ISSN 0350-5561
za konec tedna
Dež in ohladitve
57 let
številka 24
četrtek, 17. junija 2010
1,50 EVR
VELENJE
Rešujejo nas energetiki in rudarji
Mira Zakošek
Univerza tudi v Savinjski regij^^^^
Nogometno Velenje
Velenje, 11. junija - Ni kaj, nogometna evforija je zajela svet, Velenje pa ni prav nobena izjema. Čeprav je bilo pasje vroče, so prejšnji teden od srede do petka to spodbujali tudi na travniku in ploščadi pri Domu kulture. V ustvarjalnicah so nastajali izvirni navijaški pripomočki, mladi so igrali ročni in pravi nogomet, ob glasbi pa sta prijala tudi sladoled in pivo ...
Jutri bo nov zgodovinski dan za slovenski nogomet. Po tem, ko so zlati fantje na prvi tekmi proti Alžiriji že dosegli zgodovinsko zmago, bo jutri popoldne potekala tekma med največjo in najmanjšo državo na letošnjem svetovnem prvenstvu. Če Slovencem uspe premagati Američane, bo slavje zagotovo huron-sko. Pesti bomo stiskali vsi, kajne?
■ bš
Seveda je bilo ob vsem, kar se je lani dogajalo v gospodarstvu, pričakovati, da bodo tudi rezultati Savinjsko-šaleškega gospodarstva upadli. Res so, in to zelo. Če pogledamo povprečje, smo lahko še nekako zadovoljni, čeprav smo daleč za tistim obdobjem, ko smo bili po kazalnikih uspešnosti v samem slovenskem vrhu. Zdaj smo se premaknili v drugo polovico lestvice.
Prihodki na zaposlenega dosegajo slabih 78 odstotkov republiškega povprečja, dodana vrednost slabih 90 odstotkov, čisti poslovni izid pa le dobrih 75 odstotkov. Kaj pa plače? Seveda tudi te zaostajajo, sicer malo manj, kot bi pričakovali glede na gornje številke. V Saša regiji so znašale te povprečno 1.249 evrov, v Sloveniji pa 1.310 evrov. A ko pogledamo te podatke bolj podrobno, po posameznih dejavnostih, kaj hitro ugotovimo, da imajo nanje še vedno izjemno velik vpliv energetiki in rudarji. Energetikiso lani povprečno zaslužili 2.275 evrov, v rudarstvu pa je znašalo povprečje 2.214 evrov. Brez njih bi bila slika tukajšnjega gospodarstva precej klavrna.
Podatki so zgovorni in dokazujejo, kako velik vpliv na razvoj tukajšnjega okolja imata ti dve dejavnosti, na drugi strani pa seveda tudi to, da je bilo v zadnjih letih pri načrtovanju prestrukturiranja na drugih področjih mnogo premalo narejenega.
GRČIJA - OTOK RODOS HOTEL KOLYMBIA SUN 3*sup. Odhoda: 18., 25.6. vse vključeno	od 369 €
Klasična Sicilija z letalom, 5 dni Odhod: 24.6.	589€
Barcelona z letalom, 4 dni Odhod: 24.6.	od 469€
Po Skandinaviji do Nordkappa &
prestolnice, 11 dni
Odhod: 24.6., letalo od 1.499€
www.palma.si
VELENJE 03/898-43-70 CEDE 03/428-43-04
RAČUNAJTE NA NOVE UGODNOSTI.
VEČ O NOVOSTIH IN UGODNOSTIH PREBERITE NA AVTO.TRIGLAV.SI.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
triglav
9770350556014
»asiAS
m
lokalne novice
Na državnem srečanju zlate tri naloge
Murska Sobota - V Murski Soboti je pred nedavnim potekalo državno tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije. Na njem so sodelovali tudi avtorji 26 raziskovalnih nalog v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline.
Med 18 osnovnošolskimi nalogami s tukajšnjega območja je prejela zlato priznanje naloga z naslovom Naravna čistila, avtoric Urške Sušec in Žive Zager z Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, med 8 srednješolskimi nalogami pa sta zlato priznanje prejeli: Barve za lase - kaj nam skrivajo, avtorice Vesne Arlič, ter naloga Vpliv mikrovalov na kancerogene in nekancerogene celice ter na rast rastlin. Nalogo sta izdelala Žiga Hudournik in Janja Pohorec. Vsi trije uspešni mladi raziskovalci prihajajo z Gimnazije Velenje.
■ tp
Eko šola ŠCV tretja na svetu
Velenje - Med 800 prijavljenimi projekti za svetovno nagrado Energy Globe Award se je s programom Eko šola kot način življenja in primerom dobre prakse Eco generation uvrstila med tri nominirance Eko šola Šolskega centra Velenje. Poleg nje, ki je zastopala Slovenijo, sta prišla v ožji izbor še Maroko in Argentina. Slednja je ob koncu prejela prvo nagrado.
■ tp
Obnovili pločnik na Gorjanovem klancu
Velenje, 11. junija - Mestna občina Velenje je konec leta 2009 na osnovi javnega razpisa za obdobje 15 let s podjetjem PUP Velenje podpisala pogodbo za izvajanje koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin v mestni občini Velenje.
Minuli petek je koncesionar v sklopu rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest začel obnavljati del pločnika na Gorjanovem klancu v Stari vasi. Sicer pa bo PUP letos obnovil še veliko občinskih in lokalnih cest ter nekaj pločnikov. Po hudi zimi krpajo predvsem večje udarne jame na njih.
Še prostor v kolonijah in Sončnem mestu
Velenje, 14. junija - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje bodo tudi to poletje poskrbeli, da bo veliko otrok in mladostnikov iz Šaleške doline del počitnic preživelo v dnevnih taborih na Golteh ali v kolonijah ob morju.
25. junija bo prva izmena šolarjev odpotovala v Poreč, zaradi nekaj odjav pa imajo še nekaj mest za to letovanje. Vsaj še 50 prostim mest pa imajo tudi v drugi izmeni v Savudriji, kamor bodo osnovnošolci iz Šaleške doline odpotovali 20. julija in tam ostali do 30. julija. Vse informacije lahko starši dobijo v Vili Mojca.
Zbirajo pa tudi prijave za »Sončno mesto na Golteh«, dnevne tabore, kamor bodo otroke iz Šaleške doline z avtobusom vozili od 28. junija do 2. julija. Tam bodo preživljali izjemno pestre dni, poskrbljeno bo tako za animacijo kot prehrano. Rok prijave je 23. junij, zato pohitite.
■ bš
V sredo otvoritev vile Mayer
Šoštanj - V sredo, 23. junija, ob 19. uri pripravlja Občina Šoštanj slovesno odprtje prenovljene Mayerjeve vile v Šoštanju in odprtje stalnih muzejskih zbirk, ki bodo razstavljene v vili.
Slavnostna govornica na prireditvi bo Damjana Pečnik, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Svečano odprtje bo opravil Darko Menih, župan in poslanec, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Oktet TEŠ, Pihalni orkester Zarja in harfistka Katja Skrinar.
■ mkp
Modri Jan za otroke
Ljubljana - V Holdingu Slovenske elektrarne so izdali prvo brezplačno številko revije Modri Jan, namenjeno otrokom od 4. do 12. leta starosti. V njej so izobraževalne in zabavne vsebine, usmerjene v dvigovanje zavedanja o pomenu pozitivnega odnosa do okolja. Revijo bodo izdajali trikrat ali štirikrat letno. Naročite jo lahko tudi s pomočjo obrazca na spletni strani www.modri-jan.si.
■ mkp
Obisk
predstavnikov občine Teslič
Velenje, 14. junija - V ponedeljek dopoldne sta v sejni sobi velenjske mestne hiše župan MO Velenje Srečko Meh in direktorica občinske uprave Andreja Katič sprejela župana Občine Teslič iz Republike Bosne in Hercegovine Sava Kasapovica s sodelavci. Sprejema sta se udeležila tudi direktor Ip@k inštituta, dr. Stanko Blatnik, in predstavnik podjetja Eling inžinje-ring iz Tesliča Dragiša Kovačevic.
Po tem, ko so gostitelji predstavili MO Velenje, je župan Savo Kasa-povič predstavil občino Teslič in spregovoril o izzivih, s katerimi se v lokalni skupnosti srečujejo. Poudaril je, da si mesto Teslič želi napredka in povezav z evropskimi, naprednimi mesti, ki bi jim s svojimi nasveti in pomočjo pri prijavi projektov na razpise različnih programov Evropske unije pomagali k želenemu razvoju. Želijo si gospodarskega sodelovanja pri izgradnji komunalne infrastrukture in ravnanju z odpadki ter turističnih izmenjavah. V Velenje je delegacija prišla, da bi se s predstavniki velenjskega Ip@k inštituta dogovorili o možnostih sodelovanja pri evropskih razpisih ter se s tukajšnjimi gospodarskimi družbami morebiti dogovorili za ekonomsko sodelovanje. Med obiskom v Velenju so si gostje ogledali Ip@k inštitut, Komunalno podjetje Velenje, podjetje PUP ter sežigalnico odpadkov v Celju.
Iz občine Šmartno ob Paki
Otvoritev ceste v Gavcah
Danes (v četrtek) bo ob 12. uri v vaški skupnosti Gavce - Veliki Vrh priložnostna slovesnost, na kateri bodo predali svojemu namenu posodobljen cestni odsek Trobi-na-Palčnik. Krajani, ki uporabljajo ces teo, so vese li, da so po pre cej -šnjih zapletih v preteklosti uspešno rešili to težavo.
Posodobitev približno 250 metrov dolgega odseka je veljala blizu 40 tisoč evrov. Nekaj denarja in udarniških ur so prispevali tudi krajani.
Most v Rečici ob Paki
Pred časom smo že pisali, da naj bi hkrati z ureditvijo struge Hudega potoka na cesti Rečica ob Paki Podvin obnovili tudi most v Rečici ob Paki. Struga omenjenega hudournika je že primerno urejena, most pa ostaja »na celem«.
Na občin ski upravi smo izve de li, da je investitor popravila mostu Direkcija za ceste. Ta ima rezervirana sredstva, tudi pripravljena je čim prej začeti dela. Zap leta pa se s soglasji lastnika zemljišča, ki postavlja nekatere težko uresničljive pogoje. Na občinski upravi upajo, da bodo vplete ni zap let kar najhitreje ustrezno rešili.
Širitev vrtca ali___
Vpis otrok v tukajšnji vrtec se je za šolsko leto 2010/29011 močno povečal. Na novo so vpisali 37
So si štorklje po naključju znova izbrale za svoje domovanje
dimnik vrtca Maja?
otrok, 6 pa je takih, ki bodo potrebovali predšolsko varstvo decembra letos oziroma januarja prihodnje leto. Trenutno je vpisanih 125 otrok za osem oddelkov, trenutne zmogljivosti (skupaj z oddelkoma v osnovni šoli) pa zadoščajo le za sedem oddelkov. Občina skupaj z osnovno šolo bratov Letonja, v sklopu katerega deluje tudi vrtec, iščeta ustrezno rešitev, da ne bi bilo potrebno odklanjati malčkov. Čeprav vsi svetniki niso bili preveč navdušeni nad rešitvijo prostorske stiske z namestitvijo bivalnega kontejnerja, kar postaja praksa v kar nekaterih slovenskih občinah, se občinsko vodstvo in vodstvo šole
o tej možnosti vsemu navkljub dogovarjata. Tudi glede pomanjkanja denarja so storili že nekatere korake in pravijo, da so obeti dobri. Več naj bi bilo znanega še pred izte kom tega mese ca.
Če je res, kar pravijo o štorkljah, se bodo v lokalni skupnosti tudi v prihodnje ukvarjali s prostorsko stisko za potrebe predšolske vzgoje. Pred dnevi sta se namreč v kraj pod goro Oljko vrnila dva para štorkelj in si »ustvarila« gnezdo na dimniku vrtca Maja. Po treh letih, vedo povedati krajani, sta se vrnila v tamkajšnje okolje.
■ Tp
Slovenci se bomo še delili
Manj razmnoževanje, več delitve - Je Kontiča zapustil še Pahor? - Celjski stadion napolnili katoličani - Delavci Steklarske nove še brez odpravnin, Mik se skozi okna ozira v svet
Med razmnoževanjem in delitvijo je vsaj v Sloveniji res zelo, zelo velika razlika. Slovenčkov je še vedno premalo, delitev pa ni ne konca ne kraja. Komaj smo spravili pod streho referendum o arbitražnem sporazumu, ki je Slovenijo po krjaveljsko skorajda presekal točno na pol, pri čemer seveda ni »reklo štr-bunk«, ker niti ne bi vedeli, ali je padlo v naše ali sosednje morje, že nas čaka morebiti nov referendum. Tokrat o nesrečnih izbrisanih. Ta je odvisen tudi od mnenja ustavnega sodišča.
Velika razdeljenost je tudi glede zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Naš poslanec Bojan Kontič je dobil še enega nasprotnika, in to iz svojih vrst. In to prav z vrha stranke in vlade, saj je po Mateju Lahovniku in Borutu Mehu na stran tistih, ki se zavzemajo za prostovoljno delitev dobička, stopil sam šef SD in vlade Borut Pahor. Pri tem je zanimivo, da nekateri menijo, da lahko na jutrišnjem vnovičnem glasovanju v državnem zboru vlado v tem primeru s svojimi glasovi reši Zmago Jelinčič. Čeprav se lepo sliši, da bi morali biti vsi zaposleni udeleženi pri delitvi dobička, je vse več takih, ki opozarjajo, da bi to še zmanjšalo konkurenčnost naših podjetij in odgnalo tuje investitorje. Tega pa si v tem času, ko nam mnogi že tako in tako obračajo hrbet, kriza pa pri nas noče in noče pojenjati, ne bi smeli privoščiti.
V središču pozornosti slovenske javnosti sta bila razen mož, ki so »vpleteni« v sprejemanje zakona o delitvi dobička, tudi prvi velenjski rudar Milan Medved ter polzelski župan Ljubo Žnidar. Prvi kot prvi nadzornik Darsa, drugi kot direktor Državne direkcije za ceste. Tudi ti dve družbi je, po Slovenskih železnicah, vzel pod drobnogled premier Pahor. Zaradi varčevanja in boljše gradnje cest. Ob vseh teh razdvojenostih v naši družbi so se še najbolj enotni
pokazali slovenski verniki. Ti so se množično zbrali v Celju, kjer je bil v nedeljo slovenski evharistični kongres. Verniki iz vse države in tujine so povsem napolnili stadion Arena Petrol in dvorano Zlatorog, mnogi pa so ostali zunaj ograj in dvorane, a vseeno spremljali ta svojevrsten dogodek, kakršnega ni bilo že vse od leta 1935. Vendar po mnenju nekaterih tudi ta dogodek ni minil brez delitve. A ne v cerkvenih vrstah, ampak med Slovenci. Na tej slovesnosti je namreč vatikanski državni tajnik razglasil za blaženega Lojzeta Grozdeta. Za versko stran je mučenik, saj naj bi ga bili partizani ustrelili le zato, ker je bil kristjan. Druga stran trdi, da so mu sodili kot ovaduhu. A zdaj naj bi bila vendarle uradna resnica, da je umrl zaradi vere. Svojevrstni sodobni mučeniki pa so tudi nekdanji zaposleni v Steklarski novi. Ta družba je od maja lani v stečaju, okoli 180 delavcev pa še ni dobili odpravnin, potekla jim je tudi že pravica do nadomestila na zavodu za zaposlovanje. In tako sodijo med mnoge slovenske čudeže, ko morajo preživeti brez dohodka. Na svetlejše čase kaže primer podjetja Mik Celje, ki je v Vojniku, kamor je že preselil večino poslovanja, proslavil 20-letnico delovanja. Ko bo končana nova poslovna stavba, za katero so že položili temeljni kamen, bodo tu združili vso dejavnost. Poslovna stavba pa ne bo kar tako, saj bo eno najvarčnejših objektov pri nas. Sama bo tudi služila kot dober primer vsem partnerjem, ki se zanimajo za rešitve, ki pomenijo velik prihranek energije. To podjetje pa se tudi močno ozira v svet, saj naj bi v dveh, treh letih izvoz povečala na tretjino proizvodnje. Pa še to: Mik tudi lani, čeprav so tudi sami čutili krizo, ni odpuščal, ampak na novo zaposloval. Ter večal tržni delež.
■k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
Izobraževanje in gospodarstvo z roko v roki
Šolski center Velenje in Medpodj etniški izobraževalni center med najbolj uglednimi v državi - Trenutno izvaj aj o kar 16 različnih razvojno-raziskovalnih proj ektov, ki j ih sofinancirata država in Evropa
Mira Zakošek
Zadnjo sejo so člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice namenili izobraževanju. Sejo so pripravili v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra, kjer sta jim v uvodu direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik in vodja centra Darko Lihtineker predstavila obe ustanovi, ki sodita v sam slovenski vrh. Na Šolskem centru izobražujejo 1927 dijakov v kar 40 različnih izobraževalnih programih, poleg
tega pa ponujajo podjetjem in drugim zainteresiranim kar 100 različnih kratkih izobraževanj. Za Medpodjetniški center Velenja velja, da živi in dela z okoljem. Tu pripravljajo praktična izobraževanja tako za dijake Šolskega centra kot tudi za dopolnilna izobraževanja že zaposlenim. Vse to skrbno načrtujejo v sodelovanju z delovnimi okolji in tako izobraževanja povsem prilagodijo delovnim mestom. Različne programe pripravljajo tudi za čakajoče na Zavodu za zaposlovanje.
Gospodarstveniki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi Šolskega centra in Medpodjetniškega izobraževalnega centra. Zavzeli so se za še več sodelovanja.
Šolski center je postal ob tej priložnosti pridružen član Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Tako se bo še bolj povezal v gospodarstvom. Dogovor sta podpisala direktor zbornice Franci Kotnik (desno) in direktor Šolskega centra
Ivan Kotnik.
Ves čas se tako zaposleni kot tudi dijaki in študentje ukvarjajo z razvojem. Tako se lahko pohvalijo, da so kar 80 odstotkov laboratorijske opreme (laboratoriji sodijo med najbolj urejene v Sloveniji) razvili in izdelali sami. Ves čas se tudi prijavljajo na različne državne in medna rod ne raz pi se, na kate rih so pogosto uspešni. Trenutno udejanjajo kar 16 različnih projektov. Med njimi je še posebej odmeven laboratorij za obnovljive vire energije, za katerega so pridobili kar dva in pol milijona nepovratnih sredstev. Nadgradnja tega pa bo samooskrbna hiša, v kateri bodo praktično prikazali pridobivanje
različnih obnovljivih virov energije in jih seveda tudi s pridom uporabili za delovanje centra. Pod njihovim okriljem že 27 let deluje tudi gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, kije vsekakor že dolgo inkubator bodočih raziskovalcev.
Medpodjetniški center si želi po besedah Darka Lihtinekeija še več sodelovanja z okoljem. Podjetja vabijo, da jim predstavijo svoje želje in skupaj z njimi bodo pripravili izobraževalne programe ali pa programe usposabljanja.
Univerza tudi v Savinjski regiji
V Šaleški dolini dobro razvito srednješolsko izobraževanje, veliko j e tudi študentov, ki pa se po končanem izobraževanju ne vrnej o v domači kraj
Mira Zakošek
Člani Upravnega odbora Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice so podprli usmeritve delovne skupine za ustanovitev univerze Savinjske statistične regije. Njena članica je tudi predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer, ki pravi, da je morda čudno, da se v kriznih časih zavzemajo za ustanovitev še ene univerze. »Ko smo naredili temeljito analizo stanja v naši regiji glede njenega geografskega položaja, gospodarstva, strukture prebivalstva ...so
Mladih je v regiji 14,4 odstotka
nih pogojev. V regiji moramo namreč najprej zagotoviti izobraževanje
v treh visokošolskih zavodih na različnih študijskih področjih, ti programi pa morajo zagotavljati študij na vseh stopnjah, vključno z doktoratom.« pravi Tinauerjeva.
Podatki, ki jih je predstavila, so več kot zgovorni. Mestna občina Velenje, denimo, sodi v srednješolskem izobraževanju v sam slovenski vrh (po številu dijakov zasedamo med 12 regij ami tretje mesto - takoj za Ljubljano in Mariborom in smo pred Celjem). Kako pa je s študenti? Od 12.000 študentov iz te regije jih približno polovica študira na Univerzi v Ljubljani, nekaj manj v Mariboru in le kakšnih 1000 doma. »To seveda dokazuje, da nimamo dovolj domače študijske ponudbe. In kar je najbolj zaskrbljujoče, izobraženci se v to okolje ne vračajo v dovolj velikem številu,« pravi Tinauerjeva, ki je zaskrbljena nad izobrazbeno strukturo. Kar četrtina prebivalcev nima končane nobene izobrazbe, dobrih 59 odstotkov ima srednješolsko izobrazbo in le 16,8 odstotka visoko in univerzitetno.	■
Dr. Cvetka Tinauer: »Po številu dijakov sodimo v slovenski vrh, po visoko izobraženih pa na konec slovenskih regij.«
rezultati pokazali, da univerzo potrebujemo, čeprav v tem trenutku še ne izpolnjujemo vseh potreb-
Ugodna je tudi starostna struktura, povprečna starost namreč znaša 40,8, v Sloveniji pa 41,3 odstotka
Tretjina štipendistov
• r* v
iz Saša subregije
S predstavitve Enotne regijske štipendijske sheme Savinjske regije za leto 2010/2011
V programu štipendiranja Savinjske regij e doslej vključenih več kot 100 podj etij, podeljenih pa več kot 500 štipendij - Do 20. julij a poziv za delodaj alce, septembra za štipendiste
Tatjana Podgoršek
Velenje, 9. junij a - Regijska razvojna agencija Celje je od šolskega oziroma študijskega leta 2007/2008 nosilka Enotne regijske štipendijske sheme Savinjske regije. Marca letos je objavila javni poziv delodajalcem regije za oddajo vlog in potreb po štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2010/2011.
»Tisti, ki se vključijo v enotno štipendijsko shemo, so upravičeni do 50-odstotnega sofinanciranja kadrovskih štipendij za dijake in študente, kijih sami želijo. Preostalih 50 odstotkov pa delodajalcem refondira denar republiški javni sklad za razvoj kadrov, zagotovi pa ga iz evropskega socialnega sklada. Nekaj malega primakne tudi država,« je povedala Jasmina Roter iz Oddelka za človeške vire omenjene agencije na predstavitvi v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje na Starem jašku v Velenje predstavnikom delodajalcev iz Šaleške
in Zgornje Savinjske doline.
Za šolsko oziroma študijsko leto 2010/2011 je za Savinjsko regijo predvidenih blizu 80 novih štipendij.
Delodajalci lahko svoje potrebe po štipendistih prijavijo do 20. julija, na osnovi izkazanih potreb pa bo predvidoma agencija v začetku septembra javno objavila pogoje za pridobitev štipendije za omenjeno študijsko leto še za dijake in študente.
Po besedah Roterjeve enotna regijska štipendijska politika vpliva na večjo zaposljivost dijakov in študentov, omogoča njihovo dodatno socialno vključenost in zmanjšuje neskladja med ponudbo in povpraševanjem po kadrih na trgu v regiji. Delodajalce spodbuja k razvoju njihove strategije zaposlovanja oziroma k pridobivanju boljših kadrov, štipendiste pa k zaposlovanju v regiji in s tem na dvig izobrazbene ravni. »Moram povedati, da v zadnjem času beležimo slabši odziv podjetij. Po mnenju nekaterih zaradi gospodarske krize. Sama pa tudi menim, da se morda delodajalci bojijo pogodbenih in drugih obveznosti, ker ocenijo, da jih ob koncu štipendiranja ne bodo mogli izpolniti.«
V okviru enotne regijske štipendij ske she me Savinj ske regije štipendirajo v šolskem letu 2009/2010 176 študentov. Največ (33 odstotkov) jih prihaja iz Saša subregije, prav tako je v tej subregiji največ delodajalcev.
Višina štipendij znaša za dijake v
tem šolskem letu od dobrih 80 do 170 evrov, za študente pa od 160 do 320 evrov (na višino vplivata v pre cej šnji meri uspeh in prevoz ni stroški). Skupaj je podeljenih štipendij za več kot 400 tisoč evrov.
Regijska razvojna agencija Celje podeljuje štipendije šesto leto, v okviru projekta Enotna regijska šti-
pendijska shema Savinjske regije pa od šolskega, študijskega leta 2007/2008. V program je bilo doslej vključenih že več kot 100 podjetij in razdeljenih več kot 500 štipendij.
MESTNA OBČINA
VELENJE
Vzdrževalna dela in prestavitev daljnovoda v Stari vasi
Občanke in občane obveščamo, da Mestna občina Velenje v sodelovanju s podjetji ELES, DARS in Elektro Celje vodi aktivnosti za dokončanje vzdrževalnih del na daljnovodu v krajevni skupnosti Stara vas in za prestavitev daljnovoda ter nizkonapetostnih vodov v koridor bodoče hitre ceste. Prestavitev vodov bo vključena v Državni prostorski načrt, vzdrževalna dela na daljnovodu pa se bodo predvidoma pričela v mesecu septembru.
—*6ks
Uspešni pri pridobivanju evropskega in državnega denarja
Občina Mislinja bo od te do prihodnje sobote bogato zaznamovala 15. občinski praznik -Letos bodo zgradili kar tri turistične ceste, nova športna dvorana naslednji velik proj ekt
Bojana Špegel
Mislinja, 14. junija - Viktor Robnik je župan občine Mislinja že skoraj 8 let. Izteka se mu torej drugi mandat. Tik pred letošnjim občinskim praznikom, ki ga bodo v Mis-linji praznovali od te pa do prihodnje sobote, smo ga povabili na pogovor. Ob tem nam je povedal, da bo jeseni še tretjič kandidiral za župana, saj želi dokončati nekaj projektov, ki kljub prizadevanjem še niso uresničeni. Tudi tokrat bo kandidiral kot nestran kar ski kan di dat s podporo desno sredinskih strank. Seveda nas je najprej zanimalo, kaj se je v Mislinji spremenilo od lanskega junija, kaj so Mislinjča-ni v letu dni pridobili. »Letošnje leto smo začeli zelo intenzivno. Aprila smo sprejeli zaključni račun za leto 2009, pa tudi rebalans proračuna smo zgodaj sprejeli. In to zato, ker so se v naši občini dogajale intenzivne spremembe, ki so to terjale od nas. Tre-
nutno imamo v gradnji 9 kilometrov cest in na tej postavki smo morali z rebalansom odmeriti več denarja, ker je tudi tokrat prišlo do dodatnih del, pomagamo pa tudi občanom ob trasah teh cest. Zato smo potrebovali še 200 tisoč evrov, ki smo jih vzeli tam, kjer smo vedeli, da jih letos ne bomo porabili.«
Izgradnja treh turističnih cest bo ob letošnjem občinskem prazniku tudi osrednji dogodek - prvo od treh cest bodo namreč že lahko predali namenu. Gre za odsek Mislinja - Tolsti vrh proti Rogli, dolg pa je 3 kilometre. Nove ceste urejajo tudi v Završah in Dolžah, a bodo končane jeseni. Lani ste pridobili veliko pridobitev - čistilno napravo in novo kanalizacijo. Je ta že v polni funkciji? »Čistilna naprave je že v svoji funkciji, priključujemo še zadnje nove uporabnike. Računam, da bo to končano oktobra letos. Tudi za občane, ki se priključujejo na novo in morajo zgraditi več kot 30 metrov dolge priključke do njihovih hiš, smo del sredstev za sofinanciranje zagotovili v proračunu. Letos bomo predali namenu še zbirni center za kosovne odpadke. Radi bi se namreč znebili velikih pet kubičnih zabojnikov
-	imamo jih še edini daleč naokoli
-	v katere ljudje odlagajo čudo in pol. Ob tem opažamo, da smeti vozijo tudi iz drugih občin. Odpadke naši občani sicer že ločujejo, a
sedaj se bodo morali navaditi, da jih bodo oddajali v zbirni center.« V vašem mandatu ste veliko sredstev vložili v obnove podružničnih šol, matična v Mislinji pa še vedno čaka na obnovo in posodobitev.
Še pred iztekom poletja bodo v Mislinji dobili bogat zbornik, ki bo predstavil občino in njeno zgodovino. Nastajal je kar dve leti, župan Viktor Robnik pa že ima
prvi izvod.
Že nekaj let si želite novo telovadnico. Kje ste pri teh načrtih?
»Ko sem nastopil svoj prvi mandat, smo se morali lotiti obnove podružničnih šol. Imeli smo namreč dva objekta, v Doliču in Završah, na katerih je bila obnova nujna. Iz proračuna smo takrat zato v Doliču odšteli 800 tisoč evrov, v Završah pa okoli 400 tisoč evrov. To za naš proračun niso majhna sredstva, saj
je država obnove sofinancirala le v višini 30% vrednosti investicije. Tudi zato še nismo uspeli obnoviti matične šole v Mislinji; zamenjali smo okna in zato namenili preko 100 tisoč evrov, sedaj so na vrsti strojne in električne instalacije, ki so že kritične. In potem bo na vrsti nova telovadnica večjih dimenzij. Stara ni več primerna, ne ustreza normativom. Kljub temu smo jo morali obnoviti, ker je tako sklenila zdravstvena inšpektorica. Želimo si, da bi v naslednjih dveh letih zgradili nov športen objekt ob šoli, saj imamo v občini tudi vse več športnih klubov, ki potrebujejo boljše pogoje za delo.« V preteklih letih ste bili uspešni pri pridobivanju evropskega denarja, kajne?
Tako v preteklosti kot sedanjosti smo bili uspešni tudi pri pridobivanju državnega in evropskega denarja. Dobili smo ga za izgradnjo turističnih cest, čistilne naprave in kanalizacije. Sedaj v dolini gradimo tudi širokopasovno omrežje v dolžini 240 kilometrov, za kar iz občinskega proračuna ne bomo namenili veliko denarja. Denar zagotavlja EU, dela izvaja GVO. Več kot pol investicije je končane, signali bodo dostopni oktobra ali novembra. V visokih zaseli kih že dobivajo dober signal, čakamo še v dolini. Žal Mislinjčani nismo risali trase, to so počeli na minis tr stvu za gospo darstvo.
Že nekaj časa si prizadevate tudi, da bi lahko v Mislinji več gradili, da torej dobite nove prostorske načrte in več zazidalnih parcel, kajne? »Čeprav uspešno rešujemo probleme iskalcev stanovanj, si želimo zgraditi še en stanovanjski blok, saj bi ob novem razpisu zagotovo imeli interes za občinska stanovanja. Vrtec postaja pretesen, zato bomo morali tudi tukaj narediti več. Želimo pa si, da bi v Mislinji zgradili dom starostnikov. Pred dvema letoma smo že zaprosili za koncesijo, a smo bili odklonjeni, vseeno pa si to še želimo.
Nove prostorske načrte naj bi po zagotovilih pripravljavcev dobili v začetku leta 2011. Prostorska stiska je velika. Poleg tega ne vemo, kje bomo v bodoče še lahko kaj gradili. Zato veliko pričakujemo od novih prostorskih aktov. Nenazadnje imamo preko 200 vlog občai nov za spremembo namembnosti zemljišč. Upam, da jih bo čim več pozitivno rešenih, čeprav se bojim, da bo veliko prosilcev razočaranih.« Si še želite svojo obrtno-industrij-sko cono?
Praznik
Letošnje praznovanje občinskega praznika v Mislinji bo 15. po vrsti. Začeli bodo to soboto, otvoritveni dogodek pa bo v ponedeljek, ko bodo ob 19. uri na prireditvenem prostoru na športnem igrišču prižgali oglarsko kopo. Torek bo namenjen otrokom in mla dost ni kom, saj popoldne pripravljajo Otroški živžav, v sredo bodo na izvedli športne igre. V četrtek bodo pri njih praznovali policisti; ob dnevu policije in 30. let-
»Ja, to je projekt, ki si ga želimo uresničiti. Čeprav vemo, da je bil to po svoje hit, saj se, če pogledamo v sosednji Slovenj Gradec, ne gradi tako hitro. Malo je k temu pripomogla recesija, nekaj dejavnosti pa je usahnilo. Želimo pa si, da bi lahko tudi v naši občini investitorjem ponudili komunalno urejen prostor. Velik problem pa je, da občina Mislinja nima svojih zemljišč, torej bi morali zemljo odkupiti. Ljudje pa niso pripravljeni prodajati. Morda bo drugače, ko bomo imeli nove prostorske akte.«
Koliko denarja boste letos zbrali
v proračunu?
Proračun občine Mislinja je letos zajeten. Obsega preko 6 milijonov in pol evrov. V njem so tudi sredi stva za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Tega sicer ne financira občina Mislinja, morajo pa voditi finančno evidenco. V njem so tudi sredstva za skupen projekt 12 koroških občin za ureditev odlaganja odpadkov. Ponavadi je mislinj-ski proračun težak okoli 4 in pol milijone evrov.
nici PU Slovenj Gradec. Ob tej priložnosti jim bodo Mislinjčani podarili kolo.
V petek, 25. junija, bodo odprli spominsko obeležje »SOVI« - partizanski tehniki 14. divizije in namenu predali novo cesto Mislinja - Tolsti Vrh, zvečer pa na prireditvenem prostoru pripravili rock koncert. Svečana seja sveta bo v dvo rani Lopan v soboto, 26. junija, ob 10. uri. Na njej bodo podelili tudi letošnja občinska prizna nja.
Finančni kotiček
Za zdaj še dokaj umirjeno
V občinah Zgornje Savinjske doline za zdaj napoveduj ejo živahno volilno j esen v Nazarj ah in Gornjem Gradu
Tatjana Podgoršek
V	sedmih občinah Zgornje Savinjske doline prevelikih priprav na jesenske lokalne volitve še ni zaznati. Glede na to, da prihaja poletje, je moč pričakovati zavzetejšo kampanjo po poletnih dopustih.
V	občini Solčava imajo, po mnenju nekaterih, že znanega župana - dosedanjega Alojza Lipnika, kije pred štirimi leti kandidiral kot neodvisni kandidat. Ta se o kandidaturi do konca minulega tedna javno še ni izrekel, neuradno pa... Sicer pa občani morebitnemu njegovemu nasprotniku ne pripisujejo nikakršnih možnosti.
Zatišje glede kandidatov za župana je tudi v sosednji občini Luče. Dosedanji Ciril Rosc (neodvisni kandidat) naj bi kandidiral, ali bo imel za svojega nasprotnika prvega župana občine Luče in nekaj let tudi poslanca v Državnem zboru Mirka Zamernika (SDS), pa menda ne vedo niti županu in Zamer-niku najbližji krogi. Za vogalom se sli ši še tretje ime - Jernej Plank (protikandidat Roscu pred 4 leti). Nekateri ga uvrščajo med kandidate zato, ker je menda precejšnja opozicija Roscu na sejah občinske-
ga sveta. Klavdij Strmčnik, ki je
kandidiral na zadnji lokalnih volitvah kot kandidat SDS, pa menda tovrstne želje po imenovanju za direktorja občinske uprave nima več. Ne manjka tudi takih, ki bi na županskem mestu radi videli Vinka Poličnika, načelnika Upravne enote Mozirje, kije že napovedal, da se bo v jeseni upokojil. Da bi Poličnik kandidiral za župana, tisti, ki ga bolje poznajo, dvomijo.
Čeprav si je še pred kakšnima dvema, tremi meseci dosedanja
Na jesenskih lokalnih volitvah
županja občine Ljubno Anka Rakun
pustila priprta vrata za še peti županski mandat, j e danes jasno, da bo lokalno skupnost po jesenskih volitvah vodil nekdo drug. Rakunova se je odločila, daje čas za drugo »metlo«, sama pa se bo upokojila. Največ možnosti pripisujejo dosedanjemu direktorju občinske uprave Franju Naraločniku. Javnosti seje že predstavil na novinarski konferenci stranke SLS. Nekaj časa se je šušljalo,
da bo na listi županskih kandidatov tudi ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pirnat. Menda so ga nagovarjali SD-jevci, a se za kandidaturo ni odločil. Dokaj skrivnosten pa ostaja poslanec SDS v Državi nem zboru in ljubenski podjetnik Iztok Podkrižnik. O kandidaturi za župana menda za zdaj še ni izrekel ne ja in ne ne.
Če bi bile županske lokalne volitve že prihodnji teden, bi bilo najbolj pestro v občini Gornji Grad. Tu imajo uradno že štiri kandidate za ta
ne bosta več sodelovala Anka Rakun in Ivan Purnat
položaj: najprej je svojo kandidaturo od vseh objavila Lilijana Rih-ter (SDS), dosedanji župan Stanko Ogradi (kandidat SLS) pred nedavnim. V boj za lokalnega prvega moža se bo podal kot nestrani karski kandidat Toni Rifelj, ki je vodil občino prve tri mandate. Poleg omenjenih je kandidaturo napovedal tudi dosedanji gornje-grajski podžupan in občinski svetnik NSi Klemen Petek.
V	občini Nazarje je dosedanji župan Ivan Purnat zelo zgodaj napovedal, da se v peto v županske volitev ne bo spuščal. Tisto, kar je obljubil volilcem in volilkam, je v glavnem izpolnil, zato bo mesto prepustil drugemu. Kdo bo nanj sedel, bo znano po jesenskih volitvah. Do takrat pa se za zdaj neuradno govori o Mateju Pečovni-ku, sedanjem podžupanu in predsedniku Krajevne skupnosti Nazarje. Kandidiral naj bi kot nestrankarski kandidat. Po govoricah sodeč ima največ možnosti za izvolitev. Pripisujejo mu jih precej več kot Janezu Štiglicu, ki naj bi bil kandidat stranke DeSUS. Za vogalom govorijo še o dveh imenih: O Majdi Podkrižnik, ki naj bi jo podprla stranka SDS, in Dobrinku Danojeviču, direktorju Glina Nazarje, ki je menda govorice o kandidaturi za župana zanikal.
Vincenc Jeraj (neodvisni s podporo SLS) je že napovedal, da se bo v jeseni na lokalnih volitvah za župana v občini Rečica ob Savinji podal v drugo. Za enega svojega protikandidata že ve - Vibihalda Vengusta (kandidat SDS) - priznanega zdravnika ortopeda. V tukajšnjem okolju ga večina kot občana ne pozna, saj je v lokalni skupnosti menda bolj občasno. Govori se še o Jožetu Kramerju, ki mu kandidatura na županskih volitvah pred 4 leti ni uspela.
V	občini Mozirje je za zdaj urai den kandidat za župana dosedanji Ivan Suhoveršnik. Predstavil se je na novinarski konferenci stranke SLS. Če je verjeti govoricam, naj bi mu poskusila »zmešati šterene« Jurij Repenšek (NSi) ter mag. Samo Kramer, svetnik Liste prihodnosti.
ZAVAROVANJE Z VIDIKA
PREMOŽENJSKEGA SVETOVALCA
V petnajstih letih samostojnega podjetništva na finančnem področju sem spoznala veliko različnih ponudnikov, ponudb, različnih svetovalcev in seveda strank. Zani mi vo je, da se vsi stri nja mo, da je potrebno premoženje zavarovati. Glavnina se zaveda, daje najpomembnejše, da zavarujemo ustvarjalca premoženja, torej vsakega od nas, ki ustvarjamo dohodek. Pa kljub temu se v naših pisarnah vsak dan oglasi vse več zavarovanih strank, ki so izjem no neza dovolj ne z zavarovanji, predvsem pa s tistimi, ki so jim zavarovanje sklenili. Na to opozarja tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Kaj so torej slabosti in prednosti zavarovanja?
Glavnina zavarovalnih agentov je usmerjena v prodajo različnih ponudb, ne v svetovanje. Zakon danes jasno opredeljuje, da mora zava roval ni agent, pre den ponu di kakršenkoli produkt potencialni stranki, opredeliti potrebe in želje kot tudi razloge za nasvete. Tako bi marsikateri stranki zaradi prevelikega števila že sklenjenih ponudb morali odsvetovati sklenitev še enega zavarovanja, ki je ravno v tem trenutku "najbolj" ugodno. Stranke namreč največkrat ne vedo, daje na zavarovalni polici najdražji strošek, strošek sklenitve zavarovalne ponudbe. Torej, če sklepaš 5 različnih ponudb, petkrat plačaš skle-
pal ne stroš ke. Zakaj torej ne bi osnov ne ponudbe spremenil, po svoje oblikoval.
No, tu se pojavi druga težava. Večino zavarovalnih ponudb je zelo težko prilagajati, vsi pa vemo, da so edina stalnica v življenju spremembe tako na finančnih trgih, pa tudi nam posameznikom se življenje spreminja. Ko študent sklene zavarovanje in še nima družine, ne potrebuje zavarovalne vsote za riziko smrti, kadar pa ima družino, pa z njo zaščiti svoje družinske člane. Če imamo kakršne koli dol gove, je dobro, da jih sami poravna mo. Zato je potreb no zava roval -ne vsote prilagajati. Ponudbam je zahtevno slediti, kadar pa se obrneš na tistega, ki je ponu dbo pred leti skle nil, pa morda že ne dela več. Na trgu sem spoznala tudi veliko zelo dobrih svetovalcev in agentov, ki res z ljubeznijo opravljajo svoj poklic. Zgoraj navedena dejstva pa mečejo slabo luč največkrat na vse.
Odgovornost za svojo varnost in za svoje premoženje nosi posameznik sam. Kako bi lahko učitelj sebi sam predpisal zdravila, če nima za to ustreznega znanja. Zdravnik pa največkrat nima časa in ustreznega znanja, da bi natančno pregledal splošne pogoje ponudb. Zaupa torej tistemu, ki mu ponudbo predstavlja. Zakonodaja določa pravila, etika pa ni natanč no dolo če na. Niko mur namreč ne moreš predpisati, da naj bo pošten. Dolžnost vsakega svetovalca, ki želi stranki dolgoročno svetovati, je, da se pred trženjem natančno pozanima o slabostih in prednostih vsake ponudbe in jih strankam tudi pred stavi po nače lu ''Svetuj drugim, kot bi želel, da svetoujejo tebi.''
B Premoženjsko svetovanje
Irena Linasi Rogač s.p.
Cesta talcev 3 3320 Velenje GSM: 041 797 567
Trudili se bodo povezati čim več upokojencev
OBJAVE_ 5
Tradicionalen teden upokojencev
Velenje - 1. januarja letos je Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje izstopila iz takratne Pokrajinske Koroško-šaleške zveze društev upokojencev in ustanovila svojo Šaleško pokrajinsko zvezo. Letošnjega 25. maja je postal njen predsednik Karel Drago Seme.
»Glede na to, da sem postal predsednik na nekdanji dan mladosti, upam, da bom v delovanje zveze vnesel mladost in življenje,« je dejal Karel Drago Seme. Zveza danes združuje več kot 6000 upokojencev, ki delujejo v 10 društvih in v Klubu upokojencev Gorenje. Klub
upokojencev Premogovnika Velenje pa za zdaj še ni član Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, a je Seme prepričan, da se bo to zgodilo kmalu.
Osrednji cilj delovanja zveze bo - po njegovih besedah - združiti čim več upokojencev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter v čim večji meri zadovoljiti njihove interese v športu, kulturi, družabnem življenju. »V Šaleški dolini imamo za to odlične pogoje. Je potrebno še kaj obnoviti, predvsem pa moramo izkoristiti dane možnosti. S tem bomo uresničili prednostno nalogo, zapisano v statutu
Karel Drago Seme: »Izkoristiti moramo dane možnosti, se tesneje povezati in tudi tako poskrbeti za lepo jesen življe nja.«
delovanja zveze - prostovoljno, interesno in humanitarno združevanje upokojencev. Prav tako pa bo naša naloga naslavljanje vprašanj predvsem iz sociale in zdravstva na pristojne državne organe ter ustanove. Znati moramo povedati, kje nas čevelj žuli, in predloge za lepšo jesen življenja na pravo mesto tudi nasloviti.«
Pred tem oziroma vzporedno pa naj bi uresničili že dogovorjen program, izdelali analizo opravljenega dela, po njej pa pripravili smernice delovanja zveze za leto 2011.
■ Tp
Šaleška dolina - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje, ki združuje več kot 6000 upokojencev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je tudi letos pripravila tradicionalni teden upokojencev. Tako so minuli teden ekipe posameznih društev in kluba upokojencev tekmovale v 7 športnih aktivnostih na različnih lokacijah v Šaleški dolini: v streljanju z zračno puško, kegljanju na vrvici, steznem kegljanju, igranju šaha,
balinanju, športnem ribolovu in metanju pikada. Jutri, v petek, 18. junija, pa se bodo na koncertu v prostorih osnovne šole Livada Velenje predstavili upokojenski pevski zbori doline. Nastopilo bo sedem zborov.
Predsednik pokrajinske zveze Karel Drago Seme je povedal, da bodo zmagovalci v posameznih disciplinah nastopili še na državnem tekmovanju upokojenskih ekip. Bolj kot uvrstitve in rezultati sta
pri tovrstnih aktivnostih pomembna druženje in zadovoljstvo ljudi. »To pa je bilo, saj je bilo povsod zaznati pravo tekmovalno noto, športnega duha, fer plej.«
Kot običajno bodo tudi tokrat teden sklenili s srečanjem na Rogli 26. junija. Zanj se je prijavilo kar 41 parov, ki letos praznujejo zlato poroko. Vseh udeležencev srečanja na Rogli pa naj bi bilo 350.
■ Tp
Mir
MESTNA OBČINA
VELENJE
Vljudno vabljeni
v četrtek, 17. junija, ob 17. uri na mestno otroško igrišče, kjer bomo otvorili prvi fitnes na prostem v Velenju.
S pomočjo inštruktorja fitnesa bomo predstavili devet novih fitnes naprav in pravilen način izvajanja vaj, v priložnostnem
programu pa bo nastopila tudi navijaška skupina Šolskega centra Velenje Zvezdice.
Balinanje je med upokojenci zelo priljubljeno. S prizorišča balinarskega tekmovanja na
kotalkališču v Velenje
MESTNA OBČINA
Občane in občanke Mestne občine Velenje obveščamo, da Mestna občina Velenje (Titov trg 1, Velenje) na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88, Uradni list RS, št. 32/00 in 102/02), Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07), Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS. št 84/07, 94/09. 55/09 m 100/09). Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednost stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur I RS. št 127/04 in 60/05) in Pravilnika o oddajanju parkirnih mest v garažah v najem (Uradni vestnik MO Velenje, št. 4/10
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM PARKIRNIH MEST V GARAŽAH MČ LEVI BREG - VZHOD
1.	PREDMET RAZPISA
Mestna občina Velenje (v nadaljevanju občina) razpisuje naslednja parkirna mesta vnajem:
a.)	139 pokritih parkirnih mest v pritlični etaži garažne hiše Kardeljev trg 1, 2, 3 (Velenje). ID stavbe 4388, parcelna številka 2460/1, 6, 7, 8 vse k. o. Velenje:
b.)	89 pokritih parkirnih mest v pritlični etaži garažne hiše Kardeljev trg 4-8, 5-9 (Velenje), ID stavbe 4389. parcelna številka 2429/3, 2423/15 vse k. o.Velenje:
c.)	230 pokritih parkirnih mest v pritlični etaži garažne hiše Stantetova 1-9, 2-8, 10-16, 11 -19, (Velenje), ID stavbe 4390, parcelna številka 2428/2. 12, 13, 14, 15, 16 vse k. o Velenje;
2.	MERILA ZA IZBOR NAJEMNIKOV
Garaže se oddajajo v naiem etažnim lastnikom oziroma njihovim ožjim družinskim članom ter najemnikom oziroma njihovim ožjim družinskim članom s sklenjeno najemno stanovanjsko pogodbo za nedoločen čas, na podlagi javnega zbiranja ponudb ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
- da imajo prijavljeno stalno prebivališče ter dejansko živijo na območju neposredne bližine posameznih garaž, kjer se oddajajo vnajem parkirna mesta;
-da imajo registrirano najmanj eno vozilo B kategorije.
Prednost pri izboru imajo ponudniki glede na časovno obdobje stalnega prebivališča v krajevni skupnosti oziroma mestni četrti na območju katere se oddajajo garaže v najem. Ce je več ponudnikov z istim datumom bivanja ima prednostno pravico invalid oziroma starejši.
Parkirna mesta v garažah se oddajajo prednostno vnajem etažnim lastnikom stanovanj ter najemnikom s sklenjeno najemno stanovanjsko pogodbo za nedoločen čas oziroma njihovim ožjim družinskim članom, na podlagi neposredne pogodbe, če sta ob izpolnjevanju vseh pogojev iz 7. člena Pravilnika o oddajanju parkirnih mest v garažah v najem (Uradni vestnik MO Velenje, št. 4/10) izpolnjena tudi naslednja pogoja :
-da so imeli sklenjene pogodbe ali dogovore o uporabi, najemu ali financiranju izgradnje parkirnih prostorov s Skupnostmi stanovalcev pred uveljavitvijo tega pravilnika in
-da so izpolnjeni pogoji za oddajo garaž v najem v skladu s 55. členom Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/09, 55/09 in 100/09)
3. RAZPISNI POSTOPEK
Obvestilo o razpisu bo objavljenov NAŠEM ČASU, ki izide 17. junija 2010, CELOTEN RAZPIS IN OBRAZCI PA SO OBJAVLJENI na spletni strani www velenje si (priložnosti, javni razpisi, natečaji), na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje in na vseh oglasnih deskah blokov na Kardeljevem trgu in Stantetovi ulici (Velenje).
Obrazce za razpis lahko ponudniki dobijo vsak dan v času uradnih ur v avl i Mestne občine Velenje ali si jih natisnejo s spletne strani www.velenje si.
Občetrtkih (24.6., 1.7.,8.7.)od 10. do 12. ure in ob sredah (23.6., 30.6., 7.7.) od 12. do 17. ure bodo strokovne sodelavke Mestne občine Velenje v sejni dvorani Mestne občine Velenje predstavljale razpis in pomagale pri izpolnjevanju obrazcev ponudnikov ter odgovarjale na morebitna vprašanja.
Ponudniki morajo ponudbe poslati priporočeno po pošti v zaprti ovojnici na naslov Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje, z oznako »Ponudba za najem parkirnega mesta v garažah MČ Levi breg vzhod - Ne odpiraj!« ali jih oddajo v sprejemni pisarni Mestne občine Velenje v času uradnih ur. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov ponudnika.
Rok za oddajo ponudb je do vključno 8. julija 2010 do 12. ure.
Izbrani bodo lahko le ponudniki, ki bodo oddali popolno ponudboz vsemi zahtevanimi dokazili.
MESTNA OBČINA
VELENJE
Tečaji računalništva za starejše od 55 let
Mestna občina Velenje bo v mesecu juliju ponovno organizirala brezplačne tečaje, na katerih se bodo lahko Velenjčanke in Velenjčani starejši od 55 let naučili osnov računalništva.
Tečaji bodo v prostorih Ljudske univerze Velenje potekali:
1.	skupina: od 7. do 9. julija,
med 9. in 12. uro;
2.	skupina: od 7. do 9. julija,
med 15.30 in 18.30;
3.	skupina: od 12. do 14. julija,
med 9. in 12. uro;
4.	skupina: od 12. do 14. julija,
med 15.30 in 18.30.
Vsebina izobraževanja: osnovne dela z računalnikom, oblikovanje besedil (pisanje, oblikovanje, tiskanje), uporaba interneta (iskanje informacij), delo z elektronsko pošto.
Vpis v tečaje poteka na Ljudski univerzi Velenje (Titov trg 2) oz. na telefonski številki: 898 54 50. Prijave sprejemajo do 5. julija 2010 oz. do zasedbe prostih mest.
DOMA IN NA TUJEM

17. junija 2010
M
Od srede do torka - svet i n domovina
Sreda, 9. julija
Državni svetniki so z 32 glasovi (eden je bil proti) potrdili predsednika državnega sveta Blaža Kavčiča, na mestu podpredsednice pa s 27 glasovi Lidijo Jerkič.
Na sedežu koprske občine je potekala kriminalistična preiskava, o kateri je bilo znano le, da naj bi se vsebinsko dotikala nepremičnin. Boris Popovič pa je dejal, da je uperjena proti tistim, ki ne podpirajo sedanje vlade.
posegov v prostor okoli njegove hiše in sestanek.
Novi britanski premier David Cameron je prvič uradno obiskal Afganistan, ob tem pa je zagotovil, da v Afganistan ne bo pošiljal novih vojakov.
Petek, 11. junija
Mediji so nas opozarjali, da bodo zaradi zvišanja trošarin, za kar se je odločila vlada, cigarete in električna energija dražje za desetino, zemeljski plin pa za osem odstotkov. Podražile se bodo tudi alkoholne pijače.
Na sedežu Občine Koper je potekala kriminalistična preiskava.
Čeprav je Izrael dovolil, da lahko v Gazo znova dostavljajo prehran-ske izdel ke, je pred sed nik ZDA Obama po srečanju s palestinskim predsednikom Abasom dejal, da položaj v Gazi ni vzdržen.
Varnostni svet ZN je z 12 glasovi za sprejel četrti in najstrožji ukrep proti Iranu do zdaj.
Na Poljskem j e začel veljati zakon, ki za nekatere pedofile in posiljevalce predvideva kemijsko kastracijo.
V Zagrebu je prišlo do obračuna med srbskimi mafij ci. Na Srečka Kalinica, ki je bil zaradi umora Zorana Djindjica obsojen na 30 let zapora, je streljal Miloš Simovic, prav tako obsojen za atentat na nekdanjega srbskega premierja.
Četrtek, 10. junija
Vlada je sprejela predlog rebalansa proračuna, s katerim bo odhodke znižala za skoraj 600 milijonov evrov, dodatne prilive pa bo dosegla s povišanjem trošarin.
Stavkovni odbor sindikatov javnega sektorja je vztrajal pri zahtevi, da naj vlada iz zakonodajnega postopka umakne vse sporne člane novele plačnega zakona in zakona o RTV SLO.
Minister Zalar je spregovoril o noveli zakona o državnem tožilstvu. Dejal je, da bi se z njo položaj državnega tožilca okrepil, nove pristojnosti pa dobiva tudi svet. A Barbara Brezigar mu je odgovorila: »Zakon ne postavlja jasnih razmejitev.«
Za elektriko, plin, goriva, alkohol in cigarete bomo plačevali še več.
Vlada je sindikatom javnega sektorja sporočila, da bo treba - upoštevaje javne finance in gospodarsko stanje - sprejemati tudi odločitve, pri katerih ne bo doseženo popolno soglasje.
Policistom, ki so v peticiji opozorili na grožnje, šikaniranja in težave pri nagrajevanju, so prisluhnili še člani komisije DZ za človekove pravice. Pristojni so obljubili reševanje težav.
Predsednik republike Danilo Türk je poudaril, da referendumska odločitev za pot arbitraže končuje dozdajšnje obdobje političnih razprav in začenja drugačno obdobje.
Srečali so se predstavniki študentov in vlade. A namesto vsebinskih pogovorov je premier v središče postavil svojo izjavo, da tudi sam težko preživi iz meseca v mesec in se mora zanašati na stare prihranke. V nasilju na jugu Kirgizije je bilo ubitih najmanj 39 ljudi. Začasna vlada je razglasila izredne razmere in na območje poslala vojsko z oklepniki.
Začelo seje svetovno prvenstvu v nogometu.
Sobota, 12. junija
Janez Stanovnik je na slovesnosti ob 65. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen dejal, da je Ljubelj spomin in simbol strahotnega trpljenja.
Premier Borut Pahorje ob obisku državnega tajnika Svetega sedeža Tarcisia Bertoneja dejal, daje vprašanje sedeža apostolske nunciature v Sloveniji rešeno.
Drugi dan etničnih spopadov v mestu Oš na jugu Kirgizije so nerede poskušale umiriti državne varnostne sile, a brez uspeha. Mrtvih je bilo 77 ljudi, kirgiške oblasti pa so za pomoč prosile Rusijo.
Jose Luis Rodriguez Zapatero je pozval k »močnemu, skupnemu stališču Evropske unije« o območju Gaze in izraelski blokadi le-te.
Barack Obama in David Cameron sta se v polurnem telefonskem pogovoru zavezala, da bosta naredila vse, kar je v njuni moči, da čim prej zajezijo iztekanje nafte v Mehiškem zalivu.
Nedelja, 13. junija
Da bo ogled tekem svetovnega prven stva minil v kar se da sproščenem in veselem ozračju, so na policiji pripravili nekaj preventivnih nasvetov. Nekateri so jih brali, večina pa je spremljala nogomet. Točneje: prvo nogometno tekmo tega svetovnega prvenstva, na kateri je nastopila tudi reprezentanca Slovenije. In zmagala! Z rezultatom 1 : 0 so junaki nadigrali Alžirce.
V Celju je potekal Slovenski evha-
Robert Koren je bil prvi strelec gola za Slovenijo na tem nogometnem prvenstvu.
ristični kongres. Tajnik Svetega sedeža Tarci si o Ber to ne je med mašo razglasil Lojzeta Grozdeta za prvega slovenskega blaženega mučenca. Razglasitev je množica sprejela z bučnim aplavzom. Na kongresu seje zbralo 32 tisoč vernikov.
Libijski in švicarski diplomati so otoplili odnose med državama. Libijci bodo izpustili švicarskega poslovneža, Švica pa obžaluje objavo fotografij Gadafijevega sina ob aretaciji v Ženevi.
Ponedeljek,
14. junija
j j
Zapletlo se je okrog stadiona in
Njun spor se očitno še ni končal.
Presednik ZSSS Dušan Semolič je dan popestril z izjavo, da si j e vlada očitno zadala cilj, kako doseči lažje, hitrejše in cenejše odpuščanje.
Člani parlamentarne mandatno-volilne komisije so z desetimi glasovi za in z nobenim proti na predlog vlade za generalnega državnega pravobranilca imenovali Boštjana Tratarja.
Premier Borut Pahor je Jošku Jorasu predlagal kratko odložitev
sicer za pričakovani čas reševanja. Udeleženec v postopku bi tako po novem vedel, koliko časa bo trajalo, da bo njegova zadeva rešena.
Premier je poslancem zatrdil, da Slovenija relativno dobro regulira proces krize, saj država okreva.
Državna volilna komisija je po preštetju glasov iz tujine objavila delni uradni izid glasovanja o arbitražnem sporazumu. Za je glasovalo 51,54 odstotka, proti 48,46 odstotka udeležencev volitev.
Sestala sta se Angela Merkel in Nicolas Sarkozy, ki želita zagotoviti, da Evropa ostane pomemben igralec na svetovnem prizorišču, zato svarita pred ostrimi sankcijami proti državam z visokim primanjkljajem.
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je dejala, da »ne bo tako, kot je dejalo slovensko zunanje ministrstvo, ampak tako, kot se bosta dogovorila z Borutom Pahorjem«. S tem je nakazala, da bo skušala omiliti stališče guvernerja Roha-tinskega, ki je odločen, da ne bo dopustil vstopa Ljubljanske banke na tržišče, dokler ne bo Slovenija poravnala vseh dolgov Ljubljanske banke.
Torek, 15. junija
Ustavno sodišče je odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona o izbrisanih ali njegovo zavrnitvijo na referendumu nastale protiustavne posledice. Notranja ministrica Katarina Kresal je po razglasitvi dejala, da s tem aktom »izbrisanim vračamo ne le dostojanstvo, ampak tudi pravice«, predsednik DZ--ja Gantar pa seje izbrisanim opravi čil.
Kdo bo plačal Jankovicevo zamisel o novem stadionu?
dvorane v Stožicah. Zoran Janko-vic je namreč še vedno pričakoval pomoč iz državnega proračuna, Andrej Vizjak in ekonomist Rado Pezdir pa sta mu očitala, zakaj ne najde zasebnega investitorja. Jan-kovic je vztrajal, da je projekt nacionalnega pomena.
Minister za pravosodje Aleš Zalar in predsedniki sodišč ljubljanskega območja so se zavzeli za nov način merjenja nerešenih zadev, in
Izbrisani so dočakali prvo opravičilo.
Po letu in pol javnih kritik se je izkazalo, da se zdaj predsednici zdravniške zbor ni ce tudi urad no maje stolček. Skupina nezadovoljnih zdravnikov je namreč uspela z zahtevo, da bo zdravništvo odločalo o njeni razrešitvi.
V DZ je bil v drugo potrjen predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. S predlaganimi spremembami, ki sodijo v okvir vladne izhodne strategije, se med drugim izboljšuje položaj upnikov v stečajnih postopkih ter daje možnost dotoka svežega kapitala v podjetja, ki so v postopku insolventnosti.
Poslan ci so z 38 gla sovi za in 27 proti podprli novelo zakona o lokalni samoupravi in zajezili nastajanje novih občin.
Sorodniki žrtev »krvave nedelje« na Severnem Irskem so z vzkliki odobravanja pospremili opravičilo britanskega premierja za incident pred 38 leti.
žabjor
perspektiva
Meniskus
Kaja Avberšek
Še ena delovna sobota. In, ah, spet se zbudim utrujena. Zapišem si delček intenzivnih sanj in odkolesarim proti "ofisu". Nekaj malega moram še izrezati za avtorsko postavitev v sklopu Svetlobne gverile, festivala svetlobe v
Ljubljani. Tehnični del ekipe že vleče kable in čisti okna parkirne hiše na Miklošičevi, kjer bodo kmalu zaživeli moji stripovski (Sostanovalci. Gotova sem, sodelavka me še pokliče, naj ne pozabim prinesti stele-xa. Sonce sije. V avtomat vržem par kovancev za dolgo kavo in odprem okno. Tik pred mano rdeče-oranžna fasada hostla Celica, v ozadju zasnežene Alpe. Spodvijem nogo, da se usedem na okensko polico. (Auč! Nekaj me zbode v kolenu. Takoj pozabim.) Opazujem svet okrog sebe in razmišljam, kako je že skrajni čas, da se povzpnem na kak hrib in med potjo naberem ravnokar vzcvetel bezeg za slastno cvrtje. Samo še par minut. Skočim z okna. Ne morem iztegniti noge. Ne morem stopiti nanjo. Verjetno sem se samo zasedela. Ampak zasedeno bolečino predobro poznam, ta občutek je rahlo drugačen. Bom že odšepala, kamor moram. Takrat se v "ofisu" slučajno pojavita kolega D. in njegova mama, z avtom sta prišla po pakete. "Je mogoče, da sem si nekaj malega pretegnila?", vprašam. "Greva s tabo čez cesto v zdravstveni dom." Od zdravstvenega doma dalje se vse odvije zelo hitro. "Treba bo na urgenco. Tu sprejemamo samo paciente, katerih življenje je ogroženo. "In se odpeljemo. Ne morem več hoditi. Peljem se v vozičku. Na srečo imam vse dokumente s seboj. V zdravniški sobi mi iz nahrbtnika, ki mi ga podložijo pod glavo, padejo škarje. "Hladno orožje!", se nasmeje sestra in jaz: "Mogoče se mi hočejo zapičiti v vrat." V gatah ležim na železni postelji na koleščkih. Izgleda, da na urgenci ob sobotah delajo sami mladi fantje. (Kar nikakor ni slabo!) Čez gate me pokrijejo z vatasto odejo. Malo me je sram, ker imam umazano majico, umazane nogavice, umazane lase in umazane nohte. (Po umazanem delu sem nameravala teč in se temeljito oprat.) Zdravnik mi pretipa nogo, to bo počen meniskus. (Kaj je že to? Aha, hrustančasta fibrozna tvorba, ki ščiti sklepni hrustanec kolen pred obremenitvami.) Operirati bo treba, kmalu. Postavijo me nazaj na hodnik. Povlečejo me v sobo za rentgen. Mladi rentgen-mojster komentira odejico čez moje gate: "Moja babi pravi: gnar par'tje treba skr't!" Smejem se. V bistvu sem nenavadno dobre volje. Koleno je prežarčeno, ponovno me postavijo na hodnik. Spet me povlečejo v prvo sobo, kjer mi mladi medicinski brat predstavi injekcije, ki sijih bom morala pikati v trebuh, da se mi ne bi kakšen krvni strdek odločil zapičiti v srce. Še enkrat me postavijo na hodnik. Gospa, ki me je pripeljala in tako lepo skrbi zame teh zadnjih par deset minut (pa sva se prvič srečali!) mi gre v lekarno po injekcije. (Moram ji speči torto.) Ležim pod podobo izmaličenih nožnih prstov in se smejem. Sama sebi, moji nesrečni nogi, celemu svetu. Torej mi je moralo nekaj počiti v telesu, da me je ustavilo! Pok, daj že mir, stop, ne vidiš, da si zgara-na, prežgana, nasičena s šumi! Ne, sama se nisem odločila videti. Znamenje, ha! Končno me povlečejo še v poslednjo sobo, mavčarno. (Ta fant ni tako mlad.) Moker mavec od pete do riti. "Zunaj leži še dvajset minut, potem bo dovolj suh za premik. "Pa sem spet na hodniku, mavec zaradi kemične reakcije postane žareče vroč, prijetno je. Izvlečem telefon in pišem in kličem. Ni signala, žal klicani slišijo samo besedo "urgenca" in si predstavljajo bog ve kaj. Joj, če bi vedela, da bom dobila takle mavec, bi si oblekla širše hlače. Eno hlačnico si prav po oblikovalsko ovijem okrog pasu. V Ljubljani stanujem v četrtem nadstropju brez dvigala. Odšantam, oprta na prijateljico. ("Joj, sami invalidi okrog mene!") Reši me Ivan, žal je prišel le z velikim črnim avtom in ne s helikopterjem. Doma jem. Zdaj me res boli. Pojem tableto, in ker nikoli ne jem tablet, zaspim. Spim, berem. Preberem celo knjigo. (Že dolgo je nisem.) Skrbeti morajo zame, kar je na začetku prijetno, potem pa ne več toliko. Sploh, če si navajen živeti sam. Jem, berem, spim, bergljam naokrog, pogledam, kaj raste na vrtu. Govorim z ljudmi, pišem. Mislim o sebi in na sebe, končno imam čas. Končno je tišina, šumov in napornih energij ljudi sem bila prenasičena. Nisem nenadomestljiva. In nisem invalid, sem enonoga ilustratorka! Pa vendarle je moralo počiti, da sem bila pripravljena sprevideti. (Sama sreča, da mi niso odpadla pljuča, čeprav se tudi to da prav lepo rešiti, preverjeno!...)
V Kirgiziji ni miru.
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI DRV
•	od 61 do 251
•	elektro ali traktorski pogon
•	za občasno uporabo
•	za profesionalce
•	za zahtevnejše kupce

17. junija 2010	»»H'AS_GOSPODARSTVO
Gospodarstvo stopilo korak nazaj
Vsi kazalniki uspešnosti gospodarstva Savinjsko-šaleškega območja so lani upadli - Manj je bilo zaposlenih, le malo dobička, manjša dodana vrednost -Porasle pa so povprečne plače
Mira Zakošek
Iz poročila, ki ga je na velenjski enoti AJPES pripravil Vlado Šuster, je letna poročila za leto 2009 predložilo 933 družb (6,3% več kot za leto 2008) in 6 zadrug.
Med družbami je bilo 91,4% mikro, 4,7% majhnih, 1,8% srednjih in 2% velikih družb. V primerjavi z letom 2008 se struktura ni bistveno spremenila.
Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti. Največji vpliv na skupne rezultate poslovanja so imele družbe iz občine Velenje.
Družbe so v letu 2009:
*	Zaposlovale 18.907 delavcev, 4,1% manj kakor v letu 2008. Če podatek primerjamo s podatki, predloženimi za leto 2008, se je število zaposlenih zmanjšalo za 1.580 delavcev ali za 7,7%.
*	Ustvarile so 2.198.255.000 evrov prihodkov.
*	Prihodki so bili nižji za 13,9%, odhodki pa za 12,5 %, kazalnik celotne gospodarnosti se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal od 1,03 na 1,01 in je najnižji v zadnjih petih letih.
*	Ustvarile so 579.998.000 evrov neto dodane vrednosti, 11,8% manj kakor v letu 2008. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 30.676 evrov, 8% manj kakor v letu 2008.
*	Ugotovile so 34.555.000 evrov čistega dobička, 47,1% manj kakor v letu 2008. Čisti dobiček je ugotovilo 594 družb, kar 63,7% vseh.
*	Imele so 18.224.000 evrov čiste izgube, 81,4% več kakor v letu 2008. Čisto izgubo je ugotovilo 293 družb, 31,4% vseh. V družbah z izkazano izgubo je bilo zaposlenih 7.240 delavcev oziroma 38,3 % vseh.
*	Ugotovile 16.331.000 evrov neto čistega dobička, 70,5 % manj kot v letu 2008.
*	Največ neto čiste izgube izkazuje področje drugih dejavnosti (32.000 evrov), po posameznih občinah pa občina Velenje (3.544.000 evrov).
*	Največji neto čisti dobiček je bil dosežen v področju predelovalnih dejavnosti (6.698.000 evrov), po posameznih občinah pa v
občini Nazarje (17.374.000 evrov).
Družbe so ob koncu leta 2009:
Imele 2.816.232.000 evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 2,2% več kakor ob koncu leta 2008.
Kratkoročna sredstva zmanjšale za 0,4%, dolgoročna sredstva povečale za 4%. Delež prvih seje v letu dni zmanjšal, delež drugih pa povečal.
Kapital povečale za 9,9%, dolgoročne obveznosti zmanjšale za 0,6% ter kratkoročne obveznosti zmanjšale za 2,9%. Delež kapitala v virih sredstev je znašal 38,6% in je bil za 0,2 odstotni točki večji kot ob koncu leta 2008.
Zadruge so v letu 2009:
*	Zaposlovale 210 delavcev, 1,4% manj kakor v letu 2008.
*	Ustvarile 36.230.000 evrov prihodkov, 6,6% manj kot v letu 2008. Večina prihodkov je bila dosežena na domačem trgu (6,6 % manj kot v letu 2008), medtem ko so se prihodki od prodaje na trgu EU povečali za 3,7%.
*	Ustvarile 4.528.000 evrov neto dodane vrednosti, 4,5% več kakor v letu 2008. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 21.560 evrov (6% več kot v letu 2008) in je bila za 29,7% manjša kot v gospodarskih družbah.
*	Čisti dobiček poslovnega leta v znesku 54.000 evrov je ugotovilo 5 zadrug. V primerjavi z letom
2008 je bil za 34,1% manjši.
*	Izkazale 53 tisoč evrov neto čistega dobička, 11,7% manj kot v letu 2008.
*	Zadruge so na dan 31. 12. 2009 imele 30.738.000 evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 3 % več kakor na dan 31. 12. 2008. Delež kapitala v virih sredstev se je v letu dni zmanjšal od 46,5 % na 42,4 %.
Poslovanje gospodarskih družb
Družbe so leto 2009 zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom. Ustvarile so 2.198.255.000 evrov prihodkov in ugotovile 2.175.562.000 evrov odhodkov. Neto celotni dobiček (razlika med pri hod ki in odhod ki) je zna šal
22.693.000 evrov.
Večino neto celotnega dobička so družbe ustvarile iz poslovanja, preostali del pa z drugim delovanjem. Neto celotni dobiček pa j e
Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2009 že drugič v zadnjih petih letih zmanjšal, in sicer za 16,9%.
zmanjšal finančno delovanje, saj so bili finančni odhodki za 18.880.000 evrov višj i kot pa finančni prihodki. Upoštevajoč vse tri ravni se je neto celotni dobiček v primerjavi z letom 2008 zmanjšal kar za 66,3%.
Družbe so ustvarile 34.555.000 evrov čistega dobička in 18.224.000 evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 47,1%, čista izguba pa seje povečala za 81,4%. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom v višini 16.331.000 evrov.
V letu 2009 beležimo poslabšanje večine kazalnikov poslovanja in upad neto čistega poslovnega izida. Družbe so v letu 2009 na 100 evrov skup nih odhod kov izka za le 101 evrov skupnih prihodkov, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so izkazale 102 evrov poslovnih prihodkov (v letu 2008: 104 evrov) in 0,7 evrov neto čistega dobička (v letu 2008: 2,2 evra). Poslabšal se je tudi kazalnik donosnosti kapitala, saj je bilo na 100 evrov vloženega kapitala ustvarjeno 1,5 evra neto čistega dobička (v letu 2008: 8,5 evra).
Na zmanjšanje uspešnosti poslovanja družb kažejo tudi kazalniki produktivnosti. Tako so se v primerjavi z letom 2008 zmanjšali prihodki na zaposlenca (za 1,4 %), neto dodana vrednost na zaposle-
nega (za 8 %), neto čisti dobiček (za 76,2 %). Povečala se je edino pov preč na meseč na pla ča na zaposlenega (za 0,6 %).
Prihodki upadli za skoraj 14 odstotkov
Družbe so v letu 2009 ustvarile 2.198.255.000 evrov prihodkov, 13,9% manj kakor v letu 2008. Večino celotnih prihodkov, 97,7 %, so pomenili poslovni prihodki, 1,9% finančni prihodki in le 0,4% drugi prihodki.
Med prihodki predstavljajo največji delež (58,2%) čisti prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so bili za 11,2 % manjši kot v letu 2008. Čisti prihodki od prodaje na tujih trgih so se v primerjavi z letom 2008 zmanjšali za 18,4 %.
Udeležba finančnih prihodkov se je povečala od 1,8% v letu 2008 na
1,9% v letu 2009. V primerjavi z letom poprej so bili manjši za 8,9%.
Edini prihodki, ki so bili v primerjavi z letom 2008 višji, so bili drugi prihodki (za 15,8%).
Odhodki upadli manj kot prihodki
Družbe so v letu 2009 ugotovile 2.175.562.000 evrov odhodkov,
13,9% manj kakor v letu 2008. Odhodki so se v primerjavi s prihodki zmanjšali za 1,4 odstotne točke manj, kar je vplivalo na zmanjšanje kazalnika celotne gospodarnosti.
Večino celotnih odhodkov, 97%, so pomenili poslovni odhodki, 2,8% finančni odhodki in le 0,2% drugi odhodki.
Družbe so v letu 2009 za plače namenile 283.435.000 evrov, 3,6% manj kakor v letu 2008. V letu 2009 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.249 evrov, 0,6% večja kakor v letu 2008, hkrati pa za 4,7% nižja kot na republiškem nivoju.
Po posameznih dejavnostih so najvišje plače izplačevali v dejavnosti oskrba z električno energijo,
plinom in paro (2.275 evrov), po posameznih občinah v občini Šoštanj (1.584 evrov), po velikosti pa v velikih družbah (1.303 evrov).
Finanč ni odhod ki so znašali 60.492 tisoč evrov in so bili za 22,7% manjši kot v letu 2008, hkrati pa za 45,4% večji od finančnih prihodkov.
Dodana vrednost upadla za skoraj 12 odstotkov
Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Predstavlja kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, mate ri a la in sto ri tev in dru gih poslovnih odhodkov.
Dodano vrednost v znesku 580.794.000 evrov je ugotovilo 733 družb, izgubo na substanci v znesku 796.000 evrov pa 149 družb.
Diužue so v letu 2009 ustvarile
579.998.000 evrov neto dodane vrednosti, 11,8% manj kakor v letu 2008. Neto dodana vrednost na zapos le ne ga je zna ša la 30.676 evrov, 8% manj kakor v letu 2008.
Savinjsko-šaleško gospodarstvo pozitivno
Čisti dobi ček v znesku 34.555.000 evrov je v letu 2009 izkazalo 594 družb, to je 63,7%
vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 47,1%. Večino čistega dobička (56,5%) so ugotovili v 4 družbah, " od katerih je vsaka ustvarila več kot 500.000 evrov čistega dobička. a
Čisto izgubo v znesku 18.224.000 evrov je v letu 2009 ugotovilo 293 družb, to je 31,4 % vseh. V primer- " javi z letom 2008 je bila čista izguba večja za 81,4%. V družbah, ki so ugotovile čisto izgubo, je bilo " zaposlenih 7.240 delavcev, kar je 38,3% vseh.
Povprečna temeljna obrestna mera v letu 2009 je bila 1,12%, v letu 2008 pa 6,18%.1
Večje zneske čiste izgube (nad 500.000 evrov) so v letu 2009 ugotovile 4 družbe, katerih skupen znesek izgube predstavlja 65,5% celotne izgube regije.
Največji vpliv imajo velike družbe
V letu 2009 je bilo 44 majhnih družb, ki so zaposlovale 6,9% vseh delavcev, dosegle 6,8% vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 8,6% vseh sredstev.
Ustvarile so 7 % neto dodane vrednosti regije ter oblikovale 2.391.000 evrov neto čistega dobička.
17 srednjih družb je zaposlovalo 11,3% vseh delavcev, doseglo 9,4% vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 8,7% vseh sredstev družb.
Oblikovale so 10,8% neto dodane vrednosti regije, poslovno leto pa so zaklju či le z neto čis tim dobičkom v višini 1.958.000 evrov.
Na rezultate poslovanja je odločilno vplivalo 19 velikih družb, ki so zaposlovale 67,5% vseh delavcev, dosegle 74,5% vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 73% vseh sredstev družb.
Velike družbe so ustvarile 71,3 % neto dodane vrednosti regijskega gospodarstva. Končni rezultat njihovega poslovanja v letu 2009 je neto čisti dobiček v višini 8.778.000 evrov.
Po recesiji so potrebna sodobna znanja!
In ta znanja lahko pridobite na Ljudski univerzi Velenje, kjer vam v sodelovanju z Doba Fakulteta Iz Maribora ponujamo 4 sodobne visokošolske programe, kjer je študij fleksibilen in prilagojen zaposlenim študentom ter poteka na daljavo kot e-študij. Tako lahko študirate kjerkoli in kadarkoli. Pridobili boste praktična in uporabna znanja, ki vam bodo pomagala, da boste izzive prihodnosti preoblikovali v nove priložnosti. Po zaključku imate možnost nadaljevanja študija v magistrskih programih.
Kot diplomant programa POSLOVANJE z izbirnima moduloma Poslovanje in pravo ter Menedžment in informatika boste pripravljeni na izzive poslovnega sveta, usposobljeni za vodenje in timsko delo, razumeli boste strokovne probleme in znali poiskati ustrezne rešitve.
V programu POSLOVNA ADMINISTRACIJA z izbirnima moduloma Mednarodno poslovanje in Menedžment pisarn boste pridobili koristna znanja in veščine za načrtovanje, organiziranje in spremljanje različnih poslovnih procesov v podjetju na področju pisarniškega poslovanja, financ, nabave, kakovosti, organiziranosti ter inovativnosti in tako postali nepogrešljivi za vašo organizacijo.
Kot diplomant marketinga boste svoji kreativnosti in ustvarjalnosti dodali še formalno izobrazbo, trende v marketingu boste uporabili za razvoj vaše kariere, pridobili praktična in sodobna znanja za izvajanje marketinških aktivnosti, saj program MARKETING pokriva vsa 3 ključna področja: marketing, medije in odnose z javnostmi.
Nov program ORGANIZIRANJE IN MENEDŽMENT SOCIALNIH DEJAVNOSTI pa vas bo obogatil z znanji za inovativno organiziranje in vodenje poslovnih procesov na področju socialnih dejavnosti, v neprofitnih ustanovah, nevladnih organizacijah in prostovoljnem delu, za delo z otroki in mladostniki ali za delo s starimi.
Prijave do 30.6.2010. Več informacij na www.lu-velenje.si.
JL
ndragoški zavod
ljudska univerza velenje_
Informativni dan in predstavitev programov
v torek, 22. junija 2010, ob 17.00 na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2. Info: 03/898-54-50, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si
Znanje je vaša največja priložnost. Pridružite se nam.
Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2009 povečale za 0,9%, kar je najmanj v zadnjih petih letih (v letu 2008 je bila njihova rast 5,7%). Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se zmanjšale za 0,4% (v letu 2008 je bila njihova rast 5,6%).

In Velenje je zraven ...
Nogometna evforija zajela svet in po zaslugi več organizatorjev tudi Velenje - Županovo pivo in sladoled šla za med, uživale vse generacije
Velenje, 11. junija - Začelo se je že v sredo popoldne, ko so na travniku pri domu kulture zaživele ustvar-jalnice za mlade, lučaj stran, na Titovem trgu, pa so se v majhnem nogometnem igrišču za žogo podile trojke mladih nogometnih igralcev. Nemalo jih je bilo, ki so vidno uživali v igranju ročnega nogome-
Župan Srečko Meh je v nagovoru občanom zatrdil:»Slovenija
bo visoko«.
ta, obisk pa je bil v poletni vročini odličen prav pri vseh aktivnostih. Nič drugače ni bilo v četrtek in v petek popoldne, ko seje dogajanje proti večeru le še stopnjevalo.
Temperature so še vedno segale preko 30 stopinj Celzija, ko so se na igrišču bili finalni boji v turnirju »3 na 3«. Fantje in dekleta - ja,
tudi ta so bila v ekipah - so tekme vzeli hudo zares. Velike zasluge za uspeh je ima zagotovo tudi NK Rudar, kije pomagal postaviti igrišče, poleg tega pa je mlade igralce vsako popoldne spodbujal eden od njihovih že uveljavljenih nogometašev. Najboljše tri ekipe pa so na koncu iz rok direktorja ŠRZ Rde-
ča dvorana Marjana Klepca in direktorice Festivala Velenje Barbare Pokorny dobili vsak svojo medaljo prave barve. Fantje iz zmagovalne ekipe, ki so se zbrali čisto naključno, so Sloveniji napovedali zelo visoko uvrstitev, eden kar zmago na prvenstvu. A po prvi tekmi, tisti nedeljski seveda, ko je Slovenija prvič zmagala na tako velikem prvenstvu, je optimizem upravi čen.
V ustvarjalnicah so vse tri dni izdelovali pripomočke za navijanje. Najbolj so se »prijele« simpatične navijaške kape, ki so jih mladi izdelovali s pomočjo mentoric, in tistih, ki so jih na večer začetka nogometnega prvenstva s ponosom poveznili na glavo, res ni bilo malo. Kot tudi ne tistih, ki so si ogledali delček afriške zbirke Fran-tiška Foita ali zaigrali na afriška glasbila iz Muzeja Velenje. Dogajanje je v petek po 19. uri stopnjeval Dejan Tamše, kije simpatično
povezoval dogajanje pred Mozaikom. Oder je najprej predal Simonu Gorišku, ki je ob igranju na kitaro in petju slovenskih uspešnic dvigal temperaturo pred večerno tekmo. Čar Afrike in njene glasbe so nam pričarali tudi bobnarji, ki jih umetnosti afriškega bobnanja v velenjskem MC-ju uči Albin. Bili so res odlični.
»Slovenija bo visoko«
Seveda je na prireditev prišel tudi župan Srečko Meh. Nenazadnje je za to veliko priložnost, kjer je »zraven« ne le Slovenija, ampak tudi Velenje, občanom in občankam ponu dil brez pla čno pivo in sla do -led. V nagovoru pa je poudaril, da je prav, da tudi v Velenju naredimo več za »najpomembnejšo postran sko stvar na svetu«, zato je MO Velenje skupaj s Festivalom
Direktor ŠRZ Rdeča dvorana Marjan Klepec ni skrival navdušenja nad petkovim dogajanjem. Dodal j e: »Jeseni bomo Slovenci zraven tudi na svetovnem prvenstvu v košarki, zato že razmišljamo, da bi tudi takrat pri pravi li kak šno podob no aktivnost, saj se je tokrat izkazalo, da so tovrstne prireditve dobro obiskane. Dober obisk je dokaz več, kako je rekreacija v dolini priljubljena.«
V ritmu afriških bobnov, ki so jih izvabljali Albin in njegovi učenci, smo pili pivo, lizali
sladoled in čakali na tekmo.
Velenje, Muzejem Velenje ŠRZ Rdeča dvorana in Športno zvezo Velenje pripravila dogodke ob začetku svetovnega prvenstva. »Verjame, da bo Slovenija prišla zelo visoko, stave na to najbrž niso velike, jaz pa mislim, da bo visoko. Vsem skupaj želim, da vam prvenstvo prinese veliko športnih užitkov,« je zatrdil župan.
Sicer pa smo med hlajenjem ob osvežilnih pijačah prvi polčas večerne tekme gledali še na plazmah, drugega pa že na steni pri zid ka kul tur ne ga doma. Slika je bila odlična, razpoloženje tudi. In mirno lahko zatrdi mo, da je tokrat Velenje res zadihalo v rit mu nogo meta in dogajanja v Južni Afriki. Pa ne pozabite - tekme lahko v teh dneh spremljate v številnih lokalih po mestu, navijaško razpoloženje pa bo tako še bolj pristno, kajne?
■ Bš
Prve tri ekipe nogometnega turnirja »3 na 3« po podelitvi kolajn
Noč s Čuki ob Velenjskem jezeru
Kriza se pozna tudi v gostinstvu - Na Gostu si veliko obetajo od prenove Jezera, Arkade in Vile Široko
Jezero so delno že »polepšali«, sedaj urejajo tudi plesišče
Mira Zakošek
V hčerinskem podjetju Premogovnika Velenje, Gostu, imajo v teh junijskih dneh največ dela s pripravo Noči s Čuki, ki jo bodo popestrili z ognjemetom, kije bil vedno tradicionalna »spremljava« Noči ob jezeru. Te prireditve pa letos ne bo, ker zaradi krize k sodelovanju niso uspeli privabiti dovolj sponzorjev. »Kljub temu smo prepričani, da bo s Čuki prav tako veselo in zabavno in da bomo tudi tako pritegnili k jezeru veliko obiskovalcev,« pravi direktor Ivan Žilič.
S poslovanjem v letošnjem letu ni povsem zadovoljen. »Kriza se pozna, še posebej v organizaciji različnih poslovnih srečanj, seminarjev in predavanj. Tega je v naši ponudbi, še posebej v hotelih Barbara v Fiesi in Oleander v Strunja-nu, veliko,« pravi in dodaja, da so podjetja občutno zmanjšala število tovrstnih poslovnih dogodkov, pa tudi njihovo dolžino. K vsemu temu je svoje pridalo še vreme, ki jim še posebej v pomladanskih mesecih ni naklonjeno, nekaj odpovedi pa so imeli tudi v času, ko so bili letalski poleti zaradi vulkanske-
Vilo Široko so imeli dolgo v najemu, zdaj pa je
Premogovnikova
V pomladanskih mesecih so na obeh hotelih opravili potrebna vzdrževalna dela. Obnov pa so se lotili tudi v restavraciji Jezero, ki so jo delno preuredili, zamenjali zavese in dosegli, daje prostor videti bolj zračen in svetel. Povsem preuredili so tudi konferenčno dvorano v tej restavraciji in povečali
zmogljivost pokritega vrta. Zdaj urejajo še plesišče. V celoti so preuredili tudi Arkado na Kidričevi cesti in očitno zadeli v polno. Obisk se je povečal. Premogovnik Velenje je po novem lastnik Vile Široko, ki jo pravtako nameravajo prenoviti, predvsem pa polepšati njeno zunanjo podobo.
Direktor Gost Velenje Ivan Žilič: »Kriza je seveda prizadela tudi gostince, a jo skušamo omiliti z različnimi dodatnimi aktivnostmi.«
ga prahu odpovedani. Kljub vsemu jim je uspelo v hotelu Oleander število nočitev ohraniti na lanskem nivoju, v hotelu Barbara v Fiesi pa so jih imeli za 5 odstotkov manj.
»Sicer pa je tu lepši del leta, kije gostincem in še posebej hotelirjem ob morju bolj naklonjen,« je optimističen Ivan Žilič. Ponudbo so v celoti prilagodili spremenjenim razmeram na trgu in turističnemu povpraševanju. Tako ponujajo več 3-oziroma 4-dnevnih paketov, po katerih še posebej tujci najraje posegajo. Z različnimi dodatnimi programi skušajo pritegniti goste tudi med tednom, vikendi pa so tradicionalno polni še celo v času, ko ni sezone.
w
MESTNA OBČINA
VELENJE
vabi na
JAVNO OBRAVNAVO
in predstavitev projekta »Prireditveni prostor TRC Jezero«,
ki bo v torek, 22. junija 2010, ob 18. uri
v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1).
Prijazno vabljeni!
Skupščina Komunalnega podjetja Velenje
Sporočilo za javnost
Podražitev komunalnih storitev zaenkrat še ne bo
Velenje, 15. junija 2010 - Skupščina Komunalnega podjetja Velenje ves čas skrbno spremlja delovanje in poslovanje Komunalnega podjetja Velenje in se aktivno vključuje v vse naloge in reševanje odprtih vprašanj, pri katerih lahko tvorno sodeluje. Vodilo članov skupščine je delovanje v javnem interesu in dobrobit uporabnikov storitev Komunalnega podjetja Velenje, torej občank in občanov mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki.
V	letošnjem letu smo se intenzivno posvetili prenosu komunalne infrastrukture s komunalnega podjetja na občine, hkrati pa proučevanju vseh možnosti in iskanju ukrepov, s katerimi bi lahko odložili podražitev komunalnih storitev, saj ne želimo v teh že tako težkih razmerah občankam in občanom naprtiti še težjega bremena.
Več kot dobro se zavedamo, da veliko dejavnikov (med katerimi so na primer spremenjen način ravnanja z odpadki - odvoz na odlagališče v Celje; dotrajanost komunalne infrastrukture na nekaterih območjih; nujnost določenih investicij; zmanjšana poraba vode) govori v prid neizogibnemu povišanju cen. Vendar se za dvig cen ne glede na navedeno zaenkrat še nismo odločili, ampak smo vodstvu Komunalnega podjetja Velenje najprej naložili sledeče:
-	pripraviti program racionalizacije poslovanja in reorganizacije podjetja;
-	pripraviti predlog rebalansa poslovnega načrta podjetja;
-	predložiti program načrtovanih naložb z natančno opredeljenimi stroški in časovnico ter obrazložitvijo.
O vseh nadaljnjih odločitvah, povezanih z oblikovanjem cen komunalnih storitev, vas bomo seveda sproti in pravočasno obveščali.
V	imenu skupščine Komunalnega podjetja Velenje:
Srečko Meh, predsednik Darko Menih, član Alojz Podgoršek, član

NASI KRAJI IN LJUDJE
Ko odpadna plastika postane umetnina
Ob zaključku ekološkega proj ekta »Odpadek naj ne bo samo odpadek« v Vili Mojca razstavili deset izdelkov iz odpadne plastike
Velenje, 8. junija - Prejšnji torek dopoldne so v Vili Mojca pripravili zaključek letošnjega ekološkega projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga je pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine, izvedli pa so ga raziskovalci Inštituta ERICo.Tudi letos so v projektu sodelovali sedmošolci iz šol v Šaleški dolini. Vodja projekta Klemen Kotnik iz ERICa pa nam je povedal: »Projekt Odpadek naj ne
Klemen Kotnik
bo samo odpadek je bil prvič izveden leta 1996. Glavni temi projekta sta seznanjanje z vrstami odpadkov in načini ravnanja z njimi na splošno ter gospodarjenje z odpadki v Šaleški dolini. Vsako leto tema glavnima temama dodamo še kakšno, ki zaznamuje določeno obdob-
Jan Pušnik
je. Zato smo letos dali večjo težo ravnanju z odpadki v Šaleški dolini v primerjavi s Slovenijo in državami EU. Ker je prihodnost ravnanja v Šaleški dolini povezana z regijskim odla ga li ščem RCE RO v Celju, smo se posvetili tudi temu centru.«
Gasilci na široko odprli vrata
Vinska Gora, 5. junija - Prejšnjo soboto so gasilci Vinske Gore izvedli prvi dan odporih vrat društva. Predstavili so opremo, vozila in dejavnost, izvedli nekaj praktičnih demonstracij in nekaj krajanom omogočili pogled z avtolestve PGD Velenje. Obisk je bil povprečen, upajo pa, da se bo prireditev prijela, saj jo želijo nadaljevati vsako leto.
Gasilci Vinske Gore vsako leto večkrat posredujejo ob požarih in ostalih nesrečah. Z namenom zmanjšanja tega števila so za letošnje leto pripravili preventivni program, ki bo potekal vse leto in poskusil pri ljudeh dose či to, da bodo sami nare di li več na tem področju. Projekt so zasnovali v letu 2009 in ga razdelili na štiri komponente: izdelava koledarja z napotki občanom, nadgradnja spletne strani z napotki občanom, izdelavoa in tiskanje preventivnih zloženk in dan odprtih vrat PGD Vinska Gora.
Povezali so se tudi z znanim poklicnim gasilcem iz Maribora Oskarjem Neuvirtom, ki se vse življenje bori z ognjem, pomaga ob nesrečah, rešuje življenja, izobražuje gasilce, občane, otroke. Za njim je tudi 30 let znojenja in razmišljanja ob bombah, minah in drugih vročih darilih, ki so mu sivila lase kot regijskemu pirotehniku. Je tudi avtor več knjig, njegovo znanje je neprecenljivo. Pripravili so tako imenovan Oskarjev kotiček, v katerem objavljajo njegove napotke, zgodbe, izkušnje in še kaj. Sami so izdelali tudi več zloženk (Gasilniki ter Požari na kmetijah), ki so jih in jih še bodo razdelili med krajane. Ključen del projekta pa je bil prav dan odprtih vrat, na katerem so pripravili tudi razstavo likovnih del na temo gasilci, delavnice za otroke na temo izdelave gasilskega vozila, predstavitev preventivnih zloženk in filmov, praktični prikaz gašenja z gasilniki in maščobne eksplozije... Seveda je bila največ zanimanja deležna avtolestev ter delovna točka prve pomoči, v kateri so krajani spoznali način oživljanja na lutki, nekaj pa se jih je celo obleklo v intervencijske obleke in si nadelo dihalne apara-
LEPOTNI CENTER
www.kozmetika-yingyang.si
te ter se spopadlo s manjšim poligonom.
Glavni del dneva je bil praktični prikaz gašenja z gasilniki in prikaz maščobnega vzbuha v kuhinji. Za ta namen smo sestavili manjšo kuhinjo v naravni velikosti. Tisti, ki so prišli, so imeli kaj videti in preizkusiti. Projekt je sofinancirala Mestna občina Velenje, svoj del pa je pri promociji prispeval tudi Naš čas.
Prvi dan odprtih vrat ni bil zadnji, saj bodo gasilci PGD Vinska Gora še naprej veliko pozornosti posvečali preventivi.

YingYang
Zadnje priprave za skok v kopalke:
Nega obraza • Nega telesa • Depila Pedikura • Manikura Anticelulitna terapija Parmanentni make-up KAVITACIJA - nekirurška liposukcija
Lepotni center YingYang • Celjska c. 8 • Žalec • ®: 041 934 101
Projekt je bil tudi letos sestavljen iz treh delov; predavanju je sledil terenski ogled, v zaključku projekta pa so mla de pova bi li, da iz odpadne plastike naredijo uporaben izdelek. »Sedmošolci so izdelali deset zelo zanimivih izdelkov, kijih danes tudi razstavljamo,« nam je še povedal Klemen Kotnik. Ko smo si v zgornjih prostorih vile Mojca, kjer seje odvijal zaključek projekta, ogledali razstavo izdelkov, smo bili navdušeni tudi mi.
Kle men Kot nik nam je povedal še, da mladi veliko vedo o ločevanju in ravnanju z odpadki. »Zato na predavanjih ne odkrivamo Amerike. A pri taki temi ne škodi, če jo slišijo petkrat ali desetkrat, saj
dosežki še niso takšni, kot bi morali biti. Na terenu smo si ogledali ekološke otoke, zbirni center za komunalne odpadke, učenci šole v Šoštanju pa so si ogledali čistilno napravo za komunalne odpadne vode.«
Tinca Kovač iz MZPM Velenje nam je povedala, da so veseli, da se je letos projekta udeležilo 323 sed-mošolcev z razredniki in mentorji. »Zagotovo smo tudi s tem projektom dodali kamenček k ohranitvi naše narave in okolja,« je še dodala, kar je poudarila tudi ob začetku zaključ ne pri re dit ve. »Projekt je pomemben in zato ga je vredno nadaljevati,« je še dodala. Potem pa so nastopili malčki iz vrtca, ki
imajo svoje prostore prav v Vili Mojca. Zapeli so dve pesmi in navdušili vse prisotne; med njimi je bil tudi župan Srečko Meh, ki j e pozdravil projekt in pohvalil mlade udeležence.
Jan Pušnik, sedmošolec iz OŠ Šoštanj: »Projekt je dober, saj sem izvedel veliko novega, prvič pa sem si ogledal tudi čistilno napravo v Šoštanju. Ob koncu projekta smo iz odpadne plastike izdelali ptičjo hišico, ki je prav simpatična. Sicer pa tudi pri nas doma strogo ločujemo odpadke, na to smo se hitro navadili. Tudi stara mama in dedek sta se hitro navadila, saj se vsi v naši družini zavedamo, kako pomembno je pravilno ravnanje z odpadki, če hočemo živeti v zdravem okolju.«
■ bš
Razstava izdelkov iz odpadne plastike je ob zaključku projekta navdušila prav vse.
Hiša v Kavčah, kjer naj bi že letošnjo jesen našlo streho nad glavo od 8 do 10 brezdomcev.
Streha za brezdomce
V Kavčah pri Velenju streha nad glavo za 8 do 10 brezdomcev - Za zdaj prazne prostore potrebuj ej o opremo
Tatjana Podgoršek
Center za socialno delo Velenje seje v sodelovanju z Mestno občino Velenje letos lotil še enega novega socialnega projekta. Poimenovali so ga Streha za brezdomce v Velenju.
Direktorica centra mag. Zlatka Srdoč Majer je povedala, daje lokal na skup nos ti, ki ima velik posluh za ljudi v stiski, za ta namen ponudila hišo. Je v njeni lasti, stoji v Kavčah št. 6 in v tem času že pospešeno izvajajo nujno vzdrževalna dela, »... mi kot center pa pomagamo pri pomožnih delih. V jeseni naj bi jo že toliko obnovili, da bi lahko v njej našlo streho nad glavo 8 do 10 občanov, ki so ostali brez lastnega doma ali jih je dru-
žina zavrgla.«
V začetku bodo njenim stanovalcem ponudili le streho nad glavo in topol obrok v javni kuhinji v Velenju. Nato pa bodo vključili tudi svoje delavce, ki bodo pomagali brezdomcem pri postopnem aktivnem vključevali v življenje in delo. Za izvajanje projekta in 24-urno dežurstvo v domu naj bi zaposlili štiri osebe, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost, imajo znanja, veščine in voljo za pomoč brezdomcem pri delu. Na začetku naj bi izdelovali drobne izdelke, ki bi jih lahko prodajali na sejmih. »S tem bi oboji - brezdomci in delavci - pridobili občutek koristnosti. Nadzor pa bo potreben, da ne bi prišlo do kakšnih trenj, nezadovoljstva med sta noval ci ali da ne bi
vstopali v hišo takšni, ki tam nimajo kaj početi.«
Podatkov o številu brezdomcev v Šaleški dolini na centru nimajo. Vedo pa, da je v mestni občni Velenje v tem trenutku brez strehe nad glavo od 8 do 10 občanov, starih od 30 do 50 let, nekateri so nameščeni v drugih hišah, najpogosteje v Žalcu pri društvu Želva, nekaj pa je tudi takih, ki so si ure di li začasno domovanje pri prijateljih, znan cih.
Po zagotovilih Srdoč Majerjeve bo Mestna občina Velenje krila stroške, povezane z ureditvijo hiše za brezdomce, center bo poskrbel za njegovo »vsebino«. Denar za to naj bi pridobil iz razpisov. »Se pa ob tej priložnosti obračamo na občane, podjetnike, podjetja v zvezi z opremo. Nimamo je še. Hišo bi radi opremili z jogiji, posteljami, mizami, stoli, opremo, potrebno za opravljanje osebne higiene, prav bi prišel tudi kakšen štedilnik, na katerem bi si lahko pogreli čaj ali kavo. Vsake donacije bomo zelo veseli,« je še dejala Zlatka Srdoč Majer.
Katja in
Neva
navdušili
Velenje, 3. junija - Mladi velenjski glasbenici harfistka Katja Skri-nar in flavtistka Neva Beriša sta lani diplomirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pred slabim mesecem dni pa sta ob podelitvi diplom v Ljubljani pripravili koncert. Ponovili sta ga še v velenjski glasbeni šoli in z njim navdušili.
»Želeli sva se zahvaliti vsem, ki so nama doslej pomagali na najini glasbeni poti, nama pomagali in stali ob strani,« sta povedali mladi glasbenici, ki sta bili tudi sošolki v prvi generaciji dijakov velenjske umetniške
»'"VAS
Harfistka Katja Skrinar in flavtistka Neva Beriša sta se s koncertom v velenjski orgelski dvorani zahvalili vsem, ki so ju doslej spremljali na njuni glasbeni poti.
gimnazije. Predstavili sta se s programom, ki ju je družil na srednji glasbeni šoli v Velenju in kasneje na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
K sodelovanju sta povabili tudi nekaj gostov, ki so profesorji na velenjski glasbeni šoli in njuni dob-
ri prijatelji. Sodelovali so: Nikolaj Žličar (klavir), Marko Kragelnik (violončelo), Sara Beriša (saksofon), Anja Kožuh (harfa), Miran Šumečnik (pozavna), Janez Marin (tolkala), Gašper Breznik (trobenta). »Ob tej priložnosti pa se vsem
gostom in obiskovalcem koncerta še enkrat iskreno zahvaljujeva,« sta povedali nadarjeni glasbenici, za kateri bomo zagotovo še velikokrat slišali.
■ bš
Uživajo plesalci in gledalci
Med kulturnimi ustvarj alci v občini Šmartno ob Paki vse bolj v ospredj u tudi plesalke
Tatjana Podgoršek_
'Občutite nas' so poimenovale prireditev minulo soboto plesalke, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki in v plesnem krožku na tamkajšnji osnovni šoli. Obiskovalci, ki so tudi tokrat dokaj napol ni li dvo ra no šmarškega kulturnega doma, so jih res občutili: njihovo ljubezen do plesa, glasbe.
Blizu 70 jih je, ki s plesno dejavnostjo bogatijo prosti čas sebi in tistim, ki spremljajo njihove nastope. Med njimi je tudi nekaj predšolskih otrok. »V tem šolskem letu sodi pod osnovno šolo vrtec in na
željo staršev in njihovih plesnih navdušencev smo jih vključile v svoje vrste. Moram jih pohvaliti, ker so se super vključili in prav nič ne zaostajajo za šolarji. Plesna dejavnost je dobro izhodišče za gibalni razvoj otroka. Dokaz za to so dekleta, ki plešejo že sedem let. Njihov napredek lahko zaznajo tudi taki, ki se na sodobnejši ples malo spoznajo,« je povedala mentorica in pobudnica sodobne plesne dejavnosti v lokalni skupnosti Maja Bubik.
Ob dejstvu, da ima kulturna dejavnost v tamkajšnjem okolju dolgoletno tradicijo (znotraj nje je tudi folklorna), je bilo na samem začetku za nekatere sodoben ples za področje ob vznožju gore Oljke majhno »presenečenje«. A Maja meni, da prav nobeno. Igranje nogometa za dekleta njenega okusa pač ni bilo sprejemljivo, »tradicionalni folklorni dejavnosti pa je manjkala sodobnejša plesna varianta.«
Poleg ljubezni do plesa je med osrednjimi cilji delovanja plesne skupine spoznavanje različnih ples-
nih korakov, koreografije, različnih zvrsti glasbe. »Želimo dati vsem predvsem širino, plesalkam in spremljevalcem njihovih nastopov pa dopovedati, da ples ni samo to, kar gledajo na MTV-ju, ampak so še druge zvrsti.«
Skupine Fiona, Žive in Šiške posegajo po zavidljivih priznanjih. Žive so se med drugim lani udeležile nastopa na velenjskem plesnem odru, ki je vstopnica za državno revijo. Letos se za sodelovanje niso odločile. Raje so se posvetile svoji poti. Maja Bubik pravi, da so vesele in ponosne, ker se sliši glas o njihovem delu tudi zunaj meja občine Šmartno ob Paki. Rade se odzovejo vsakemu povabilu. Zadovoljne so tudi, ker občinstvo v dvorani z burnim aplavzom dokazuje, da so jim všeč in da jih spremljajo z navdušenjem. »Je pa res, da otroci na odru kar žarijo. Nikoli ne rečem, da se ne smejo zmotiti, ampak naj uživajo. Mislim, da se to vidi. Tako uživajo sami in tudi občinstvo v dvorani.«
Zaradi velikega števila sodobne-
Maja Bubik: »Plesna dejavnostje dobro izhodišče za gibalni razvoj otro ka.«
ga plesa željnih mladih sta Maji priskočili kot mentorici na pomoč Anja Bubik in Monika Krbavac. »Tudi zaradi njiju so stvari takšne, kot so. Dolgoročnih načrtov ne delamo, ker smo tako različni. Upamo, da nam bo prihodnje leto znova uspelo navdušiti toliko otrok in da bomo same našle dovolj volje in časa,» je še dejala Maja Bubik .
Na kratko
Nova razstava v Razstavišču 360
Velenje, 10. junij - Na centralnem otroškem igrišču v Velenju stoji objekt Razstavišče 360, v katerem si lahko vsak mesec ogledate novo razstavo, ki jo pripravijo v Vrtcu Velenje.
Od prejšnjega četrtka naprej so v Razstaviš ču 360 raz stavlje na likovna dela otrok iz okoliških enot Vrtca Velenje: Pesje, Vinska Gora, Šentilj, Konovo, Ška-le in Cirkovce. Otroci so v svojih delih izražali doživljanje Fit olimpijade Vrtca Velenje, ki je 20. maja potekala na mestnem stadionu v Velenju.
Razstavišče 360 so na MO Velenje oblikovali leta 2006 v okviru projekta
Program Phare, čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija. Za projekt so pridobili evropska sredstva.
Kulturna društva uspešna na razpisu
Velenje, Ljubljana - Znani so rezultati javnega poziva za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2010 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev za pred met pozi va je zna ša la 444.300 tisoč evrov, kar lep kos te »pogače« pa so na razpisu uspešno odrezala kulturna društva iz Šaleške doline. Največ projektov bo dobila sofinanciranih prav
Zveza kulturnih društev Šaleške doline, saj so ji odobrili kar 10 projektov.
Iz Velenja so bila na razpisu uspešna tudi Šaleš ko fol klor no društvo Kole da, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, MePZ Gore nje, Šaleš ki štu dent ski oktet in Rudarski oktet, ki so uspešno kandidirali s po enim projektom. Šaleško literarno društvo Hotenja, Šaleški likovniki in Šaleš ki aka dem ski pev ski zbor pa so dobili odobrena po dva projekta. Iz občine Šoštanj pa je na javnem pozivu s svojim projektom uspešno kandidiral Pihalni orkester Zarja.
Na jav nem pozi vu na izbor kul tur nih projektov različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2010 sofinanciral JSKD, pa je bilo uspešno KD Medžimurje Velenje s projektom »Protuletje se odpira«.
■ bš
Tišina Jožeta Marin ča
Velenje, 17. junija - Slikar Jože Marinč je prvič razstavljal v Galeriji Velenje leta 2001 v okviru skupne razstave, ko se je predstavila mednarodna likovna delavnica 'Slovenija, odprta za umetnost' iz Sinjega vrha, Gore nad Ajdovščino. Tokrat se velenjskemu občinstvu predstavl ja prvič s samostojno razstavo. Slikar iz Kostanjevice na Krki je na slovenski likovni sceni prisoten že dobrih trideset let. V vsem tem času motivno črpa predvsem v najširšem diapazonu krajine, slike pa dopolnjuje s posameznimi žanrskimi motivi. Razstavo, ki jo je umetnik naslovil Tišina/Silence, bodo v Galeriji Velenje odprli danes ob 19. uri.
■ bš
KOLONA
Nekaj malega o zavesah
Bojan Pavšek
V sredini 20. stoletja je na Nizozemskem takratni»liberalni« sistem obelodanil zakon, s katerim je prepovedal prekrivati okenske površine zasebnih prostorov. Razlog je tičal v političnem prepričanju, da v državi, kjer so vsi enakopravni med seboj, nobeden nima kaj skrivati. Še posebej doma ne. Zavese so postale preteklost. Kar-nise morda le še dekor. Okno pa... okno pa eksterna transparenca privatnih življenj. Na začetku je bilo težko, neprijetno in dokaj nelogično. Potem je sledila asimilacija. Najprej so postali vidni deli interierjev oblikovani in opremljeni tako, da so bili čista projekcija karakterjev bivajočih. Pozornost je bila usmerjena v detajle notranje opreme, barve so bile izbrane z okusom in v sozvočju z bivanjsko okolico stanovanja/hiše. Rezultat takrat »sporne« odločitve pa je prispeval k odkriti svobodomiselnosti, ki jo dandanes Nizozemcem zavidajo mnogi narodi po svetu.
Pri nas je zgodba o odkritosti ubrala drugačno pot. Samo en bliskovit pogled po mestu nam postreže z okenskim dekorjem, ki pogosto preizkuša meje človeške domišljije. Poliesterske zavesne imitacije v stilu dunajskega Schönbruna krasijo malodane vsaj eno okno vsake stanovanjske stavbe v Velenju. In če k temu prištejemo še palčka, pa analogno vremensko postajo iz Tirolske in ike-bano iz nadrealističnih plastičnih rož v vazi s kremenčevim peskom, je kombinacija popolna. V takšnih primerih je seveda bolje, da se zavese ohranijo. Po možnosti čim debelejše in z nešteto naborki. Kot gobe po dežju pa zavese razpirajo (beri: zapirajo) tudi javna urbana okolja. Slabost je v tem, da se s tem ruši »zračnost«, ki je dajala Velenju konotacijo odprtega mesta. Vsaj takšna je bila izhodiščna ideja prvotnih snovalcev modernega mesta. Potem pa se pelješ po Rudarski cesti mimo hotela Paka, da bi se priključil na Šaleško cesto. Pred sabo zagledaš arhitekturno gmoto, ki je dematerializirala Rdečo dvorano. Nekoč urbanistično logična odprtost Šaleške ceste je postavljena na klastrofobično preizkušnjo. Nedaleč stran nam prav tako kovinska zavesa, tokrat v horizontalni različici, vsakodnevno simulira pojav sončnega mrka, pod katero si tudi po biblični definiciji mračnjaški Lucifer želi več sonca. Tukaj je vojno proti novim tehnologijam gradnje in statični eleganci dobila logika pretiranega varnostnega faktorja. Ali po domače: dejmo še par stebrov zraven, za vsak slučaj. Kot da je to edina pot do suhega, senčnega in v vseh uporabnih pogledih pokritega večnamenskega prostora. Diametralno nasproten material kovini predstavlja voda ali njeno agregatno poosebljenje: para. Zadnje čase je parna zavesa kar pogosta iztočnica pogovorov o vizualni meji med Velenjem in Šoštanjem, med estetskim modernizmom in neprivlačno industrijo, med umetnimi jezeri in bruhajočimi dimnik,... Če se smem postaviti na stran predlagatelja, moram priznati, da predlog sploh ni slab. V kolikor bi bil seveda postavljen v popolnoma drugem kontekstu. Tega sta se leta 1970, s postavitvijo »doline v zavesi« v Koloradu, zavedala že slavna landart umetnika Christo in Jeanne-Claude.
Parne zavese so bile in bodo vedno zanimiv medij. Medij, ki omogoča nadgradnjo oz. umestitev med multimedijske vsebine. Paro namreč spremlja piskajočzvok ejakulacije iz parnih cevi, obstanek v parnem agregatnem stanju in difuzna svetlobna zavesa. To je površina, ki nudi možnosti za atraktivne projekcije različnih vse-bih. Te zadeve so naprimer že dolgo utečene v Disneylandih povsod po svetu. Evropska prestolnica kulture 2012 se približuje. Zanimivi kulturni projekti - sem spadajo tudi multimedijske vsebine - bodo v Velenje privabljale množice ljudi. Čas je za parno zaveso in projekcije na njej. Vsaj v tem primeru bosta Velenje in Šoštanj videla enake slike, le zrcalne. Takšna so namreč pogosto tudi mnenja na obeh straneh. A ne smemo pozabiti še nečesa. Vse umetniške inštalacije imajo svoj začetek in tudi konec. Tako dozorijo in dobijo prizvok umetniške pietete. In po koncu se bo para razblinila, meja med umetnim in realnim bo zabrisana, dimniki bodo ponovno vzniknili iz deponije jezerskega horizonta. In nič več kot to. Zatorej, carpe EPK 2012!
107,8 MHz
tAonjSKO IDO cAS©PDSDOl M®ZAllK
Glasbene novičke
Poletje
Prihajajo srečni dnevi. Tako porečejo mnogi poletju. Ne samo zaradi božanja sonca, opojnosti narave, ampak zaradi dopusta in številnih drobnih radosti, ki bogatijo in polepšajo našo življenjsko pot.
Vsem tem radostim, drobnim ali večjim (kakor za koga), smo mi dodali prilogo Poletje v Šaleški dolini. Našli ste j o v današnji številki tednika Naš čas in z njo dodali poletju svoj čar. To smo prepričani v našem uredništvu, kajti v prilogi smo objavili informacije, ki bodo zanesljivo prišle prav tistim, ki bodo dopust preživeli v domačem okolju, in tudi drugim, ki sicer nameravajo del dopusta »pokuri-
ti« za lenarjenje kje ob morju ali planinah, preostanek pa nameniti za »nekaj za svojo dušo«. V prilogi boste našli vabila za oglede prireditev - kulturnih, zabavnih, športnih. Morda bo ob prebiranju tega, kaj so pripravila turistična društva za ta čas, dobil idejo za druženje prijetnega s koristnim. Predstavljajo se tudi drugi klubi, društva, v katerih v tem času prav tako ni dolg čas. Kaj bi naštevali, raje vzemite prilogo v roke.
Je pa priloga nekaj, česar brez pomoči in sodelovanja, predvsem podjetij, družb, lokalnih skupnosti, ne bi zmogli. Zato hvala vsem za prispevek.
Naj se vas dotakne poletje s svojo prijazno stranjo. Izkoristite ga po najboljših močeh.
■ tp
... na kratko...
ROK KOSMAČ
Rok Kosmač je za vroče poletne dni in noči pripravil novo skladbo Poletna noč. Gre za poletno obarvano balado, ki jo je v prvi vrsti namenil za morebitno sodelovanje na festivalu Melodije morja in sonca, vendar pa tega festivala žal letos ne bo.
DRUŠTVO
MRTVIH
PESNIKOV
Po sklad bah Naf talin, Kisik, Komu zvoni, Otrok in Sveče, ki jih je občin stvo lepo spreje lo, je skupina Društvo mrtvih pesnikov na radijske postaje poslala že svoj šesti sin gle z aktu al -nega albuma Vojna in mir. Naslov nove skladbe je Super-he roj.
FACK
V petek, 18. junija, bo na Starem gradu v Celju potekal FACK - Festival alternativne celjske kulture. Zvečer bodo v okviru festivala nastopili makedonski indie post-punkerji Bernays Propaganda, slovenska ska swing zasedba Red Five Point Star iz Trbovelj, celjske zasedbe Flys-poon, Obstacle 2 in Slovinjen ter Nik ki Lou der iz Kam ni ka.
VAYA CON DIOS
Koncert znane belgijske zasedbe, ki bi moral biti 23. junija v ljubljanskih Križankah, je odpovedan. Poleg ljubljanskega so odpo ve da li tudi nas tope v Zagrebu in Spli tu, kot piše na spletni strani skupine, pa je do odpovedi prišlo zaradi kršitve pogodbe organizatorjev nastopov.
DANI GREGORC
Pevec in odlični posnemovalec kra lja rock'n'ro l la Elvi sa Pri -sleyja se v vročih junijskih dneh predstavlja z novo skladbo z naslovom Objemi me. Melodijo za sklad bo je napi sal zna ni avtor Zvone Hranjec, besedilo pa znana tekstopiska Vera Šolinc.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	JESSY MATADOR - Allez olla ole
2.	ANNA BERGENDAHL - This Is My Life
3.	MANGA - We Could Be The Same
Tokratna zmagovalka izbora pesmi tedna na združuje dva aktualna dogodka - letošnjo evrovizijsko popevko in svetovno prvenstvo v nogometu. Francozi so namreč v Oslo poslali poskočno poletno skladbo, ki je hkrati tudi francoska navijaška pesem letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki. Francoski pevec Jessy Matador je s skladbo v finalu osvojil dvanajsto mesto.
LESTVICA
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Zlati Muzikanti & Irena Vrčkovnik - Jadraj z menoj
2.	Ans. Roka Žlindre - Naša dežela
3.	Vagabundi - Za češnjevo mizo
4.	Zreška pomlad & Langa - Tajkun
5.	Ans. Braneta Klavžarja - Moja rodna dolina
6.	Euro Kvintet - Glasba druži ljudi
7.	Igor in Zlati zvoki - Naprej, naprej
8.	Ans. Wankmüller - Vlak
9.	Iskrice - En krasen dan
10.	Mladi odmev - Zavrti me v zvezde
I
Ave med legendami
Prejšnji konec tedna se je v Plit-vicah, v prelepem ambientu Plit-viških jezer, odvijal hrvaški medijski festival Media fest 2010. Na festivalu je v treh dneh nastopilo več kot petdeset vodilnih izvajalcev hrvaške glasbene scene in gostov iz tujine. Kot gosta iz Slovenije sta nastopila Tanja Žagar, kije nastopila prvi večer, in velenjska skupina Ave, ki seje predstavila na drugem večeru. Na festivalu so podelili tudi priznanja legendarnim zvezdam hrvaške estrade Terezi Keso-viji, Kicu Slabincu in skupini Cre-veni koralji. Priznanje Legende rock glasbene scene je za svoje dolgoletno ustvarjanje prejela tudi velenjska skupina Ave. Priznanje, ki ga podeljuje hrvaško združenje glasbenih menedžerjev in produ-centov, je skupini na odru podelil njihov prvi menedžer in producent Vladimir Mihaljek-Miha.
V dvoje je lažje
Pika Božič Kontrec na radijske postaje pošilja novi single z zaljubljenim naslovom V dvoje lažje je z njenega aktualnega albuma Shine. Album je luč sveta ugledal skoraj natanko pred letom dni. Do sedaj so s tega albuma izšli že trije singli - skladba Eno, s katero je Pika napovedala svoj povratek na glasbeno sceno, Zlomljena na tleh, ki je zaznamovala sam izid albu-
...več na: www.radiovelenje.com
ma, in zasanjana balada Med nama nekaj še živi, ki nas je grela v mrzlih zimskih dneh. Skladba V dvoje lažje je avtorsko delo Pike Božič Kontrec, kije zanjo napisala glasbo in besedilo, pri čemer so sodelovali tudi Davor Božič (besedilo) in priznan ameriški producent DC iz kolektiva Defrost Music (glasba in aranžma).
Med na rod ne Katrinas
Na slovensko glasbeno prizorišče prihaja zanimiva kombinacija odličnih ženskih vokalov, ki so jih združile vsem dobro poznane članice zasedbe Katrinas in avstralska pevka Cherie Lucas. Prijateljstvo, ki je preraslo tudi v glasbeno sodelovanje, je obrodilo sadove v obliki pesmi Hočem še ... (Toda's gonna be a good day). Skladba je delo avtorja Roka Goloba, navdih
letošnjem letu. Ustvarjanje drugega studijskega albuma Marka zelo veseli, tako da večino časa preživlja v studiu ali pa doma ob kitari. Delo sta z Martinom prekinila le ob pripravi na nedavni festival v Budvi, kjer je v revijalnem delu v spomin na Tošeta Proeskega odpel dve njegovi uspešnici.
Robbie in Gary po petnajstih letih
zanjo pa je bilo optimistično besedilo Today's gonna be a good day, ki ga je napisala Avstralka Cherie Lucas.
Za single so punce posnele tudi videospot pod snemalno taktirko Mitje Grebenjaka in Roka Goloba, na male ekrane pa prihaja še ta mesec.
Marko nima miru
Marko Vozelj se v teh dneh predstavlja z novim singlom Brez miru, ki nadaljuje glasbene smernice, začrtane že na letošnji Emi, ko je s pesmijo Moj si zrak najavil novi studijski album. Ustvarja ga skupaj s producentom Martinom Šti-bernikom, delo pa bo potekalo vse poletje. Tako lahko album na prodajnih policah pričakujemo še v
Robbie Williams bo jeseni izdal kompilacijski album z naslovom In And Out Of Consciousness - The Greatest Hits 1990-2010. Na dveh zgoščenkah bo svojim oboževalcem ponudil največje uspešnice iz svoje 20-letne glasbene kariere. Na kompi la ciji, ki bo izšla tudi na DVD-ju, bodo svoje mesto našle še uspešnice, ki jih je Robbie posnel še kot član fantovske skupine Take That. Med skladbami pa bo tudi pesem Shame, ki sta jo skupaj posnela Robbie in Gary Barlow, nekoč prav tako član skupine Take That. Do njunega sodelovanja je prišlo po petnajstih letih, skladba pa bo še pred izidom kom-pilacijskega albuma izšla tudi kot single.
Ceste na trasah bodo za ves promet zaprte najmanj eno uro pred časom navedenim za začetek hitrostne preizkušnje (HP). Vse gledalce in stanovalce ob trasah prosimo, da upoštevajo navodila službojočih oseb - redarjev, funkcionarjev in policije.
PARftJNOUG
/B64UTV WORLD
Od 17. do 20. junija smo
POTTY wwm
VSI IZDELKI BREZ OBRAČUNANEGA DAVKA!
VELENJE
STANDARD, Šaleška 2 a CENTER NOVA, Šaleška 21
—*6ks
d Jože Jančič (prvi z leve) in Jože Praprotnik pravita, da nista Strašna Jožeta, tudi ne medijsko poznana. Prepričana pa sta, da znata skuhati odličen golaž. Tudi pikantnega, če je treba. Zato, sta ugotavljala, ni nihče od »bolj poznanih« prišel po »repete«.
^ »Čuj, a se tebi tudi zdi, da naši nogometaši sploh nimajo grdih dresov?«, je direktorja ŠRZ Rdeča dvorana Marjana Klepca vprašala Tatjana Kontič. Njen mož Bojan Kontič je sicer takoj dodal, da bi bili lepši rdeči, Marjan pa, da je zelena barva čisto OK in da dresom nič ne manjka. Nič čudnega, da navija z zeleno kapo na glavi, kajne? Ker ni bilo rdečih, pa je takšno sprejel tudi Kontič. »Jo imam še vedno raje kot rumeno,« je dodal.
d Kaj imajo skupnega osebe na sliki? Vsi so Gaberčani, vsi so zelo pridni člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, vsi imajo te dni polne roke dela. Pripravljajo se na praznovanje 80-letnice delovanja društva. Vseeno pa so si vzeli toliko časa in se postavili pred Čvekov objektiv. Ker sta predsednik PGD Bogdan Lampret (prvi z leve) in predsednik KS Gaberke Pavel Župevc zelo uglajena, sta vzelo na sredo tajnico društva Tino Videmšek. Fanta se očitno zelo dobro zavedata, da brez žensk nikjer ne gre, da te res podpirajo tri hišne vogale. Zakaj bi bilo pri gasilcih drugače!
Vsak svoj začetek
Nekateri akcijo Velenje, mesto cvetja, začenjajo v gostilni. So najhitreje v rož'cah.
Dobri vili
Mnoge zanima, kdo bo v popolnosti dobil prej lepo vilo: Šoštanj ali Velenje. Šoštanj Mayerjevo vilo ali Velenje Vilo Bianco. A čeprav bosta dobili lepi vili, bi oboji vseeno radi tudi kakšno dobro vilo.
Spoznanje
Treba bi bilo spoznati, da je lahko nek kraj prestolnica kulture le, če je to Ljubljana.
Preventiva
Nekateri se odločajo, da spodnje dele pročelij barvajo sivo ali črno. Se grafiti ali kakšne svinjarije manj poznajo.
Veselje
Šmarčani so dokazali, da šport in vino tudi lahko gresta skupaj. A le za
slavje, ne za spodbudo na igrišču.
Skoraj
Včasih s(m)o rekli, da »skor' še ni nikol zajca ujel,« čeprav ta beseda veliko pomeni. Tudi za odnose s Hrvaško nekateri pravijo, da smo jih že skor' uredili.
Enotirnost
V	vse več družbah uvajajo enotirni sistem vodenja. Pa lahko vseeno iztirijo.
Hudi časi
V	Šaleški dolini se obeta podražitev vode. To lahko za nekatere pomeni dvojno zlo. Še bolj bodo prizadeti, če jim bo tekla voda v grlo.
Podzemlje
V	jame velenjskega premogovnika hodi na delo vse manj knapov. Zato pa v podzemlje zahaja vse več drugih. A to podzemlje je koristno.
Kaj pa mali
Nekatere ženske se ob raznih dokapitalizacijah čutijo zapostavljene. Ker da vanje noče nihče vlagati.
—iisHH
£& pP
KI	■■i
JÜ
Start, 29. maj 2o1o I
Vsi na kolo za zdravo telo!
V Mlekarni Celeia z bogato ponudbo mlečnih izdelkov soustvarjajo zdrav način življenja. V svojem delovanju gredo tudi korak naprej s ciljem združiti zdravo prehrano s športom. Tako je bila sobota, 29. maja 2010, zaznamovana z 8. rekreativnim kolesarskim maratonom zelene doline.
Na samem startu pred podjetjem Mlekarna Celeia v Arji vasi je ob 9. uri pognalo svoja kolesa več kot 700 kolesarjev. Vreme je bilo več kot odlično, kar je vplivalo tudi na dobro počutje vseh udeležencev maratona. Med samo vožnjo je bilo poskrbljeno za osvežitev na štirih okrepčevalnicah. Za varnost je skrbelo spremljevalno reševalno vozilo, motoristi in mobilna servisna služba za kolesa. Nekatere kolesarje so spremljali tudi njihovi prijatelji, ki so jih spodbujali in zanje držali pesti.
Kolesarji so imeli različne cilje. Eni, da v čim krajšem času preko-
lesarijo pot, drugi so želeli uživati naravne lepote Savinjske doline. Tekmovalci, ki so imeli resnično željo priti na cilj, so svoj cilj tudi dosegli - v Logarski dolini pri hotelu Plesnik. Za kolesarje, ki jim je do cilja zmanjkalo moči, so poskrbeli s posebnim vozilom, s t. i. »metlo«.
Na cilju so bile pripravljene mesne dobrote z žara, okusni golaž in slastni »carski praženec«. Za ljubitelje zabave je ob ritmih harmo ni ke poskr bel ansam bel
m.
'J: Ik^'B^I
MÜS
Ml
Na cilju
■
R
Proti cilju
m&ffl-.rsm.
m Imä
»Saš fMm Prejemnik glavne nagrade - moško cestno kolo
Avbreht. Žal so se na cilju pridružile tudi dežne kaplje, ki pa niso pokvarile razpoloženja. Vrhunec dogajanja je bil namenjen žrebanju dobitnikov bogatih nagrad. Glavni nagradi moško cestno
kolo ORBEA in žensko cestno kolo ORBEA sta prejela:
•	Anžlovar Andrej iz Ljubljane - moško kolo;
•	Črepinšek Silvija iz Celja - žensko kolo.
Kolesarski maraton zelene doline ni namenjen le profesionalnim kolesarjem temveč vsem, ki želijo preizkusiti svoje zmogljivosti in se družiti v prijetni druž bi.
V Mlekarni Celeia bodo tudi prihodnje leto združili svoje moči in organizirali 9. rekreativni kolesarski maraton zelene doline pod sloganom »Vsi na kolo za zdravo telo«.
Marjetka Železnik, Mlekarna Celeia
M
Ü
Wm
■«a»?
NASI KRAJI IN LJUDJE
zaLescanski portreti
21
Rastko Lah
Oče Slavko Lah iz železničarske družine je bil pred drugo vojno v službi v Izdelovalnici gumiranega papirja v Starem Velenju, po vojni pa je postal njen direktor. Stanoval je v Pibernikovi hiši v Starem Velenju, njihova gumirnica pa je bila največja tovarna lepilnih trakov v Jugoslaviji. In na enega od trakov se je ujela tudi Chromyjeva Marta, katere prvi mož Franc Camlek, spomeni-čar, je padel v partizanih. Bila je uslužbenka na bližnji železniški postaji in v novo razmerje leta 1950 je prinesla hčerko Danico iz prvega zako na. Ob poroki staršev je bil Rastko že na poti, žal pa porod 24. maja 1950 ni bil najbolj srečen, njegov brat dvojček namreč ni preživel. Mama je ostala doma, in ker niso imeli zemlje, tudi Rastko kot otrok ni imel kakšnih skrbi. S prijatelji so nabijali žogo, največ časa pa so porabili za borbe med partizani in Nemci -Valenčakov vinograd nad starove-lenjsko cerkvijo je bil Afrika, grajski hrib pa Azija. Karel Majdak, Slavc Petek, Ič Vodušek, Jože Kralj, Peter Geršak, Zlatko Naglič, Jože Kodela, Vidovičev Sinč ter Korenovi in Zepo-vi fantje so bili junaški bojevniki.
V prvi razred so fantiča poslali na osnovno šolo Miha Pintarja Toleda k Blatnikovi Manici, v drugi in naslednje štiri razrede pa v konjušnico v Starem Velenju in v zadnja dva razreda na Gustava Šiliha. Brezskrbna vožnja s kolesom se je trinajstega maja leta 1958 končala pod kolesi brezvestnega voznika tovornjaka. Desno roko je izgubil, levo so mu komaj rešili. A starši ga niso zavijali v vato, zato se nikoli ni smilil samemu sebi. S trdno voljo si je prizadeval doseči vse, kar je bilo dosegljivo. Samo otroška želja, da bo nekoč postal vojak, je ostala sanje; je pa vseeno vlogo voditelja privzel že zelo zgodaj in se ji nikoli ni odpovedal.
Leta 1954 se je rodil brat Savo in leta 1960 seje družina preselila nad novozgrajeno gumirnico pri sedanji tovarni Gorenje. S tem se je za fanta začelo tudi precej novih obveznosti, saj v tovarni ni bilo vratarja, hišnika, okolico so urejali kar Lahi sami. V osnovni šoli Rastko ni imel težav, do osmega razreda je bil odlič-njak. Najbolj je užival pri zemljepisu in zgodovini narodnoosvobodilne vojne. Rad je deklamiral. Tovari-šici Podlesnikova in Kramerjeva sta ga popeljali v hribe. Izbral si je sebi primerne športe: izvrsten je bil v krosu, nogometu, plavanju in kasneje v smučanju. Oče je sinova vzgajal v jugoslovanskem domovinskem duhu in družina je prepotovala celo Jugoslavijo, poleti so hodili v Budvo, Petro-vac na moru, na Hvar, Korčulo ... Zadnja tri poletja v osnovni šoli so ga poslali v kolonijo na Debeli Rtič, kjer je pridobival prve izkušnje v lju-bez ni.
Bil je v prvi generaciji velenjske gimnazije, v kateri je vladal izjemno strog režim, vključno s horale-galisom. Pa še matematika, predvsem pa fizika sta sicer samozavestnemu Lahu delala preglavice, tako da sije gimnazijo podaljšal na
pet let, vsako poletje brez izjeme pa si je pokvaril s popravnimi izpiti. Ker so doma takrat že imeli popoldansko obrt izdelovanja plastičnih predmetov, si je služil počitniški denar za stroji. V najboljšem gimnazijskem spominu pa je zanesljivo ohranil Batota - profesorja Mediča. Že v prvem letniku mu je bila všeč Vrbi čeva Mile na, pa tudi Lapova Tatjana ga je mikala. A to so bile le nedolžne mladostne simpatije, v gimnaziji je bil pomembnejši nogomet, plavanje na velenjskem jezeru in šoštanjskem bazenu. Obzorje si je širil ob nedeljskih dopoldanskih radijskih oddajah za srednjo stopnjo z Matjažem Kmeclom, ob radijskih
sprejemnikih pa so v večjih skupinah poslušali tudi prenose nogometnih tekem. Takrat je razvil svoj imitatorski talent - posnema številne športne komentatorje, politike, predvsem tovariša Tita. In ker dokazano ni bil tehnični tip, se je med študijem novinarstva in prava odločil za slednje. Poleg tega, da ga je pravo zanimalo, mu je oče pridobil tudi štipendijo v tovarni Aero, kjer je nekaj časa delal, dokler ga niso odstavili z direktorskega mesta v gumirnici.
Leta 1970 je opravil sprejemne izpite na pravni fakulteti in se zagrizel v študij. In v študentsko življenje. Dve leti je stanoval v Akademskem kolegiju, potem je bil na Lep-odvorski podnajemnik. Šestica in Trnovski zvon sta bila najljubša pristana za dolge, neskončno dolge razprave o politiki, družbenih spremembah. Pod lipo so mladeniči dostikrat naleteli na Frana Milčinskega Ježka, pisatelja Mraka . Rastko se je največ družil z Dušanom De Cos-to, Prekmurcem Šeklijem in košarkarjem Damijanom pa jih je družil tudi posel. Da bi si povečali prihodke, so namreč na Madžarsko vozili kavbojke, od tam pa v Italijo ogrske salame . Baje so v fička stlačili tudi po stoosedemdeset parov kavbojk! Za ljubezen v študijskih časih menda ni bilo časa, je pa kasneje to popravil in prijatelji so mu zavidali marsikatero privlačno deklico.
Potem, po očetovi smrti leta 1972, je prišel do spoznanja, daje čas, da se zresni in na legalen način poskrbi za svojo prihodnost. Študij je v tretjem letniku pustil in se leta 1974 zaposlil v Gorenju, kjer je bil najprej šef kabineta šefa splošnih služb Franca Vrtačnika, nekaj časa nadzornik inventur v celi Jugoslaviji, potem so ga prestavili v finančno službo k Antonu Glušiču in ga zadolžili za kompenzacije. Spet je vandral po Jugoslaviji in kljub napornim pogajanjem so bile te poti tudi prijetne. Samozavest, neposreden stik z ljudmi, trdna volja in nekaj uspešnih poslovnih potez so ga leta 1977 pripeljali na delovno mesto vodje prodaje Gorenjevih izdelkov za področje Bosne in Hercegovine in Črne gore. Lah je bil »kriv« tega, da je Gorenje prevzelo generalno pokroviteljstvo nad jugoslovansko smučarsko reprezentanco leta 1980. In
potem je bil do leta 1984, ko je Gorenje zapustil, vodja prodaje medicinske opreme. Spet številne poti, zveze, neprespane noči ... Leta 1985 je na Kardeljevem trgu odprl Ski bar, ki ga je čez deset let zaprl. Leta 1995 se je uradno upokojil in se dve leti še ukvarjal z marketingom na velenjski televi ziji. Povezal se je tudi s Koroškimi pekarnami, kjer še zdaj vodi del poslov - je predsednik nadzornega odbora in delničar.
Predsednik velenjskih invalidov Edo Centrih ga je leta 1972 s prvo smučarsko tekmo poslal v svet invalidskega športa in Rastko je bil potem stalni član državne reprezentance v smučanju, večkratni državni prvak v plavanju, svetovni prvak v plavanju leta 1974, pa mednarodni prvak Poljske, Madžarske, Vzhodne Nemčije v plavanju. Bil je kape-tan jugoslovanske repre zen tan ce za olimpij ske igre v Torontu, ki pa je udeležbo v zadnjem trenutku zaradi rasistične Južne Afrike odpovedala. Leta 1975 je bil v Beogradu udeleženec parade ob dnevu zmage, na sprejem pri Titu pa ni smel, ker ni bil v partiji. Pet let kasneje je Rastko Lah v Beogradu stal na častni straži ob krsti Josipa Broza Tita. V Beogradu sta ga tedaj spremljala zakonca Centrih, ki takrat še nista slutila, daje njuna devetna-jstletna lepotička Duška Rastku zelo, zelo pri srcu.
Samo nekaj mesecev po Titovem pogrebu se je Duška odselila k Rastku, že 18. oktobra leta 1980 sta se poročila. Od silnega šoka sta si Cen-triha le s težavo opomogla šele po Tončkovem rojstvu 14. decembra 1981. Luka se je rodil 14. julija 1984. Leta 1992 se je družina preselila v stanovanje na Koroški cesti v Velenju. Njivice na Krku so bile njihova priljubljena točka na Jadranu, neznanske smučarske užitke pa so leta in leta doživljali v Madonni di Cam-piglio in v Badkleinkircheimu. Rast-ko je vsako leto za en dan iz šole vzel oba sinova in moški so imeli vzgojni »vatertag« z izletom.
Na Malem Vrhu so Lahi kupili Janežičev vikend in tako postali sosedje legendarnega Ivana Atelška. Zakonca večino časa zdaj preživita kar tam. Sinova s svojima dekletoma pogosto prideta kaj postorit ali pa speč na žaru, Tonček zaključuje študij telesne vzgoje, Luka pa ekonomije. Duška je najprej poučevala na osnovni šoli, potem se je zaposlila na velenjski televiziji, zdaj pa je že petnajst let novinarka na nacionalni televiziji. Dnevi na Malem Vrhu so polni, vedno je potrebno kaj postoriti, popraviti, razširiti... idej ne zmanjka. Enkrat na teden službena pot v Ljubljano, obisk partnerjev in prijateljev. Viski s kolo je prvi zakon, drugi zakon je savinjski želodec in tretji zakon je Atelškovo vino. Seveda ga je srce pred leti že krepko opozorilo, ampak...
Rastko je imel pasje prijatelje že od otroštva, vseh velikosti in pasem. In tudi zdaj pred hišo leži prijazen volčjak Dick, ki se mu je, kot darilo za Duškino petdesetletnico, pred dnevi pridružil še višavski terier ... Prav, saj imata Laha ob sedanjem vikendu v mislih še manjšo hišico, ki bo samo zanju. V hribu nad hišico pa bo stala sončna elektrarna in elektrike bo dovolj tudi za prodajo. Še en posel .
■ Vlado Vrbič
Lepo je dajati, ne samo jemati
Ivan Rošer iz Velenja daroval kri že več kot 110-krat
Tatjana Podgoršek
Ime Ivana Rošerja iz Velenja j e na seznamu ljudi, ki se odzivajo klicu na pomoč za darovanje krvi v tukajšnjem okolju tik pod vrhom seznama. Več kot 110-krat . »Tega nikoli nisem obešal na veliki zvon, zato so bili nekateri kar presenečeni, ko so ta podatek slišali pred nedavnim po rudniški razglasni postaji. Tudi po objavi v medijih si želim, da bi bilo tako kot doslej, ko večina sodelavcev ni vedela, kolikokrat sem bil človekoljub. Res krvi ni mogoče nadomestiti s čim drugim, res, da daruješ del sebe, ampak je lepo dajati in ne le sprejemati. Tega bi se morali zavedati predvsem mladi,« je začel pogovor Ivan Rošer in nadaljeval: »Ko se zaveš, da nekdo potrebuje kri za rešitev življenja ali ohranitev zdravja, se brez pomisleka odzoveš. Ko se večkrat, ti pride v kri, da daruješ kri.«
Nič posebnega se ni zgodilo pred 39 leti, ko je postal krvodajalec. Kot je povedal, je komaj čakal, da postane polnoleten, da bo lahko sledil očetu, tudi bratom in sestri, ki so že bili krvodajalci. Če do svoje nesreče leta 1975 ni bil povsem prepričan, da bi se odzval vsake tri mesece, se je po daljšem okreva-
nju v bolnišnici in na osnovi tistega, kar je videl, odločil za tako pogost odziv. Dela pa tudi v takem okolju, v katerem je čut za solidarnost, za pomoč sočloveku v stiski,
Ivan Rošer:»Darovalec nisem zato, da bi bil v medijih, ampak ker rad pomagam ljudem na najlepši način.«
velika. Najraje se udeleži krvodajalske akcije v celjski bolnišnici, kjer imajo zadeve res dobro urejene. Zadovoljen je, ko vidi, da čakajo na odvzem mladi, srednješolci. Bil bi še bolj zadovoljen, če bi jih bilo še več. »Ko mi ne bomo mogli več,
bodo ti nadaljevali. Tudi v krvodajalstvu so mladi prihodnost.«
Ko je daroval kri, nikoli ni razmišljal, da daruje del sebe. Niko-i mu ni prišlo na misel, da bi za to moral kaj dobiti. Tudi kakšnih ugodnosti, privilegijev ne pričakuje. Ko se bo kmalu upokojil, se bo z veseljem odzval, čeprav takrat ne bo dobil niti prostega dneva. Krvodajalstvo -po njegovem mnenju - ne bi bilo to, kar je, če bi dobili za decilitre krvi plačilo. Ni prepričan, če bi v takih primerih še bil krvodajalec. »V zadovoljstvo mi je. Rad to delam. Zdrav sem, zakaj ne bi pomagal. Mislim, da sem zdrav pri teh letih tudi zaradi tega, ker pogosteje darujem kri.«
Na Premogovniku Velenje, pravi, imajo razumevanje za krvodajalstvo, zato ni nič čudnega tolikšno število odvzemov na leto (2300). »Naj še enkrat poudarim, da nisem krvodajalec zato, da bi bil v medijih, ampak zato, ker rad pomagam ljudem.«
Ima posnemovalce v krogu družine? Hči zaradi zdravstvenih ovir ni krvodajalka. Sina je enkrat pre-pri čal, zato upa, da se bo v vrs te človekoljubov še kdaj postavil. Je še mlad in za spoznanje, da darovanje ni nikakršen bavbav, ima še čas.
Nekatere stvari bom kar pogrešala
V prostorih Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje je bilo minulo sredo popoldne zelo živahno. Kar vsi obiskovalci po vrsti so se »motovilili« okrog Marjane Rudolf, dosedanje sekretarke društva. »Radi te imamo,« ji je segel v roke ter jo objel eden od udeležencev priložnostnega srečanja, ki so ga pripravili ob Marjaninem odhodu v penzijo, drugi je čakal na tako priložnost z rožo v roki. Ko je Marjana zagledala nas in naše 'novi-
jo. Ker se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, sojo člani društva redno zaposlili. »S strahom sem sprejela ponujeno delo, saj gluhih in naglušnih nisem poznala, kaj šele vedela, kako se z njimi sporazumeva. Trudili smo se drug z drugim in nekako kar shajali. Naučila sem se njihove govorice z rokami. Ne rečem, da razumem vse, kajti ko so gluhi skupaj, se razumejo med sabo samo oni. Če je bilo potrebno, smo se pa večkrat sporazume-
je delala, v upanju, da dela najbolje zanje? Besede so ji zastale v grlu, povesila je oči in po krajšem predahu odgovorila: "Nekateri z dobrim, drugi pa tudi na dokaj krut način. Poznam lepe -n tudi grenke trenutke. Spominjala se bom samo lepih." Mednje je uvrstila prizadevanja za pridobitev društvenih prostorov, za njihovo ureditev, izvajanje zastavljenih programov, Ob pogledu na prehojeno 18-let-no pot je zadovoljna, ker je društvo
Marjana Rudolf v družbi nekaterih članov društva ob slovesu
narske rekvizite', se je z nasmehom na ustih obrnila k podpredsedniku društva Francu Forštnerju z besedami: »Ti, Forštner, pa znaš poskrbeti za presenečenje.«
V pogovoru nam je Marjana povedala, da zapušča druščino 441 članov iz 10 občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline po 18 letih dela sekretarke. Čisto po naključju se je do takrat tehnična risarka znašla v povsem drugačnem okolju, kot gaje bila navajena. Po stečaju podjetja Eko Velenje so ji na zavodu za zaposlovanje ponudili možnost nadomeščanje tedanje sekretarke med bolniško odsotnost-
vali in na koncu sporazumeli. Ah, nekatere stvari bom sedaj kar pogrešala. Tudi nekatere člane. Lahko rečem, da so to nekoliko posebni ljudje. Niso slabi, ne smeš pa se jim zameriti, ker so zelo občutljivi.« Kot je še dodala, slabe volje v družbi z njimi ne smeš biti. Svoje skrbi moraš pustiti pred vrati, kar pa je bilo včasih kar težko.
Sekretarka društva ni bila le v času uradnih ur, ampak praktično 24 ur na dan. Tudi pono či, ker je človek, ki se ga dotak ne mno go stvari, ker je nemalokrat dvomila, ali je v določen trenutku ravnala prav. Pa so ji člani vračali to, kar
v tem času veliko pridobilo, postalo je prepoznavno. Njeni nasledniki, pravi Marjana, pa naj poskrbijo, da takšno tudi ostane oziroma se morajo stvari še izboljšati, saj so za to dani pogoji.
Kaj bo počela kot upokojenka? »Naj prej moram dojeti, da sem to res. Moram se sprostiti, pozabiti na nekatere stvari, za kar potrebujem nekaj časa. Sicer pa bom čuvala vnučke, hodila na sprehode, sedla na kolo, kar sem sedaj kar zanemarjala. Kdaj pa kdaj pa bom še prišla v društvu kaj pogledat,« je še dejala Marjana Rudolf.
■ tp

Za naše kraške jame in pitno vodo
V začetku juninja smo jamarji Koroško-šaleš-kega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje v Hudi luknji pripravili zaključek ob uspešno končani mladinski pobudi ''Varstvo kraških jam in pitne vode''. Projekt, kije potekal v okviru programa Mladi v akciji - programa EU za mlade do 30 let, smo pričeli decembra 2008. Njegov namen projekta je bil seznaniti mlade o pomenu varstva kraških jam in pitne vode.
Za projekt smo se odločili, ker je skoraj polovico Slovenije kraške. Za kraški svet je značilno podzemeljsko pretakanje voda in velika občutljivost na onesnaževanje. Vsako divje odlagališče odpadkov na kraškem terenu predstavlja nevarnost onesnaženja pitne vode.
Ves čas trajanja projekta smo k sodelovanju vabili mlade do 30 let. Vpisali so se lahko v brezplačno jamarsko šolo. Tečajnikov smo imeli preko 20, prišli paso iz različnih krajev iz bližnje in daljne okolice Velenja. Zanje smo pripravili veliko treningov jamarske tehnike ter številne delavnice o varstvu kraških jam, pitne vode in varstvu narave nasploh. Izvedli smo veliko enodnevnih terenskih raziskovanj in
dokumentiranja jam. Pravo doživetje za mlade tečajnike pa je bil jamarski tabor na Dobro-veljski planoti. Naših strokovnih ekskurzij so se udeleževali tudi jamarji z drugih območij Slovenije ter mladi jamarji iz Srbije, ki so pones-
li glas o naših kraških lepotah tudi preko meja Slovenije.
V	letu in pol smo se trudili javnost ozavestiti o pomenu varstva narave. Obenem pa smo vsem nudili brezplačno možnost neformalnega izobraževanja. V naše vrste so se lahko vključili tudi mladi iz socialno šibkejših družin, saj smo nudili brezplačno izposojo jamarske opreme. Z raziskovanjem v naravi smo si krepili tudi zdravje in splošno kondicijo.
V	okviru projekta smo izdelali tudi bilten, zgibanko o varstvu jam, kiju lahko dobite na naših spletnih straneh, zgibanko pa tudi v tiskani izdaji. Najpomembnejši rezultati pa so bili kataster divjih odlagališč odpadkov v jamah. Žal smo ugotovili, da nekateri ljudje še vedno odlagajo odpadke v jame in brezna in s tem onesnažue-jo našo pitno vodo.
Projekt smo sicer zaključili, vendar bomo tudi v prihodnje skrbeli za varstvo kraških jam in pitne vode. Še vedno bomo v svoje vrste vabili tako mlade po letih kot tudi mlade po srcu, da se naučijo varno raziskovati jame. Jamarstvo je dejavnost, kije primerna za vse, ne glede na starost ali spol. Ni potrebno biti vrhunski športnik, saj so v naših vrstah dobrodošli vsi, ki imajo radi naravo. Veseli smo tudi sodelovanja s šolami in fakultetami, saj kras in kraške jame nudijo veliko možnosti za izdelavo raziskovalnih, seminarskih in diplomskih nalog.
■ Mojca Hribernik
Deset let z roko v roki
Na Osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki že deset let uspešno deluje dobrodelni šolski sklad z imenom Z roko v roki, ki je bil na pobudo tedanje ravnateljice šole gospe Nevenke Hofer ustanovljen maja 2000. In bolj kot lepa obletnica so pomembna dejanja in pomoč, ki je bila omogočena preko sklada, in tako številne iskreče iskrice v vedno iskrenih otroških očeh, ki so resnično nepozabne in so pravzaprav bistvo sklada Z roko v roki ter hkrati največji izziv in motiv za nadaljnje delo, je na veliki dobrodelni prireditvi šolskega sklada Z roko v roki povedal ravnatelj šmarške šole g. Bojan Juras.
Prireditev, ki je dodobra napolnila vsak kotiček šmarškega kulturnega
doma, je potekala v sredo, 9. maja, na njej pa so sodelovali tako šolarji šmarške šole kot številne domače skupine, še posebej pa so bili organizatorji prireditve veseli, da sta se povabilu prijazno odzvali priznani slovenski estradnici Manca Špik in Nuška Drašček. Poseben čar prijetnemu večeru je dodal priznani televizijski in radijski voditelj Andrej Hofer, sicer nekdanji učenec šole, ki kljub
številnim obveznostim vedno rad najde čas za domači oder in spomine na svoj osnovnošolski čas.
Priznanje za večletno požrtvovalno delo v skladu je ravnatelj z drobnim cvetom izkazal tudi obema predsednicama šolskega sklada, nekdanji Ireni Sobočan in sedanji Metki Krevzel, kot tudi nekdanji ravnateljici gospe Nevenki Hofer, ki je ob tem povedala, kako zelo pomembno vlogo igra v teh,
za nekatere resnično težkih časih sklad, kot je Z roko v roki.
Dobrodelni večer se je zaključil v zelo prijetnem vzdušju, številne obiskovalce pa je grela misel, da so tudi sami prispevali košček v bogat mozaik dobrodelnosti na šmarški šoli, ko se je tako še enkrat več izkazalo, kako pomembno je živeti z roko v roki.
■ MAJ
11
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Park s5 dogaja 2010
Med poletnimi počitnicami zadnja leta za dogajanje odlično skrbi tudi naša dijaška sekcija. To dogajanje se imenuje Park s5 dogaja. Začel se je leta 2002 kot koncert v parku pred gimnazijo, kije že od nekdaj zbirališče mladih. Pred dvema letoma smo ga ponovno oživili na pobudo MO Velenje in MC Velenje. Leta 2009 pa je dogajanje prevzela sama dijaška sekcija ŠŠK in ga spremenila v tradicionalni dijaški festival. V lanskem letu je potekal praktično celo poletje in je zajemalo vse sklope alternativne glasbe. S programom, ki se je odvi-
jal v parku, smo opazili tudi manj vandalizma, saj se je ves čas nekaj dogajalo, z reditelji pa smo bili dogovorjeni za redne obhode po parku. Za zmanjšanje zunanjih učinkov pa so obiskovalci lahko zamenjali pobrane smeti za ustekleničeno vodo.
Letos pa smo projekt skrajšali na deset dni zara di napor ne ga programa in motenja najbližjih sta noval cev, kate rim se na tem mestu opravičujemo zaradi nemira, oziroma glasbe, ki se je slišala v okolici.
Otvoritev festivala bo ob koncu šole, 24. 6., z začetkom ob 12.
uri. Za dogajanje bo poskrbljeno cel dan in večer: z nami bodo Golliwog, The Fugitives in Mlade kuzle. Festival se bo nadaljeval 27. 6. z Ola Bičola oziroma Mehiškim žurom, 28. 6. se nam pridružite v Reggae Maniji z Albinom z bobni in igrami s Hekeiji. V naslednjih dnevih sledijo še gleda liške pred stave, impro liga, metal jam session, na debati in delavnicah »Več glav več ve« se bomo dotaknili socialnih tem, izvedli bomo elektronski Park party, Hip Hop foro z domačimi izvajalci. Zadnji dan, 4.7., pa bomo festival sklenili s Simonom in nje-
govo kitaro in veseljem nad dogajanju v Velenju. Vsi dogodki se bodo ob slabem vremenu prestavili v Mladinski center Velenje.
Dijaki, želimo vam uspešen zaključek šolskega leta, maturantom pa uspešno opravljene ustnei izpite. Med tem ko se bomo študentje še kakšen teden dlje mučili z izpiti, pa vse vabimo na jutrišnji stand up s Hijenami. Odvijal se bo 19. 6. ob 21.00 v Mladinskem centru Velenje. Vabljeni tudi še naprej na ogled vseh nogo met nih tekem, prav tako v MC Velenje.
■ Nika Penšek
Psiholog odgovarja (9)
Petra Tekavec,
mag. psihološkega svetovanja
Deseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje
Morda mi boste vi lahko pomagali ali svetovali, zato vam pišem. Težko se odprem in zaupam komerkoli, sem bolj zaprtega tipa. To je tudi moj problem. Odkar pomnim, od malega, sem se vedno držala v ozadju. Bila sem nevidna in nisem si želela izpostavljati. Imam 57 let in sedaj vidim, da to ni dobro. V družini me mož in odrasla otroka, 30 in 37, ne upoštevajo pri odločitvah. Vem, da sem sama kriva, ker redko izrazim svoje mnenje. To pa ne pomeni, da ga nimam. Večkrat sem se vprašala, zakaj sem taka, zakaj pustim, da drugi odrejajo moje življenje. Po eni strani sem jezna na sebe, po drugi na moža in bližnje, ker me ne vprašajo, kaj mislim in čutim. Mislim, da je prišel čas, da nekaj naredim. Hvaležna vam bom, če mi lahko date kak napotek. Hvala in lep pozdrav.
Iz ozadja v izražanje sebe
Draga gospa,
Celo življenje, kot opisujete, ste živeli v senci drugih. Lastne volje niste izražali, kar so drugi, vaš mož, otroci in ostali bližnji, »izkoristili« in vas usmerjali po svoji volji. Verjamem, da so se vam občutki zapostavljenosti, frustracije, nezadovoljstva nakopičili in si želite spremembe. Poskušajva najprej razumeti vaše obnašanje in s tem ovreči jezo, ki jo doživljate do sebe. Sklepam, da izhajate iz avtoritarne družine, v kateri je bila vaša ubogljivost in uklonljivost odziv na pričakovanja in zahteve staršev. Želim vam, da sebe ne obsojate, ker ima vaše obnašanje zagotovo dobre razloge in vas je obvarovalo pred marsičim hudem. Sedaj ste že na pol poti do spremembe. Spoznali ste, da si ne želite tako naprej, in motivirani ste, da se spremenite. Premagati boste morali strah, nelagodje in odpor drugih. Toliko let ste obstajali na določen način, kije del vaše identitete, zato se bo vaša bit upirala spremembi. Drugim prav tako ne bo povšeči, da ste odločni, s svojo voljo. Naj vas to ne ustavi, na drugi strani vas čaka občutek zadovoljstva s seboj, porast samospoštovanja in spoštovanja drugih. Imate vso pravico in dolžnost do sebe, da se pričnete izražati. Naj vas spremlja odločnost in vztrajnost!
Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com.
Ruda - In memoriam
Strmčnikov Ruda z Graške gore je bil vedno samo Ruda, ki gaje vsakdo tikal. Imel je sočni hribovski dialekt, mešanico velunjskega in šmiklavškega besednjaka, zabeljeno s pisano paleto knapovskih izbrank, kijih je spoznal v svojem osemindvajsetletnem delu v jami. Leta 1944 seje menda rodil samo zato, da bi Skarlovnikovim pasel kozo, ki so jo skrivali med vojno. Pasel je tudi sosedovim, da je le zvečer dobil latvico kravjega mleka. Ko pa je spoznal Janovega Frančka, ki je brez obeh rok nasajal krampe in lopate, se vozil s peciklnom, kuhal oglje za šaht in delal »fojer rante« za tovarno usnja in gasilce, je tudi Ruda hotel postati oglar. Domači pa so ga zrinili na šaht, kjer je, močan kot
medved, v škalskem kamnolomu na cicke nalagal velike kamne, potem pa napredoval za drobilca kamenja. Sele z osemnajstimi leti je smel v jamo, najprej za »lehrhauerja«, potem pa za»hauerja« na širokem čelu. Ob dvajsetletnici dela na šahtu je dočakal tudi zasluženo ročno uro. Oženil se je k Podplotnikovim na Graško goro, kjer je še naprej vlekel šahtenski šiht, žena Antonija pa dokaj veliko kmetijo. Toda žena mu je zgodaj umrla in pokopal jo je na idiličnem šmiklavškem pokopališču, kamor so sedaj položili tudi njega.
Ko seje Ruda upokojil in kmetijo predal sinu, seje lahko začel ukvarjati s tistim, po čemer ga danes najbolj poznamo: kuhanjem oglja. Kar nekaj kop in kuhanj je pripravil vsako leto, med njimi v Ravnah in pred šolo v Mislinji. S šikeljni je prekril Kavčnikovo domačijo in kapelo na gradu. Srečavali smo ga kot igralca pri KD Smiklavž in velenjskih gledališčnikih. Snemal je za vodiča po Muzeju slovenskih premogovnikov in pri prireditvah v velenjskem muzeju, kjer je nastopal kot knap, »holcar«, učitelj ročnih del ali pastir, ki je delal piščalke in mlinčke na vodi. Znal je narediti suhe rože in prezentirati celoten obred kolin na kmetih, da ne govorimo o rudarski polenti, kuhani na lesenem štedilniku. Nekaj posebnega so bile njegove butare in gobe za raznašanje velikonočnega ognja. V tej druščini je Micka rezala narodne trakove in delala rože, jaz pa sem igral na citre. Ruda se je pripeljal s tistim dolgim karavanom, polnim raznega šavja, drnulovih vej in božjega lesa, in čeprav ni imel izpita, sije upal voziti po vsej Graški gori. V zadnjih letih je hodil z menoj na Kozjansko, kjer je oživel likpuščavnika Valentina iz Hude Luknje, ki ga je tudi v Vodrižu redno igral. Tudi v Kozjem je delal butare in kuhal drvarsko polento, pri tem pa hvalil tamkajšnje ljudi in njihovo vino. Pred smrtjo je tarnal, da za kuhanje oglja nima naslednika, a vse skupaj je vendarle natančno zapisano v moji knjigi »Med cvetjem in trnjem«, Založba Karantanija, 2004. Prav zato bo nanj za vedno ostal lep, svetel in hvaležen spomin. Hvala, Ruda!
■ Marjan Marinšek
VI PIŠETE
Zinka in Rudi Rajh spet »mladoporočenca«
Zlata poroka j e bila na Velenjskem gradu, obred pa j e vodil župan Srečko Meh
Prvo junijsko soboto si bosta zagotovo še dolgo zapomnila Zinka in Rudi Rajh iz Šentilja. Na Velenjskem gradu sta točno ob 13 h po petdesetih letih zakonskega življenja obnovila svoji zaobljubi, obred zlate poroke pa je vodil velenjski župan Srečko Meh, ki
je Rudi vsako nedeljo obiskoval na domu.
Poznala sta se pet let, preden sta 4. junija 1960 rekla usodni da. Na temeljih globokega spoštovanja in ljubezni sta začela graditi novo življenje. Po poroki sta sprva pol leta živela v Kotah pri Rudi-
dobila prvo vnukinjo Janjo, za njo še Mateja, Jerneja in Tjašo. Vsi so že zaposleni, le najmlajša Tja-ša je še študentka. Od svoje babice in dedka so pridobili pozitiven odnos do ljudi, živali in narave. Podedovali so optimizem do življenja in energijo do odkrivanja novih stvari.
Sicer pa sta bila (in sta še) Zin-ka in Rudi vsa leta zelo aktivna na številnih področjih, on tudi pri šentiljskih gasilcih, ona je rada prepevala v pevskem zboru, pekla, kuhala in skrbela za dom. Najbolj srečna sta, ko se zbere vsa družina, to pa se je zgodilo tudi ob njuni zlati poroki.
»
Ljubezen nikoli ne mine«
V soboto, 5. junij a, sta v cerkvi sv. Martina v Velenju zakonca Anica (roj. Črep) in Jakob Dušak s Konovega praznovala zlato poroko - V krogu sorodnikov, prij ateljev in znancev sta si ponovno obljubila zvestobo - Poročno mašo j e opravil domači župnik Msgr. Marij an Kuk
Oba sta domačina. Anica je rojena leta 1933 na kmetiji na Paškem Kozjaku, kjer je odraščala in preživljala mladost. Leta 1958 je spoznala svojega partnerja Jakoba,
rojenega istega leta v Velenju. Med njima je vzklila ljubezen in maja leta 1960 sta si obljubila zvestoi bo. Jakob je svojo ženo pripeljal na dom svojih staršev v Velenju in
Zlatoporočenca Anica in Jakob Dušak z vnuki Petro,
Tomažem in Tanjo
tu sta živela 14 let. V zakonu sta se jima rodili hčerki Štefka in Branka.
Jakob je bil zaposlen kot kovii nostrugar v ESO Velenje, Anica pa kot delavka v tovarni Gorenje. Bila sta pridna, iskrena in marljiva delavca. Vsakemu prijatelju, znancu, sorodniku in sokrajanu sta rada priskočila na pomoč in mu pomagala v težkih trenutkih. S pridnostjo, marljivostjo in požrtvovalnostjo sta si na Konovem zgradila nov skupen dom, v katerega se je mlada družina leta 1974 vselila. Njuni hčerki sta odrasli in si ustvarili družini. Tako sta Anica in Jakob kmalu postala babica in dedek. Imata vnuke Petro, Tomaža in Tanjo, ki jima lepšajo jesen življenja.
Zinka in Rudi Rajh uživata v delu na vrtu in skupnih izletih z avtom. Po petdesetih letih skupnega življenja se ljubezen ni
ohladila...
družino tudi osebno pozna, saj sta bila z Rudijem včasih sodelavca na velenjskem Premogovniku. Ob njiju so bili vsi, ki jima pomenijo vse na svetu; hčerki Alenka in Renata z družinama. Obe sta ju razveselili s po dvema vnukoma.
Zinka in Rudi izhajata iz kmečkih družin z veliko otroki. Oba sta iz Šentilja, Zinka iz Arnač, Rudi iz Kot. Njuna mladost je bila vse prej kot lahka, a skupno življenje lepo. In kako sta se spoznala? Zinka je kot mlado dekle pogosto pomagala pri delu na njivi, okoli katerih seje potikal Rudi. Opazil je marljivo dekle in začela sta se družiti, sprva na redkih kulturnih prireditvah in veselicah, nato pa jo
jevih starših, nato sta dobila stanovanje v bloku in se preselila v Velenje. Leta 1961 sta povila prvo-rojenko Alenko, dobro leto kasneje pa je na svet prijokala še Renata. Želja po lastni hiši ju je gnala, da sta skovala načrt za gradnjo. Leta 1972 se je družina preselila v novo hišo v Arnače. Starejša Alenka ni bila nad podeželjem prav nič navdušena, tudi Zinka se je življenja v mestu navadila in ji ga je bilo sprva težko zapustiti. Vendar jim je kljub odrekanjem zaradi gradnje hiše novo domovanje prineslo veselje. Zinka je na domu štiri leta varovala otroke, ki so v hišo prinesli otroško razigranost in nagajivost. Leta 1979 sta
Zimzelen in godba na pihala
Godba na pihala Univerze za III. življenjsko obdobje se pridno uči in s svojo glasbo razveseljuje predvsem starejše ljudi. Na povabilo domov za varstvo starejših v Velenju in Topolšici so s svojo glasbo prejšnji teden navdušili stanovalce in zaposlene v domovih, ki so ob glasbi tudi zaplesali.
Obljubljajo, da bodo v naslednjem letu program še obogatili.
(PO) letni kino dogaja
(PO) letni kino dogaja je 2. dnevni festival rock'n'rolla, hip hopa in pa elektronike. Zgodil se bo 25 in 26. Junija v Letnem kinu ob škalskem jezeru. Petek 25. Junija bo v znamenju Rock'n'Rolla, nastopali bodo The Hot Coffe (mladi nadebudni srednješolci iz Velenja), 500 m (Zreče) in vsem dobro poznani lokalni band Big Addiction, ki se bo s tem koncertom tudi poslovil za nekaj časa z odrov. Fantje se namreč odpravljajo snemati svojo prvo ploščo. Za Big Addiction pa bodo na oder stopili posebno presenečenje petkovega dogajanja in sicer Fešta band (velenjski trubači). Pričetek je v petek 25.junija ob 20. uri.
V soboto 26. junija, se bodo že v dopoldanskih urah ( 10h - 16h ) začele glasbene delavnice, v teh glasbenih delavnicah bodo lahko tako mladi kot mladi po srcu izvedeli in poskusili vse v zvezi z Rock'-n'Rollom, Hip Hopom in Elektroniko. Ob 20. uri pa se bo pričel Hip Hop, nastopili bodo: Pat (LJ), Deni (KP), Mladich & Buco (Koroška), Triiiple & Beng Beng kru (VE), Zhizha (RK Gorenje), Thug Connect (VE) in MRIGO & GHET (VE).
Prav tako pa bo v soboto 26. junija čas za nepozabno zabavo z elektronsko glasbo. Dogajanje se bo pričelo takoj po koncu Hip Hop-a in sicer približno ob polnoči. Nastopali bodo: Tonske vs. QUB, Ticko vs. Sebastian B, Replacement vs Aney F, ALEKSIJ vs BRLEE in veliko presenečenj. Ne smemo pa pozabiti, da bo v soboto čez celoten dan potekalo snemanje za videospot Brleeja in Replacementa za komad Desire.
Vljudno vabljeni na nepozabno dogajanje ob Škalskem jezeru pri štadionu, kjer bo ponovno zaživel letni kino. VSTOPNINE NI, naj se poletje začne z glasbo.
»It's all about music«
Goran Kužet, Matej Brložnik
»!1Has
Prvi teden doma, nato na Roglo
Rudarji v ponedeljek začeli priprave na novo sezono - Začela se bo 17. julija - Poslovili so se od šestih igralcev, trije novi
V senci svetovnega nogometnega prvenstva so tudi nogometaši Rudarja v ponedeljek popoldne začeli priprave na novo tekmovalno sezono, in to z zelo močnim dvojico na trenerski klopi -Bojanom Prašnikarjem, glavnim trenerjem, in njegovim pomočnikom, Robertom Pevnikom, v prejš-
ve tekme, saj morajo igralci čim prej spoznati, kaj pomeni pravilno in dobro igranje nogometa.«
Spremembe
Novi obrazi v Rudarjevi zasedbi so Uroš Korun (23), Dejan Djer-manovič (22) in Rok Roj (23).
Davidom Šerugo Tomažičem, Ned-zbedinom Selimijem, tretj im vratarjem Sebastjanom Šeligo, Janom Vidicem. Slednji zaradi poškodbe ni odigral nobene prvenstvene tekme; v Rudarjevim dresu tudi ni več proti koncu prvenstva vse boljšega (ko je dobil več priložnosti za igro) branilca Petra Stojnica.
nji sezoni trenerjem ljubljanske Olimpije.
Na prvem zboru je bilo skupaj s sedmimi mladinci kar 29 članov. Ta teden vadijo doma, v nedeljo pa se bodo za teden dni odpravili na višinske priprave na Roglo, kjer bodo začeli tudi igranje prijateljskih tekem. Načrtujejo, da bodo naslednji teden odigrali tri močne oziroma, kot pravi trener, zanimi-
Korun je prišel iz Celja, v Rudarju pa je že igral (imel je dvojno registracijo), ko so bili Velenjčani v drugi ligi. Djermanovič je bil mladinec Olimpije, nazadnje je bil v Krškem; Roj, ki v ponedeljek še ni imel podpisane pogodbe, pa je prišel iz Olimpije.
Vodstvo kluba ni - kot smo že pisali - podaljšalo sodelovanja z
želi za konec kariere v tujino. Bomo videli, kako se bo razpletlo v teh dneh,« je odgovoril, na našo radovednost. Je pa po dolgem času - 21. krogu lanskega prvenstva, ko se je poškodoval na tekmi
narediti nov korak. Ta klub je gotovo zanimiv za vsakega trenerja, saj so tu dobre možnosti za pravo delo, veli ke ambi cije in želje so podobne mojim. Vedno pravim, ni se mi težko odločiti za določeno okolje, če ima želje, ambicije in cilje. Organizacijsko poskušamo klub postaviti na višjo raven in hkrati s trdim delom, pravim pristopom, dvigniti kvaliteto tako igralcev kot posameznikov ter ekipe kot celote. Vemo, da danes na trgu ni v izobilju kakovostnih igralcev, poleg tega je tu finančna kriza ... Zato se bomo osredotočili
Najmočnejši prvoligaški trenerski par Bojan Prašnikar -
Robert Pevnik
Najprej nabiranje moči.
Želeli so ga zadržati, vendar se je ta visoki branilec odločil, da bo nogometno pot nadaljeval v Švici. Pogodbi sta potekli tudi Alemu Mujakoviču, ki bo v Rudarjevem dresu še eno leto, ter Almirju Sule-jmanoviču, ki prav tako trenira v Rudarju, kjer bo najbrž tudi končal. Seveda pa ne skriva, da bi rad svojo dolgoletno nogometno pot končal v tujini: »Vsak igralec si
z Olimpijo in moral nato na operacijo - znova obul kopačke do tedaj najboljši Rudarjev strelec Mirza Mešic.
Med prej omenjenimi igralci gotovo ne bodo Rudarjeve edine okrepitve. Želijo pripeljati še kakšnega obrambnega igralca, saj je imel Rudar v prejšnjem prvenstvu kar precej težav v obrambni igri, kot poudarja Prašnikar.
Nov korak
na svoje sposobnosti, zmožnosti. Slednje so v Velenju zelo dobre. S sedmim mestom v prejšnjem prven stvu nisem bil zadovoljen, čeprav je glede na vse težave, ki jih je imelo moštvo, ta uvrstitev dokaj stvarna. Prepričan sem, da ima ta ekipa kakovost, veliko večje sposobnosti, kot jih je pokazala v prejšnjem prvenstvu. Skratka, vse to je vpli va lo, da sem ostal.«
Bojan Prašnikar o svoji odločitvi, da še ostane v Rudarju: »Razmišljal sem, ali bi šel v tujino ali ostal v domačem okolju. Odločil sem se za Rudar in poskušal bom
O Pevniku
»Vesel sem njegovega prihoda v Rudar. Bil je izvrsten igralec tudi v nekdanji jugoslovanski prvi ligi in gotovo bo vse svoje sposob-
nosti znal prenašati na mlajše. Poleg tega ima tudi že izkušnje pri vodenju ekipe in menim, da je bil tudi zanj Rudar zanimiv. Po analizah, pa tudi brez njih, vemo, da je treba dvigniti nivo igranja posa mez nih nogo metašev in to bo tudi Pevnikova vloga.«
Pev nik o pri ho du
»Sodelovanje z Rudarjem sem sprejel z veliko motivacijo. Vemo, da je ta trener eden z največ trofejami v Sloveniji, Rudar pa klub s tradicijo, ki ima veliko vizijo. Poleg tega pa vem, da lahko ob Prašnikarju še veliko napredujem in se od njega veliko naučim. Ve se, znanja ni nikoli dovolj. Podobno kot Bojan tudi jaz zaupam v to ekipo, ima še veliko rezerv. Pre-pri čan sem, da lah ko s trdim delom izpolnimo pričakovanja. Podpisal sem za eno sezono, vendar upam, da bom tukaj ostal dlje.«
Sicer pa je Pevnik začel svojo nogo met no pot v NK Šmart no, nadaljeval v Šoštanju, takratnem Usnjarju ... Pot ga je zanesla tudi v Osijek v tedanjo jugoslovansko prvo ligo ... Zaradi vojne se je vrnil v Slovenijo, nato igral še v več klubih, med njimi tudi v Rudarju, Olimpiji, Kopru . Tre nersko pot pa je začel s svojo nogometno šolo v Zrečah, nato pa kot pomočnik v Celju ... Nazadnje je z Olimpijo naredil odličen rezultat, ki ga bo Ljubljančanom težko ponoviti... » Še enkrat moram reči, da sem vesel, da so me povabili v klub, kjer kot igralec nisem tudi zaradi poškodb pokazal tega, kar sem želel in kar so od mene pri ča kovali, verjamem pa, da bom kot del Rudarjevega strokovnega štaba pustil pomemben pečat. Vem, da moramo uveljaviti čim več mladih igralcev, izkoristiti ta bazen, kjer je vedno bilo in je še veliko mladih, nadarjenih za nogomet. Verjamem, da bomo ob velikem potrpljenju in z dobrim delu prišli do odličnega rezultata.
■ S. Vovk
To je bil žur
Brez preteklosti ni sedanjosti, brez sedanjosti ni prihodnosti, pravimo. O tem so prepričani tudi v velenjskem atletskem klubu. Za njimi je bogata preteklost. Od leta 1968, ko so klub uradno ustanovili, so različne generacije atletinj in atletov dosegale lepe uspeha tako na domačih stezah kot v tujini. Spomini pa ne smejo zbledeti, so si dejali in pripravili zanimivo druženje, ki so ga poimenovali kar Žur leta.
Prejšnji petek popoldne so se zbrali na mestnem stadionu - na atletski stezi in ob njej. Srečanja vseh generacij se je udeležilo blizu sto atletov in atletinj, ki so kadar koli zastopali barve uspešnega velenjskega kluba, ki ga danes vodi mag. Marjan Hudej. In starejšim je spomin segel daleč nazaj, v mladostna leta, ko so bili na višku svoje atletske moči, dosegali ali klubske, republiške, državne, svetovne rekorde in navduševali ljubitelje kraljice športov. Med njimi Jolanda Batagelj (prej Čeplak), ki še vedno 'drži' svetovni dvoranski rekord v teku na 800 m; Nataša Krenker, ki je veljala za eno najbolj nadar-
jenih atletinj, Izudin Hrapič, Franc Rošer, Miran Hudournik. Prišli so še mnogi drugi. Prišel je tudi Boris Režek: »Presenečen in hkrati vesel sem bil, ko sem dobil vabilo za ta žur. Nikoli nisem pomislil, da bi se lahko zgodil,« so bile njegove besede. Kot mnogi se je tudi Boris zapisal v kronike - ne le velenjske, ampak tudi slovenske atletike. Ko je bil na višku moči (pisec teh
vrstic je skok ujel v objektiv), je s skokom 759 cm v daljino postavil rekord stadiona in rekord Slovenije. Ta daljava pa je imela še toliko večjo težo, ker je tedaj delal v jami.
Druženje so začeli s športnimi igrami. Mešane ekipe so se pomerile v štirih disciplinah - metu krogle, vorteksu, poligonu in v štafeti na 400 m. Udeležba in navdušenje sta bila nad pričakovanji. Opaziti je
bilo, da tekmovalni duh atletov in atletinj po mnogih let še vedno ni popustil, čeprav marsikdo že dolgo ni prestopil atletskega »praga«.
Po športnih aktivnostih se je prižorišče dogajanja z glavnega igrišča prestavilo na pomožno tekmovalno stezo, kjer so se udeleženci okrepčali in nadaljevali druženje ob ritmih glasbe. Obujanju spominov ni bilo ne konca ne kra-
ja. Na plan so prihajale zgodbe iz mladostnih dni (eno smo zapisali), ki so marsikomu kasneje postavile temelje za nadaljne življenje. Še dolgo v noč (beri jutro) so na atletskem štadionu ob jezeru odmevale besede in glasen smeh ob dogodivščinah, ki so jih nekoč »špičili« atleti in atletinje.
Hkrati je bilo to navdušeno pripovedovanje preteklih dogodi-
vščin tudi pohvala AK Velenju, da je bil vedno na dobri poti pri vzgoji in usmerjanju mladine k zdravemu načinu življena. Z gotovostjo lahk rečemo, da je petkov dogodek marsikomu polepšal dan. Obljuba je bila dana. Zagotovo se bodo takole še srečali.
■ vos, tb
SPORT IN REKREACIJA
Mladim rudarjem četrti Cviklov turnir
Spomin na nekdanjega odličnega nogometaša Matjaža Cvikla še vedno živi v spominu mnogih ljubiteljev nogometa v dolini. Vodstvo velenjskega kluba je tudi letos izvedlo tako imenovani 4. Cviklov memorial, na katerem so zaigrali poleg domačih mladincev še njihovi sovrstniki iz ljubljanske Olimpije, Celja in Ptuja. Takšen turnir je hkrati priložnost za trenerje, da med mladimi odkrijejo kakšnega n ogometaša bodočnos-
ti in najbrž kakšno ime ostalo zapisano v njihovi beležki.
V otvoritveni tekmi turnirja so veterani Rudarja z goloma Ismeta Ekmečiča in Dragana Kovačeviča z 2 : 0 premagali na hitro zbrano ekipo Konovega.
Izidi turnirja - predtekmovanje: Rudar - Celje 4 : 1, Olimpija - Drava 2 : 1. Tekma za 3. mesto: Celje
-	Drava 1 : 0; za 1. mesto: Rudar
-	Olimpija 4 : 2. Strelci za mlade rudarje:
Za najboljšega strelca so izbrali Elvisa Bratanoviča, najboljši strelec je bil Aleks Hudobreznik (oba Rudar), najboljši vratar pa Tim Dremelj iz Olimpije.
Pred turnirjem je vse nastopajoče nagovoril Rudarjev športni direktor Miran Jalušič, pokale oziroma priznanja za udeležbo pa sta mladim nogometašem podelila Matjaževa sestra Milena in brat Zdravko.
■ vos
NA KRATKO
Velenjski atleti so se izkazali
V mesecu juniju se je odvilo kar nekaj atletskih tekmovanj, na katerih so tekmovali tudi atleti Atletskega kluba Velenje, in sicer: 5. in 6. junija je bilo državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke v Ljubljani, 8. junija je AK Velenje organiziral 1. otroško atletsko ligo, 9. junija je AK v sodelovanju s Športno zvezo Velenje izvedel atletski troboj za najmlajše. 12. in 13. junija je bil finale atletskega pokala za člane in članice v Mariboru. Na teh tekmovanjih so se velenjski atleti zelo dobro odrezali in dosegli odlične rezultate, s tem so tudi pokazali, da so dobro trenirali celo zimsko sezono.
Rezultati najbolje uvrščenih na teh tekmovanjih:
DP za mlajše mladince in mladinke: Moški: 200 m: Nac Visočnik, 5. mesto (23,32); 400 m: Tadej Enci , 4. mesto (51,88), Luka Cirar, 5. mesto (51,96); 4 x100 m: Kotnik, Visočnik, Enci, Pavšek, 2. mesto (44,46); 4 x 300 m: Visočnik, Cirar, Pavšek, Enci, 3. mesto (2:28,30). Ženske: 100 m: Nika Meh, 4. mesto (12,67); 1500 m: Vesna Kašnik, 1. mesto (4:54,89); 2000 m zapreke: Lena Jezernik, 1. mesto (7:30,96).
KAM NA IZLET?
PD Velenje: - sobota, 19. junija: POREZEN (sekcija Šentilj); STRELIŠKI VRH (sekcija Premogovnik); TROMEJA (A, I, SLO); - nedelja, 20. junija: RJAVČKI VRH - tura OPŠ; PD Vinska Gora: - sobota, 19. junija: PO POTEH VINSKE GORE (ob 6 h start »Pri Bertu« v Črnovi - pohod po celotni poti z možnostjo ogleda zanimivosti ob njej - »odprta vrata); - nedelja, 20. junija: ob 8.30 h POSADITEV DREVESA pri POŠ, pohod po planinski poti do skalovja pod cerkvijo - ob 9.3o h krajši kult. progr. in odkritje informac. table ŠENTJANŠKA JAMA NA PEČI 1 - vse ob 20-letnici društva; Sekcija UNI 3 Velenje: 24. in 25. junija: TRE CIME (Dolomiti, I - L in ZZ pot) .
APS za člane in članice: Moški: 100 m: Dejan Škoflek, 5. mesto (10,93); 110 m ovire: Peter Hrib-aršek, 5. mesto (15,34); 400 m ovire: Nejc Plevnik, 3.mesto (54,22), Matic Ogrizek, 5. mesto (54,83); daljina: Dario Čivič , 2. mesto (693 cm), 3000 m zapreke: Tomaž Pliberšek, 2. mesto (9:53,68); Ženske: daljina: Nina Kokot 2. mesto (611cm); 800 m: Jezernik Lena, 3. mesto (2:15,31), Simončič Nada, 4. mesto (2:18,91); 4 x 100 m: Meh, Ovčjak, Smonkar, Mihalinec, 3.mesto (48,34).
Kolesarski vzpon na Golte
V zimsko-letnem turističnem centrom Golte, d. o. o., v soboto, 26. junija, prirejamo 5. kolesarski vzpon na Golte, ki bo letos prvič zaradi asfaltirane ceste privlačen ne samo za gorske, ampak tudi za cestne kolesarje. Trasa vzpona je dolga 16 km s 1.050 metrov višinske razlike.
Štart vzpona je ob 9.00 pred Upravnim centrom v Mozirju, cilj pa na parkirišču pred Alpskim vrtom na Golteh. Predhodne prijave so mogoče do ponedeljka, 21. junija, s tem pa si zagotovite nižjo štartnino. Sočasno s kolesarskim vzponom bo potekal tudi organiziran 1. pohod po planinski poti na Golte. Štart bo ob 8. uri pred spodnjo postajo nihalke, cilj pa pri Alpskem vrtu na Golteh. Pohod traja 2 - 2,5 ure, pri tem pa je 950 m višinske razlike. Na cilju bo
poskrbljeno za hrano, pijačo in zabavo. Pohod ni tekmovalne narave, kljub temu pa si bodo udeleženci lahko prislužili lepe nagrade.
Več informacij: www.golte.si ali nam pišete na e-mail: info@golte.si
211 ljubiteljev tekov naravi
Športno društvo Skupine Premogovnik Velenje je prejšnji četrtek organiziralo na tekaških stezah okrog Škalskega jezera na območju Turistično-rekreacijskega centra Jezero že 19. olimpijski tek. Udeležilo se ga je 211 ljubiteljev teka v naravi, od tega jih je177 izbralo krajšo 3-kilometrski progo, 34 udeležencev pa 6-kilometrsko. Na koncu je vsak udeleženec prejel diplomo.
Kegljaški klub Rile servis gre naprej
Po samo dveh letih obstoja se je Kegljaškemu klubu Rile servis po kvalifikacijah v Trbovljah in Hrastniku uspelo uvrstiti v 3. kegljaško ligo - vzhod. Kvalifikacij prvakov OTS so se udeležile tri ekipe.
Rezultati: 1. KK Rile servis Šoštanj (6503 kegljev), 2. KK Slovenj Gradec 2 (6319 kegljev), 3. KK Pergola Maribor (6318 kegljev). Čestitke kegljačem! Pohvala tudi Občini Šoštanj, ki je zgradila enega najlepših kegljišč v Sloveniji in kegljačem omogočila kakovostne pogoje za delo.
Milina Radenskega polja
Klic narave nas je v maju pritegnil občudovat njene lepote, kijih, če gledaš z očmi in srcem, v Sloveniji kar mrgoli. To pot se je naša skupina, ki se je združila pod okriljem Planinskega društva Velenje, podala južneje od Grosupljega, kjer seje v čudovitem sončnem vremenu v Velikem Mlačevem že zbirala množica enako čutečih.
ki se nahaja na najjužnejšem delu tega skrivnostnega sveta.
Na najsevernejšem delu štiri kilometre dolge in približno en kilometer široke doline smo se predali mehkobi pomladnih trav in cvetja, značilnega za močvirni svet. Naravoslovno navdihnjeni obiskovalci smo prisluhnili razlagam spremljevalk, se kradoma s fotoaparatom v
^ ?0 HRIBIH IN MINAH
nin prav posebno vlogo na tem skrivnostnem svetu in se ob večjem deževju združijo v eno, kar pomeni, da poplavijo. Naša kolona seje vedno bolj raztezala, saj je bilo na poti polno zanimivosti, ki si jih je bilo treba ogledati. Proti jugu smo po krajšem postanku in klepetu, saj smo bili iz različnih koncev Slovenije, odšli še do Zatočne jame, kjer je človek ob ogromnem ponoru mis-
Grad Boštanj, katerega še vedno obširne ruševine dajo slutiti nekdanjo veličino, je nemo bdel nad dogajanjem, saj je na zbirnem mestu bilo dokaj živahno. Skupina se je najprej podala v bližnje prostore, kjer je na ogled stalna razstava o zanimivostih Radenskega polja, kar je bil dober uvod za potepanje po njem. Pod vodstvom strokovnjakinj smo se polni pričakovanj iz objema objektov usmerili na kolovoz mimo simpatične cerkve sv. Martina, kjer je pričetek nadvse zanimivega področja. Ob robu polja poteka prometna cesta Grosuplje - Čušperk,
roki odzvali vabilu še posebej lepih šopkov sibirskih perunik, močvirskih zvončkov, kukavičjih lučic in stikali glave ob novem odkritju. Morda nevedni žabici, ki seje prišla pogret na kamen v svojem kraljestvu, saj jim tri radenske rečice -Dobravka na severnem ter Zelenka in Šica na južnem delu polja nudijo več kot odlične pogoje. K sreči je vedno več ljudi, ki se zavedajo pomembnosti raznolikega življenja. Ob pomladni in jesenski »selitvi« tem prebivalkam »pomagajo« čez prometno cesto. Rečice imajo na osnovi geološko nepropustnih kam-
lil, da bo naravo ukrotil, a se je -kot že tolikokrat - zmotil! Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo se po skupinah razšli vsak po svoje. Naša skupina se je podala na Kopanj, zelo lepo urejeno vzpetino, kjer je svoje sledi v času otroštva pustil pesnik France Prešeren. Varuhi gorske narave srčno želimo, da bi vsem zanesenjakom pri ohranjanju in ustanavljanju Krajinskega parka Radensko polje ta biser narave uspelo v največji možni meri ohraniti. Zagotovo boste med njegovimi občudovalci tudi vi!
■ Marija Lesjak
S CITYBON-om boste lahko zares privarčevali!
Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke v več kot 80 prodajalnah in lokalih, kulinarična razvajanja in darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM privarčevali več kot 800 EUR.
CITYBON boste lahko koristili od 3. do 25. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas.
Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!
city/center
Vse najboljše
Dve nesreči s štirimi poškodovanimi
Velenje, 14. junija - V ponedeljek so policisti obravnavali kar dve prometni nezgodi s telesnimi poškodbami. V njih so se poškodovale štiri osebe.
Prva pro met na nezgoda se je zgodila pri pokopališču v Škalah. Vzrok naj bi bilo nepravilno prehitevanje voznice osebnega avtomobila, zaradi česar je prišlo do trčenja s traktorjem.
Druga prometna nezgoda pa se je pripetila na Industrijski cesti v bližini klasirnice. Botrovala ji je neprimerna hitrost voznika, kije izgubil nadzor nad vozilom. Nasproti vozeče vozilo je spravil s ceste, v drugo nasproti vozeče vozilo pa je čelno trčil. Trije udeleženci nesreče so bili prepeljali v bolnišnico.
Zaseg heroina
Žalec, 14. junija - Policisti so v zadnjih mesecih dvema odvisnikoma z območja Žalca zasegli več zavitkov prepovedane droge heroin. Odvisnika stajo kupovala od 25 letnika, doma iz okolice Žalca. Večjo količino heroina so zasegli tudi omenjenemu 25-letniku. Policisti so mu prejšnji teden odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor.
Na podlagi odredbe Okrožnega sodišča Celje so pri osebni preiskavi našli in zasegli 24 zavitkov heroina, namenjenega nadaljnji prodaji.
Trčil v peško
Šoštanj, 8. junija - V torek popoldan je na lokalni cesti v Ravnah voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v peško, kije prečkala cesto. V nesreči seje lažje poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Zasegli dve kolesi z motorjem
Velenje, 9. junija - V sredo zvečer je patrulja, ki stajo sestavljala redar in policist, na pešpoti na Vodnikovi ustavila voznika neregistriranega kolesa z motorjem. Vozilo sta mu zasegla, sledi pa še predlog sodišču, oddelku za prekrške.
Nekaj podobnega se je zgodilo dan kas neje, v četr tek, prav tako na Vodnikovi. Tudi v tem primeru
sta redar in policist zasegla motorno vozilo mlajšemu kršitelju. Šlo je za večkratnega kršitelja.
Za pobeglim poizvedujejo
Šoštanj, 12. junija - V Zdravstvenem domu v Velenju je v soboto zdravniško pomoč iskal kole sar, ki je v Šentvidu nad Zavodnjami padel s kolesom. Padec naj bi bil posledica izsiljevanja neznanega voznika. Kolesar se je v nesreči lažje poškodoval, poli cis ti pa za neznanim voznikom še poizvedujejo.
Motorist padel
Velenje, 13. junija - V nedeljo je na regionalni cesti zunaj naselja Paka pri Velenju voznik izgubil oblast nad motornim kolesom in padel ter si zlomil levo golenico.
Zadel otroka
Velenje, 13. junija - V nedeljo je voznik avtomobila pri vzvratni vožnji na parkirišču zadel otroka, ki je stal za vozilom. K sreči ni prišlo do česa hujšega.
Pridržana vinjena začet ni ca
Velenje, 13. junija - V nedeljo ponoči so policisti odredili pridržanje voznici začetnici, ki je zaužila prekomerno količino alkohola. Srečala se bo tudi s sodnikom za prekrške.
Padel je
Šoštanj, 9. junija - Na lokalni cesti v Topolšici je v sredo ponoči padel mladoletni voznik motornega kolesa. Vzrok za padec je bila neprilagojena hitrost, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v slovenjegraško bolnišnico.
Hudo poškodovana mope dist ka
Žalec, 14. junija - V ponedeljek, malo pred 20. uro se je na kolesar-
ski stezi ob lokalni cesti Žalec-Gri-že, zunaj naselja Migojnice, huje poškodovala 46-letna voznica kolesa z motorjem. Vozila je iz smeri Žalca po kolesarski stezi. Pred mostom čez Savinjo je v desnem ovinku izgubila oblast nad vozilom, padla po vozišču in se huje poškodovala.
Mopedistka je vozila brez varnostne čelade, pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
Drz na tatvi na v Topolšici
Šoštanj, 8. junija - V torek popoldan so se štirje mlajši neznani moški z opel vectro sivorjave kovinske barve, ljubljanskega registrskega območja, pripeljali do stanovanjske hiše v Topolšici. Eden od njih je domačinko zmotil s pogovorom, trije pa so se medtem izmuznili v
Nespodobno nad redarje
V	torek, 8. junija zvečer, se je v
parku na Vodnikovi cesti v Velenju mlajši moški, vidno pijan, nespodobno vedel do redarjev. Tako se je obnašal tudi do poli-cis tov, ko so pri šli v park. Ti so ga najprej pridržali do iztreznit-ve, potem pa mu izročili še plačilni nalog za tri prekrške.
Preglasno v parku
V	torek, 8. junija ponoči, so šli policisti v Sončni park na Aškerčevo v Vele nju, od koder je bilo slišati glasno predvajanje glasbe. Kršitelju so napisali plačilni nalog.
Sprli sta se lastnica in podnajemnica
V	sredo, 9. junija, sta se v Velenju sprli lastnica stanovanja in njena podnajemnica. Do spora je prišlo zaradi (ne)plačila položnic. Podnajemnica je od policistov zaradi kršitve javnega reda in miru dobila še dodatno.
hišo in ji iz torbice ukradli okoli 300 evrov gotovine. Za storilci, ki so več podobnih dejanj izvedli tudi na širšem celjskem območju, policisti intenzivno poizvedujejo.
Gro zil s piš tolo
Šoštanj, 10. junija - Policisti so v četrtek v Šoštanju obravnavali kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, ko je sin materi in sosedu grozil z ubojem.
Zaradi suma, da kršitelj poseduje strelno orožje, so na njegovem domu opravili hišno preiskavo, pri kateri je bila pištola najdena.
Kršitelja so odpeljali v bolnišnico.
Dve tatvini denarja
Velenje, 11. junija - V petek je iz garderobne omarice v podjetju Gorenje izginil denar. Policisti za storilcem poizvedujejo.
Alarm ga je pregnal
V	sredo, 9. junija, je vlomilcu sicer uspelo priti v dom ribičev v Šoštanju, odnesti pa ničesar. Pregnal ga je alarm.
Soseda spor reševala z vilami
V	petek, 11. junija, sta se v
Šmartnem ob Paki sprla starejša soseda. Spor seje končal s pretepom in povzročitvijo lahke telesne poškodbe, povzročene z vilami. Oba sprta sta iskala zdravniško pomoč, zoper oba pa bo podana tudi kazenska ovadba.
Pretepel zunajzakonsko part ner ko
V	petek, 11. junija, je v Velenju partner pretepel zunajzakonsko partnerko. Ta je iskala zdravniško pomoč. Za storilca kaznivega dejanja nasilje v družini so policisti odredili 48-urno pridržanje, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo.
V nedeljo je denarnica z 200 evri izginila v Termah Topolšica. Storilca iščejo.
Nesre ča motoris ta
Velenje, 13. junija - V nedeljo okoli pol osmih zjutraj se je v prometni nesreči zunaj naselja kavče poškodoval 41-letni motorist. Vozil je iz smeri Kavč proti Polzeli. V levem ostrem nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, padel in se huje poškodoval.
Po nafto na gradbišče
Mozirje, 14. junija - Neznanci so med vikendom z gradbišča v bližini Pavličevega sedla iz dveh gradbenih strojev ukradli okoli 400 litrov nafte.
Grozil s plastično pištolo
V	soboto, 12. junija, je na Koroški cesti v Velenju s plastično pištolo grozil stari znanec policije. Ti so ga za šest ur pridržali. Ovadba še sledi.
Očividec videl kar je žrtev zanikala
V	soboto, 12. junija, je občan policiste seznanil, da v Sončnem parku v Velenju mlajši moški nadleguje in sili žensko, da sede v njegov avto. Policistom, ki so šli na kraj domnevnega nadlegovanja, pa je ženska zanikala kršitev.
V	takih primerih je dobro biti pripravljen na sodelovanje s policijo. Velikokrat se tovrstne zadeve stopnjujejo, pripeljejo lahko celo do tragedije, pa bi včasih zale-gel že kakšen opozorilni pogovor policije s kršiteljem.
Pre tepel ga je
V	nedeljo, 13. junija, je na javnem kraju v Velenju neznanec, ki
pa ni bilo dolgo neznanec, pretepel občana. Sledi kazenska ovadba zara di v tepežu povzro če nih lažjih poškodb.
Oče ustrahoval dru ži no
V ponedeljek, 14. junija, je na
Koroški cesti v Velenju oče ustrahoval družino. Sledila bo kazenska ovadba zaradi nasilja v družini
Vred no pohvale
V torek, 8. junija dopoldan, je na PP Velenje občan prinesel najdeno registrsko tabli co. Poli cis ti jo bodo vrnili lastniku.
Pohvala pa gre tudi občanki, ki je v pone de ljek, 14. junija, naš la denar ni co z denarjem in nekaj osebnimi dokumenti in jo prinesla na PP Vele nje.
Mestna občina Velenje - Energetski nasveti
FINANČNE SPODBUDE EKO SKLADA 2010
Ekološki sklad, javni sklad, je letos sicer nekoliko pozneje, zato pa v večjem obsegu, objavil Javne pozive za nepovratne finančne spodbude občanom. Spodbude so namenjene investicijam v učinkovito rabo energije, v obnovljive vire in v ogrevalne sisteme na lesno biomaso. Zaradi obsežnega gradiva bom podal samo pregled razpisov z osnovnimi podatki.
Razpis 3SUB-OB10
... je namenjen tistim, ki so v času od 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010, ko razpisov ni bilo, izvedli katerega od naslednjih ukrepov:
A - vgradili solarni ogrevalni sistem.
B - vgradili kurilno napravo za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Pogoji: izkoristek pri nazivni toplotni moči mora biti vsaj 90 %, emisija prašnih delcev manjša od 50 mg/m3, hranilnik toplote pri kotlu na drva velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči.
C - toplotno izolirali in obnovili celotno fasado. Pogoji: debelina toplotne izolacije najmanj 12 cm, toplotna prevodnost izolacije < 0,045 W/mK.
D - zamenjali zunanje stavbno pohištvo. Pogoji: toplotna prehodnost zasteklitve
U < 1,0 W/m2K, toplotna prehodnost celotnega okna U <1,3 W/m2K.
Pri namenu A je subvencija okrog 25 %, pri namenih B, C in D pa okrog 20 % priznanih stroškov. Čas za prijavo je samo do 31. 7. 2010.
Razpis 4SUB-OB10
... je namenjen občanom za pomoč pri investicijah v obnovljive vire energije in za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. V poštev pridejo naslednji nameni:
A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema;
B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso (drva, sekance ali pelete, kamini). Izkoristek pri nazivni moči mora biti vsaj 90 % in emisije v dovoljenih mejah;
C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode in (ali) za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe;
D - vgradnja sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje z obnovljivim virom energije;
E - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe; toplotna prehodnost okna kot celote U
<1,2 W/m2K, finančna spodbuda za okno s plastičnim okvirjem je 50 /m2, za okno z lesenim okvirjem pa 100 /m2
F - toplotna izolacija zunanjih sten; debelina toplotne izolacije vsaj 15 cm ali razmerje /d < 0,3 W/m2K, torej je debelina toplotne izolacije odvisna tudi od njene toplotne prevodnosti (W/mK);
G - toplotna izolacija strehe ali stropne plošče, ki meji na neogrevano podstrešje; debelina izolacije je vsaj 25 cm ali izpolnjen pogoj /d < 0,18 W/m2K, tudi pri strehi je lahko debelina izolacije odvisna od njene kvalitete.
Namena F in G sta namenjena obnovi ovoja eno- ali dvostanovanjske stavbe.
H - vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote.
Subvencija za namene od A do H je okrog 25 % priznanih stroškov.
I - gradnja ali nakup nizkoenergijske ali pasivne stanovanjske stavbe;
J - nakup stanovanja v večstanovanjski zgradbi, zgrajeni ali obnovljeni v pasivnem energijskem razredu.
Razpis 5SUB-OB10
... je namenjen za obnovo več stanovanjskim stavbam, in sicer za:
A - toplotno izolacijo fasade; tehnične
zahteve so debelina toplotne izolacije vsaj 15 cm ali razmerje /d < 0,3 W/m2K, torej je debelina toplotne izolacije odvisna tudi od njene kvalitete, od toplotne prevodnosti (W/mK);
B - toplotno izolacijo strehe; zahtevana debelina toplotne izolacije je vsaj 25 cm ali izpolnjen pogoj /d < 0,18 W/m2K, tudi pri strehi je lahko debelina izolacije odvisna od njene kvalitete;
C - zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih; toplotna prehodnost celotnega okna (okvir in zasteklitev), mora biti U < 1,2 W/m2K;
D - vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso; izkoristek mora biti vsaj 90 %, emisije morajo biti v predpisanih mejah;
E - vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov;
F - sistem delitve stroškov za toploto; pogoj - upoštevati je potrebno Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov in predhodno mora biti izveden ukrep E.
Višina finančne spodbude po tem razpisu je pri vseh ukrepih enaka, 25 % od priznanih stroškov. Višji del, do 100 %, je lahko namenjen socialno šibkim občanom. Ta olajšava je dana letos prvič.
Postopek izvedbe investicije je pri razpisih 4SUB-OB10 in 5SUB-OB10 enak: najprej je smiselno dobiti razpisno dokumentacijo, da se seznanimo z vsemi pogoji in sprejmemo odločitev - za izvedbo po razpisnih pogojih ali po veljavni zakonodaji. Če je odločitev za obnovo po razpisu, se vloži vloga, v kateri je ena od prilog veljavna ponudba oziroma predračun, dobi se pravica do subvencije, sledi izvedba in po zaključku se na osnovi originalnega računa in izjave izvajalca dobi denar.
A. Juršnik, en. svet.
Vse informacije in razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.ekosklad.si. Lahko jo dobite tudi po pošti, če pokličete 01 241 48 61/72/28 ali 68 med 8. in 12. uro.
V Energetski svetovalni pisarni se lahko pogovorimo o vseh tehničnih vprašanjih, o raznih izvedbah posameznih ukrepov, o izbiri ustreznih materialov, o njihovih značilnostih ipd. Ob tem pa tudi o morebitnih težavah v zvezi z razpisno dokumentacijo.
Iz policistove beležke
ZA RAZVEDRILO
Mi
oroskoo
Oven od 21. marca do 20. aprila
V vas bo vrelo, kot že dolgo ne. Zdelo se vam bo namreč, da je prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. To nasprotna stran močno čuti, zato kar čaka, kaj se bo zgodilo. To pa že tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste znašli sredi zgodb, s katerimi v resnici nimate čisto nič. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako kot pa da se družite z ljudmi, ki vam lahko le škodijo. Ljubezensko življenje bo lepo in vam bo dajalo novo energijo. A šele od ponedeljka dalje. Prej se boste mulali.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Če kdaj, se letošnjega poletja res iskreno veselite. Razlogovje več, enega pa občutite že nekaj tednov. A o njem še molčite.Tudi, če vam bo vroče, boste naravnost uživali
v	vsakem sončnem žarku, na zraku in v naravi. Čutili boste , da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zato se ne čudite, če se boste lotili marsičesa, kar se sicer ne bi. Eni boste obudili stare hobije, drugi se boste lotili novih. In ob tem v sebi odkrili marsikaj. Vsekakor boste vsak dan bolj mirni in zadovoljni. Tudi zato bo letošnje
poletje vroče in drugačno. Tudi brez sonca.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Šolarji že odštevajo dneve do počitnic, vsi okoli vas govorijo o morju in potovanjih,
vi	pa še nimate pravega občutka, da se ta čas res hitro bliža. Raje se utapljate v delu kot da bi razmišljali o dopustu. Dejstvo je, da vas velikokrat prav delo reši pred malodušjem in slabim počutjem. A večno ne boste mogli bežati pred problemi in samim seboj. Čeprav to veste, si ne priznate. In si še ne boste. Dokler vam nekdo od bližnjih ne stopi na žulj. Ko se bo to zgodilo, ne bodite preveč direktni, vse skupaj vsaj
malo zavijte v vato. Sicer bo zamera prehuda. In tega v teh dneh res ne potrebujete.
Rak od 22. junija do 22. julija
Jezo, ki se nabira v vas, boste tlačili na svoj način. Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. V teh dneh pa si boste morali priznati, da to ne drži. Kot tudi, kaj si pravzaprav želite. Tako od sebe kot od partnerja in vaših najbližjih. Dokler se ne odločite zase, ne morete zahtevati tega od drugih. Odločitev pa ne bo lahka, saj je lahko tudi usodna. In zato bežite od realnosti. Nekdo, ki ga že dolgo poznate, pa se bo v teh dneh pogosteje pojavljal v vaših sanjah. Ne boste prav vedeli, kaj se dogaja, zato boste prebujajoča čustva poskusili potlačiti in pozabiti. Če boste manj gledali na to, kaj bi rekli drugi, boste morda celo odkrili, kaj si želite. Nihče vam ne bo pomagal do sreče, če si ne boste sami.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Skoraj vsi bodo že pozabili kaj se vam je dogajalo, vi pa seveda ne boste. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misli kar same kradel v glavo. Zato je prav, da se še bolj zaposlite. Po možnostmi s stvarmi, ki vas razveseljujejo. Pri tem pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste kakšni ste. Mimogrede vas zanese in ne znate več uživati v majhnih stvareh, ampak hočete več in več. V torek boste zelo veseli! Čustva so namreč obojestranska, a je vmes veliko strahu. Iz vaše in nasprotne strani. Saj veste; ima velike oči, znotraj pa je votel. Zato ga preženite in ukrepajte, da ne boste zamudili svojega vlaka.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Uspeli boste sebe postaviti na prvo mesto, kar bo res velik uspeh. Verjemite, da ste od vsega najbolj potrebovali totalen odklop. Tudi zato, ker se vam je vse nabiralo, od obilice dela do nerešenih drobnih problemčkov, ki so zaradi odlaganja v prihodnost začeli rasti v prave probleme. Sedaj naredite načrt in se ga čim bolj držite. A najprej si naberite novih moči. Kar se čustvenega življenja tiče, kaže, da je pred vami lepo obdobje. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, pa ga niste dobro opazili. Sedaj vam bo res padel v oči. In to zaradi svojih besed, ki vas bodo očarale. Je vse le fasada? Ugotoviti boste morali sami. Če boste poslušali druge, si lahko ustvarite povsem napačno mnenje. Zaupajte svojemu tretjemu čutu, redko vas namreč pusti na cedilu.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Počasi boste na trnih, saj dobro veste, prihaja res razburljivo obdobje v vašem življenju. Ne boste vedeli, ali ste veseli, ali bi raje vse skupaj odmislili in počeli kaj čisto tretjega. Od danes dalje se vam bodo iz dneva v dan bodo dogajale nove in nove stvari. Nič novega ne bo, če se boste danes počutili kot v sedmih nebesih, že jutri pa boste trdno pristali na tleh. In kot ponavadi bo tisto, kar bo izgledalo najbolje, na koncu izpadlo najslabše. Držite se načrtov, saj so pravi. Vtrenutkih slabosti pa se raje dvakrat uščipnite, preden prehitro ukrepate. Drugače vam bo že v nekaj dneh močno žal.
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Na prvo mesto v življenju boste po res napornem obdobju končno postavili sebe in svoje najbližje. In če boste ob tem upoštevali nasvete zvezd, boste preživeli zelo lep čas, ki vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Slabo vest končno pokopljite in se začnite veseliti vsakega dne posebej, brez velikih načrtov za prihodnost. Ste namreč na robu moči, zato se vam lahko zgodi, da se bodo oglasili stari zdravstveni problemi. Tega se dobro zavedate, kajne? Tudi finančno stanje se vam bo v teh dneh končno popravilo. Zato boste lažje zadihali. Nekdo od vaših bližnjih vam prihodnji teden pripravlja lepo presenečenje.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Hlad, ki je vel doma, se bo počasi odtajal. Kdo je kriv zanj, nima smisla ugotavljati, saj je krivda kot vedno na obeh straneh. A dejstvo je, da se zadnje čase do partnerja ne vedete lepo. In da potem ne morete pričakovati, da se bo on do vas kaj bolje. V teh dneh boste v družbi starih prijateljev hote ali nehote obujali spomine. In ob tem neizmerno uživali. Spraševali se boste, kdaj ste se tako močno odtujili od ljudi, ki so vam včasih res veliko pomenili. Ugotavljali boste, da je dobro obdržati stikes tistimi, ki so vas vedno spravljali v dobro voljo. In to boste tudi storili. Vsaj v teh dneh. Kako dolgo bo trajalo, pa je že drugo vprašanje.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Odlično se boste počutili. Razlogov bo seveda več. Eden od njih bo tudi ta, da bodo zdravstvene težave, ki so vas spravljale v skrbi kar nekaj časa, izginile. Skorajda čez noč. Morda tudi zato, ker boste veliko bolj srečni kot ste bili. In ker boste veliko bolj mirni kot ste bili. Tako bo splet okoliščin končno takšen, da boste lahko več kot zadovoljni. Za neko opravljeno delo pa boste v naslednjih dneh pohvaljeni tudi v službi. Pomenilo vam bo veliko, saj ste se zelo potrudili. S partnerjem bosta končno uskladila želje in se odločila, kako bosta uživala v letošnjem poletju. Sedaj pa se tega tudi lotite. In to brez zadržkov. Energije boste imeli vedno več, zato vam nič ne bo težko.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Nogometno obarvani dnevi bodo minevali hitro, a k počitku ne boste hodili zadovoljni. Želeli si boste, da se vam prav v teh dneh uresniči velika osebna želja, da bi se to zgodilo, pa ne upate narediti prav nič. In to kljub temu, da ste doslej imeli že kar nekaj možnosti za to. Neučakani boste vseeno, a žal ne bo šlo čez noč, ker ste najboljši trenutek že zamudili. Če boste uspeli pozabiti na svoja včasih zelo konzervativna načela, vam bo morda uspelo še v tem mesecu, sicer boste čakali še celo dolgo, vroče poletje. Družba prijateljev vam bo sicer prijala, ne bo pa vam dovolj za srečo in notranje zadovoljstvo. Tisto več boste iskali na napačnih koncih. Čeprav dobro veste, kje je prava pot, kajne? Zabava ob koncu tedna bo pa odlična. Blesteli boste, saj boste resnično dobre volje.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Vročina bo malo popustila, a v vas bo vse vrelo. Nič namreč ne bo tako, kot si želite. Predvsem pa vam bo vsak dan zmanjkalo nekaj ur časa, da bi postorili vse, kar ste obljubili. Tudi zato, ker tokrat ob delu ne boste čutili pravega vznemirjenja, pa tudi veselja ne. In to zato, ker boste imeli preveč dela s svojimi čustvi, ki so povsem zmedena. Tudi utrujenost je posledica stresa, ki ga že nekaj časa ne znate odgnati iz svoje bližine. Pravzaprav se tokrat tudi bolj slabo trudite, da bi se vam počutje izboljšalo. To, da ste se enostavno vdali in prepustili toku dogodkov, pa morda ni slabo. Včasih se vse postavi v pravo smer ko to najmanj pričakujemo. In zvezde pravijo, da se bo to tokrat zgodilo tudi vam.
Ste
rad i o® alfa
£ K?
Adventure race Slovenia 2010
Ta vikend v znamenju 350 kilometrov dolge slovenske avanture
Mednarodna športna prireditev Slovenska avantura (Adventure race Slovenia), ki bo potekala ta vikend, bo že osma zapored, odkar so člani ekipe Adventure race Slovenia (člani društva tabornikov Rod jezerski zmaj Velenje) pripravili prvo tovrstno športno prireditev v Sloveniji. Udeleženci, ki večinoma prihajajo iz tujine, vsako leto znova potrdijo, da je organizacija prireditve prvovrstna, lepote, ki jih ponuja Slovenija, pa brez primere. Multidisciplinarna športna prireditev bo (podobno kot prejšnja leta) sestavljena iz več športnih disciplin, ki se med seboj večkrat izmenjajo, skupna dolžina pro-
ge, ki jo mora jo šti ri član ske eki pe opra -viti, pa bo okoli 350 kilometrov. Discipline, ki bodo prisotne na letošnji avanturi, so gorsko kolesarjenje, tek/pohodniš-tvo, veslanje po reki in jezeru, jamarstvo, spu šča nje po vrvi, pla va nje, rola nje in orientacijski tek. Organizatorji letos obljubljajo nekaj novosti, ki bodo dodobra spremenila potek prireditve. Kontrolnih točk, po kate rih se mora jo eki pe obi čaj no giba -ti, bo letos vsaj trikrat več kot prejšnja leta, zato bo več tudi možnosti za taktiziranje. Ekipe bodo lahko pobirale kontrolne točke po naključnem in neobveznem vrstnem redu, pri tem pa je vsaka
kontrolna točka ovrednotena z določenim številom točk - zmaga ekipa, ki zbere največ točk.
Otvoritev 8. prireditve Adventure race Slovenia bo danes ob 17. uri v veliki dvorani hotela Paka v Velenju. Pridružite se množici pustolovcev iz Francije, Grčije, Švedske, Italije, Češke in Slovenije, ki si bodo na otvoritvi ogledali tudi film lanskoletne avanture. Po otvoritvi avanture pa bodo člani Šaleške zveze tabornikov - regionalne skavtske zveze, pred hotelom Paka svojemu namenu predali novo kombinirano vozilo za prevoz oseb. Moto prireditve ostaja: Zmoreš? Si pre-
Nagradna križanka Pentlja

-j*". * -	
	i
v	
	■s
."V .".	.f
'"•' v	
"V • 4	'Ž
: t- "^^k--
pričan? Pridi in poizkusi!
Več o letošnji avanturi si lahko preberete
na spletni strani ars.adventurerace.si.
Pentlja Šoštanj Koroška cesta 2, Šoštanj
Tel.: 03 588 16 30 e-mail: zofkasu@gmail.com
Dragi starši, učenke in učenci, dijakinje in dijaki!
Priskrbite si šolske potrebščine čimprej in se brezskrbno odpravite na počitnice! Občutek, da boste z nakupom pri nas zadovoljni, je izreden.
Za vas imamo poleg novih in rabljenih učbenikov in delovnih zvezkov tudi vse šolske potrebščine od barvic do zvezkov, peresnic, torb in copat. ...
RABLJENE UČBENIKE lahko prinesete k nam v komisijsko prodajo ali pri nas kupite tiste, ki jih potrebujete.
Letošnja novost: izdelke znamke AJDA in vse šolske potrebščine iz kataloga KOPIJA nova, lahko pri nas kupite po cenah iz
Našim kupcem ponujamo ugodne plačilne pogoje in majhno pozornost ob nakupu.
Vsem, ki boste naročili delovne zvezke in učbenike pri nas, bomo priznali 10 % gotovinski popust za nakup šolskih potrebščin, razen za program KOPIJA nova.
Hvala vsem, ki nam zaupate in dobrodošli vsi, ki ste letos prvič z nami. Zagotavljamo vam dober nakup.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 28.junija. Izžrebali bomo tri nagrade,nakup v vrednosti 15 evr v Pentlji
Zgodilo se je
• • •
od 18. do 24. junij a
-	19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju. Napotnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval v kamnu, bronu, mavcu in predvsem lesu. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je Napotnik dal tudi portretu;
-	po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha. Iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knji-
ge v Velenje in jih uničili;
-	20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita;
-	20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj;
-	junija leta 1957 so na seji šoštanj-skega občinskega ljudskega odbora sprejeli regionalni plan Šaleške doline. Za Velenje so predvidevali, da bo že v desetih letih večje kot Celje, v Šoštanju pa so sklenili regulirati Pako, tlakovati ceste in olepšati kraj;
-	23. junija 1981 je predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje;
-	23. junija 1986 je bila na osnov-
Spomenik nadvojvodi Janezu v Hudi luknji)
ni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, ki stajo pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije. Pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleženci opozarjali na vse večje težave onesnaženosti okolja v Šaleški dolini;
■ 24. rožnika je kresni dan in po ljudskem izročilu velja, da je danes najdaljši dan v letu. "O kre-
si se dan obesi", pravi star slovenski pregovor;
-	v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo, so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija leta 1830 odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo te ceste;
-	24. junija 1990 so na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga. Pripravlja: Damijan Kljajič
—*6ks
ČETRTEK,
■ wm • • •
17. junija
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila 09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, otr. nan.
10.35	Male sive celice, kviz
11.15	Berlin, Berlin: Silvia, 11/20
11.40	Omizje: Zeleno, ki te ljubim zeleno
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Danes dol, jutri gor, nan.
13.55	V dobri družbi, tv Maribor
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Cofko Cof, 22/26
16.05	Puščava, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	(Ne)pomembne stvari: smrt
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Bela, risanka
18.45	Oči in sine, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55 Čigavo je morje?, dok. odd.
21.45	Minute za jezik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Osmi dan
23.40	Globus
00.15	Tv dnevnik 17.6.1992
00.40	Dnevnik, pon.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 SP v nogometu sledi Honduras - Čile, posn. 09.20 Španija - Švica, posn. 11.10 Jar - Urugvaj, posn. 13.00 Nogometni studio 13.20 Argentina - Južna Koreja,
prenos 15.20 Nogometni studio 15.50 Grčija - Nigerija, prenos 17.50 Nogometni studio 20.20 Francija - Mehika, prenos 22.20 Nogometni studio 23.00 Kolesarska dirka po Sloveniji,
reportaža 23.20 SP v nogometu, skrajšani
posnetki tekem sledi Argentina - Južna Koreja,
posnetek 23.40 Grčija - Nigerija, posnetek 00.00 Francija - Mehika, posnetek 00.25 Zabavni infokanal
pop
06.20	Tv prodaja
06.50	24ur, pon.
07.55	V imenu ljubezni, nad.
08.50	Čarovnija ljubezni, nad. .45 Tv p
10.15	Shanghajsko presenečenje,
am. film
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resn. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija ima talent
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Zdravnikova vest, nan.
23.50	Nevarna igra, nan.
01.00	24ur, ponov.
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.35 Pop corn, glasbena oddaja.
Skupina Puppetz 11.25 Odprta tema^ ponovitev
»Neurje 2010« 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (427) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 428. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Osebna in duhovna rast 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša. Evropa, izobraževalna
21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža. Gostje: Jodl Expres, ans. Vihar 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Kaj je moje, 3/15
10.25	Martina in ptičje strašilo:
10.35	Puščava, igrani
10.50	Enajsta šola
11.20	To bo moj poklic:
elektroinštalater, 1. in 2. del
12.10	Osmi dan
12.40	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zdravje v Evropi, poklicne
bolezni
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 42/52
16.00	Iz popotne torbe: prosti čas
16.20	Šola Einstein, 16/52
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potr. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	ZGNZ - big father/2, 7. odd.
18.35	Larina zvezdica, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 27. del
20.30	Poje, kdo bo tebe ljubil, 2. del
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Polnočni klub: sodobni nomadi
00.30	Duhovni utrip
00.45	Tv dnevnik 18.6.1992
01.15	Dnevnik
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
06.30 SP v nogometu sledi Argentina - Južna Koreja, posn.
10.10 Francija - Mehika, posn. 12.00 Nogometni studio 13.20 Nemčija - Srbija, prenos 15.20 Nogometni studio 15.50 Slovenija - ZDA, prenos 17.50 Nogometni studio 20.20 Anglija - Alžirija, prenos 22.20 Nogometni studio 23.00 Kolesarska dirka po Sloveniji,
reportaža 23.20 Sp v nogometu, posnetki tekem
sledi Slovenija - ZDA, posnetek 01.00 Nemčija - Srbija, posnetek 01.20 Anglija - Alžirija, posnetek 01.45 Zabavni infokanal
pop
06.20	Tv prodaja
06.50	24ur, ponov.
07.55	V imenu ljubezni, nad.
08.50	Čarovnija ljubezni, nad.
09.45	Tv prodaja
10.15	Stepfordske ženske, am. film
11.50	Tv prodaja
12.25	Mali vragci, dok. ser.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resnič. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija ima talent
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Bizarna smrt, am. film
00.40	Šest modelov, nan.
01.15	24ur, ponov.
02.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: Jodl Expres, ans. Vihar 11.50 Skrbimo za zdravje, ponovitev,
O demenci 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (428) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 429. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 V Tomovi dnevni sobi, 3. TV mreža
22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Znamo zmoremo,
izobraževalna oddaja 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 19. junija
tv slo rr
06.10 Kultura 06.20 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke: prosti čas 07.20 Križ kraž:
sledi Pravljice iz mavrice: veter
Peter potepuh sledi Mihec in Maja: Jaka Tobaka,
igr. serija sledi Notkoti: vadišče sledi Ribič Pepe 08.50 Prijatelji in štiri tačke, nem. film
10.00 Na lepše
10.35 Polnočni klub: sodobni nomadi 11.50 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 14.15 Na veliki nogi, danski film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Iz sobotnega popoldneva 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.05 Kuhajmo 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo.naprej 20.00 Poljub v Šanghaju, am. kitaj. film
21.40 ARS 360 22.00 Poročila, vreme, šport 22.35 Bleščica 23.10 Gandža, 21/28 23.35 Gandža, 22/28 00.05 Tv dnevnik 19.6.1992 00.30 Dnevnik, ponov. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Infokanal
06.00 Zabavni infokanal 06.50 Tv prodaja 07.20 Skozi čas 07.30 SP v nogometu sledi Nemčija - Srbija, posn. 09.20 Anglija - Alžirija, posn. 11.10 Slovenija - ZDA, posn. 13.00 Nogometni studio 13.20 Nizozemska - Japonska,
prenos 15.20 Nogometni studio 15.50 Gana - Avstralija, prenos 17.50 Nogometni studio 20.20 Kamerun - Danska, prenos 22.20 Nogometni studio 23.00 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža
23.20 EP v speedwayu, posamezniki,
reportaža 23.30 SP v nogometu, skrajšani
posnetki tekem 00.30 Sobotno popoldne, pon. 02.45 Zabavni infokanal
pop
07.30 Tv prodaja 08.00 Poko, risanka 08.25 Profesor Baltazar, ris. ser. 08.35 Rori, dirkalnik, ris. ser. 08.45 Jaka na Luni, ris. ser. 08.55 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 09.10 Jagodka, ris. ser. 09.35 Slonček Benjamin, ris. ser. 10.00 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 10.25 Kim Possible, ris. ser. 10.55 Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
11.30 Najbolj odbite reklame, dok. odd.
12.00 Mega strukture, dok. ser.
13.05 Zgodba o pepelki, am. film
15.15 Poirot, nan.
16.15 Monk, nan.
17.10 Nočni klici, am. film
18.55 24ur vreme
19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?! gostja
Natalija Verboten 21.45 Norčije z Dickom in Jane, am. film
23.30 Izgubljeno v ognju, am. film 01.50 24ur, ponovitev 02.50 Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 11.05 Mladi upi, otroška oddaja 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.45 Duhovni vrelec, Martin Konrad Dolamič, župnik v župniji bl.A. M. Slomšek, Velenje 18.55 To bo moj poklic: Zlatar - 2. del,
19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1846. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 LET 30, Četrta dimenzija,
posnetek koncerta 22.30 Jutranji pogovori 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 20. junija
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 63/90
sledi	Pika Nogavička, 7/26
09.45	Žogarija, 9/10
10.15	Megla časa, 3/40
10.45	Sledi, tv Maribor
11.15	Ozare
11.20	Obzorja duha
11.55	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	41. tabor slov. .pevskih zborov Šentvid pri Stični, prenos
14.50	Prvi in drugi
15.15	Polje, kdo bo tebe ljubil, 2. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20 18.30	V dobri družbi, tv Maribor Čarli in Lola, risanka
18.45	Katkina šola, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Poletje v školjki, 2. del filma
21.30	Družinske zgodbe
22.25	Poročila, vreme, šport
23.00 00.30	Lovec na ljudi, 2/2 Tv dnevnik 20.6.1992
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
06.30 Zabavni ifokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Skozi čas 07.40 Sp v nogometu sledi Nizozemska - japonska, posn. 09.30 Gana - Avstralija, posn. 11.15 Kamerun - Danska, posn. 13.00 Nogometni studio 13.20 Slovaška - Paragvaj, prenos 15.20 Nogometni studio 15.50 Italija - Nova Zelandija, prenos 17.55 Kvalif. za SP v rokometu (M), Madžarska - Slovenija, prenos 19.30 Nogometni studio 20.20 Brazilija - Slonokoščena obala,
prenos 22.00 Nogometni studio 23.00 Žrebanje lota 23.10 Kolesarska dirka po Sloveniji,
reportaža 23.30 SP v veslanju, posnetek 00.15 SP v kajaku in kanuju, slalom, posn.
02.05 Zabavni infokanal
pop
07.30 Tv prodaja 08.00 Poko, ris. serija 08.25 Rori dirkalnik, ris. ser. 08.35 Jaka na Luni, ris. ser. 08.45 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 09.00 Jagodka, ris. ser. 09.25 Slonček Benjamin, ris. ser. 09.50 Medvedek Pu in dan zahvalnosti, ris. film 10.20 Bakuganski bojevniki, ris. film 10.50 Preverjeno, ponov. 11.55 Moj mož, morilec, avstr. film 13.45 Moto GP, prenos dirke za VN
Velike Britanije 15.15 Najbolj odbite reklame, dok. odd.
15.40 Monk, nan. 16.35 Vse za denar, am. film 18.20 Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.20 As ti tud not padu?, gost Werner
21.55 Rad mora imeti pse, am. film 23.45 Sklati zvezde z neba, am. film 01.45 Svingerski časi, nad. 02.35 24 ur, ponovitev 03.35 Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 1845. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.25 1846. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Martin Konrad
Dolamič, župnik v župniji bl.A.
M. Slomšek, Velenje 11.10 Župan z vami, pogovor, Gost:
Viktor Robnik, župan Občine
12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: Jodl Expres, ans. Vihar 13.25 Hrana in vino, tedenski izbor 14.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja,
Skupina Puppetz 19.35 Jutranji pogovori 21.00 Delčnjakov večer - posnetek 2. dela
22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 21. junija
tv slo rr
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Cofko Cof, 22/26
10.35	Žogarija, 9/10
11.05	Skrivnosti v pesku, 5/25
11.30	Šola Einstein, 6/52
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	41. tabor slov. .pevskih zborov
Šentvid pri Stični, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pika Nogavička, 1/26
16.15	Buba Guba: kruh, 2/10
16.35	Podstrešje: avtomobil, 2/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pingu, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
21.00	Starši v manjšini, 6/13
21.30	Ustnik - zgodba o neki
inovaciji, dok. feljton
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.10	Podoba podobe
23.35	Glasbeni večer
01.50	Tv dnevnik 21.6.1992
02.15	Dnevnik, ponovitev
02.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.15	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.10 Državno prvenstvo v ulični
košarki, reportaža 07.15 Kajak kanu, spust, SP Soča,
reportaža 07.45 SP v nogometu sledi Slovaška - Paragvaj, posn. 09.30 Italija - Nova Zelandija, posn. 11.15 Brazilija - Slonokoščena obala, posn.
13.00 Nogometni studio 13.30 Portugalska - Severna Koreja, prenos
16.00 Čile - Švica, prenos 20.30 Španija - Honduras, prenos 23.00 Južna Afrika: SP v nogometu,
skrajšani posnetki tekem 00.30 V senci mojstra, franc. film 02.10 Zabavni infokanal
pop
06.15	Tv prodaja
06.45	24ur, ponovitev
07.50	V imenu ljubezni, nad.
08.45	Čarovnija ljubezni, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Vse za denar, am. film
11.55	Tv prodaja
12.25	Mali vragci, dok. ser.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resnič. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Ameriška pita 2, am. film
22.50	24ur zvečer
23.10	Zdravnikova vest, nan.
00.05	Nevarna igra, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
.00 Dobro jutro, informativna
10.35 1846. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, tedenski izbor 12.10 Delčnjakov večer, posnetek 2.
dela koncerta 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalno o ustvarjalnosti 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 430. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, pogovor 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, pogovor »Nevihta 2010«
22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Kadetnica, dokumentarna
23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila
TOREK, 22. junija
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Cesarjev slavček, 1. del
10.30	Risanka
10.45	Zgodbe iz školjke
11.15	Bleščica, odd. o modi
11.50	Družinske zbodbe
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Podoba podobe
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 43/52
16.00	Risanka
16.05	Profesor pustolovec, 3/10
16.30	Potplatopis, 3. odd.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Zgodovina arhitekture: gotika, dok. ser.
18.00	Naši vrtovi: Britta Hoeschele,
dok. ser.
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Bacek Jon, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Dokumentarna oddaja
20.55	Vrtičkarji: štihanje, nad.
21.20	Vrtičkarji: šah, nad.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Pekel pri Verdunu, dok. odd.
00.10	Zgodovina arhitekture: gotika
00.40	Tv dnevnik 22.6.1992
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Zabavni infokanal
08.30	Tv prodja
09.00	Sp v nogometu
sledi	Portugalska - Severna Koreja, posn.
10.45	Čile - Švica, posn.
12.30	Španija - Honduras, posn.
15.00	Nogometni studio
16.00	Mehika - Urugvaj, prenos
16.00	Francija - Južna Afrika, prenos
20.30	Nigerija - Južna Koreja, prenos
20.30	Grčija - Argentina, prenos
23.00	SP v nogometu, skraj. posn. tekem
03.05 Zabavni infokanal
pop
06.20	Tv prodaja
06.50	24ur, ponovitev
07.55	V imenu ljubezni, nad.
08.50	Čarovnija ljubezni, nad. 09.45 Tv prodaja
10.15	Lahek zaslužek, am. film
11.55	Tv prodaja
12.25	Mali vragci, dok. ser.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resnič. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Skrivna življenja drugih žena,
am. film
22.50	24ur zvečer
23.10	Zdravnikova vest, nan. 00.05 Nevarna igra, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.35 Poslanska pisarna, pogovor 11.25 LET 30, Četrta dimenzija,
posnetek koncerta 13.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
, ponovitev (430) Odprta tema, pogovor »Nevihta 2010« 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Izzivi mladih, mladinska oddaja 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 431. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1847. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Zidar - 1. del,
izobraževalna oddaja 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Šu kham - za soncem, oddaj o življenju Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 23. junija	
tv slo rr	
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči Hlaček, 43/52
10.35	Profesor pustolovec, 3/10
10.50	Potplatopis, 3. odd.
11.15	Zgodovina arhitekture: gotika
11.45	V dobri družbi, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Polemika
14.25	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.55	Milan, risanka
16.00	Medvedek, risanka
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Zdravje v Evropi - v imenu
	ljubezni, dok. odd.
18.30	Vrtni palček Primož, risanka
18.40	Leni in Čivka, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Zadnja priložnost, Harvey, am. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Omizje
00.25	Zdravje v Evropi - v imenu
	ljubezni, stud. odd.
01.15	Tv dnevnik 23.6.1992
01.40	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Infokanal
TV SLO H	
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.30	Zabavni infokanal
08.00	SP v nogometu
sledi	Mehika - Urugvaj, posn.
09.45	Francija - Južna Afrika, posn.
11.30	Nigerija - Južna Koreja, posn.
13.15	Grčija - Argentina, posn.
15.00	Nogometni studio
16.00	Slovenija - Anglija, prenos
18.00	ZDA - Alžirija, prenos
20.30	Gana - Nemčija, prenos
20.30	Avstralija - Srbija, prenos
23.00	Žrebanje lota
23.10	Južna Afrika: SP v nogometu,
	skraj. posn. tekem
sledi	Slovenija - Anglija, posn.
00.55	Skrajšani posnetki tekem
02.00	Zabavni infokanal
l	pop
06.20	Tv prodaja
06.50	24ur, ponovitev
07.55	V imenu ljubezni, nad.
08.50	Čarovnija ljubezni, nad.
09.45	Tv prodaja
10.15	Starševska pravica, am. film
11.55	Tv prodaja
12.25	Mali vragci, dok. ser.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resnič. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija ima talent
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24ur zvečer
23.00	Zdravnikova vest, nan.
23.55	Nevarna igra, nan.
00.50	24ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
	©
09.00	Dobro jutro, informativna nHHaia
10.35	uuuaja 1847. VTV magazin, regionalni
	- informativni program
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Športni torek, športna
	informativna oddaja
11.25	Iz našega glasbenega arhiva
12.25	Hrana in vino, kuharski nasveti
	(431)
12.55	Videospot dneva
13.30	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Maja in čarobna skrinja,
	otroška oddaja, 3. TV mreža
18.30	Otroški glasbeni videospoti
18.45	Regionalne novice 1
18.50	Hrana in vino, kuharski
	nasveti, 432. oddaja
19.20	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pop corn, glasbena oddaja.
	Skupina Tide, Marijan Novina
20.50	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
	informativna oddaja, ponovitev
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
Knjižne novosti
Jeffer, Oliver: Izgubljen & najden
To je zgodba o prijaznem dečku, ki mu ni vseeno. Ni mu vseeno, kaj se dogaja z majhnim pingvinom, ki se kar naenkrat pojavi pred njegovimi vrati, kljub temu da ga ne pozna in da ne ve, od kod se je vzel. Ker deluje pingvin zelo osamljeno in izgubljeno,
mu sklene pomagati in zelo ga prizadene ugotovitev, daje nekaterim vseeno, da se še zmenili niso zanju ... Zato ga sklene odpeljati na Južni tečaj, kjer so pingvini doma. Toda, se je pingvin zares izgubil ali pa morda išče le prijatelja, ker je zelo osamljen?
Za animacijo je avtor slikanice prejel nagrado za najboljšo animacijo BAFTA 2009, preprosta zgodba pa nas prav tako popelje v skrivnost prijateljstva, ki ni v bogastvu, ampak v smehu in drobnih radostih. V rosi majhnih stvari najde namreč najde srce svoje jutro in svežino.
Giordano, Paolo: Samotnost praštevil
Prvenec pisatelja Paola Giordana Samotnost praštevil je požel nemalo pohval in nagrad. Mladi italijanski fizik se je rahločutno dotaknil problemov, ki danes marsikje in marsikdaj ostajajo zakriti med štirimi stenami.
Zgodba o samoti, drugačnosti in prijateljstvu pripoveduje o dveh mladih ljudeh, ki že v mladosti doživita vsak svojo težko izkušnjo: Alice doživi težko smučarsko nesrečo, zaradi katere ji ostanejo telesne brazgotine in anorek-sija, Mattio pa preganja krivda za svojo duševno zaostalo izginulo sestrica, na katero bi moral paziti in zato se kaznuje z rezanjem. Oba sta osamljena v množici, ne vključita se niti med vrstnike, niti v družino, ki kot danes v tolikih primerih ostaja nezmožna za pristne odnose in zaupanje. Zato se med njima razvije prav posebna vez, ki se nikoli ne razvije v romantično vez. Avtor ju primerja s praštevili: »Praštevila so deljiva samo z ena in sama s sabo. Vsako od njih stoji na svojem mestu v neskončnem zaporedju naravnih števil, stisnjeno med dve števili kot vsa druga, a v primerjavi z drugimi vendarle samo zase. To so nezaupljiva in samotna števila in zato so se Mattiu zdela čudovita.«
Zgodba je vsekakor vredna branja in primerna tudi za zahtevnejše bralce.
Žorž, Bogdan: Vzgoja za svobodo - vzgoja za odrekanje
Pred nami je mnogim že poznan psi-hoterapevt Bogdan Žorž, ki nas ponovno popelje v svet vzgoje in z njo neizbežno povezane svobode. Izbor člankov iz različnih revij kaže na razvoj avtorjeve misli, kako se je loteval tekočih problemov, kot jih je narekovalo življenje. Žorževo pisanje odlikuje jasna misel in preprost življenjski realizem, zaradi česar je tudi tako priljubljen.
Kdor je že kdaj bral kakršnokoli delo tega avtorja, prav gotovo ve, da ne bo naletel na svobodo, kakor jo pojmuje marsikdo danes. Vzgoja za svobodo
vsekakor narekuje postavljanje in prepoznavanje jasnih mej, znati spoznavati njihov namen, posledice neupoštevanja le teh ter seveda prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Bolj kot kdajkoli moramo otroke in tudi sebe pripraviti do spoznanja, da svoboda ni dopuščanje, da bi lahko delali kar hočemo, ampak da se učimo odrekanja, prevzemanja odgovornosti za svoje odločitve ter vsega, kar je povezano z mejami. Paleta tem je raznolika: od pogovorov, zasvojenosti, vrednot, iger na srečo, medgeneracijskih odnosov, pa do vere in duhovnosti.
Bogdan Žorž je priljubljen predavatelj in pisec strokovnih in poljudnih člankov, med najbolj priljubljene knjige pa spada knjiga Razvajenost. Vsa njegova dela odlikuje zdrav razum, praktični nasveti in humornost, ki naredi še tako resno in strokovno temo vedro in stvarno.
Klevišar, Metka: Umetnost sobivanja
Avtorica, zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka nam v Umetnosti sobivanja podarja del sebe, njene modrosti pa imajo vsekakor temelj v njeni težki bolezni, saj je že v študijskih letih zbolela za multiplosklero-zo. Vrednote, ki so povezane s sobi-vanjem, so danes vsekakor zapostavljene in mnogokrat necenjene. V današnji naglici in preobilici nepotrebnih zaposlenosti mnogokrat pozabljamo na bistvo življenja, to pa so srečevanja. Od naših medsebojnih odnosov je odvisno, kako se počutimo. Ker pa ne posvečamo temu dovolj pozornosti in časa, ostajamo osamljeni. Umetnost sobivanja je v tem, da znamo živeti drug ob drugem, morda zelo različni, a ohraniti vsak svojo osebnost ter najti tisto skupno, kar ju/naju bogati. Starejši ko postajamo, vedno bolj čutimo, kako moramo biti hvaležni za mnoge stvari, ki niso same po sebi umevne. Res pa je tudi, da kdor ne zna biti hvaležen mlad, bo težko znal biti hvaležen v starosti. Zato ne bi bilo napak, če bi se kdaj vprašali, koliko nam uspe ohranjati otroka v sebi, kjer ni boja za premoč, nezdravega tekmovanja in kjer se lahko pokažeš tudi kot nekdo, ki ne zmore vsega. V vseh delih Metke Klevišar zaznamo njen življenjski realizem in optimizem in verjemite, da se ga ob branju njenih del kar nekaj navzameš ...
Morrison, Toni: Milost
Toni Morrison, dobitnica Nobelove in Pulitzerjeve nagrade, nam zopet predstavlja novo delo, ki nas postavlja v 17. stoletje in nas ponovno seznanja s problematiko suženjstva in rasizma, kot že verjetno njen najbolj znan roman Ljubljena.
Zgodbo o štirih ženskih likih pripoveduje 16-letna sužnja Lina, ki jo njena mati proda nekemu holandskemu kmetovalcu, energične sužnja Florens, skrivnostna Sorrow in hišna gospodinja Rebekka. Vsaka od teh deklet predstavlja predstavljajo različne vidike življenja v sodobni Ameriki in drugačni odtenek suženjstva in neplačanega dela. Toni Morrison ugotavlja, da je edina razlika med belimi in črnimi sužnji v tem, da se lahko beli sužnji enostavno pomešajo med množico in za njimi izgine vsa sled. Pod površjem suženjstva pa se kaže zgodba o materi, ki želi rešiti svojo hčer Lino in jo proda. Sprva se to kaže kot izdaja, a kasneje se pokaže kot milostna rešitev, ki bo Lino rešila, a Lina se najbrž nikoli ne bo mogla rešiti občutka zapu-ščenosti. Zaznamovana bo ostala za vedno...
■ Pripravila: DS
VELENJE
Četrtek, 17. junija
14.00 - 20.00 MC Velenje
Mladi v popoldanskem centru -Konc šole - fajn bi blo delat 15.00 Vinska Gora Turistični teden Dan odprtih vrat na Grilovi doma či ji 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave - Jože Marinč 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čital ni ca
Pre da va nje - Nega urba ne ga drevja
Petek, 18. junija
7.00 - 18.00
Središče mesta (pri sodišču) Kra mar ski sejem 16.00 Vinska Gora Turistični teden Dan odprtih vrat na Grilovi doma či ji 18.00 Velenj sko jeze ro
Turistični teden - Noč s Čuki ob Velenj skem jeze ru 21.00 MC Velenje
Temat ski večer v hou se pre ob le ki
Sobota, 19. junija
7.00 - 13.00
Središče mesta (pri sodišču) Kra mar ski sejem 8.00 - 13.00
Ploščad pri Centru Nova Kmeč ka trž ni ca 9.00 - 12.00
Velenje, ploščad Centra Nova Turistični teden, Srečanje občinskih in regijskih turističnih zvez ter turističnih društev iz Slo ve ni je 9.00 - 13.00
Knjiž ni ca Vele nje Knjiž ni bazar - Vsi kupu je mo, vsi pro da ja mo 10.00 - 13.00 in 16.00 - 19.00
Trav nik pri poš ti, Karde ljev trg Otroški živ žav - Žurček za otroke 10.00 - 13.00 in 18.00 - 21.00
Kdaj - kje - kaj
Galerija Velenje
Poletna muzejska noč v Galeriji
Koledar imen
10.00 - 22.00
Velenj ski grad
Polet na muzejska noč v Muzeju
10.00 - 20.00
Muzej usnjar stva na Slo ven skem, Šoštanj
Polet na muzejska noč v Muzeju usnjar stva na Slo ven skem 15.15 Gosti šče na Klan cu Gobarska eks kur zi ja 20.00 Dvo rana Cen tra Nova
2. ples ni večer - Vele nju ple še mo Rezervacija miz: 03/898 25 72 (Festival Velenje) 20.00 Vila Herberstein v
Turistični teden - Šalečani pred 150 leti 21.00 MC Velenje
Večer Stand Up komedije v Velenju. Vstopnice: 4 EUR
Nedelja, 20. junija
9.00 Vin ska Gora Turistični teden Rekreativno kolesarjenje iz Velenje do Dobrne 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoš tanj
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
Obisk muzeja usnjarstva na Slo ven skem
Pone de ljek, 21. junija
18.00 Dvorana Centra Nova Turistični teden Okrogla miza - vključevanje mladih v dejavnosti turističnih društev 18.00 Glasbena šola Velenje
Zaključni nastop skupin Glasbene šole Vele nje Poje mo, ple še mo, igra mo
Torek, 22. junija
17.00 Terasa Hotela Paka Lutkovna predstava Jan ko in Met ka Ves dan - Kavarna hotela Paka Turistični teden - Dan slaščic
ostanite naroč
/ /
I
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Sreda, 23. junija
10.00 - 16.00
Muzej premogovništva Slovenije Turistič ni teden Dan v Muzeju premogovništva 17.00 Dom kulture Velenje
Slav nost na pode li tev pri znanj dijakom ŠC Velenje ob zaključku pou ka
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 17. junija
20.00 Hiša mladih Pilates
Vsak dan od četrtka, 17. junija, do srede, 23. junija 2010 Letni vrt ob Hiši mladih Ogled tekem svetovnega nogometnega prvenstva na velikem platnu, turnir v ročnem nogometu
Petek, 18. junija
19.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Zaključni koncert učenk in učencev glasbene šole GVIDO
Sobota, 19. junija
8.00 do 12.00
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica
Od 9.00 ure naprej predstavitev aktivnosti tabornikov rodu Hudi potok
Torek, 15. junija
18.00 Hiša mladih Joga
Prijave do 20. junija
Velenje - Prijave za sodelovanje v letošnji akciji Velenje - mesto cvetja, je treba oddati do 20. junija. Dopisnice, na katerih lahko oddate prijavo za tekmovanje, so na voljo na sedežu TIC-a ali v velenjskih PUP-ovih cvetličarnah. Prijave v elektronski obliki pa zbirajo tudi na spletni strani Turističnega društva Velenje. Vsem prijavam je potrebno priložiti fotografijo lokacije.
■ mkp
KINOVELENJE:: SPORED
VELIKA DV. HOTELA PAKA :
REZERVNI NAČRT
(The Back Up Plan) Romantična komedija,104 minute Režija: Alan Poul. Igrajo: Jennifer Lopez, Danneel Harris, Alex O'Loughlin, Eric Christian Olsen, Noureen DeWulf, Anthony Anderson, idr.
Petek, 18. 6., ob 18.00 Sobota,19. 6., ob 20.00 Nedelja, 20. 6. ob 20.00
Po dolgih letih neuspešnih zmenkov se Zoe naveliča čakanja princa na belem konju, toda ker si srčno želi otroka, se odloči za umetno oploditev. Tik po posegu ji s pomočjo nagajive usode pot prekriža zapeljivi Stan in njuno druženje hitro preraste v iskreno ljubezen. Idilo ogrozi pozitivni test nosečnosti, saj Stan ni prepričan, če je že pripravljen postati oče, za dodatne zabavne težave v njunem odnosu pa poskrbijo nenavadne priprave na rojstvo.
LEGIJA
(Legion)
Akcijski apokaliptični triler, 100 minut . Režija: Scott Stewart
Igrajo: Dennis Quaid, Paul Bettany, Kate Walsh, Lucas Black, Kevin Durand, Adrianne Palicki, Doug Jones, Tyrese Gibson idr.
Petek, 18. 6., ob 20.15 Nedelja, 20. 6., ob 18.00
Nad svet se zgrne srhljiva biblična apokalipsa, saj je Bog obupal nad človeškim zlom in na Zemljo poslal vojsko angelov, da iztrebi nevredne ljudi. A med nebeškimi bitji je tudi nadangel Mihael, ki prostovoljno zapusti nebesa, da bi pred angelskim srdom rešil mlado natakarico, ki v sebi nosi odrešenika. V divji bitki Mihaelu na pomoč priskoči skupina neznancev, ki so zatočišče poiskali v odročnem avtocestnem postajališču. Srhljivi poslednji boj za usodo človeštva se lahko prične ...
ŽELVINO OSUPLJIVO POTOVANJE
Turtle: The Incredible Journey) Dokumentarni, 81 minut. Režija: Nick Stringer. Napovedovalka: MIiranda Richardson
Petek, 18.6. ob 19.00 - mala dvorana
Sobota,19.6. ob 18.00 - mala dvorana
Nedelja, 20.6. ob 16.00 - otroška matineja
Film Želvino osupljivo potovanje je več kot le zgodba o morski želvi, glavati kareti, ki se izleže na floridski obali ter se z zalivskim tokom odpravi na več let trajajoče potovanje, na katerem obkroži severni Atlantik in se naposled odrasla vrne na rodno obalo, da bi nadaljevala svojo vrsto. Čeprav ne gre za klasičen dokumentarni film, gledalcu ponuja mnoga znanstvena dognanja o življenju glavate karete in njenih migracijah. Objektivno, brez pretiranega antropocentričnega dramatiziranja in cenenega populizma nas vodi skozi napeto zgodbo, polno nevarnosti in izzivov, kakršno je tudi resnično življenje morskih želv. Ob tem spoznavamo tudi druge prebivalce morskih globin. S podporo Ministrstva za kulturo!
Naslednji vikend, od 25. 6. do 27. 6. 2010 napovedujemo:
romantično komedijo SEKS V MESTU 2, animirano komedijo SHREK ZA VE DNO, dramo VSI SO V REDU
Junij (rožnik)	
17.	četrtek - Adolf
18.	petek - Feliks
19.	(Srečko), Marko
	sobota - Julijana
20.	nedelja - Silverij
21.	ponedeljek - Alojzij
	(Slavko)
	začetek poletja ob
	13:28
22.	torek - Ahac (Hace)
23.	sreda - Kresnica
Luni ne mene
19
. junija, prvi krajec, sobota, ob 6:29
CITYCENTER Celje
četrtek, 17.6., Biotržnica
petek, 18. junij, - zaključna prireditev akcije Hujšajmo
nedelja, 20. junij ob 11. uri, pravljične urice v Džungli
do 5. julija napovejte zmagovalca JAR 2010, sodelujte v žrebu za lepe nagrade 13. 7.
do 11. julija ogledi nogometnih tekem v gostinskih lokalih Citycentra z »ugodno nogometno ponudbo«
do 17. julija Nogometni utrinki SP JAR 2010
do 25. junija CITYBON, knjižica ugodnosti, več kot 800 € popustov
Preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem par ki ri šču garaž ne hiše City cen tra
Munijeva »Simultanost 3«
Kranj - Velenje, 17. junija - Drevi ob 19. uri bodo v Mali galeriji društva likovnikov umetnikov Kranj odprli razstavo del Iztoka Šmajsa Munija iz Velenja. Avtor razstave »Simultanost 3« pravi, da bo v osrednjem prostoru te galerije v vpogled in razmišljanje ponudil svoja likovna dela, v katerih prevladuje borba med motivi. »Dominira lahko heterogen princip ali enost, saj v svojih delih raziskujem enoznačno definiran prostor, likovni inkubator. Zato v galeriji pride do novega označevalca znotraj prostora.« Pri tem se umetnik poslužuje različnih medijev, od male slike do fotografije in glasbe, saj bo na otvoritvi poskrbel tudi za zvočno kuliso videnega, in to s starimi posnetki elektronske glasbe v novi, sodobnejši preobleki.
Ob tej priložnosti je želel avtor izdati tudi knjigo, kar mu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni uspelo. Vendar pravi, da je knjiga že pripravljena.
■ bš
J
imH:AS
Wood-Mizer strojna oprema za gradnjo lesenih his
Z razumno investicijo v obdelovalni stroj, lahko začnete ali razširite svoje zmožnosti pri izdelavi lesenih hiš ali brunaric
Podjetje Wood-Mizer je svetovno uveljavljen proizvajalec lesno obdelovalnih strojev in opreme že od leta 1982. Svojo proizvodnjo imajo na treh lokacijah v ZDA, ter Poljski, proizvode pa tržijo s široko razvejano mrežo zastopstev, med katerimi je tudi predstavništvo FAMTEH, d. o. o., v Sloveniji.
Vodilni Wood Mizerjev proizvod so tračne žage posebnih konstrukcijskih izvedb, ki uporabljajo izjemno tanke tračne liste.Tračne žage
odlikuje njihova mobilnost, ter izjemno enostavno in zanesljivo upravljanje. Uporaba tankega tračnega lista 2 mm, je razlog za odločno boljše izkoristke razreza, kakor tudi bistveno manjši del odpada -žagovine, v primerjavi s klasičnimi tračnimi žagami, ki uporabljajo liste debeline 6-8 mm.
Tračna žaga Wood Mizer LT 15, je namenjena fleksibilni rabi v poklicne namene ali kot nepogrešljiv stroj vsake uspešne kmetije.
Wood-Mizer
from forest to final form -
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje brezplačno za ženske do 47 let, ostale plačajo 14 evrov za 2 letno sodelovanje, ugodno tudi za moške. Gsm: 031/836-378, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto)
USPEŠEN podjetnik z otrokom išče prijazno punco za skupno delo in življenje. Gsm: 041/229-649 KDOR si resne trajne ljubezni želi naj nemudoma pokliče. Gsm: 031/505495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minu-to)
39-LETNA vdova se preseli tudi na kmetijo in je pripravljena dobremu moškemu roditi potomca. Gsm: 031/505-495
mali OGLASI
UGODNO prodam 100 l kotel za žgan-jekuho, hladilnik z zamzovalnikom, zamrzovalno skrinjo in pomivalni stroj candy. Gsm: 041/240-681 CISTERNO, 1000 l, pvc, na paleti s kovinskim ogrodjem (za vodo, nafto ali kurilno olje) prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/566-415 MOTORNO kolo Keeway superlight 125, 2006, prodam. Gsm: 031/208698
60 M2 brunaric in eno nakladalko sena prodam. Gsm: 031/208-698
PODARIM
SPALNICO in otroško sobo podarim. Gsm: 031/213-044 DVA fotelja podarim. Gsm: 031/650481
BERNARDINCA, mladiča, starega dvameseca in pol, podarim. Gsm: 070/867-526
ŽIVALI
KUPIM
VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo (nad 2000 m) v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415
PRODAJA nesnic v nedeljo, 20. 6. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel: 02/8761-202 BIKCA, čb, težkega 80 kg, ugodno prodam. Tel: 03/5881-130 JAGNETA prodam in menjam ovna. Gsm: 031/677-031 PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg, prodam. Gsm: 031/337-201 PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Tel.: 03/588-55-70, gsm: 031/868-931
ODDAM
3-SOBNO opremljeno stanovanje, v zasebni hiši, z ločenim vhodom oddam ter prodam adaptirano in opremljeno garsonjero. Gsm: 041/610-774
PRIDELKI
RAZNO
OKRASNI kozolec za vrt prodam. Gsm: 041/525-410
VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
Posebna konstrukcijska izvedba omogoča razrez hlodovine poljubnih dimenzij. Hlod z nakladalnimi vilicami zelo lahko vpnemo na segmente in razrez se s pritiskom na gumb lahko prične. Motorne izvedbe žage so lahko tri in sicer 7,5 kW elektromotor, 16 KM bencinski ali celo 10 KM dizelski motor. Operater z lahkoto nadzira in vodi agregat po vsej dolžini reza, pri čemer je opcijsko možna tudi avtomatska nastavitev debeline
habit
nepremičnine
Habltd-oa, Kersnikom 11, vtl«i|e
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Prodamo 2,5«obno stanovanje v Velenju -na Gorski, III. nadstropje, 79 m2, adaptirano 1.2000. Stanovanje obsega dve spalnici dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, veqo kopalnico, WC, predprostor ter klel. Odlična lokacija v mirnem okolju v bližini gozdovi, sprehajalne polt šola vrtec, trgovina. Cena 85.000,00 evr.
Prodamo fcobno shnawnje v Velenju - v bližini OŠ MF, II. nads, 65 m2, letnik 1966, adaptirano, opremljeno in klimatizirano. Stanovanje obsega dve spalnici kopalnico, kuhinja zagrnjen balkon, shrambo, predprostor ter klet. Cena: 93.000,00 evr. Prodamo hišo 3 km iz Väenja - v Amačah, 220 m2, adaptirana 1.2006 in zemljišče v izmeri 2.600 m2. Vredno ogleda, možen dokup še ene zazidljive parcele ter 5.000 m2 gozda. Ob hiši je večje parkirišče, sadovnjak, vrt, bazen in terasa. Hiša je v treh etažah. Cena: 260.000,00 ew.
več na
1 i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
posameznega odreza. Le ta se enostavno vnese preko operacijskega panela. Pomik agregata je lahko ročen ali elektrificiran. Stroj je odlič na izbi ra za vse, ki želijo lesu dodati novo vrednost.
Wood - Mizer pa od junija 2010 nudi tudi drugo strojno opremo za izdelavo brunaric. Kot nadgradnjo žage LT 15 so izdelali tudi rezkal-ni agregat MP 100, ki se enostavno namesti na postelje žage. Srce agregata so štirje noži in električni pogon moči 4 kW. Z uporabo različnih nožev lahko izdelamo praktično vse geometrije v lesu, potrebne za gradnjo brunarice.
Do danes je v Evropi prodano že več kot 6000 strojev, katerim bo prav tako mogoče dodati novi rez-kalni agregat, bodisi na obstoječe ali nove dodatne segmente.
S takšno opremo boste postali resen in kompetenten proizvajalec
elementov za moderno lesno grad-njo.Vaša investicija pa vam bo povrnjena v izjemno kratkem času, zato ne oklevajte in pokličite generalnega zastopnika Wood-Mizer tračnih žag za SLOVENIJO.
Uredijo vam tudi subvencije!
<f> FAMTEH
FAMTEH d.o.o.
Gacnikova pot 2
2390 Ravne na Koroskem
Slovenia
Tel: +386 262 04 232 , 230 Fax: +386 262 04 231 WWW: www.famteh.si GSM: +386(0) 31 775 999 ; +386(0)41 395 216 E-mail: info@famteh.si
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 7. junija 2010 do 13. junija 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. junija 2010 do 13. junija 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
m
Ml
SHU
HOj
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE
GRAŠKA GORA
VELENJE LOKOVICA -VELIKI VRH
PESJE MOBILNA-SKORNO
U07.jun 008	.jun i09.jun □ 10.jun	■ 11.jun □ 12.jun	Bl3.jun
			
Nagrajenci križanke "Jagros", objavljene v tedniku Naš čas dne 3.6.2010, so:
-	Marijana Meža, Koroška 15 b, 3320 Velenje;
-	Iztok Pevec, Pod smrekami 10, 3311 Šempeter;
-	Boris Štemberger, Tavčarjeva 4, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade (nakup v TC Jager Velenje v vrednosti 10 EUR) priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: VSE ZA PIKNIK
RADI O
V E L E N J E
ČETRTEK, 17. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 18. junija:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 19. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 20. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 21. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 22. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Oddaja o invalidih 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 23. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
OBVESCEVALEC
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Nekaj umira in nekaj se rojeva in je tema in je plamen in je noč in je dan, je pogum in je strah in nekaj joka, ihti nekaj je blizu in daleč, odhod je hkrati prihod.
Umrl je
FRANC GORŠEK
upokojeni rudniški delavec
iz Škal pri Velenju
Od njega se bomo poslovili danes, v četrtek, 17. 6., ob 17. uri na pokopališči v Podkraju pri Velenju. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici.
Žena Milena s sinom Robertom, hčerka Janja in sin Kristjan z družinama
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre
URŠULE CVERLE
Šmartno ob Paki 27 1930 - 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
FRANC JOŽEF HRIBERŠEK
27. 3. 1923 - 4. 6. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in drugim sokrajanom KS Topolšica in PGD Topolšica za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter tolažbo v teh težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Pribožiču za lep obred ob slovesu. Hvala osebnemu zdravniku Urbancu, dr. med., za dolgoletno zdravljenje in osebju Bolnišnice Topolšica. Zahvaljujemo se Premogovniku Velenje in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Štefanija, sinova Andrej in Anton z družinama ter vnuki
Marko, Tina, Peter in Rok
DEŽURSTVA
ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO VNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
19. in 20. junij - Mirna Franjkovič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni vet. - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 OO 02, GSM: 041 / 682 369
cjfliIrnkam bežno angeli Jfo izgubijo fpojafyila?
fpetlo noč zapusti sijaj tn no^a jutra solze so umila?
GIBANJE PREB.
Upravna enota Velenje
Poroke
Nataša Ocepek, Lokovica 8 in Rudi Završnik, Dobrovlje 11; Biljana Meča-va, Velenje, Kardeljev trg 7 in Gašper Škarja, Velenje, Lipa 32; Katarina Pogorevc, Mislinja, Šentlenart 70 in Dejan Lavbič, Celje, Ul. Frankolovskih žrtev 13.
Smrti:
Venčeslava Bogadi, roj. 1929, Celje, Kocbekova ul. 6; Jožefa Dimec, roj. 1927, Žalec, Ul. Nikole Tesla 20; Ana Gradišnik, roj. 1938, Dravče 6, Vuzenica; Martin Dušak, roj. 1948, Celje, Kraigherjeva ul. 30; Franc Jordan, roj. 1947, Ter 32, Ljubno ob Savinji; Sadik Pezerovič, roj. 1934, Petrovče 183; Blaž Hrženjak, roj. 1953, Celje Lahovno 24; Rafael Uranc, roj. 1937, Prevalje, Trg 3 c; Jožef Kaker, roj. 1937, Luče 106; Ludvik Groboljšek, roj. 1932, Kisovec, Trg Pohorskega bataljona 14; Helena Kunst, roj. 1923, Spodnje Grušovlje 12; Jozefa Kugonič, roj. 1930, Topolšica 130 b.
Bil je mlad, pred njim je svet kot roža zacvetel, tisoč je imel želja in sanjam je verjel. Bil je miren, tih večer kot vlival bi zlato, je pomahal in odšel, nazaj ga ni bilo.
V SPOMIN
19. junija bo minilo štiri leta, odkar smo za vedno izgubili našega ljubljenega
MATEJA
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje, prižigate svečke in ga ohranjate v svojem spominu.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube nepozabne žene, mame, tašče, babice, sestre in tete
MARIJE OCEPEK
iz Rečice ob Paki, Šmartno ob Paki
20. 5. 1944 - 13. 6. 2010
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sv. maše, molitve, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govornikom za prelepe besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred in sv. mašo, pevcem, praporščakom, gasilcem in Pogrebni službi Usar. Posebna zahvala osebnemu zdravniku g. Stuparju, dr. med., in osebju ZD Šmartno ob Paki ter Hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Ivan, sin Sandi in hči Romana z družinama
... radi bi merili čas to neizmerno in neizmerljivo... Kdo med vami ne čuti, da je moč njegove ljubezni brezmejna ...
ZAHVALA
Tanka je črta med življenjem in smrtjo, pa vendar - kadar koli se pretrga, je prezgodaj. Tako nas je po kratki bolezni še poln optimizma in načrtov zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric, svak in tast
RAFKO BLATNIK
iz Gaberk 29. 1. 1938 - 8. 6. 2010
Vsak mora svojo bolečino nositi sam, a lažje je ob sočutju sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh
težkih dneh slovesa izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo g. Urbancu, dr. med., g. dekanu Pribožiču, vsem gasilskim društvom, RK Velenje in Gaberke, Čebelarskemu društvu Ravne, DU
Šoštanj, govornikom g. Rezmanu, g. Lampretu in g. Gorencu, praporščakom, pevcem, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Gasilsko tekmovanje GZ Šaleške doline
Dva dni za tekme med desetinami gasilcev in gasilk na nogometnem igrišču
Šmartno ob Paki, 12. in 13. junija - Nogometni stadion v Šmart-nem ob Paki so pretekli vikend namesto nogometašev zasedli gasilci. Organizacijo tekmovanj so prevzeli gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki, ki so se izkazali kot odlični organizatorji in prijazni domačini.
Prvi dan 56 desetin
V soboto, 12. junija, je potekalo tekmovanje mladine Gasilske zve-
ze Šaleške doline. Hkrati s tem tekmovanjem pa se je odvijala tudi 2. pokalna tekma mladine Savinjsko-šaleške regije. Med 9 ekipami pionirk so slavile deklice iz PGD Šoštanj ( pred PGD Šmart no ob Paki in PGD Paška vas), med 10 desetinami pionirjev pa so se najbolj izkazali fantje iz PGD Šentilj (pred PGD Šoštanj - mesto in PGD Pesje II.). Med petimi desetinami mla dink so slavi le čla ni ce PGD Škale (pred PGD Topolšica in
PGD Vinska Gora), med 8 desetinami mladincev pa so največ pokazali fantje iz PGD Šentilj (pred
V pasji vročini so gasiici in gasilke dokazali, da se znajo spopadati tudi z njo, na
tekmovanju pa pokazali, da so odlično pripravljeni.
35 let Aktiva RK Premogovnika Velenje
Velenje - Aktiv Premogovnika Velenje letos praznuje 35-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali pred nedavnim s priložnostno slovesnostjo, na kateri so podelili priznanja dvema delavcema, ki sta največkrat doslej darovala kri, več
storitev v Sloveniji, kajti lahko bi stiske ljudi izrabljali v napačne namene. Premogovnik kaže svojo družbeno odgovornost s podporo projektom na različnih področjih, v prvi vrsti humanitarnim, ter s svojim odnosom do okolja, v
je oblikovalo svojo osnovno organizacijo RK. Med takrat 9000 zaposlenimi je kri darovalo več kot 3000 delavcev, kar je bilo rekordno število za takratno Jugoslavijo. Premogovnik je še danes vodilno podjetje v tej panogi v Sloveniji.
kot 100-krat: Ivanu Rošerju in Francu Ciglarju.
Ob tej priložnosti je direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved izrazil upanje, da krvodajalstvo ne bo postalo plačljiva
katerem delujejo.
S formiranjem zbora delegatov Osnovne organizacije RK pred 35 leti je bilo takratno podjetje REK Velenje prva delovna organizacija v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji, ki
Slovenske knjižnice na kolesih v Velenju
Po besedah predsednice Aktiva RK Premogovnika Velenje Damjane Kričej je njihova osrednja dejavnost usmerjena k osveščanju pomena prostovoljnega krvodajalstva in spodbujanju ljudi, da postanejo redni krvodajalci..
Jože Kožar, predsednik Območnega združenja RK Velenje, pa je med drugim poudaril,da ima poleg rudarske solidarnosti pomembno vlogo pri tem tudi posluh podjetja.	■
PGD Bevče in PGD Velenje).
Skupaj kar 56 enot pa se j e pomerilo na 2 pokalnih tekmah mladine Savinjsko-šaleške regije, ki povezuje gasilske zveze Žalec, Prebold, Zgornjo Savinjsko dolino in gasilsko zvezo Šaleške doline. V tej tekmi so ne najbolje odrezali: pri pionirkah so bile najboljše pionirke iz Andraža nad Polzelo, v kategoriji pionirjev so zmagali pionirji iz Šentilja, pri mladinkah in mladincih pa so se zmage veselile desetine iz Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji.
Drugi dan 57 desetin
V nedeljo, drugi dan tekmovanja, je potekalo še tekmovanje Gasilske zveze Šaleške doline za članice in člane ter starejše članice in člane. Tega tekmovanja se je udeležilo 57 desetin.
Med čla ni ca mi A so zma ga le gasil ke iz Škal, dru go mes to so zasedle članice PGD pesje, tretje pa PGD Gaberke. Med 19 desetinami v kategoriji »člani A« je zmagala ekipa PGD Bevče II pred PGD Lokovica in PGD Topolšica I. Med članicami »B« - tekmovalo
je 8 desetin - so zmagale gasilke iz PGD Škale I pred PGD Gaberke in PGD Pesje. Med 8 desetinami v kategoriji člani »B« pa so slavili v PGD Velenje pred PGD Premogovnik Velenje in PGD Paška vas.
Na koncu so se pomerili še starejše gasilke in gasilci. Med gasilkami so slavile članice PGD Šalek pred PGD Šmartno ob Paki in PGD Šoštanj - mesto. Med 9 desetinami starejših gasilcev pa so bili najboljši člani PGD Šmartno ob Paki. Drugo mesto so zasedli člani PGD Škale II, tretje pa PGD Velenje.
■ bš
»Razpnimo mavrico prijateljstva med generacijami«
Učenci osnovne šole Antona Aškerca so jo razprli in polepšali življenje varovancem v Domu za varstvo odraslih
V iztekajočem se šolskem letu smo bili vključeni v projekt »Razpnimo mavrico prijateljstva med generacijami«, ki ga je uspešno vodila Osnovna šola Antona Aškerca. Prijateljstvo, ki se je stkalo med učenci šole in stanovalci našega doma, nas je vzpodbudilo, da tudi mi povabimo učence v našo sredino.
Na mesečnih praznovanjih rojstnih dnevov se veselimo skupaj, saj prisrčen program, ki ga pripravijo učenci šole, ogreje srce in dušo. Po praznični torti praznovanja zaključimo s prijateljskim klepetom in pesmijo.
Na božični čas smo se pripravljali skupaj. Pri izdelavi adventnih venčkov so nam pomagale spretne roke učencev in izkušnje stanovalcev.
V preteklih dneh pa smo preživeli dve nepozabni srečanji. Tako, kot je včasih omamno dišalo iz babičine kuhinje, je dišalo v domu pretekli teden. Prvošolci in stanovalke so si nadeli kuharske kape in predpasnike, vzeli v roke testo in gnetli, valjali, oblikovali, mazali ... Dišeče dobrote so učenci postregli stanovalcem, zaposlenim in učiteljem. Bilo nam je tako lepo, da smo se dogovorili še za
skupen sprehod. V sredo nam je bilo vreme naklonjeno. Učiteljica Bernarda je pripeljala skupinico učencev nižje stopnje, da skupaj preživijo dopoldan z našimi stanovalci. Sprehodili smo se do sončnega parka. Klopce so kar vabile, da se na njih odpočijemo, poklepetamo in okrepčamo.
Preživeli smo nepozaben dopoldan, ko sta si roko podali mladostna razigranost in modrost, ki jo prinese starost.
■ Zorica Špital, delovna terapevtka
Velenje, 19. junija - To soboto se bo v Velenju ustavila kolona slovenskih bibliobusov.
Bibliobusi so avtobusi, ki so spremenjeni v prave male knjižnice. Te knjižnice obiskujejo odmaknjene kraje v večjih občinah, kjer se sicer ne bi splačalo ustanavljati lastnih knjižnic. Po Sloveniji trenutno kroži dvanajst bibliobusov.
V Velenju se bo na Titovem trgu
Na velenjskem Titovem trgu bo v soboto opoldne na ogled kar 11 slovenskih bibliobusov.
v soboto ob 12. uri za dobro uro postavilo na ogled kar enajst pisanih bibliobusov. Knjižničarji bodo predstavili svoje delo v knjižnicah na kole sih, obiskoval ci pa se bodo lahko po njih tudi sprehodili.
■ bš