnemu napredku, izboljšanju življenjske ravni in razvoju neodvisnosti vseh I narodov ter da ne bi pozabila finančne krize Združenih narodov in najprimernejših ukrepov za o-krepitev oblasti te organizacije v mednarodnih odnosih. U Tant želi konferenci uspešno delo.
Brzojavke z voščili so poslali tudi predsednik sovjetske vlade Hru-ščov, predsednik ZDA Johnson, za-hodnonemški kancler Erhard, in drugi.
Politični odbor zunanjih ministrov je včeraj prejel pismene predloge posameznih delegacij, na podlagi katerih naj bi po splošni debati na glavni konferenci izdelali zaključne dokumente. Pismene predloge je predložilo deset držav. Največ časa so v političnem odboru na včerajšnji razpravi posvetili razpravljanju o pobudi večjega števila nevezanih držav, da bi čombeju preprečili udeležbo na konferenci. Ob zaključku seje je odbor pooblastil predsednika Naserja, naj brzojavno zahteva od kongoškega predsednika Kasavubuja, da se osebno udeleži konference in prepreči prihod čombeja. Z izjemo predstavnikov Nigerije in Senegala, ki so zagovarjali ((čombejevo pravico«, da pride na konferenco, in maloštevil-
Alžirski predsednik Ben Bela s predsednikom Titom v hotelu Hilton v Kairu
nih delegatov, ki so se vzdržali, je velika večina prisotnih odločno nasprotovala čombejevi udeležbi. Sklicatelji konference, ki so Cejlon, ZAR in Jugoslavija, so se včeraj zavzeli, da je treba čombeju preprečiti udeležbo. Ta sklep so sprejeli po posvetovanju na najvišji ravni ln tudi na ravni zunanjih ministrov in je v skladu z zahtevami večine držav udeleženk. Zato so predsednica cejlonske vlade gospa Bandaranajke, predsednik Naser in predsed-
nik Tito poslali predsedniku Kasavubuju brzojavko, v kateri omenjajo. da so šefi držav in vlad sprejeli enako stališče kakor stalni odbor veleposlanikov v Kairu, t.j. da ne želijo navzočnosti čombeja na konferenci, in dodajajo: «To stališče seveda se nikakor ne more tolmačiti kot poskus vmešavanja v notranje zadeve Konga, temveč predvsem pomeni iskreno željo, da bi se izognili nepotrebnim težavam, ki bi motile normalno delo konference.
Še šest rasistov aretiranih v ZDA
Kljub temu pa je čombe odpotoval z letalom iz Leopoldvilla, namenjen v Kairo. Ko pa je njegovo letalo prispelo nad Kairo, ni dobilo
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiii'iiiiiiii'iuiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuininiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«Hi'»iuiii'iiii>iiHiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiuii<muiii'>iiiii nadaljevalo Zpot^ in ^phstal(?^0At^-
SODNA RAZPRAVA PROTI .ATOMSKEMU DIKTATORJA
Ippolitov odvetnik Gatti izpodbija javnega tožilca
.Teza obtožbe, da je Ippolito uveljavil svojo nadoblast nad CNEN, je brez podlage*
JACKSON, 5. — Zvezna preiskovalna služba je javila danes, da so davi aretirali drugih šest oseb v zvezi z dinamitnimi atentati proti črncem na področju Mccomb v državi Mississippi. Zatrjuje se, da je med aretiranimi tudi neki bivši izvedenec vojaškega tehničnega u-rada, ki je bil obtožen, da je imel pri sebi eksplozivne snovi ter da je dobavljal raztrelivo, ki se je uporabljalo pri nedavnih atentatih. Pod isto obtožbo so bile že prej aretirane štiri osebe. V državi Mis-ssissipppi predvideva ta obtožba smrtno kazen.
RIM, 5. — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu je danes govoril njegov branilec odv. Gatti, ki je najprej izrekel svoje začudenje nad govorom javnega tožilca in to ne le zaradi kazni, ki jih je zahteval, ampak predvsem zaradi njegovih utemeljitev in tez, ki jih je zagovarjal; odv. Gatti je pripomnil, da te njegove teze nasprotujejo resnici in kršijo načela, ki nam nalagajo, da spoštujemo dokaz-
Prepričani, da beste pravilno ocenili utemeljitve tega sporočila, pr-
votni sklicatelji druge konference nevezanih držav imamo za neogibno potrebno, da vi osebno zastopate svojo državo na konferenci, s čimer boste pripomogli, da bo konferenca potekala normalno in da se bo končala s popolnim uspehom«.
. ........................................HI! IHIIHII.Hill.III. H.r.miH.H.HI."III""  ..................'"‘M""
PROSLAVA 15. OBLETNICE VZHODNONEMŠKE REPUBLIKE
Opozorilo Suslova Bonnu in Pekingu zaradi spletk proti Vzhodni Nemčiji
Izjavil je, da je treba izključiti vsak sporazum med Moskvo in Bonnom za hrbtom Pankova - Erhardova vlada se je preselila za en teden v zahodni Berlin
BERLIN, 5. — Danes je prispela v vzhodni Berlin sovjetska delegacija, ki jo vodi član CK KP SZ Brežnjev, da se udeleži proslav ob petnajsti obletnici vzhodnonemške republike.
Prav tako so v vzhodni Berlin prispele delegacije KP Bolgarije, Romunije in CSSR.
Prav ob času teh proslav pa se je zahodnonemški kancler
preselil z delom svoje vlade v zahodni Berlin. Erhard bo ostal v zahodnem Berlinu 48 ur, toda politična in parlamentarna dejavnost Zahodne Nemčije se je preselila za en teden v zahodni Berlin, kjer bo delovalo 28 parlamentarnih komisij v delno obnovljenem poslopju, kjer je bal Reichstag. V ostalih palačah bivše prestolnice bodo urad; kanclerja Erharda in desetih ministrov njegove vlade. Ob začetku parlamentarne dejavnosti je hotela bonska vlada «znova dokazati, da je bivša nemška prestolnica tesno povezana z o-stalo Zahodno Nemčijo in da vsaj en teden izvršuje funkcijo političnega centra zvezne republike«.
V vzhodnem Berlinu označujejo to kot novo izzivanje Bonna.
Na proslavi, ki Je bila v Moskvi v Kremlju ob petnajsti obletnici vzhodnonemške republike, je govoril član prezidija CK KP SZ Su-slov, ki je poudaril med drugim: «Vsaka avantura, ki bi se začela v sedanjih pogojih proti nemški demokratični republiki, bo pripeljala revanšlste in avanturiste do
poraza, in to se bo zgodilo mnogo hitreje, kakor se je zgodilo s Hitlerjem.«
«Niti spletke zahodnonemške imperialistične reakcije niti izzivanja kitajskih voditeljev, ki skušajo postaviti Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo drugo proti drugi in povzročiti spor med KP SZ in vzhodnonemško komunistično stranko, ne bodo mogli razbiti enotnosti ter prijateljstva in sodelovanja med obema državama in partijama«.
Suslov je dalje izjavil, da ni daleč dan, ko . bo zastava socializma vihrala v vsej Nemčiji. Pripomnil je, da pogodba o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zve-
zo predstavlja veliko oviro na poti revanšističnih teženj zahodno-
nemških imperialističnih krogov. Politika, ki teži po izolaciji Vzhodne Nemčije, je zapisana neuspehu in edino sredstvo za normalizacijo položaja v Evropi je, priznati obstoj obeh nemških držav in zahodnega Berlina kot ločene enote po podpisu mirovne pogodbe, ki naj likvidira vse ostanke in posledice druge svetovne vojne.
Suslov je izjavil, da je treba izključiti vsako možnost sporazuma med Moskvo in Bonnom za
bitno izboljšanje odnosov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo je v interesu obeh držav, «toda nikoli se ne bo moglo uresničiti na podlagi mračnih spletk.«
Gospodarski razgovori med ZDA in SFRJ
BEOGRAD, 5. — Nezadostno poznavanje in neobveščenost ameriškega trga o možnosti jugoslovanskega izvoza so ena glavnih težav v razvoju in utrditve trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in ZDA. To so ugotovili na prvem sestanku člani ameriške trgovinske misije, ki je v soboto zvečer prispela v Jugoslavijo z delegacijo jugoslovanskih gospodarstvenikov. Vodja jugoslovanske delegacije tajnik CK gospodarske zbornice za zveze z inozemstvom Miša Kapetanič je najprej seznanil ameriške poslovne ljudi z osnovnimi značil-nostmi gospodarskega in zunanjetrgovinskega sistema Jugoslavije, zatem pa je odgovoril na vprašanja ameriških gospodarstvenikov, ki so se zanimali za udeležbo inozemstva v razvoju jugoslovanske
no gradivo, proporce in ravnotežje pravnega utemeljevanja. Po mnenju odv. Gattija pa je javni tožilec pozabil ali zanemaril tista dejstva, ki pomenijo razlago, dimenzijo in bistveno vsebino procesa.
Nato se je odvetnik zadržal na okoliščinah, ki so privedle do te razprave in do aretacije Ippolita istega dne, ko je minister za industrijo Medici pohvalil delo, ki sta ga v desetih letih opravila CNRN in CNEN. S tem v zvezi je odv. Gatti omenil članke Saragata in polemiko v časopisju, zasebno anketo nekaterih senatorjev KD in iz tega zaključil, da ima ta razprava politično ozadje: napad na nacionalizacijo električne industrije.
Odv. Gatti Je nato polemiziral z javnim tožilcem, ki je zatrjeval, da je CNEN napravil malo in še to slabo, in naštel vse, kar je CNEN opravil do sedaj; na zatrjevanje javnega tožilca, ki je govoril o razsipanju javnega denarja, pa je odv. Gatti pripomnil, da so druge države izdale za jedrsko raziskovanje od najmanj trikrat več desetkrat, dvajsetkrat_ in pet-
glavnega tajnika CNEN, kakor je tudi pred sodiščem potrdil minister Colombo in druge priče.
Teza o absolutni nadoblasti Ippolita nad CNEN je potrebna javne-
mu tožilcu, kajti sicer odpade pretežni del obtožbe. Gre za primer,
industrije. V razgovorih je bilo iz-
transko mišljenje, da
raženo obojestransko mišljenje, bi obisk služil kot dobra priložnost za proučevanje možnosti in pogojev za razširitev trgovinske izmenjave med obema državama. Ta obisk bi istočasno moral prispevati k odstranitvi težav v jugoslovan-
hrbtom Vzhodne Nemčije. More- sko-ameriški blagovni izmenjavi.
Gatti dejal:	«Naši sovražniki so
nas odstranili, ker smo zahtevali V 140 milijard za nadaljnih pet let: spomnite se, da so tisti, ki so nam sledili, zahtevali 162 milijard, namreč 22 milijard več od onih, ki jih je zahteval Colombo. Pri CNENU nismo razpisali, ampak smo bili dobri upravitelji. V desetih letih smo uresničili dela. ki so nas postavili v novo luč z drugimi državami.... Spomnite se, gospod javni tožilec, da so znanstveniki, tisti, ki so nas videli na delu, z nami«.
Potem ko je kritiziral način in metode, s katerimi je sodišče vodilo preiskavo, je odv. Gatti izpodbijal vse trditve javnega tožilca, ki temeljijo vse na predpostavki, da Je glavni tajnik CNEN skušal pridobiti in uveljaviti svojo osebno nadoblast nad CNEN. Proti temu pa je odv. Gatti uveljavil tezo, da gre tu za dva svetova: stari svet, ki Je svet ministrske preiskovalne komisije, ki vrednoti vse s stališča starega javnega funkcionarja, in novi svet, ki govori iz ust ministra Colomba in iz ustanovnega zakona CNEN. ki je hotel imeti novo, moderno (istano-vo, katere dejavnost ne bodo ovirale dlakocepske upravne formalnosti. In z ustanovnim zakonom je zrasla nova ustanova, ki ni bila pod
nova delavska demonstracija. Toda sindikalni voditelji so sklenili demonstracijo odložiti na jutri. V predvidevanju današnje demonstracije so oddelki tako imenovanega korpusa za samoobrambo zavzeli strateške položaje v mestu. Oboroženi so s strojnicami. Dejstvo, da je vlada sprejela podobne ukrepe, ugotavljajo sindikalni voditelji, potrjuje važnost sindikatov in bojazen pred nezadovoljstvom delavcev.
brzojavko oblastem ZAR in sporočil, da bo skušal priti v Kairo nocoj ah jutri zjutraj. Trdil je, da je etiopski cesar 1-Iaile Selassie ((izrazil začudenje in ogorčenje, ko je zvedel za nevredno ravnanje Kaira z menoj«, čombe se je namreč srečal na atenskem letališču z etiopskim cesarjem, ki je potoval v Kairo. Nocoj je čombe sporočil, da je odločen odpotovati jutri v Kairo. Dejal je: «Nihče nima pravice preprečiti predsedniku suverene, demokratične in zakonite vlade Konga, da prisostvuje konferenci, katere je Kongo ustanovni član«. Zatrjuje se, da je čombe zelo nevljudno sprejel v Leopoldvillu poslanika ZAR, ko mu je z zakasnitvijo prinese! vizume za člane njegove delegacije, in da ga je izredno nevljudno odslovil. Zahodne agencije poročajo, da je diplomat pripomnil: «V Kairu bodo z’ vami ravnali na enak način, kakor ste vi z menoj«.
da bi pred sodišče postavili le Ippolita, ne da bi obdolžili drugih dvajset oseb. Vse te obtožbe, je zaključil Gatto, so brez podlage, ali pa jih je treba naprtiti drugim, tistim, ki so stvarno upravljali ustanovo. Ni res, je nadaljeval odvetnik, da bi bil Ipoolito tisti, ki ni hotel, da bi se sestajal upravni odbor, kajti minister Colombo je povedal, da se je ta odbor sestal le osemkrat, ker je bil minister zadržan. Ni res, da bi bil Ippolito tisti, ki ni hotel, da bi nadzorni odbor prisostvoval sejam upravnega odbora, ker je minister Colombo izjavil, da je bil on proti temu. da bi nadzorniki prisostvovali sejam upravnega odbora. Na koncu je odv. Gatti dejal, da Ippolito ni nikoli prekoračil svojih pooblastil in da ni nikoli zlorabil zaupanja predsednika ustanove. Minister Colombo je na zaslišanju izjavil dobesedno: «Felice Ip-poltto ni nikoli zlorabil mojega zaupanja«. Eno samo dejanje Ippolita ni naletelo na odobravanje Colomba, namreč sindikalni sporazum na-CNEN. Ippolito je obve-
Trgovinska pogajanja med SZ in Francijo
PARIZ, 5. — Sovjetski poslanik Vinogradov je imel danes razgo vor s francoskim finančnim ministrom. Zatrjuje se, da sta govorila o prihodu sovjetskega ministra za trgovino v Pariz.
Jutri se bodo začela v Parizu pogajanja za obnovitev francosko-sovjetskega trgovinskega sporazuma. Zatrjuje se, da se bodo predvsem pogajali o številnih naročilih francoski industriji za vrednost 170 milijard lahkih frankov (približno 200 milijard lir) v času od 1. januarja 1965 do 31. decembra 1969.
do
Vadetl^unmvo CNEN na'le odv stil ministra, ki mu je dejal: «Go-^nvPražniki so vori o tem z mojim naslednikom«.
Ippolito Je skušal stopiti v stik s
____| m, toda zaman. Končno je
upravni odbor cdobril sporazum. Odv. Gatti bo nadaljeval-jutri
svoj obrambni govor.
Drzen napad enot Vietkoi
SAJGON, 5. — Enote so izvedle včeraj proti novietnamske vlade
nejših
na in komaj nekaj kllome! od dveh najv skih
padlo 35 16 pa jih je Je tudi neki valeč, vojakov i Tudi v
dentov demonstriralo v predmestju Saigona in zahtevalo naj iz šol odstranijo politike. V mestu pa so delavci demonstrirali pred uredništvi nekaterih časopisov zaradi ne-
zrasia nova ustanova, ki m oua pou-	,,	...
vržena upravnim zakonom. Sklad- to-ne8a pisanja o zahtevah delavno s tem so bila tudi pooblastila 1 cev. Za danes je bila napovedana
RIM, 5. — Danes se je začelo delo sveta FAO, na katerem sodelujejo delegati iz 27 držav in številni predstavniki drugih držav.
Druge agencije trdijo, da Je čombe odpotoval sploh brez vizuma, češ da mu je poslanik ZAR zagotovil, da bo v Kairu vse urejeno. Oblasti ZAR pa niso s tem v zvezi objavile nobenega pojasnila. Ker pa je večina sklenila, da je Combe-jeva navzočnost nezaželena, so vsa druga pojasnila odveč. Kakor poroča kairski list «A1 Ahram«, je alžirski predsednik Ben Bela Izjavil, da ne bo nikoli privolil, da bi sedel pri isti mizi s čombejem ali da bi btl z njim pod isto streho.
Jugoslovanska delegacija je predložila konferenci načrt predloga izjave, ki so ga razdelili delegacijam v političnem odboru. Razen uvoda ima načrt dva dela s štirinajstimi stališči. Prvi del se nanaša na razvoj mednarodnega položaja od beograjske konference dalje in na sedanje stanje v mednarodnih odnosih. Drugi del obsega predloge za akcije nevezanih držav pri reševanju najvažnejših svetovnih problemov. Med drugim poudarja jugoslovanski načrt, da načela politike nevezanih sestavljajo: nedeljivost miru, nujnost odklanjanja vzrokov nestabilnosti kot tudi vzrokov podrejenosti in neenakopravnosti, potreba za uresničenje pogojev za hitrejši razvoj držav v zastoju in za enakopravno mednarodno sodelovanje.
Poleg tega vsebuje tudi predloge za kodifikacija miroljubnega sožitja, žitja.
iiiiuimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifimufiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimmiN
Tito povabljen v Indijo in Afganistan
Predsednik SFRJ se je včeraj sestal s Sukamo m, Burgibo in Abudom
KAIRO, 5. — Afganistanski predsednik vlade Mohamed Jusuf je izročil danes v imenu kralja Zahira vabilo predsedniku Titu, da obišče Afganistan. Vabilo je izročil Mohamed Jusuf predsedniku Titu med sestankom, v Titovi rezidenci.
Včeraj pa je tudi Indijski predsednik vlade Sastri povabil predsednika Tita, da obišče Indijo. Predsednik republike maršal Tito je obe vabili sprejel.
Danes je imel Tito več sestankov z uglednimi političnimi osebnostmi, voditelji delegacij na kairski kon-
ferenci. Dopoldne ob deveti uri Je predsednika republike obiskal Mohamed Jusuf. V razgovorih, ki so bili zelo koristni, sta Tito ln Jusuf izmenjala mnenja o najvažnejših vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu konference. Ob deseti uri je Tito sprejel predsednika Hablba Burgibo, a uro kasneje predsednika Sudana Ibrahima Abuda. Z obema je izmenjal mnenja o vrsti vprašanj, pomembnih za delo kairske konference. Nato se je predsednik Tito odpeljal v hotel šilton, kjer se je sestal s predsednikom Indonezije Ahmedom Sukarnom.
8krbi predsednika Johnsona za kmetijstvo ZD Amerike
Po programu, ki ga je predsednik ZDA Johnson predložil ameriškemu kongresu, naj bi se kmetijstvo te države v prihodnjih letih razvijajo takole:
Bruto dohodek Iz kmetijstva je 1 1963 znašal 3,2 milijarde dolarjev več kot 1. 1960, kar pomeni povečanje za 8%. Neto dohodek posamezne farme se je v tem času povečal od 2961 na 342S dolarjev, to je za 16%.
Državne zaloge krmnih žit so se
znižale za 22 milijonov ton od 85 milijonov ton 1. 1961, tako da je bilo mogoče letno prihraniti 280 milijonov dolarjev z znižanjem stroškov za skladiščenje in prevoz.
Ameriško kmetijstvo je 1. 1963 izvozilo za 5,6 milijarde dolarjev vrednosti, to je največ v dosedanji zgodovini ZDA. Izvozilo je četrtino celotnega Izvoza blaga in storitev.
V mestih in Industrijskih panogah, ki so odvisne od kmetijstva, je bilo zboljšanje vidno. Bančni depoziti na kmetijskih območjih sc se povečali za 20% in, kot ocenjujejo, so lahko farmarji v zadnjih treh letih kupili za 800 milijonov dolarjev vec kmetijske opreme kot 1. 1960.
Naloge ameriške administracije so torej trojne. Najprej je treba izboljšati kmetijski dohodek, predvsem dohodek farmarske družine, drugič pa je treba izkoristiti obilje živil, ki so na razpolago, da bi se dvignila življenjska raven v državi in po svetu in končno je treba pospešiti razvoj in ohraniti materialne in človeške vire na kmetijskih območjih, na kateiih živi tretjina državljanov ZDA.
Politika krepitve gospodarstva v mestnih in vašk'h odborih naj bo enotna, saj napredek podeželja spodbuja napredek v mestih. Nove možnosti za izkoriščanje zemlje in vode, ki več niso potrebne za proizvodnjo živil in tekstilnih vlaken, služijo kritju potreb mestnega in vaškega prebivalstva.
Družinska farma je in ostane osnovna proizvodna enota. Treba bo zboljšati programe, saj tehnološka revolucija v gospodarstvu ustvarja nove pogoje, in bolj kot problemi pomanjkanja se pojavljajo problemi izobilja.
Ameriška kmetijska politika mora računati torej tako s samimi možnostmi kot tuni s problemi, ki jih poraja preobilje. Potreba po obravnavanju kmetijske politike v tej luči, se Je nedavno izrazila v skupnih resolucijah, predloženih predstavniškemu domu in senatu ameriškega kongresa. Na temelju teh resolucij se bo ustanovila dvostranska komisija za proučevanje programa živil in tekstilnih vlaken v ZDA.
Surovine, ki Jim je treba tako) posvetiti pozornost, so bombaž, pšenica, mlečni izdelki, sladkor in krompir. Sedanji program za te Izdelke ne pomagajo dovolj niti interesom proizvajalcev niti potrošnikom in davčnim zavezancem.
Zakonski predpisi o bombažu ne zadovoljujejo potreb pridelovalcev bombaža, trgovcev z bombažem, industrije tekstila in potrošnikov. Industrija bombaža je po obsegu v Združenih državah druga po vrsti. Z gojenjem bombaža se ukvarja več kot milijon Američanov, pribbžno 1,5 milijona Jih Je zaposlenih v proizvodnji bombažnih tkanin In bombažnih izdelkov, namenjenih potrošnikom, še nekaj milijonov pa Jih je zaposlenih v podjetjih, ki preskrbujejo Industrijo bombaža z raznim materialom. stroji In storitvami.
Domače cene bombaža so dosti večje od svetovn'h tečajev. Ameriške tekstilne tovarne plačujejo torej bombaž dražje, kot njihovi Inozemski tekmeci. Ne glede na to. da so bile površine nod bombažom v 1 1963 zmanjšane na po zakonu določeni minimum, so poleg občutnega zvišanja donosa z ene strani ln stalne Izgube trga z druge, povzročile nagli porast zalog bombaža v skladiščih tudi korporacije za blagovni kredit. Prpnosne zaloge so bile 1. avgusta za približno 2 ml"iona bal večje kot lani. kar bo v okviru programa za bombaž za 300 milijonov dolariev povečalo stroške, prenosne zaloge pa bodo zadošča’e za kritle notranjih potreb za 18 mesecev.
Pred kongresom 1e več zakonskih predlogov o sprejemu najbolj učinkovitega programa za bombaž. Med drugfm tudi sprejetje zakona. kt bo okrepil konkurenčne po-
Sloni povzročili smrt treh oseb
DAR ES SALAAM, 5. — Nekega moškega ln dva otroka, ki so se peljali z nekim tovornjakom, je v bližini Morogora v Tanganjiki pobila čreda slonov. Tretji otrok pa Ima zlomljeno nogo Vozač v tovornjaku Je videl sione ln se jim Je hotel Izogniti, toda sloni so podivjali, se zagnali v tovornjak ln ga prevrgll.
TRICA3E (Lecce), 6. — Dve osebi sta Izgubili življenje zaradi eksplozije v skrivni delavnici umetnih ognjev. Gre za neko 50-letno žensko ter njenega 12-letnega nečaka. Tudi sosednje hiše so utrpele škodo.
zicije bombaža glede na druga vlakna in ukinil sedanji nepravični sistem dvojnih cen, na temelju katerega je bombaž na domačem trgu dražji od bombaža, ki se dobavlja inozemstvu. Poleg tega naj bi ta zakon omogočil pridelovalcem, da proizvajajo bombaž, če to želijo, po svetovnih cenah brez subvencij, vendar le v obsegu, ki ne bo omogočil povečanja ameriških zalog. Končno naj bi ta zakon omogočil pridelovalcem bombaža nespremenjeni dohodek, hkrati pa naj bi se zmanjšale pretirano velike prenosne zaioge. Glede pšenice je nujno treba spremeniti program proizvodnje, tako da se dohodek proizvajalcev pšenice v sezoni 1964 ne bi občutno zmanjšal, če ne bodo sprejeti ustrezni zakonski predpisi, bodo imeli pridelovalci pšenice 1. 1964 po oceni za 500 do 700 milijonov dolarjev manjši dohodek kot 1. 1933.
Predsednik Lyndon Johnson je priporočil, da bi se sedanja zakonodaja spremenila in naj bi se omogočilo proizvajalcem, da bi prostovoljno sodelovali v sprejetem programu. Zakon naj bi omogočil:
1. Da bi se dohodek pridelovalcev pšenice povečal znatno nad ravnijo, kakršna bi bila, če nove zakonodaje ne bt bilo.
2 Da se izognejo povečanju proračunskih Izdatkov.
3.	Da se cena pšenice obdrži na ravni, ki ne bo povzročila podražitve drobnoprodajne cene kruha.
4.	Da Združene države izpolnijo svoje dolžnosti ir. uvidijo kakšne koristi nudi mednarodni sporazum o pšenici.
Farmarje je treba med drugim tudi spodbuditi, de bi ohranili svoje položaje na trgu tako z lastnimi prizadevanji, kot tudi ob sodelovanju zadružnih organizacij. Takšna je bila r> ogramirana politika kongresa za nekaj let. Ogromne kapitalne Investicije, ki so potrebne za sodobno kmetijsko aktivnost, pa vse bel j kažejo potrebo po obstoju kmetijskih zadrug za izvajanje del, kot so žetve, skladiščenje proizvodnje, predelava, transportlranje, električne in telefonske Instalacije in razni drugi pripomočki, vse ‘o pa v Interesu povečanja neto kmetijskega dohodka. Potrebni so novt zakonski predpisi, da bi razčistili pojem o pravici zadrug, da širijo svoje operacije s fuzionlranjem ln prevzemanjem novih dejavnosti.	< •
Temeljni problem, ki ga mora sedaj rešiti ameriško kmetijstvo, je upostavljanje ravnotežja med kmetijskimi površinami pod raznimi kulturami m zemljišči, ki se uporabljajo v druge namene. Obdelovalne površine morajo biti zadosti velike, da zagotove vse količine živil ln tekstilnih vlaken, ki jih Je treba plasirati na domači in tuji trg. Z druge strani pa je treba površine, ki niso določene v ta namen, uporabiti na drug način.
Pogodbe o zakupu 7,4 milijona oralov obdelovalnih površin, ki so šle od 1. 1956 do 1960 v' rezervni sklad za konservacljo zemljišč, so se Iztekle 31. decembra 1963. Ta program Je bil povezan z velikimi izdatki, saj ni spodbujal primernejšega Izkoriščanja zemljišč v dolgoročnem smislu, temveč Je pomenil le kratkoročni ukrep, Zato predlaga Johnson namesto njega program, ki bo lzpodbudil izkoriščanje presežkov obdelovalnih površin za razširitev gozdov, pašnikov, rezervatov za divjačino, športnih terenov ln drugih rekreativnih centrov, za katere se kaže vse živahnejše zanimanje.
Kmetijski zakon iz 1. 1962 Je odobril poskusni program te vrste, finančna sredstva, ki so bila dana na razpolago, pa so znašala 10 milijonov dolarjev. Treba pa jih Je zvišati na 50 milijonov.
Hkrati se Je pojavila tudi nujna iotreba po izvajanju nekaterih U-krepov za utrjevanje ameriškega kmetijstva. Nedavne spremembe v tržni strukturi so za razdelitev živil enako revolucionarne kot spremembe v proizvodnji.
Zato Je Johnson predlagal, na) bi se ustanovila dvostranska komisija, ki bo proučila ln ocenila te spremembe, tako da bi farmarji in trgovci lahko Izvedli nekatera prilagajanja, vlada pa Izpolnila svojo dolžnost do potrošnika.
Za člmboljšo Izrabo kmetijskih pridelkov je treba storiti naslednje ukrepe oz. iprejeti:
1.	Domače programe za notranjo razdelitev živil. Neustrezna ln enolična prehrana Je vzrok ln posledica nizkega dohodka in nizke produktivnosti. Presežki hrane se raz-podclljo dandanes na približno 6 milijonov Američanov, ki so potrebni pomoči. V okviru poskusnega programa »znamkice za hrano«, ki se je uradno začel izvajati 1. 1961, so siromašni ljudje v 43 območjih Združenih držav lahko povečali svojo nakupe živil po rednih trgovinskih kanalih. Johnson Je priporočil kongresu, naj bi dal temu programu trajni značaj ln naj bi ta program zajel člmveč ljudi.
2.	Program »hrana za mir*. V okviru tega programa so Združene države Amerike dodelile več kot 100 državam za približno 11 milijonov dolarjev živil ln tekBtllnlh vlaken. Ta program Je močan Instrument zunanje politike ZDA.
t
Nadalje omogoča ta program plasma tekočih kmetijskih presežkov, hkrati pa širi nove komercialne trge za prihodnjo proizvodnjo.
Predvideva se spojitev vseh sredstev, s katerimi razpolagajo mno. gi federalni organizmi, federalna vlada in lokalne vlade. Predvsem je treba zagotoviti boljšo stopnjo Izobrazbe, centre zdravstvene službe ln boljša stanovanja. Tl ukrepi ne smejo služiti samo začasnemu olajšanju položaja siromašnih ameriških državljanov, temveč morajo pomeniti Investicije v človeški potenci.
In končno je treba čimbolj izkoristiti gozdno bogastvo, divjačino Itd. Gospodarsko zaostala območja so pogosto prav na območjih, kjer so koncentrirani gozdovi. Znatni viri dela so prav v teh gozdnih območjih, ki lahko z ene strani pripomorejo k povečanju zaposlenosti, z druge strani pa k okrepitvi ameriškega gospodarstva. Ministrstvo za kmetijstvo naj bi torej proučilo in ocenilo gozdno bogastvo in s pospešenim tempom začelo Iskati nove metode za uporabo lesa, za boljše tehnične procese za predelavo lesa, za učinkovitejšo zaščito pred požarom itd.
*****
«Proteus» je pričel
novi
letnik
Kroj sovjetskih atletinj za olimpiado v Tokiu
«Proteus», ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, je pričel svoj XXVII. letnik. Poleg u-redniškega odbora ga še vedno ureja neutrudni dr. Lavo Čermelj, ki v prvi številki novega letnika piše o ameriškem astro-navtičnem načrtu sGemini«, o Rangerju VII in še nastavlja dve vprašanji za bistre glave. Ivan Michler piše o predmetu, ki nam je lokalno bliie (Brečne kaverne v Črni jami). Sodelujejo pa še Branko Prekoršek, I. Gams, M. Aljančič, Pavla Ranzinger, Z. H. Marun, Vida Spazzapan-Brelih ter z odgovori na vprašanja Rudolf Turšič, Edvin Clemente in Silvester Černetič. Mislimo, da ni profesorja, ki se na naših srednjih šolah ukvarja s prirodoznan-stvom, pa ne bi bil stalni odjemalec « Proteusa». Priporočamo pa ga tudi dijakom višjih srednjih šol.
* * •
TURIN, 5. — Turinsko stalno gledališče ima na repertoarju sledeča dela: Shaw, Cezar in Kleopatra: Betti, Pohujšanje v sodni palači; Ruzzante, Anconetana in Bilora ter Becket, Srečni dnevi. V redni repertoar je sprejeto še eno delo Stalnega gledališča iz Genove (Shakespeare, Troilus in Kriseida) in Bologne (Brecht, Bobni v noči). Med sezono pa bo gostovalo še več gledališč, med njimi tudi tržaško Stalno gledališče. v
linjiijG vv tj lotit i//Ac*e
glahbu

NADALJEVANJE KONCILA
Mnenje dr. Ramseya o mešanih zakonih
V starosti 75 let je umrl general jezuitov Janssens
VATIKAN, 5. — Koncil se je da- srečal s papežem, vendar pa upa, nes nadaljeval z več glasovanji o da bo do tega prišlo, preden umre. ekumenizmu. Ko so razpravljali o
nekaterih poglavjih sheme o »božjem razodetju*, je shemo ostro kritiziral apostolski administrator iz Grosseta Primo Gasbarri.
še preden se je današnja seja zaključila, je prispela vest o smrti vrhovnega predstojnika jezuitskega reda Janssena. Pokojnik je imel 75 let in ga Je šele pred nekaj dnevi zadela kap. Janssen ki je bil po
Priziv proti obsodbi Karla Wolffa
MUENCHEN, 5. — Tako tožilec kot branilec sta vložila priziv proti obsodbi bivšega esesovskega generala Karla Wolffa, ki je bil obsojen na 15 let prisilnega dela.
rodu Belgijec, je postal jezuit leta Po mnenju tožilca je kazen od-1907, za vrhovnega predstojnika re- j merje,na preVeč milo. Wolff bi moda pa Je bil Izvoljen 1. 1946. Sledil i raj	^jti obsojen na	dosmrtno	je-
je Poljaku Wladimiru Ledochow-	čo	Spioh	pa bi bilo	treba	ugoto-
bkemu.	| viti, če pri zločinih ni tudi direkt-
Malo pred smrtjo ga je še obiskal 1 no sodeloval. Obramba pa zahte-papež Pavel VI. Popoldne so odprli j va nič manj kot — oprostitev.
pismo, v katerem je pokojnik do-	__________
ločil, kdo naj bo novi generalni vikar reda. Naloga generalnega vi-	Vplit	liiiim litll
karja Je voditi red do prihodnjega	TuitV	UlUlMHiii
generalnega zbora, ki Izvoli novega r iTet-ivlion vrhovnega predstojnika. Generalni rdlMfliljUl UuUHolVU vikar pa ne sme ničesar sam ukrepati ali uvajati.	NEW YORK, 5. — Največji dia-
Pokoinik ie za generalnega vikar- mant izmed vseh, k^r- lih j s bilo la^izbral^ kanadsifegtT*tezutta Sws-i kdaj razstavljenih v kakem muze-t Te le* to ^užto opravTja. j ju. bodo iahko obiskovalci občudo-že od 1. 1960. ko ga je Janssens iz- I vali v JmlttuonOTem tutu v
bral obenem za svojega neposred-1 WaS^'?,f^n(XT* tčnikii blizu nega pomočnika. Swain je oprav-1 fa naš i v nekem rudniku blizu
Hal v redu že najrazličnejše visoke Kimber!leya v Južni Afriki, službe v Kanadi, v Rimu, v Abesl- premer približno 3 cm in tehta 2 niti na Japonskem	i karatov. Barve je rumenkaste toda
niji, na JaponsK.m	njegova kristalna struktura Je po-
Iz Modene je prišla vest. da so se polna {(To je najlepši diamant, kar na avtocesti — vtrjetno zaradi mo* | jih aose^ Videl», je izjavil krih tal — ponesrečili z avtomobl-; Qeorge switzer, ravnatelj mineralom trije duhovniki: neki 53-letnl lo^ega oddelka muzeja. Dragulj je škof iz Peruja, ki s_ bo moral zdra- muzeju podaril newyorški dragu* viti mesec dni, tri dva duhovnika 1|ar Harry winaton, ki je pred le-lz Pariza ln Luksemburga, katerih u daroval muzeju tudi diamant poškodbe pa so manj hude.	I «Hope», poznan zaradi tragičnega
Nadškof Iz Canterburyja dr. Mi- konca svojih i«izličnih lastnikov, chael Ramsey Je danes v Londonu Diamant «Hope», ki brušen tehta 44 Izjavil, da Je glavna ovira za zedi-; garatov, je bil zavarovan za mill-
IZNAŠLI SO UČINKOVITO SREDSTVO
Raje umik obtožbe kot razkrivanje tajnosti
Odvetniki Sokolova in žene so imeli v rokah naslove 75 agentov FBI, ki so sodelovali pri aretaciji zakoncev
NEWARK (New Jersey), 5.	— den skušal zrušiti svetovni rekord
Odvetnika Johna Butenka, 39-letne-ga tehnika iz New Jerseya, ameriškega državljana, ter Igorja Ivanova, 33-letnega šoferja, državljana SZ, sta uporabila 169 let star zakon, ki je dovedel do osvoboditve dveh sovjetskih vohunov prejšnji tedeni Butenko in Ivanov sta bila aretirana kot sovjetska vohuna. Na osnovi zakona iz 1. 1795 sta odvetnika zahtevala naslove vseh agentov ameriška tajne službe, ki so opravljali preiskavo v tej zadevi. Sodnik je sprejel zahtevo odvetnikov ter odložil za tri dni nadaljevanje procesa, da bi zvezna vlada imela čas dobaviti naslove agentov, ki bi potem morda nastopili kot priče.
Prejšnji teden so odvetniki zakoncev Sokolov uspeli dobiti našlo, ve 75 agnetov FBI, ki so sodelovali pri aretaciji zakoncev. Pravo sodno ministrstvo je potem raje odstopilo od obtožb proti Sokoio-verna »v interesu državne varnosti*.
Namerava preživeti 60 dni brez hrane
PARIZ. 5. — Mirha Sangor, 25-letni «jogl», Je Izjavil, da bo ta te-
v postu — sedaj 57 dni — in da upa, da bo živel 60 dni tako, da bo vsak dan použil samo pol litra vode. Mladi Indijec je dal to Izjavo, potem ko se je z različnimi sposobnostmi Izkazal na televiziji. Tako je med drugim dosegel, da se mu je ustavilo srce, in končno je napravil poskus, pri katerem je njegovo telo vzdržalo breme 5 ton..'
FERRARA, 5. — Tenoristu Pari-du Venturiju je postalo slabo in se Je na odru zgrudil, ko je kot Pinkerton v »Madame Butterfly» pel zaključno arijo prvega dejanja. Odnesli so ga z odra in ko se je zopet zavedel, so ga odpeljali v hotel. Namesto njega je pel naprej Giambattista Daviu.
Mesečnik «Dialetti d'Italia», ki je glasilo društva dialektalnih pesnikov in pisateljev, je s številko za junij-september 1964 pričel I. letnik nove serije; doslej je revija ie prispela do VIII. letnika. V omenjeni številki so poleg ostalih prispevkov tudi pesmi v sicilijanskem, bolonjskem, napolitanskem, kremonskem in bergamskem dialektu. G. F. D’Aronco pa je napisal sestavek «Gian Giuseppe Bosizio e il 700 friulano.»
10. številka «Sodobnosti»
V deseti številki «Sodobnosti» sodelujejo Dušan Pirjevec (Položaj pisatelja. Zapis ob smrti Ju-ša Kozaka), Jože Udovič (pesmi), Marjeta Pirjevec (Pogled v svet Marcela Prousta). Marjan Brezovar (proza), Valentin Cundrič (pesmi), Blaže Ristovski (Po sledovih makedonske besede II), Smiljan Rozman (Veter. II. dejanje in konec), Janez Jerovšek (Kriteriji razrednosti v razvitih družbah I), Katka Šalamun (O poljski liriki dvajsetega stoletja I), Martina Šircelj (O našem mladinskem založništvu). O knjigah jilmu in likovni umetnosti poro čajo Vlasta Pacheiner, Stane Pe terlin, Aleksander Čolnik, Andrej Inkret in Ivan Sedej. Polemični (z Benom Zupančičem) zapis Post festum je podpisan po uredniškem odboru revije.
Novo delo Fabbrija na gledališkem festivalu BENETKE, 5. — Občinstvo se j? zelo zanimalo za »odrski poskus* Diega Fabbrija «11 confidente*, ki je bil včeraj uprizorjen v okviru XXIII. mednarodnega gledališkega festivala v Benetkah, in je na koncu tudi radodarno ploskalo. Glavni igralci so bili: Romolo Valli, Elsa Albani, Ferruccio De Ceresa, Rossella Falk, Elena Cotta; režiser Giorgio De Lullo.
Slikar Tancredi Parmeggiani se je vrgel v Tibero RIM, 5. — Moški, ki se je 27. septembra zvečer s Sikstovega mosta vrgel v Tibero, je bil 37-letni slikar Tancredi Parmeggiani iz Feltre. Truplo so našli dva dni pozneje toda šele pred nekaj dnevi so ugotovili, za koga gre. Ko se je policija zanimala pri mlajšem bratu Romanu Parmeg-gianiju, ki je tudi slikar, za vzroke samomora, je Romano izjavil, da je verjetno njegov brat v sebi trpel, ko je sklenil, da zapusti abstraktizem ter se oprime realizma. Prav verjetno pa je slikar že tudi izgubil jasnost mišljenja, saj so našli v njegovi hotelski sobi pismo generalnemu tajniku beneške Biennale, v katerem zahteva milijardo lir za tri slike, razstavljene na beneški razstavi. Parmeggiani je sodeloval na Biennali kot vabljenec. Esperanto
Pred nedavnim se je v Sorren-tu zaključil 35. esperantski kongres. Esperantsko gibanje se tudi v Italiji vedno bolj razvija. Pri tem opozarjamo, da je že lani izšel Slovensko-esperantski slovar, ki ga je sestavila Mica Petrič. Slovar, ki ima 560 strani, je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. (Kdor se zanj zanima, ga lahko dobi tudi v Tržaški knjigami).
Mednarodni natečaj G. B. Viotti
VERCELLI, 5. — Več kot 3000 mladih umetnikov iz 30 držav z vseh kontinentov se bo v prihodnjih dneh udeležilo smednarodnega natečaja v glasbi in plesu G. B. Viotti«, ki je letos že 15. po vrsti. Tekmovalci so po skupinah razdeljeni tako: 89 pianistov, 84 pevcev, 36 plesalcev solistov in «passe deux» ter več
blihu'ibtvo
kot sto komponistov. Nagrade na natečaju presegajo 5 milijonov lir.
Sarajevski balet
v Bologni
BOLOGNA, 5. — Balet iz Sarajeva bo nastopil z «Romeom in Julijo» Prokofjeva v okviru operne sezone v Bologni.
Užaljena Simionato
DUNAJ, 5. — Na tiskovni konferenci je operna pevka Giuliet-ta Simionato podala dolgo polemično izjavo proti ravnatelju milanske «Scale» dr. Ghirighelliju. Kot je znano, je pevka prišla zelo užaljena z moskovskega gostovanje «Scale».
• * *
MOSKVA, 5. — Govori se, (ja bodo v Moskvi kmalu objavili ruski prevod »Procesa* Franza Kafke. Revija «Inostrannaya literatura* je že objavila nekaj njegovih novel. Sovjetski poznavalec zahodnih literatur E. Knipovič je tedaj tudi napisal dober esej o češkem pisatelju.
* * *
Uprava francoskega nacionalnega muzeja je sporočila, da od 15. oktobra dalje ženske, ki bodo imele čevlje s koničastimi petami. ne bodo smele v državne muzeje.
* ♦ *
HOLLY\VOOD, 5. — Elizabeth Taglor je bila izbrana za vlogo Marthe, nasilne, nevrotične in alkoholizirane žene nekega ameriškega profesorja, v filmski predelavi enega izmed največjih gledaliških uspehov Broadwaya, t.j. «Kdo se boji Virginije Woolf?» Edvarda Albeeja. Režiral bo Ernest Lehman.
Potem ko je bilo v Grčiji po poroki kralja Konstantina že dovolj zgage zaradi kraljice-mntere Frederike, je sedaj nastopil še princ Peter (na sliki), sin bivšega kralja Jurija, ki je tudi dal dokaj negativne izjave o Frederiki
Dobriča Čosič: LOČITVE (II. knjiga)
njenje katoliške ln anglikanske cerkve vprašanje mešanih zakonov. Dr. Ramsey je govoril na kosilu,
jon dolarjev. Nov dragulj, ki je v suroven stanju pa. Je po teži neprimerno vei^l, ima manjšo tržno če-
ki ga je priredilo društvo tujih no- nt)| ger nima tiste «beloazurne» bar-vinarjev. Dejal Je, da se izvaja in-! ve> je tako zaželena pri izveden-tenztven pritisk na zavest nekatoli- cih. Diamant, ki nima še nobene-čanov, ko se od njih zahteva, da ] ga posebnega imena, bo razstavljen podpišejo izjavo z obvezo, da bodo občinstvu v salonu draguljev od 14. vzgajali otroke v katoliški veri. Ta oktobra dalje, pritisk, je dejal Ramsey, povzroča
napetost ln neugodnost. «Mnenja sem, da Je treba nujno zamenjati sistem, če se želi doseči boljše odnose med cerkvami*, Je dejal dr. Ramsey. Nadškof je dostavil, da bi lahko vatikanski koncil znatno prispeval k rešitvi tega problema. Potem je Se povedal, da se še ni
PIŠA, 5. — Tu se je pričel 21. kongres italijanskega mineraloškega društva. Poleg številnih domačih znanstvenikov je otvoritvi prisostvovalo tudi več predstavnikov z inštitutov v Ameriki, Nemčiji, Jugoslaviji in Avstriji.
V našem knjižnem pregledu smo pred meseci obširno poročali o romanu Dobriče Cosida »Ločitve*, pravzaprav o prvi knjigi tega obširnega teksta, ki ga je v slovenskem prevodu izdala Državna založba Slovenije. Ned61-go tega je izšla druga knjiga tega pripovednega teksta, ki po svojem pomenu sodi med največja dela srbskega pisatelja Dobriče Cosiča, znanega tudi slovenskim bralcem. Tako Imamo Zdaj v odličnem, sočnem in plastičnem prevodu Janeza Gradišnika pred seboj obširen roman, obsegajoč skoraj tisoč s*ranl, ki se uvršča med edinstvena dela jugoslovanske partizanske književnosti, vsekakor pa med naj-
Majhna človeška postava, komaj opazna na »krilu* dimnika ladje »Michelangelo*, daje predstavo o orjaških dimenzijah transatlantika. Ko bodo kmalu odpadla ogrodja, se bosta prikazala oba duimikn v vsej svoji elegantni in originnlni liniji. Kmalu bodo postavili dimnike tudi na ladjo - dvojčka »Raffaello*, ki jo delajo v Trstu. V mednarodnih pomorskih krogih je veliko pričakovanje za oba supertransatlantika družbe »Italia*, ki bosta začela voziti Iz Sredozemlja v New York spomladi kmalu drug za drugim
boljša leposlovna dela, ki obravnavajo tematiko zadnje vojne. Treba pa je poudariti, da ta roman ni pomemben samo zaradi problematike, ki jo obravnava, — problem okupacije, srbstva in četništva, — temveč tudi zato, ker to problematiko obravnava zrelo in umetniško dognano.
Ločitev duhov, naziranj ln prepričanj, kar vse je prinesla izgubljena vojna in okupacija in razbitje stare družbe, vse to je bilo v Srbiji še posebno močno. Medtem ko so se na eni strani napredrje sile že v letu 1941, po prvih dneh okupacije, nazorno opredelile in v juliju istega leta krenile v oborožon napad, je na drugi strani ostalo četništvo, poudarjajoč stare ideu-le in stare tradicije, ki pa so v kratkih dneh vojne doživele popoln polom. Čeprav so četniki izhajali iz nacionalnih pozicij, čeprav so se opirali na stare tradicije srostva, domovine, kralja in svobode, so že kmalu zabredli v izdajstvo. Potem so tonili vedno globlje, dokler niso slednjič povsem propadli, ne samo fizično temveč tudi s popolnim moralnim razsulom. Kako se Je vse to zgodilo, kje so bili vzroki za vse to, kako se je sploh četništvo, ki Je poudarjalo vedno samo ideale svobode, borbe in zvestobe domovini, moglo znajti na sovražnih pozicijah? In zakaj so se kontno tudi bistveno spremenile vrednote, v imenu katerih je nastopalo? Odgovor na to nam je s svojim romanom poskušal dati tudi pisatelj Dobriča Co-sič, čeprav nam seveda na vsa ta vprašanja ni dal direktnega odgovora, temveč Je v opisu u-sode skupinice četnlšklh veljakov in četniškega odreda, skušal predvsem prikazati njih moralni razkroj, njihovo zločinsko dejavnost in tako analizirati vzroke njihove usodne zablode. Se veda je s prikazom usode nekaterih ljudi, — kajti pisatelj ni zašel preširoko, — umetniško prepričljivo in človeško pretresljivo prikazal konflikte in usode ljudi, ki so si v odločilnih
trenutkih stali nasproti.
V prvi knjigi romana je pisatelj najprej pokazal okvir celotnega dogajanja, s tem da je prikazal pokol, ki so ga izvršili Nemci nad nedolžnim prebivalstvom. V osrednjem delu prve knjige, ki se konča s pmim krvavim dejanjem, pokolom ujetih partizanov v samostanu, ki so ga izvršili četniki, pa je skušal pisatelj prikazati razloge, ki so dovedli četnike do izdajstvn. V drugi knjigi romana pa pisatelj nadaljuje svojo pripoved in konflikt pripelje do usodnega zapleta. Tudi druga knjiga ima tri dele, katerih naslovi nakazujejo vsebino. Medtem ko se prvi del spet konča s pokolom
Tržaška knjigarna
še vedno sprejema prednaročila za prvo serijo zbirke «100 romanov*, ki jo bo izdala Cankarjeva založba.
Za 5500 lir
Je do konca oktobra mogoče naročiti 10 romanov (v 12 knjigah !)
ujetih partizanov ln njihovih simpatizerjev na sam božični dan, pa predstavlja drugi del vrh celotne pripovedi. Tu se motiv, kot ga srečamo v starogrški tragediji, razplete. Uroš Babovič, Planinski vojvoda, kmečki veljak in sedaj četniškl komandant da u-biti svojega sina Miloša, partizanskega borca, ki je padel v četniške roke. Čeprav mnogi zanj prosijo in mu svetujejo, naj sina reši, se vojvoda ne vda svojim čustvom, samo zato, da ne bi veljal za slabiča, in zato, da ne bi bilo to dejanje povod, da bi mu odvzeli oblast. Toda strašna usoda, ki se je spletla, pokonča tudi očeta, potem ko so se zoper njega obrnili tudi njegovi najblitji, tisti, za katere Je bil pripravljen vse storiti in vse žrtvovati. Toda to Je že «hrope-nje*, (tako je naslov tretjega
dela) četnikov, ki pod zadnjim udarcem partizanov doživljajo svoj konec, potem ko so na različne načine zaman poskušali rešiti svoje glave.
Vse te razgibane in hvaležne snovi se je pisatelj lotil z originalnimi prijemi. Ne samo, d® Je omejil svojo pripoved na ožji krog ljudi in na majhen kraj. kjer deluje eden izmed četniških odredov. Pisatelj je tudi v svojem slogu originalen in se poslužuje metode, ki spominja na prijeme velikih sodobnih mojstrov pripovedne umetnosti. Tako je njegova pripoved skrajno zgoščena, marsikje takorekoč zbita; pogosto uporablja indirekten g°" vor. Ločil ne uporablja po slovničnih pravilih temveč kakor se mu zdi primerno tonu pripovedi. Stavke preneha sredi vrstice in meče posamezne besede raztreseno v nove vrste. Pri vsem tem svoje misli ne izpeljuje do kraja temveč jih marsikdaj ss‘ mo nakaže. To dela zaradi večjega učinka rm bralca, predvsem zato, da bi dogajanje prikazal čimbolj zgoščeno in intenzivno. In res ta lnpidarni slog močno impresivno učinkuje, čeprav zahteva zato od bralca tudi večjo mero zbranosti in sodelovanja, kar pa mu je poplačano z večjim umetniškim u-itkom.
Čeprav v Coslčevi pripovedi srečamo ljudi in spoznavamo dogodke, ki so se mogli zgoditi samo v Srbiji in ki so tako tipični za to deželo, da bi se drugje ne mogli ponoviti, čeprav so redakcije ljudi mogle biti samo tu take, zaradi značajev ljudi njih temperamenta in W" di prlrodne elementarnosti, Pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da so nekateri problemi vendarle bili podobni našim, s'°' venskim. Zato se nehote spomnimo na našo partizansko literaturo in si želimo, da bi, čeprav morda tudi manj obsežen — lc8'' ti -Cosičev roman Je vendarle malo utrujajoč — toda umetniško zrel in prav tako dognan Prl' povedni tekst prikazal našo, slovensko problematiko v zadnji vojni.
Sl. Ku.
ZAHODNA NEMČIJA PRED ZELO ČUDNO DILEMO
Zastarelost in amnestija za nacistične zločince?
Angleški pravnik dr. Hellendell opozarja, da se nacistični zločini ne tičejo le Nemcev - Američan dr. Kempner pa pravi, da ti zločini sploh ne zastarijo
BONN, oktobra — V zahodno-nemškem javnem življenju se že dalj časa vleče dilema, ki so jo Imenovali: «Naci-amnestija, da ali ne?» Čeprav se zdi čudno in nerazumljivo, obstaja tu dilema prav na področju, kjer bi nihče na svetu ne videl vprašanja. Boginja pravice, ne glede na različne družbeno-politične ter juridič-ne sisteme, bi prav gotovo ne bila v dvomu nikjer na svetu, ko bi šlo za vprašanje o množičnih zločinih iz najbolj temnega poglavja novejše zgodovine človeštva.
Zato se prav v okolju, ki je Ustvarilo Hitlerja in vso Evropo zavilo v najglobljo žalost, pojavljajo množične zahteve, da je vendarle že potrebno ((potegniti črto« čez krivce teh strahot in jim omogočiti celo normalno življenje. Rekli smo, da se pojavlja dilema, kajti eni nastopajo z ((argumenti« za amnestijo, drugi pa so proti njej. Muenchenski «Sueddeutsche Zeitung« je to razvrstil takole: končno bi se mogla ((potegniti zaključna črta«, kajti, čim bolj čas teče, tem težje je zbirati dokaze: pri vsakem- delu gre v bistvu za vojaško dejanje; izvršilci kaznivih dejanj so povečini ravnali na ukaz svojih predpostavljenih; nekdanje sovražne države so prav tako počeniale zločine ne le nad Nemci in teh zločinov ni nihče sodil.
Takšno dojemanje zadeve govori samo ob sebi in tudi pove, kdo in kal je za njim. Sam «Sued-deutsche Zeitung« smatra, da ((takšni razlogi« ne zajemajo vsega bistva stvari. Zato pravi: «Za-kliučna poteza bi bila ugodna za one. ki so prizadeti, toda za to ni pdrekrsne osnove, kajti umor ostaja umor; ker ne gre za politična kazniva dejanja, pač na za navaden kriminal, za navaden zločin.«
Toda mnenia tega časopisa (in, mnozih drugih) niso soreieli in ne snrei^majo v vseh političnih (in druefh) krogih Zvezne repu-blike. Poborniki te čudne amnestije zavzemajo mnoge vidne , in mani vidne položaje v sedanjem duižbenem sistemu. Razlika je edino v tem, da eni nastopajo javno, d run pa se borijo «tiho», zato na nič manj učinkovito in za isti cilj.
Med prvimi zavzemata vidno mesto dva odvetnika, poslanca Pundestaea:	krščanski demokrat
dr. Karl Kanka ter liberalec dr. Ernst Achenbach. Dr. Kanka se trudi, naj bi zaradi «ugleda pravice« in zaradi težav v dokaznem postonku po toliko letih enostavno ukinili nadalinje sodno kaznovanje in preganjanje kaznivih dejanj majhnih in velikih funkcionarjev Tretjega rajha. Poslanec Achenbach pa je ob času v pravnem odboru Bundestaea predlagal splošno amnestijo. Tisti krogi pa, katerih stališča ie nedavno objavil hamburški «Die Welt». tešijo za tem. da Je treba na vso zadevo gledati tudi z zunanjepolitičnega vidika Po sedanjem pozitivnem. to ie veljavnem zakonu v ZR Nemčiji vsi zločini brez izjeme zastarijo po dvaisetih let'h. To pomeni, da bi se tudi nncisfč-ni morilci mogli oo 9. maju prihodnjega leta čutiti povsem svobodne. «Die Welt» trdi, da se bo bonska vlada, kljub vsem razlogom in proti vsem predlogom, dosledno držala te splošne zakonske norme in zato časonis ne prikriva zaskrbljenosti glede možnih zunanjepolitičnih posledic.
«Die Welt» postavlja dve vprašanji: ali more zastareti zlo, ki so Ra Hitler in njegovi pristaši s svojimi žrtvami povzročili Nemčiji? Ali bosta Mengele in Bor-htann po 9. maju prihodnjega leta Prišla iz svojih skrivališč in se brez nevarnosti vrnila v Zvezno republiko ter za visoko ceno prodala svoje spomine?
Na prvo vprašanje list ne daje odločnega odgovora Za drugo navaja, da je strah neutemeljen, ker da bi se amnestija ne nanašala na tiste zločince, ki so že kaznovani, niti na one. proti katerim je Preiskovalni sodni postopek že v teku. Pač pa bi se amnestija nanašala le na tiste, katerih zločini so ostali do sedaj neznani.
Kaznovanje nacističnih zločincev v Zvezni republiki Nemčiji kaže dokaj čudno razvojno pot Do leta 1949, to se pravi do dne, ko je Zvezna republika Nemčija postala neodvisna, so to opravljala zavezniška sodišča Nato je nastopilo dolgo zatišje in šele leta 1958 je bil osnovan v Ludwigsburgu jako imenovani Osrednji urad za raziskovanje nacističnih zločinov. Njegova zasluga je, da so se vršili vsi važnejši sodni procesi, do katerih je prišlo v zadnjih letih, ter Procesi, ki se še vodijo proti nacističnim zločincem V krogih tega osrednjega urada trdijo, da bo do 9. maja 1965 sproženih še več st.o sodnih postopkov *n da bodo oni imeli dela vsaj še Pet do deset let. ker da se bo amnestija - kolikor bi bila sprejeta — nanašala samo na zločine, *i do tedaj Se ne bodo odkriti.
Komentar lista «Die Well» ni ostal brez odmeva. Listu sta, med drugimi, odgovorila tudi dva svetovno znana pravnika:	nekdanji
namestnik glavnega tožilca ZDA na procesu proti glavnim nacističnim funkcionarjem v Nuembergu dr. Robert Kempner ter britanski Pravnik dr. F, Hellendall.
»Mednarodno pravo ne pozna nikakršne zastarelosti za množične zločine«, je dr. Kempner opozoril rahodnonemško Javnost. «Tudl
zvezna republika, ki sicer priznava mednarodno pravo, ne more uveljaviti svojega notranjenemške-ga pravosodja nad mednarodnim pravosodjem.« Na koncu svojega obširnega pisma listu «Die Welt» dr. Kempner opozarja:	«Pravna
in moralna dolžnost neke pravne države je, da se, kolikor je sploh možno, loči od — morilcev.«
Tudi dr. Hellendall opozarja zahodne Nemce, da nacistični zločinci niso samo zločinci glede Zahodne Nemčije, pač pa da so krivci tudi nasproti mednarodnemu pravosodju ter da se v mednarodnem pravu ne predvideva nobena zastarelost za to zvrst zločinov. Londonski pravnik na koncu svojega pisma trdi, da bi prenehanje sodnih postopkov proti nacističnim zločincem ne bilo v nasprotju samo z mednarodnimi zakoni, pač pa tudi proti ustavi same Zahodne Nemčije.
Toda tudi v Zahodni Nemčiji naletimo na nasprotnike predvidene amnestije. Na strani teh je tudi zvezni pravosodni minister Bu-cher. Na tej strani so tudi mnogi ugledni časopisi, skupine političnih, kulturnih in javnih delavcev, mnogi funkcionarji ter člani sindikatov, tako imenovani «levo u-smerjeni razumniki« ter tudi najširše plasti državljanov, ki jim je pri srcu, da se nemško ime nikoli več ne spravlja v zvezo z nacizmom. Kolikšna bo dejanska moč vseh teh, se bo pokazalo najkasneje v prihodnji pomladi, ko se bo Zahodna Nemčija morala dokončno odločiti: ali se bo držala moralnih obveznosti nasproti človeštvu in bo nacistične zločince kaznovala, ali pa se bo opredelila za drugo plat z vsemi ustreznimi posledicami doma in v svetovnem javnem mnenju.
K. KUKOLJA
Nova «Cesta sonca« je ponekod speljana po viaduktih, ponekod pa mora skozi predore, da čim manj vzponov, da bi bila pač čimbolj «nagla». — Na sliki viadukt v Rio della Piazza
Pian del Voglio.
............................................................................................um....................................iiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiimtiimirtuiniiiimiMiitiitiiiimiiiiiimiHiiiiiiMiil............................
S SKUPINO SLOVENSKIH TURISTIČNIH DELAVCEV PO TRIDENTINSKEM
Madonna di Campiglio zadovolji vsakogar
pozimi in poleti
Lepa krožna pot: Trento-Tione-Ma-donna di Campiglio-Dimaro-CIes-S. Michele ob Adiži-Trento
Ko se je pred nedavnim skupina turističnih delavcev in časnikarjev iz Slovenije mudila na Tridentinskem, je prvi dan obiska po programu porabila za izlet v Madonna di Campiglio.
Iz Trenta vodi pot najprej proti zahodu: čez Adižo in strmo navzgor po cesti, od katere se kmalu v levo odcepi cesta na Sar-dagno in Bondone. Na desno se odpira pogled po dolini severno od Trenta in pa na Paganello (2125, m), dokler cesta ne zavije v ozko sotesko, kjer je marsikje cestišče vsekano v skalo. Potem se pokrajina zoper odpre, pokaže se jezero pri Terlagu in kjer je kaj rodovitnega prostora, je poraščen z vinogradi, v katerih je bilo
Planinski dom na Spinalu v Dolomitih na višini 2200 metrov
ob času tega obiska še vse polno grozdja. Lepo jezero pri Toblinu z gradičem na obrežju zbuja prijetne želje: prebiti nekaj časa v teh krajih, voziti se po jezeru ih še kaj.
Glavna pot zavije potem na jug h Gardskemu jezeru, v Sarkah pa se odcepi od nje manjša cesta, ki se še vedno drži zahodne1 smeri. Prekorači reko Sarko, ki je do tu tekla v smeri zahod-vzhod pa se sedaj s cesto vred obrne proti jugu do izliva v Gardsko jezero. Manjša cesta se onstran Sarke najprej v nekaj serpentinah povzpne precej visoko, nato pa se nadaljuje ob ozki, silno globoki strugi Sarke. Prostor zanjo so dobili le tako, da so
IIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIimiililMiiiiMimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
ZANIMANJE ZA SEJEM: SODOBNA ELEKTRONIKA
Prijavili so se proizvajalci iz petnajstih držav
Priprave za letošnji 11. mednarodni sejem «Sodobna elektronika«, ki bo od 17. do 25. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so v zaključni fazi. Kakor na lanskem jubilejnem tovrstnem sejmu bodo tudi letos na Gospodarskem razstavišču zbrana vsa najpomembnejša jugoslovanska podjetja, ki proizvajajo najrazličnejše elektronske in podobne naprave, brez katerih si danes sploh ne moremo zamisliti napredka v industriji, prometu, telefoniji, medicini in drugih dejavnostih. Ob praktično celotni jugoslovanski elektronski industriji pa bodo tudi letos razstavljali številni ugledni proizvajalci z Vzhoda in Zahoda, ki že vrsto let obiskujejo te mednarodne specializirane sejme, kot so Siemens-Halske, ITT-Standard, Philips, Rajtheon (ZDA), Balram, Diar-Elektronik (DR Nemčija), Me-lrimpex (Madžarska), Me talejc-p ort in Elektrirh (Poljska) in drugi.
Na letošnjem sejmu Sodobna elektronika bodo razstavljali proizvajalci iz 15 držav in sicer Avstrije, Belgije, Bolgarije (ki razstavlja prvič na tem sejmu), Danske, DR Nemčije, Francije, Italije, Japonske, Jugoslavije, Madžarsko, Nizozemske, Poljske, Švedske, ZDA in ZR Nemčije. Med domačimi razstavljavci so pripravili skupno . razstavo poslovnega sodelovanja podjetja RIZ, Iskra in Rudi Cajavec.
Tako, kot že vrsto let, bodo tudi na tem sejmu oddani vsi razpoložljivi prostori. V ((Jurčku« bo tudi letos obiskovalcem
na voljo (tako kot lani) raznovrstno širokopotrošno blago. Lanska praksa je namreč pokazala, da so obiskovalci zelo ugodno sprejeli to pobudo, saj se jim je na tem sejmu nudila priložnost, da si kupijo nekatere proizvode, ki jih je sicer težje dobiti v trgovinski mreži.
Posebna zanimivost letošnjega sejma bo tudi predvajanje številnih poučnih, propagandnih in strokovnih filmov, ki so jih izdelala nekatera inozemska podjetja. V hali B bodo te filme ob tehnični pomoči podjetja »Sana film« brezplačno predvajali po več ur dnevno, tako da si jih bo lahko ogledal vsak obiskovalec sejma. Nedvomno bo ogled barvnih filmov s področja elektronike, telekomunikacij, nukle-onike, astronavtike, vakuumske tehnike in drugih panog zanimiv ne samo za vsakega strokovnjaka, marveč tudi za povprečnega obiskovalca.
jo vsekali v skalo. Tu pa tam mora cesta tudi skozi predore. Polagoma pa se prične dolina zopet odpirati, pokrajina postane spet bolj «normalna»: zeleni travniki, vinogradi, v višjih legah gozdovi, in sicer že pravi gozdovi, medtem ko je bilo prej v skalovju samo grmovje.
Po dobrih 40 km vožnje smo v Tionu, kjer cesta zavije na sever, še vedno nedaleč od Sarke, ki je tukaj napravila koleno. Vozimo se po prijetni dolini Ren-dena. Razveseljuje nas pogled na jablane, polne rumenih in rdečih jabolk. V Pinzolu, lepem taboriščnem središču, je vredno ustaviti se tudi zaradi zanimive freske na cerkvi sredi pokopališča ob cesti; na zunanji steni cerkve je upodobljen značilen mrtvaški ples, ki je bil v določeni dobi zelo razširjen motiv cerkvenega slikarstva. (Nam najbližji primer je v Hrastovljah pri Rižani, toda tu znotraj cerkve).
Cesta se začne kmalu zopet vzpenjati. Pojavijo se breze, vedno več Je tudi macesnov, na desni pa se vedno bolj odkriva skupina Brentskih Dolomitov. Proti zahodu pa se odpre tudi pogled na Presanello s prostranimi snežišči tja do Adamella.
Skoraj nenadoma se za ovinkom prikaže Madonna di Campiglio, poletno in zimsko turistično središče v višini čez 1500 m. Zadnjih nekaj let se ta kraj od leta do leta spreminja, hoteli rastejo kar naprej. Takoj Je jasno, da je kraj namenjen le zelo petičnim turistom, ki jim je pa res pozimi in poleti na razpolago vse, kar si lahko (še v okviru pameti) poželijo. Predvsem Je izredno poskrbljeno za zimske športnike, ki se lahko z žičnicami, sedežnicami, vlečnicami (skilifti) povzpnejo na razne vrhove, se po kilometre dolgih progah spuste na drugo stran in tam spet najdejo drugo sredstvo za vzpon. Tudi v nese-zonski dobi deluje žičnica na Spi-nale (2150 m), okrog katerega se razprostira pravi smučarski para-
diž. Sonce pa tudi v poznem septembru kar vabi, da bi se mu človek sproščeno nastavil. Prekrasen je razgled na vse strani, vrhovi iz Brentske skupine pa so tako blizu, da bi jih «prijel z roko«.
Po kosilu v hotelu Cristallo se vožnja nadaljuje skozi smrekov gozd do prelaza Karla Velikega, ki je tudi posejan s številnimi hoteli. Po slovesu s prijaznim inženirjem, ki nadzira žičnice in ostale transportne naprave in vodi tudi avtonomno letoviščarsko ustanovo, nas pulman pelje navzdol skozi krasen macesnov gozd v dolino, ki nosi lepo ime Sončna dolina. Zopet vse polno najlepših jabolk, da se nam kar skomine delajo. Do Trenta bi bilo kar precej daleč, če ne bi bilo vmes nikakega postanka. Toda na ravnini, ko prispemo na cesto Trento-Bocen, zavijemo v nekdanji samostan, sedaj pa vinogradniško šolo, kjer nas — čeprav nenapovedane . —r prijazno sprejme ravnatelj vinskih kleti Zanetti, Cim izve, kdo so njegovi gostje, začne z velikim zadovoljstvom pripovedovati o obisku vinske
Skale, megle, sneg in sonce v gorah
iiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, da ne pridete v spor s poslovnimi ljudmi. Naj vas prva nevšečnost v družini ne spravi s tira.	*
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pošteno___________________________________
kritiko sprejmite lojalno in se iz
nje kaj naučite. Priletna harmonija | vlačujte z razčiščenjem neke dru in razpoloženje.	Ižinske zadeve.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na
vidiku so novi posli, ki veliko obetajo. Pomagali boste pri pomlrje-nju v prijateljski družbi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite Izredno priložnost, ki se vam nudi. V družinskem okolju ravnotežje,
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zaradi svoje poslovne ekspeditivnosti si boste zagotovili velik uspeh. Ne za-
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V dopoldanskih urah boste imeli veliko dela, popoldanske pa izkoristite za oddih.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Boste gospodar situacije. Tega pa ne izkoriščajte preveč. Nekdo skuša spodkopati vašo družinsko srečo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V poslovnih zadevah bodite iskreni,
pa tudi odločni. Neko prijateljstvo se začenja poglabljati.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Od spora, kateremu niste bili krivi vi, boste imeli korist. Rešujte domače zadevščine sproti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaupajte v pomoč, ki vam prihaja od nezainteresiranih oseb. Stare nevšečnosti bodo prišle ponovno na dan.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne smete si privoščiti nepremišljenosti, kajti vsak korak je v tem primeru usoden. Prijetno srečanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Možen je tudi uspeh, vendar ne pričakujte preveč. Vaši čustveni načrti se bodo izjalovili.
razstave v Ljubljani. Bil je pravzaprav s svojimi sodelavci namenjen v Budimpešto na tamkajšnjo razstavo. Ko so si na povratku ogledali vinsko razstavo v Ljubljani, so bili izredno presenečeni, ker niso pričakovali kaj takega. Izkazalo se je, da je bila prireditev v Budimpešti prava revščina v primeri z razstavo v Ljubljani. Prihodnje leto se bodo tudi udeležili ljubljanske razstave. V kleti so gbštje pokusili več vrst vina, ki je prišlek jjgolj j domačih vinogradov s posestva šole.
Po tem prijetnem obisku ni bilo več daleč do Trenta. Med večerjo v lepi restavraciji «al Marietto« so nekateri trpeli Tan-talove muke, ko so iz sosedne sobe prihajali glasovi televizijskega speakerja s tekme Inter-Inde-pendiente. Dobro, da je tekma trajala še naprej, tako je bilo mogoče še po sladoledu na trgu pri stolnici slediti koncu tekme v baru Grand Hotela Trento, kjer je vsa skupina prenočevala.
Iz raznih «razlogov» je kazalo, da je najbolje iti spat. Prejšnji večer je namreč manjša skupina petih po večerji v restavraciji «Panorama», ki stoji tako slikovito nad Trentom, zavila v znano «cantinoto», vinsko klet, kjer se ponašajo, da imajo čez 500 raznih vrst vina, od domačih do najbolj oddaljenih tujih. Na mizi omenjene skupine se je napravila kar dostojna »baterija« steklenic, ki je zbujala dolžno spoštovanje tudi pri natakarjih. In odhod se je precej zavlekel, tako da za spanje ni ostalo mnogo časa.
Naslednjega dne — bila je nedelja — pa Je bilo treba po programu v Canazei. O tem pa prihodnjič.	R. R.
OD MILANA DO NEAPLJA PO 755 KM ASFALIA
«Cesta sonca»
v številkah
Visoki gradbeni stroški in prav tako visoka tarifa
V nedeljo so na svečan način izročili prometu Avtomobilsko cesto sonca, ki povezuje gospodarsko prostolnico Italije Milan z metropolo italijanskega 1 Juga Neapljem. Pravzaprav so izročili prometu le odseke ceste med Or-vietom in Chiusijem, to se pravi zadnji odsek ceste, ki povezuje bogati in industrijsko najbolj razviti del Italije s turistično bolj zanimivim, toda gospodarsko še ne preveč razvitim jugom. Ob tem bi se lahko ustavili tudi ob vprašanju, čemu bo služila ta cesta in aji je bila njena gradnja penekod upravičena, odnosno ali je trasa ceste bila primerno speljana, toda to bi nas speljalo na zelo kočljiv problem neštetih diskusij in polemik, lokalnih zahtev in (ivišjih interesov«, o čemer ne moramo sedaj govoriti, ker se bomo omejili izključno na tehnično plat nove ceste, mislimo na nekatere podatke, ki bodo zanimali vsakogar, ter na podatke za tiste, ki jih bo pot zanesla vzdolž Apeninskega polotoka
Avtomobilsko cesto sonca so sklenili graditi leta 1955 in v nedeljo je bila končana, tako da je od sklepa do izvedbe trajalo devet let in nekaj mesecev. To je dolga doba, hkrati pa tudi ne preveč, če upoštevamo, da gre za gradnjo ceste z dvema kolovozoma in štirimi stezami v skupni dolžini 755 km, kolikor loči Milan od Neaplja.
Ustavimo se nekoliko ob vseh odsekih te ceste. Od Milana do Bologne je 189 km, od Bologne do Firenc 91, od Firenc do Rima 273, od Rima do Neaplja pa še 202 km.
Ker so gradbeni stroški za vso gradnjo znašali 272 milijard lir, stane vsak kilometer te ceste 360 milijonov lir, kar je vsekakor žejo veliko. Toda graditelji navajajo v zvezi s tem sledeče podatke: odsek med Milanom in Bologno je bil najcenejši. Tu je vsak km aeste stal 226 milijonov. Zato pa je odsek med Bologno in Firencami bil najdražji, saj je po podatkih graditeljev ta odsek stal po 835 milijonov na kilometer. Glede tako ogromne razlike med stroški prvega in stroški drugega odseka graditelji navajajo dfejstvo, da je bilo tu trasiranje ceste zelo težavno, da je tu velike viaduktov, predorov in nasipov, ki so sttoške močnb povečali. Odsek med Firencami in Rimom je bil spet nekoliko cenejši, saj je prišlo na kilometer ceste 38j milijonov lir stroškov, dočim je bil odsek med Rimom in Neapljem še veliko cenejši s povprečjem 262 milijonov
Graditelji nam razlagajo te stroške takole: Stroški za osnovne gradnje in za asfaltiranje odnosno betoniranje ceste so znašali 215 milijard. Dvajset milijard lir so porabili za tako imenovane do. polnilne ali stranske gradnje, 20,5 milijarde lir so porabili za odkup zemljišč, koder je cesta speljana, ter za razne odškodnine, dočim je preostalih 16 milijard in pol lir šlo za tako imenovane splošne stroške.
2e v začetku smo rekli, da je od ^klepa za gradnjo ceste, do nedeljske svečanosti ob otvoritvi minilo devet let in nekaj mesecev. Doba dejanske gradnje pa je trajala obilnih osem let. Da gre zares za veliko gradnjo, nam povedo sledeče številke: v celoti je bilo potrebnih 15 milijonov delovnih dni; pri odprtih odkopavanjih so izkopali 52 milijonov kub. m materiala, v predorih en milijon 800.000 kub. metrov, zidu in betona so vgradili 5 milijonov kub. m, v tlak in asfalt pa so porabili 16 milijonov kub. m materiala.
Raznih mostov in viaduktov je na vsej cesti 260, podvozov in nadvozov 572, predorov 38 v skupni dolžini 9.600 metrov na levem
in 10.400 m na desnem cestišču to se pravi, da je v celoti 20 km
predorov.
Kako so bile vse te milijarde porabljene, kakšna je bila gospodarnost graditeljev, ne bomo pisali, saj je bilo npr. ob času gradnje avtomobilske ceste na odseku med Bologno in Firencami o tem zelo veliko govora. Ustavili se bomo pri nekem drugem problemu in sicer pri tarifah. Vozač, ki bi ga pot zanesla po novi cesti, bo neprijetno presenečen, kajti tarifa je zares visoka. Razdeljena je, kot vse tarife, na več «razredov». V prvi razred spadajo tarife za motorna kolesa, v drugi za avtomobile do 10 konjskih sil (HP), v tretji razred pridejo motorna vozila od 10 do 15 HP, v četrti razred pa vsa močnejša vozila. Poleg tega so tarife razdeljene na štiri odseke.
Za utilitarna vozila »Fiat 500», «600», in podobna vozila, bo vozač plačal od Milana do Rima 2200 lir, od Rima do Neaplja pa še nadaljnjih 750 lir. Vozač, ki bo vozil s ((Fiatom 850» ali močnejšim vozilom do kubature 1300 približno bo moral plačati od Milana do Rima 3400 lir tarife, od Rima do Neaplja pa še nadaljnjih 1200 lir. V četrto kategorijo pridejo močnejša vozila kot na primer «Fiat 1500» dalje in bo za svoje vozilo na cesti od Milana do Rima moral plačati 5.000 lir, od Rima do Neaplja pa še nadaljnjih 1500 lir.
Kot vidimo so tarife zares visoke. Seveda pa bo vozač porabil veliko' manj goriva, kot bo tudi imel manj drugih stroškov, kajti avtomobilska cesta mu nudi lažjo in hitrejšo vožnjo, saj bo s povprečno hrzino 80 km na uro potreboval od Milana do Bologne 2 uri in pol, od Bologne do Firenc bo prišel zo v obilni liri, od Firenc do Rima v 3 urah in pol, od Rima do Neaplja pa v dveh urah in pol.
Na avtomobilski cesti pa je 80 km na uro razmeroma majhna brzina, zato bomo navedh še časovne razdalje s povprečno brzi-no 100 km na uro. V tem primeru bo vozač iz Milana do Bologne potreboval nekaj manj kot dve uri, od Bologne do Firenc komaj 50 minut, od Firenc do Rima 2 uri in tričetrt, od Rima do Neaplja pa obilni dve uri
Lahko bi navedli še podobne podatke za povprečno hrzino 120 km na uro, toda ne glede na dejstvo, da se na tako dolgih rc.a-cijah tudi dobro vozilo pri povprečni brzini 120 km na uro močno obrabi, je tudi nesmiselno drveti po Avtomobilski cesti sonca s tolikšno hrzino, ko je bila ta cesta trasirana z določenih turističnih vidikov, saj je ponekod speljana nalašč tako, da nudi potniku lep razgled po pokrajini, skozi katero vodi. Tudi glede tega bi se sicer moglo kaj reči. kajti tehniki so sicer navdušeni nad tehnično, platjo ceste, nad gradnjo samo, nad krasno speljanimi viadukti in podobnim, so pa strckovnjaki za turizem nekoliko manj navdušeni nad tolikšno količino žeiezobetona, v j je marsikje popačila zunanji videz krajev. Toda nihče ne more zadovoljiti vseh in naš namen ni bil, da bi cesto ocenjevali z vseh vidikov.
Toda Avtomobilska cesta sonca z relacijo Milan-Neapelj še ni vse. Vtem ko imamo namreč na severu od Turina do Milana že več let v rabi prav tako dobro avtomobilsko cesto, ki je od Milana do Mester speljana tudi proti vzhodnemu delu Padske nižine, nimamo od Neaplja točneje od Salerna proti Reggio Calabrii primerne ceste, kot ni ustreznega odseka od Salerna proti Bariju. Toda oba poslednja odseka sta že v načrtu, ponekod tudi že v gradnji.




usasm
TOREK, 6. OKTOBRA 1964
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Zenski liki; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Guido Cergoli; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna glasba; 18.55 Vibrafonist T. Gibbs; 19.15 Pisani balončki: nato Pevci in ritmi; 20.00 Šport; 20.30 Kro-matična fantazija; 21.30 Radijska novela; 21.55 Koncertisti naše dežele; 22.15 Od mazurke do surfa.
Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije in romance: 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 M. Bontempelli: «Bassano padre geloso«; 21.45 Grška lahka glasba.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Kot juke box; 13.35 «Upor s filtrom«.
Koper
7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Na programu Cipra in Devčič; 12.00 in 12.50 Glasba po željah: 14.30 Zbor Vinko Vodopivec; 14.00 Melodije; 14.30 Zabavne popevke; 15.30 Domači ansambli: 16.15 Ukrajinske pesmi; 16.45 Popoldanski zmenek;
17.00	Operna glasba; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL;
19.00	Poje Eugenia Foligatti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester in pevci; 22.40 Bachov Koncert za dve violini in orkester.
//- program
8.00	Jutranja glasba; 8.40 Omel-la Vanoni; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi;
11.00	Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi: 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Popevke; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. pesmi; 17.00 Filmske novosti: 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred: 18.50 Vaši izbranci; 21.50 Glasba v večeru.
Mladinski album; 9.40 Majhni ansambli; 10.15 Operni pevci; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12 15 Kmetijski nasveti; 12.25 Igrajo in pojo; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Odak: Divertimento; 14.50 Zvoki kitar; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek na svidenje;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Zabavni orkestri: 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Koncert po željah; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Slog «Ludovika XIV.» in «Ludovika XV.»: 20.20 Radijska igra; 21.10 V nodvečer; 22.10 Plesna glasba; 23 05 Nočni koncert.
Ital. televizija
lil- program
18.00	Program za najmlajše;
19.00	Dnevnik: 19.15 Tri umetnosti; 19.55 Četrt ure z Nunziom Gallom: 20.15 Šport: 2030 Dnevnik; 21.00:	«Dru*ina Barrett«;
22.45 Borba za življenje; 23.00 Dnevnik.
18.30 Portugalska kultura; 18.45 Galuppijev koncert: 19.15 Tuji periodični tisk: 19.30 Koncert; 20 40 Bachov koncert za orkester; 21.20 Simfonični koncert.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 O Robertu Rosselliniiu; 22.15 Glasbeni program; 23.20 šport.
Slovenija
Ju» televizijo
Nacioaalni program
6 J0 Vreme na ital. morjih; 8JO
7.15 Nekaj melodij; 8.05 Jug. pevci popevk; 8J0 Mali ansambli; 8.55 Radijska šola; 9.25 Čajkovski:
19.40 Napoved in poročila; 20.00 Čestitamo — znbavno-glasbena oddaja ob državnem prazniku NDR.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.5, najnižja 13,5, ob 19. uri 1V.2; zračni tlak 1024.9 stanoviten, vlage 51 odst., veter severovzhodnik 18 km, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 6. oktobra
Vera
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.36. Dolžina dneva 11.27. Luna vzide ob 6.39 in zatone ob 18.20 Jutri, SREDA, 7. oktobra Marija
V OKVIRU IZVAJANJA DOGOVORA MEŠANE KOMISIJE
Prof. Mihelič včeraj prevzel službo pedagoškega svetovalca za slov. šole
Po uradnem obisku na šolskem skrbništvu Je dal izjavo o važnih nalogah, ki ga čakajo
Danes seja deželnega sveta
Med razgovorom na šolskem skrbništvu. Od leve na desno: dr. Baša, gen. konzul Janhuba, Črtomir Kolenc, prof. Mihelič in šolski skrbnik dr. Tavella
Včeraj Je prispel v Trst in prevzel mesto pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem prof. Stane Mihelič, višji svetnik republiškega sekretariata za šolstvo SR Slovenije Prišel je iz Kopra, od koder ga je spremljal Črtomir Kolenc, član jugoslovanskega odbora mešane jugoslovansko-italijanske komisije, s katerim sta se najprej javila na jugoslovanskem konzulatu. Prof. Mihelič je okrog poldne prišel na šolsko skrbništvo, kamor sta ga spremila generalni konzul SFRJ Rudi Jannuba in Črtomir Kolenc. Sprejela sta jih šolski skrbnik dr. Tavella m konzulent za slovenske srednje šole dr. Baša, ki sta novemu pedagoškemu svetovalcu izrazila dobrodošlico. Generalni konzul Janhuba, Črtomir Kolenc, prof. Mihelič, dr. Tavella in dr. Baša so se zadržali v kratkem razgovoru ter si nato ogledali urad, kjer bo prof. Mihelič imel svoj sedež, in sicer na šolskem skrbništvu zraven urada dr. Baše.
Prof. Mihelič nam je po tem Uradnem obisku dal naslednjo izjavo:
»Glede na to, da sem komaj prevzel delo pedagoškega svetovalca slovenskih šol na Tržaškem, bi ne mogel kaj več povedati kakor to, kar je določeno v sporazumu mešane komisije o nalogah pedagoškega svetovalca, če pa zadevo presojam po tem, kako so učitelji in profesorji tržaškega ozemlja, ki so bili na desetdnevnem seminarju na Bledu, zavzeto sledili predavanjem, imam občutek, da bo moje delo prijetno, čeprav ne lahko. Zavedam se, da sam ne bom mogel storiti nič brez sodelovanja prosvetnih oblasti, zlasti še ravnateljev in učiteljev slovenskih šol. Zato bi želel, da mi vsi, ki so dobre volje pomagajo pri reševanju vseh strokovnih, pedagoških in metodičnih problemov slovenskih šol na Tržaškem.
Moje delo bo proučevanje učnih programov slovenskih šol, posveti glede pouka z ravnatelji in učitelji šol, obisk pouka, razgovori z učitelji in profesorji, zlasti o pouku materinskega jezika, skrb za dopolnitev dijaških in učiteljskih knjižnic, pedagoški in metodični sestanki z učiteljstvom, vprašanje učbenikov za slovenske šole in podobno«.
Prof. Stane Mihelič se je rodil leta 1906 v Virmnšah pri Škofji Loki. študiral je slavistiko in diplomiral na ljubljanski univerzi. Leta 1934 je začel poučevati na gimnaziji v Ljubljani, nato je poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru in na učiteljišču v Ljubljani. Zaradi njegove strokovne sposobnosti, razgledanosti in temeljitega znanja so ga poklicali na osrednje vodstvo šolstva Slovenije, kjer je prevzel delo inšpektorja za slovenski jezik in slovanske jezike. Kot višji svetnik republiškega sekretariata za šolstvo tudi vodi skupino za učbenike in učila, obenem pa je honorarni predavatelj slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani.
Nekateri naši šolniki ga že dobro poznajo, ker je todil prvi seminar za slovenske učitelje in profesorje s tržaškega, ki je bil septembra na Bledu.
Delo pedagoškega svetovalca bo za naše šole, tako osnovne kot srednje, za šolnike in učence ter dijake, zelo koristno. Potrebo po takem
strokovnem vodstvu smo vedno bolj občutili. Zato pozdravljamo prihod prvega pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem, želimo mu prijetno bivanje med nami in mnogo uspehov pri njegovem plemenitem delu za napredek naše šole.
Štiriletno delovanje miljske obe. uprave
Na zadnji seji miljskega občinskega odbora so sklenili, da bo seja občinskega sveta v torek, 6 oktobra ob 20. uri. Na seji bo odbor predložil v potrditev nekaj nujnih sklepov, ki jih je odobril. Poleg tega bo na seji župan Millo podal poročilo o štiriletnem delovanju občinske uprave, ki ji bo v kratkem zapadel mandat, ker bodo 22. novembra volitve za izvolitev novega občinskega sveta.
Stavka v CRDA in Tržaškem arzenalu
Borba delavcev v vseh obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu za uresničenje zahteve po proizvodni nagradi se nadaljuje. Po uspeli celodnevni sobotni stavki so delavci tudi včeraj zapustili delo dve uri pred koncem delovnega urni-
ka. Prav tako bodo stavkali po dve uri danes in jutri.
Danes ob 15. uri se bodo delavci sestali na skupščinah ločeno na sedežu FIOM v Ul. Pondares št. 8 in na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta 12. Vse kaže, da se bodo delavci jutri sestali na enotni skupščini in sprejeli sklepe za nadaljnjo borbo.
Izoliran poskus
šovinistične
demonstracije
Skupina kakih sto italijanskih srednješolcev se je odzvala na letake eMovimento sociale Italiano -raggruppamento giovanile SS. LL.» in je sinoči kričala po tržaških ulicah. Letak govori o deseti obletnici londonskega sporazuma, ki naj bi potrdil odcepitev «italianissime» Istre in Dalmacije od matere domovine in zahteva njih vrnitev.
Skupina je najprej skušala motiti predvajanje filma «Italiani bravo gente», nat.o pa se je usmerila proti Tržaški knjigarni, kjer so kričali že običajna šivinistična gesla z zloglasnim refrenom «A morte i s’ciavi», vse to ob popolni izoliranosti in ob pomilovalnih nasmeških mimoidočih.
Danes ob 10. uri bo seja deželnega sveta. Na dnevnem redu so razna vprašanja in interpelacije. Odbornik za industrijo in trgovino Marpillero bo odgovoril predlagateljem resolucije o naftovodu.
Pri odborništvu za gospodarsko načrtovanje je bil včeraj sestanek odbornika Cociannija in strokovnjakov prof. Pellegrinija in Ferrana. Razpravljali so o načrtu za razvoj gospodarstva v Fur-laniji-Julijski krajini.
Predsednik deželnega odbora Berzanti pa je sprejel predsednika tržaške pokrajine Deliseja.
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 21. do 3Q. septembra letos v tržaški občini zabeležili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: da-vica 2; škrlatinka 4; tifoidna mrzlica 2; ošpice 2; oslovski kašelj 1; priučesna slinavka 7; infekcijsko vnetje jeter 4.
ZAKLJUČEK ZASEDANJA O POTROŠNJI
Polemika o vplivih reklame na potrošnike pri izbiri blaga
Zveza potrošnikov bo pričela izvajati nadzorstvo nad točnostjo reklame
Nedeljsko študijsko zasedanje o patologiji potrošnje, ki ga je priredila v Trstu italijanska zveza potrošnikov, je dobilo mestoma mečno polemičen značaj. To je razumljivo, saj je bila v nedeljo v ospredju razprava o reklami in je imel uvodno predavanje prof. Roberto Cortopassi, predsednik i-talijanskega združenja reklamnih tehnikov, ki je govoril o temi: • Koristnost, meje in odgovornost trgovske reklame*.
Govornik je poudaril pomen reklame, s katero se obveščajo potrošniki in ki s tem pripomore k
hitrejšemu razvoju vseh gospodarskih dejavnosti Reklamo pa obdolžujejo, da skrbi za koristi podjetja in to tudi na škodo potrošnika, ki naj bi ga reklama vodila tudi k odvečnim nakupom in k nakupom stvari, ki jih dejansko potrošnik ne potrebuje. Govornik je dejal, da je ta pojav malo pomemben, zaradi tega ker reklama nima tako velikega učinka, kot se ji pripisuje, in je zato trdil, da je potrošnik v bistvu še vedno svoboden in sam odloča o nakupih.
Posebno poglavje pa predstav-
RllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIllllMItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllinilllllllllllMlIllllllllllllllllUlllllllllllllltlllllllllllMIIIIIIIIII
NOV UDAREC TRŽAŠKEMU PRISTANIŠKEMU PROMETU
Zvišanje tarif večine storitev v pristanišču za 6 odstotkov
Ukrep bo pričel veljati s prvim novembrom ■ Zaradi tega bodo tudi špediterji prisiljeni zvišati svoje tarife
Izredni komisar Javnih skladišč gen. Battaglieri je že 3. septembra podpisal sklep, na osnovi katerega se bodo tarife Javnih skladišč za skoraj vse usluge v pristanišču (razen nekaterih iz-em) s 1. novembrom letos povišale za 6 odstotkov.
To povišanje se nanaša na tarife za manipulacijo najrazličnejšega blaga tako pri izkrcanju kot pri vkrcanju, pri posrednem ali neposrednem vkrcanju odnosno izkrcanju, na železniške prevoze v mejah pristanišča, na shrambo blaga v zaprtih in odprtih skla diščih, na razne usluge, ki jih Javna skladišča nudijo pri prevozu blaga skozi pristaniške naprave, na zavarovanje blaga, na dobavo vode, na odstop pristaniških površin, stavb in skladišč, na najemnine in vzdrževanje števcev itd. To povišanje pa se ne nanaša na nagrado za hitrejšo odpremo blaga, na pristojbino za uporabo žerjavov, na ležarino, na uporabo plavajočega žerjava «Ur-sus» ter še na nekatere druge u-sluge, za katere pa so bile tarife spremenjene navzgor pred nekaj meseci. Ker nima smisla, da bi se preveč zadrževali pri tehničnih izrazih posameznih postavk blagovnega prometa skozi vse naprave Javnih skladišč, naj povemo samo, da bo to povišanje prizadelo skoraj vse usluge, ki jih Javna skladišča nudijo koristnikom pristanišča za manipulacijo blaga, tako pri prihodu kot tudi pri odhodu, ter v notranjosti pristanišča.
Povišanje tarif Javnih skladišč, ki bo stopilo v veljavo 1. novem-
HlllllllllllllllllllllllllllIMMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllHIIIIItimillimillllilllllllllMIliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ DOPOLDNE V HOTELU JOLLV
Svečan začetek delovanja centra za teoretsko fiziko
Hkrati se je pričel drugi seminar o fiziki plazme, ki bo trajal do konca meseca
Včeraj dopoldne so v hotelu Jol-ly svečano otvorili pričetek del mednarodnega centra za teoretično fiziko, ki ima v Trstu svoj stalni sedež, in istočasno pričetek drugega seminarja o fiziki plazme, ki bo trajal od 5. do 31. oktobra. Na otvoritvi so bili prisotni predstavniki krajevnih oblasti in konzularnega zbora, prisotna pa je bila tudi veleposlanka Pakistana v Rimu Begum Liaquat Ali Khan.
Za predsedniško mizo so bili: prof. Eklund, generalni ravnatelj atomske agencije na Dunaju, prof. Salam ravnatelj centra za teoretično fiziko, prof. Thompson (Anglež), prof. Sanielevici (Romun), prof. Obermann (ZDA), prof. Budini, dekan tržaške fakultete, in odv. Ge-rin predstavnik Italije v odboru tržaškega centra za teoretično fiziko.
Goste je najprej pozdravil odv. Gerin, ki je orisal razvoj naporov, da se ustanovi center za teoretično fiziko ter prispevek italijanske vlade za ustanovitev centra. Dejal je, da sedaj center deluje sicer v začasnem sedežu, da pa se vlada obvezuje dokončno rešiti vpraša-
POTOVALNI URAD «AURORA»
Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29243 priredi v dneh od 1. do 4. novembra letos
2. IZLET V BEOGRAD
Odhod iz Trsta 1. novembra zvečer z modernim avtobusom «Gran Turismo«. Ogled mesta z vodiči, izlet na Ava-lo, ogled trdnjave Kaletnegdan, vojnega muzeja, zoološkega vrta. Stanovanje in hrana v odličnih hotelih II. kat.
Cena izleta je 23.500 lir, doplačilo za vpis na skupni potni list 1450 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu vsak dan med uradnimi urami.
»AUROHA*
nje prostora. Nato je odv. Gerin poudaril, da je to prvi seminar take vrste v Evropi, ki je še posebej pomemben, saj združuje znanstvenike iz številnih držav s ciljem, da preučujejo in skušajo rešiti probleme v korist vsega človeštva.
Otvoritveni govor pa je imel ravnatelj atomske agencije prof. Eklund, ki je ugotovil, da se otvarja seminar o preučevanjih plazme, s čimer se iščejo novi viri cenene energije. Ta seminar bodo vodili: prof. Thompson (Anglija), prof. Rosembluth (ZDA) in prof. Kadom-cev (SZ), znanstveni tajnik pa bo prof. Oberman (ZDA). Na seminarju je prisotnih 60 znanstvenikov iz 26 držav sveta in 21 lektorjev. Istočasno pričenja z delom tudi center za teoretično fiziko, kjer sedaj sodelujejo številni znanstveniki in dela 20 študentov iz 16 držav (eden iz Jugoslavije) ki so prejeli štipendije.
Prof. Eklund se je zahvalil trža-
ški občini in pokrajini, ki pomagata pri ureditvi začasnega centra na Trgu Oberdan, ki pa še ni do-gotovljen, zaradi česar obstajajo razne težave pri delu centra. Izrazil Je prepričanje, da bo dokončno urejeno vprašanje prostorov do konca 1965. leta, kot to tudi predvidevajo točno sprejete obveznosti. Omenil Je tudi nujnosti izboljšanja vezi s Trstom, kar bo omogočilo boljše delovanje te pomembne znanstvene ustanove.
Goste sta še pozdravila prof. Budini s tržaške univerze in ravnatelj centra za teoretično fiziko prof. Salam, ki je v svojem govoru orisal razvoj naporov za ustanovitev centra in omenil tudi nekatere težave. Tako je med drugim tudi omenil odpor nekaterih tržaških krogov, ki je dobil celo rasistično obeležje, saj center za teoretično fiziko združuje znanstvenike iz vseh predelov sveta in deluje v okviru načel OZN.
bra, je precej presenetilo predvsem tržaška spediterska podjetja, ki plavajo v zadnjem letu v zelo slabih vodah zaradi vedno manjšega prometa raznega blaga skozi tržaško pristanišče in zaradi vedno višjih pristaniških tarif, saj so Javna skladišča s 1. junijem lani povišala vse tarife za 20 odstotkov. To pomeni, da se bodo tarife Javnih skladišč v manj kot enem in pol letu povišale za celih 26 odstotkov, z vsemi tistimi negativnimi posledica mi za nadaljnji razvoj prometa.
Zanimivo je dejstvo, da o tem povišanju doslej še nihče ni nič pisal, čeprav je bilo povišanje u-radno določeno že 3. septembra. Zvedeli pa smo tudi, da ravnatelj Javnih skladišč, ki je bil pred nedavnim na razgovorih na Dunaju, da bi se dogovorili za večji avstrijski tranzitni promet skozi Trst, ni na tem sestanku ničesar omenil o povišanju tarif, čeprav je bil sklep že sprejet. Toda to še ni najhujše za zaledne kliente tržaškega pristanišča.
Ce bi se povišanje tarif omejilo le na usluge Javnih skladišč, bi bilo to za sedanje stioške za prevoz blaga skozi Trst še znosno. Toda povišanje tarif Javnih skladišč avtomatično sproži verižno reakcijo še drugih povišanj cen in tarif dejavnosti, ki so s celotnim delovanjem pristanišča najtesneje povezane. Tako so tržaške spediterske družbe že razpravljale o povišanju uslug, ki jih nudijo svojim klientom za prevoz blaga skozi tržaško pristanišče, Toda špediterji niso svojega sklepa sprejeli z navdušenjem, ker se zavedajo, da vsako povišanje tarif predstavlja novo negativno postavko v računici perspektiv povečanja ali nazadovanja trgovskega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Doslej, kot je to tudi razumljivo, je vsako povišanje naletelo pri zalednih klientih ne samo na negodovanje, ampak tudi na posledice, da so ti preusmerili del svojega blaga na druga pristanišča. Nova povišanja lahko samo ta proces zaostrijo, zlasti še zaradi dejstva, ker se zalednim klientom v Trstu ne nudijo zadostne redne pomorske proge s pogostimi rednimi prihodi in odhodi ladij, od česar je odvisna hitra odprema blaga, ne da je treba zanj plačevati ležarino, ki bo z novimi tarifami precej bremenila prevoz blaga skozi Trst.
Tržaški špediterji so se dogovorili, naj bi svoje tarife z ozirom na povišanje tarif Javnih skladišč in na povišanje režijskih stroškov od lanskega junija do letos,, povišali svoje tarife za povprečno 15 odstotkov, tako za blago, ki prihaja iz italijanskih pokrajin kot tudi iz inozemstva. Nekateri so bili mnenja, naj bi za italijansko blago povišali tarife za okrog 10 odst., za inozemsko pa za okrog 20 odstotkov. Zdi na se, da je večina nasprotovala, da bi delali razliko med italijanskim in tujim blagom, kar bi lahko še bolj negativno vplivalo na tuje kliente tržaškega pristanišča. Sicer pa tržaški špediterji ugotavljajo, da se dejansko promet z zaledjem zmanjšuje, kar povzroča veliko krizo dela v spediterskih družbah, ki s> letos že odpustile precejšnje število uslužbencev; hkrati pa nn-
Pogled na predsedniško mizo in na občinstvo med govorom prof. Eklunda ob uradni otvoritvi centra
za teoretsko fiziko
povedujejo nove odpuste.
Iz radovednosti smo se zanimali tudi, kakšne tarife za manipulacijo blaga v pristanišču veljajo v Genovi in v Benetkah. Ugotovili smo, da so tarife v teh dveh pristaniščih znatno višje od tarif Javnih skladišč. Kljub temu pa se italijanskim proizvajalcem splača prevoz blaga skozi genovsko ali beneško pristanišče in ne skozi tržaško. Pri tem je treba upoštevati, da nudi zlasti Genova vsem uvoznikom in izvoznikom tolikšno število rednih pomorskih prog z vsem svetom, da so prizadeta podjetja gotova, da bo njihovo blago čimprej odpremljeno v čezmorske dežele, ali pa da bo v najkrajšem času prispelo v Italijo.
Poleg tega pa nudijo pomorske družbe zlasti v Genovi na en ali drug način mnogo nižje tarife za prevoze, kot pa v Trstu. V Genovi obstaja dejansko konkurenca med pomorskimi družbami, v Trstu pa te konkurence ni. ker so redni prihodi in odhodi ladij zelo redki zaradi pomanjkanja rednih prog. Poleg tega pa je v Trstu še mnogo drugih razlogov, ki podražujejo prevoz blaga skozi tržaško pristanišče Eden od teh, ki je morda najhujši, je, da je organizacija dela v pristanišču pomanjkljiva, kljub izpopolnjeni težki mehanizaciji. Posledica tega je, da se odprema blaga zavlačuje, kar seveda povzroča določene zamude, večje stroške za ležarino in podobno. Zato je tržaško pristanišče kljub svojim sorazmerno na Genovo in Benetke nižjim tarifam, pri končnem obračunu dražje, kar seveda omogoča konkurenčnim pristaniščem, da pritegujejo nase vedno več blagovnega prometa, ki je svoj čas naravno težil na Trst.
niiiiiiiiiiiuillliiii.umu..................................................m
PRIPRAVE STRANK ZA VOLITVE
ljajo nekateri patološki pojavi reklame v zvezi s škodljivimi posledicami, ki jih ima na nekatere vrste socialne potrošnje (razširitev kulture, šolstva itd.).
Zlasti pa je važno, da reklama ustreza dejanski kvaliteti proizvodov. V tej zvezi je govornik mnenja, da je treba proizvodnjo r.edzirati pri izvoru in onemogočiti s točnimi predpisi proizvodnjo škodljivih proizvodov. Glede lažnive reklame pa je mnenja, da zadostuje ustanovitev moralnega kodeksa, ki naj bi bil rezultat svobodnega dogovora prizadetih gospodarskih kategorij.
V polemičnem govoru je gene-ialni tajnik vsedržavne zveze potrošnikov dr. Vincenzo Dona dejal, da ni mogoče omejiti tako važnega vprašanja, kot je resničnost reklame, na golo zaupanje in moralne obveznosti V tej zvezi je navedel primer ZDA, kjer je reklama dobila orjaški obseg, kjer pa obstajajo točna zakonska coločila, ki zagotavljajo točnost ieklamnega sporočila in zagotavljalo potrošniku, da so vsaj o-snovne značilnosti v reklami opisanega proizvoda v resnici take. Tudi v Italiji so torej potrebni taki predpisi.
Tajnik je tudi ugotovil, da namerava zveza potrošnikov po vzorcu sorodnih organizacij v drugih državah na lasten račun pričeti izvajati nadzorstvo nad točnostjo reklame.
Na te ugotovitve je ponovno polemično odgovoril dr. Cortopassi, da številni primeri "ovo-re, da lahko moralni kodeks predstavlja stvarno rešitev vprašanja, saj gre za pomemben napor avto-eiscipline, ki pa ima lahko tudi pravne posledice. V tej zvezi je dejal, da nameravajo ustanoviti poseben organizem, ki bo skrbel za uveljavljanje moralnega kodeksa in je izrazil mnenje, da lahko pri tem organizmu sodeluje tudi zveza potrošnikov.
Na zasedanju so še govorili: dr. Marco Beltrame Ceppi, docent višje šele za časnikarstvo pri katoliški univerzi v Milanu, ki je govoril o temi »Možnosti in težave moderne psihologije pri u-smerjanju potrošnje*, dr. Lieta Et-tari Stella ravnatelj tehničnega ženskega inštituta in prof Aldo Fabiani zdravnik .Trenta. Zasedanje je zaključil predsednik zveze prof. Oddone Fantini, ki je orisal pomembno delo, opravljeno na raznih zasedanjih, in navedel zaključke tržaškega zasedanja.
Pogajanja o sporu v kamnarski stroki
Kamnarski sindikat Delavske zbornice sporoča, da se bodo sindikalni predstavniki kamnosekov zopet sestali s predstavniki delodajalcev na ministrstvu za delo 8., 9. in 10. oktobra, da bi se pogajali za skelnitev nove delovne pogodbe.
Nazionale 15.00 «La battaglia di torte Apache« Eastmancolor. Lex Bar-ker, Pierre Brice.
Arcobaleno 16.00 «Per un pugno di dollari« Technicolor.
Excelsior 15.30 «La signora e i suoi mariti« Shirley Mac Laine, Paul Nevvman, Robert Mitchum.
Fenice 16.00 (dtaliani brava genten Raffaele Pišu, Tatiana Samoilova, Andrea Checchi.
Grattacielo 15.30 «Capitan Nevvman* Technicolor. Tony Curtis, Gregory Pečk, Angie Dickinson.
Alabarda 16.30 «Spalle al muro* — Jeanne Moreau. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «Codice segreto
r ZX3 controspionaggioi) Pete Vin Eyck.
Aurora 16,30 «11 dottor Stranamore*.
Cristallo 16.30 «5 corpi senza testa* Prepovedano mladini.
Capitol 16.00 «1 tre di Ashia* Technicolor. Yul Brynner.
Garibaldi 16.00 «11 fantasma delTope-ra» Technicolor.
Impero 16.30 «Joselito ln America*.
Moderno 16.30 ((Uormini violenti* — Technicolor. Glenn Ford.
Astra 16.30 «Lampi nei sole«.
Astoria 17.00 «Li bionda graffia* Technicolor.
Abbazia 16.00 «Donne senza paradi-so» O.W. Ficher Prepovedano mladini.
Ideale 16.15 »Fellini 8 1/2» Marcello Mastroianni.
Skedenj 18.00 «Una mandata d’odio» Rod Cameron.
Slovenski klub
vljudno vabi
na
OTVORITEV
SEZONE
1964-1965,
ki bo ob zakuski danes, dne 6. oktobra, ob 20.30 uri v klubskih prostorih v Ulici Geppa 9.
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1964-65 Podporno društvo «Dijaška Matica* sporoča, da se prošnje za dologoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1964-65 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visokošolci lahko dobijo pri odboru «Di-jaške Matice* v Trstu — Ul* Geppa 9. Prošnje se sprejemajo do 16. oktobra t. 1.
Republikanci zavrnili predlog KD za skupen nastop
Za pokrajinske volitve bodo predložili lastno kandidatno listo
Stranke so že v polni pripravljenosti za začetek volilne kampanje za upravne volitve, ki bodo 22. novembra. Volivci v tržaški pokrajini bodo 22. novembra izvolili nov pokrajinski svet ter občinske svete v miljski, dolinski, repentaborski, zgoniški in devinsko-nabrežinski občini.
Nekatere stranke so že sestavile svoje kandidatne liste, druge jih pripravljajo. Krščanska demokracija pa je v preteklih dneh ponudila republikancem skupen nastop za pokrajinske volitve. Pokrajinski tajnik KD Je po sklepu tajništva poslal republikanskemu vodstvu v Trstu pismo, v katerem je uradno vabil republikance, naj se med obema strankama podpiše politični volilni sporazum, da se zagotovi republikancem izvolitev enega pokrajinskega svetovalca in da se zagotovi strankam levega centra gotova večina v pokrajinskem svetu.
Ponudba demokristjanov republikancem je takoj zbudila pozornost ostalih strank, ki vidijo v tem, da so demokristjani zaskrbljeni za spremembe, ki bi lahko nastale po volitvah pri sestavi pokrajinskega sveta, ker bodo stranke levega centra s težavo obdržale večino. Kljub temu pa so republikanci odgovorili, da se zahvaljujejo za ponudbo, da pa menijo, da je najbolje, če republikanska stranka sama nastopi na pokrajinskih volitvah ter da se samostojno predstavi svojim volivcem, ker da je pripravljena na največji napor, da izvoli enega svoje predstavnika v pokrajinski svet.
Ponudba demokristjanov se je predvsem naslanjala na dejstvo, da z novim proporcionalnim sistemom za izvolitev pokrajinskih svetovalcev, republikanci nimajo skoraj nobene možnosti, da izvolijo enega pokrajinskega svetovalca; hkrati pa se sami zavedajo, da bodo na osnovi dobljenih glasov v tržaški pokrajini za deželne volitve dobili enega svetovalca manj kot doslej, ln sicer osem, namesto dosedanjih devet.
24 svetovalcev dosedanjega pokrajinskega sveta je pripadalo sledečim strankam: KD 9, KPI 6, PSI 2
(1 izvoljen na Usti NSZ, ki je pristopil k PSI), PSDI 2, PRI 1, PLI - in MSI 3. Iz tega je razvidno, da so imele stranke levega centra doslej absolutno večino in jim ni bilo težko upravljati po krajino.
Na osnovi dobljenih glasov za izvolitev deželnega sveta na volit vah, ki so bile letos 10. maja, pa se bo sestava pokrajinskega sveta, zaradi proporcionalnega sistema in D’Ontonovega sistema razdelitve svetovalskih mest, precej spremenila, če ne bo prišlo do kakih presenečenj v korist strank levega centra. Po teh podatkih stranke levega centra ne morejo računati na absolutno večino. V skrajnem primeru, da republikanci uspejo izvoliti svojega svetovalca, kar je za število glasov, ki so jih dobili maja nemogoče, in da socialisti dobijo 2 svetovalca, socialdemokrati dva in demokristjani 8, si stranke levega centra zagotovijo 13 svetovalcev, se pravi absolutno večino. Toda številke iz majskih volitev govorijo jasno. Na osnovi teh številk bi moral biti pokrajinski svet takole sestavljen: KD 8, KPI 6, PSI 1, PSDI 2, SSL 1, MI (Mar-chesich) 1, PLI 2 in MSI 3. Na osnovi teh rezultatov stranke levega centra dobijo samo 11 svetovalcev, niti svetovalec SSL ne more pomakniti jezička tehtnice ne njihovo stran. Te račune, ki smo jih sedaj napravili, so napravili tudi demokristjani, ko so se odločili da predlagajo republikancem politično zavezništvo za pokrajinske volitve. Demokristjani so zračuna-li, da bi z njihovimi ostanki, okrog 3.500 glasov, in z glasovi PRI izvolili enega svetovalca več, kar bi dalo strankam levega centra vsaj gotovo polovico svetovalcev v pokrajinskem svetu. Ce pa nanese primer, da ne bo nastopila nobena indipendentistična Usta in da se tržaška PSI bolj uveljavi, kot se je uveljavila maja meseca, znajo socialisti izvoliti 2 svetovalca, kar bi strankam levega centra zagotovilo absolutno večino. Toda republikanci so vabilo KD vljudno in spoštljivo zavrnili; hkrati pa so s tem odprli vprašanje negotove večine strank levega centra v bodočem pokrajinskim svetu.
Zerjalovi filmi v društvu v Skednju
Prosvetno društvo v Skednju bo 9. oktobra odprlo novo sezono. Domačin Aljoša Žerjal, znani in ponovno nagrajeni filmski amater, bo spet prikazoval svoje filme in sicer: Dubrovnik, Bosna, Zmaj, Na morju, Ohrid, Začelo se je tako... Predvajanje filmov se bo začelo ob 20.30.
Društvo vabi vse svoje člane in prijatelje, da s svojo udeležbo podprejo prizadevanje odbora, da poživi prosvetno dejavnost v novi sezoni
Razstave
V umetnostni galeriji «Aloione» v pasaži Fenice razstavljajo do 9. oktobra Duren, Maniago, Milia In Ne-vyjel. Otvoritev razstave je bila včeraj ob 19. url.
Razna obvestila
ŠOLA GLASBENE MATICE SPOROČA, da bo otroški pevski zbor imel redne vaje vsak petek od 14 do 19. ure v šolski dvorani v UL Ruggero Manna 29/1. Vaje se bodo pričele 9. oktobra.
Mali oglasi
PODI Id pokrivala za pode, preproge m sintetične preproge za Hodnike iz plastike, gume, Moquette ln Me" raklon. Beneške zavese (tende vene-z.ane) po meri, zasiorl. Cinz lava-tex, prevleke iz plastike. A. B. P-ITALPLAST — Trg Ospedale S«; *• Tel. 95 919.
DAHVV1L — Plazza S. Glovannl M 1 — natančna ln vestna popravila ur lu zlatnine.
DOBITE različne Štedilnike na drva In premog, na plin in elektriko, različne peči, tratno-vnreče in na usen, pralne stroje in hladilnike najboljših znamk, plačilo po dogovoru, tudi na obroke PRI CARLU BHUSI-NI, Trst. Ul C. Battlstl St. 2». Tri 29041.
HIŠO Z VRTOM ali primerno stanovanje vzamem v najem. Tel. 62523.
Včeraj-danes
Dne 4. ln 5. oktobra 1964 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 20 oseb.	.
UMRLI feO:	72-1 etni Alessandro
Krainz, 46-letni Luciano Pečar, »5-letna Giuseppina Grassi vd. Velico-gna, 72-letru Andrea Peras, 44-letna Renata Casalli por. Fraglacomo, »z-litna Margherita Nevano por. Lan-gella, 85-letnl Paolo Busah, 77-letna Giuseppina Messe vd. Rohregger, roletna Caterma Davla vd. Manzutto, 73-letna Maria Antoncich por. Cuk. 73-letna Alba Piorar, 62-letni Luig Rovattl, 80-1 etna Maria Devescovi por. Zuccon, 73-letni Mario Samer, 57-letna Maria Rosso por. Zors, »j-letna Maria Pribaz vd. Cherini, o®* letna Addolorata Guartni vd. Pub-meno, 79-letnl Giacomo Grassi, •><• letni Libero Ignagnaro, 73-Ietni Francesco Calza.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (5. — 11. 10.)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr, gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro m Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Šentjakobski trg 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai Due Mori, Trg u-niti 4; G. Papo, Ul. G. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (5. — 11. 10.)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr, Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Sl-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro m Nerl, Ul Dante 7.
Začetek šote! V TRŽAŠKI		KNJIGARN	| dobita vse, kar potrebujete za šoto
DVA NOVA KRVAVA DOGODKA
Zaradi ljubosumnosti je ženska zabodla svojega ljubimca
Druga ženska pa je v prepiru ranila moža z nožem
Ni se še polegel odmev pretres-JJive družinske tragedije, o kateri sr“° P°r°č®li v naši nedeljski šte-v>lki, ko se je v nekem mestu dogodil drug; krvavi dogodek. V napadu ljubosumnosti in jeze je 24-tetna Dina Zuzich por. Coceffi, po rodu iz Poreča in stanujoča na koala Santi 90, z nožem zabodla v hrbet svojega ljubimca 26-let-5ega ribiča Romana Cendo po ro-du « Labina.
groznega dogodka je prišlo Y nedeljo okrog 13.30 na krovu ir ? »Estella«, zasidrane ob zaključnem pomolu v «Sacehetti», kjer sta Zuzicheva in Cenda v uruzbi z mornarjem Brunom Ri-'“ecciom bila pri kosilu. Dvojam-P°rna jahta je last Carla Barbini-1* iz Milana in je zasidrana v «kacchetti», kjer jo imata v oskr-m Rivieecio in kapitan Andrea '~orsi. Ob jahti je na strani po-P10'3 zasidrana majhna ladja za Prevoz mivke, na drugi strani pa ribiška ladja «Vitanova», na kate-r' je vkrcan Cenda. Ker morajo ribiči z «Vitanove» preko jahte, ha pridejo na kopno, se je Cenda ■Poprijateljil z Riviecciom. s ka-renni je v nedeljo organiziral na krovu jahte kosilo, na katero je Povabil svojo ljubico. Zuzicheva, P?sti štirih otrok, že dalj časa plvi ločena od zakonskega moža. rred nekaj meseci je spoznala
Cendo in se vanj zaljubila. Videli so ju večkrat skupaj in pogostokrat je Zuzicheva prespala na Cendovi ribiški ladji.
Pretresljiva tragedija se je dogodila takoj po kosilu. Tedaj se je Rivieecio oddaljil, ker je nameraval na kavo. V kabini sta pri mizi ostala Cenda in Zuzicheva sama. Ni dolgo trajalo, ko sta se začela prerekati in od besed sta prešla k dejanjem. V napadu jeze je Cenda zagrabil prazno steklenico oranžade in mahnil Zuzi-chevo po glavi. Ta pa mu ni ostala dolžna, pobrala je z mize dolg kuhinjski nož, zamahnila in zadela Cendo v hrbet ter mu povzročila globoko rano z verjetnimi notranjimi poškodbami.
Ranjeni Cenda je stekel na pomol in začel klicati na pomoč, medtem je Zuzicheva vrgla okrvavljeno orožje v morje. Nekateri ribiči na «Vitanovi» so svojemu kolegu priskočili na pomoč in poklicali agente letečega oddelka policije. Komaj so agenti dobili telefonski poziv in zvedeli kaj se je zgodilo, so pridirjali na pomol, kjer so našli ranjenega Cendo in Zuzichevo. Oba so pospremili v bolnišnico, kjer so Cendo sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Zuzichevi so nudili prvo pomoč
kongres združenja bivših političnih deportirancev nacističnih taborišč.
Po raznih poročilih in diskusiji bo izvolitev novega odbora. Tajništvo združenja vabi vse bivše in-terniranee in svojce umrlih v taboriščih, naj se udeležijo kongresa.
Padel na stopnicah
Na opazovalni oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 26-let-
0'"iiiit!mmiiiiiiilm im,miifiiiiimiiHiiiiiiiiiHiuiiiiiiiuiiiiiiiiiti n m uh imi„,a n n iiiimi,ii n iiuiiiiiif n,i
ODMEVI DRUŽINSKE TRAGEDIJE
Danes bo pogreb zakoncev Rossman
Mož se je temeljilo pripravil na zločin
Bliskovita tragedija, ki Se je “Ogodila v soboto zvečer pri Sv.
Ivanu, je globoko odjeknila v me-j u- Znanci in prijatelji morilca samomorilca Romana Rossman-"S skoraj niso hoteli verjeti Po njihovih trditvah je bil Rossrhann Prijazen, vljuden in večno vesel.
oh® Rossmann je že vse pre-jnislil in se na zločin tudi teme-Uto pripravil. Nekemu prijatelju J* celo povedal, da bo ubil ženo, e se bo še upirala zahtevi po rnitvi pod domačo streho.
Rossmann tn Zochlingova sta se Poročila pred desetimi leti. Ona z ^irotela in' pri 13 letih prišla * Uunaja v Trst, kjer so jo sprejel! v RoSsmannovo hišo. Med I Strancem in sestrično je vzkli-ži ,• u*).ezen in poznejše zakonsko ‘VIJenje je potekalo v največjem 81®sju, čeprav nista imela otrok. v,7.repiri so se začeli pred prilizne tremi meseci. Nastala je Vp|P°Ea, ki je ni bilo mogoče 'O Popraviti. Rossmann je z že-o postal surov, čeprav na zunaj , Sa ni kazal. Tedaj se je Zoch-‘ngova po hudem pretepu odlo-i“a, da bo zapustila zakonskega "loža. Zatekla se je v dekliški “Obl na Vrdelski cesti, kjer se je Y soboto zvečer odigrala tragedi-
. V soboto je imel Rossmann, ki j pil uslužben v občinskem tro-arinskem uradu, prost dan. Ze avsezgodaj se je s svojim avtom ““Peljal v Gorico, kjer je v oro-jP.rni Ermenegilda Zotterija v Ul. i®2 1 kupil pištolo. Vrnil se je ato v Trst in popoldne žel na pogreb nekega znanca. Zvečer se ij, ““Peljal k Sv. Ivanu, da po-“Ce ženo. Preden je izstopil iz -TtOrpobila, je vzel pištolo iz za-°1® in g! jo vtaknil v žep.
Kar se je zgodilo potem je zna-
zaradi rane na glavi, nakar so jo peljali na zaslišanje na kvesturo. Zensko so potem aretirali in jo prijavili sodišču zaradi poskusa umora.
Med ljubimcema ni bilo vse v redu. Čestokrat sta se prepirala. Nekatere priče so celo povedale, da je Cenda Zuzichevo v petek zvečer pošteno pretepel v bližini pokritega bazena. Do krvavega dogodka na jahti «Estella» pa je prišlo zaradi tega, ker je Cenda omenil Zuzichevi omenjeno pretepanje. To je bila iskra, ki je sprožila požar strasti in ljubosumnosti z znanimi posledicami.
Do podobnega krvavega dogodka, ki pa je imel manj hude posledice, je prišlo v nedeljo zvečer v stanovanju zakoncev Gianolla v Ul. Bellosguardo 25. Zaradi družinskih prepirov je 68-letna Maria Bocassin z nožem ranila svojega 58-letnega moža Angela po rodu iz Buj. Na srečo ga je zadela v levo dlan. Gianolla se je okrog 22.30 zglasil v bolnišnici, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh.
NA PODLAGI PODPISA POGODBE V RIMU
Iniziativa isonfina
Livarna SAFOG bo sodelovala!" dobavi strojev Indoneziji
Zadnja številka «Iniziative Isonti- ( znavanje člankar pravi, da bi mo-ne», revija študijskega središča za rali pokazati Ljubljani dela naših
pri
Sporazum predvideva 5 milijard lir stroškov za tekstilno industrijo te države • SAFOG bo dobavila statve
Zaradi prehitevanja razbiti trije avtomobili
Izredno lepe perspektive so se odprle goriški livarni SAFOG, odkar so včeraj v Rimu podpisali sporazum, da bo indonezijska vlada nakupila v Italiji za okoli 5 milijard lir materiala za svojo tekstilno industrijo, Sporazum sta podpisala predstavnik indonezijskega ministrstva za industrijo ter predstavnik podjetja Mactes iz Milana.
Pri proizvodnji industrijske o-preme bodo poleg livarne SAFOG, ki bo dobavljala statve, sodelovali še trije oddelki državnega podjetja Sidmeccanica. Pogodba predvideva proizvodnjo industrijske opreme za tekstilno industrijo, njeno montažo na kraju samem ter tehnično pomoč.
Vest je še posebej razveseljiva za livarje tega goriškega obrata, ki so bili dalj časa v skrbeh, ker so jim skrajšali delovni čas. Naročila bodo znova oživela proizvodnjo, z njo pa se upa, da bodo odpravljene tudi vse tiste omejitve, ; ki jih je vodstvo uvedlo zaradi pomanjkanja naročil.
ker nameravajo za prihodnje leto organizirati še eno kategorijo.
Stavka v Gradežu proti naftovodu
Jutri bo v Gradežu splošna stavka, ki jo sklicuje mestni odbor proti izgradnji naftovoda v kraju Punta Sdobba pri Tržiču; odbor sodi, da bo manipulacija z nafto popackala turistične naprave v laguni.
Mestna uprava je z odhodom turistov prilagodila prometni režim potrebam domačinov. Odstranila je prometna znamenja o prepovedi kroženja vozil po drevoredih in nekaterih središčnih ulicah,
ki so bile med sezono zaprte, da so imeli turisti ponoči mir.
Razdeljevanje živil proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici spo. roča, da. je v teku razdeljevanje živil proste cone. za oktober za po-tiošnike iz Gorice, Sovodenj in pokrajine. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj dobijo naslednje količine: Po 2,5 kg sladkorja na odrezek št. 17 in po 190 lir za kg! po 250 g surove ali 200 g pražene kave na odrezek št. 18 Vsak lahko vzame pri svojem običajnem trgovcu tudi po 1 liter semenskega olja ter po 200 g surovega masla. Razdelje-oktobra.
politična, gospodarska in družbena vprašanja «Senatir Antonio Riz-zatti» v Gorici, ki jo usmerjajo demokristjani. objavlja članka urednika Celsa Macorja in odgovornega urednika Pasquala De Simona o pogovorih s predsednikom mestnega sveta Ljubljane inž. Marjanom Tepino ter ostalimi predstavniki gospodarskega, kulturnega in športne-
umetnikov, glasbenikov, zbora, naše balete, cvet našega športa, v Gorici pa sprejeti vse tisto, kar nam nudita Ljubljana in Slovenija. »Univerzalnost kulture in športa govori čist idealni jezik, ki bo .predstavljal temelj širšega pogovarjanja za iskreno spoznavanje«. Kljub različnim gledanjem nas je ljubljanski obisk pripeljal do skupnega zaključka. da hočemo s pogovori ter gospo-
ga žviljenja slovenske prestolnice. '
Objavljenih je tudi nekaj slik zna- i darskimi in kulturnimi izmenjava-čilnih ljubljanskih kotičkov ter mo-: mi zbližati sosednje narode, vse to dernih zgradb, ki dokazujejo dina-! hočemo doseči zaradi želje po miru miko razvoja glavnega mesta. Slo-' |n sodelovanju, v idealu človeske^so-venije. Predstavniki «Iniziative isontine» so pred časom obiskali tudi Celovec ter pogovore, kt so jih
Neprevidno prehitevanje na ovinku je bilo krivo nesreče, ki se je pripetila v nedeljo ponoči okrog 3. ure na cesti proti Opčinam. Na srečo se je pri kararnbolu laze ranila ena sama oseba, trije avtomobili pa so se skoraj popolnoma razbili.
Nesreča se je pripetila v bližini km 3 državne ceste pod velikim ovinkom pri kamnolomu «Faccanonl».
Na ovinku je 20-letni Francesco Pippan iz Drevoreda XX. septembra 39 s svojim avtom «alfa 1900» 1 TS 40594 drzno prehitel fiat 600 TS 56538, ki ga je v smeri proti Opčinam vozil 29-letni Bruno De-sco z Opčin 1075. Ko se je Pippan znašel sredi cestišča, je izgubil nadzorstvo nad vozilom in se silovito zaletel v fiat 1100 TS 48881, ki ga je v tistem trenutku privo-11 m.
f R?colar0152919T/čenj|eTe°bikiUrtCa0 , ra“ V.	,	v nedeljo dopoldne je bil na se-| Kar se kreditov tiče se obrtniki
ko močno, da sta oba avtomobila Združenje DOM javlja obenem, dezb Zveze obrtnikov v Gorici Ul. \ poslužujejo sedaj krožnega sklada, nekajkrat zaplesala na cestišču in da se vr^° treningi vsak torek in jjjsmondo 3 redni letni občni zbor ki prispeva do polovico investicij po fiat 1100 je potem treščil v De-: Petek od 20. do 22. ure v telovad-| .	obrtnikov ki zajema 13.5 odst. obresti za največ 15 let
scov avtomobil. Pri nesreči se je j niči na Trgu Medaglie d’oro v Go- < K1J '	-	-' • •	■ • m-	nnn>mP tre.
ranil samo 19-letni uradnik Silva-, rici.
Udarnosti in dostojnega medsebojnega spoštovanja.
De Simone pa objavlja članek o «odprtih ljubljanskih vratih v Evropo#, v katerem je zgostil kratek opis kulturne dejavnosti, vprašanje komunikacij, izgradnjo avtomo-tam imeli. Avtomobilska cesta j bilske ceste, za katero bo potrebno
imeli s Korošci, prav tako objavili.
Celso Macor popisuje v svojem članku vtise s potovanja v Ljubljane ter zapažanja o pomenkih, ki so jih
Gorica — Ljubljana je bil eden izmed osnovnih, če ne celo glavni namen tega obiska. ((Pomagajmo si med seboj, da jo bomo čimprej zgradili«, tako se je glasil odgovor ljubljanskih predstavnikov.
Kar pa zadeva medsebojno spo-
Občni zbor in treningi športnega društva DOM
Športno združenje DOM v Gorici vabi vse igralce in simpatizerje na občni zbor, ki bo v sredo 14. od 20. uri v prosvetni dvo-v Standrežu.
vanje se zaključi dne 31.
iiiiiiiiiiiiiimi.um.iiiiiintniniiiiiiillimniifiiiiiniiiiiiHiiniiiiiiilHinninliiiiliiiiiilli...Hill..
OKRAJNI OBČNI ZBOR OBRTNIKOV
Zveza pričakuje od dežele uveljavljenje upravičenih zahtev
Uvedba patentov, skrb za vajence, zmanjšanje davkov in drugih bremen, olajšanje kreditov - to so glavne zahteve kategorije - Izvolitev novega okrajnega odbora
izvolili novi izvršni zveze obrtnikov.
odbor okrajne
Nogomet v Sovodnjah
Preteklo nedeljo popoldne je bi-
i no Gherbavaz iz Ul. Valerio 86,
RlflllSS
S.	• P čencu so nudili samo prvo pomoč
P	in bo okreval v nekaj dneh. Vsi
avtomobili pa so močno poškodovani.
Prva žrtev burje
Predvčerajšnjim je burja zahtevala svojo prvo letošnjo žrtev. Sunek burje je vrgel na tla 80-letno upokojenko Antonio Visentin vd. Toros s Trga Ponterosso 3, ko je stopila iz Vež£ stavbe v katen'stanuje. Visentinova je nato odšla domov, toda včeraj je bila prisiljena zaprositi za zdravniško pomoč. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo zaradi zloma leve stegnenice.
prala'*-8V? Je
je v
je zgodilo potem je
Jjuni trupli ležita sedaj v mrt-®smci glavne bolnišnice, od ko-iu bodo danes odpeljali na Pokopališče
je ie zaključena. Odi-®e je strašna tragedija, ki irl ..““kaj trenutkih ugasila dve „ ‘a“i življenji, katerima je gospodovala ljubosumnost. Morda i zadostovalo le nekaj medseboj-v 8® razumevanja in samozataje-1 aJVa *n zakonca Rossmann bi oko pričela z novim življenjem, sta in>ela vse pogoje za to. >«• se borila s finančnimi teža 1', imela sta oba službo, so-prijatelje, lahko bi med •_m® ®pet vzklika ljubezen ‘icssmannovi materi 68-letni So *i se zaradi hude srčne bo-in> zdravi na Dunaju, so tele-
Phii,
‘ezni
Dos,S^°- sP°r°čili, da je njen sin i:os'®* žrtev cestne nesreče. Usmi-rv“a 'až, da se prikrije kruti sn,nica’ katero bo priletna mati Poznala danes, ko se vrne v Trst.
^ pokrajini upokojen inž. Giulio Pagnini
predsednik Delise se Je poslovil a nJcga s toplimi besedami
jeP°, 30 letih plodnega delovanja in* 8 i- oktobrom upokojen delu ^'“Ho Pagnini, direktor od-iin.i8 za javna dela pri pokra-»Vnii upravi. Inž. Pagnini je s J'm globokim strokovnim zna-,J m m izkušnjami v svoji dolgo-
vodil
izvedbo na
raznih
Električar padel z droga
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 28-letni električar Armando Massarotto, ki stanuje v baraki na gradbišču v notranjosti vojašnice v Lazaretu. Massarotto se je povzpel na drog, da bi prerezal neko žico, nenadoma pa se je preperel drog pod njegovo težo zlomil, tako da je padel z višine šestih metrov. Pri nesreči se je ranil in pobil po desni nogi ter si verjetno zlomil stegnenico. Z vojaškim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 25 do 75 dni.
Z avtom podrl pešca
Ko je včeraj popoldne 54-letnl zidar Vittorlo Ianco lz Ul. Ponda-res 5 prečkal Ul. Oriani v bližini stavbe štev. 2, ga je z avtom «lan cia - appian TS 33148 podrl 23-letni Giuseppe Bonin iz Ul. Sara Davis 164, ki je vozil proti Trgu Stare mitnice. Bonin Je Iancu priskočil na pomoč ter ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Ponesrečenca so sprejeli na opazovalni oddelek, ker se je pobil po desnem kolenu, stegnu In po zatilju. Okreval bo v 8 dneh.
Padel je z vespe
V Ul. Battlsti v Miljah se je včeraj okrog 11.30 pripetila prometna nesreča. 19-letni Giorgio Paven-zan je trčil v avto, ki je privozil nasproti. Pri tem se ie 19-letni dijak Claudio Biloslavo iz Ul. D’A1-viano 41, ki se je peljal na zadnjem sedežu motorja, prevrnil z vespe in se pobil po desnem sencu, trebuhu in spodnjih udih. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu.
morjem« s Proseka. Tekma se je zaključila z zmago gostov z rezultatom 2:1. Domačinom se je
področje Gorice, Sovodenj in Ste- : Na postavitev potrebne opreme kre-P	- dnevnem redu je bilo dl tira tudi Artigiancasa in sicer do
največ 10 milijonov na 3 odst. obre-
verjana. Na
5 milijonov prispevkom
poročilo o delovanju Zven vrpre-1 ^ 7R naJve4 „ ,eta Dbratne kre. teklem letu. ki ga je podal doseda-	|ahkQ dob, dQ
nji predsednik Giuseppe Bali are ln I	odst obrestl s
izvolitev novega okrajnega odbora, trgovinske zbornice Kar se tega te kategorije.	j ^g^jta tiče je bilo predloženih 506
Predsednik Ballare je v svojem; prošenj, rešenih jih je bilo 413 za-poročilu uvodoma poudaril, da pri- j vrnjenih pa 63; druge so še v reše-čakujejo obrtniki od nove deželne ! vanju, ali so bile umaknjene. Mest-znalo, da so manjkali v ekipi [ uprave otipljive koristi in uresni- | na hranilnica je aala nekaj nad 88
Neznanci ukradli dva mopeda na Travniku
Včeraj zjutraj sta se zglasila na goriški kvesturi Carlo Pavisi iz Gorice, Ul. Cappuccini 6 in Jožef Flo-renin iz Sovodenj, ki sta prijavila tatvino svojih mopedov. Oba sta parkirala svoji vozili na Travniku v nedeljo zvečer in ko sta se ne-
............. r_________u_____	i kaj po polnoči od nedelje na po-
čakujejo obrtniki od nove deželne ! vanju, ali so bile umaknjene. Mest- j nedeljek vrnila, ni bilo o mope-
.........................dih nobenega sledu. Policija skuša
dobiti sled za zmikavti.
vilnMzkušeni Tg“ralcT“ki' jm^e!^ tlstih zahtev' ki Jifh	| milijonov lir posojil
nado-1 desetletja zaman postavljajo. V
sile še niso mogle uspešno mestiti, ker jim manjka trening in izkušnje. Zlasti se je to poznalo v napadu, med tem ko se je o-bramba še kar dobro držala ter rešila marsikatero nevarno žogo.
Te Izkušnje bo treba Izkoristiti pri rednem tekmovanju, ki se bo začelo v nedeljo 18. t. m. Letos bo tekmovanje še bolj zahtevno, ker bo od 12 ekip, ki tekmujejo v tej kategoriji, ostalo v njej samo šest boljših, ostalih šest pa bo izpadlo,
Kar se tiče obrtniškega patenta je nujno, da se reši 'ta zadeva. V državnem merilu to za enkrat nt
okviru dežele bodo ustanovili poseben organ za razvoj obrtništva, v
katerem naj bi bili obrtniki Tn lz_, mogoče, pač pa bi se dalo čimprej
na’ i izvesti z deželnem merilu. Patent bi morali dobiti samo tisti, ki so se v resnici naučili obrti in napravili
vedencl v tej stroki. Ta organ bi služil kot odskočna deska za vse obrtniške dejavnosti. Predvsem naj bi omogočil razvoj kreditiranja, va-Jeništva, strokovno Izobrazbo, proizvodnost obratov In priznanje obrtniškega patenta z uvedbo posebnega dokumenta ter razvoj obrtniških konzorcijev in zadružništva.
...... ..........im   iiiiiiii,iiiiii m m  .................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
madžarski begronec obsojen na 17 mesecev zaradi poskusa krafe
18 mesecev zapora pa so sodniki prisodili moškemu, ki je hotel ukrasti avlo
va?j. *lužbi ha n" ^e'’ *ta'$°r na pr. most in yspu>. vodovod na Repentabor ni„v.®ol.iunec, popravila in grad-* ,2n*^kih mostov na Vipav-kraP°Pr®vila in gradnja po-niač"?®kih cest, modernizacija u-ka	dom matere in otro-
(u: . Mnoge načrte še dokon-kui-i0’ kakor na pr. za osrednjo Ja.,iav° v umobolnici in za dr-hekn1; frhiv- Inž. Pagnini je bil in * u et tu<B upravnik Acegata Pnu nifni konzulent ACI. tel » ?,B.n*k® uprava mu je ob
j Prililo ifeoviln ■••nin Vitinlg^*
za-
mu je na sedežu po-uprave predsednik po-dr. Delise ob navzočnosti direktorjev oddelkov izro-
Z vespo v avto
V Ul. Brunner se Je sinoči dogodila cestna nesreča, pri kateri sta se rapila dva vespista. 19-letni vajenec Albino Del Ben s Proseka 381 Je po Ul. Crispi navzgor vozil vespo TS 33722, na kateri se je peljal tudi 17-letnl električar Giorgio Karis lz Drevoreda D’An-nunzio 77. Del Ben je privozil do vogala Ul. Brunner in nenadoma zavil v to ulico proti Drevoredu XX. septembra. Pri tem je trčil v fiat 1100 TS 61436, ki ga je navzdol po Ul. Brunner privozil 34-letni Dante Apollonio iz Ul. D’A1-viano 39. Pri trčenju sta se vespista prevrnila ln se pobila. Oba so s policijskim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Del Bena sprejeli na nevrokirurški oddelek s 'prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi rane na desnem sencu in desnem kolenu. Tudi Karis se bo na istem oddelku moral zdraviti 10 dni, ker se je pri padcu ranil po desnem sencu in desnem gležnju, začasno Je Izgubil tudi spomin.
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Visalli, zapisnikar De Paoli, obramba G. Won-drich) se je moral zagovarjati 38-letni madžarski begunec Sandor Topolczanyi, ki živi v begunskem taborišču pri Sv. Soboti.
Moškega so obtožili, da se Je 6. septembra letos prikradel na vrt neke hiše v Skednju — Ul. Giardini 21, kjer je skušal krasti.
Dogodivščina, ki je Sandorja pripeljala pred sodnike, pa ni bila tako preprosta, kot bi se zdelo na prvi pogled. Predvsem je treba upoštevati, da se je Topolczanyi tistega večera pošteno napil ter je torej šel krast v pijanosti. Prikradel se Je na vrt omenjene hiše, kjer je nekje iztaknil lestev ter jo prislonil na zid. Povzpel se je tako do okna v prvem nadstropju ter ga skušal odpreti s silo. Poskus pa se mu ni obnesel, kajti v
stanovanju Je bila gospodinja Jolanda Bossi por. Depta, stara 54 let, ki je slišala sumljiv ropot pri oknu. V tistem trenutku ni bilo v stanovanju nikogar drugega razen ženske. Ta je odprla neko drugo okno ter začela klicati na pomoč. Tat je seveda takoj zbežal, toda ne tako hitro, da bi utegnil odnesti lestev izpred hiše. Na ženski-ne klice na pomoč so prihiteli sostanovalci iz pritličja ter nekateri sorodniki. Ti so skrbno pregledali ves vrt ter našli lestev prislonjeno ob zid poslopja. Takoj nato pa so šli klicat karabinjerje s ške-denjske postaje.
Medtem pa je Sandor ponovno poskušal krasti. Eden izmed domačinov, tisti, ki je malo prej odstranil lestev od zida, je našel pod oknom mizo, ki je bila prej na nekem drugem mestu na vrtu. Takoj je postalo očitno, da je bil
iiiiiililliiiiiH.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
BREZVESTNO DEJANJE MLADENIČA
Z avtom podrl zakonca nato pa z vso naglico zbežal
Kasneje se je prijavil mestnim redarjem - Ranjeni mož se ho zdravil 45 dni, žena pa en mesec
ncst	izrazila svojo hvalež-
slmL ln~ Pehanje za njegove Zato
Sanske
at®jine čllUgl.h
in sP?m*nsko bronasto plaketo se Je od njega poslovil s to* besedami
Plimf
Pokrajinski kongres združenja deportirancev v nac. taboriščih
II- oktobra, ho v Ul. ooares g 0b 9.30 pokrajinski
Z motorjem se je prevrnil
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj opoldne sprejeli 16-letnega vajenca Libera Richterja z Rocolske ceste 125 zaradi ran po obrazu. Richter, ki bo okreval v nekaj dneh, je malo prej postal žrtev cestne nesreče. Ko se Je na svojem motornem kolesu vozil po Obrežju Grumula proti Sv. Andreju, je s prednjim kolesom zavozil v tramvajsko tračnico in se prevrnil. Pri tem ga je s fiatom 600 TS 56385 še sunil 44-letni Lionello Fer-luga s Furlanske ceste 3, ki Je vozil za Richterjem in se ni utegnil pravpčasno ustaviti. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z avtom RK.
Mladi ljubitelj hitre vožnje ln velikih avtomobilov, ki je star komaj 17 let in nima vozniškega dovoljenja, Je v soboto zvečer okrog 21.30 povzročil cestno nesrečo. Podrl je zakonca Stepančič in nato zbežal. Brezvestni šofer, čevljar Gul-do Podzlnkov s Trga Glarlzzole 10, se je potem sam Zglasil na postaji mestnih stražnikov v Ul. Madonna del Mare, kjer so ga prevzeli agenti cestne poPctje. ki so ga aretirali ln prijavili sodišču.
Nesreča se Je pripetila na odseku trblške ceste, ki s Katlnare pelje v žavije. Podzinkov je v smeri pro tl središču z vso naglico vozil avto «alfa 1900» TS 47818, ko pa Je privozil do križišča Ul. Costalunga, Je z vso silo treščil v motor «guzzi) TS 14746. ki ga je iz Ul. Costalunga privozi! 51-letnl Aleksander Stepančič z Repentabra 2 in na katerem se je peljala tudi njegova 44-letna žena Marija. Zaradi močnega sunka je zakonca Stepančič vrglo na cestišče, kjer sta ranjena oole-i žala. Podzinkov pa Je še bolj pritis-
nil na vpllnjač m zdrvel proti r.-e-stu, ne da bi ponesrečencema nudil pomoč,
tat zelo zakrknjen ter da je hotel na vsak način vdreti v stanovanje. Zato so skrbno pregledali vso okolico in vsak grmiček posebej. Za enim izmed teh grmov so našli Topolczanyija, ki je prav sladko spal. Bil je tako vinjen, da so ga le s težavo prebudili.
Karabinjerji so seveda prijeli nezaželenega tujca ter ga odpeljali na svojo postajo. Imeli so precejšnje težave, preden so se lahko sporazumeli z njim s pomočjo nekega tolmača, ki so ga poklicali iz begunskega taborišča.
Verzija pa, k! jo je Sandor podal, pa je bila zelo različna, kot bi bilo pričakovati. Moški je namreč trdil, da je tistega dne zvečer šel po Ul. Giardini. Nenadoma mu je z nekega okna pomahala z ro ko neka ljubezniva deklica, ki ga je baje povabila na ljubezenski sestanek v domačo hišo. Baje mu je celo z roko poslala nekaj poljubčkov.
Sandorjev izgovor ni seveda ob veljal, kajti Bossijeva je odločno potrdila, da je bila v tistem trenutku sama. Policijski organi so ga prijavili sodišču pod obtožbo poskusa tatvine s številnimi obte-žilnimi okoliščinami. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 45.000 lir globe. Javni tožilec je zahteval s svoje strani 1 leto in 9 mesecev zapora ter 50.000 lir globe. Ker zaporna kazen presega 1 leto zapora, jo bo moral Sandor prestati v zaporu.
• * *
Pred istimi sodniki se Je zagovarjal tudi 36-letni Mario Visintin
potrebne teoretične in praktične izpite.
Obrtniki zahtevajo tudi višjo pokojnino in dvig minimalne na 15 tisoč lir. Obenem predlagajo, naj bi prispevek za družinske doklade uslužbencem ostal na dosedanji višini po 2000. Družinske doklade pa naj bi raztegnili tudi na družine obrtnikov.
Glede dohodninskega davka predlagajo obrtniki, da bi jih iz kategorij B In C preložili v kategorijo C2, kar bi nekoliko olajšalo sedanja davčna bremena. Tudi glede družinskega davka se pritožujejo, da Je precej težak.
Od gorlške proste cone Imajo nekaj koristi nekatere kategorije obrl> nikov, druge pa nič. Zveza dela na tem, da bi bili deležni koristi proste cone vsi obrtniki. Zaradi premajhnega kontingenta so ustavili nakazila za bencin nekaterim kategorijam potrošnikov. Zveza obrtnikov je v tem oziru dosegla nekatere Izjeme ln olajšave, vendar pa bi bilo treba zvišati kontingent bencina proste cone, da bi lahko zadostili vsem potrebam.
V poročilu je rečeno tudi, da Je v teku revizija seznamov obrtnikov ter poziva vse člane, naj točno Izpolnijo vprašalno polo, ki jim bo predložena, ker bodo ti podatki služili za osnovo pri nadaljnem delu In pri Izvolitvi pokrajinskega odbora obrtnikov ln vzajemne bolniške blagajne prihodnje leto.
Sledile so volitve novega odbora, za katere Je dosedanji odbor predlagal listo 27 članov, ki so bili z veliko večino potrjeni. V prihodnjih dneh bodo iz njihove srede
V noči od nefj^je^
je na ponedeljek je policijska iAacfnica ustavila tudi 29-letnega C. C. iz Gorice, ki je okrok 1.40 ure razdajal pijan v bližini kavarne Garibaldi ter motil nočni mir meščanov Prijavili so ga sodnim oblastem.
«odločne)še ukrepanje«, če hočemo njeno uresničitev časovno približati; člankar navaja tudi Fabianija, ki je sledove svojega dela zapustil v vseh srednjeevropskih' državah. «Zato imamo vtis, da Fabianijevo ime idealno podkrepljuje za-početo dejavnost, da obnovimo človeške odnose med ljudmi, ki živijo ramo ob rami«.
Iz Beneške Slovenije
Lovec Dorniach iz Sentlenarta v Beneški Sloveniji je v nedeljo podrl 30 kg težkega srnjaka, Lovci, ki so se srečali z njim v gostilni, so mu bili nevoščljivi, ker se niso mogli pohvaliti s takšnim plenom: imeli so samo kakšnega zajca in jerebico.
Na ovinku v Selcah trčila avtomobil in motor
Dva motociklista so včeraj pridržali na zdravljenju v civilni bolnišnici v Tržiču, ki sta se poškodovala v prometni nesreči, ki se je včeraj popoldne pripetila na ovinku v Selcah. Oba bosta okrevala predvidoma v desetih dneh
Corado Miceu iz Villess je vo zil avtomobil fiat 600 z registraci jo GO 23804, last Karla Ferletiča iz Selc proti Doberdobu. Z nasprotne strani sta se na lambreti GO 19812 peljala 34-letni Livio Zamarian iz Ul. Artiglieri 32 v Ronkah, ki je sedel za krmilom, in Mario Filiput iz Pierisa. Na ovinku, kjer je spomenik, sta se vozili srečali. Motociklista sta se pri padcu potolkla po rokah, nogah in glavi ter so ju odpeljali v boLnišnico. Skoda na vozilih je precejšnja Na avtomobilu se ie zvil blatnik ter se poškodovala naprava za kazanje smeri, na lambreti pa se je razbil žaromet ter se zmečkala leva stran. Na kraj nesreče so poklicali promet-no policijo iz Tržiča ki je sestavila zapisnik.
POTEM KO SO SE RAZMNOŽIU NA POVRŠINI 5.000 KV.M
Nasveti prof. Sepu lorija za uničevanje termitov
Pri gradnji naj se vaščani izogibajo lesa - Namesto kol-cev naj v vinogradih uporabljajo cementne stebričke
SIRITE
PRIMOILSKI DNEVNIK
Termiti v Farri so se pojavili pred približno 100 leti. To je ugotovil prof. Sepulcri iz Benetk, ki si je prejšnji teden na kraju samem ogledal njihovo uničevalno delo, da bi mogel svetovati prizadetim 13 hišnim lastnikom in vinogradnikom, kako naj jih uničijo.
Prog. Sepulcri je ugotovil, da so se razmnožili na površini okrog 5.000 kv. m. Zatreti jih je mogoče z zelo doslednim uničevanjem že razjedenih ter skrbnim čuvanjem in negovanjem novih lesenih delov. Najbolj učinkovito pa se zatirajo z uporabljanjem drugih vrst gradbenega materiala. Za nove vinograde priporoča uporabo cementnih opornikov, za podove temeljito izolacijo od tal, prezračevanje, mazanje lesenih delov s
kemikalijami, predvsem pa požig vsega lesa, ki so ga termiti ze napadli.
zidov
1 pomoč.	.. iz Ul. Pondares 5. ki ie bil obto-
Nekaj minut kasneje je privozil ^ da je ? izvijačem nasilno odprl mimo avtomobilist ln ranjencema	... —
priskočil na pomoč. Poklical je rešilni avto RK in agente cestne poličke, ki so uvedli preiskavo. Stepančiča in ženo so prepeljali v bolniš-
nico. kjer so Aleksandra sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi zloma leve stegnenice, ,an po glavi, dimljah in udih, Stepančlčevo pa so pridržali na ortopedskem oddelku; ker st Je zlomila levo nogo ln se ranita po stopalu. Stepančič se bo moral zdraviti 45 dni, njegova žena pa en mesec.
Po opravljenih formalnostih na kraju nesreče so agenti ce3tne policije začeli vneto iskati brezvestnega šoferja. Pomigali so jim tudi afentl prometne policije ln letečega oddelka. V tem (asu pa se je Podzinkov sam Javil na postaji mestnih stražnikov. Tam so ga sprejeli v varstvo agenti cestne policije, ki so fanta takoj odpeljali na zaslišanje, potem pa v zapor.
vrata avta fiat 600, čigar lastnik te Vittorio Cioffi iz Ul. dello Sco-glio. Lastnik je bil parkiral avto v bližini svojega stanovanla. To se le dogajalo 3. septembra zvečer, ko je pot pripeljala mimo prav Visintina, ki 1e bil že trdno odločen, da ne bo več hodil peš, temveč se udobno peljal z avtom. Moški, ne bodi len, je segel po Izvijaču, ki ga je nosil s seboj, ter s silo odorl vrata. Sreča pa mu ni bila mila, kajti komaj le sedel za volan, že ga Je ugledal Cioffijev prijatelj Enrico Višnievec. Ta je poklical dva druga znanca in obkolil avto. Visintinu ni preostalo drugega, kot da se vda. Medtem je Višnievec obvestil Cioffila, M je nepridiprava izročil agentom letečega oddelka.
Kazenski sodniki so Visintina spoznali za krivega ter ga obsodili na 1 leto ln 6 mesecev zapora ter na 45.000 lir globe.
karbolinejem, pleskanje
im im m um mn im n im m iiiiimliiiiiiliniiiuii nuni m, m, im mn, iiiiiiiiiiii um m iiiiiiiihh m itniii, iiiiih
OBMEJNI PROMET V SEPTEMBRU
Na goriškem mejnem sektorju s prepustnicami 118.616 prehodov
Tudi mednarodni promet zelo intenziven: okoli 30.000 prehodov
V mesecu septembru Je prešlo obmejne prehode na goriškem mejnem sektorju 118.616 italijanskih in jugoslovanskih lastnikov propustnic. Italijanski državljani so prečkali mejo 39.876krat, jugo. slovanski pa 78.740-krat. Razdeljeno na posamezne vrste propustnic so z navadnimi prepustnicami prečkali italijanski državljani mejo 35.237krat, jugoslovanski 65.253-krat, s posebnimi prepustnicami italijanski državljani 1.725-krat, ju; goslovanski 280-krat, z izrednimi prepustnicami italijanski in jugoslovanski vsaki po dvajsetkrat; s tranzitno prepustnico je prišlo iz Brd 3.021 Jugoslovanskih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji pa so italijanski državljani opravili 2.894, jugoslovanski pa 10.166 pre hodov.
Kar zadeva število prehodov last.
nikov propustnic na goriškem mejnem sektorju, tedaj je na prvem mestu mednarodni prehod Rdeča hiša, kjer so v septembru našteli 39.293 prehodov, sledi Solkan z 22.388, Šempeter 19.000, Rafut 8.068, Miren 6.230 ter ostali bloki z okoli 2.000 prehodi mesečno.
Mednarodni promet s potnimi listi pa je dal naslednje rezultate; izstopilo je 10.156 Italijanskih državljanov, vstopilo pa 10.148; vstopilo je 5.648 ter izstopilo še 5.020 tujih državljanov.
Na mednarodnem prehodu Stupica v Beneški Sloveniji pa so našteli 2398 prehodov italijanskih državljanov ter 1869 tujcev.
Angleški poltovornik povozil priletnega kolesarja
Na cesti med Zagrajem ln Marianom se je pripetila v nedeljo popoldne nenavadna prometna nesreča, ki bi lahko bila za priletnega kolesarja 82-letnega Antonia Ne-rija iz Tržiča, Ul. San Michele, usodna.
Ob tisti uri je angleški državljan John Michael iz Brightona, šofiral svoj poltovornik na omenjeni cesti. Poleg njega je bila tudi njegova žena. Anglež je dohitel kolesarja in se od zadaj zaletel v njega. Sunek je bil precej močan ter je vrgel kolesarja na vozilo s tako silo, da je s čelom prebil streho. Z rešilnim vozom Rdečega kri-5a so ponesrečenca odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili veliko bunko na čelu ter bun. ko in manjšo poškodbo nn tilniku. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
VERDI. 15.15: «La donna di pa-glia«, Gina Lollobrigida in Sen Connery. Kinemaskop v barvan CORSO. 17.30:	«Per una valigia
piena di donne«. Italijanski cine maskopski film o neki italijanski reviji; vstop mladini pod 18. ,e tom prepovedan.
VITTORIA. 1715: «AH’Ovest niente di nuovo«, J. Wray in S Sum merville. Ameriški črnobeli film Zadnja predstava ob 21.30 CENTRALE. 17.00: »II primo ribe: le«, J. Wayne in C. Trenor. Arnu riški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odpr. ta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,4 stopinje ob 13 uri, najnižjo 11,9 stopinje ob 6.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 48 odstotkov.
V 4. KOLU A LICE
;ii
IZIDI	
'Bologna-Messina	3-0
*Cagliari-LR Vicenza	2-1
'Catania-Genoa	3-2
•Foggia-Atalanta	1-1
'Juventus-Mantova	1-0
'Lazio-Inter	1-1
'Milan-Torino	1-1
'Sampdoria-Roma	1-0
•Varese-Fiorentina	1-1
Prihodnje tekme (11. t. m.)
Atalanta - Juventus; Bologna -Sampdoria; Genoa - Inter; LR VI-cenza - Varese; Mantova - Caglia-ri; Messina - Catania; Milan - La-zio; Roma - Fiorentina; Torino -Foggia.
LESTVICA Sampdoria	4 2 2 0			5 1
Atalanta	4	2 2 0	5 2
Milan	4	2 2 0	9 4
Catania	4	2 2 0	9 6
Bologna	4	2 11	6 2
Fiorentina	4	2 1 1	5 5
Inter	3	12 0	3 1
Roma	4	2 0 2	7 5
Cagliari	4	1 2 1	4 4
Torino	4	12 1	4 4
Varese	4	12 1	5 6
Juventus	4	12 1	3 4
Messina	3	1 1 1	2 4
Genoa	4	112	3 4
Foggia	4	112	3 6
Lazio	4	0 2 2	3 5
Vicenza	4	0 13	3 8
Mantova	4	0 0 4	0 8
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
ligi zmage enajstoric
Delamaris in Nova Gorica zopet praznih rok
V II. zvezni slovenskih
Nedeljski prvenstveni zavrtljaj II. nogometne jugoslovanske zvezne lige je prinesel slovenskim predstavnikom dragocene točke. Najbolje se je obnesel celjski Kladivar, ki je temeljito opravil z gostiteljem Istro. Celjski nogometaši so v Pulju pokazali zelo hitro igro in čeprav so domačini skušali zajeziti njihove napade se jim to ni nikoli posrečilo. Najmanj pa v drugem.--------------------
polčasu, ko so igralci Istre prevla-1 obrambe kot rj0 lastni zaslugi do dovali le prvih deset minut, ko so
tudi prišli bolj po krivdi celjske
• Samo točka za Milan in Inter
Sprememba na lestvici po nedeljskem kolu prvenstva A lige. Majhna sicer, a zadostna, da ima elitna nogometna kategorija novega leaderja. Gre za Sampdorio, ki je z zmago nad Eomo osvojila obe točki in tako izpodrinila na drugo rnfesto vodilno Atalanto, ki se je morala v Foggi, kjer se je spoprijela z novincem, zadovoljiti le s polovičnim izkupičkom.
Medtem ko Je Bologna brez težave, pa čeprav brez standardnih igralcev kot so Janich. Bulgarelli in Pascuttt, odpravila Messino, sta Inter in Milan doživela delen spodrsljaj. Svetovni nogometni prvaki so v tekmi z Laziom komaj rešili točko in so bili zelo blizu porazu. Milančani pa so morali na domačih tleh prepustiti pol izkupička Torinu, ki je prvi prešel v vodstvo, a ni znal braniti naskoka.
Juventus je sicer prišel do zmage, vendar je med tekmo Izgubil Si-vorja, ki se je tako resno poškodoval, da ga nekaj tednov ne bo na igrišču.
Največ golov je padlo v Catanijl, kjer so domačini po ostri borbi spravili na kolena vztrajne Igralce iz Genove, katerim je vratnica zanikala izenačenje. Tudi sardinska enajstorica, ki letos prvič nastopa v najvišjem prvenstvu, je obogatela, medtem ko se Vareseju ni posrečilo spraviti na kolena Fiorentino. Gostje so bili že na tem, da zapustijo poraženi igrišče novinca, ko so izrabili priložnost in rešili točko.
V TRSTU PRVI PORAZ LECCA Z 2:1 (2:1)
Kljub slabi igri obe točki za Triestino
MEDNARODNI NOGOMET
MILAN, 5. — Fiorentina in Ju-rentus bosta v sredo odigrala potratno tekmo prvega izločilnega cola turnirja za pokal sejemskih nest. Ob tekmi bosta v sredo 7. t. m. z začetkom ob 21.30 Fiorentina, ki nastopa v 3. skupini, bo Igrala proti Barceloni, ki je v prvem siečanju zmagala z 1:0, Juventus pa bo imel v gosteh St. Gillois. Prva tekma se je končala z 1:0 v korist turinskega moštva.
Cignani in Novelli strelca za Tržačane
STRELCI: v 10' Longoni (L), v 13’ Cigniani (T), v 16’ No-velli (T).
TRIESTINA: Colovatti; Frige-ri, Ferrara; Fez Varglien, Sadar; Mantovani, Dalio, Berna-sconi, Cigniani, Novelli.
LECCO: Geotti; Facca, Bravi; Schiavo, Pasinato, Sacchi; Fracassa, Azzimonti, Clerici, Gal-biati, Longani.
SODNIK: Nobilia iz Rima. Gledalcev približno 5000. Opomin Pasinatu zaradi grobega prekrška, rahla poškodba Ci-gnianiju. Kotov 3:2 (2:2) v korist Triestine
Tudi druga tekma pred lastnimi navijači je prinesla Triestini obe točki. Tokrat pa ni prišlo do tega zaradi posebnih zaslug domačinov, ampak predvsem zaradi nepazljive nasprotne obrambe in netočnosti napadalcev Lecca. Razen prvih 15 minut, ko so padli vsi trije goli (In dva so gostje skoraj neverjetno zgrešili), je igra potekala zelo dolgočasno: premraženl gledalci so rajši sledili radijskim prenosom tekem A lige.
Med domačini sta le dva igralca navdušila: Novelli je edini skušal prebiti nasprotno obrambo, Varglien pa Je nenehoma popravljal napake tovarišev. Prvič je igral v Trstu vratar Colovatti, ki je že v Ferrari prevzel mesto Scortija. Igralec ni imel dosti dela, vseeno pa Je izvedel nekaj sijajnih parad in v er.em primeru skoraj neverjetno rešil svoja vrata. Borbeno so zaigrali Pez. Frlgeri in Mantovani, ostali pa so bili na igrišču kot... gledalci. Da-
IZIDI
*Alessandria-Pro Patria	3-1
'Livomo-Paiermo	0-0
Modena-*S. Monza	1-0
'Napoli-Spal	0-0
'Parma-Verona	1-0
Brescia-*Potenza	2-1
•Reggiana-Catanzaro	4-0
'Trani-Padova	1-1
'Triestina-Lecco	2-1
'Venezia-Bari	2-1
Prihodnje tekme (11. t.m.)
Bari - Parma; Brescia - Livorno; Catanzaro - Alessandria; Lec-co - Monza; Padova - Triestina; Palermo - Spal; Pro Patria - Mo-dena; Reggiana Potenza; Vene-zia - Trani; Verona - Napoli.
LESTVICA
Palermo	4	3 10	6	1	7
Brescia	4	3 10	5	2	7
Napoli	4	2 2 0	7	1	6
Modena	4	2 11	4	1	5
Spal	4	2 11	7	3	5
Leccp	4	2 1 1	4 2		5
Alessandria	4	13 0	5	3	5
Reggiana	4	2 0 2	6	2	4
Potenza	4	2 0 2	7	6	4
Triestina	4	2 0 2	4 8		4
Catanzaro	4	12 1	2	5	4
Livorno	4	1 1 2	2	3	3
Verona	4	1 1 2	3	4	3
Parma	4	112	3	4	3
Bari	4	112	5	7	3
Venezia	4	112	3	5	3
Trani	4	0 3 1	1	4	3
Padova	4	0 2 2	2	5	•>
Pro Patria	4	1 0 3	ti	10	2
S. Monza	4	0 2 2	2	8	2
častnega zadetka. Ostali del polčasa pa je potekal v absolutni premoči celjskih nogometašev.
Tudi Ljubljančani so zabeležili številčno visoko zmago, vendar navijačev zaradi ne preveč zadovoljive igre niso zadovoljili. Ljubljančani so bili v prvem delu igre samo enkrat uspešni, v drugem delu pa je Nikolič še dvakrat zadel v mrežo šihkih gostov in tako zaokrožil rezultat.
Mariborčani pa so se privoščili z dvema goloma, ki sta padla v prvem polčasu gostujoči Varteks iz Varaždina. Domačini so kmalu pri-šli v vodstvo in zatem tudi podvojili rezultat, zaradi česar so nadaljevali brez skrbi, še posebno, ker gostje niso pokazali prevelike vne me, da bi spravili Mariborčane na kolena.
* * *
Tudi prejšnja nedelja je bila precej črna za primorska predstavni ka v slovenski nogometni ligi. Izolski Delamaris, ki je igral v Kopru, je moral prepustiti zmago tehnično boljšim gostom ljubljanskega Slovana. Izolski nogometaši so pokazali slaoo igro. zaradi česar ni nič čudnega če so tudi tokrat klonili.
Bolj zanimivo ,ie bilo v Hrastniku, kjer so gostovali Novogoričani. Tu je po ostri borbi padlo pet golov, tri v korist domačinov in dva za Gorico. Goričani so pokazali tehnično zelo dobro igro. domačini pa so igrali zelo borbeno in vztrajno, s čimer so si priborili prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
II. ZVEZNA LIGA
Olimpija-BSK
Maribor-Varteks
Istra-Kladivar
Split-Lokomotiva
Rudar-Sloboda
Slavonija-Borovo
čelik-Famos
Borac-šibenik
3:0
2:0
1:4
1:2
2:4
1:2
1:0
2:2
(1:0)
(2:0)
(0:2)
(0:2)
(0:3)
(0:1)
(0:0)
(0:0)
S N L
Svoboda-železničar
Uirija-Branik
Celje-Sobota
Aluminij-Triglav
Delamaris-Slovan
Rudar Ljubljana
Hrastnik-N. Gorica
3:5
0:3
(2:1) Q:3	(0:2)
3:2	(3:1)
1:2 (0:D 1:3 (1:2)
1:1 (l:D 3:2 (1-0)
LESTVICA
Olimpija
Sloboda
Čelik
Šibenik
Lokomotiva
Slavonija
Borovo
Borac
Maribor
Rudar
Kladivar
Split
BSK
Istra
Varteks
Famos
8	6	1	1	25:9	13
8	6	1	1	23:9	13
8	5	1	2	15:6	11
8	4	3	1	11:11	11
8	4	2	2	19:18	10
8	3	3	2	22 10	9
3	O	3	2	10:10	9
8	2	4	2	15:17	8
8	2	3	3	9:8	7
8	3	1	4	18:19	7
8	2	3	3	15:20	7
3	3 0 5			11:17	(>
8	1	3	4	13:24	5
8	1	2 4		7:14	4
8	1	2	5	5:12	4
8	1	2	5	8:23	4
Branik
Aluminij
Ljubljana
Slovan
železničar
Triglav
Rudar
Celje
Sloboda
N. Gorica
Ilirija
Hrastnik
Sobota
Delamaris
LESTVICA 6 5 5 1 6 4 11 6 3 2 1 6 3 2 1 6 3 2 1 i 402 6 3 2 1 6 3 0 3 6 3 0 3 6 2 13 6 114 6 114 6	0 2 4
6 0 0 6
14:4 17:10 16:6 18:10 15:8 13:9 13:10 14:13 13:16 8:13 6:16 5:17 10:17 4:15
OLIMPIJSKE VESTI
V Tokiu razobešene zastave 64 držav
Uradna prošnja Indonezije za ponovni sprejem v FINA
TOKIO, 5. — Danes so dvignili na visoke kovinske drogove zastave 12 držav, število razobešenih zastav se je tako dvignilo na 64. Današnja slovesnost je bila zelo slikovita in so ,ii prisostvovali ZDA z vsemi svetovnimi in olimpijskimi prvaki, Norveška, Švica, Turčija, Trinidad, Tobago, Hong Kong, Nigerija, Kanada, Gana, Poljska in Iran.
Kanadsko zastavo je nosila Jen-nifer Wingerson. Zelo verjetno je prvič v zgodovini olimpijskih iger, da je bila čast zastavonoše poverjena atletinji. Ameriško zastavo je nosil Pat 0’Brien, ki je četrtič na olimpiadi. Ameriški metalec krogle si je že osvojil dve" zlati in eno
srebrno kolajno.
* * *
Bronasta kolajna iz Rima Geor-ges Kerr (Jamajka) meni, da bo v Tokiu osvojil v teku na 800 m zlato nagrado. «Počutim se v for-
mi kot v Rimu» je izjavil Kerr «in zato upam, da bom uspel, pa čeprav bo borba z Američanoma Grothom in Siebertom, z Nemcema Kinder.) em in Matuschewskim in Japoncema Marimotcvm zelo ostra«.
* * *
Indonezija je uradno zaprosila za ponoven sprejem v mednarodno plavalno zveza PINA. Izvršni svet bo prošnjo proučil šele 8. t.m., zaradi česar je malo verjetno, da
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiilliiiliiiimiiniiMiimiiiimiiiiiiiMiiiliiiimiiiiiiiiMiitiliiiiinMimiiMiMiiiiiiiiimiiMiiiiiiMiiinittiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinMiiitiiiiiiiii
Bologna-Messina	(3-0)
Cagliari-Vicenza	(2-1)
Catania-Genoa	(3-2)
Foggia-Atalanta	(1-1)
Juventus-Mantova	(1-0)
Lazio-Inter	(Ul)
Milan-Torino	(1-1)
Sampdoria-Roma	(1-0)
Varese-Fiorentina	(1-D
Napoli-Spal	(0-0)
Venezla-Bari	(2-1)
Ravenna-Pisa	(0-1)
Cosenza-Pescara	(2-1)
KVOTE
13 — 1.360.000 lir 12 —	46.400 >
1
1
1
X
1
X
X
1
X
X
1
2
1
L
2.
3.
4.
5.
6.
1,
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
neveljavna
neveljavna
Sviziera
Gurgo
Tresa
Diorite
Agrione
Salvina
Chiese
Namos
Sombrero
Zorro
1
X
1
X
2
X
2
X
X
2
KVOTE
10 — 1.062.373 lir 9 —	36.135 »
ALBERT REJEC

1.
Uporniška življenjska pot dr. Draga Marušiča
V zadnjih letih svojega življenja se je dr. Drago Marušič od vse svoje zelo dolge in pisane življenjske dejavnosti najbolj pogosto in živo spominjal svojih mladih let, ki jih je prebil v Gorici okoli dvajset let do izbruha prve svetovne vojne leta 1914. Bilo je to najprej osem let učenja na nemški c. kr. gimnaziji v Gorici. Zelo zgodaj je prihajalo med njim in profesorjem O-rešcem, avstrijakantskim in revnim učiteljem slovenščine do hudih sporov. Se hujše spore pa je imel srednješolski dijak Marušič z nemškimi profesorji, polnimi germanske nestrpnosti, ki so strogo prepovedovali sleherno udejstvovanje v slovenskih prosvetnih društvih. Domače in šolske naloge so bili nadaljnji povod za
nastopanje profesorjev proti Marušiču. Deležen je bil lcar-
ertjev* naj strožjih šolskih disciplinskih kazni, njegov red v obnašanju je bil v višjih razredih zmerom slab ne zaradi kakega nerednega in hrupnega obnašanja v šolskih klopeh, ampak zaradi drznega njegovega zagovarjanja slovenskih narodnih pravic, spričo njegove protiavstrijske miselnosti, ki se je je navzel s prebiranjem listov takratne narodno-napred-ne tako imenovane liberalne stranke v Gorici. Goriški Slovenci so bili večidel prežeti s slovenskimi, srbofilskimi, panslavističnimi in katerimi koli drugimi idejami, ki so morale biti protinemške, proti-monar-histične in protiavstrijske. Bil je bister dijak, ki pa se ni preveč gulil in je vozil glede re-
lio in Sadar sta srednji del igrišča popolnoma prepustila nasprotnikom, Cigniani je zaman tekal po igrišču ne da bi tovarišem kaj koristil, Ber-nasconi pa se dobesedno ni dotaknil žoge.
Med gosti je bil najnevarnejši Clerici, dobro pa sta zaigrala tudi Fracassa in Pasinato. Geotti nima nobene krlVde zaradi golov.
Sodnik je s svojimi čudaškimi posegi, navadno v škodo Triestine, še povečal zmešnjavo, ki je vladala’na Igrišču.
Lecco je takoj prešel v napad In že v tretji minuti je Clerici prisilil Colovattija na delo. Dve minuti kasneje pa je tržaški vratar čudežno rešil svoja vrata. Clerici je Izvedel prosti strel, katerega je o-brambni zid domačinov odbil, Facca pa je z vso silo streljal v vrata. Colovatti Je žogo le odbil, ta pa je prišla prav Longoniju, ki Jo je en meter pred vrati poslal proti mreži. Colovatti, ki je bil na tleh, je vzdignil nogo in žogo odbil do najbližjega tovariša. V 8’ se je Fracassa znašel v debrem položaju, a je žogo poslal nad mrežo. Toda v 10’ so gostje prešli v vodstvo. Fracassa je izvedet komer in prosti Longoni je prevaril Colovattija. Kazalo je da bo Triestina doživela še hujši poraz kot prejšnji, v 13’ pa je Cigniani odbil Frigerljev prosti strel v mrežo. Le 3’ kasneje se je Ista akcija ponovila. Nov predlog Frl-geriia in tokrat je poslal žogo v mrežo Novelli. S tem dogodkom se je praktično zaključila tekma. Igra se je umirila, nasprotnika sta ojačila obrambi in negotovi napadalci Lecca se niso znali prebiti preko obrambe rdečih. V 55’ je imel sicer Galblatti sijajno priložnost, da bi Izenačil, a je nekaj metrov pred Co-tovattijem izgubil žogo. V 59’ je Colovatti prikazal Izredno hladnokrvnost, ko Je ubranil nenadni strel Clericija. Obe moštvi sta {io konca tekme izvedli še kak napad, a obrambt se nista več pustili pre-variti.
UROŠ KOREN
dov neko zlato sredino. V osmem razredu mu je prav nemški profesor za nemščino pokvaril slučajno odlične rede s krivičnim ravnanjem.
Po končani maturi se je vpisal na pravo, živel pa še nadalje v Gorici, kjer si je služil kruh po odvetniških pisarnah. Seveda se je že prav zgodaj uveljavljal v raznih prosvetnih organizacijah: v gori-škem .Sokolu’, v .Narodni prosveti’, ki je bila ljudsko-prosvet-na organizacija mladih razumnikov za ustanavljanje knjižnic In čitalnic na podeželju, a njena glavna skrb so bile redne gledališke predstave v dvorani Trgovskega doma v Gorici. Takrat je Marušič tudi prvič nastopil osebno v šaljivi igri ,Pri belem konjičku« v vlogi dr. Kovača. Poskrbel je tudi, da je akademsko ferialno društvo Idrija’ dobilo od .Narodne Prosvete’ bogato knjižnji-co -in lepo klubsko opremo za čitalnico. Pomagal je pogosto svojemu prijatelju Damiru Fei-glu, tajniku .Zveze kulturnih društev’ v širjenju mreže prosvetnih društev po deželi. Ko je doktoriral za doktorja pravnih ved, je še bolj sproščeno in vneto razvil svoje javno delovanje po Goriškem. Izvolili so ga za starešino goriške sokolske župe. Kot tak je vodil tudi
Triestina je izenačila: Cignani je z glavo presenetil vratarja Lecca
ODBOJKARSKI TURNIR V STANDREZU
Ekipa Romana Gabro z 2 točkama prednosti
Prihodnjo nedeljo nadaljevanje zanimivega tekmovanja
V nedeljo dopoldne so na odbojkarskem igrišču v štandrežu odigrali drugo kolo tekem odbojkarskega turnirja Podrobneje poročilo o poteku tekmovanja bomo objavili v prihodnjih dneh. Danes objavljamo le rezultate, ki so bili naslednji:
»Pri Pavii« . «Pri konzumu« 0:2 (13:15, 12:15)
»Zgonik« - «Turri»	2:0
(15:11, 15:13)
«Milan» • »Romana-Gabro«	0:2
(3:15, 10:15)
»Zgonik« ■ »Pri konzumu«	0:2
(5:15, 7:15)
»Milan« . »Zgonik«	2:1
(15:6, 12:15, 17:15) »Romana-Gabro« ■ »Pri Pavli« 2:0 (15:7, 15:6)
LESTVICA
(8:0; 122: 67)
»Romana-Gabro«
4 tekme, 8 točk »Milan«
4 tekme, 6 točk »Pri konzumu«
4 tekme, 4 točke »Pri Pavli«
4	tekme, 4 točke »Zgonik«
5	tekem, 2 točki »Turri«
3 tekme, 0 točke
(6:4; 129:107) (4:4; 106: 99) (4:5; 112:117) (3:8; 118:161)
(2:6;	77:113)
SPORED RIHODNJIH TEKEM V nedeljo 11. oktobra ob 9.30 «Turri» • »Romana-Gabro« ob 10. »Pri Pavli« . »Milan« ob 10.30 »Pri konzumu« . »Turri«
V tekmi mladinskih reprezentanc
Jugoslavija 1 Sov. zveza 0
MOSKVA, 5. — V tekmi mladin-skih nogometnih reprezentanc, ki je potekala v snežnem metežu, je Jugoslavija premagala Sovjetsko zvezo 1:0 (0:0). Gol je v 74’ igre dosegel srednji napadalec Andjel-kovič.
bodo Indonezijo včlanili še pred začetkom olimpijskih iger.
Zlata kolajna v deseteroboj}1 rimske olimpiade Rafer J*?**? n| ki je v Tokiu kot radijski komen tator, je izrazil mnenje, da bo letošnji olimpiadi zmagal v bese roboju Kitajec Chuan . Kwang ( lezni mož).
* * *
Gitano, najboljši čilski kernj' . je predstavljal skupno s konj kom Simonettijem ena izmed , južnoameriške republike, je u™ zaradi pljučnice na letalu, Ki 8 je peljal v Tokio. Njegova smrt J« razburila druge konje, ki so zac poskakovati in so s tem spravi v resno nevarnost stabilnost leta * * *
Danes so javili sestavo izločilnih skupin v plavanju na 100 m Pf . sto. šestnajst plavalcev z širni časi se bo uvrstilo v P°J nale. Italijani bodo nastopih Kate
1. skupina: Bianchi, Van Baalen (Hol.), Gropais (Fr.), Kim B- J; (Koreja), Ilman (ZDA), De Olivei ra (Br.), Hutton (Kan.).	. n
3. skupina:	Boscaini, NicoWJ
(Arg.), Ribeiro (Port.), LimpicM« (Taji.), Espinosa (Šp.), Lindberg (švedska), Goto (Jap.).	_	...
9. skupina: De Gregorio, Senu* kov (SZ), Shonjani (Iran), F?1*” (Portoriko), Szall (Madž.), “ (Vietnam), Nordvall (švedska), Gregor (VB).
Med današnjim sestankom nega sveta mednarodnega oump j skega odbora so proučili Pr®nski Bolgarije, da bodo v phmp J program vnesli tudi žensko k° ko Na sestanku so sklenili, oa mesto za olimpiado 1972- lpta brali na kongresu, ki bo 1966.	^
v Lausanni in tudi. da bosta ru, in španski neuradna jeziKa Uradna jezika sta namreč fr81 ski in angleški.
• * •
Tehnična komisija mednarodn® atletske zveze je danes Pr0. razne predloge, o katerih • razpravljali na prihodnjem * u gresu. Ce bi te priznali, hi sp v veljavo že 1. maja PJlhod™ te-leta. 'Najvažnejši je pred og o kališčih. Tehnična kom‘!?’,!;riznal predlRgala kongresu, da bi P . a, vse rekorde, ki so doseženi n kršnemkoli tekališču. Izier^teli,
BOKS
sokolske povorke skozi Gorico v Štandrež ali pa šentpeter po goriškem korzu, kjer so nasprotniki napeto čakali, da bi presekali vrste ali pa zaustavili pohod Slovencev po sredini mesta. V septembru leta 1913 pa je dr. Marušič pomagal s svojimi fanti razbijati nemško manifestacijo, ko je «Deutscher Gesangverein der Staatsbahner G5rz» povabil sorodna pevska društva nemških železničarjev iz Koroške in štajerske na poskusni pohod do Adrije. Okoli Ljudskega vrta so pognali v beg nemške vrste, ki se niti popoldne niso mogle zbrati v pravem številu na Telovadnem trgu. Deželne volitve istega 1913. leta so bile prav tako v živem spominu dr. Marušiča. Umrl je deželni glavar dr. Pa-jer, voditelj italijanskih liberalcev v deželnem svetu in s tem se je končala tudi desetletna politična zveza dr. Antona Gregorčiča z italijansko liberalno stranko. Pojavil se je novi voditelj avstrijskih Furlanov prošt Alojz Faidutti, ki je imel za sabo vse kmečke furlanske glasove in so mu manjkali le še italijanski mestni glasovi, da bi lahko obvladoval deželni zbor s furlanskimi katoliškimi in še slovenskimi kr-ščansko-socialnimi poslanci, kakor ga je prej italijansko libe-
ralna in slovensko-katoliška Gregorčičeva zveza. Gabrščko-va «Soča» je objavila izpod peresa enega izmed mladih slovenskih politikov iz Ljubljane (verjetno dr. Žerjava) nenaročen članek, naj Slovenci volijo v Gorici Faiduttijevo katoliško listo. Liberalni naprednjaki so se zbali, da jim bo spet komandirala druga vsemogočna zveza in da tako ne pridejo nikdar do besede v deželnem zboru. Hitro so se na predvečer mestnih volitev razpršili po vseh goriških gostilnah in zraven še izdali posebno številko «Soče», ki je pozivala goriške Slovence, naj volijo italijanske liberalce, ki so šibkejši od Faiduttijevih klerikalcev. Pridružil se je to pot slovenskim liberalcem s svojimi pristaši tudi dr. Anton Gregorčič, ki ni trpel slovenskih krščansko-socialnih novostrujar-jev. Prav s slovenskimi glasovi so goriški italijanski liberalci zmagali nad Faiduttijevimi pristaši. V to čisto strankarsko volilno borbo se je z vsem ognjem vrgel tudi dr. Marušič in govoril do hripavosti na številnih shodih.
Dobro leto potem je že izbruhnila prva svetovna vojna in je težko zdaj ugotavljati, kaj bi bilo za goriške Slovence bolje: ali italijansko liberalna koalicija z združenimi
slovenskimi Gregorčičevimi klerikalci in pa slovenskimi liberalci ali pa koalicija Faidutti-jeve furlanske klerikalne stranke s slovenskimi Brecljevimi novostrujarji. Toda dr. Marušiča in njegove politične somišljenike je najbolj plašila možnost dolgotrajne Faiduttijeve vladavine v deželnem zboru. — Andreja Gabfščka, dr. Puca in druge so ob pričetku svetovne vojne zaprli najprej na goriškem in potem še na ljubljanskem gradu, dr. Marušič pa je bil mobiliziran in se je kaj kmalu znašel in gališki fronti proti Rusom. Hitro je dezertiral in se tudi kmalu javil iz Sibirije iz Slobodska v guberniji Vjatka. Življenje v ujetništvu takrat ni bilo težko, ker so Rusi dobro ravnali z avstrijskimi ujetniki, ki so imeli obilno hrane. Toda dr. Marušiču in njegovemu prijatelju notarju Tomu Šorliju se je mudilo, da pripomoreta k borbi jugoslovanskih narodov proti avstro-ogrski monarhiji. Zato sta se odpravila po dolgih mučnih poteh v Srbijo, kjer sla v Nišu vstopila v srbsko armado. Kmalu pa sta se morala z nekaterimi drugimi slovenskimi prostovoljci (med njimi profesor Jeras, ki je to Golgoto opisal), umikati z vso vojsko preko Kosova in Metohije pred
HELSINKI, 5. - Finski boksar OUi Maeki je nocoj v dvoboju s Francozom Aisso Hashasom ohra ni! naslov evropskega prvaka su perlahke kategorije. Maeki je prisilil francoskega tekmeca, da se mu je v začetku osme runde za-I radi rane na čelu predal.
združenim nemško-avstrijsko-bolgarskim pritiskom preko Prokletij do jadranske obale, do ladjevij združenih zahodnih zaveznikov. Vse strahote umikanja skozi sotesko in prelaz Cakorja je napravil dr. Marušič v snegu in ledu, sestradan in v stalni nevarnosti pred albanskimi roparskimi napadi. Pegavi tifus ta večni spremljevalec vojnih pohodov na Balkanu je zdesetkal njihove vrste. Šele v Skadru so se za silo popravili in nekoliko prišli k moči. Po dolgem čakanju so le prišle italijanske ladje, ki so jih odpeljale na varno. Dr. Marušič je moral v Ameriki v sklopu Jugoslovanskega odbora pridobivati za novo državo jugoslovanskih narodov naše izseljence in ameriško javnost, ki se je delno nagibala še na stran Avstro-Ogrske. Ob koncu vojne so ga že nove jugoslovanske vlade še zadržale na pomembnem mestu v Parizu, kjer je kot generalni tajnik skrbel za ureditev jugoslovanskih interesov, prizadetih po vojni.
Dr. Marušič se je vrnil v domovino, ko so italijanske čete že davno zasedle Slovensko Primorje in ko je v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev stekel strankarski aparat. Odbil Je ponudbo, da bi nadaljeval diplomatsko kariero v zu-
leseno tekališče. Če bi to SP^®- na potem bi morali PriznatJ?V)HrdoV rekorda 9”1 v teku na 100 J»r ui. (Bob Haves, 21.6.1963 v SaintLojCo su) in 5,20 m v skoku s Pa» (John Pennel), 24.8.1963 v že. ju). Oba rekorda sta bila na na asfaltnem tekališču.
Novost bo tudi v priznan) ^ kordov v metu diska, kfJJ.nijgati kladiva. Te bodo morali	po-
za najmanj 2 cm. Lika do zmanjšali na nižje sodo
nanjem ministrstvu v Beog du, ki bi preveč vezala nje s samostojni značaj. Ne na<: , z in ne osebno se ni *trnH,r„n voditelji slovenske demokra ske stranke okoli ttJutra« je raje vstopil v kmečko s ko. Njegova odvetniška P na je veljala kot ogledna . skrajno poštena. V km stranki je po vzoru na PJ*® -no svoje delovanje na skem pospeševal razy°J “Spil tva kmečkih fantov in dek j v katerih so se v kasnejši faz razvile napredne tendence ,j kmečkim prebivalstvom «as na štajerskem. V času naj ^ še gospodarske krize J e “1 začetku 30’ let ban Dravske banovine, ki je obsega'la k0. takratno Slovenijo, a kra trajno tudi minister v grajski vladi.	takrat
•NT« Drirvinrclfom	DU U‘WV’
je __ ------ ------ -
stičnim nasiljem in v kj svetovne gospodarske kriz ,
- je posebno hudo stiskala stično Italijo. Preko stare> J
goslovansko-italijanske rnej
vreli tisoči v Slovenijo, kjer sicer bili veseli, da nlt*]a£ ft petami fašističnih	’sti
kjer se niso mogli otre
krempljev brezposelnosti.
(Nadaljevanje sledi)
£r	TSS	posamezna 40 V letno ^	SSfS Ur bes^a. - OgiaTl tržaške* goriške pokrajine
Stari trg 3/1..' telefon 22-207. tekoči račun pr^Narodni^banki^v LlublJan^m^eOS-Sb^-^OGIAS!:	ltaUana>, _ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst------------------------------
oge so bili nadaljnji povod za več gulil in je vozil glede re- ske zupe. koi ta* je vuuu :uu,	^	............................................... ____________________________________________________________________________________ VnZ^jT četrt-
DREPN1ST VO: TRST —	^ij^^Rjietna 7700 lh^L^OTRJ^v^tedmi^žif^din” mesSno^4M&dirf^—~Ne^el^k^^poMm^zM^O1 d*)Cletno'tožO^tlirL0polletno^9(W°din^četrUetno^ikO^dtn^-^Poštid^tek^ ^ra^un^^ložništ^
etna 2 250 Ur, polletna 4.400 ir celoletna ^-TOO to - SPUJ- v tednu 20 d n. meseno 42U a n in * J	mm „ Mrlnl eneg8 stolpca: trgovski ISO, finančne