PoStnina plačana v gotovini. izhaja vsak torek, četrtek in soboto. Cena posamezni številki Oin. --50. TRGOVSKI ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. UrednISIvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev pri čekovnem uradu v Ljubi'" Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60 —, za pol leta D 30'—, za četrt leta D IS —, mesečno D 5 -, za InozemsO ' ' ^voB’ LETO V. ------------------------ _------ _ ■ sv.a ^ LJUBLJANA, dne 2. februarja 49* 11.953. — Štev telefona 552. Plača in toži se v Ljubljani ŠTEV. 14. Uvozne olajšave v Nemški Avstriji. Finančno ministrstvo Avstrijske j epuuhke jo izuuio novo nureubo, yiasom Katere so se uvozni in izvozni predpisi znatno olajšan. i. Pravica carinarnic uovoiiii u-voz go to v in predmetov v lastnem delokrogu se je razširila n« celo vrsto nuvin predmetov. n. nista predmetov, koje se je činelo izvažati le s poseunun uovoije-njein se je znatno izpopolnita. Au x. Carinarnice smejo dovoliti v lastnem delokrogu uvoz siedecm predmetov: Ananas; zno, iuoku in Aieijivo; sadje, sveže; namizna zelenjava; zelenjava in druge rastline za kuhinjsko uporaoo; semena vseh \rst; posušene cvetlice; rastline, trave, peresa za olepšavo; lepotne cvetače in druge žive rastline, Bkoijke in lupinarji iz morja. Naravni in umetni ineu. Pivo, žgane opojne pijače; vino s steklenicah; namizni ocet; naravne rudninske vode. Sladke testenine; Kaviar in njegovi surogati; kavini su-rogati; kakao-masio in kakao-pran; j.aKaomasa; bomboni iz čokolade; itonservirani jastog in rak. Vozovi za železnice in cestne železnice, ki ne spadajo v park javnih prometnih pou-jo-tij; ladje notranje plovbe. Kuhinj* ska sol, živo srebro, razjedljiv kali run in razjedljiv kalijev lug, razjed-ijiv natron sun in lug, svinčeni pepel in svinčeno gladilo v lupinicah in kosih, zmlet, v prahu, masiko, meni-ge, salmijakovec, jelenovec in tekoči amonilc, solna kislina, salpetrova kislina, žveplena kislina, Glavber-jeva sol, žveplenokisli in dvakratno žvepienokisli kali, lugasla sol uo 85% in več ogelno kisicga kanja. Marijino steklo; solnokisli amoniak (amoniakov klorid, salmiak), kalijev soliter, dvakratno ogienokisli kali in natron (kalijev in natrijev bikarbonat in soda bikarbonata), vinski kamen (sreš), rafiniran; ogljikovokis-li amoniak, kromovo kisli kali (kalijev bikroinat), ocetnokisli amoniak, kalijev acetat, kalijev in amonijev sulfid, klorokisli kaii, ocetnokislo strujilo za železo, galun, bakrena galica, svinčena belina, ocetnokisii svinec, kisavnati svinec, svinčeni ocet, anilinovo olje, nilrobencol, formalde-iiid, preparirana črnila, želatina in albuminoidi, metilov alkohol) kloro-aceton, koncentrirana ocetna ivishna, kalijeve sestave, ocetnokisle soli, jodovi preparati; šota in šotni premog, ligniti in premog, koks in vsa goliva, izdelana iz teh materialov7. Dišeče vode in eterična olja. Premogova eterična olja bencolne vrste s specivič io težo do 0.950. Kameno o-Ije, katran iz rujavega premoga in skriljevca in olj iz tega kotrana. Blago iz bombaževine vseh’vrst; baržun iti baržunaste tkanine iz bombaževine, baržunasti traki, tuli in tulo\7e mrežice; tkanine in pletenine iz bombaža. Laneni damasti vseh vrst, preproge iz lanu, konoplje, jute itd. — Volnena preja preparirana za prodajo na drobno, volneno blago z izjemo preprog in blaga za pohištvo. Svila in svileno blago vseh vrst (z izjemo samo- in polsvilnatih tkanin). Umetne cvetlice, nakitna peresa, umetna kožuhovina iz perja; lasulje in drugi izdelki iz človeških las; klobuki za mo- ške in oiroke iz klobučevine; vse vrsto camskiii klobukov, z izjemo slamnikov, lesi; pahljače; dežniki in solu-Ciiitvi hi iroctfciui zc oosivc. iSctitursko blago yao pa čopiči). Pletenine, uiai aajnnejše; izdelki iz trsti in lubja, tudi ako so montirani z dragocenimi metali. Fotogralični in drugi kemični papir, tapete. Igrače iz mehkega kavčuka, obleke in urugi konfekcionirani preumeii i/. tkanin prevlečenih s kav -čukom; kavčukovi predmeti v zvezi z najtiiiejsimi materiali, tudi montirani z dragocenimi metali. Sedlarski in reinenarski izdelki z srebrnimi okovi; rokavice iz koze; izdelki iz kože, liicuiirani z dragocenimi metali. Kožuhovine konlekcioniraue iz fihili koz. Okvirji iz lesa, lesene pulice; galanterijski izueh;i iz lesa; izdelki iz lesa, montiram z dragocenimi metali, eheido in izdelki, tuui ako so montirani z dragocenimi metali, izdelki iz aiuuastra, mramora ah serpentina, granita, por/ira tudi v zvezi z najfinej-siiiii metali. Železne cevi, konstrukcije iz zeleza, verige, noži, škarje; železni predmeti tuui ako so pozlačeni. Fienovine in piošce vsea vrst; igrače iz svinca, cina, cinka in zlitin. Biroji, aparati in ueii isliii iz zeleza, lesa in navauinh metalov z izjemo onin, ki spadajo pod tarifno postavko 5ž8 in oju. Lunarno stroji in eleklromotori, telegrafni iu signalni aparati, električni telefoni itd. do 5 kg komad. Cse-bni vozovi, instrumenti in njih deli. Kemične pomožne tvarine in kemični izdelki z izjemo sode vseh vrst in ur.hvalna sredstva, koja vsebujejo sodo. Kalcitna karbid, voščilo za čevlje, lirn vseh vrst, produkti umetnih rudninskih vod; soii za kopanje, ki vseljujejo jod in srebrni nitrat. Fariemi-rane kisline, masti in olja in alkoholne aromatične esence, kakor tudi preparirana zdravila. Ad 11. Bledeči predmeti se smejo izvažati, ne da bi bilo potrebno izvozno dovoljenje: rastlinski material za blazinjenje, pletenje, za ščetke in metle, z izjemo morske trave. Ščetine, kaviar in njegovi surogati, kavini surogati, čokolada, čokoladni surogati in iabrikati, bonboni in slične slaščice, turški med, konfekti in izdelki iz traganta. Drvno oglje. Kreda, cere-zih,novi sodi, leseno pohištvo in deli. izdelki iz inagnezita. Surovo železo z izjemo starega materiala; cevi iz kovanega železa, emajlirana posoda iz pločevine, žeblji in žice. Prigotov-Ijena zdravila (posebno dovoljenje se zahteva za: saharin, dulcin, morfin, kokain in njih soli, zdravilni opiurn v vseh pripravah). Milo, navadno. Ta določila so v veljavi od 1. januarja t. 1. Nov pravilnik za izvrševanje določil zakona o pogodbah in nabavah. (Konec.) Kavcije. P.azun pismenih dokazil o sposobnosti, .mora položiti dobavitelj ah posestnik še kavcijo, ki znaša za domačine o%, inozemce 10% skupne dogovorjene vrednosti. Pristojni minister si sme izgovoriti tudi višjo kavcijo. Kavcijo se sme položiti 1. v gotovini, 2. v državnih in državno ga- j an tiranih obveznicah po minimalni vrednosti, U. v zadolžnicah uprave fondov it) zadolžnicah in komunalnih obveznicah, katerim je finančni minister priznal pupilarno vrednost ali spoznal sposoune za kavcijo, po borzni vrednosti, loua ne preko nominalne vrednosti, 4. garantna pisma denarnih zavodov v državi, katerih o-snovna, popolnoma plačana glavnica .-.naša najmanj i milijon dinarjev, ki pa morajo biti registrirana pri generalnem inšpektoratu ministrstva za finance ali pri onih državnih napravah, ki so po odločbi ministra za li-nance pooblaščene za to. Denarnim zavodom, ki bi izdali garantna pisma preko višine izplačane glavnice in zneska rezervnega ionda uo višme iu /d svoje vplačane glavnice, se z ouiočbo ministra za imance odvzame pravice, izdajati garantna pisma, za uoou do 5 let. Kavcija se sme položni najkasneje uo ro. are Uopolune onega une, ki je določen za izvršitev urn-zuo au pugouoe. v sak draziicij mora poicazau reverz o položeni kavciji, s tem pridoui pravico, da se udeležil urazoe. um iicitanc, na katerem ostane donacija, zamenja začasno kavcijo au stalno, ivavcije se vračajo le po na-redoi pristojnega obiastva, ki -je od re.do licitacijo ali nakup, otama kavcija se vrne uauavijateiju, ko končno upoini pogojeno ooveziioat, urugace mora poieg ostale podjetninove irno-vine kavcija pokriti skouo, ako oi je kaj bilo. rvo je pogojena obveznost pravimo in popolnoma izvršena, se vrne Kavcija lastniku po ustanovljeni dokončni situaciji, ki mora obsegati gotove podatke in se izda na preupi-sanin oorazcili. Fo tej konstataciji izda odiok za povračilo kavcije pristojno coiastvo, po čigar nared bi se je kavcija tudi deponirala. izvrševanje licitacij. Licitacije se vrše redoma dopoldne. lTičenjajo se ob 11. uri, a predsednik komisije o-tvori sejo zaradi sprejemanja oieriov točno ob id. uri. Licitanti se sprejemajo na dražbo samo do ir. ure. Fo tem času ne sme nihče v sobo, kjer se vrši licitacija. Predsednik ugotovi, če sta reverz o položeni kavciji in o sposobnosti za dražbo pravilna, ter oovesti ustno vsakega dražiteiju; drugače pa mu ne dovoli dražiti ter ugotovi to v zapisniku, nalog za povračilo kavcije pa se izda dotičnemu li-citaniu takoj. Licitanti ne smejo dokler traja ustna dražba zapustiti sobe, se ne smejo med seboj razgovarjati niti z besedo, niti z mimiko, vsak medsebojni sporazum je prepovedan; tudi morajo pred licitacijo prečitati pogoje ter jih podpisati. Ako je podal kdo ponudbo po pošti, se vzame ofert v oceno samo, ako je v njem izrečno izjavil, da so mu vsi pogoji in obrazci znani in da pristaja nanje. Na vsak prevzeti ofert se postavi redna številka in ko so vsi zbrani, jih prične komisija odpirati po rednih številkah, Kctaksiranih in nepravilno spisanih ofertov se ne vpošteva. Komisija vpiše ponudnike v posebno pripravljen zapisnik, poleg imen pa napiše naslove ponujenih materialov, predmetov itd. Zapisnik podpišejo tudi vsi navzoči ponudniki, pri tej priliki postavijo nanj tudi svoje opazke, drugače izgubijo pravico do vsake poznejše reklamacija. Ako je vložilo več ponudnikov istovetne ponudbe, ki so poleg teg« tudi najugodaeji«, izvrši komisija med temi ponudniki takoj ožjo uražbo. Ustna licitacija se prične s ut-iu, ua se vpišejo urazitelji v. zapisane po vrsti njih podpisov na pre-cnanin pogojni. Loieg ujm imen se postavijo cene, Ki jm ponujajo, uokier se ne uobi poslednja najlažja cena. ialauorate o sklenjenih nabavah, prodajan v vrednosti uo lUU.Ubu Din pregledujejo rn ocenjajo strokovni organi uoLicnin ministrstev. Dicitacije mi pogodbe v znesku preko stodsoc ion, ounosno preko 4ub.Ubo Din za naoavo hrane za vojsko in do A milijonov Din, odobri resortni minister sporazumno s finančnim ministrom. Preko te svote jih odobri ministrski svet. nri finančnem ministrstvu posluje ouoor za oceno državnih dobav, ki obstoja iz: 1. treh delegatov ministrstva za finance; A. treh delegatov ministrstva za vojno in mornarico; 5. iz dveh delegatov ministrstva za promet; 4. enega delegata ministrstva za pošto m brzojav; 5. enega deiegala ministrstva za trgovino in industrijo. Ue je treba, srne predsednik odbora pozvati strokovne referente vseh ministrstev, kakor tudi druge osebe izmed prebivalstva, katerih strokovno mnenje utegne biti koristno, ki pa nimajo pravice odločanja. Odbor mora preizkusiti vse predloge posameznih resortov ter vročiti ministru za finance v odobritev samo one predloge, ki imajo potrebne podatke in o katerih ugotovi, da so nabave, dela itd. kar jin je predloženih, za državo najugodnejša in da imajo proračunsko Kritje. Odbor odloča polnoveljavno, ako je na seji razen predsednika navzočimi najmanj 5 članov. Odloča se z navauno večino glasov. Kdor glasuje zoper, mora svoje mnenje motivirati s pismenimi razlogi v sejnem zupis-niku. Odbor za oceno državnih nanav nna svoje seje vedno enkrat na teden. Vsak prejeti predmet mora oubor resni najkasneje v osmih dneh, od ure m dne, ko je prejel ta preuinei poslovodja. Fo izvršeni licitaciji se ne smejo s pogoubo izpreminjati pogoji, ob katerih se je izvršila licitacija. Vsi lici-tanti ostanejo po končani licitaciji obveznosti pron državi s svojimi ponujenimi in kavciranimi cenami, dokler ne izda pristojno državno obla-stvo odločbe v korist najugodnejše poaudbe. — Nabavljatelj, iieiiant ali podjetnik trpi vse državne takse in davščine, ki veljajo na dan, ko se sklene licitacija ali pogodba. Ena pogodbena stranka ne sme brez predhodne privolitve druge stranke prenesti pogodbe na tretjo osebo. Ako ne bi dooavljatelj izpolnil pogojne obveznosti o pravem času in bi se tudi najmanj 10 dni, preden poteče rok za izpolnitev obveznosti ne obrnil na pristojno oblastvo z obrazloženo prošnjo za podaljšavo, nastane vprašanje . glede pogodbenega stanja. Če ne izpolni pogodoe, se pogodba razveže, nabavljatelj izgubi kavcijo in mora še povrniti škodo, ako bi bilo treba dostavitev, delo itd. oddati drugemu nabav ijatel ju ali podjetniku. Če pa država ne podaljša roka podjetniku ter se ji ne zdi potrebno, da bi mu odvzela posel, ali če se ž njim pogodba ue razveže, plača podjetnik za vsak dan zamude kazen, določeno v licitacijskih pogojih. Odločba pristojnega •blastv« • izgubi ksveije j« izvršna i« kavcije ni ireua izposlovati souno. če bi z razvezo pogodbe nastopila škoda zu arzavo, sme urzava zahtevati ou-skounino iz ostaie nabavljateijeve iuiovine. V sporih glede kakovosti aosutvijenih nabav, ima vsaka stranka pravico zahtevati drugo strokovno izvedeniško komisijo, v kiero izvoii vsaka stranka po enega čiana, tu dva pa izvolita tretjega za predsednika. Določba komisije je obvezna za obe pogotini stranki. Stroški izvedeniške Komisije zadevajo krivo stranko. Trgovci, indu^trijalci in ebrt* nikh I Sponunjajiid se pri vsaki priiaki akcije za vTR(iOVSKI Naš uvoz in izvoz. Trgovske zveze med državami postajajo vkljub varstvenim in cdbr-jalnim carinam in drugim zaprekam vedno ooij oosezue. Nobena država ne more popolnoma zapreti svojin mej tujemu blagu in so se do seuuj vsi taki poizkusi popolnoma izjalovili, saj niti države z najbolj razvitim gospodarstvom in industrijo no pridelujejo vseh pridelkov in izdelkov, jiuipak so odvisne več ali manj od tu-jme. Ni naloga države, da bi kolikor mogoče ovirala uvoz vsega blaga in zapirala svoje meje tujemu blagu, nego naloga države je, da z vsemi močmi podpira izvoz lastnih pridelkov in izdelkov. Velik uvoz ni v škodo države in gospodarstva, če mu stoji nasproti se večji izvoz, tedaj se uvoz plača z izvozom. Popolna svoboda uvoza bi lahko biia vzor, če bi znali to svobodo tudi primerno izrabljati. Življenje pa uči, da se država ne more zanašati na razsodnost posameznika in ne more pričakovati, da se bo posameznik oziral na koristi države in splošnosti. Vsak pozna le samega sebe, zato mora država prevzeti zaščito splošnih koristi. Te pa zahtevajo, da ne vlada ptičja ; oboda uvoza. Država mora ovirati s carino u-voz potrebnega ali manj potrebnega blaga. Že leta 1919, ko nam je primanjkovalo najpotrebnejšega orodja, r trojev, najpriprostejše obleke in o-butev, so hoteli uvažati palice, modrce, Židane bluze, šampanjec, parfe-nie itd. Tak uvoz bi bil škodljivo tratenje kreditov in uvoznih kontingentov in se je moral zabraniti. Samo na-v veno že dokazuje, da je uvidevnost pv. iameznika majhna in bi bila popolna svoboda uvoza v škodo državi. Zato mora la vrejevati uvoz z znatno Čudno na manj potrebno slugo. Druga je z uvozom potrebnega • • .ga, kakor strojev, orouja, manu-L.kiure, perila itd. 'lega uvoza država to sme podraževati s carino. Naša dr ;• a je uvedla zaščitno carino za razno. industrije v Jugoslaviji. Prav je, to se ščiti domača industrija in se ji pomore do razvoja, ali zaščita ne sme služiti v izkoriščanje potrošnje in države. Država se mora prepričati, ah zavarovane industrije res uelajo s svojo storilno sposobnostjo in racijo-neirio. Na vsak način je uvozna carina na sladkor previsoka. Obdačile rajše tišje kavo, riž, čaj itd., pa znižajte carino na sladkor. Pri nas je poraba kave z ozirom na to, da je naša država poljedeljska, primeroma visoka. Pomanjkanje je rodilo izvozno carino, s katero hočejo države ali o-mejiti izvoz takega blaga ali pa se sovdeležiti na zaslužku izvoznika. — Pred vojno je bila izvozna carina posebnost. Izvozna carina je obstojala n. pr. v Avstriji od platnenih cunj, v čile od solitra, v Kubi od havanskega tobaka, v Peru od guano itd. Jugoslavija more za sedaj izvažali z malimi izjemami ie pridelke polit del dva, gozdarstva, živinoreje itd. Naloga naše gospodarske in carinske politike je, da pospešuje izvoz ne su-v in, nego fabrikatov ali polfabrika-iov. S tem bo pospeševala industrializacijo poljedeljskih in drugih pridelkov. i Kuhanje žganja iz prepovedanih snovi. (Konec.) Kdor želi doseči izjemno dovol.tev za kuhanje ž.-.anja iz pokvarjenih suhih sliv itd., mor..', še p redno namoči te sn o v i, zdrozga, zaprositi pr: pristojnem finančnem okrajnem ravnateljstvu (v Ljubljani ali M-naboru), da se mu izjemoma dovo i pokuhati prepovedane snovi v žganje. Prošnji mora priložiti prej omenjeno potrdilo okraj::, ga glavarstva (hn-gst ata), v katerem mora biti n. v. de; a uidi k< ličil..! (v kilogramih), pokvarjenih ■ ovi, ki jih zdi dr t čuk pokuhati v ?g uje. Ta prošnja je zavezana koiek-u po 2 dinarja, pottdikr okrajnega glavi-1 !va (magistrata) pa je še zavezano kolek*r za 5 dinarjev. Za reš.tev prošnje ni ireKa prilagati nobenega kolek«. Pokvarjene s; ovi se smejo namo čiti za žganjekuho šele, ko jv f raučno okrajno ravnateljstvo že. izdalo zaprošeno dovolilo, ker je generalna direkcija pos>edn h davkov finančni.'.- < biast-votn izrecno prepovedala, izdajati dovo litve za kuhanje žganja iz snovi, k* so bile še pred izdan je m izjemne dovolil* e že namočene. Ob prijavljanju kuhanja žganja se mora v prijavi natančno nave-ti datum in številko odiočbe in oblastvo, ki je izdalo izjemno dovolilo Pri odmeri trošvrme se doioča pri dobitek alkohola za pokvarjene suhe slive in čežano s 4 stopnjami, a za pokvarjene suhe hruške in pokvarjena suha jabolka z 2 stopnjama, torej enako ::akor za sveže slive (češplje), odnosno sveža jabolka in sveže hruške. Popolnoma drugače pa se postopa s tistim, ki bi skuhal žganje iz prepo-vedanin snevi, ne da bi imel za to kuhanje dovohlo pristojnega finančnega okrajnega ravnateljstva, pa naj si že kuha prepovedane snovi popolnoma neprijavljeno ali pa ie na mesto drugih snovi, ki jih je prijavil za žganjekuho ah pa k* pomešane s prijavljenimi snovmi. Po točki 135. člena 116. trošarin-skega prav Inika zakrivi namreč, kdor kuha žganje iz škrobnih snovi, sladkorne pese, melase, smokev, rožičev, suhega grozdja :td. in kdor kuha žganje iz suhih siiv, čežane, suhih hrušk in su- ih jabolk brez izrečne dovolitve pri-s oji.ega finančnega oblastva, trošarinsko tihotapstvo, ki se kaznuje vsaj s petkratnim zneskom prikrajšane trošarine, odmerjene za količino že pokuhane in količino še nepokuhane d; ožge, tod a n a j m a n j 'z a ono k o-ri č i n o d r o z g e, k i s e m o r e po proizvod n o s t i rabljene žgal n e pr-prave pokuhali v 48 urah, pri čemur se jemlje za vsak hektoliter drozge po osem liti; v absolutnega alkohola Količino najdene, še nepokuhane drozge se ugotavlja s kubičnim »zračil-na njem ali pa z M itievičevirr. s>'-donu-rom, količina že pokuhane drozge pa se izračuna po dnevni proizvodnosti rabljene žgalne priprave, Poleg tako odmerjene kazni se pobere tudi trošarina sama, toda s to razliko, da se ne. jemlje kot najmanjša količina drozge, za katero je treba plačati trošarino, količina, ki se more pokuhati na dofični žgalni pripravi v 48 urah, tem več količina, ki sc more p o k u hali v 24 urah Poleg kazni in plačanja trošarine zadenejo proizvajalca žganja še tele posledice: 1) iz prepovedanih snovi, odnosno iz dovoljenih snovi, pomešanih s prepovedanimi snovmi, izdela no žganje zapade v korist državne blagajne; 2) ž g a I n a priprava, ki se je robila pri taki žganjekuhi, se zapleni ne glede na to, čiga1 a je, in 3) drozga, pripravljena iz prepovedanih snovi ali pa pomešana s slad-k*rni snovmi, se uniči. Kako občutna kazen zadene tistega, ki kuha žganje iz prepovedanih snovi, ji- razvidno iz nastopnega primera: Nekdo je bi! zasačen, ko je kuhal na mesto iz prijavljenih samih suhih hrušk, drozgo, pripravljeno iz svežih hrušk, in 20 leg pokvarjenih rozin že skozi 4 ure na nsvadni žgalni pripravi s 75 filtri prostornine; nepokuhane drozge je šsjimel še 200 litrov. Pr i k rajš a na tros ari n & se izračuna tako le: Kotel drži 67 litiov, zato znaša ena polnitev drozge (0 9 prostornine) po določilih o pavsaliranju po proizvodnosti žgalne priprave 60 o litrov. Ker se polnijo kotli izpod 80 btrov v 24 urah šestkrat, znaša proizvodnost rabljene žgalne prip.ave 360 litrov. V 4 urah seje torej poKuhalo (*/s) oO ntrov aroz-ge. Pri posestniku se je našlo še 200 litrov drozge iz svežih mušk, pomešane z rozinami, zato se mora sKlepati, da je pr pravd skupno 260 litrov to drozge. Zu loO litrov drozge iz prepovedanih snovi se računa po 8 imov absolutnega uIkviioIj, zu 2oG liuov torej 20'8 i.trov, na katere zapade (po 20 dinarjev za I ter) 4 16 dmarjev trošarine. Ker pii J C ia UOŠaliriit lilija on<4j ki pr,pada za 24 ui t. j. za 300 litrov drozge, se odmeri trošarina 360 1 trov uruzge s 576 dinarji. Od te vsote se odšteje trošarina, ki jo je plačai podjetnik, ko je prijavil kuhanje žganja iz svežih hrušk za 24 ur, t. j. 644 di-n.rjev, Giede kazni smo prej omenili, da se odmeri viaj s petkratnim zneskom trošarine za najmanj ono količino drozge, ki se more pokuhati v 48 urah, po tem primeru toraj za 2 x 360 litrov je 720 litrov t. j. z 2 x 576 dinarji je il52 dinarji. Kazen znaša potemtakem 5760 dinarjev. Da se izdelano žganje in rabljena žgalna priprava zaplenita in drozga, pomešana s prepovedanimi snovm*, smo omenili že prej. Take so toraj posledice za poku-hanje par kilogramov pokvarjenih rozin, ki so se primešale hruškovi drozgi. Fred no končamo, naj omenimo še p t v o. Pne samo po sebi ni prepovedana soo v za kuhanje žganja, vendar se sme predelavah v žganje ie v žgsnjarnah, k; so opremljene s kontrolnomerskim aparatom ali zbiralnik, ni, r.e pa tudi v navadnih (pavšalranih žganjamah.) Za pivo, pa naj si je že pokvarjeno ali nepokvarjeno, se ne more dobiti nobenega izjemnega dovoljenja, da bi se pokuhalo v navadni žganjarni. Vsaka taka prošnja je brezplodna. Kdor bi v pavšal if a n ih žga-ujarnah kuhal pivo, se kaznuje rav-notako, kakor da bi kuhal žganje iz snovi, ki so za izdelovanje Ž-srnja iz snovi, ki so za izdelovanje žganja sploh prepovedane, in zadele bi ga ravno takšne posledice, kot zadenejo tistega, ki bi kuhal žganje n. pr iz rozin. lil lila! THE REK CO , LJUBLJANA. Neumestnost pristoj-binskega pravilnika. Pred nami leži načrt pogodbe, ki jo bosta sklenila neka banka in neko večje podjetje v inozemstvu. Gre se za dajatev kredita; obenem obsega listina luui dobavno pogodbo z neko tretjo osebo. Listina bo podpisana v inozemstvu ter bo plačati vsled tega pristojbino po § 26 avstr, pristojbin-skega zakona z dne 9. 2. 1850, drž. z. št. 50 lekom 80 dni, računši od dne, ko bo prišla listina v tuzemstvo. Pristojbina bo znašala: a) od kreditne listine, od 4 milijonov kron po lestvici II 20.000 K. b) od dobavne pogodbe 20,940 trsoč kron po lestvici III . (oziroma 1%) 209.400 K, skupaj 229.400 K. V smislu določb § 6 zakona z dne 18. 12. 1862 drž. z. št. 89 se je plačala ta pristojbina svoj čas lahko kar v gotovini, in sicer na ta način, da se je predložila listina davčnemu uradu. Ta določba je veljala za vse lestvične pristojbine, ki so znašale več nego 50 K. Stranka je plučala pristojbino lahko v kolkih ali pa v gotovini, kakor je hotela. Taksni in pristojbinski pravilnik z dne 20. 7. 1921, Uradni list št. 104 ex 1921, pa je to določbo ukinil ter določil v členu 126 (točka 2), da je plačati od 1. septembra 1021 dalj« vse stalne lestvične kakor tudi odstotne pristojbine — ne gtedč na njui visi »u — brezpogojno in edino v koi-kiii. izvzete so samo pristojbine za zemijeknjizno zavarovanje, pristojbine za prenos nepremične imovine in nekatere sodne pristojbine. Pristojbine od navedene usiine jo piačati v smislu taksnega in pri-siojuinskega pravilnika, torej brezpogojno V kOlklll. Vprašanje je sedaj, kako se na-t plača znesek 229.400 K v koikini Največji kolki so oni po 100 Din. Kupiti je ireoa torej 578 kolkov po loj Din m I kolek za 50 Din, skupuj torej ui4 kolkov. v smislu še ne ukinjenih določb ukaza avstr. lin. ministrstva z dav bo. d. ido4 drž. z. st. 70 (§3 4 hi 6) je prilepiti te koike na prvo stran iisu ne zgoraj nad prvo vrsto, potem je prinesli listino k davčnemu uradu, v.ia kolke prežigosa odnosno v smislu novega pravilnika iz 1. 1921 z »zum-botiR (prebijačem) razveljavi. Na prvo stran listine, zgoraj nad prvo vrsto, bi se dalo prilepili k vet jenui kakin 8 kolkov; kam naj prilepimo ostalih 566 kolkov? Dalo bi se pomagati na ta način, da bi jin prilepili tudi spodaj ih ob levem robu, na prvo stran in tudi na uruge tri strani. Lepo in okusno bi to sicer ne izgiedalo, toda kakih 96 kolkov bi na ta način le prilepili. Vprašanje je le, če bo smatrala finančna oblast to samolastno kršenje strogih prisiojbinskiit predpisov kot dopustno in če se ne bo smatralo kol kovanje kot neveljavno ter se terjala potem še enkrat redna pristojbina, petkratni povišek in taksa od' kazenske razsodbe. To besedilu pravilnika bi iinu.ična oblast morala to storiti! In kam naj prilepimo še ostalih 478 kolkov? Ali naj kupimo kak album ter ga pričvrstimo kako na listino ter prilepimo vanj te kolke, lepo er,ega poleg drugega, kakor v kako zbirko? Na vsako stran bi prilepih lahko kakih 50 kolkov; album bi obsegat torej 10 strani. Ta celi elaborat naj nesemo potem davčnemu uradu, da bo prežigo-sal, na listini in v albumu, kolek za kolkom! Da bi bil tak privesek k listini dopusten, je dvomljivo, ker ga lahko, kadar 'nočemo, denemo h kaki drugi listini. (Dalje prik.) Stanje trg. nadaljevalnih in dvorazr. trg. šol v Sloveniji. (Nadaljevanje.) Trgovsko nadaljevalne šole spadajo od 1. junija 1921 dalje pou kompetenco oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, ki vrši svojo nadzorovalno oblast po nadzorniku, ki ga imenuje ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu. — Ad b). Potrebo ustanavljanja dvorazrednih trgovskih šol so uvideli že v 2. polovici 18. stoletja. Že leta 1769 je izdelal Jurij Wolf učni načrt za dvorazredne trgovske šole, ker se je splošno opažalo, da primanjkuje trgovcem teoretičnega, strokovnega znanja in da se vsled tega ne morejo dvigniti in vršiti svoje naloge. Cilj teh šol je označil iako-le: Glavno važnost je treba polagati na to, da si pridobe učenci toliko teoretičnega znanja, do bodo mogli v svojem trg. poklicu koristiti domovini. Trgovec se mora razlikovati od kramarja; zato je nujno, da obiskuje strokovne šole, ker le potom šole je mogoče doseči ta cilj. Enako potrebo so uvideli tudi v Sloveniji in spoznali, da trgovske nadaljevalne šole ne morejo dati nobene teoretične strokovne izobrazbe, ker je doba pouka prekratka, ker se na teh šolali morejo podajati posamezni predmeti le v zelo ozkem okviru, ker je število predmetov zelo omejeno in je torej celotna izobrazba zelo pomanjkljiva. Zato je že leta 1834. ustanovil Jakob, Franc Mahr dvoraz-raino trgovsko šolo v Ljubljani, ki je ona prva šola te vrste ^ oivsi Avstriji, ixi j« siovciu po colcm teua-i*Jeui dV8irijsKem jugu ter piivamia s svojim biove-oni voati.0 uho veln*o o|i‘oov, Hrvatov, ruuijanov m l^em- Cev. i 1'CU idili sOiaii.il SO utic USlauU- vijene že trgovske uicauuuujo, pr v a ieia ioj./ na Dunaja, touu n aosoi-v°aijc so ounajali v uanke m veie-Potijuija, srtunja ui thaia iigOv-ma sta pa ostan urez naraščaja, Urez po-‘Hoznin moči. dvorazredne trgovske sole .urnjO predvsem naiogo vzgojni samostojne “gOvce, ker vajenci ,>c ne tiauce aru t^gtt, Kakor prouajau Li opravijau sKiamšcne- poste. »e soio so zia^u 0j»aovane za lokalne namene in po-lleoe, njuiov prvi ui giavni cilj jo, uujau sinovom trgovcev in ustna, ki nameravajo pozneje etaolirau, po tre ono teoretično izoorazuo v u-govsKui tliscipiinan, ki jo potreoiijc '‘»ali in sreunji u^ovec. aele utuLau-u*U'en namen ten sol je vzgajanje in Prouuciranje uradniškega naraščaja, lvl je potreben tako mali ni sreunji trgoviui, kakor tani v veukiii Oiagov-1)hi podjetju! m oankan. Svojo nalogo izpolnjujejo te- šoie v Sloveniji ‘^jouije, kjer so na prav dobrem Stasu. iSajuoijsi dokaz za to iruitev je uejsUo, ua so vse dvorazredne ir-»ovbke sole v Sloveniji prenapolnje-lie* ivii imamo -± uvorazredne trgovsko sole, tona vse so tako prenapet-hjeue, ua je bito treba veliko število učencev m zlasti učenk odkloniti, K,2r ni prostora na razpolago. Pomožnih moči, ki jih producirajo dvorazredne trgovske sole, potrebujejo gotovo 90% trgovci, zato je razumljivo, ua absolventje zeto nilro nobe uobra mesta. Izmed absolvei-tov gre le malokateri v državno služba* veiika večina odhaja v prakso. (J lede skoke kornercijelnih predmetov, se učna snov ne- razlikuje ve-Uku od onih, trgovskiii akademij. —-Glede splošne izobrazbe podajajo ‘nanj in moderni jeziki so neobiigat-ni. Zato je pa doba samo dve ieti, trgovska akademija pa traja 4 ieta. In za trgovca, ki povsod štedi, je to velike važnosti, da mu sin dovrši strokovne šole v dveh letih in pridobi toliko znanja, kolikor ga potrebuje za svoj poklic. Dvorazredne trgovske šole v bioveniji se dele v: a) državne, b) privatne. Državne dvorazredne trgovske šole se nahajajo v Ljubljani, Mariboru in Celju. Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani se je razvita iz leta 1008 ustanovljene Slovenske trgovsko šole, ki je bita podfžavljena 1. junija 1820. V tekočem šolskem letu obsega 1 prvi deški letnik in 2 para-lelnu deška druga letnika ter 1 prvi tiekiiški letnik in 2 paralelna dekliška druga letnika, skupaj 6 razredov. Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru je bila ustanovljena 15. septembra 1919 od trgovskega g remija v Mariboru in je bila podržavljena dne 1. junija 1920. V tekočem šolskem letu obsega 1 mešani prvi letnik in 1 dekliški prvi letnik ter 1 mešani duugi (Dalje prih.) izvoz In uvoz. tat oz svinjske dlake v Francij*. JNeka francoska tvrdka bi rada izvozil« iz naše tiižave v 1'raiicijo večjo množino svinjske dlake. Interesentom je na-fclov na vpogled pri trgovski 111 obrtniški zbornici v Ljubljani. (zv os cigaretnega papirja, oprostitev eiti »iuu.no in mast, ve gr« po iiosii. Glasom odloka ministra pošte iu brzojava št. 60.B43 od 28. de-ocniura 19i^, je čedalje več pošiljk s slanino in mastjo, ki se pošiljajo iz pokrajine v pokrajino, posebno po zimi. Mer pa 111 natančnih predpisov, kako naj bouo lake pošiljke zavite, se zaradi tega večkrat raui vnamejo spori med pošiljatelji in poštnimi uslužbenci. Da ne bo več nobenega pregovarjanja, naj pošti- stranke obveste, da mora biti mast, če se pošilja po pošti, shranjena v pločevinastih, dobro zadelanih škat-lun iu kouvah, slanina pa v lesenih zabojih, ki morajo bili zavarovani s pečati; manjše količine pa smejo bili zavite v močno platno ali kako drugo močno li.anino. Otvoritev telefona v Medvodah. Pri pošti Medvode je bila otvorjeua dne 23. januarja telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Otvoritev brzojavne ga prometa s Carigradom. Poštno ministrstvo razglaša, da je otvorjen zasebni brzojavni pro-a.et z mestom Carigradom. Pmtojbimi za besedo znaša 0.495 zlatih frankov, l. j. 4,95 dinarjev. Dovoljene so :-amo brzojavke v navadnem (odprtem) jeziku. Naznanite trgovske in dbrc niške zbornice v Lju&ijanl. tzprememba komentarja tarifne jm-»tf-rke st. 057. Gospod Iinančni minister je po zaslišanju carinskega sveta in na podlagi čl. 20. zakona o splošni carinski tari Ji odločil, da se tekst komentarja ia-rilne postavke št. 657 izpremeni sledeče: Za luksuzne brodove ali čolne z motorji v zmislu točke 3 postavke štev. 65 i splošne carinske tarifa, se smatrajo brodovi in čolni, ki ne služijo javnemu prevozu potnikov in ki so opremljeni n saloni ali kabinami, opremljeni s predmeti, imenovanimi v postavki 134 aii 435 ali v opombi k štev. 566 splošne carinske tarife. Katalog dunajskega mednarodnega numitja, ki se je vršil v času od 11.—17. septembra 1921 je interesentom v pisarni trgdvske in obrtniške zbornice v Ljubljani im vpogled. /Čehoslaviit« udruženje čehoslova^-kiii špediterjev za mednarodne transportu d. d. v Vragi, katera je bila ustanovljena leta 1919, ima sedaj včlanjenih !3ri špedieijskih podjetij iz Celioslovaš-ke. Njen akcijski kapital znaša 8 milijonov čehoslov. kron. Omenjena tvrdka ima zastopstva in filijalke v vseh važnejših mestih Evrope. Tvrdka ee peča s transporti vseh vrst iu sicer po železnicah, rekah in po morju. Tvrdka je s potrebnimi informacijami rada interesentom na razpolago. Dobava, prodaja. Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, un se vrši dne 14. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, nadalje istega dne in ob isti uri v pisarni komande Vojnega okruga v Mariboru in Celju in pri komandi mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici ustmena licitacija glede dobave trdih drv za garnizije Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Slovenska Bistrica za čas od 1. maja do konca decembra 1922. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih komandah interesentom na vpogled, p Dobav*, ovsa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje za dan 7. februarja 1922 ob 10. uri dopoldne v iutendanturi Dravske divizijske komande v Ljubljani ustmeno licitacijo glede dobave 200.000 kg ovsa. Predmetni op.!as je v pisarni trgovske in obrtniška zbormice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendaniuri v Ljubljani interesentom ua vpogled. Dobava jermenov. Ravnateljstvo dr-žavnin žele.aiic v Subotici razpisuje za dan 2. marca i. 1. ofertalno licitacijo gl de dobave jermenov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zoor-nice v Ljubljani interesentom na vpogled. mm* i?«». krošnje za podaljšanj« g »liri jak« are. Celjsko okrajno glavarstvo razglaša, da je treba prošnje za podaljšanj« poiicijsice ure vložili najmanj 10 dni pred dotičnim dnevom, na čigar večer so naj podaljša policijska ura, ker se pošljejo te prošnje na pokrajinsko u-pravo. Kdor bi pozneje viožn prošnjo, se ista sicer tudi predloži pokrajinsKi vladi, toda če se prošnja pravočasno ne reši, si ima prosilec sam pripisati po-sieuice. Brzojavne in teletonske intervencije okr. glavarstvo odklanja, ker so proti službenim predpisom. Veiesejm na Lipskem. Na Lipskem se bo vršil pomladanski veiesejm, od 5. do 11. marca. Urad velesejma ima svoj stanovanjski odbor, ki posreduje dobavo privatnih stanovanj za obiskovalca velesejma. Kdor se misli udeležiti velesejma uaj bi naročil stanovanje pri omenjenemu odboru že v naprej, ker bo sicer jako težko dobili stanovanje. Na naročila, ki bi došla po 15. februarju, se ne bo moglo več ozirati. hZRii »iffi. NwvoBadski žitni trg. Padanje ua>» valute povzroča naraščanje žitnih cen. /ihteti naraščajo cene ovsu, Katerega kupujejo za setev. Cene našega ovsa so ze tako visoke, da jti imporlnu pariteta s carinskim inozemstvom vzpostavljena. Razpečavanje moke se težavno razvija, ker se cene v področju konzuma no skladajo s tukajšnjimi cenami pšenice, v,ene: pšenica 1510—1510, rž 1250—1280, ječmen 1100, oves 1050—1100, nova koruza 1120 — 1 i 40, moka št. 0 20.00, otrobi 700 K. tena vina v Medmurju. V Meomur-,iu proaajajo vino 14 do 18 K liter. Kovine. Newyork: baker elektrolit, loko 13.8/ (13.87), kositar, loko 3312 (33.12), svinec 4.75 (4.75), cink 4.60 (-i.oO), železo North Poundry 20.50 (z0.50), bela pločevina 4.75 (4.75). -- London: baker, izpl. 65.62, ček 05.25, baker elektrotehn. 73.74, baker bestse-iected 08—70, baker Strongsheeis 98, kopitar, izplat. 167.37, na trimesečni rok 168.87. Svinec 24, cink 26.1S7, aluminij za izvoz 127, antimon regulus 38, bela pločevina loko 10.4, živo srebro 10.8U, nikelj 180, vvolfram 12.3, srebro 35.12, zlato 97.3, platina 400. Borza. Zagreb, devize: Berlin 152 uo j 53.50, Bukarešta 215, Milan 1380—1385, London 1298—1305, Newyork kabel 305 do 807, ček 803, Pariz 2510—2525, Praga 590.50—598, Švica 5950—6000, Dunaj 3.80—4.10, Budimpešta 47—48; valute: dolarji 300—301.50, avstrijske kron« 4.50, rublji 23—25, napoleoni i 110, marke 150—155, leji 216—220, lire 18/0-1875, turške zlate lire 1100. Jadranska banka 1100—1160. Ljub. kreuitna banka 900—925. I rašlediona 5375—5420. Slov. eskomptna banka 600. Ljub. shojne tovarne iu livarne 880. Trbov. prem. družba 980—1020. Beograd, valute: dolarji 74, marke 38.50, ieji 86, levi 48, napoleoni 2754 d e v iz e:'London 323, Pariz 527, Ženeva 1500, Praga 149, Dunaj 1.06, Budimpešta 11.50, Milan 342, Berlin 38. Curih, devize: Berlin 2.55, Nev-york 5.13. London 21.93, Pariz 42.55, Milan 2o.42yo, Praga 9.90, Budimpešta 0 77Vb, Zagreb 1.65, Varšava 0.18, Dunaj 0.19, avstrijske žigosane krone 0.08. Prnga, devize: Berlin 25.60 2o 40, Curih 1008-1012, Milan 235 2!'!7, Pariz 430—432, London 220.75— 222.75, Newyork 51.25—52.25, Beograd 68.62-67.62, Dunaj 0.53-0.73; valu te: rnarke 25.60-26.40, lire 232-234, francoski franki 427—429, funti 219.75 rio221.75. dolarji 51—52, dinarji 63.62 -64.62, avstrijske krone 0.53 -0.73, Vsakovrstne TrgevskS greEnlj m potiftl&il ©kfal Hfcafll, naznanja tužno vest, da je preminul danes dne 31. jan. 1922 njegov neumorni član načelstva, g ima vedno veliko ialogo za gospode, dečke in deklic? ter posebno izbiro rtajnov«?i5t* damskih £«/*««;} fflVJ!? tovarna modelov, iiliiijv siantnikoi Stob. pošta Domžale pri Ljubljani. fčaziiVne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sp-ejernajc različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kov, člvIč in TrŠan, PreSemova ui. 5 na dv., vsako sredo in sobota za slovenščino z večletno prakso še išče za takojšnji ali poznejši nastop. Prednost imajo oni, ki so vešči v knjigovodstvu in obvladajo srbohrvaščino, — Ponudbe s nrep som spričeval ter navedbo refer. ne na Parno veležgaiijarno Robe t Diehl, Celje, Slovenija. trgovec, posestnik BteS. Pogreb blagega pokojnika se vrši dne 2. ft-br. t. i ob 16 uri popoldne iz hiše žalosti v Kranju. Etedi mu ohranjen trajen spomin. KRANJ, dne 31. januarja 1922 ima vedno v zalogi po riajnižji ceni on Tonejc in drug, Maribor kontiolne trakove, Sckovne zvitke, barvo itd dobavlja ANTON RA VH EKAR, Ljubljana Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK specijalna. trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami. Samoprodaja pisalnega stroja »CONTINENTAL« za vso Slo venijo. Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Telefon GflTnrlhnv Slovenska ulica ■too in 97 t-munavr šte, 7. Cenik in prospekt brezplačno. (Stoveniia) priporoča svoje izdelke, kakor politi-rane gostilniške in kavarniške stole, vrtne in zaklopne stole, mire itd. itd. Ceniki na razpolago. je najboljši pisalni stroj! Uvoz in prodaja raznovrstnega ino zemskega manufakturnega blaga. znamke vNiKADO* brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje se išče za dežel). Re‘lekti-ramo samo na prvovrstno in zanesljivo moč. Potrebno znanje slovenskega in nemškega jezika, a prednost imajo, kateri govorijo madžarski. Ponudbe z zahtevami in referencami na Martinsišič š drug, tovarna usnja, Liutomer. Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Zahtevajte oferte! % Tel. št. 261 in’413. - Brzojavni naslov: ..Banka \ Ljubljana. j Del&i$k3 SMCtJ 50,000 000 H. ** RezefUlll ZSfelCŠI 45,000.000 K. «1 m j w j ***** {"g*** "VS /"""N “1 T* V0"** ***** "V*** j f<-M. j »1^4» «JL, ( j JLt utkn btw*‘ s?** *£n> mam t/ abs ^mnJ^ JU ^TaiSnn UUBUANjl, Stritarjema aSšca 2, se pfipero&a z«s vse v banfno strok© spadajoče posle || Podružnice: Split,Trst,Sarajevo, Gorica,Mit.SMr.Pini,lm\ti j j Prodala srečke razredne loterije. ReekspedUije. . Preselitve s pohištvenimi vozovi. - 2-scarč-nanja, carinska agentura. LfubBjana, Maribor, Beograd, Zasjgrssfe, Rakek, Trst, Wien RajenovFSfcsse sgsfsdficije. Lastnik: Konz*rcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Peter Kasteiic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebai. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.