Avstrijski škofje in verska šola. (Daljo.) Ali je pa v resnici tako, kakor govori postava iu šolski red ? Pravo atanje naše sedanje šole liočemo le a kratkimi besedami popisati. Vera ni vodilna podlaga, ni vodilo za našo sedanjo ljudskd šolo, anipak le eden od mnogoštevilnih predmetov, in še zadosti učnili ur jej ni odkazanih. Drugi učni predmeti ne stojijo z vero v nobeni zvezi in se morejo žalibog včasih tako razkladati, da nravnoverske odgoje nikakor ne pospešujejo. Verska odgoja šolske mladiue je skrčena na tako pičlo število verskih. vaj, da v otroških sroih ne morejo obuditi toplega verskega čuta. Veronauk in verske vaje se ne prepuščajo prostemu cerkvenemu vodstvu, ampak vrbovno vodstvo si je pridržala posvetua oblast. Pri izobražbi učiteljev nima cerkev skoraj nobene besede, in kedar se postavljajo v službe, nima ona nič govoriti, in tako se zgodi, da katoliške otroke včasih poučujejo in izrejajo Ijudje, ki so katoliški veri tuji ali pa sovražni, tedaj tudi otrok ne morejo izrejati v katoliškem duhu. Lahko bi ta popis še nadaljevali, pa že to, kar smo rekli, popolnem zadostuje, da si moremo razjasniti, zakaj sedanje šole tako žalosten sad donašajo. Spoštovanje do cerkve, Ijubezen do vere in do krščanskega življenja ginejo zinirom bolj; domišljavost in prevzetnost, lahkomišljenost in površnost, zauičevanje božje in človeške oblasti se strašno množijo. Ali se sraemo cnditi. ali smemo drug sad pričakovati, če sicer katebet vsaki teden dve uri otrokom v srce poklada božjo beaedo in strab božji, oe jib napeljuje h krščauskim čednostim, — ako se pa more v ostalib več ko dvajsctih nrali na otroke tako uplivati, da se ne utrdijo v božjeni apoznanji in krščanskem življeaji, ampak se — bodi si nameroma ali ne — v tem le begajo? Oj, preljubi v Grospodu, svoje notranje žalosti nad temi odnošaji ne moivino čisto odkrito po vedati: nočemo vrarati trdih besedi, ki od onr> strani padajo na naa in našo zveato duhovšoino ; preveč spoštujemo vaše otrokp, kakor da bi raogli v njihovih arcih spodkopati spoštovanje do njih učenikov. V tem pa ste naa menda razumeli, da katoliškim starišem ne moremo poroki biti za to, da se njib. otroci v sedanji šoli po katoliško izrejajo, in tudi s tem va.s ne moremo potolažiti, da smete v pogledu na svojo vest in na težko odgovornost pred Bogoin mirno pošiljati otroke v to šolo. Očitajo nam, da hočenio Ijudsko omiko zmanjšati, veronauk razširiti na škodo dru^ih predmetov, da bi vedo in znanost med !jud stvom znižali. Na taka očitanja natn je labko odgovarjati. Vi so motite, bomo odkrito zaklicali svojim protivnikom; le naredite otroke tako umne, premetene in učene, kolikor bočete in znate; toda storite jili tudi pobožne in verne, dobre in čednostne. Nočemo znižati njib omike in vednosti; česar se bojimo. to je polovičaraka oinika brez verske podlage, ki jih dela le ošabne, domišljave, poželjive, in nezadovoljne. Zato terjamo katoliako šolo, katera edina nam daje poroštvo, da bo mladini dala nravno-versko odgojo in jo storila aposobno svoje vednosti porabiti v lastno in tujo korist, za čas in veenost. Mi terjamo katoliško šolo pa tudj v imenu postavno zagotovljene svobode vesti. Clan XIV. drž. osn. post. z dne 21. decembra 1867 ae glasi: ,,Polna svoboda vere in vesti je vaakateremu zagotovljena." Kako pa se ta svoboda varuje in brani po sedanji ljudski šoliV Katoliški stariši so priailjeni, svoje otroke pošiljati v šole, v katerih se na katoliško vero razun nekaj pičlih ur nihče ne ozira. Vsi drugi učni predmeti so popolnem neodvisni od cerkve, in to je žalibog skoraj neko vabilo, naj učitelji tako poučujejo, da se itak mali upliv cerkve do šolarjev še bolj oslabi in da se od Boga razodete resnice preženejo iz srca iu življenja otrok. Ne, brezverska in medverska šola se ne strinja z načelom svobode vere in vesti; nasprotno zahteva ta svoboda, da kakor smejo različne postavno priznane vere druga poleg druge obatajati, tako bi morale drugi poleg druge biti dovoljeno tudi razliene ver8ke šole. Združenje vaeh otrok v eno šolo pa žali pravice vseh ver. Ako se hoče vsaki veri pravica skazati, morajo se tudi njih šole ločiti. Ali vam tedaj politične stranke ne delajo neznosne sile, ako siHjo otroke v šole, ki nasprotujejo verskim na- čelom in prepričanju starišev? Ali naj bo samo nevera prosta, da more vero in vernost preganjati? (Konec prih.) jI