Natis 12.000. Stajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev. ■edništvo in upraviteljstvo v Ptuju ► t gledališkem poslopju. [ Etir izhaja vsaki drugi petek, iran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli, topisi se ne vračajo in se morajo Wjedo pondeljka pred izdajo do-tično Številke v poslati. |tev. 8. j Posamezna Številka velja v Ptuju sa celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1/ V« strani K 8.—, % strani K 4- '/„ strani K 2.—, •/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznanita posebno zni, Žana cena. V Ptuju v nedeljo dne 21. aprila 1901. II. letnik. I Vabilo k ustanovnemu shodu [»Slovenske kmečke zveze", ■ sebode vršil v.nedeljo dne 21. aprila m 2. uri popoldan v gostilni Vojsk \ Ptuju. | Prebrisani »Slovenski Gospodar". V številki 6 «Štajerca» poročali smo mi o ža-ni porotni obravnavi, pri kateri je bil urednik »venskega Gospodarja« na 14 dni zapora z dvema fetoma obsojen^ ker je v svojem listu razglasil lažjo sporočilo, da so nemčurji Gregorecovo hišo v ajeni zažgali. «Stajerc» objavil je takrat tudi govor ^vnega pravdnika Nemaniča, in «Gospodar» je bil o tiho in ni odgovoril nobene besede, ker mu je aajst dnevni zapor in 2 posta v želodcu ležal. V pji 14. številki od 4. aprila pa je ubogi «Gospodar» |et zadobil besedo in pisal sledeče: Dober nauk nekaterim listo .m. Državni prav-—. dr. Nemanič je pri porotni obravnavi v Mariboru Sosedov god. ■Bto-žalostna pa resnična pesem od Šentjurskega Šimena zložena). ljubi mi bralci pšajte zdaj, grozen v nedeljo jril dirn-dirn-daj! [sosed obhajal ■letos je god, fostovje polna miza in kot. J jedli in pili kakor je šlo; *aje se vendar at začno. Zakaj so se stepli, Povedat vam čem; En mal se bom zlegal, Pa en mal se že smem. Če lušni kmetici Kje skupaj sede Tam manjkat nikoli Tud' godcev ne sme. Naš sosed to vedel Je Že od nekdej, Zatorej povabil Je pet jih — nič mej! dne 13. marca «s svetim navdušenjem« izgovoril te-le vele-pomenljive besede o lastnosti dobrih časnikov: »Ne pravi se zastonj, da je tisek velemoč. V resnici je storil tisek veliko dobrega in velikega za narode, da, dober tisek je narode velike storil, ker se je boril za opravičeno prostost in razširjal omiko. Ako tisek to svojo dolžnost spolnjuje, tedaj klobuk z glave pred njimi. Ako se pa spozabi ter ščuva stanove proti stanovom, narode proti narodom, kako škodljivo je tedaj njegovo počenjanje! Kako škodljivo deluje tak tisek, naj pojasnim z vzgledom. Nekdo je n. pr. razžaljen v časniku in to razžaljenje se raztrobi po celem svetu. Tu in tam se še včasih prekliče. toda kdo ve, koliko od onih, ki so brali obrekovanje, bere tudi popravek, ki bi naj rešil čast razžaljenemu. Pred vsem se pa obračam proti oni podpihujuči sili tiska, proti onemu načinu, ki stopinjo za stopinjo, kapljo za kapljo vliva strup, da tako doseže zIo-> — Res, zlate besede, katere bi se naj debelo zapisale po vseh stenah v uredništvih «Marburger Zeitung>, «Hettauer Zeitung«, «Stajere», «Celjska valita-. Slovenskemu tisku, posebej -Slovenskemu Gospodarju* so bile vedno misli, ki jih je povedal g. državni pravdnik, zvezda vodnica. 1. »Slovenski Gospodar* se je od svojega začetka do danes «boril za opravičeno prostost« stajarskih Slovencev, katera jim gre po naravni in cesarski postavi kot zvestim avstrijskim državljanom. »Marburger Zeitung* in drugi njej enaki listi pa ne privoščijo Slovencem niti toliko prostosti, kakor je ima uboga raja na Turškem. — 2. Naš list sije smatral vedno kot glavno nalogo poučevati ljudstvo v njemu razumljivem jeziku o političnih dolžnostih in pravicah, o gospodarstvu itd. — Listi, kakor «Štajerc» in njemu enaki pa nalašč hočejo, da slovensko ljudstvo ostane v črni temi neumnosti. Niti šole nam ne privoščijo ti listi! eŠtajerc» s svojo neumno pisarijo Ko vsi si trebuhe Dovolj napolne, Tedaj ti pa godba „Poskočneu začne. Hej! Plešejo pari, Da kikla frči; Prevračajo stole, Da prah se kadi. Pozna li kdo Uršo Iz naše vasi? To dekle ti pleše! In včas še kadi! Dolinarjev Anza Ma Uršiko rad In z njo obrniti Zeli se enkrat. A Pintarjev Joža Z njo zmir se vrti fn to nas'ga Anza Prokleto jezi. Ko Joža spet mimo Se z Urško vrti, Podstavi mu nogo, Da grozno zleti. Pobere se Joža, Se vanj zakadi, Po glavi ga tolče In v rebre tisi. Prenehajo godci, In pari stoje; Drži se vse kislo, Ker tepeta se. i — 2 — naravnost računa na to, da so Slovenci sami . — 3. Kdo hujska stan proti stanu, ljudstvo proti ljudstvu? Treba je le malo pogledati v celjsko vahto in njene bratce. Koliko psovk, la^i. obrekovanja se je že tu nagromariilo proti raznim stanovom, zlasti duhovniškemu! Steklo sovraštvo proti Slovencem diha izvsakega teh listov. Črnijo nas in obrekujejo, v žlici vode bi nas radi vtopili. Malopridni ljudje v Mariboru, v Ptuju, v Celju in drugod pošiljajo v te liste svoje izrodke in hujskajo pošteno meščanstvo zoper Slovence. — Naše geslo je bilo in bo: «Tuje spoštuj svoje ljubi!« — Pričakujemo, da bo gospod državni pravdmk »gledal na prste» tem umazanim listom, ki namenoma z lažmi in hujskanjem delajo za hudobno stvar, zastrupljajo srca in pamet svojih bralcev ter jih pripravljajo za odpad od vere naših očetov in naše skupne domovine Avstrije, ter pred širnim svetom jemljejo poštenje dobrim ljudem. Naši cenjeni bralci pa naj si vzamejo k srcu besede državnega pravdnika ter se naj varujejo kakor steklega psa hudobnih listov.. O vi ubogi bralci «Gospodarjevi!« Vi mislite in verjamete zares, da je pri porotni obravnavi dne 13. marca, ko je sedel na zatožni klopi urednik «Slo-venskega Gospodarja«, gospod državni pravdnik Ne-manič udrihal po «Marburger Zeitung», «Pettauer Zeitung», «Štajercu» in po «Celjski vahti»?! 0 ubožci, s katerih se «Gospodar» vsaki teden norčuje in jih nalaže. No, toraj bralci «Štajerca» vejo, da ni «Mar-burger Zeitung« ne «Pettauer Zeitung» in tudi ne «Štajerc» bil zatožen, ampak «Slov. Gospodar» kateri je po predlogu državnega pravdnika Nemaniča 14 dni zapora in dva posta dobil. Mi prosimo vse naše naročnike in bralce v interesu resnice in pravice, naj ubogim naročnikom «Slov. Gospodarja«, kje za katerega vejo, poiščejo in jim ta dopis brati dajo, da bodejo kmetje vendar enkrat sprevideli, kako nesramno so oni od tega capinskega «Gospodarja« nalagani in zapeljani. Kakšne konje naj redimo, težke ali lahke ? Kakor je goveja živina, prašiči itd. kmetu potrebna, ravno tako potrebna je našemu kmetu tudi konjereja. Ni pa vse edno, ako mora kmet konja /daj fanti priskočijo Obem' na pomoč, In začne se tepež, Ki traja do noč. Mirijo s'cer fante, Pomaga pa nič; Narazen ne spravi Nobeden jih birič. Ker nimajo palic In nimajo nož, S klobukom pretepa Zato, moža mož. Klobasa edina Dva konca ima, A draga stvar vsaka Le en'ga pozna, Tako tudi tepež Vendar preneha. Nesreče ni velke... Klobuk nič ne zda! Le Jožetu z nosa Pretaka se kri, Pa to nič ne škodi Saj dolg* se že ni. Potlej se pa sprav'jo In začne se ples, Se Anza se z Urško Vrti prav za res. Vriskaje se vračajo Vsak na svoj dom; Kateri so skop šli Povedal vam bom. kupiti, ali pa, če ga sam zredi. In tudi ni vsee| Če svojega konja za nizko ceno ali drago proda. liko kmetov dobro ve, da se za konja, ki je 3 d leta star, dobi komaj 150 do 200 gld.; ve pa da se za žrebeta težkega plemena, ki so s komaj osem mesecev in ki tedaj kmeta še skoraj ne stanejo, pa tudi za tako ceno prodati zamo: kakor tistega konja, ki so ga 3 do 4 leta re Lep zgled dajejo tisti kmetje svojim sosedom, ki ceniti dobro konjerejo, ker oni se ne vstrašijo t svoje kobile tudi šest do osem ur daleč k žrt težkega plemena goniti in tam tudi, kar se vec prigodi, da morajo 2 do 3 dni čakati, da pridej vrsto, kar pa ni dobro, ako mora potem vbrtf kobila še tako dolgo pot zopet nazaj narediti. pa to potrebno, in ali se res temu ne da odpom Ali je to pravilno da sta na primer v št. lenarta okraju dva žrebca težkega plemena^ v ptujskem nobenega, tako da je kmet št. lenartskega ok| kateri hoče imeti lahko pleme, prirnoran sem pri' zopet kmet iz ptujskega okraja, ki hoče imeti pleme, pa v št. lenartski okraj hoditi? Kje ste Vi gospodje okrajnega zastopa, Vi niki, Brenčiči, Jurteli, Horvati in drugi! Kaj potrebno, da imamo v Ptuju 8 žrebcev lal plemena, težkega pa nobenega. Nam se zdi, da je pač vseedno, ako kmet dobi za svojega k 100 ali pa 200 goldinarjev. Seveda, vaša prva je politika, gospodarstvo ubogega kmeta pa de| briga. K nam prihajajo kmetje od blizu in dal se pritožujejo čez to in ono. Dragi kmetje! poskusimo v tej zadevi si kaj zboljšati. Naše uredništvo prosi torej vse kmete, obči odbornike, v prvi vrsti pa občinske predstojnike naj si bojo isti naši pristaši ali nasprotniki. K naj najprvo vplivajo na svoje občinske odbonr občinskega predstojnika, naj oni pripravijo sp! prošnje za povzdigo konjereje, v njih razložijo pot število žrebcev težkega plemena ter take po prošnje našemu uredništvu pošljejo. Mi bodemd A tiho med nami Ostane naj to, Če zve se, — še lahko Nabije me kdo. Ah, Urša in Anza Prav srečna sta b'la, Da lahko domov Sta samečno šla. In Jože?! No, ta si Je Trezo izbral, Kateri dragonar Slovo je lan" dal. In drugi ?! Za druge Se sam prav ne vem, In če bi tud' vedel, Povedat' ne smem. Že te-le me vrste Na vraga skrbe, Če Anza in Joža Jih zvesta? — o je! Potlej pa gotovo Ne bom se smejal, Ker Joža plačilo Mi v rebre bo dal. In Anza pa glavo Potipal bo mi, Ker sem vam povedal, Da Urša kadi. • iprosili našega poslanca, kateri bode to veliko po-rebo pri deželnem odboru predlagal, kar upamo, da ni kaj dosegel. Več ko bode takih prošenj, boljši b uspeh, Vojna v Južni Afriki. ; Zadnji čas se ni zgodilo na afriškem bojišču nič [sebnega. Z mirovnimi pogajanji menda ,zopet ni H «Times» so dobili iz Kapstadta poročilo, da so sti o novih mirovnih pogajanjih med Botho in Kit-perjem docela] neutemeljene. «Daily Mail» pa je lil iz Amsterdama poročilo, da se smatrajo, v urad-h transvaalskih krogih poročila o novih pogajanjih neresnična. Namen imajo te vesti le ta, da bi fegale v Kaplandiji bivajoče Bure. Iz Amsterdama tudi javlja, da nimajo uspehi generala Plumerja foene vrednosti. Buri nameravajo prenesti sedež insvaalske republike v Leydsdorp na skrajnem se-lovzhodu Zmajevih gor, kateri kraj je Angležem (cela nepristopen. Istotako se menijo Buri sami takniti v nepristopno Zantopansko pogorje, kjer ida mrzlica in tifus, in kjer so znane strupene muhe betse.» Buri so teh stvarij vajeni, a Angleži bi jim ffllegli. Od tu hočejo Buri na izreden način naspro-tati Angležem. S tem korakom so Buri naložili pgležem še največjo vseh sedanjih težav. — Iz fetorije je 11. t. m. brzovjavil lord Kitchener, da [je v bližini Dewetsdorpa vršil dve uri trajajoči boj. »leži so ujeli 80 Burov in zaplenili 8 vozov. Preto-|o so Angleži silno utrdili, ker se boje naskoka ffov. Kuga v Kapstadtu se širi. Danes je že nad D oseb okuženih. Buri nameravajo iznova odločne pacije v obeh burskih republikah, v Natalu in v tolandiji. — Londonska «Presse Association* je do-I iz Exeterja brzojavko, da so Buri v megli ujeli perala Frencha s 500 možmi. Korespondenčni biro toča, da se ta vest uradno prereka. Ker se je že prat javljalo, da je bil French ujet ali ubit, ne da [se bila vest uresničila, je treba tudi sedaj dvomiti, i bi bil French res ujet. Lord Kitchener je sporočil Konsum in kovač. ,,Štajercu! Naš list ti predragi, Za kmete se dobro boriš; Pomagal nam bodeš tud' k zmagi Saj ti le nas dobro učiš! Svetuješ nam vestno, prijatelj! Vsa skrb je le tvoja za nas. Bog živi te toraj zmagatelj! Saj upa nate ce la vas! Zameri mi ne, da te vprašam, Vsled novih vseh čudnih reči, Zastonj si jaz glavo raznašam, Kaj zdaj se pri nas vse godi! V nedeljo popoldne sem mislil, Hajd k Blažu ga grem na en glaž! Pa kar sem bil se prestrašil, V sred šribarjev bil je naš Blaž. 3 — iz Pretorije: Med operacijami generala Babingtona je kolona polkovnika Bawlitona presenetila severozahodno Klerksdorpa oddelek Smitsa. 6 Burov je bilo ubitih, 10 ranjenih, 23 ujetih in nekaj topov in ste-liva zapljenjeno. Angleži so imeli troje ranjencev. V Oranju je bilo med operacijami Pilcherja ubitih 7 Burov ter zaplenjeno mnogo živil. Dewetove čete so na potu v Pietersburg zadale na Angleže. Botha je bil vržen proti severu, Delarey pa baje obkoljen. Tudi v okolici Jakobsdala so zadeli buri na Angleže. Do Leydsdorpa, sedanjega sedeža burske vlade ni možno dospeti z železnico nego le po slabih potih. Provian-tiranje angleške vojske je torej onemogočeno. Okolica Leydsdorpa je bogata in plodovita, za Angleže pa je ondotno podnebje smrtnonosno. Angleži iz Pietersburga pač ne bodo mogli operirati proti Leyds-dorpu z vspehom. Vrhu tega pa so na potu tjakaj še tri trdnjave, Schutte, Hendrina in Botha, ki bodo tudi zadrževale Angleže. Bazne stvari* Požar. Na Blanci, dobro uro od Sevnice je 9. aprila uničil grozen požar šestim gospodarjem vse imetje. Zgorelo je 21 poslopij do tal. V ognju je poginilo 11 prašičev. Pogoreli so kozolci, vozovi, brane, pljugi, gospodarsko orodje in vsa obleka. Zgorela pa je, Bog se usmili, tudi 7 kletna prevžitkarica Mlinaric. Nesrečnica je bila sama doma, s štiriletnim vnukom, ki je igraje se z žvepljenkami, v parni (šupi) zažgal praprot. Vlekel je sselo hud veter, in mahom je bilo vse v plamenu. Vaščani so bili za časa nezgode skoro brez izjeme pri poljskem delu. Prihitevši domov, so komaj rešili živino. — Eden, gospodarjev je imel v omari shranjenih 1000 kron skupiČek za malo preje prodane vole. Bil je toliko drzovit in pogumen, daje vdrl v gorečo hišo, vkljub dušljivemu dimu, dospel do denarja in ga srečno otel. Strašen je bil prizor, videti te nesrečne ljudi, kako so jadikovali, lomili roke, jokali, besno kričali in obupno valjali se po tleh. Nesrečnega dečka, ki je povzročil nesrečo, hotel Kot polhi so bili zrejeni In zjali kot miška z masti, Na sredi je bil pa še eni, Iz naše Tepanjske vasi! Prav kumern je bil in otožen. Ker rad bi izvrstno živel; Še rajši pa, če bi bil zmožen, Bi se pa kar k šribarjem štel! Ker vina so mnogo popili, In Jakeca šuntali; Si niso kaj lep'ga zmislili Konsum so nam stuhtali. Klobas so tud' mnogo povžili In Jakeca pitali; So nam pa nklobasou naredili, Vaščani bi naj jo pa snedli, i je lastni mu oča v prvi razburjenosti kar ubiti. Na ponesrečeno Mlinaričko se je podrl goreč hlevni napušč, ter jo pokopal. Izvlekli so jo, ne opečeno, nego zgorelo. Škode je približno 40.000 kron. Nesrečneži so tembolj pomilovanja vredni, ker sta bila le dva po-gorelca zavarovana, eden za 800 kron, a drugi še za manjšo vsoto. Gasili sta dve požarni brambi iz Rajhenburga in Sevnice šest ur ter rešili, kar je rešiti mogoče bilo. Požar. V Murskem vrhu, župnije sv. Jurja ob Sčavnici so zgorele štiri viniČarije dne 24. marca zvečer ob pol 10. uri, in sicer Admontskih Benediktincev, dr. Neubauer-jeva, Slavič-eva ter Murkovič-eva. Škoda znaša precej visoko. Kako je ogenj nastal je neznano. Od Nove cerke pri Vojniku. Na mojem potovanju po slovenskih deželah, dojdem tudi v prijazno Novo cerkev, res prelepi kraj, tako da me napoti, da nastavim svoj daljnogled, da si jo bolj natanko ogledam. Vse lepo tiho in mirno, le dva gospodiča, katerih imena za danes imenovati nočem, se silno jezita nad onimi, ki berejo list „Štajerca, tako, da je nedolžni list moral pri neki priložnosti leteti iz mize v kot na peč. Dotični gospodje kar besnijo, kakor purani, ako slišijo ime „Stajerca"; ogovarjajo kmeta, kteri ga čita, Češ: ta prokleti list, bralec postal bode nemška tar in slab gospodar. Na ta način preslepijo nevedne kmete, kateri so željni branja in pouka. Oni so nevošljivi našemu ljudstvu, da bi se gospodarsko in politično izobrazilo, misleč: kmet naj ostane trpin. Pazijo naj, kedaj bode kmet prišel bolje k zavednosti, da se ne bode maščeval nad njimi. Posebno se spodtikajo na one stariše, kateri pošljejo svoje otroke tudi v nemške šole, da bi se tudi drugega deželnega jezika priučili, katerega je danes vsakemu izobraženemu človeku neobhodno potrebno. Vprašam, ali bi bih dotični to kar so danes, brez nemškega jezika? Morda hlapci in težaki. Zakaj bi ga tedaj ravno naš kmet ne smel znati ? Zato....., oni že vejo. Ako zna več jezikov, gotovo ne bode svojega matcrnega jezika teptal. Ako naši tržci in kmeti prodajajo in kupujejo od Nemcev, ako jim njih blago Za plotom na onkraj potoka, Je mala sobica, Tje je položila otroka, Konsumna babica! Za pudlnom tam pa skače Naš Jaka ko star petelin, Zažgane' so mu še hlače, Ko prodaje — caherlin. Jaha na svojem praču, Namesto bi kladvo vrtel; Gleda, da kter'ga zasači, Da b' ga h konsumu sprejel. Beri le „Štajerca" vedno Pameten bodeš postal; Živi kot preje si redno, Pa bode ves svet te čislal. 4 bolje plačajo ali če govorijo v družbi, kjer je več Nemcev nemško, gotovo to ni nobena krivica, to hteva omika. Kmeti, zdramite se, obrnite dotiči hrbet, saj oni od vas živijo. Svetujem njim, da malo svojo vročo kri ohladijo, drugače bodem dru skoz moj daljnogled natančneje pogledal. Naprednjaški slovenski obrtnik Od Sv. Petra pod Sv. gorami. Kdo bi si mis da se v kraju, kateri se imenuje Sveti Peter j Sveto goro in ima tudi en del te občine ime Ro drevo, ljudje nahajajo, ki so ne zlodjevi, pa{ piškavi. — Hvala Bogu, da se občinske volitve 1 žajo in se že zanaprej ve, da se bode dosedanje narodnemu županu Ferdinandu Kunej-u, kateri je prejšnji čas, dokler mu niso občani vse zaupali či nasprotnega mišljenja; namreč kazal se je mo£; je mišljenja za prednost, za zmiraj odklenkalo: to že v vsaki hiši te občine veselo razgovarja. Boa daj ta sveti dan za nas; po katerem- bomo v poštenja »Štajercu" natanko naznanili, kake dobrote smo vali tiste čase, ko je naše pravice zastopal ta nai njak. Na svidenje torej gospod Kunej. Pri Sv. Jurju ob Sčavnici je umrl g. Aleksanl Deanino, praktičen in doslužen vojaški zdravnik. I 25. marca. Pokojnik je bil še za časa svojega j vanja pri Sv. Trojici v Slov. goricah zelo priljubi« kar se je tudi pokazalo pri pogrebu, ker je pri precej gospodov od Sv. Trojice, kakor tudi domal iaranov Jurjevskih in sosednih. N. p. v m.! En ljubi gospod advokat. Gospod dr. Brutal advokat v Ptuju vložil je proti gostilničarju Grl recu iz Grajene pri Vurbergu kazensko ovadbo zal hudodelstva goljufije, storjene skoz krivo pričanje. J je ubogi Gregorec pri obravnavi proti „ Slovenske! gospodarju drugače izpovedal kakor dr. Brumen. il goreč imel je lansko leto nesrečo, ker mu je ti pogorela in danes ima še neprijetnosti pri sodi« Tako ravna Slovenec proti Slovencu! Gospod I Brumen je s to ovadbo pokazal, da je brezsrčen! slab človek Sejem v Ptuju. Ker se bode vršil v Ftfl dne 23. aprila letni (jurjevski) sejem, odpade ti Prijat'lje vse Jaka je zgubil V podjetju tud' zguba leži, v] Ce boš pa gosposko reč snubil, Ti pa že nevarnost preti. Tepanjski faol Presrečen Ribničan. Nek Ribničan, ki je imel strašno velik krofi drobno glavo, padel je z vislic. Krvnik zakriči nafl grlo; Moj Bog, kaj takega se mi pa še ni nikoli I petilo. Ribničan pa pravi: Oh gospod krvnik, il pa ravno zdaj devetokrat, in to je bil vedno vi moj krof, ker imam drobno glavo in debel vrati mi štrik vselej čez glavo zmuzne. No, gospod krrl ker bi se znalo v desetič zopet tako pripetitj boljše, da me kar zdaj za vedno oproste. — 5 p na 17. t. m. postavljeni veliki konjski in govejski jem in se bode vršil isti tndi dne 23. aprila. I Iz Teharjev. (Še nekaj o prihodnjih občinskih itvah.) Dolgo se nam volitev odlaga. Zdi se nam. I bi se naši nasprotniki z volitvo vred najraje pili, ko bi mogoče bilo. Pa naj bo kakor hoče, mi Ibomo že našli. Samo to bi radi našim nasprot' lom povedali, da naj se nikar ne predrznejo več, m na cestah ustavljati in zmerjati z jndeži, Inčurji, da smo narod zatajili i. t. d. s čimur pa Bi svoje „lepett lastnosti razodavajo. To jim je Ino orožje, s katerim bi radi vodo na svoj mlin [peljali. Takega orožja se pa mi prav nič ne bojimo, ■ sami vejo, da smo mi Slovenci bili in tudi v naprej fcnemo, le tistega potuhlega, narod uničujočega lednega trobljonja mi ne poznamo in smo ga čez Ivo siti. Mi nismo liberalnega duha in tudi se za fcice ne upiramo, tisto pa vemo, da bi mi brez ■»rja, ki od Nemcev prihaja, teško gospodarili. To »dobro tudi naši nasprotniki. Oni vejo tudi, koliko parja nam prinesejo za živino, koliko zaslužijo ■renski delavci i. t. d., Ali jih čemo za plačilo politi. kakor bi jih oni radi? In, če bi jih, ali bojo ■ potem naši nasprotniki zaslužek dali? O strici, ■ jih poznamo. Bog je svet tako ustvaril, da eden ■gega potrebujemo. Ni treba, da bi jih častili, saj Lo vsi bratje in otroci enega Boga, tudi vsak človek Inaš bližnji. Nič boljše vere ne najdemo pri Slovencih Bor pri Nemcih razen Lutrovcev. Le poglejmo malo Bore, koliko je tam poštenih in vernih Kranjcev, Itako spoštujejo svojega gospodarja, ki jim kruh tudi je Nemec Naši nasprotniki pa nočejo m vedeti, od kod ima občina največ dobička in ■i ne, da bodo Store z obilnim darom k cerkvi »mogle. Štiri sto je delavcev, kakor se menijo, ki dali vsak deset goldinarjev, bilo bilo bi to že BO gl. Lep dar bojo dali tndi gospodje, ki menijo I železje zastonj. Naši nasprotniki pa pravijo, da Brocani ne l>ojo cerkve stavili, ker so neverniki. ■je, da jo sami ne bojo stavili, ali oni bojo le z ■Dim darom postaviti pripomogli. Če se zedinimo Kopaj, bode cerkev postavljena. Naši nasprotniki Rjo, da se bo božji hram lesketal brez Nemcev. m tremi leti so ravno tako govorili, zdaj pa le (■glejmo kako se lesketa — da se usmili Bog- Toti Basni klukeci, kateri nasprotno stranko vodijo, Bjo še toliko skupaj spravili, da bi zvonovom ^■e kupili, pa naj le rajši molčijo. Fabriški delavci Hlvili so novi oltar sv. Florjana, kupili drago po. ki se pri procesiji nosi, kupili v sv. Lovrenc Brctilnik, Vse to so storili, brez da bi jih kdo silil, Koliko rajši in obilnejše bodejo pa še K cerkvi pomagali. Obrekljivi jeziki pravijo, da so ■miki, neverniki so tisti, ki pravijo, da je za cerkev če se jo z deskami in švarkljami pokrije; tako Bn naših nasprotnikov govoril, drugi pa je raz- naj vse strela in toča pobije. To je zato Hril, ko že v naprej vidi, da bo pri volitvi ob prišel. Ali so to krščanski možje? Mislili so. da B iz ženofovega zrna napravili božje kraljestvo, pa to ne more biti, ker njih ravnanje očitno kaže, da nimajo krščanske podlage. Zatoraj dragi volilci, ne bojte se naše stranke. Mi ostanemo vsikdar verni Slovenci. Resnica je, da bodete pri občini bolj prijazno postreženi kot ste bili dosedaj. Ako mi Štoro-Čane zavržemo, bojo nas oni tndi, mi pa ne bomo imeli krajcarja pomoči za novo cerkev, pa tudi Sent-lovrečani krajcarja ne dajo, ker dobro vejo, da je za kmete pretežavno, Šestnajst tisoč goldinarjev skupaj spraviti, ker toliko še manjka, da se obok napravi. Denarji od rajnega časti tega gospoda župnika so pa le za znotrajno opravo in zvonove sporočeni. Nasi nasprotniki povabili so od nekod nekega gospoda v Teharje na neki shod. Kaj pa je ta gospod rekel? Rekel je, da če njih stranka propade, bodejo tako osramočeni, kakor je bil prešnji odbor pred šestimi leti, tedaj ga naj pa le črna zemlja pogoltne. Tako je, dragi volilci. Vidite, njim je le za čast, gospodarstvo in pa blagor občine, pa naj bo kakor hoče. Bodi dovolj. Mi vemo kako bomo volili. Sv. Barbara v Halozah. Dne 2. aprila vtopil se je v domači luži 4letni deček Anton Žnran iz Gruškovca. Med tem ko so stariši delali v vinogradu, se je deček odstranil in padel v lužo. Ebnnsfeld pri Ptuju. Dne 8. aprila napadlo je veČ posestniških fantov blizu grada Ebensfelg posestniškega sina Martina Letonja iz Zatoličja ter ga pretepali tako, da so mu štrli eno roko. Nepopisljiva surovost. Na velikonočno nedeljo je v Petrovčah deset kmečkih fantov nekega 15 letnega dekleta popolnoma upijanilo in potem posililo v taki meri, da so dekleta našli ljudje skoraj mrtvega. Dekle leži še sedaj v brezupnem stanju. En del teh hudob-nežev so že zaprli. Iz Sv. Petra v Savinjski dolini. (Usodepolna nesreča po streli.) V torek dopoldne med nevihto vda-rila je strela tukaj v lončarsko delavnico Jožefa Ger-liha. V delavnici navzoče bile so štiri osebe: mojster Jožef Gerlich, njegov učenec Janez Ocvirk in dva hlapca od soseda. Strela udarila je učencu naravnost v glavo ter ga usmrtila na mestu. Mojster in eden hlapec sta pa po udarcu popolnoma ohromela in ni upanja, da bi ozdravela. Drugi hlapec se od prestra-Šenja ni mogel na nogah obdržati; lezel je po štirih iz delavnice in klical na pomoč. Na poslopju ni nobene škode. Kovači pozor! Išče se kovaški mojster, ki je zvežban v podkovanju konj in volov in ki zna staviti dobre vozove v Tepanjah pri Konjicah. — Za obilo dela in izvrstni zaslužek skrbi več kmetov in občani. Od Sv. Petra pri Velikovcu na Koroškem. (Preveč denarja.) Ne morem si kaj dragi „Štajerc", da ti tudi jaz dušna reva, kakor nas imenuje česnik „Miru, sporočim kaj iz našega samotnega kraja. — Nedavno prišel sem po nekem opravku v trg k našemu gospodu advokatu dr. K. G. ravno, ko je on grajal in se jezil čez sedanji denar češ: ta denar ima tako težo, da se v moji blagajni nobeden ladelc več premikati ne more. Neki kmet se je čez to strašno »nadlogo" zasmejal. No, no, gotova resnica je to, djal je advokat. — Glejte kmetje, tako se godi stanovom, kateri imajo dosti zastopnikov v državnem zboru, da se njim železne blagajne lomijo; mi „dušne reve" kmetje imamo pa še majhne listnice vedno prazne. — Sami smo si krivi. Kmet ob Dravi. Nesreča pri velikonočnem streljanju. Iz Hajdoš se poroča, da so fantje na veliko nedeljo popoldne streljali sytem, da so v leseni štor zabili dinamitno patrono. Štor se je razletel z močnim pokom in jeden del razstreljenega štora je priletel 121etnemu Valentinu Glažarju tako nesrečno v glavo, da je fant nezavesten omahnil z razbito glavo in še tisto noč izdihnil. Zopet žalosten izgled za lehkomiselne mladeniče. Pametnejši ljudje in očetje, ne dovolite vašim sinovom, četudi so odrasli, se s takimi rečmi kakor je streljivo igrati! Iz Radgone in Ormoža pišejo, da se je tudi tam dosti nesreč vsled neprevidnega velikonočnega streljanja pripetilo. V radgonski bolnišnici se nahajajo trije ponesrečenci, dva sta pa v oskrbovanji doma. V Ormoži pa je bil mestni zdravnik primoran ponesrečencem težke operacije izvršiti. Dvema fantoma mogel je po eno roko, enemu pa prste odrezati, enemu pa je priletel strel v stegno. Fantje, bodite previdni, opustite to, četudi staro navado. Take resreče gotovo niso v čast božjo. Iz ormožkega Okraja nam piše kmet; Tisti pobič po imenu Janez Veselic postal je žalosten in mi ga ne bomo poslej več klicali „Veselic", pač pa »Zalostič". Toraj tega „Zalostiča" je doletela tudi zaslužena kazen. Brcnili so ga iz službe, zakaj? — bomo že drugokrat povedali. Ta siromak pa je zabavljal in se repenčil tudi na tiste, ki „ Štajerca" berejo, četudi ni vedel zakaj. Mi kmetje smo ga le pomilovali. Pisali smo tudi parkrat »Štajercu", kaj ta možek vse počenja, no, pa „ Štajercu" se ni vredno zdelo, se ž njim ukvarjati, ker je itak že vedel, da je ta Veselic reven na duši, pa je menda vse naše dopise požrl uredniški koš; mi pa bodemo poslej upali, da se bo poboljšal, ne koš — ampak Veselic. Postaja Šterntal pa Ploj. «Slov. Narod» piše med dnevnimi novicami to-le: Postaja Šterntal med Pragerskem in Ptujem je najbrž edina postaja na Avstrijskem, ki nima niti Čakalnice, niti ceste do por staje, dasi vstopi oziroma izstopi tamkaj vsak mesec okoli 500 ljudij, kateri morajo večkrat v najhujši zimi in pri največjem dežju pod milim nebom po cele ure Čakati na vlak. To je uprav škandal, in dolžnost našega poslanca bi bila, da stori potrebne korake, da dobimo v Šterntalu čim preje Čakalnico in pa vozno cesto k postaji, sicer bi se znalo g. dvornemu svetniku samemu, kadar pride skozi Šterntal zopet na volilni shod v Sent Lovrenc, prigoditi, da si nabere — pošten nahod, če ne kaj hujega. Zunanje novice. Grozna nesreča. Od 21. marca se vas Vaglio v etruščanskih Apeninih z vsemi poslopji, s travniki in njivami premika proti reki Seoltena. Premikanje se vrši prav počasi — 20 cm v vsaki uri ali 4—51 vsak dan — a rategadol so se porušile vse stal ter se je napravilo dva km2 veliko jezero, ki naral od ure do ure. 21. marca je zapazil župnik, dal premika župnišče, ki je ležalo poleg cerkve najvl med vsemi hišami. Hkratu pa je opazil, da se M mika tudi cerkev in da se je stolp opasno nagi VaŽčanje so naglo izpraznili cerkev in in hišo žnpnil 22. marca se je začela premikati tudi spodaj lezi vas ter počasi drsela v dolino. Premikajoče se ozerl meri 1700 m na daljavo in 800 m na širino. H pritiskom navzdol se premikajočih plasti zemlje sel ozemlje valovito izbočilo, plasti so dvignile ter pol pale drevesa in cele hiše. Vaščani so mogli rešiti! živino in pohištvo. Vse drugo, tudi njive in travni jim je vzela grozna nesreča. Dvignila se je stroga M tene za 6. m. Voda se je ustavila in kmalu je I vsa dolina pod vodo. Dva dni pozneje zjutraj pal je nakrat dvignilo dno pokopališča za 8 m, /eni je globoko popokala, da so se napravili veliki jal Več grobov se je odprlo, videla so se okostja in nI strohnela trupla. Kmalu na to se je sesula cerkev! njene razvaline so pokrile večji del pokopališča ter I tegnile odprte grobove pogledom zgražajočih se val nov. Hkratu je začelo še snežiti. Sneg je padal I prestano 24 ur in pokril nesrečno vas z belim mrtvašl plaščem. Potres V Carigradu. Pred kratkim so imel Carigradu precej hud potres, ki je povzročil v pal Dolma-Bagde veliko paniko. Tam se je vršila vpl sultana baš velika slavnost. Ko so zazvenčala stl v oknih in so se zamajali veliki lestenci ter sel odkršil od stropa znaten kos ometa, so hoteli spri ljevalci sultana pregovoriti, naj ostavi dvorano.! dvorani je bilo 3000 oseb, gotovo bi se jih bilo mol poškodilo, ako bi bil zbežal sultan. Nekateri so mil da se je zgodil atentat, nekateri častniki so potel sablje in skočili v vrt, ki je okoli palače. Več I diplomatskega zbora pa se je onevestilo. Tudi sul se je prestrašil in že stopil par stopnjic s prestoli se premislil, se vrnil na stol ter ukazal godbi, I igra dalje. Nato je velel šejku Ul. Islamu, naj ml S tem so bili pomirjeni vsi. Joveško življenje. Vseh ljudi na svetu je V.iM jarde. Govore 3000 znanih jezikov in imajo IlOOl — Izmed 500 oseb doseže le jedna 80 let, al 1000 oseb samo jedna 100 leto. Vsako leto ul okoli 33 milijonov ljudij, t. j. okoli 96000 vsak( 3730 vsako uro, 60 vsako minuto, jeden vsako kundo. Vsako leto pa se narodi 42 milijonov lj Prirastek bi torej znašal 9 milijonov oseb, a v( ter nenavadne epidemije, nezgode, zmanjšujejo to število. Medveda je ubil s kamnom. Iz Senja javi da je 20 let stari Jandre Vukušič iz Klade prin na veliki petek domov okoli leto dnij starega j veda, katerega je s kamnom pobil na cesti ne d Jablanca. Nezgoda V cerkvi. V Poznanju se je na vel nočno nedeljo med mašo primerila strašna pan! I Bbcinstvo je namreč mislilo, da v cerkvi gori ter Bo proti izhodu. Nekemu 8 let staremu dečku, ki Hv gneči padel, so pomečkali docela glavo. Ver oseb ye bilo ranjenih. Obesil se je v svojem stanovanju v Ljubljani nek prevodnik. Njegova hčerka je prišla ravno na to v sobo ■ prerezala vrv in rešila očeta gotove smrti. ■ Zverska mati. V Primoštenu pri Šibeniku je rodila peka kmetica nezakonsko dete. Da uniči dokaz svoje ■remote, je dete zažgala. Pri tem ji je pomagala mati. Bedaj sta obe zaprti v sibeniškem preiskovalnem paporu. Slon je kaznoval nagajivca. Menežarija Kludcega pe sedaj v Kralj. Uraden. Veliki slon vozi vozove ■rerin. Te dni jo peljal zopet tak voz. Otroci-šolarji ■o mu nagajali, no slon je nekaj časa mirno vse pre-pašdl. končno pa zgrabil najsilnejšega nagajivca, ga Bgnil z rilcem visoko v zrak, ga parkrat potrese! in kadil na tla. Fantiček je na to bežal, kar so ga Hrsle noge. ; 48 let brez — smrti. „Novi List" javlja: Pri m. Martinu na otoku Braču v Dalmaciji živi obitelj pdije Mateljana z devetero otroci in z devetero pnki. V tej veliki družini že 48 let ni umrl nihče. Strašna VOinja po morju. Iz Singapora poročajo, I da sta dospela tja dva mornarja, Johannsen in Marti-ftrnu, ki sta povedala, da sta 17. oktobra m. I. z ■jo „Angoln" odplula iz Cavita na Filipinih. Ladja ■ je potopila in na velikem plavn se je rešilo 12 pož. Tekom 42 dnij je umrlo 10 mož, le dva sta Hala. Živela sta se z mesom mrličev. Plav je končno ■pel do otoka Sonti, kjer so mornarja gostoljubno ■prejeli Malajci. Strašen zločin. Generalni ravnatelj Stephani, ki ■rtanoval prej v Vratislavi, a je v novejši dobi po- ■1posestnik nekih rudnikov v Porembi, je bil 2. Brtev groznega zločina. Njegov vslužbenec ga je ■bil na neko novo stavbo ter ga ondi z dvema •rarišema pobil na tla. Nato so mu zločinci zvezali Stke in noge ter mu vlili v usta neko žarečo tekočino. ■tem so ga vrgli v ribnjak, kjer se je že 3. t. m. Ho njegovo truplo. Morilce že imajo 1560 ljudij zaprtih. Iz Odese poročajo, da so ^Hi pred velikonočnimi ruskimi prazniki zaprli 1560 Itb. ker se je bati velikih izgredov proti Židom. : Vržen V ogenj. V Brodku na Moravskem je neki a Capal zažgal hišo Frana Jakša, pri katerem je eje ease služit Ko je stala hiša v plamenu in Istvo izvedelo, kdo je požigalec, so ga poiskali li v ogenj. Capal je poskusil parkrat niti iz Imenov, a vsako pot so ga pahnili nazaj v ogenj. (ino je planil zopet iz žrjavice, se zgrudil in v lih mukah umrl. Zločince ima že sodišče pod Vsa družina pod vlakom. V Santovi (bačko-jožka županija) seje pripetila tale nesreča: Urad-IpMoInarseje peljal s soprogo in dvema otrokoma ■ poset k prijatelju. Ker železniški prelaz ni bil ■ ftprt. ter je prav tam strmec, je voz zašel na progo Kv v tistem hipu. kot vlak. Stroj je gospo in otroka razmesaril in zmučkal v eno meseno gomilo, Molnarju je odrezana noga ter je močno ranjen, kočijažu pa pretreseni možgani. Tat v rakvi. Iz Budimpešte poročajo: Na malo postajo poleg kopališča Herkules sto prišla dva kmeta ter prinesla navidezno prazno rakev, ki naj bi se z vlakom poslala v Budimpešto. Uradnik je sprejel rakev in jo zaprl v sobo, kjer je blagajnica. Ko je druzega jutra stopil postajni načelnik v sobo z bla-gajnico, je našel rakev odprto in prazno, prav tako odprta in prazna pa je bila tudi blagajnica. Tat iz rakve je odnesel ves denar in izginil brez sledu! Vsekakor originalen tat! Na vislice je bil obsojen 12. t. m. na Dunaju mizarski pomočnik Štefan Wanyek, ki je 8. jan. t. 1. tri osebe ustrelil in dve teško ranil. Tudi v ječi je napadel čuvaja. Radi umora, uboja, teŠke telesne poškodbe, javne nasilnosti, tatvine, razžaljenja straže, upora, in radi kršenja orožniškega patenta je bil obsojen na vislice. Wanyek se ni hotel prav nič zagovarjati. 500 tolarjev za poljub. Nekega večera 1. 1896 sta sedela v Berolinu gospoda E. in F. pri pivu. Kar je prišla že odrasla, a še mladoletna hčerka gospoda E., da ga spremi domov. Tedaj je g. F. prosil gospodičino, naj mu da poljub. Gospica se je branila, a gospod F. je dejal, da ji da, ko bode polnoletna, za ta poljub 500 tolarjev. Gospica je na to, sklicevaje se na prisotne priče in potrdivši pogodbo z običajnim stiskom roke, dala gospodu F. poljub. Letos je postala gdč. E. polnoletna, a pospod F. tistih 500 tolarjev ni hotel dati. Zato ga je gdč. E. tožila. Gospod F. je bil pri deželnem sodišču v Berolinu obsojen, da mora 500 tolarjev plačati, ko se je gospod F. pritožil še na višje sodišče, ga je to zavrnilo in mu naročilo, da mora 500 tolarjev plačati vsekakor. Tako dobi gdč. E. svoje plačilo za poljub od gospoda F. Gospodarske stvari. Ustanovitev kmetijskih pridobitnih in gospodarstvenih zadrug na Štajerskem. Na svetlo daje c. kr. Štajersko nameslništvo po naroČilu c. kr. namestnika Manfreda grofa Clary in Aldringen. Med tem ko posamezni kmetovalec nima nikake moči do gospodarskega tržnega faktorja, najde se is t a v veliki meri v združitvi posameznih gospodarjev. Geslo zadruge je: »Sloga jači*. V združitvi gospodarskih zadrug so materijalne in nravne koristi. V materijalnem oziru doseže kmetovalec dobavo primernega kredita po korporaciji, ista doseže primerne nakupe, dobre cene pri prodaji, oderuštvo se odstrani itd. V nravnem oziru se lahko s poudarkom reče, da se pospešuje varčnost, odstranjuje sebičnost posameznih, . samo na-se mislečih kmetovalcev in povzdiguje stanovska zavednost. Posameznik uči se misliti na pomoč za druge; on zadobi pogum in moč, v združbi z drugimi dela izvrševati, katera bi on sam ne mogel rešiti. Celi okoliš gospodarskih nalog more le pola- / — 8 goma dospeti do popolnega razvoja. Najbolje je, če se prične s kreditno uravnavo; tej se potem lahko pridružijo daljne naloge gospodarstva. 1. Kreditne zadruge. Najvažnejše je, da se ustanovijo blagajnice za hranilne vloge in posojilnice po Raiffeisen-ovem sestavu, če mogoče v vsaki kmečki občini. One imajo nalogo, da dajejo posameznim zemljiškim posestnikom posojila, katerih dotičniki potrebujejo in da prejemajo od onih, koji hočejo svoja prihranila nabirati, taista kot vloge. Pa tudi posedovajoči kmetovalec, kateri se dan danes še boji, ako potrebuje denar, posluževati se posojilnic, bode polagoma spoznal, da ni sramotno, dan danes rabiti Raiffeisen-ovo posojilnico tako rekoč kot lokalno banko in pri taisti ne samo vlagati prihranila, ampak tudi, kakor redni obrat gospodarstva večkrat zahteva, jemati denar na posodo. Z ustanovitvijo blagajnic za hranilne vloge in posojilnic se odstrani skrito oderuštvo; kmetovalci postanejo pri svojih blagajnicah lastni posojilodajalci. Ni racijonalno, da nosijo nekateri posestniki svoja prihranila v mesto, med tem ko dragi v isti občini posojila potrebujejo. Pri Raiffeisen-ovi blagajnici se vrši poravnava; posameznik dobi na priprosti in primerni način kredit. Vrši se poravna med presežkom imovitih in med potrebo neimovitih kmetovalcev. Kmetovalec potrebuje kredita za pridobitev zemljiškega posestva, za razdelitev dedščine, za izboljšave itd. \r to svrho služi realni (zemljiški) kredit, katerega priskrbeti seveda niso poklicane Raiffeisen-ove blagajnice. Ta kredit se daje od strani hranilnic in, kjer se take nahajajo, najbolje od strani deželnih hipotečnih zavodov. Dandanes se pa včasih jemlje realni kredit za začasne obratne namene, tako postopanje je za kmetovalca neprimerno in celo nevarno. Realni kredit se ne more tako hitro in lahko doseči, kajti isti povzročuje večkrat stroške, kateri niso pri malih obratnih potrebščinah posojilu primerni. Na znance ali sosede se noče kmetovalec obrniti in sicer radi tega ne, da ne ovadi svoje denarne zadrege; na ta način pride kmetovalec pogosto v roke oderuhov in potem je prisiljen, zadolžiti svoje zemljišče v svrho poravnave oderuških obrestij. V zadostitev začasnih obratnih potrebščin je samo osebni kredit sposoben; isti se daje od strani blagajnice za hranilne vloge in posojilnice, katere so po sestavu urejene, katerega je z uspehom uvedel Friderik Viljem Raiffeisen v Renski provinciji že sredi 19. stoletja v svrho odprave oderuštva. Potrebuje se samo nekaj vrlih in pogumnih možakov v občini, koji se zberejo v svrho ustanovitve jedne take zadruge. Glavna vodila jedne take zadruge so sledeča: Raiffeisen-ova je vpisana zadruga z neomenjeno zavezo, pri kateri jamči eden za vse vsi za jednega. Uprava je razen jednega izplačevalca ali računarja, kateri dobi malo nagrado, brezplačna. Obrestovanje opravilnih deležev sme doseči k večjemu ono hranilnih vlog. Menični kredit je izključen. Posojilo se daje d poroštvu, ali izjemno tudi proti zastavbi vrednost papirjev. Okoliš mora biti mali in omejeni, da se posame Člani med seboj dobro poznaja in da vsaki ume r mere druzega razsojevati. Opravilni deleži no mali. navadi v znesku od 10 do 20 kron in nimajo gl obrestovanja nobene važnosti. Pri podelitvi posojil natančno pretehta namen posojila in pozneje se gleduje uporaba. Na ta način je mogoče zadružn tudi v nravnem oziru nadzorovati in voditi. Obrcst merilo glede posojil je po navadi samo jeden stotek više, kakor obrestno merilo hranilnih vli Posojilo se daje na priprosti način in brez strošl S temi načeli se je posrečilo dozdaj Raiffois ovim blagajnicam za hranilne vloge in posojilnica dajati veliko varnost. Ob času nemško-francoske vojske so vlagali Nemškem celo mnogokrat kapitalisti svoj denai Raiffeisen-ove blagajnice, kar gotovo kaže, da so i varne. Kar se tiče davkov in pristojbin, se opomni, so blagajnice za hranilne vloge in posojilnice pri bitnega davka proste in samo obresti hranilnih v so zavezane IVaodstotnemu rentnemu davka. Prejemna potrdila blagajnic za hranilne vloge posojilnic o obrestih in delnih plačilih ter o post kih dolga so v knjižicah članov pristojbine — to kolka prosta. Isto tako so hranilne vložne knjiž pristojbine proste. Pristojbine je treba plačevati samo: od vplača opravilnih deležev, od poplačanih opravilnih dele in od izplačanih obrestij opravilnih deležev in a pristojbine po lestvici I. potem od obrestij, zapisal za tekoči račun med izdatke, dveodstotno pristojbi Kar se tiče razvoja kmetijskih kreditnih zad na Štajerskem, se z veseljem lahko reče, da ^o tudi na Štajerskem začele ustanovljati RaiffeiseiH blagajnice po zgoraj navedenih načelih v pravi spozn narodno-gospodarskega pomena istih, in da te blagajn v nekaterih deželnih pokrajinah že blagonosno deluje Vsak pravi prijatelj kmetijstva mora si iz vse srca želeti popolnega razvoja Raiffeisen-ovih blaga po celi deželi. Bistvena zasluga glede ustanovitve Raiffeiaj ovih blagajnic na Štajerskem pristoji deželnemu zty štajerskemu, kateri je že v svoji seji dne 25. aprila 18 pooblastil deželni odbor štajerski, da naj se Raiffeiij ovim blagajnicam pri ustanovitvi s tem pomaga, se vsakrat odpošlje jeden deželni uradnik k osnov nemu zboru in da se pregled poskrbi, kateri se vrŠuje vsako leto enkrat. Raiffeisen-ove blagajnice dobijo od strani deželne odbora za prvo napravo brezobrestna, na polovi v treh in na polovico v petih letih povratna posoj po 200 gld. (izjemno so dobile od začetka nekate blagajnice više zneske do 250 gld.) in zamorejo. a je potreba, dobiti v svrho prve nabave kapitala desetih letnih obrokih povratna posojila do najviše — 9 leska po 2000 gld., za katere se daje obresti po ri od sto. Deželni odbor si pridržuje pravico, da sme ob-fcstna posojila tudi že prej nazaj zahtevati, ako raz-►olajza dotiČna Raiffeisen-ova blagajnica s zadostnim avničnim prebitkom. To se je tudi v nekih slučajih le zgodilo. Brezobrestna posojila so se dovolila na t način do konca leta 1899. 34.075 gld. in s tremi fetotki obrestna posojila 225.600 gld., ter na račun rvih se je že povrnil znesek od 4995 gld. 15 kr., na račun zadnjih pa znesek 58.411 gld. 60 kr. d strani RoifTeisen-ovih blagajnic deželnemu zakladu. Denarni prebitki Raiffeisen-ovih blagajnic nalagali io se do ustanovitve osrednje blagajniške zveze pri lajerski eskomptni banki, katera je odprla za vsako lagajnico konto in dajala za vlgoge obresti po [od sto. Vsota vlog pri štajerski eskomptni banki znašala B koncem leta 1899. 594.887 gld. 87 kr. (Dalje sledi.) Ali je dobro travnike spomladi prebranati. Na travnike se pri kmetijstvu vse premalo gleda, Bprav bi bilo to zelo potrebno, zakaj kmetovalec zahteva od njih od leta do leta več doneskov in jih celo ihtevati mora, da dobi potrebno krme za svojo živino. 'riprosto in lahko sredstvo doneskev travnikov povišati L če jih spomladi prebranamo. Zal, da še mnogi oetovalci o tem koristnem delu nočejo nič vedeti, kaj manjka jim razumnosti, ker menijo, da je tako elo nepotrebno ali celo škodljivo. Nastopne vrste iaj bodo v pouk o tem važnem opravilu. Prebranajo naj se travniki in pašniki v zgodnji ^aaladi, takrat, ko so se tla otalila in toliko po-5ila. da se zemlja ne prijemlje brane. Delo naj se opravi skrbno. Da pa je to mogoče, seveda potrebna dobra brana; najbolj pripravna v svrho je travniška brana za mah, kakeršne se do- vajo po tvornicah za kmetijske stroje, celo tudi pri jnčavničarjih in kovačih. Za silo je porabna tudi navadna njivska brana. Zastran brananja bodi povedano, da za lahka in dobro oskrbovane travnike zadostuje, če se trat podolgem povlečejo. Ce so pa travniki močno xasteni z mahom ali plevelom, se priporoča dvakrat nati, in sicer podolgem in povprek, da je uspeh nanja tem izdatnejši. Korist brananja pa je ta, da se travniška ruša hlja. plevel, mah, izruje in rani, krtine in mrav- šea poravnajo. Tudi se more na ta način mešanec I umetni gnoj, ki se je poprej raztrosil, oziroma penje, ki se je posejalo, spraviti pod zemljo; vsled a se gnoj poprej razkroji, seme pa zanesljiveje L V zrahljani zemlji pa zrak in toplota ugodneje liata in voda globokeje prodira v tla. To pa zopet fi, da sestavine zemlje bolje preperevajo in se finske redilne snovi razkrajajo. [ S tem, da se nekoliko rastlin izruje, dobijo ostale prostora za svojo rast in se morejo Čvrsteje in eje razvijati. Pri brananju ranjene rastline po- ganjajo večkrat (na pr. dedelje) tem bolj in rastejo čvrsteje. Iz vsega tega je razvidno, da dajo z brano obdelani travniki tudi več pridelka. Da je to res tako, dokazal je profesor Anderegg s skrbno prirejenimi poskusi, kterih uspeh je bil naslednji: Parcela pridelk sena 1. nepognojena in nepovlečena . 7*45 metr. centov II. pognojena in nepovlečena . 16*66 „ „ III. nepognojena in povlečena . 1550 „ „ IV. pognojena in povlečena . . 31*26 n „ Ta števila govore dovolj jasno; vsak kmetovalec naj bi si to dobro zapomnil. Zato priporočamo brananje travnikov in pašnikov še enkrat kot potrebno gospodarsko delo, ki naj se opravlja z dobrimi travniškimi branami za mah. Ako si mali posestnik iz gmotnih ozirov take brane ne more omisliti, pa naj s svojimi sodrugi pri društvu skrbi za to, da jo kupi kmetijsko društvo in jo oddaje v splošno porabo. tiGosp. Glasnik." Znaki zdravja pri konjih. (Konoc.) Taki konji so navadno bolni na jetrih. Domnevanje jetrne bolezni pa se skoraj izpremeni v gotovost, če konji v hlevu tudi pogostoma zdehajo z odprtim gobcem. Tudi če konj zelo počasi, brez zeločilosti in brezvoljno žre in žveči, ni dobro, ker se počasni jedci navadno ne hranijo dobro in slabo delajo. Pri napajanju zdravi konji ne smejo nozdrvi vtikati v vodo. če se to dogaja, potem lahko sklepamo na tiščalko. Če del pijače zopet izteče skoz nos, potem je v vratu vnetje, kakor je bilo že prej povedano. Na pravilno prebavljanje se z gotovostjo lahko sklepa, če se natančneje opazujejo odpadki. Zdravi konji se iztrebljajo, če mirujejo na 2''2—3 ure. Fige morajo biti debele kakor drobno jabolko, srednje trdno in obdane z rjavkasto prevleko. Če so fige zelo drobne in trde, potem se čreva premikajo počasno, kar se zelo pogostoma dogaja pri tiščalki. Ce so odpadki premehki in je v njih mnogo neprebavljenega ovsenega zrnja, potem konji ali premalo žvečijo, ali pa vsled prenaglega zrenja krme ne oslinijo zadosti. Zelo svetle fige so znak bolezni na jetrih. Scalnica zdravih konj je svetlorumena, in konji jo izpuščajo v enem, krepkem curku. Če se konji večkrat pripravljajo, da bi izpustili vodo in jo vselej le malo izpuste, se sme sklepati (izvzemši goneče se kobile), da v scalih ni vse v redu. Temna, rdeča ali temnorjava je scalnica navadno le pri grozničavih boleznih. 16. Zdravi, močni konji se ob navadnem, primernem delu ne smejo prekmalu utruditi niti kmalu potiti se, če se ravno ne golijo. 17. Proti vnanjemu draženju, postavim proti mrčesnema piku, se morejo konji živahno braniti. Če kteremu sežemo v uho, mora krepko z glavo zmajati, če se dotaknemo očesa, se mora jabolko pregibati in trepalnice se morajo zapreti, če zdravemu konju stopimo na krono, takoj vzdigne nogo in pokaže, da ga boli. 18. V hlevu naj konji po noči nekaj ur leže. Konji, ki se ne vležejo, pri delu ne morejo biti vztrajni. Zdravi konji imajo zelo lahko spanje; najmanjši šum jih zbudi. — 10 — ^5 fajerska m ypDž^0im osvežujoča pijača. Neprese< 'm fOiva Styrt#vr?[< SVETOVNOZNAI zdravilna vodu. i 79 Kopališče v Ptuju. "5 Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko-pele in vsaki torek, četrtek in soboto od L do 2 ure \ ..................i | popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr» | ganje po udih in kosteh. 8 t oproda se gospodarstvo. Anton Rečnik, posestnik v Selnici št. 12 železnična postaja Marija-Ruše (Zellnitz, Station Maria-Rast) proda takoj svoje gospodarstvo in sicer: enonadstropna hiSa katera obstoji iz Štirih sob in štirih kuhinj, veliko gospodarsko poslopje, svinjski hlevi, vse ognjavarno zidano, 13 johov zemljišča, to vse skupaj za 5000 gld.; 1800 gld. pa lahko ostane intabulirano. K temu spada tudi obenem lep zeliščni vrt in eden sadni vrt opremljen s trtno brajdo. Vpraša naj 19-t se pri lastniku samemu. Seiger»jeva *$ trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo največo zaloga molitvenih m šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov. 20/f. Pravo domače platno za rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podružnici mešanega blaga Bratov Slavitsch v Ptuju Wagplatz pri mostu. ,SI A d. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In Momobil (Marienfetter Motoren- und Locomobilen-Fabrik) Dunaj VIII/2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne Železnice „Josefstadterstrasse.a Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špiritom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in. najmočnejši stroji. kar se tifie vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mia-tilnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske moči za eno ________H uro samo 4 do 6 vinarjev!! Ceniki brezplačno in poštnine prosto. BJ ltl(i_. t y r i a b i c i k I jj JFahrrader) Styrj danes danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata brata Slawitsch v Ptuju. Dobri stari biciklji se dobijo po nizki ceni. Ceniki (Preiskourant) brezplačno. 204 Proti ugodnimi pogoji se da v najem ali tudi prof v lepi Junski dolini, likoma deželne cest", med mestom in železni postajo Pliberk (Bleiburg) stoječa gostilna z gospodarskim poslopji Žago in mlatilnlCO na OOdno moč. To je oddaljeno od mesta in železni« postaje Pliberk le 10 minut. Gostilna je dobro obiskovana, zemljišča! za 2h četrtink posetve. ki leži v prvi bližini in na ravnini, Žrebčai (Gestiitsstation) je v hiši. — Gostilna se z, ali brez poljedelskega IjiŠČa proti ugodnimi pogoji da v najem ali tudi proda. Vpraša naj se ustmeno ali pismeno pri lastniku Juriju Strasser, Kbcrsdorf pošta Pliberk (Bleiburg) na Spodnjem Koroške« @@i St. 12.631 18.360. Razglas, Za pokončavanje prave medene rose ni vinski trti (Oidium Tuckeri) oddajal s bode tudi letos žvepleni prah v vreča od 50 kg za 8 K pri deželnem poskuse vališču v Mariboru (Landes-Versnchsstatioi in Marburg) in pri- deželnem poskuševa lišču v Gradcu (Landes-Versnchsstation ii Graz, Heinrichstrasse Nr. 39). Manj kako 50 kg se ne more oddati. Naročniki naj se torej obrnejo prav« časno na edno zgoraj imenovanih poski ševališč, kamor naj pošlejo ob enem tud dotično vsoto z natančnim naslovom (zad nja pošta, zadnja železniška postaja). Žvepleni prah, kateri se bo oddajaj letos, je najfinejše vrste (90—95° droben! in se bo pred razpošiljanjem od deželni! strokovnjakov preiskai glede čistosti iuj drobnosti. Naročnikom se pošljejo z žveplom vrel tudi kratka navodila, kako se mora uspe| šno žvepljati. Gradec, meseca sušca 1901. Od staj. deželnega odbora: Edmund grof Attenis m, p. 201 «l Klobuke, najlepše, najtrpežnejše in najcenejše, \ vse samo lastni izdelek m priporoča ^ J. MAYER, v Ptuji florijanske ulice št. 6^ i#> — 11 — Čekovnemu računu št. 808051 pri C. kr. poŠ-tno-hranilničnem uradn, vlad. državnega mesta $>tuj Mestni denarni zavod. _ vsa- jw Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu, Uradne ore za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občetije t avst* ogersKo banko. ii Ravnateljstvo. R azglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 1900. Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, o. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi; Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mesta Ptuj vsaki me« sec dva goveja in konjska sejma. gj^P Svinjski sejmi: T^H Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. J|^r~ Tedenski sejmi; TfcBJ Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Ziinan- Mestni nrad v Ptnji. 10 J. Ornig. — 12 Sezona 1901. Sezona IGOij Salon za imenitne gospodske obleke po meri, j najelegantnejšega kroja in zmernih cenah. 152 Leopold $lein, ^ojašl^i moj§leF, £. kp. imetnik pFiuilegija. Vzorci zastonj in franko. Maribor, Tegetthoffstrasse Štv. 41.1, nadstropje. Vzorci zastonj in franko Vnovič znižane cene! Use stroje za poljedelstvo* Trijwji (čistilni stroji z& žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljšanj sestav Vermorelov. Mehovi za žvepljanje trt. Mlatilnice, mlini za žito. stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah* Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne polje- deljske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER, na Dunaju, II2 Praterstrasse 49. Zastopniki se iifejo! Ceniki brezplačno! Pred ponarejanjem se ie posebno treba oorooati! 147 Trgovina s steklom Izlili s in porcelanom tt iFT-urj-cr priporoča svojo bogato in najboljše sortirano zalogo gostilničarske posode iz porcelana in kamenice, (Steingut) steklenice za pivo in vino, kozarce, steklenice za jesih in steklenice za kislo vodo v vseh velikostih. Rome za ogledala in podobe, vrtne krogle v vseh barvah in velikostih, steklene strešne cigle in lična velikonočna darila. Prevzetja stavbenskega steklarskega dela. *89 Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, H. M0RELLY poprej Franc Petrowitsch slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami) v Ptuji naznanja slavnemu občinstvu, da se je prestavil iz ogerske ulice (Ungarthorgasse) k veliki cerkvi Bahnhofgasse Št. 5 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frišno blago in po najnižji ceni. i?? jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in_ optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182 ■ i'-:- i: ■■■-,,-, .-;.., .,.:,:•;-:;:, ,-,-■■>. ,:-. ;;■:'■; --_: V ; ■ , , ., ,;.. 'IV/1 „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samoj 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošto) vred. Naslov: „Upraviteli$K>o Štajerca o Ptuju/' 13 — C. kr. prhi, tovarna za cement Trboveljske premogokopue družbe v TrhOVSjah priporoča svoj pripoznano izvrsten Potlland-CCmcnt v veduo jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gleril tlakovne in odporne trdote dalCČ nadkriliaiOČi dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala ' raznih uradov in najslovilejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. lil ari Ackermann, ur ar v PTUJU, glavni trg, v gledališkem poslopju ima veliko zalogo Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW. A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo najnovejše izvlefino mazilo sedajnosti. Deluje skoz temeljito čistenje bolečine olajšujoče in hitro ozdravljujoče učinke in odstran skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hribolazce, kolesarje in jahače neizogibno potrebno. Dobiva se v vseh lekarnah. S pošlo franko 2 lončeka 3 krone 50 h. Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po 1 krono 80 h razpošilja zraven navodila in imenika zalog vseh dežel zemlje lekarna Adolf Thierry-ja fabrika v Pregradi pri Rogaški Slatini. Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lončeku vtisnjeno varstveno znamko. 136 ur, In srebernili reči. šgSj? Zenitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-[enih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in ______proti jamstvu._______________ H Proda se Ino- ali dvovprežni polpokriti voz, eden lahki pari-tarski voz, ene lahke skoraj nove lepe sani (šlite), Ivinjene, popolnoma v dobrem stanu štartinske sode po 8 gld. pri m J. Kravagna v Ptuju. Med univ. Dr. Ernst Treitl, zdravnik in zobozdravnik v Ptuju, Wagplatz št. 4 pri mostu. Fiplje zobe brez bolečin, blombira za i gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi 3 krone, mostke in cele čeljusti. 37 T se lepo posestvo, 5 Zavoljo starosti proda ohstoječe iz zidane hiše. velikega gospodarskega poslopja, svinjaka, obširnega vrta in dvorišča z vodnjakom. Dalje spada k temu 11 oralov (johov) njiv in travnikov. Vse je v najboljšem stanju in se proda s premičnino vred za 13.000 gld. posebno ugodno za mlekarstvo in gostilno, katera se lahko dobi. Več pove lastnik Kari Regula v Celju. 184 plugi iz jekla brane Najizvrstnejši in ' i-, 2-, 3- i" 4-rezala, za travnike in mah, razdeljene in diagonalne, poljski valar.i, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agrico!a", stroji za košnjo in žetev, za rn3g%^° grablje za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico, na valjčkih in z mazljivimi tečaji, Jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40°/o moči. Mline za debelo moko, reznice za repo, stroji za mlatiti 8 patentovanimi valjčnimi, okroglimi in mazljivimi tečaji na roko, na vital in za na par. priznano najboljši TT-f+(=n T fkliniP^ za naPre8° * do 6 živinčet. Najnovejši mlini za čiščenje žita trijerji za roJkanie turšice. Samot vorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši „Syphonia", prenesljive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo . ^, na roko, pritrdljive in za ~_^3 prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano po najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Co. C. kr. izklj. prlv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. Vstavljene 1872. na DlMSJII III 7^0 dtlavcev* Tabor straase Štev. 71. Odlikovana s črez 450 zlatimi, srebernlml in bronastimi Svetinami na vseh večjih razstavah. Ilustrovani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in pre-dajalci se radi sprejmo. ___Dopisuje se tudi v slovenščini._______________98 Živinski in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 Žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teb dnevih vršijo se raznn kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tudi D^ konjski sejmi ~W§ s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da cel6 inozemski I_____________kupci.__________________46 Brata Slawitsch priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A.............70 K — h Singer Medium...........90 „ — „ Singer Titania...... . . . . 120 „ — „ Ringschiffchen.....*..... 140 „ — „ Ringschiffchen za krojače.....180 „ — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače.......160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje ... . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje .... 180 B — „ Deli (Bestandtheile)- za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi' na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 178 Ustanovljeno leta 1842. V. Schulfink, v PTUJU, glavni trg priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor kavo, sladkor, riž, rozine, vajn-perle, moko, petrolej i. t. d. po najnižjih cenah. 13 JOS. KASIMIR v Ptuju, florijanski trg Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaitt] Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja „Gen< ustanovljeno leta 1876. — Zaloga sladkorja, kape, čaja. runa, celega zasekanega Speha, najmočnejšega špirita za jesin, žganja, najboljše olia, cementa, karbolincja, žgane smole, suhih in oljnatih Tarb, Timet žocpla, apno za klajo (Futterkalk), grenke soli, sode, žajfe, Živinske druge kortače, predenice prosto deteljno «me, p$akopMtna urina, politi in trauniika semena i. t. d. po najnižji ceni. Chief-Office; 48, Brixton-Road, London. SW. *- Na potovanje naj se vselej »»»»» A- T h i e r r y-jev balzam seboj vzame, da je za vse slučaje to navadno in vendar najbolj zanesljivo, za vnanje in notranje bolečine najbolje zdravilo, pri roki. Pristen samo tedaj, ako je z zeleno nunsko tovarniško varstveno znamko in z klobučkovirn zatvorom z vtisnjeno firmo: Edino pristno previden. — Dobi so V vsaki lekarni. S pošto franko 12 malih ali 6 velikih steklenic za 4 krone. Steklenice na poskuSnjo z navodilom in popisom zalog vseh dežel na zemlji razpošilja proti predplačilu 1 krone 20 b, lekarna Adolf Tnlerry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. 137 da And Pojasnilo. Pri kazenski obravnavi dne 9. aprila 1.1, izkazalo se je, ua adum nija Mark e š iz Pacinja ni imela pravice, me očetovstva dolžiti. Tolu v pojasnilo, da se neresnično govoričenje ovrže. 20 Franc Plohi, kmet v Gaberniku, fare Sv. Lovrenc v Slov. goricah Posestvo se proda po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji v Mestnem vrhu pri Ptuju. Ono obstoji iz nofl vega hišnega poslopja, vinograda in sadnega vrta. Naslov pove uprai ništvo »Štajerca-"__________________________________________'M Sprejmeta se v službo eden sposoben vinicar in eden zanesljiv konjski hlapec takšen kateri je služil pri topntčarstvu, ima prednost. 192_______________________J. Kravagna v Ptojn. %odt& nakup, Moj lep vinograd v Trambergi kakor tudi gM stilna „k novemu svetu1' C»Zur Neuen Welt"J v Ptu4 se takoj pod prav ugodnimi pogoji proda. m Jos. Krauagna u Ptuji. — 15 — Poljedelska, zelenjava in cvetlična semena od Edmund Mauthner=ja v Budapešti. [Prodaje po izvirnih cenah glavnega kataloga franko na dom postavljeno; zalogo ima samo AdolfStllinsclKgg trgovina ,pri zelenem vencu' nasproti gledališča v PTUJU. Vsakovrstna deteljna semena: [štajerska 31etna, predenice prosta Incerna Tletna predenice prosta jrudeče cveteča 1 letna predenice prosta, lEsperset, hmeljsk,a šotska, švedska vand ali tanen detelja, bela travniška detelja. [ Krmilna pesna semena: jniamuth dolga, rudeča velika (Riesen), jekerndorfeka rumena velika podolgasta, |ekerndorfska rudeča velika podolgasta, (eberndorfska rumena okrogla, sladkorna pesa velika za krmenje, podzemska kolo- |raba za krmenje, veliki koren za klajo, I nove velike buče z jedrami brez lupin k za olje dobivati, mohar za zeleno krmljenje, grašica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, j ogrščica, ženof in pesna semena, sadna čebula, (luk) mala in rudeča. Trsta travnih semen: I Travna mešanica za mokra tla, Travna mešanica za suha tla, Ravgras, Honiggras, Kamgras, Knaulgras, Fioriengras, Gold-hafer, Rispengras, Wiesenschwingel, Wie-senfuchs črni, nizka trava, Thimotheusgras. Zelenjadna semena: Karfijol, zlati koren, dolge murke, zgodnjo in pozno zelje, ohrovt, koloraba, zgodnji pritličen grah, sladkorni grah, kolni bob, špinača, paradižnik, bela in rudeča repica, monatretig, zimska retkvica, pastniak, por, paprika, jedilne buče, en-divija in glavnata solata, majoron, basili-kum sladkorne melone, timijan vodene melone, čebulna semena, kifličasti krompir, nove vrste prav zgodnji rumeni krompir. Semena za cvetljice: Reseda, rožmarin, fajgel, klinčeki (nagelni) čudežnica (Wunderblume), vrtnice, lobelia, ritersporn, petunia, portulac, verbenien, mačehe, zinien, samtblume, vergissmein- nicht. Gumi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste. Rafija, svetla dolga, dobro vezilno blago za vino-j grade. Galica, rimsko žveplo najfineje, kadilna smola za vinograde, za varstvo slane, novi kuhani, in pre-| klan i štopelni za požlahnenje trt, drevesni vosek za sadna drevesa, milo (Schmierseife) in mrcešni prašek J proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moka, amonijak in kali, superfosfati, | kilisalpeter, vinograška gnojila, Prodaja judendorfskega roman in portland-cementa, kotran in karbolej. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. Vasilinovo mazilo za usnje rumenoj Rusko patentovano mazilo za usnje. Štedilni kolomaz. Ceniki zastonj in franko. — 16 — IO Bil ose Daizam za želodec Praško domačo mazilo -«| iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi je že več kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega. prebavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva oKrepcuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. ME* p0 pošti razpošilja se vsak dan. "30 Proti vpOŠiljatvi K 2*56 se pošlje velika steklenica in za. K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter' hladi. V pusicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vDošlje naprej gld. 1*58, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 1-68 6/2 pušic, ali za gld. 2-30 6/1 pušic, ali za gld. 248 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. H VARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo zraven stoječo poli stavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: o«r lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. Praga, Mala Strana, Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, V Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; y_Sjovenskem dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" ogel Nerudove ulice. potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a. Gradcu pri Gustav U.\a-tu in pri g. Maks I^eyrenju v Radgoni. 101 Pozof gospodarji! »Gloria11 redilna krma v.a. konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. »Gloda" začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. »Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. aiGIOrla" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5'— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno poirebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5kg za poskns K 2—, 100 kg. K 22'— iz Dunaja. Vaselinovo mašilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: */,kg60h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4—. Rusko patentovano mazilo za usnje po ' ■'. kg K 1-10, 1 kg K 2-—, 5 kg K 8.—. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 140, 100 kg 24-—, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. 9^" Občuje se slovenski. 1** 99 Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinschegg v Ptuju. JOSEF GSPALTL. zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6, priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših insolidnih ilabnib kamenop, ziatnint, srebernine itd., potem tudi svojo veliko zalogo xla- tib, sreberriib, tttla- in nikclnastib M. Za vsako uro se več let jamči. baro UpOtljo in dragotiio kupuje po najvišji ceni, aH jih pa tudi zamenja za drugo robo. UsakOvTStna popravila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. 5 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko, ©@@@@@©@@@@e©@e@@@@@^ ivovko v vsaki poljubni količini, garantirano q ravno čisto, liter od 1 krone naprej, i stavljeno na železnično postajo Poljčai ■ prodaja 203 * Soban Stoinscbegg, Rogatec-Slatin Išče se eden majer in eden viničar z delozmožno družino, kakor tudi dva hlapca I volom. Majer in viničar dobita plačilo po dogovor hlapca pa po 14 kron na mesec. Vprašanja naj s pošiljajo pod „R. G." upavništvu „Stajerca" 21 parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuji zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je noi parna žaga vsakemu t porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj ra žaga. Vsakdo pa sme tudi sam* oblati, vrtati in spi hati i. t. d. :Ki n K XX. ? Pisarna k odvetnika dr. E. Ambrositsch-a se nahaja v Ptuji, Ungarthorgasse št 9. 159 --------y y* jl — Tisk: W. Blanke v Ptuju.