Št. 101. V Gorici, v torek dne 10. decembra 1907. Letnik IX, Izhaja Tsak torek in Noboto ob 4. uri ropoludne. Ako pad« na ta duova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dom poiiijan celoletno 10 K, polletno 5 K in Jetrtletno 2'50K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jell ersitz r Nunskih ulicah in L e- b a n na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. Hrediiištvo in unravništvo se nahajata v Gorice«. Oglasi Be raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po U vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae Tečkrat tiskajo, r&iu- nijo ae po pogodbi. I Izdajatelj in odgovorni orednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö). Kako „delajo" za kmef a ? Znano je, da so socialisti v držav- nem zboru vložili nujni predlog, na; se radi bade draginje odpro meje avoza tnje živine. Socialni demokrat Renner je imenoval kmete naravnost oderuhe. Po- 8lanec „Slovenskega kluba" kmečki po- sestnik Demšar pa je vstal in dokazal, da kmetje od sedanje draginje nimajo nobenega dobička; cena živini je silno nizka, kar je le kmetn v äkodo. A vkljab temn so liberates med njimi tadi Stre- kelj, glasovali za to, da se odpro meje toji živini. To so prijatelji kmetovi! Vslei občntnega pomanjkanja krme cene žlvini vadno padajo in bi padle še bolj, če bi se odprle taje meje. Emet bi bil vsled pomanjkanja krme prisiljen pod ceno prodati živino. Živinska cena je že da- nes padla 25 do 26 K žive vage. In so- cialisti še očitajo kmetn, da je odernh, kmečki pojlanec Štrekelj glasaje s soci- alisti in naši liberalni iisti hvalijo vsled tega Štreklja in napadajo naše poslance, ker so se zavzeli za kmeta. To je brez- Testoo 1 Ce je meso predrago, tega ni kriv kmet, tega so krivi ravno meäetarji, ki določajo cene živini in dragim kme- tovim pridelkom, tako, da kmet svoje stvari po ceni prodaja; a da sami to predrago prodajajo delavstva in meščan- stva. Ti meäetarji so večinoma jndje in zato jih socialisli ne napadajo ; saj vodje socialistov so sami jndje. Gotovo, da bo treba rešiti draginj- sko vprašanje. A to bo storiti tako, da bodo plačevali oni, ki imajo, in ne kmet, ki nidosar nima. Naäim liberalcem pa outane žalostna slava, da so po svojem zaslopnikn Streklju glasovali za to, da se cena kmetovih pridelkov še bolj zniža. In ti Ijndje naj bodo Ijadski? Tisto, kar očitajo „Slcvenski Ljndski Stranki", to ime zaslažijo sami, namreč oni so se pokazali v tern ozira za stranko ljudskih Bleparjev! Ljudatvo jih pozna in jih bo sodilo 1 Dunajsko pismo. Pišo — <> — Dnnaj, meseca nov. 1907. III. Kaj pa jngO8lovan8ka politika? Po- vem Vam mično zgodbico, ki je gotovo sicer Bkoro vsem znana, ki je pa vendar zelo značilna. Vršila se je približno ta- ko-le: Dr. Šasteršič govori pri prvem čitanja nagodbe in pride tadi do belo- kranjske železnice, o kteri pravi, da je nam zagotovljena; Tresic-Pavicie se pa ' oglasi in pravi da ni res, da s tern sle- pari ogrsko vlado. Dr. ŠnBteršič g. po- slanca vpraša, ako je čital dotični mini- sterski dogovor. Dr. TreBič-Pavicič pravi da ne. Dr. Šnsteršič konstatira da je janktim med železnico Koiice - Bogamin in pa belokranjsko. Dr. Tree it: nato : Mi- nister vendar ne postanete. Dr. Šaster- j šič : Ne ! Ampak Vi lahko vzamete strap j na to. Dr. Tresič: „Vladni hlapci". Ali I ni ta nedoslednost vmedklicih g. Tresica značilna za naSo jugoslovansko politiko? Kako pride g. poslanec do klica: „ Mini- ster ne postanete". Ali ni to neki zelo drzen skok v mislih ? la taki drzni skoki dajo naši politiki posebno jasen znak. Nedoslednost na desni — nedoslednost ' na levi ; ˇ tern znamenja gotovo ne bo- mo nikoli zmagali. Neki znani avstrijski diplomat piše v nekem svojem članka, da dokler bomo imeli v Ljabljani, Za- grebu in Zadrn različne naörte in različne pojme o naši jugoslovanski bodoönosti, gotovo ne bomo priili do nobenega po- zitivnega vspeha. In to je res. Dokler bo med nami taka zmešnjava, ko nekteri težijo proti Danaja, dragi proti Pešti, tretji proti Belgrada, četrti hočejo vse vstvariti iz samega sebe, peti hrepene bog ve kam, gotovo ne bomo nič dose- gli. Ako hočemo kaj doseči, moramo biti v teh vpraäanjih vendar popolnoma na jasnem in moramo poenotnem do- segljivemin izpeljivem n a č r- tn krepkodelati inne samokri- čati. Hrvatje- se sedaj z vso energijo bore proti nagodbi, ker se pri sklepanja ni vpoätevalo njihovega državno prav- nega stališča. Zakaj pa niso Hrvatje prej, ko je bila nagodba še v povojih in ko je prinašala toliko težav, sknpno z nami Slovenci kakor en mož nastopili in zah- tevali, da se mora tadi na nje ozirati, da imajo tadi oni pravico odločevati ? Tega nastopa žalibog ni bilo in vendar je bila zelo ngoda prilika. Ako bi bili Hrvatje obrnili Pešti hrbet bi bili Mažari osamljeni in Avstrija bi imela pri skle- panja nagodbe veliko lažje stališče. Zato bi pa Hrvati seveda lahko zahlevali, da se ozira tadi na nje pri sklepanja na- godbe kakor na tretji iaktor. Časa bi imeli še dovolj, da pokažejo tadi Danaja hrbet, ako bi se jih preziralo. Do, at des. Eake take akcije pa ni bilo, ker mnogo Hrvatov stoji še vedno na staliäca, da za Pešto še gredo v boj, z Dunajem ni- koli. Sovraštvo do Danaja je v nijh to- liko, da se ne da vblažiti. Tega jim seveda ne moremo šteti v zlo, ker jim je Avstrija pač bila vedno mačeha, ki jih je, mesto da bi jim dajala I kroha, savala in zatirala. V mnogih le- tih in iz mnogih ndarcev je vzniknila ona brezmejna nezaapnost in oni tihi f srd do AvBtrije s kterim je prežela vsa ) narava naäih bratov. Akoravno sedaj Mažari delajo z njimi kakor z neposlnš- ' nimi paglavci in jim na ta način vraöajo ' usluge, ki so jib jim Hrvati izkazali, se j se vendar nočejo obrniti k Avstriji. Ta ' se pač pokori za sveje prejžne grehe. Upajmo da najde pot pokore in se po- boljša. Samo iz navedenih dejstev ßi mo- re m razlagati, da Hrvati niso pravočasno energično nastopili in zahlevali svojih pravic. Treba bi bilo se malo približat* Danaja. A ta misel jih odbije. Poskasi vresničiti še sedaj svoje zahteve, se mi zde pa prepozni. Pomisliti moramo pa samo na dvoje. Ali bi ne bilo amestno srd in nezaapnost, ki vladata sedaj med Hrvati napram Avstriji nblažiti in pribiti. Ne dajmo se predaleč tirati od čnstev ampak premotrimo Tse s treznim, prak- tičnim dahomlVse, kar diši po fan- tazmib, najizgineinpostanimo bolj trgovci! Nadalje ne smemo po- zabiti, da so se pri nas razmere popol- noma predragačile. Pulitika ki m imela smisla za jag, ampak je obračala svoje oči samo na sever in vzhod, je poražena. Vodilni krogi pričenjajo bolj in bolj spo- znavati, kam teži naša monarhija in kak- šno podlago si moramo vstvariti, da bo- mo lahko zidali na trdno, ne na pesek. Za primero poglejte samo na iridento ! Saj ne pležejo vendar več naši diplomati okoli nje, kakor Izraelci okoli zlatega teleta ? Zavel je nekoliko drngačen veter na naäem joga. Gotovo se ne smemo pa- stiti vspavati, ampak z nekoliko skeptiö- nim zaupanjem lahko počakamo. Samo da se enkrat prodre tisto mračno, po- polno nezaapnost. Pri nas imamo tadi ljudski parlament, v kterem je čuti ve- liko več amevanja za naäe težnje na juga. Stranke ki hočejo Avstrijo ohraniti kot velesilo, nvidevajo kje je njena bo- dočnost in na kakšni podlagi. Prva na- loga AvBtrije je, da razžene težke megle aovrnštva in nezanpnosti, ki leže nad našim jagom, s pozitivnim delom. Av- strija morn iti resno na delo in ne sme z nami delati kakor z igračarai. Na ta način si lahko še pribori zamorjene sim- patije, drngače nikoli več. Ker je naša vlada že pokazala pri nekterih vpraäanjih dobro voljo, posebno za Dalmacijo go- tovo prekori8tno železnico, bi morali po mojem mnenja hrvaški poslanci, ko že morajo spoznati, da nagodbe sedaj, ko so stopili prepozno na plan, ne bodo pre- prečili, z nekega diugega vidika presojati položaj. Z izjalovljeno obstrukcijo gotovo ne napravijo posebnih aslag svojim dr- žavno pravnim zahtevam in ne deželi. G. essfcyst v zadoji ät. „Na5ih za- piskov" je povednl lepo misel, ki se ji popolnoma pridražajem. Pravi namreö, da smo mi Slovenci in Hrvati gospodar- ski še zelo sibki in da je sedaj, ko ne moremo pričhkovati, da se vresničijo na- še državnopravne težnje, najbolje, da de- lamo z vsemi silami na to, da se gospo- darsko in financielno dvignemo. In to je resnično. Ako se v desetih letih na zno- traj okrepimo in ojačimo, bomo potem lahko nastopili in želi tadi vspehe. Boja pa potem ne smemo pričeti pri vrhn, pri izrodkih bolezni, ampak [pri njenih korenikab. Lib ILK. Iz svefovečerne noči. Spisal Vjačenka Osječan. (Dalje.) K polnočnici je prihajalo vse polno Jjudstva, beračev in bogatinov, starih in mladih. Obrazi so jim bili razžarjeni od mraza in iz oči jim je sijalo hrepenenje, ki je polnilo vsa njihova srea in daäe so jim bile žejne svetovečernega mira. Prihajali so v velikem številu in ladje 8veti8ča so se jih vedno bolj polnile. V bogati Bvetlobi sveč, ki jih je gorel eel gozd na glavnem altarja in po velikih lastrih so žareli biseri in demanti in žarele so Bolze porojene pol v hrepeneojn, pol v tihi blaženoBti svete noči; zakaj hrepenenje jih je gnalo iz toplo zakar- jenih sob v polnoČDi mraz in cerkev je bila polna blaženega miru, svete noči po katerem so zahrepeneli in hrepenenje je ginilo iz njihovih sre, kakor sneg v pomladanskem solnco. Potem je prišel na deželo r Blažbo. Tam ni bilo biserov in demantov, — a oöi so žarele v hrepenenju tadi tam in po razoranih in pretenih licih so se iskrile solze mira in sreče. „Hvala ti, Gospod, za tvojo milost in tvojo dobroto ! lnkal sem mira in sreče, hrepenel sem po njih z velikim hrepenenjem in ti si se me usmilil. Po- znal sem jih, ki so hrepeneli z istotakim hrepenenjem po mira in po sreči, pa jih nieo našli, ker so jih iskali v svetu in življenja; vživanje je bil njihov cilj in njihove straati so jim bili vodniki v blato in smrt. Jaz pa Bern iskal pri tebi mir in srečo in ti si se me asmilil, aslišal si me in mi dal mir, ki ga svet nima. Hvala ti, Gospod, za tvojo milost in za tvojo dobroto !u In tisti hip je pozvonilo v veži. Hektor je planil izpod mize |in zalajal, da je je začel kanarček prestraäen le- tati po kletki. Barba pa se je začadila, : ko je odprla vrata in vzrJa pred seboj ! mladega bogoslovca, ki si je otresal ; sneg s čevljev. Privzdignila je lač in pogledala poznema gosta v obraz : „Gospod Stefan, vi ta ! Dober večer !" Stefan ji je odzdravil z nasmehom, povprašal po gospoda in po^ladil Ilek- | torja, ki se ma je začel dobrikati. Barba ma je posvetila v vežo, potrkal je na vrata in vstopil v Bobo. „Pex tecam!" je pozdravil. In žapnik ma je odgovoril: „Et cam 8pirita tao !a „Nocoj je sveta noč, pozdravljeni, gospod žapnik!" „Bog te sprimi, Stefan!" In oko mu je zažarelo tihe sreče, ko ga je vzrl pred seboj preoblečenega v kolarja. j „Ravnokar sem zahrepenel po dra- žbi in prišel si in mi napravil veliko veselje." „Rekla sem gospoda, naj bi malo zaspali, pa niso hoteli", je pripomnila Barba. „Primakni mizo, Barba, in priskrbi kahanega vina!" „Brž, gospod !u Primaknila je mizo k naslonjača in odhitela v kuhinjo in življenje se je povrnilo v njene stare in zaspane ade. Prinesla je orehov, jabolk in potic in pripomnila : „Vino bo kmala, samo za hip po- trpite, gospod Stefan. In čaj pripravim, preden pojdete v cerkev. Saj boste tadi vi pomagali nocoj gospodom pri ja- tranjicah?" „Stefan se, je nasmehnil, žapnik pa ji je odgovoril : „Seveda bo !" Barba je odhitelt v kahinjo in žapnik se je obrnil k Štefana: „No, Stefan, kako gre?" „Hvala ! Želel bi boljšega I". Tiha bolest je bila razlita čez njegovo lice in nemir je sijal iz njegovih oči. „Kaj ti je nocoj!" „Sveti večer je nocoj in jaz ga praznujem prvič pod tujo streho. OÖe in sestra Bta šla spat, jaz pa sem priäel sem, v nadlego morda, a za nccoj mi opro- stite ! Tesno in grenko je človeku pri srea, če ne more praznovati svete noči doma med svojimi, kakor je bil tega na- vajen od mladih nog. Grenki in žalostni bo vsi tisti spomini, če nas ni vseh, da bi se zbrali vsaj enkrat v leta, — vsaj nocoj; če smo razkropljeni in nam spi preblaga mati v polnočnem mraza zunaj na pokopališcTu v tesnem temnem in zasneženem grobu; ni mogoče, da bi bilo človekn toplo in prijetno pri srea, ce tadi sedi v gorko zakarjeni sobi. Grenko in neprijetno je človeka, če mora praznovati sveti večer pod tajim krovom dragim v nadlego in sebi v sitnost. Najrajše bi prespal vso noö, vsa čnstva in vse spomine, če bi mi bila iiberalna velikoduš- nosl. (Dopia \l Cerkna). „Primorec" od 22. nov. t. I. piše : „V C'jrknem so se vrsile pred par dnevi občinske volitve. Naprednjaki se teh vo- litev niao ndeležili, ne morda zategadel, ker bi ne upali vsaj na tako zmago, ka- kor doalej, marveč po resneno preu- darku glede na položaj v občini ter glede na posledice, katere morajo ineti volitve, ki so vrgle n» površje te klerikalne kan- didate. Toliko. na znanje javnosti, da ne bo napačno sodila izida volitev, kakoräen je bil dosti jasno |napovedan že v več dopiaih iz Cerkna v „Soči". Napredni ži- velj na Cerkljanskem je močan ter se äe ojačuje, da ma klerikalni živelj končno popolnoma podleže". — Nič drngega kot to je srbelo liberalnega tajnika razpada- joče napredne v G^rknem, ker ma je bilo grozdje prekialo, in poslal je v svet ome- njeno izjavo, ki obsegavišek njegove ne- sramnosti. Če bi bil odkritosrčen, bi mo- ral pač tadi povedati, kedo je kriv po- ložaja v občini, radi katerega se niste vdeležili volitev! Ali mar ne možje iz vase srede, vaše koriseje, ki so v leta 1906 hinavsko sklepali kompromise, da so zlezli v starešinstvo, in se poslaževali tadi goljufije, da so zlezli na podžupau- ska mesta, in ki so potem v stareSinstvu dosledno nasprotovali vsakemn pametne- ma in korUtnema predloga, da ni oböin- ski zastop poldrago leto prav nič delo- val? Sicer vain bodi odkrito povedano, da vaši omenjeni trditvi nihče ne verja- me; ker vai vedo, da ate se vže zdavnej pripravijali na volitve. Kaj ste pa boteli s svojimi dolgoveznirni dopisi v „Sdči". ko ste agibali, kedo bo nov žapan ? Ge bi se za volitve ne brigali, bi gotovo o njih ne piaali. No, pa saj je vaš zaupnik (!) v Otaležu vže 4. okt. t. I. pisal v „Pri- morca" glede na volitve : „No, pa mi ne spimo I" Povejte nadalje, kakšen namen so imela vaša ponočna posvetovanja pred in za časa volitev v „Gostilni v Gasi?" „Pisatelj" Cenc naj nam pove, kaj jemi- slil, ko je rekel 13. nov. t. 1. ko jp vo- lil 3. razred, nekema Biaži iz Otalaža: „Blaž, le počakaj äe malo časa, bomo videli kako bo ?" In ker ste videli, kako je bilo, anepo resnem preudarku ! in ker sle spoznali, da bi bil vaä nastop pri volitvah — le laknja v vodo, ste sti- snili rep med noge, in — se poskrili. A'i ni tako, gospod tajnik napredne stran- ke v Gerknem !? Redo jih ne bo občudoval, naših naprednjakov radi njih velikodašnosti? Gotovi so bili zmage pri volitvah, kakor pišejo, a so veodar nesebično prepastili to nekaljeno veselje zabitim klerikalnim backom. Pozabili so, kaj so vse poiska- mogoče, — raditega mo pa za nocoj oprostite, gospod župnik P „ŠUfan, kedaj sem te še pognal iz hiše, kedaj je bil pri tvojem dohodu moj obraz mračen in moj glas nepri- jazen ? la povedal sem ti, da si mi po- sebno nocoj dobrodošel, sicer bi bil prebdel sam eel večer. Vesel sem te, kahor gem žalosteu tvojih besed in tvoje tožbe, Pomni, da je Božja dobrota ne- skončna in da on ne nalaga človeku breniena, ki bi ma bilo pretežko. Hado je zadel nenaden ndarec tebe in tvoje, — a da ne mores tega tako dolgo pczabiti !" „Kako bi pozabil ?u „R«s je, človek ne pozabi, — pre- boli pa vse, tadi najhajše udarce. Pri Boga edino je tolažba, ker je tadi milost edino pri njem." „Tako hado mi je bilo tista dva o Vaeh Svetih; — sestro sem sreöal, ko je šla napokopališče, očeta pa sem dobil na vasi in šla sva domov in tako pasto in prazno je bilo vse doma, da me je bilo groza. Naslonil sem se na okno, oče je fital za mano in me nekaj izpra- ševal, čisto na kratko sem mu odgovarjal, ker me je dušilo v grlu, čez lies bo mi šle solze. Sam nisem vedel, kaj mi je.u (Konec pride.) sili, da bi ne bilo prejšnje stareiinstvo razpaščeno; pozabili so, kako je podža- pan Peter hitro razpisal svoj čas dopol- nilne volitve, ki so ga pakrato osmešile pred vesoljnim svetom ; pozabili bo, kako je isti Peter peljal gdeputacijo v Trat k namestništva, ki je s sklonjenimi hrbti prosila, naj visoka vlada vzdrži liberalce na krmila ; pozabili so tadi na vse svoje rekarze na dež. odbor; popolnoma so tadi pozabili, da so se dogovorili z nek- danjim podžapanom in sedanjim krčmar- jem na Hatavlji na Eranjskem, z Jane- zom B.-ejec, da „bodo nastopili". Vse to so pozabili in — nisonastopili; a zakaj ne ? „Po resnem preudarka", pravijo. Dct, da, po resnem preadarka, verjamemo! Kako nesebični so naši na- predni ! Pa ne vsi, to treba pripomniti. Imenovani Janez Brejec iz Hotavelj na Kranjskem ni hotel privoščiti tega vese- Jja klerikale em in se je na dan volitve pripeljal v lastni ekvipaži v G^rkno, „da bodo nastopili". A kako je bil razočaran — on ves ognjevit za boj s klerikalnim zmajem, njegovi pristaši vsi poparjeni. Zito pa je dal daška svojemu globoko liberalnema, a ažaljenema prepričanja s tem, da je po GerKljanskem po svoji atari navadi prav liberalno adrihal črez sarje in črez klerikalce. Ko ae je prespal, vr- nil se je brez šuma na Kranjsko, kjer se menda prav nič ne brani zasiažka pri „klerikalnih" Hotaveljcih. Sosedje IlDta- veljci! pazite na tega zagrizenega libe- beralca, ki je prišel med vas in ga sedaj redite! Velikodušnim naprednjakom v Ger- knem pa povemo tole : Etikrat ste priali na povräje, a prišli ste po goljafiji. LJndatvo vas je spoznalo in vas je ob- sodilo. N* povräje ne pridete več — ne poštenim potom, ker ga ne poznate; ne z »oljofijO — za to bomo poskrbeli mi. Z»to v*m pa tadi mi velikodašno privo- ščimo nedolžno veselje v tolažbi, da pride en k rat čas „ko bo napredni živelj na Cerkljanskem tako močan, da ma kleri- kalni živelj končno popolnoma podleže". Fiat! PoliHčni pregled. Državni zbor. V ponedeljek se je nadaljevala raz- prava o nnjnem predloga, da se takoj začne razpravljati nagodba. Govorili so princ Lichtenstein za kršč. socialce, dr. Kramaf za Čehe, dr. Adler za socialne demokrate, dr. L°cher za nemške libe- ralce. Vsi so govorili za nujnost. Dr. Tresič se je v imena „Jagoslovanskega klaba" izjavil proti; enako posl. Ivani- sevic. Posl. Pogačn i k je v imena „Slo- venskega klabau izjavil, da bode „Slo- venski klnbu v interesu pravočasne par- lamentarne rešitve nagodbo glasovp.l za nujnost predloga in iadi za nagodbo, češ, da Slovenci hočejo imeti urejene razmere. Vftljub tema ostajajo na sta- lišča: ali popolna ločitev ali pa razbitje dnalizma in ustanovitev nove Avstrije na laderalidtični podlagi. Ta zadnja al- ternativa bi bila v interesa cole Monar- hije najbolj pravilna rešitev. Slovenci polagajo važnost na to, da se ohrani čim večjo skupnost, dokler ne bo reše- šeno hrvatsko vpraäanje, ker hočejo naj- tesnejäo zvezo skapne države. Omenivši stremljenje Madjarov po neodvisnosti je izjavil, ^da v dosego razbitja dnalizma stoje Madjari na naši strani, ob novi oredbi naäe monarhije pa bodo oni naäi naljatejši sovražniki. Pos). Glabinski je izjavil, da bode poljski klab glasoval za nujnost. Potem ko je še posl. Prod an go- voril čez )nro v hrvatskem jezika bila je debata prekinjena in seja zakljačena ob 9. kin pol uri zvečer. Danes zopet seja. Sladkor — cenejši. Neobhodno je potrebno, da se zniža davek na sladkor in s tem poeer,i slad- kor. Pogodba z O^rdko določa, da im ata obe državi g'ed na vžitninske davke pro3te roke. Vlada predlaga, naj se davek od Bladkorja zniža za 12 krön pro 100 kg in sicer v treh obrokib, od 1. septembra 1908 počenši za 6 krön, od 1. septembra 1914 dalje za 3 krone in od 1. septembra 1917 dalje še za 3 krone. Ako se davek zniža za 6 krön, iznaäa izgaba za dr- žavne finance okroglo 21 milijonov. Tt> primanjkljaj pa se [zravna in pokrije z večjim konsumom cenejšega sladkorja. Poslanec Choc pa zastopa, naj se slad- korni davek takoj zniža za 18 krön, iorej od 38 na 20 krön. To je vse lepo, toda misliti je treba tuii na posledice. Ako bi vlada vstregla Chocovi zahtevi, izgubi takoj 63 milijonov. Kje pa naj vlada vzame milijone, s katerimi mora prisko- čiti na pomoč deželnim fiiancam? To, kar vlaea ponaja deželam, namreč 20 milijonov je adarec v vodo, ker bi n. pr. Češka sama potrebovalh to svoto. Zato prevladuje mej poslanci mnenje, naj se sladkorni davek zniža za 12 krön in sicer s 1. septembrjm 1908 za 8 krön, pozneje še za štiri krone. Ker pa je ne- mogoče to preporno vprašanje rešiti v zbornici, naj bi se vladna predloga in Ghocov predlog izročila proračanskema odsekn z naročilom, da že v osmih dneh zbornici prediozi svoje nasvete. Kakor pa se govori, ünancni minister preti z denmijo, ako se ma spremeni njegova predloga. Dr. Korytovski pa je preresen mož, da bi mislil na demisijo v trenotka, ko pride pogjdba v razpravo. Branil je s pretnjo le svojo zahtevo, a se bode brez dvoma udal splošni zahtevi. V imena „Slovenskega kluba" je posl. HDČevar izjavil v eej dne 6. dec. sledeee: Z veseljem pozdravljamo namero, da se zniža sladkorni davek. Siadkor je dandanes tudi v mnogih revnih dražinah vsakdanje živilo. Naäa dolžnost je torej, da omogočimo znižanje sladkornega davka, ki je hudo breme za revno prebivalstvo. In mi zaetopamo večinoma revno prebi- valstvo na deželi, katerema hočemo olaj- šati življenje. Zato pa odločno odklanjamo očitanje, da smo nasprotniki ljad^tva, ker nismo glasovali za nojai predlog social- nega demokrata dr. Rennerja glede na draginjo živil. (Pritrjevanje.) Gjvornik je tedaj kmete imenoval „oderahe". Kako pa more biti naš revni kmet oderah, ako navadno niti toliko ne pridela, da bi plačal davke in pošteno preživljal svojo dražino! (Prilrjevanje.) Naäe ljadstvo je prisiljeno, da ai v tujini iäöe kraha. Z*to je naša dolžnost, da podpiramo naš na- rod v boju za obstanek in glasajemo proti predlogom, ki morejo le škoditi na- šemu kmečkema prebivalstva. Dines pa je prilika, da glasajemo za predlog, ki mcri na to, da se zniža previsDki d&vek Od aladkorja. (Pritrjevanje.) Zbornica je soglasno pritrdila naj- nosti predloga, s katerim se» že bavi pro- računski odsek. Švedski kralj Oskar umrl. Švedski kralj Chkar je amrl v ne- deljo ob J/'41O. aro dopoldne, Kralj je od četrtka preteklega tedna večkrat omedlel, a to so zakrivali. Da& 1. t. m. se je pa zgradil kralj med neko avdi- jenco na tla, na kar so odpovedali av- dijence. Kralja so svetovali zdravniki že dolgD časa popoln počitek, a kralj jih ni ubogal in je Sele pretekli četrtek izro oil posle prestolonaslednika. Švedi zelo ža- lajejo za svojim dobrim kraljem. Češki deželni zbor razpuščen. Čaški deželni zbor bo še tekoči mesec razpaščen. Nove volitve bodo koncem sebraarja. Laški kmetje proti gozdnemu zakonu. V Vetrallu v Italiji se je seälo do 500 kmetor, ki so adrli v občinsko hišo in zahtevali da se odpravijo naredbe za pogozdovanje, da žapan odstopi in da se odatavi g02dni nadzornik. Ker ni mDgoče nsrediti mira, je odposlano vojaštvo. Franc Košut — zarotnik ? Badimpeštanski list „A llir" prinaia povodom znanega govora poil. L^agyjla v državnem zbora celo vrsto podatkov, iz katerih se razvidi, da Košat ni samo prigovarjal, ampak da je celo sklenil s Srbijo skrivno zvezo za oboroženi odpor proti Avstriji, ter da so ti zvezi obljabili Bvojc pomoč Bolgarska in Crna gora. Košut, pravi isti list, je imel jamčiti za simpatije Italije in Kovaca je imel v isto svrho agitirati med poljsko mladino' Koäat seveda vse to najodločneje zanika. Bojkot proti Nemcem na Ruskem Poljskem. V Varšavi so sklepali v soboto za- stopniki trgovskih draštev in indastrijskih zvez o bojkota proti uvoza blaga iz Nemčije. Sklenili so, da bojkotirajo blago ki se avaža iz Nernčijo in da pričio agitirati za bojkot na Rmkem Poljskem. Za bojkot so astanovili tudi indastrijsko ligo. Varšavsko časopieje objavlja tvrdke, ki so odpovedale naročila pri nemških tvrdkah. K-nečka zveza je sklenila, da ne naroča kmečkega orodja v Nemčiji, marveč v Avstriji. Predsednik Roosevelt zopet kandidira. „Lokalanzeigerjn" poročajo iz Nvv Yorka, da nastopi pri prihodnjih volitvah za predaedniško mesto v Z°dinjenih državah kot kandidat zopet R )O9evelt. U^" «Futri večer ob 8h l>o zopet predavanjc S. K. S. X. v salomi „Central66! Darovi. Za božičnico: Otrokom „Šolskega Doma" so darovali nas- lednji p. n. gg : Prelat J. Gabrijelčič 15 K; Fr. Stepančič 5 K; dr. Žigon 10 K; N. N. 2 K; D. N. 1 K; svetnik Križnič !0 K; Franjo 10 K; baron Winkler 10 K; knezo- nadškof 20 K; Jos. Lican 10 K; Chalaupka 50 K; Henrik grof Attains 10 K; Fr. Finžger 20 K; Konjedic & Zajec 10 K; dr. Zorn 10 K; Marija dr. Tumova 10 K; T. Hribar 10 K; Ant Cigoj 2 K; Karol Cigoj 2 K; Ana Cigoj 2 K; svečar J. Kopač 5 K; Jos. prof. Ivančič 10 K; Iv. Gleščič 4 K; J. Cejan 2 K; Tomo Birimiša 4 K; Ivan Suš- tarčič 6 K; Ferd. Vodopivec 4 K; baron Baum 6 K; J. Sfiligoj 2 K; Rudolf Sedevčic 1 K; Gregor Skrober 2 K ; Irma Fonova 5 K; dr. Franko 10 K; Anton Fras 5 K; dr. Osvald 5 K; A. Skubin 4 K; J. Ivančič ^ K; D. Ursič 2 K; Ana Skrjanec 2 K; dr. Kos 8 K; I. M. Cizelj 3 K; dr. K. Capuder 5 K; Poniž- dr. Fagaiielj 14 K; M. Rutar 3 K; Tereza Golja 10 K; Rado Marzidovšek 4 K; Marija Kancler 2 K; Josipina Znidarčičeva 5 K; Jos. Milil 2 K; G. Antonija Hrovatin 5 K; Josip Hrovatin 5 K; Ivan Tabaj 3 K; Josip Pavletič 4 K; Fr. Cleri 2 K; Ivan Lukežič 2 K; Andr. Tabaj 3 K; F. Bačnar 2 K; dr. Pascoleto 10 K; Vinko Čuk 2 K; Rudolf Kovačič 2 K; (Dalje sledi.) Za „Šols ki Dom" je došlo upravništvu „Gorice": Ivan Bed- narik v Gorici 4 K. Srčna hvala! Novice. „Slovenska krščansko socialna zveza" si šteje v svojo dolžnost, da is- reka najtoplejšo zahvato vsem, ki so ka- korkoli pripomogli, d* se je Miklavžev večer dne 5. t, m. obnesel nad vae pri- čakovanje sijajno. Posebno pa se zahva- ljaje v prvi vrsti gospodu Teoiorja H r i- b arj a, in g. Kop ača; nadalje g. N. N., g. Draščeku, Gorjupu in Potazkema ter vsem dragim gospodorn trgovcem in za- sebnikom, ki so z darili tako bogato za- ložili našega Miklavži v kori3t abožai slovenBki deci v Gorici; nadaljo izreka- mo i8kreno zahvalo za požrtvovalai trai veleč. g. žapnika Kokošarju in gg. pevcera. Prav poaebno pa se olbar za- hvalja c. gospici Ei Abramovi, ki je res požrtvovalno vodila in OBkrbela pri- prave, ter ki ima največ zaslag, da so goriški Slovenci videli Miklavža kakor- šnega še ni bilo. Hrala lepa tuii drngim g08pem in gOBpicam. Htrati proaimo še adeležence, naj nam blagohotno oproäte, da nismo ob tolikem nepričakovanem na- valu ljadstva mogli vzdrževati potrebnega reda, kar pa gotovo atorinao prihoinjo leto s tem, da razdelimo Miklavžavo ve- selico na dva veöera. S3 enkrat! Vaem, ki so pripomogli, da se je prvi javni na- stop S. K. S. Z. tako sponesel Bjj? vrni ! L B)gom za ljadstvo. Olbor S. K. S. Z. Predavauje. — Jatri zvečer ob 8h bo predaval v salonu „Central" ö. g. L'cen. Vsi somišljeniki se vabijo, da se udeleže zanimivega in pomembnega predavanja ! Torej pozor ! Seja S. K. S. Z. bo jutri ob 6h zvečer v „Zvezinih" prostorih. „Kmečka zveza" za goriški okraj je v nedeljo priredila mal shod v Sol- kann. Govoril je dr. Dermastia in g. kaplan Zamar. Skliče se Š9 večji shod „K. Z.« AjdoYska „Kmecka zveza" je priredila v nedeljo popoldne pri „Rebku" na Gjričici posvetovanje svojih odbor- nikov in zaupnikov. Posvetovanja se je udeležilo okrog 100 mož. NavzoČa sta bila dež. poslanca gg. prof. Berbuč in župnik Grča ter dr. Brecelj. Shod je otvoril predsednik „K. Zu. g. župan Vodopivec. Predsedoval pa je g. žu- pan Pavlice. V enomernem lepem govorn je g. posl. Berbač razpravljal o verski Soli, o potrebi umnega gospo- darstva, o potrebi posojilnic, o uravnavi • voda, posebno Vipave, ter o sploänih potrebah Vipavske doline. Povdarjal je, kaj naj „K. Z1*. stori, da se izvrše naj- potrebnejsa obrambena dela ob Vipavi. Govoril je o napravi vodovodov, napa- jališč in vodnjakov, o skrčenju vojaške slažbe, o deželni zavarovalnici, o ure- ditvi dež. doklad. K sklepu je [priporočal kmetom zdražitev po „Kmečkih zvezah", ker le združenim kmetom bo mogoče kaj doseči. Med govorom in po govoru g. poslanca so zborovalci glasno pritrje- vali. — Nato je govoril dr, Brecelj o kmečkem zdroženjn. Le mimogrede je omeDJal nove takozvane agrarne stranke, ki pravi, da ima enak program ko mi. Če jim je kaj za slogo, naj se združijo z nami (odobravanje), če pa nočejo, gremo preko njih naprej ! (Barno odo- bravanje.) Na vprašanje kamenskega nadučitelja, zakaj niso naši poslanci združeni v enem klaba, odgovarja go- vornik, da načela ločijo stranke. Dokler bodo na Dunaju 2 slovenski stranki, bota dva načelno ločena klaba, bodo poslanci needini. Treba je, da se ljudstvo složno zdroži v skopno Slovensko Ljudsko Stranko, potem ne bo več dveh strank in tudi ne dveh klubov. Za to delajmo vsi, da se ta misel uresniči! (Odobra- vanje.) V lepih besedah ponovi predse- dujoči g. Pavlica glavne misli govorni- kov, se zahvali vsera skupaj ter zaključi zborovanje. Smrtna kosa. — Umrl je d. g. Franc Ceket, bivši karat v Sijaku. Po- koj njegovi duši! R. i. p.! Sladkor in liberalcl — Liberulci vpijejo, kaki prijatelji kmeta so. Le po- glejmo jih ! Sladkorni davek bo mogoče znižAti le, če bo sprejeta pogodba; sicer ne. Naši liberalci soproti nagodbi. Ves „jogoslovanski klubM bo glasoval proti pogodbi, razan Hribarja in Iv- čevči radi belokranjske železnice. Štre- kelj bo vsled tega tudi moral glasovati proti nagodbi, torej proti temo, da se smejo pri nas znižati cene sladkorja! Ljudstvo spreglej! Kraški in vipavski kmet, glejta, tako dela vaä poslanee. Dsla pa to zato, ker ga k tema silijo goriški in tržaški liberalci. Slovenska podnižnica avstrijske družbe sv. Ilal*ela v vurstvo kato- liških izscijcucev išče slugo za preč. g. drnžbinega poverjenika Josipa Tarobina v Hivru n« Francoskem. Prosilec mora znati popolnoma filovensko in mora ra- zameti nemško. Oai, ki žele, da dobe slažbo, nnj naznanijo svoj naölov Mihaelu Moškercu, v uredniitvu „Slovenca", Ljabljana. SkupScina „Zveze slovcnskih pcvskih društev" se bo vršila, kakor je bilo vže naznanjeno, v Ljabljani v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. dopoludne v dvorani „Glasbene Malice". Slavna pevska druätva se nljadno naprošajo, da dopoaljejo vsaj do 18. t. m. z cbpisom „Zreze" z 20. novombra t. I', vposlane vpraäalne pole in sploh vstrežejo [zahte- vam upravnega odbora „Z7eze", ki so v imenovanem dopisn nstančneje navede- ne. Slavna pevska društva še enkrat opozarjamo na koncert „Zveze morav- 8kih učiteljev" (50 čeških nčiteljev pev- cev z Moravskega), ki se bo vršil ta dan ob 5 popoladne. To bo izredna prilika, katere ne bi smel zamuditi noben pevec. „Zveza" bo imela za odposlance skup- Sčine in pevce sploh nekaj sedežev re- zerviranih; cglasiti pa se je zanje v kratkem, ker so se vstop. pričele proda- jati že v poned. 9. t. m. üpravni odbor „Zveze" je v svoji zadnji seji znižal Č9no partiture Adamičeve skladbe „No- tranjska" na 25 v., ako se naroči več partitur. Onim pevskim društvom pa, ki si hočejo- prirediti sami gla3ove, se do- voli prepis. Zavmjeii utok. — Nekateri ob- čani iz Ozeljana so bili kaznovani v preteklem poletju, ker se niso bili ude- ležili astanovne seje tamkajšnjega stare- šinstva, v katerega so bili izvoljeni. Proti dotični globi so se bili pritožili na de- želni odbor, to pritožbo pa je moral de- želni odbor v smislu zakona odbiti. Ti členi občinskega zastopa so bili na to predložili pritožbo na c. kr. upravno so- dišče na Dunajn, katero je pritožbo brez vsakega postopanja odbilo, ker se štajejo globe, ki se naložilo členom občinskega zastopa v smisln § 33 radi tega, ker se niao ndeležili astanovne eeje občinskeg* starešinstva, med disciplinarne predmete, ki ne spadajo v delokrog upravnega sodišča. — Umrl je v Gorici Ivan Veli- konjh, žand. straž. v p., hišni posestnik in založnik Puntig. piva. OJlikovan je bil s srebrnim križcem s krono za za- slage. Star je bil 65 let. — V Dobrepoljah na Djlenjskem je umrl ondotni nadačitelj gosp. Štefin P r i m o ž i č. Bil je izvrsten učitelj in zvest priätas kršč. načel. — Pazite na petrolej! — V so- boto zvečer se je v L-abljtiiii neki Ma- riji Kramarjevi prevrniia svetilka na äte- dilniku. Voela se ji je obleka in žena je v pondeljek zjutraj vsled opeklin nmrla. — Kardinal llanipolla je obhajal te dni 25 letnico svojega äkofovstva. — Veliko povodenj so 6. t. m. imeli v Uriji. Škoda je velifca. — Delavsko zavarovanje. — V deželnozborski seji z dne 7. novembra 1905 je bil deželni zastop sklenil reso- lucijo, s katero se je pozvala cesarska vlada, da sprejme v zakonski načrt, ki ga je imela predložiti državnemu zboru in ki zadeva zavarovanja za starost in onemoglost delavcev, tadi lastnike malih obrti. To resolucijo je bil odposlal de- želni odbor takoj c. kr. nameatniätvu, katero je naznanilo deželni npravi av- gasta meseca pr. l.; da je bilo predložilo resolncijo ministerstvu notranjih zadev že decembra meseca 1905. Raäitev za- deve je deželni odbor pospešil septembra meseca t. I.; do danes pa ni še došel nikak odgovor. K temu pristavljamo äe, da zahtevamo tudi zavarovanje našega kmeta. — Znižanje teleionskih pristojbin. — Z odredbo trgovinskega ministerstva z dne 22. decembra 1906 so bile zvi- šan9 telefonske pristojbine. Vsled ttega so naatale v javnosti in posebno med trgovci glasne tožbe, katere so nažle odmev tudi v parlameatn. Sadanji trgo- vinski minister dr. Fiedler je z odlokom 2 dne 4. decembra t. 1. znižal telefonske pristojbine. Zoižalo se je na sledeči način : I. Z\ omrežjo z več kakor 20.000 odjemalcev z okrožjem do 6 km pri celo velikem prometa 400 K mesto dosedanjih 560 K, pri velikem prometu 330 K meato 400 K. pri Blabem prometu 250 K mesto 300 K. IT. za omrežje z 5001 do 20.000 odjemalci z okrožjem do 4 km pn z*\olečine le kažejo, da so bakterije, ki povzrof'a o, da postane mleko kislo, začele delovnti v črevih in jih čistiti. Kdor večkrat uživa kislo mleko, se počuti dobro in ostane zdrav. Na Bolgarskem je navad«, da zauživajo po trikrat na dan kislo mleko. Morebiti je ravno ta hrana vzrok, da Bjlgari iz- med vseh narodov na sveta najdalje žive. Loterijske številke. 7. (locctiibra. Trst.......61 43 76 79 51 Line ....... 85 73 87 60 34 Tuji izrtelki v de/chih, ki so ^ospoiliirsko in kullurcliio zaoslalo, sc niivadno luji i/.delki ve- liko bulj upošteviijo ncgo p;i domačl. Pri mts po- staja vondarle voča !jubezeii do domačili izdcl- kov. K tomu so najvee pripomogli oni ohrlniki, ki so ponašajo s torn, da i/.dcliijejo ßisto in nc- ponarcjono bla^o. Tako izdt'lujcju Scliicbtovc de- Javnice inilo na tako popolou način, da inn je zaslonj iskati para. / najvoiijo lolikobo so pore s Scliichtovim miloni še tako ninazaiio perilo. S 25.ÜÜ0 K zajatnčeno čistost lako milo jamöi tudi zato, da se perilo no poäkoduje. l^abudovo milo (Si:bicbtovo trdo Koljevo milo) je za lino pnrilo, kakor tudi za svileno blago najboljše milo na ti'in svetu. Kdo «Idla os<'ii,j z jeklom in s kam uoin? V oddaljenili krajili daloč od modornoga promula se nabajajo ljudjc, ki še vedno s skusa- njom ji'kla in kamiia in s pomoßjo gobe nai>rav- liajo og(Mij. Ti ljudje ne marajo za moderne vži- fialire, čeludi jih poznajo. lt-ivno tako se naha- jajo še v oddaljenili ^orskih krajih jiospodinjn, ki so sicer že slišale govorili o Schichtovem inilii, a se za nje ne brigajo, marveč so vedno rabijo stara mila in perejo perilo na stari način. Dan- danes se dobiva Schicliiovo milo v vsaki tudi n^joddaljcnejäi vasi, celo v malili selib in vsaka pametna gospodiuja se pri pranju le toga inila po- sluzi.'Hcliichlovo milo jo eajamceno čisto in pro- sto vseh za perilo in z zrok škodljivih suovij. S ])orabo toga mila se prilirani tnnogo časa, dela in denarja. Rojflhl! hupujte narodni koloh Jolskega Domo". V nedeljo dne 15. decembra so bode v Biljani proslovoljno prodalo voč parcel zcniljišča in cno poslopje. Nalančneje pove g. Anton Prinčič v Biljani. Zahvjila. Ob priliki nenadnc smrti našega nad vse ljubljenega očeta, sta- rega očeta, brata in tasta Franca Devetak-a, posestnika, trgovca In gostilniöarja v Sovodnjah, dolzni smo iskreno zahvalo tistim, ki so ob zadnjih trenutkih njego- vega življenja inn stali ob strani ter ga skušali spraviti nazal k živ- Ijenju. Dalje preč. duhovščini ter spoštovaninl Štandrežcem ter sovo- denjskim domačinom, ki so ncpozabnega ranjkega v naravnost ogrom- nem stevilu spremili do kraja vcčnega počitka. Še enkrat: srena hvala vse in ! Bog stotero povrni! Sovodnje, 9. decembra 1907. ¦v ZaUijori oslali. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže B potrdili najine nove amerikanske blaflajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva lahtevati listke! Poior! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! " JOSIP BONANNIj ' naslednik T. Slabanja * srebrnr in pozlotar v Borici ulica Worclü 1Z } odlikovan z zlato svetinjo < se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvoin za \ vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje i se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. * Cenike gratis franko na dom. < ^v >*V -W >rV \?V 'W 'tV' ^Vr ^^^ >^'« Vlažni dnevi in ledene roči to je sodaj prišlo in jiol svela je pro- hlajenega. Ali radi to^a se ne sine o- bupati. Fayove pristne rudninskc pa- stilje odpomorojo temu kar naeiikrat. Ako se uporabi samo j>ar toll pastiij, Čuti sc i'lovok takoj lažjejra in ako se sploh nailaljuje to pasliljc, tedaj pa je ])rohlajonje nomožno, Fayove pastil'jo odpomorojo vsakeinu prelilajenju, samo, ako ni to v zvezi s kako boleznijo. Fayove pristne nnlninske pastilje so na prodaj v vseh lekaniab, rnirodilni- cah in prodajalnicah mineralnili vod ^' in sicer ska'ljica po K 125. Genoralno /.aslo])stvo za Avstro-O#rsko W. Th. (iunt/.ert, Dunaj XU Bul^Iiult'erstraKNa 6. Ivan Kravos prporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju St. II. No šepastem honju, se ne more jelena doteči! Ravno tako se ne more izpodriniti z nečistim, slabim milom Schichi:: kajti vsaka previdna gospodinja ve, da nečisto milo perilo pokvari, Schicht™ pa perilo prav nič ne razjč, ker je popolnoma in zajamčeno čisto. Za čistost se jamci i 25.000 K. Schichtovo milo je pravo, ako ima ime ..Schicht". Schichtovo miio je pravo. ako ima ime „Schicht". CENJ. PÄME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po^ dolgoletnili skušnjali sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Opiginal-Uictopia stroj! ddajo §o po 15 letni uporabi brezžuinno. Original-Victoria stroji so neprekosijiv» na domacu rabo in obrtnc nanicno. Originnl-Victoria stroji so najPriPrav.iejSi za uinetno vezenje (rokamiranjc). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poiičnje brezplačno. Original-üictoria stroji so ..ajboijši izdeiek vseli doscdaj obstojcčih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk - Gorica Stolni trg (Piazza Duomo] St. 9. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunaj ska cesta st. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, pre- miönine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nez^odam Edina domača slovenska zavarovalnica! LB4| D R 1^—, ______^^ i) 11_____W)