Poštnina) plačana v gotovini.
Številka 26.	V Ljubljani, dne 20. junija 1921.	HI. leto.
m
«9
Giasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev ££ ga SEovenijo v Ljubljana. s= Cena posa^eme štev. S K 50 vin.
„MAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina........K 50’—
Četrtletna naročnina .... K 25’—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ~~= po ceniku. -■■■:	^
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cbst« štev. 2011. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži mamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj s«, pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
A. BARAG:
„Duševni delavcih
(Konec.)
Nikdar niso želeli delati, nego le služiti. In služili bi vsakomur — najreakci-onamejši buržuaziji in najekstremnejšim komunistom. Smisel življenja jim ni bilo nikoli samo delo, duševno delo, a zaslužek jim ni bil nekaj postranskega, naravna posledica činjenice, kadar človek izvršuje potrebno funkcijo v družbi. Delo iim je bilo le nujno zlo za dosezanje obstojnih sredstev življenja: plače, naslova. Položaja, čina. odreda. V naših jugoslo-venskih razmerah so najzagrizeneiši, naj-kmatičnejši .»boljševiki«, brez sence kakšne plemenite ideje, brez pojma o idealu socijalne pravice, bili oni, ki se jim Je v službi avstroogrske države godilo bolje. A v odnošaje izmed delov našega naroda so največ zmede zanesli baš »intelek-tuvalci«, oni, ki jim ni za delo. nego za to. da o napredovanju, o položaju, o časti ne odloča neko daleko ministrstvo, nego da odloča neštevilo poverjeništev, kamor ižlahka pride i mama i teta i prijatelj i znanec.
Vprašanje »duševnih delavcev« je torej možno rešiti samo na en način, a ta ic- Pridobiti uvaženje samemu delu. a ne onemu, kar je pri delu postransko. Uničiti y strukturi družbe vse. kar ne koristi ob-cemu napredku človeštva, kar torej znači zapreko. Izvojevati svobodo dela — da delo ne bo več neko zlo, ki se mu človek Pokori proti svoji volji le zaradi kruha, nego da delo izvira iz notranje naklonjenosti subjekta. To integralno rešenje duševnega problema, rešenje na njegovih lzVirih bo privedlo tudi do odstranitve ra^like med delom duševnim in manual-nnnuker jje vsako delo, ki so vrši z Ijiv-kfczniio. s srcem, po odrejeni koristni £vrhi v svojem bistvu duševno delo. v kolikor pomenja. da mu je ideja vodnica '''sd duševni princip, — princio koristi ^nzbe. celote. Tako integralno rešenje -uševnega dela prinese s seboj tudi re-sociinlnega problema ali vsaj pn--nnje k njegovi rešitvi, kolikor je to °bce mogoče, človečanski, tel strah°viti krizi, ki je zgrabila In-/uektualce vseh barev in vseh kategorij, še	tuđi oni, ki jim naziv »du-
- vnega delavca« ni samo epiteton in
bo kPxxivljenja* ki iih ni P°teKnila za sa-n 'sušeča praznina besede, nego iskre-
laVi notranja- nepremagljiva potreba de-2a ustvarjanje duhovnih vrednot napo v ,n, ^ove&mstva. Takih je povsod, znat, * Po^Hcih — • pesnikov, učiteljev, osanfi- $kov* svečenikov itd. — redkih benih, nesposobnih, da se s komolci
prerinejo naprej, da bi iskali protekcijo, rta se vsiljujejo, da bi preskakovali Čine. In ti so naibednefšl od vseh. ker velika večina ostalih tovarišev po poklicu zre svoj položaj v prvi vrsti z materijalne strani, išče predvsem udobnosti, komodnosti, nahaja na stotine načinov, da zadovoljuje tem svojim primarnim potrebam. A ti so najtišji; ti se ne bunijo, ne prete. ne ostavila jo s kletvijo in prezirom svojih poklicev. Ti niso tako ceneni radikalci, ker vedo dobro, da je vsak pretirani radikalizem le stopnja k najbolj črnemu reaketo-narstvu. Ti vidijo, vedo. čutijo zavestno, intuitivno samo eno:	Doklerkoli odloča
na svetu meč, ne morejo odločati razlogi duha. Kjerkoli je na prvem mestu vojska, sila. grobost — morajo biti duševne vrednosti na zadnjem mestu. Vedno je bilo tako in bo še dolgo tako. In praktična posledica tega razmerja:	Povera e nuda
vai, filosofia!...
Ti molče in delajo mirno na velikem i delu vekov, utrudljivem in mučnem, no s ; liho in jasno zavestjo, da to delo — nevidno. nepriznano, neslišno, tako slabo 'j piačevano - mora naposled dovesti do j zmage. Samo z notranjim, duševnim, iz-1 čiščenim podvigom človeka more priti do ' pravilnega razmerja izmed klas. narodov.
plemen. Približanje k cilju je tako težko, j tako strašno težko, počasno. — no ven-i dar je gotovo, neprestano in nič ga ne | more zaustaviti. Ako torej epiteton du-| ševnega delavca vendar ima vsaj nekaj | smisla, potem ga je treba omejiti na one, ki mu s svojim življenjem, s svojimi borbami. svojimi težnjami dajejo osnovni pomen: biti človek, biti vedno, predvsem in v vsakem svojem činu človek napram vsakomur in napram vsem; in dopuščati, da nas v vseh delih vodijo samo one tendence, ki ta človečanski, občečlovečan-ski element v nas utrjujejo, krepijo, una-predujeio. a uničevati povsod, pri vsakem koraku, v vsakem času življenja vse ono. kar ta element ovira. duši. odriva.
Duševno delo, delo z duhom v tem smislu bo ohranilo svojo važnost večno, skozi vse borbe razredov, skozi vse forme vladavine. A vse drugo je zlata pena. za katero se ne skriva nikaka vsebina In ki bo odpadala v všakem velikem spopadu.
(»Nova Evropa«, Zagreb, knjiga II., broj 9.)
Ta prevod članka, ki je izšel v cirilici v najodličnejši jugoslovenski reviji, prinašamo iz več namenov: naj se pokaže enkrat v našem glasilu tudi druga stran in,c-dalie. naj čitajo javni nameščenci enkrat tudi negativno sodbo o »državni hrbtenici«! Clankar je zgrabil naše vprašanje z najmodernejšega stališča ter se je lotil z nečuveno, večkrat bridko odkrito-
stjo njegovega korena. Njegov bič ne žvižga žarno, nego tudi zadeva. Povedal je marsikaj, kar vsi čutimo, zavedno m nezavedno, kar so že drugi člankarji v našem glasilu povedali, marsikaj pa pove tudi novega, morda ne vselej povsem točno, a zvečine pove dobro in resnično. O članku in njegovih bistvenih točkah je vsekakor treba razmišljati. Gotovo je v naših vrstah tudi precej pretirane samozavesti in domišljavosti. Nova doba zahteva nove orijentacije. Da je velik del javnih nameščencev top stroj, ki se za kulturna, občekoristna in za splošnost važna vprašanja ne le prav nič ne zanima. nego da se drugim, zlasti tovarišem, ki imajo širše duševno obzorje in širši delokrog. celo posmehujejo ter smatrajo sebe_baš zaradi svoje omejenosti in sterilnosti za vzvišene nad resničnimi duševnimi delavci, je istina. Čim okorelejši birokrat je kdo. tem nadutejši je! Očivid-no piše A. Barac o razmerah v Srbiji In morda deloma tudi na Hrvatskem. Mogoče je, da gleda tu pa tam preveč črno in da je včasih v svoji sodbi pretiran. Gotovo pa je. da je njegov članek koristen tudi za presojo slovenskih razmer. Morda izzove Baračev članek med našimi dopisniki nekaj odmeva: to bi nas veselilo. ker upamo, da dobimo potem odgovore, ki posežejo z brezobzirno resnicoljubnostjo čim globlje. Treba nam je kritike — zlasti pa avtokritike.
Prevajalec.
Ženska kot uradnik.
Sam naslov pove mnogo. Tudi ženska je uradnik. V velikem državnem stroju je tudi ona, če ne motor, ki goni. vsaj oni del. brez katerega stroj ne more več obstajati, ki mu je potreben za pravilno delovanje, za delo brez sestanka. Tega ni mogoče več tajiti. Naj bi se samo za deset dni odstranile danes ženske iz profesorskega in učiteljskega zbora, iz pošte in telegrafa, iz ministerstev in raznih državnih instanc, pa bi se videlo, koliko so ženske potrebne, neobhodno potrebne ter na posameznih mestih nenadomestljive.
Pred desetimi leti se je verjelo, da je samo moški sposoben biti uradnik, da samo on vrši državne funkcije, da ie za to samo on dovoli resen, a da bi bile ženske za to neresne in da je njihov um preplitek, da bi vršil državne posle. Njim se je velikodušno prepuščala kuhinja in horicont n Jih misli in dela se ni smel kretati dalje. In če je kakšna inteligentnejša žena. čuteča v sebi fizične in umstvene sile za posel, ki ga vrše moški dejala, da so tudi ženske sposobne, da jim treba dopustiti, da tudi one sodelujejo z moškimi v družbi.
v kateri skupno žive. čije zle in dobre strani skupno prenašaio, so se moški smejali, smejali in smejali.
In kdo ve, da li bi ne bilo.to tako pojmovano pri nas še dandanes, ako bi se te zablode ne bile razbile tam na Francoskem, Angleškem, v Ameriki in na Nemškem, kjer je socijalni razvoj potegnil tudi ženske v šole. v pisarne, državne urade, ker se je začutila za to močna potreba in ker ni šlo več le z moškimi, brez sodelovanja inteligentne žene. brez sodelovanja ženskih rok in ženskega uma. Tako se je tudi pri nas s širjenjem družbe, s kupičenjem dela in dolžnosti, a Pod vplivom zapada začelo smatrati, čeprav še pri prav majhnem številu moških, ženo drugače — tako, kakor ona to zaslužuje. Tudi v učiteljskem zboru, kjer jej je dano prvo mesto, ie pokazala ženska vse svoje dobre sposobnosti javnega, državnega delavca. Ženska je tekmovala z moškimi, ona jih je včasih celo nadkrilila. dasi je bila zanjo ta borba mnogo težja, nego za moža. ker se je nanio vendarle gledalo z nezaupanjem. Toda rezultati so storili svoje ter polagoma prepričali celo najmočnejše protivnike ženskega vstopa v državne posle, da je ženska kakor moški sposobna ali nesposobna za posle v družabnem in državnem življenju
Gimnazije, univerze, strokovne šole so se napolnile z ženskim svetom in pri izpitih so dajale ženske uspehe kakor moški. a včasih še boljše.
In danes hodi veliko število žensk zjutraj na delo v šole, pisarne, prav kakor moški, da izvaja državnonacijonalne ideje. da širi in daje omiko, prosveto m moralo. da si zaslužuje kruha in preživlja obitelj. Nič več ni tako velikega števila žen. ki jih preživlja mož, za katere je mož gospodar v polnem smislu te besede
Da pa je vstopila žena v pisarno, v državno javno življene v tako velikem š'ev’iu in da še vedno vstopa o? rame ^b ramo z možem dela, zato je bilo treba, da tudi satna iz se!>e vr/e ^a.Modo tka'ere so ji sugerreli moški) o svoji nesposobnosti za to delo. Tudi ie to zablodo iztrebilo iz ženske delo nienih tovarišic, ki so že bile v javnem življenju, in pa gigantsko napredovanje družbe, ki ženske naravnost vleče iz njene pasivnosti ter ji daje akcijo kakor moškemu. Danes imamo ženske doktorice. inženjerke. kemičarke, profesorke, trgovke itd.
Ali ono. kar je našo žensko v masah potegnilo iz zablode v njenih nesposobnosti -- to je bila vojna. Ta poslednja vojna, ki je zbrala moške v kolone ter jih le odvela na mejo. je ženo pustila v zaledju. da vrši ulogo. ki jo je vršil moški (vsaj v nekaterih strokah). In takrat so se začele državne pisarne širie odpirati ženskam in so zahtevale ženskih uslug.
Na vojni so poginjali moški in zapuščali maso žensk-vdov, ki so si morale poslej same pribavljati sredstev za življenje. Takat so ženske uvidele, da v današnji družbi niso preskrbljene, ako se tudi same niso učile in ako poleg moževega koščka kruha nimajo tudi še svojega koščka
» Drugič: spoznale so. da je ženina odvisnost od moža velika, da jo more mož tudi terorizirati, ker jej daje kruha, ako si ne zna služiti tudi sama.
Današnja ženska mladina razumeva to prav dobro ter se pripravlja na življenje kakor moška mladina, a pokazuje tudi v tem vsak dan novih usnehov.
Blagotvorni vpliv žene v socijalnem življenju in njegovem razvoju se čuti danes povsod. Neki francoski pisatelj je dejal tu kmalu no vojni: „Ženske in top 75 cm sta spasila Francijo".
Ženske so ambiciozne, a ambicija je gonilna sila k delu ter donaša napredka posameznikom in družbi.
Zlasti državnemu uradniku je ambicija jako potrebna, ker ga vzdržuje v vztrajnosti pri delu in v ustvarjanju za sedanjost in bodočnost.
Ženska kot uradnik je enaka moškemu kot uradniku. Ona je često še bolja sedaj, ker njen položaj ni učvrščen, ker se ona vendarle od posameznikov v upravi države smatra pogrešno kot nekaj, brez česar bi se moglo obstojati, ter se misli, da njeno vmešavanje v državno življenje, v socijalni progres ni njen poklic ter da je ona kot taka dosti slabša od moškega, da celo ovira moškega. In misli se, da .ji je z mestom, ki ga zavzema, storjena nekaka milost. A prav iz teh vzrokov se ona bolj briga kot moški, za to več dela in več koristi, samo da bi dokazala, da je prav tako potrebna in sposobna kakor moški.
Ako ste kot publika iskali informacij po kakšni držav, instanci radi svojih poslov, ki so v zvezi ž njo, vam jih je dala ženska uradnik z zadovoljstvom, hitro in popolnoma, medtem ko je moški uradnik osornejši, manj uslužen in manj spreten.
Ženska-uradnik čuva svoje mesto, jako da drži (ker jej ga, kakor rečeno, očitajo), medtem ko je moški v zavesti, da je tu s polno pravico bolj len in dela mnogo manj. Žena-uradnik se more pač priporočati samo s svojim delom, medtem ko se priporoča moški tudi s svojo pravico.
Pri nas se je socijalno življenje začelo razvijati jako — društvene potrebe so se razširile, in žena je stopila v akcijo kakor mož. Treba ji je priti naproti in jej dati vse pravice, ker se jej nalagajo tudi vse dolžnosti.
Da je torej socijalnethu razvitku ne-obhodno potrebno sodelovanje ženske, ni več dvomljivo. Naj nam služijo v primer vse napredne države zapada, kjer ženske ne izkazujejo družbi nič manjših uslug, kakor moški! In če je tako, potem ne podcenjujmo žensk-uradnic, nego jim dajmo poleg mesta, dela in dolžnosti tudi pravice kakor moškim; sprejemajmo v uradniške vrste tudi ženske samo kvalificirane kakor moške!
Imejmo polno vero vanje, ker so s svojim delom na državnem polju dokazale. da so dorasle za vse te naloge! Ne delajmo jim nikakih zaprek!
Tako moramo delati, če nočemo.zavirati progresa naše družbe.
(Iz beograjskega „Činovničkega Gl." organa Saveza državnih činovnika i službenika, br. 1. in 3.)
Ta članek (brez podpisa), ki ga prinašamo iz srbske cirilice v slovenskem prevodu, je prav tako zanimiv, kakor Baračev „Duševni delavci". Oba članka sta kritična ter vredna temeljite debate. Tudi ta članek o uradnicah se seveda nanaša na razmere v Srbiji. Značilno je, da „Činovnički Glasnik" v Beogradu mirno in brez vsake opazke prinaša trditev, da so v Srbiji moški uradniki „grublji, manje uslužni i spretni", da so „lenjiji" ter da „mnogo manje rade". Zanimivo, simptomatično! Kakor je videti je ta trditev resnična... Sicer bi ji vendar sledil protest.---------
V Sloveniji so državne uradnice skoraj povsem enakopravne z moškimi uradniki. Učiteljice, profesorice, uradnice, zdravnice uživajo pri nas isti ugled, kakor moški. Le v plačah in v volilni pravici še niso enakopravne z moškimi. Pri enako kvalificiranih uradnicah je to dejstvo gotovo krivično. Naše uradnice pa imajo po naših organizacijah popolno aktivno in pasivno volilno pravico, ter ne delamo med seboj in med njimi nikake razlike. V Avstriji in v Češkoslovaški
ima ženstvo tudi pasivno volilno pravico ter sede ženske (profesorice, doktorice, pisateljice, žurnalistke, umetnice in socijalne veleinteligentne delavke) tudi v javnih zbornicah. In časopisje priznava, da so te poslanike večinoma zelo resne, temeljite in koristne! V Sloveniji je bil menda doslej edini ljubljanski občinski svet tako „napreden", da je pozval v ku-ratorij dekliškega liceja tudi dve zastopnici ženstva. Tako je torej slovenska naprednost v tem pogledu še zelo jalova.
Službena pragmatika.
Državna ustava in službena pragmatika državnih uradnikov in službenikov sta dva temeljna pogora za pravilno funkcioniranje družbinega in državnega organizma. Brez določitve državljanskih pravic in dolžnosti si ni mogoče misliti urejene države, in brez službene pragmatiKe ne urejenega državnega aparata.
Takoj spočetka naše ujedinjene države se je občutila potreba, da se predvsem ustanovi službena pragmatika za vse državne službenike. Tega dela se je lotilo finančno ministrstvo v zvezi z ministrstvom priprave za ustavotvorno skupščino ter za izjednačenje zakonov. To zadnje imenovano ministrstvo je konstatiralo. da zapreka pravilne administracije niso samo nejednake plače, nego tudi nejednakost drugih uradniških razmer, kakor kvalifikacije, sprejemanje v službe, napredovanje in penztoniranje. Zato se je izdelal zakon, s. katerim se z a č a s n-o iziednačijo vsi ti najvitalnejši odnosi državnih službenikov. Začasno zato. ker se ie smatralo, da se pred sprejetjem ustave in definitivne adnjinitrativne razdelitve države ter določitve upravne kompetence ne more urediti za stalno uradniško vprašanje. Ta zakonski predlog je po prepoto-vanju raznih odborov in anket dospel končno leta 1920 pred posebno komisijo, sezvano po ministrstvu za konstituanto M izjednačenje zakonov. Komisiji je predsedoval takratni predsednik Državnega sveta in današnji minister pravde. Marko Gjuričič. Predlog je bil končno sprejet tn ie dobil v javnosti naziv »Projekt večine«. Neki član iste komisije pa se ie uprl temu Projektu ter je izdelal svoj lastni predlog, ki ga je izročil ministrstvu ter se zove danes »Projekt manjšine«.
Toda ministrski svet je izrekel salomonsko sodbo, da se niti večinski niti manjšinski predlog službene pragmatike ne vzame kot temelj pri reševanju uradniškega vprašanja, ker ne zadošča noben ter ie treba izdelati obsežen zakon za vso kraljevino.
»Projekt v e č i n e« je bil smatrati začasnim ter se je oziral na to. da sta dve tretjini državnih uradnikov izven Srbije in Črne gore uživljeni v moderne razmere, da so prečanski službeni odnosi ugodnejši in stalnejši, torej urejenejši. nego v ožjih in patrijalhalnejših mejah nekdanje Srbije in Črne gore. Zato se je sprejel sistem razredov in napredovanja po avstrijski in ogrski službeni pragmatiki.
»Projekt m a n j š i n e« pa je smatral baš ta sistem za birokratski, za re" akcionaren ter ni želel niti v začasnosti pragmatike takih »nazadnjaških« določb, boječ se prejudica za definitivno regulacU0 uradniških razmer. Zato je urejen v glavnem po stanju v Srbiji in črni gori ter s ozira le tu na tam na avstrijsko in ogrs službeno pragmatiko.
Oba ta projekta je vzel Savez drž nih činovnika i službenika v Beograa • podlago novemu Predlogu zakona te ‘ ie izdelal v formi, ki jo ie objavil v
icm beograiskem glasilu in z besedilom, ki ga v prevodu prinaša zdal tudi »Naš »Glas«. Odbor beograjskega Saveza je spočetka nameraval izdelati službeno pra-gmatiko za vse državne službenike, torej za vojaške in civilne. Končno pa se je odločil, da sestavi tak Predlog zakona le za civilne državne uradnike, poduradnike in situge. Ta Predlog ima 7 delov: I. Službeni odnosi (čl. 1.—87.), II. Službeničke zajednice (oL 88.—98.). III. Stručni saveti 'čl. 99.), IV. Disciplinski propisi (čl. 100. do 154J. V. Propisi o penzijama (čl. 155. do 185.), VI. Prelazna naredjenja (čl. 186. do 188.) in VII. Završne odredbe (čl. 189. do 190.).
Predlog je torej zelo obširen ter ga zato moremo prinašati le v odlomkih.
Vse organizacije prosimo ponovno, da Preštudirajo ta »Predlog zakona« ter stavijo event. svoje izpreminjevalne predlo-* ge pismeno naravnost na naslov predsednika naše Osrednje zveze. g. posl. Jož. Reisjjerja v Ljubljani, Rimska cesta. Ko dospo vsi predlogi, se bo ž njimi bavil še odbor Osrednje zveze oziroma posebni Pragmatični odsek. Ker bo ustava v kratkem spreieta. pride službena pragmatika državnih uradnikov, poiuradnikov in slug kmal.u na vrsto. In sprejme se potem ta Predlog z izpremembami bržčas kot definitivna pragmatika.
Predlog zakona
o državnih uradnikih, poduradnikih in službenikih.
(Dalje.)
Nadležnost.
Cl. 108. Nižja disciplinska sodišča so kot prvostepena sodišča nadležna za vse službenike nadleštev. ki so podrejena centralnim resorskim upravam, razen za starešine onih nadleštev, pri katerih so ta nižja disciplinska sodišča obrazovana, in za one, ki so člani teh sodišč. (?)
Višja disciplinska sodišča so nadležna kot prvostepena sodišča za vse službenike centralnih resornih uprav razen za njih starešine in člane teh sodišč, ter na-\ ^alje za starešine onih nadleštev. pri katerih so obrazovana tudi nižja disciplinska sodišča, in za člane teh sodišč.
Člane višjih disciplinskih sodišč sodi l)ržavni svet v prvi in poslednji instanci.
Cl 109. Od nižjih disciplinskih sodišč gre apelacija na višja kot drugostepena sodišča za vse razsodbe, razen za razsodbe. s katerimi se izreka odpust iz službe.
Od višjih disciplinskih sodišč kot pi postepenih gre apelacija na Državni sve Kl Je obenem apelacijska instanca tudi z '■''izsodbc nižjih disciplinskih sodišč, v ki errh se izreka odpust iz službe.
Državni svet v funkciji disciplinski aoelaclj sodišča postopa po predpisih teg zakona.
Cl. no. Državni svet-odloča spore adiečnostj med poedinimi disciplinskin j;0* t.Cr izdaja obvezna tolmačenja d ‘Plinskih predpisov tegale zakona, v, 111. Z odredbami tegale zakon 1-dotikajo disciplinski predpisi z -Pdmke.
2 v X *' disciplinska sodišča odločaj <.„• e<~'no glasov. Seja je tajna, a prvi gk t0 najmlajši sodnik.
Tožnik.
ma* .• il3. Pri vsakem disciplinskem so-nost-1 ,e tf)žnik. ki no svoji uradni dolžin J Zastor>q in brani interese službenega tanovskega vedenja državnih službe-
nikov. Nastavlja ga resorni minister za tri leta izmed službenikov pravnikov, ki služijo pri oblasti, kier obstoja dotično disciplinsko sodišče. Z istimi dolžnostmi mu imenuje namestnika.
Disciplinsko sodišče mora tudi pred vsakim rešenjem zaslišati tožnika.
Zagovornik.
Cl. 114. Kdor. je pozvan na disciplinsko odgovornost, ima pravico, da se posluži zagovornika.
Zagovornika se more vzeti le izmed službenikov. ki spadajo pod nadležnost dotičnega disciplinskega sodišča.
Ako ga prej ni imel, mu sodišče na njegovo zahtevo postavi zagovornika ga pretres (?). in samo v tejn slučaju je dolžan vsak službenik prevzeti zagovorni-štvo. V nobenem slučaju zagovornik ne sme sprejeti nikake nagrade; upravičen ie le -zahtevati povrnitev troškov, ki so bili za zagovor potrebni.
Zagovornik je v zagovarjanju svoboden in obvezan, čuvati zaupano mu tajnost.
Izkliučenie članov.
Čl. 115. V pogledu izključenja članov disciplinskega sodišča in njih namestnikov veljalo predpisi zakona o sodnem postopanju v kritičnih delih, ki imajo veljavnost v dotični pravni oblasti. Razen tega ima okrivljenik pravico, da izključi dvojico sodnikov, ne da bi bil dolžan navesti razloge za to.
Za izključena stopata namestnika.
Disciplinsko postopanje.
Čl. 116. Neposredni starešina, kadar izvrši potrebno preiskavo in ugotovi dejanje. Izroči službenim potom disciplinsko pniavo nadležnemu disciplinskemu sodišču.
Čl. 117. Disciplinsko sodišče zasliši tožnika in odloči brez ustnega razpravljanja, da li začne disciplinsko preiskavo ali ne. Pred to odločbo lahko odredi izvid.
Če disciplinsko sodišče smatra, da je v stvari le neka nerednost, lahko akt vrne neposrednemu starešini krivca ali pa sam odredi kazen za nerednost.
Disciplinsko sodišče lahko mesto odloka. da se začne disciplinska preiskava, odloči, da se predmet izroči takoj na ustni pretres.
Za to odločbo veljajo odredbe čl. 118.
Čl. 118. Odločba, da se začne disciplinska preiskava, se javi okrivljencu službenim potom.
Na to odločbo se ni mogoče pritožiti. Na odločbo, da se disciplinska preiskava odbija, ima tožnik pravico pritožiti se višjemu disciplinskemu sodišču v roku 14 dni.
Čl. 119. Neposredni starešina ali di-sciplihsko sodišče, kadar mislita, da je za čin nadležno kazensko sodišče, mu odstopita prijavo, a neposredni starešina obvesti o tem disciplinsko sodišče. Do zaključka kazenskega postopka minile disciplinski.
čl. 120. Kadar službenik po sami kazenski obsodbi izgubi službo, se ga odpusti administrativnim potom, ne da bi se vodil kak nadaljni postopek Pri tem se uporablja odredba čl. 121.
Čl. 121, Kazensko sodišče obvesti starešine nadleštev, kakorkoli se kak njih službenik stavi pod kazenski postopek, pod obtožbo ali v. zapor. Starešina oa obvesti nadležno disciplinsko sodišče.
Disciplinska preiskava.
Čl. 122. Po odločbi, da se začne disciplinska preiskava, postavi starešina nadleštva. kjer je disciplinsko sodišče, enega ali dva preiskovalna komisarja izmed podrejenih uradnikov pravnikov.
V	slučaju II. odstavka čl. 8. se lahko postavi za komisarja oseba izmed uradnikov pravnikov onega nadleštva. pri katerem sicer ni disciplinskega sodišča. Preiskovalni komisar ne .more biti oseba, ki mora v istem disciplinskem predmetu vršiti kakšno funkcijo.
Čl. 123. Preiskovalni komisar zaslišuje priče in veščake brez zaprisege, pregleda vse. kar bi moglo predmet, popolnoma pojasniti in dokazati ter daje okrivljeniku priliko, da se o vsaki obdplžitvi izjavi. Ako okrivljenik noče dajati izjav, se tok preiskave ne ustavi. Komisar lahko zahteva pomoči policijskih oblasti, zlasti če priče in veščnki niso v kraju, v katerem je komisar, če se njegovemu pozivu ne odzovejo ali če brez zakonitega razloga izbegavajo podati jasno izpoved.
Policijske oblasti postopajo pri tem no predpisih, ki veljajo zanje za pozivlja-nie in zasliševanje.
Kjer se istina ne more dognati brez prisece, lahko komisar naprosi nadležno sodišče, da izvrši zaslišanje pod prisego.
Zasliševanje priče in veščaka se vrši po predpisih kazenskega postopka.
Čl. 124. Med disciplinsko preiskavo lahko komisar okrivljeniku ali njegovemu zagovorniku pokaže vse akte ali samo nekatere, da to ne onemogoča disciplinarnega postopanja.
Kadar se dostavi odločba, da se predmet izroča v pretres, sme okrivljenik in zagovornik akte pregledati in prepisati, izvzemši sejni zapisnik.
Objavljenje vsebine aktov na je prepovedano.
Izročitev v obravnavo in ustavljanje.
Čl. 125. Akt o dovršeni preiskavi so dostavlja tožniku, ki ga izroči disciplinskemu sodišču s svojim mišljenjem.
Disciplinsko sodišče odloča brez ustnega pretresa (obravnave), da li se predmet napoti na ustni pretres ali pa se postopek ustavi. V poslednjem slučaju se lahko odredi po drugem odstavku čl. 11.
V	odločbi o napotitvi na pretres se moraio natančno odrediti točke okrivlje-nja in naznačiti naredbe (naredjenja). ki so potrebne za pripravo ustnega pretresa. Proti odločbi o napotitvi (upućivanje) na pretres okrivljenec nima.pravice (pritožiti se?)
Obtoženec in tožnik, dokler ne mine csem dni od dostavljenja odločbe o napotitvi^ lahko iznašata dalje svoje predloge, ali nroTi odločbi o njih nima to nikakih posebnih posledic (?).
Rešenje o ustavljenju postopka z mo-tivacijo se dostavi tožniku neposredno, a obtožniku službenim potom. Proti rešenju disciplinskega sodišča prvega stepnea, s katerim se preiskava ustavila, ima tožnik pravico pritožbe na višje disciplinsko sodišče. dokler ne preteče 14 dni od dostavitve.
(Dalje prih.)
Vestnik.
Gg. sotmdnike »Našega Glasa« prosim. da se čim preje zopet oglasijo. Potrebujem strokovnih, aktualnih in občeza-nimivih krajših člankov, dopisov, poročil in podlistkov.
Urednik. Rimska cesta 20.
Tovarišl! 'I ovarišice!
Današnja številka zaključuje drugo četrtletje. Priložili smo ji položnice za obnovitev naročnine. Položnico dobi vsak c. g. naročnik. Onim, ki so z naročnino v zamudi, smo napisali na položnici svoto, ki je plačati na naročnini do konca junija t. 1. Prosimo jih, da nam dolžne zneske
nemudoma nakažejo, zajedno pa tudi naročnino za tretje četrtletje. Naročnikom izven Slovenije, ki ne morejo vporabljati položnic, smo označili pole«: naslova dan, do katerega je naročnina plačana in jih prosimo, da jo obnove po nakaznici!
Dolžnost vsakega javnega nameščenca je, da je naročen na »Naš Glas«, in aa po možnosti tudi dopisuje. Agitirajte povsod za naše glasilo in pridobivajte novih naročnikov! Pri vsakem uradu naj se Žrtvuje vsaj eden in nabira naročnike in prispevke za tiskovni sklad! Zahtevajte.naše glasilo po vseh javnih lokalih, kamor zahajate. Vsak naročnik naj pridobi vsaj še enega novega; ne ustrašite se nobenega truda in pomnite, da je le v smotrc-nem delu in močni organizaciji naš spas! Nabirajte inserate in kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki inserirajo v našem glasilu!
Prosimo ponovno vse gg. naročnike ter tovariše in tovarišice vobče. da store vse. da bo naše glasilo gmmno dobro podprto. Zal, da moramo ugotoviti klavrno resnico, da se v tem oziru stori veliko premalo, velike preveč pa se greši. Z naročnino je dobra tretjina naročnikov v zamudi za več mesecev, nekateri niti lanskoletne še niso poravnali. Prednjači seveda Ljubljana, kjer je skoro polovica naročnikov z naročnino v zamudi vkljub vsem pozivom in opominom. List sprejemajo. da pa bi naročnino poravnali, Bog ne daj! Ko se tako nabere večji zasjtanek in jih opozorimo ponovno, pa nam vrnejo list z »se ne sprejme! ali pa »odstopim«! A »odstopili « bi lahko že davno preje, vr-nivši nam .list; če tega niso storili, ni naša krivda; list so naročili, naša dolžnost je bila. jirji list pošiljati, njih dolžnost pa je ga plačati dokler ga niso odipovedali. Mi moramo plačati vsak izvod in radi tega ne moremo lista pošiljati zastonj nikomur. Kdor je list naročil, pa ga noče dalje podpirati z naročnino, naj nam to vsaj pove pravočasno, da mu ga vstavimo z dnevom. 'ko plačana naročnina poteče. Kdor pa list sprejema dalje, smatramo ga naročnikom, ki bo plačal naročnino naknadno. in mu lista ne ustavimo, če je naročnina tudi že potekla, ker vemo, da se na pravočasno obnovitev lahko pozabi in nočemo očitkov, da list ustavimo, ko moramo vendar vedeti, da pri stanovskem glasilu ne more biti tako, kot pri polit, listih. Ce ne plača danes, pa plača jutri! Tako nam je pisalo že več naročnikov - zamudnikov. ki smo jim. list ustavili. Radi tega prosimo, da nam vsak. ki v bodoče noče biti naročnik, vrne list takoj z dnevom, od katerega dalje ne misli biti naročen s opombo »ne sprejme dalje« ali kakor že hoče: na vsak način pa naj poravna že zapadlo naročnino.	Uprava.
Trošninski prispevki. Pišejo nam: Navesti hočem nekaj podrobnosti glede trošninskih prispevkov pri opravljanju zunanje (revizijske) službe poduradnikov finančne kontrole. Imenovani uslužbenci dobe, če opravljajo tako službo, naravnost smešne trošninske prispevke in sicer: če traja služba več nego 8 in do 12 ur, 1 din. 30 para. in čez 12 ur, 2 din. 40 para, in celih 24 ur pa 3 din. Pri več nego 8—12 urni službi navedeni znesek ne zadostuje niti za majhno skodelico prav malce oslajene ječmenove kave z eno žemljico ali tenkim koščekorn kruha, kamoli za borno kosilce. O kakšnem priboljšku, n. pr. košček suhega kruha in četrt vina. niti govora ni. Kdor opravlja tako službo. ye, da ne zadošča ta prispevek nti za popravilo čevljev, ki jih na takem potovanju veliko več raztrga. Razen tega je ta služba jako naporna; često naleti službujočega slabo vreme, mraz, kakor tudi huda vročma. Hodi po hribih in skalovitih krajih in večji del so takšne poti zelo dolge. Jasno m vsakomur znano je, da človek čim več potuje, temveč potrebuje sredstev, zlasti oa še v tej. vsak dari rastoči draginji vsakdanjih življenskih potrebščin brez vsake izjeme, če bi opravljal tako zunanjo službo samo enkrat mesečno, bi si lahko odtrgal pri olači za stroške, .toda pri finančni kontroli se čez Surna. da. celo čez 24urna služba pogostoma ponavlja. Posebno občutno.si ra prizadeli družinski očrtje z večiim številom družinskih članov. in ne prav redki, ki so zaradi službenih. stanovanjskih ali šolskih razmer primorani /e celo po. dve leti od svoje družine ločeno živeti. Pri drugih državnih uradih dobivajo bodisi pouradniki ali uradniki dnevnice vsekakor v večji meri. ter s tem krijejo vsaj deloma svoje stroške. Poduradnikom finančne kontrole pa gotove oblasti tega nikakor ne priznavajo. Ne zahtevamo, da bi se nam odmerile dnevnice ravno v isti višini kakor uradnikom. pač pa je opravičena zahteva, naj bi se vsaj v enakem iznosu določile, kakor so jih že dosedaj deležni vseh kategorij noduradniki po razmerju oziroma trajajoči službi. S tem bi ne trpela država nikake občutne škode, kajti vsak organ bo spoznal, da so mu stroški v izvrševanju težavne službe vsaj nekoliko olajšani ter se bo s toliko večjim veseljem in zanimanjem posvetil svojemu težkemu poklicu. Torej, apeliram na organizacijo finančne kontrole. da se v imenu vseh prizadetih zavzame na pristojnem mestmza popolnoma opravičeno povišanje trošninskih prispevkov. _
Društvo sodno - pisarniških in zemljiškoknjižnih uradnikov je vložilo na predsedstvo višjega deželnega sodišča spo-
menico s prošnjo, da se dovoli vsem pisarniškim uradnikom, bivšim oficijantoin naknadno vplačilo prispevkov za vso eventualno v pokojnino nevračunljivo službeno dobo. O uspehu se bo poročalo.
Sodno - pisarniški iti zemljiškoknjižni uradniki, ne zabite na izredni občni zbor 3. julija t. 1. Ako se ne udeležite osebno, potem pošljite takoj pooblastila. Pripomnimo, da se ob nedeljah v Ljubljani pisma s pošte ne raznašajo in je tedaj poslati pooblastila tako, da dospo najpozneje v so^ boto zjutraj 2. 7. v Ljubljaao.
Člane »Samopomoič« v Ljubljani opozarjamo na izredni obč. zbor dne 30. 7. t-m. ob pol 7. zvečer v Mestnem domu. Ponoviti ie sklep glede likvidacije in gleae likvidacijskega odbora.
Kdo je penzijonist? V dunajski »Neue. Freie Presse« čitamo: Penzijonist je človek. ki si je z dela in večnih skrbi bogatim življenjem pridobil pravico, da sme s svojo pokojnino do smrti stradati.
Za tiskovni zaklad. Tovariši! Tovarišice! Ne pozabite našega tiskovnega zaklada! Agitirajte za naš list! Vsaka organizacija naj naroči po več iztisov. Organizacije, dopisujte točneje in marljiveje!
Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove ------------naročnike j,---------------
Krojaštvo Fran Iglič
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28,
preje v Trsta.
Izdelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dume po najnovejšem modernera
kroju.----Lastna zaloga modnega blaga
Uradnikom znaten popust
A.MiheIič, Ljubljana
; Šelenburgova ulica 1. ■
t ..............“■""■■■■j.—3 g
S Trgovina sščetinastimliz- S ; delki. Galanterija in par- ■ fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
■ marijaš, whist„ primorka*. S
REG 1RUGA Z 0. JJ LMJl
dou juje jatoiffl uslofatem posojila na osebni kredit proti poroštvo, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polit na daljšo dobo in ptofi malim mesetnim edplatilom " 6% obresti.
4%
Prošnje se rešnjfjo žela hitro.
Zahtevajte prospekt |
I VELIKA N»	N» <!;»•>■>»1 BOGATA j
S	-	:: : Solidne cene! :: - ,	——— l
j ZALOGA	IZBIRA j
| mnnufahtnrnega |MI||| |fljl||i| MELIIE 0BLEK lasl"eE* 1
■	ter inozemskega	II1UUU1 H1LL1JL.	p0 naj- £
■	modnega blaga. Srajce, samoveznice(kravate).nogavice i.t.d. novejšem kroju.
ji ' PRVARUHPOUH «5- i
SCHU/AB & BIZJAK |
li LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavai no. \
Naročajte in širite »Naš Glasi
Izdaja Oarednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dacha. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.