pagr* natisov 15.000. ^Pj "tajerc" izhaja vsaki etek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-Irijo: za celo leto krone, za Ogrsko K 50 vin. za celo to; za Nemčijo stane celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Piuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80— za V« strani K 40-— za »/« s:rani K 20 — za '/, strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za Vjs slrar>i K 2-50 za •/•» strani K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 18. V Ptuju v nedeljo dne 2. map 1915. XTL letnik. ovna ska. Yspehi na treh bojiščih. — Junaški čin našega podmorskega čolna ,,U 5". — Za-sedenje Gibraltarja. — Predčasni sklep vojske — nesmisel. Iz avstrijsko ruskega bojišča. Novejši telegrami. 24. aprila. V Karpatih mestoma budi artiljerijski boji. V odseka prelaza U z s o k med dnevom posamezni ruski snnki, ki so bili povsodi odbiti. Sovražnikovi ponočni napadi ob cesti Torka io zapadno od nje so se vnorič izjalovili z velikimi sovražnikovimi izgubami. Drugače je položaj neiapremenjen. 25. a p r i 1 a. V karpatski fronti se je v dolini Orawe pri K o z i o w a spet dosegel nov uspeb. Po večdnevnih jako žilavo se vršečih sa-perskih napadih naskočili in vzeli so naši višino Ostry, južno od Kozi o we. Obenem posrečilo se je pridruženim nemškim krdelom na cesti in zapadno od nje si na ozemlju pridobiti. Vje-tih je bilo 652 Rusov. S pridobitvijo višine Ostry in hriba Z win in (v začetku aprila) vržen je sovražnik iz cele doline Orawe, kjer Be je mesece jako ljuto ustavljal. Na drugih odsekih karpatske fronte posamezni boji s topovi. Na Poljskem in v Galiciji večinoma mir. 26. aprila. Na karpatski fronti trajajo boji vzhodno od užoškega prelaza naprej. Neko našo krdelo prisvojilo si je včeraj jnžno od K o-z i o w e novo opirališče ter vjelo 7 o f i c i r j e v in č r e z 1000 mož. Da bi si izgubljene višine nazaj pridobili, začeli so Rosi z ljutimi protinapadi in skušali s sunki tudi v sosednjih odsekih. Glavni napad namerjen je bil proti višini O b t r y in na sosednjo vzhodno pozicijo. Po daljšem (boju bil je ta naskok z največjimi izgubami za Ruse odbit. Dva sovražnikova bataljona sta bila pri tem skoraj popolnoma uničena in nekaj stotin mož bilo je vjetih. Naše takoj izvršeno zasledovanje pridobilo nam je 26 jarkov in mnogo vojnega materijala. Tudi na drugih odsekih smo ponočne sovražnikove napade krTavo odbili. Po odbitem napadu na prelazu U z s o k umikal se je sovražnik v divjem begu. V včerajšnjih bojih sovražno protiuapade nismo samo uspešno odbijali in si privojevano ozemlje obdržali, temuč si južno-vzhodno od K o z i o w e na ozemlju še pridobili. Na frontah zapadno prelaza U z s o k, v Galiciji, na Poljskem, ob Dnjestru in v Bukovini artiljerijski boji. Sicer mir. 27. aprila. Na celi fronti nič posebnega. Na nekaterih odsekih hudi boji s topovi. V Karpatih so Rusi svoje napade, pri katerih so imeli mnogo izgub, ustavili, sosebno ob prelazu U z s o k in v sosednih odsekih fronte. 28 aprila. Splošni položaj neizpreme-njen. V Karpatih in na Rusko-Polj-s k e m hudi artiljerijski boji. Dve ruski skladišči za streljivo zleteli sta v zrak. Ponočni napadi Rusov pri Ostry odbiti. Iz Toboroutza v Bukovini so naši pregnali Ruse v Besarabijo. Razna poročila o bojih v Karpatih. Vojni poročevalec „Berliner Tagblatta" poroča iz Eperjesa: Po razmernem mira v Du-kelski kotlini se je veled incijative naših čet razvilo živahnejše bojno delovanje. Na liniji Koezany-Radom je bilo prodiranje naših čet uspešno v toliko, da smo mogli naše postojanke pomskniti nekoliko naprej. Na črti Felso Csernye-Cseres je pripadla največja naloga artiljeriji, ki jo je tudi popolnoma izvršila. Poizkus Rusov, da bi preko Konieczne razširili svoje desuo krilo proti gališki Wysowi, se je ponesrečil. Rusi niso mogli vzdržati našega navala in so se umaknili 6 km proti Hanczow in Uskie-Raski. Dejstvo je, da jo smatrati rusko ofenzivo v kotlini Dnkle ne samo za ustavljeno, ampak tadi za popolnoma zlomljeno. Za fronto je razpoloženje najugodnejše. Vsakdo je trdno prepričan, da moramo imeti popolen uspeh. Najnovejše poročilo ruskega generalnega štaba presoja tu neugodno za Ruse. Da se je tretja ofenziva v Karpatih izjalovila, to je bilo znano že dolgo. Tembolj pa je presenetila ofenziva zaveznikov v Karpatih. V Karpatih, piše vojaški sotrudnik lista „Tidning," so se vloge popolnoma zamenjale. Ruska ofenziva je popolnoma ustavljena. To potrjuje tudi zadnji komunike iz Petrograda in Rusi se čutijo prisiljene, da se branijo v svojih postojankah proti srditim napadom zaveznikov. „ Berliner Morgenpost" objavlja sledečo brzojavko : V zadnjem tednu so Rusi le redko napadali in tudi tedaj le na majhnem ozemlja z neznatnimi močmi. Le pri Biali so poskusili svojo srečo pred par dnevi z večjimi ponočnimi napadi, ki so bili pa že po treh urah zlomljeni. Tarnov, ki je bil Rusom centrala za municijo in oskrbo, so Rusi zapustili, ker jim je naša artiljerija povzročila težke izgube. Le ponoči obiskujejo Rusi še Tarnov, da nakupujejo. Ker se je oblak utrgal in je 48 ur neprenehoma deževalo, je stopil Dunajec črez bregove. Med tem so tehnične čete zopet popravile prehode čez reko. Med Rusi, ki so globoko zakopani v Zaleszczykiju, in našimi tudi dobro atrjenimi četami pride le redkokdaj do spopadov in posameznih težkih artiljerijskih bojev. Pri Rusih ni opaziti nagnjenja k ofenzivi. Deloma so umaknili svoje čete na levi breg Dnjestra. Poskuse, prekoračiti Dnjester, so opustili. Na romunski meji traja še vedno artiljerijski boj z izpreminjajočo se ostrostjo. Prenehalo je deževati, deloma solnčno pomladansko vreme je nekoliko zboljšalo ceste. Uspehi na treh bojiščih. Graška „Montags Zeituug" piše z dne 26. aprila: Tri občutni porazi sovražnikov na za-padu in vzhodu se nam danes naznanjajo. Pred tremi dnevi priborili so si Nemci prehod črez Yser-ov prekop zapadno Langemarke ter povzročili Angležem težke izgube. General French skušal je poraz popraviti, pa je s tem poskusom nemški uspeh le še povečal. V naskoku prodirale so nemške kolone ter si prisvojile še več krajev ob prekopu in njega bližini, ki so bili dotlej močna opirališča angleškim in kanadskim krdelam. Angleški vojni urad ta neuspeh sicer ne zamolči, toda hoče ga nekako oblažiti, pa toplomer angleško-francoskih upov, si Belgijo zopet osvojiti, stoji že pod ničlo. Na višinah ob Maas i se je Francozom enako godilo ; v silovitem naskoku prodirali bo tukaj Nemci in si osvojili mnogo ozemlja. Francoske izgube se dajo celotno ceniti, ako se pove, da je padlo ondi 24 oficirjev in 1.600 mož ter bilo zaplenjenih 17 strojnih pušk. Nadalje poroča avstrijsko-ogrski generalni štab o zopetnem porazu sovražnika: Naša krdela naskočila so višino Ostry v dolini Orawe ter vrgla sovražnika tako, da so sedaj v naši posesti obojestranske postojanke, katere so Rusi v zadnjih mesecih jako žilavo branili. Zavsem storil se je toraj na treh točkah bojnih front krepak sunek naprej! Sovražniki so za spomlad napovedali veliko ofenzivo, a izpeljala so jo naša in nemška krdela. In prav je tako. Toda biti moramo previdni in čakati moramo; če bo šlo v tem tempo naprej, bode kmalu slana poparila cime upov tripelentente.. Jako značilno za sedanji stadij vojske je, da se glasovi o miru od dne do dne množijo. Posebno iz nentralnega kakor tudi iz sovražnega inozemstva dohajajo neprenehoma poročila, ki govore o skorajšnjem sklepu miru. Nekak znak je tudi živahno gibanje na berolinski borzi, kjer se močno poprašuje za vsakterimi vrednostnimi papirji. Kolikor gre vse to uvaževati, se ne more natančno reči, gotovo je le to, da se opazujejo v vojskujočih se državah znaki, ki kažejo na skorajšnji konec te velikanske vojske, kakoršne še doaedaj ni bilo. To je umljivo in StraschiUVva grenčioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. morebiti izvira iz spoznanja, da bi tudi dolgoletno vojskovanje ne prineslo sovražnikom ni-kakoršnega znatnega vspeha. Vsekako pa bi morala ententa spoznati, da svojega vojnega cilja ne more doseči. Francozi nikdar ne bodo zasedli bojne črte ob Renu, Angleži si nikoli ne bodo več prilastili Belgije in Rasi nikdar ne bodo marširali v Berolin, pač pa še odkorakali morebiti večkrat s krvavimi buticami s Karpatov. In tadi na Vzhoda ne cveti lavorika za zaveznike, kajti Carigrada in Dardanel si ne bodo osvojili. Čemu toraj te milijonske žrtve človeških življenj in ljudskega premoženja, ako so prinesene zastonj ? Naj si predložijo ljudstva Francije, Rnsije in Anglije to vprašanje in umevno je, ako imajo vojske dovolj. Toda, ko bo ta utrujenost se z elementarno močjo povspela na vrhunec, iz pasivitete stopila v aktiviteto, potem še-le bodo najbrž krenili Grey, Poincare in Nikolaj Nikolajevič na drugo pot, in tedaj še-le smemo upati na sklep miru. V ilnstrovanih listih prinaša se pomenljiva slika iz dardanelgkih bojev; ona nam kaže par skromnih grobov, v katerih počiva sedmero nemških in petero turških vojakov; Nad grobovi visi dvoje bander: turška ia nemška. Ti dvanajsteri junaki so se ramo ob rami bojevali pri obrambi turške posesti. Kakor skromna je navidezno ta sličica, vendar nam kaže v veliko prehodnost, v kateri se bodo v tesno obrambno zvezo združile tri mogočne države, katerih ozem-) •" b> segalo od Severnega morja pa noter do ludijkega oceana. Kar si danes miljoui želijo, ne bode ostala prazna nada: združitev Nemčije, Avstro-Ogrske in Turčije. Vprašanje še sicer ni rešeno, a s kadečih se bojišč se že vzdiguje v glavnih potezah podoba te nove trozveze, velikanski uspehi pa bodo dovršili, kar na jasnosti še manjka. Kljub vsem velikanskim sovražnim naporom pokazale so Nemčija, Avstro-Ogrska in Turčija svoje neizčrpljive moči, in kakor pravi Šved Kjellen v svoji knjigi o velevlastih: „one se ne smejo izločiti iz mirnega tekmovanja ljudstev, iz planetarične konkurence; one so svojo preizkušnjo v ognju najsijajnejše prestale." Junaški čin našega podmorskega čolna „U 5". Dne 26. aprila torpediral je naš podmorski čoln ,U5* t Jonskem morju francosko oklopno križarko „Leon Gambetta", ki je mislila pluti v Jadransko morje, da bi tukaj poizvedovala o naši vojni mornarici, potopavljala naše trgovske ladje ali pa celo obstreljevala naše obrežne utrdbe. Toda nepričakovano zadela jo je usoda že v Jonskem morju, vzhodno najjužnejše Italije in zapadno od Grčije, kjer leži zdaj na morskem dnu. Admiral S e n e t, več oficirjev in črez 700 mož je našlo ondi svoj hladni grob. Splošen položaj v svetovni vojski. Zavezne države doslej s svojimi podjetji niso imele nobene sreče. Velikanski ruski parni valjar, ki bi imel našo in zvezno nemške armado kar tako zdrobiti in do nemškega prestolne-ga mesta Berolina kotati, obtičal je najprvo v mazurakih jezerih, in ko je bil načrt predruga-čen ter naval orjaških ruskih krdel proti karpat-skemu zidu namerjen, da bi ruska armada pri-lomastila na Ogrsko in do Budimpešte, izjalovil se je tudi ta poizkus vsled nepopisnega junaštva naših in nemških čet. Enako se je godilo Francozom, Angležem in Belgijceftn na zapadnem bojišču. Ko je od generala Joffre-ja zapovedani splošni naval o Božiču se docela ponesrečil, nameravali so zavezniki v pretočenem tednu drugokrat nemško bojno črto med Maaso in Moselu prodreti, kjer pa so ravno tako bili odbiti in imeli velikanske izgube na moštvu. Da bi za te strašanske izgube si dobili vsaj nekoliko zadoščenja ter za vsako ceno našega tretjega zaveznika Turčijo spravili ob posest Dardanel, napadli so z ogromno množino svojih največjih bojnih ladij utrdbe ob tej morski ožini; a tudi ta svoj tretji poskus so morali plačati s izgubo nekaterih svojih najboljših ladij in brezštevilnega moštva. Toda igro še nimajo za izgubljeno. Kar se jim na vzhodu, na zapadu in v Dardanelih ni posrečilo, mislijo sedaj na jugu naše monarhije doseči. Kakor smo že v naši zadnji številki omenili, namerava ententa v kratkem našo avstro-ogrsko državo od orbake in črnogorske meje sem napasti. Ker na eni strani ne gre — si mislijo — mora se posrečiti na drugi, samo da vsaj eno centralnih držav uničijo ali vsaj zdatno oslabijo ter se svojemu zaveznika Rusu na bojišču približajo. Obenem se ima prijeti Avstrija z morske strani. Tako si zavezniki predstavljajo vojsko za bodoči čas, toda tudi za ta drevesa, ki bi imela rasti do neba, se bode najbrž našla sekira, ki bode jih posekala. • Po zmagoslavnih dneh pretečenega tedna, ko se je zaveznima armadama Avstro-Ogrske in Nemčije posrečilo naval neizmernih ruskih krdel ustaviti, nastal je na vzhoda nekak mir in le tu in tam je zopet zažarelo, kakor n. pr. ko so nameravali Ru3i prodreti v zgornjo dolino U n g • a. Z velikansko premočjo so si priborili važno višino pri C z e r e m k i, toda ogrska peš-polka 19 in 26 sta jim to postojanko zopet odvzela. Naše obkoliti, kakor so to Rusi nameravali, se jim ni posrečilo. Ne smemo pa pričakovati, da bi rusko ar-madno vodstvo od nadaljnih poskusov, Karpate prekoračiti, odstopilo. Pritegnili si bodo novih moči ter. jih spravili na orjaški ruski mirodvor (britof) v Karpatih. Celo njihovi prijatelji, Francozi in Angleži, računajo, da so Rasi od novembra sem izgubili okoli 500.000, t. j. pol miljona mož mrtvih in ranjenih, ne vštevši onih 100.000 mož, katere so naša in nemška krdela ondi vjela. Na rusko-poljskem bojišču ostal je splošen položaj neizpremenjen. Pri Kal war j i bile so manjše praske, v katerih so vjeli Nemci 1040 Rasov in jim odvzeli 7 strojnih pušk. Veliki knez Nikolaj Nikolaje\vič zbolel je baje na jetrih in želodca in pravi s9, da ni upanja na skorajšnjo ozdravljenje. Ž njim bi izginila s pozorišča ena glavnih oseb, ki so sedanjo svetovno vojsko zakrivile. Na jugu nič novega. Srbski topovi pri Belgradu so morali — kakor že večkrat — utihniti. Mnogotera poročila pravijo, da Turki zbirajo za napad ob sueškem prekopu v E g i p-t u velika krdela, in to dejstvo bode zaveznike najbrž prisililo, da bodejo vso svojo pozornost tjekaj obrnili in druge bojne načrte opustili. Vsekako sme bo pričakovati v Egiptu važnih bojnih dogodkov. V Perziji umorili so domačini v glavnem mestu Teheranu ruskega konzula. Ljudstvo je jako razkačeno, da so Rusi na perzijskih tleh v E n s e 1 i izkrcali nekaj vojaštva in terja, da se mora to pregnati. V Carigradu izhajajoči perzijski časnik „Ha-wer" poroča iz Teherana, da ondi mržnja do Rusov in Angležev vedno naraščaje. Dan na dan prijavljajo se prostovoljci. Časnikarstvo očitno vzpodbuja ljudstvo k odporu proti ententi. Medtem ko so se doslej v Perziji le objavljala poročila Reutter-jevega biroja in ruskega poslaništva, naznanjajo se sedaj tamkaj poročila avstro-ogrskega in nemškega poslanca, ki obveščajo ljudstvo o trajnih po-razihRusije inAnglije in o njunih gr o z o d e j st vih n a p er zij sk ih tleh. Kakor je iz povedanega razvidno, se najbrž število pri svetovni vojski udeleženih držav v doglednem časa ne bo skrčilo, pač pa morda že v kratkem povekšalo, posebno ako nastopita bojni ples tudi še Severna Amerika in oni Bžol-ti vragovi" z imenom Japonci, ki iščejo Bedaj ta sedaj tam občno zmešnjavo povekŠati |ter najti sporno točko kot vzrok za pristop na po-zorišče svetovnih morišč.3' '• *'"*»*l *4itfl , [.'Poročilo iz Rumunije o bojih v Bukovini. "gj Iz Bukarešte poročajo: Avstrijska ofenziva na bukovinski meji se nadaljuje. Vzhodno od Zaleszczycka so napadli Avstrijci ruske pozicije na desnem bregu Dnjestra in so prisilili Ruse, da so se umaknili čez reko. Zdaj se baje vrše ostri boji pri prehodu' čez Dnjester, na mestu, kjer se združi reka s Serethom. Na brega Dnjestra se vrši oster artiljerijski dvoboj. Avstrijci so obstreljevali Usziezko in ruske pozicije blizu Sin-kova. Povodenj je odtrgala mnogo mostov in čolnov, ki so jih napravili Rusi. Gibanje čet je zelo ovirano. Boji vzhodno od Črnovic se nadaljujejo. Tudi Rusi so dobili ojačenja, ter razvijajo živahno delovanje zrakoplovcev. Neki ruski zrakoplovec s francoskim aparatom je preletel avstrijske pozicije in so ga obstreljevali z avstrijskimi topovi. Poškodovani zrakoplovci so se morali spustiti na rumansko ozemlje. Zrakoplove so konfiscirali. Napetje na Rnmunskem o izidu teh težkih bojev je zelo veliko. Vsa Ramunija pričakuje z največjo napetostjo nadaljnega razvoja bojev vzhodno od Cr-novic. Dozdevno z malimi silami začeti boji dobivajo vsled nastopa avstrijskih rezerv značaj velike bitke. Po semkaj došlih poročilih so avstrijske čete po 'srditi in neprestani ofenzivi na več krajih predrle rusko fronto in vdrle na rusko ozemlje v Besarabiji ter potisnile velik del najskrajnešega levega krila Rusov ob romunsko mejo. Položaj na zapadu po bitki pri Ypernu. Pri Ypernu na nemškem zapadnem bojišču vršila se je te dni strašanska bitka. Že več tednov so si Nemci pritegovali z dragih delov fronte in zaledja vsa razpoložna krdela, da bi jih imeli pripravljena tamkaj, kjer so mislili Angleži s svojimi zavezniki prodreti. Angleži so se zavezali, da bodo 500.000 svežega moštva do mesca maja pripravljenega imeli na bojišča, in 500.000 mož različnobarvnih , so imeli na južnem Francoskem, da se ondi odpočijejo, ki niso zamogli prenašati severnega mrzlega podnebja. Eden miljon novih borilcev hotela sta Anglija in Francija v Flandriji nad Nemce navaliti, da bi jih vrgli iz najbolj ogcoževalne točke cele bojne vrste — t. j. jih odvrnili od C a 1 a i s a. Pa prišlo je drugače. Predao ko sU še mogla sovražnika s vsemi svojimi močmi nad Nemce planiti, storili so ti-le silovit sunek proti srca zaveznih pozicij ter si priborili pri Ypernu prehod čez kanal enakega imena. Ta v ospredju ležeča postojanka je za oba dela tolike važnosti, da bo bodo gotovo od obeh strani vse sile napele, to točko si zopet priboriti, oziroma jo za vsako ceno si ohraniti. Žilavost, katero so Nemci dosedaj v pozicijskem boju izkazovali, da pričakovati, da ta devet kilometrov dolga fronta, ki je predrla angleško francosko bojno črto, ostane v posesti Nemcev, ki se bodo ondi nanovo močno utrdili. S tem se je pričelo spomladno bojevanje, in sicer čisto drugačno kakor so si ga Angleži domišljevali. Francozi so valed teh dogodkov celo poparjeni, kljub temu, da jih Angleži z vedno novimi obljubami tolažijo. V Parizu se ljudstvo vedno bolj in bolj zavzema za mir, ker njega,upi in nade so že zadušene v strelskih jarkih, ki se raztezajo od morja pa noter do Belforta. Na Francoskem ne zaupajo več Angležem. Edinost med zavezniki izgineva od dne do dne in le skupno sovražtvo do Nemcev je še edini kit, ki jih veže. Nemci toraj ne računajo na njihovo razdruženje, temuč se zanašajo edino-le na svoje dobre strelce, na svoje 03tre bajonete in uničujoče topove. Vojni cilj Nemčije. Bivši nemški državni tajnik dr. Dernburg, ki se mudi sedaj kot posebni odposlanec v Ameriki, je označil v nekem amerikanski javnosti namenjenem pisma vojni cilj Nemčije tako-le: Mi hočemo trajni mir, vsako provizorično krpa-rijo odklanjamo. Nemčija noče obvladati sveta, temveč zahteva le svobodo morja in morskih cest za vse narode v vojni in v miru. Želel bi za svojo osebo trajno nevtralizacijo vseh morja in morskih ožin. Nemčija se ne bori za povečanje svojega ozemlja ter ne namerava podjarmiti sovražnih narodov. Belgija pa obvladuje izhodišče nemške zapadne trgovine ter je narav- 3 — ni ante marale nemškega cesarstva. Zavojevali smo to deželo z velikimi žrtvami. Nemčija se Belgiji ne mora odreči. Nemčija si mora nadalje zasiguriti, da bo lahko nemoteno nadaljevala svojo kolonijalno delovanje v Afriki in Mali Aziji, kajti to je v interesa celega sveta. Vojni cilji nemško države ne vsebujejo ničesar, kar bi ne složilo blagostanja celega sveta. Dernbnrgovo pismo je izzvalo v nevtralnih in sovražnih deželah živahne polemike. Predčasni sklep miru — nesmisel. „Norddeutache AUgemeine Zeitung", ki ima tesen stik z nemško vlado, piše z dne 24 aprila sledeče: Od zazličnih strani se sliši, da krožijo po mestih in na deželi govorice o skorsjšnem začetku mirovnih pogajanj. Pravi se, da se je o pripravljalnih korakih v svrho sklepa posebnega miru z Anglijo že posvetovalo, pri čemur se je posebno oziralo na želje in zahteve Anglije, ali pa se mora to izvršiti. Nob en raz soden človek nezamo-re na to misliti, da bi Nemčija sedanji za njo ugodni položaj v prid predčasnega mira v nemar pustila. Mi moramo vsako ugodnost vojaškega položaja izrabiti in si zanesljivo zasiguriti, da si nikdo ne bode več upal mir kaliti. In pri tem mora ostati. Govorica o nemški želji po miruje vzlic naše krepke volje in odločnosti, sovražnike do dobra premagati, nenmna ali pa hudobna, najma-nje pa nepotrebna izmišljotina. Nemško in avstrijsko-ogrsko vojno oobra-timstvo. Vojni poročevalec „Lokalanzeiger"-ja piše: „Nekoč bil sem na mojem potovanju v Karpatih sprejet od komandanta, ki je ondi poveljeval krdelu, obstoječemu iz avstro-ogrskih in nemških čet. Nemški general izrazil se jako pohvalno o podrejonih mn avstro-ogrskih vojakih. Pripovedoval je m. dr. Ko je prišel s svojimi krdeli v Karpate, je zapazil, da bo znabiti mnogo Nemcev tukaj nerabnih, ker niso navajeni bojevanja ob s snegom pokritih strminah. Avstro-ogrska vojaška oprava nadomestila je s čudovito naglostjo v treh dneh težke nemške tienske vozove s svojimi lahkimi avstrijskimi ali pa s kmečkimi, priskrbela je sani, drči in tovorne živali, kolikor se jih je ptrebovalo. Tudi gorski topovi so se priskrbeli. Pri marša navkreber pokazali so vojaki iz ravnin, ki večinoma še nikdar niso videli kake gore, hvalevredno nepremagljivost. Prvi marš 18 kilometrov trajal je 11*/» ure in vojaki so morali mestoma do trebuha t inegu gabati. Za vzgled marširal je general s svojim štabom peš pred krdelom. Ko so zvečer došli na cilj, ni bilo nobenega marodega. Nemški vojaki so se od svojih avstrijskih gorovja navajenih tovarišev mnogočesar naučili in privadili, posebno noše gorskih gamaš. Lepa slika popolnega pobratim-s t v a kaže se posebno v oficirski kazini. Nemški, avstrijski in ogrski oficirji dohajali so zaporedoma v mešanih gručah". Odnošaji med Italijo in Švico. 0 razmerja obeh držav se zadnji čas precej piše in govori. Spominjamo se na izjavov švicarskega predsednika. Prejšnji mesec sta Švica in Italija sklenili pogodbo, da bo njnne spore reševalo razsodišče. Italija je hotela, da bi se prav vsi mogoči spori reševali pred razsodiščem. Švica seveda tega ni mogla priznati in je iz-vzela od razsodišča spore, ki bi zadevali njene življeneke interese, čast ali neodvisnost. „Zfi-richer Post' piše: Švica ima resno željo, živeti z Italijo v dobrem prijateljstva, toda svojo neodvisnost ceni preveč visoko, da bi prepustila v vprašanjih, ki se tičejo njene časti, odločitev dragim ljudem. Milanski listi še vedno očitajo Vrednostno darilo za vse ljudi nam nudi naša mati zemlja s svojimi zdravilnimi rastlinami, ki na njej rasejo. Že pred mnogimi stoletji so poznali ljadje bolečine olajša-joče, kašelj odstranjajoče in okrepčajoče rastline, i Švici, zakaj ni hotela vseh sporov prepustiti raz- 5 sodišča in ponavljajo legendo, da je Švica skle- 5 nila z Nemčijo ali Avstrijo pogodbo za slučaj, i da Italija nastopi z orožjem. Švicarska vlada je i to prazno trditev že davno zavrnila in ravno- i tako tudi predsednik dr. Motta v zadnjem raz- r govoru s poročevalcem „ Tribune". i ^Italija in Grška. « časopisje povdarja ostrejše nasprotstva med grškimi in italijanskimi interesi v Adriji, Egej-skem morju in Mali Aziji. Kralj je sprejel zu-i nanjega ministra Zograpbos. Popoldne se je vr-l šil ministrski svet, pa se ne ve, o čem je razpravljal. BCorriere della Sera" poroča, da v ) Rimu z razstočo pozornostjo zasledujejo grško politiko. Precej se v Rima hudujejo, ker hoče ) Grška v Epiru določiti volitve. To nasprotuje i obljubi, da bo Grška Epir zasedla samo začasno > in končno rešitev prepustila bodoči mirovni kon-i ferenci. Da se Italija močno oborožuje in si prido-- bivlja v veliki množini vojnih potrebščin, kaže i že dejstvo, da poročajo ameriški listi iz East r St. L o n i s, M o. sledeče : r Ta se je zaznalo, da je italijanska vlada i napravila s tukajšnjimi trgovci pogodbo za do-i bavo 15.000 konj. Prejšnja pogodba za 8 000 i konj je že izvršena in več tisoč konj je že na i poti v Italijo. Skupno je bilo dosedaj iz tukaj-) Šujega kraja odposlanih v vojsknjoče «e evrop-, ske države 80,000 konj. Cela srednja Evropa v boju. Italijanski list „Corriere della Sera" piše iz Petrograda: Na vzhodnem bojišču pripravljajo se velikanske reči, bojna podjetja, ki jim svetovna zgodovina nima para. A vse to se pripravlja s skrajno tajnostjo na vseh straneh. Vsa ■ osrednja Evropa je — pravzaprav še-le sedaj i — v ognja. i Rusi cenijo število nemških korov v Kar- patih in v Bnkovini na trideset. Jedro strategičnega položaja je sedaj kakor i prej fronta med trdnjavama Thorn in Krakov«. j Beda v Srbiji. Kar piše Anglež Tomaž L i p t o n o občnem položaja v Srbiji, nas spominja na „šibo i božjo" v preteklih stoletjih. Ta mož preroknje, 1 da bode Srbija docela uničena, ako legar ondi v najkrajšem času ne poneha. K prednici bolnišnice v Kragojevacu pripeljejo dan na dan z volovi naprežene vozove, ki so z bolniki preobloženi ; ker pa za njih ni prostora, umreti morajo pred vrati. Take in enake slike ponavljajo se po vsej deželi tisočekrati. V Srbiji vlada danes beda in sila, kakoršna nikjer drugod. V Niš u, ki je siser imel navadno t 15—20.000 dnš prebivalstva, sedaj prebiva 100.000 oseb. In med temi je na tisoče na le-garju obolelih, od katerih jih najmanje 300 na dan umrje. Britofi ne zadostujejo za mrliče. Vsepovsodi se more opazovati, kako vozijo bolnike v deliriju skozi mesto. In tudi po mestnem tlaka sedijo in ležijo oboleli ljudje, ki si ne morejo dalje pomagati. Lipton je obiskal vse bolnišnice in našel vse prenapoljene. Ponekod je primanjkovalo posteljne oprave, in ležalo jih je po čvetero na ' eni sami matraci. Žensk pa v bolnišnice sploh ne sprejemajo in morajo toraj reve, zapuščene i od vsega sveta, u svojih bornih kočah klaverno i nmreti, brez zdravnika in zdravil. Eaako piše dr. Ryan, zdravnik iz Amerike, kateremu je izročenih 2.900 bolnikov. On zatrjuje, i da bode v kratkem polovica srbskega prebivalstva poginila, ako se razširjanju te bolezni, kateri se pravi pegasti legar (Flecktypkus) i ne stori skorajšni konec. In v to svrho manjka i na Srbskem vseh sredstev kakor tudi prostorov. Vsi oddelki „Rdečega križa," ki so došli iz ra-znotefih dežel, so brez vse moči in si ne vedo toda dandanašnji dosegla je ta znanost svoj višek. Iz najboljših rastlin, ki so se pri reuma-tičnih, gihtičnih, neuralgičnih ia družin boleznih, pri kašlju, hripavosti, slabosti, pri ranah, izpastkih in oteklinah kot bolečine olajšajoče izkazale, je Pellerjev dišeči fluid iz rastlinskih pomagati, da bi to kužno bolezen zabranili, kajti ondi ni izoliranih barak, ne šotorov, ne lekarn, ne zdravnikov, ne zdravil in sploh nobenega zdravniškega pripomočka ; o postrežnih osebah pa se itak ne more govoriti. In tako pride, da nmrje v domačih kolibah ali tudi ob cestah na teden več srbskega prebivalstva kakor na bojiščih v dveh mesecih. Škoda je le-ta, da se je grozna bolezen najper-vo lotila nižjih slojev prebivalstva in ne višjih, — ako se pri Srbih sploh zamore o takih govoriti, — ki so zakrivili sedanjo strašno vojsko in njene posledice. Zasedenje Gibraltarja. Madridski list „Patria", ki je s špansko vlado v najožji dotiki, pisal je te dni v svojem uvodnem članku, da je vendarle prišla enkrat priložnost, ko zamore Španija svojo staro željo — zasedenje Gibraltarja — vdejstvovati. Vsled poročil imenovanega lista opazuje se po vsej državi živahno gibanje, dan za dnevom vrše se velikanska ljudska zborovanja in demonstracije z geslom „E1 Gibraltar". Nadškof v mesta Toledo je prejšno nedeljo v pridigi pred vsem ljudstvom Boga prosil, da bi naj Špancem podelil milost izpolnitvijo njih srčne želje. Ob sklepa opravil je molitev, s katero je prosil Boga, da bi naj v bojih za Gibraltar tem manje ko mogoče teklo krvi. S ozirom na vse te okol-ščine sklepajo politični krogi, da se zasedenje Gibraltarja ne bode več dolgo odlagalo. Toraj zopet par niti več v štreni svetovne vojske. Vojaške zadeve. Skrb za junake brez rok in nog. PriSli bodo dnevi, ko se bodo vriskajoči in pojoči ob burnih zvokih godbe vračali naši očetje in sinovi zmagoviti iz vojne. Za to prosimo in tega pričakujemo. To bodo veseli ti3ti marši nazaj v domovino in razkropili se bodo ti vojaki na svoje domove, k svojim materam, ženam in otrokom, ki jih bodo sprejeli s solzami veselja v očeh. Prazniki veselja bodo tisti dnevi, ko se bodo vračali v mirno delo mira naši junaki živi in zdravi. Toda marsikatera mati, ta in ona žena in otrok bo čakal zaman, da bi zagledal svojega dragega, kako koraka z dragimi moško in junaško. Zakaj, za to vojsko krepkih mož in fantov bo prišla še druga armada; prišli bodo z bergljo, brez roke in noge, morda bo manjkalo obeh, prišli bodo mutasti in gluhi, da ne bodo mogli reči ali slišati tople besede v pozdrav, in slepega bo tovariš pripeljal na dom k materi in otroka ... Koliko bo štela ta diuga armada teh nesrečnih žrtev boja ? Sam Bog nebeški ve ; število bo veliko, veliko. Usoda teh mož in fantov je in bo bolj tragična, kakor usoda onih, ki jim je Bog naklonil na daljnih bojnih poljih večni mir in pokoj. V boju, morda mesece in leto trajajočem, je bil noč noč in dan cel mož, junak, krepak, poln moči; sedaj se pa vrača domov pohabljen, brez roke, brez noge, slep in gluh in senca moža, lupina, kateri je vojska izpila vso življensko moč. Kaj bo s temi nesrečniki? Kako jih bomo sprejeli ? Mi vsi doma ostali, cel narod in vsa država je dolžna, da jih sprejme ne samo s častjo, ampak z največjo hvaležnostjo. Zvestemu junaku v dolgem boja svoja pomoč in ljubezen za celo njegovo življenje ! V smrtnem boja za nas, za domovino in državo je postal pohabljenec, invalid; oni trije so vsi dolžni, da ga sprai vijo zopet pokonci v življenje. Ali bomo pustili, da se bo v srcih teh ju- esenc s znamko „Elsa-Fluid." 12 steklenic za 6 kron pošlje poštnine prosto lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko). Iz jako zdravilnih korenin rabarbare pripravljeno zdravilo s znamko „E!sa Pillen" stane 6 škatljic poštnine prosto 4 K 40 vin. okos---- podrenih dreves, na gosto s ž;co premrežena in zmes so „španski jezdeci". Poveljnik zapora je „železni major" Troyer od dež. bramb. polka Štev. 4. če si saperji v tej vojski izkopljejo kje kako obrambno postojanko, kateri ne zanpajo prav, ker pred naskoki ni prosta, potem si izprosijo majorja Troyerja za branitelja. On je že od začetka vojske vedno na fronti in si je „gor do železne krone" priboril že vsa odlikovanja, katera cesar sploh podeliti zamore. Sam komandant koroškega pešpolka imenuje svojega majorja dušo polkov o. Pri V a r a d k i ležal je major s hndo vročinsko boleznijo v neki žagi. Od štaba se je videlo, kako da so ruske granate veduo bližje žage padale, torej so mu telefonirali, da naj vendar „za božjo voljo" se od tamkaj odpravi. Toda on telefonira nazaj: „Saj so Rasi naj-manje še osemdeset korakov odtod!" Ostal je in ondi — ozdravel. Major Troyer je „brigadni liferant ruskih vjetnikov". Nekoč prodirali so Rusi proti naši postojanki; Troyer jim je dal znamenje s svojo sneženo srajco, in 550 Rasov se je samovoljno udalo. Večkrat gre Troyer samo z enim samim vodom svojih cesarskih strelcev v vas, ki je od Rusov zasedena, samo da bi malo pogledal, „kaj je tam novega?" In skoro vsakokrat pride s plenom nazaj. Iz samo ene kleti prignal je nedavno 60 Rusov. V tej vasi nastavil je tudi svojo „rusko past"; nadeval je na mizo špeha, pečenke in vina ter listič z napisom: „Pri Avstrijcih je mnogo dobrih reči". Nato je odšel. Zjutraj ob zori zglasilo se je navadno na tocate Rusov s povzdignjenimi rokami kot prostovoljni vjetniki. Toda nekoč jih ni bilo, Korošci nekega sosednega bataljona so nastavljene reči pojedli in popili, ne vedoči, da so bile istt Rusom namenjene. nakov naselila zlokobna strupena misel: „Glej, nisi več mož; sam si ne moreš več pomagati in služiti kruha; pohabljenec si, sebi in dragim v nadlego." Ali naj res vsakdanji spomin na slavna dela in zvesto bojevanje in vsak dan novo spoznanje lastne nemoči te junake duševno potre in žene v obap ? Nikdar! Sveto dolžnost imamo, da to črno misel odženemo iz njihovih sro in z tolažilno ljubeznijo in dejansko pomočjo dvignemo zopet v njihovih dušah zaupanje in veselje do življenja in dela. Prosimo te može, da prevzamejo med nami in našimi otroci vzvišeno nalogo učiteljev in vzgojiteljev. Zakaj v vojni so se naučili in si privzgojili obilo jasnih pojmov o Bogu, o domovini, o dolžnosti, o zvestem delu in možatosti. Dajte nam vsega tega, vi junaki, slabotni in pohabljeni na znnaj, na znotraj lepi in bogati. Po prejšnjih vojnah so države slabo plačale te vrste junakov. Na prša se mu je dalo bronasto ali srebrno svetinjo, v roko pa lajno. „Po tej vojni ne sme biti več lajne!" je rekel pred kratkim nadvojvoda Karel Stefan, ki je vrhovni pokrovitelj dela za invalide in žrtve vojne. Krasne besede, ki jih moramo izpreme-niti v dejanje. S zaupanjem nas mora navdajati, da se je to delo že začelo. Zdravniška veda je v tej vojni odkrila, da se da marsikateremu invalidu nadomestiti izgubljen del ali ud telesa. Mož se vrne v svoj poklic ali postane pripraven za kakega drugega, in tako izgine iz njega tisto moreče čutstvo, da ni več za nobeno rabo. Na Dunaju delnjeta v tem oziru z velikim uspehom šoli za invalide in pa organizacija za izdelovali'' Hejj, umetnih udov. ki se izdelujejo čisto i i Ii i z ozirom na posebne poškodbe in potieue pohabljenca. Oba zavoda bosta otvorila svoje podružnice po vseh deželah. Že dosedaj se je vrnil marsikak invalid v svoj prejšnji ali primeren nov poklic in dela z veseljem, ker mu je delo kakor odrešenje. Z vsestranskim proučava-njem, poukom in sodelovanjem delodajalcev in države se bo dalo večino invalidov sedanje vojne spraviti do kruha. Kar bi pa bilo premalo. to mora doložiti država. Onim pa, ki za nobeno delo ne bodo sposobni, pa mora država dati pošteno in zadostno preskrbo. Dosedanja preskrba pri nas je res potiskala lajno v roke. Izdatno in boljše nego doslej bo morala vlada preskrbeti vdove in sirote padlih in pohabljenih vojakov tako iz moštva in častnikov. Za zvesto delo pošteno plačilo! 0 vpoklicanju starejših črnovojnikov. Odposlanstvu dunajskih krščansko-socijalnih poslancev je izjavil ministrski predsednik grof Stiirgh, da bo vojaška uprava storila vse, da ublaži trdine novega črnovojniškega zakona. Pred vsem bodo poklicani mlajši letniki pred starejšimi in starejši ne naenkrat, temveč letnik za letnikom. To načelo da bode veljalo tako za pregledovanje, kakor pozneje za vpoklic pod orožje. Pri tem se bo oziralo zlasti na to, da ne nastanejo v gospodarskem življenju kake tež-koče. Todi se bo postopalo pri presojevanju sposobnosti po drugem merilu, kakor pri dosedanjih naborih. Ministerski predsednik grof Sturgkh pa ni izjavil, da bodo črnovojniki drugega poziva poklicani še le v mesecu septembru letošnjega leta, kakor se je poročalo to iz Budimpešte. Slike iz bojišča. O vrlih Korošcih pripoveduje vojni poročevalec časnika „Nene Freie Presse" sledeče: ,.....Na ruski bojni črti na nasprotnem hribu je- vse mirno. Nobena glava se ne pokaže in noben glas se ne sliši. Zdaj stopi eden koroški „Kaiserschutz" iz jarka, koraka proti sovražnika — do žičnih mrež. Ali je mož postal morebiti nor? Reče mi oficir: „Naj ne dela tega, mi kaznujemo vsacega, ki si upajo iz zavetja; že zaradi tega, ker Rusi ne smejo vedeti, ali smo mi tukaj ali ne. Toda Korošcev se v jarkih ne more zadržati. Oni prezirajo sovražni ogenj. Se-le včeraj se je podal nek mož iz strelskega jarka, in ker ga je tovariš svaril, rekel je malobrižno: „Ali velja en „zekserl", da me ne bojo zadeli?" Ravno pred nami narejena je cestna zapreka iz opeke in ruše; pred njo leži zaseka Odredbe za aprovizacijo pomanjkanja trpečega prebivalstva. Vedno hujša draginja in pičlost živil ste napotili namestnika grofa Clary und Aldringen uže pred nekaj tedni, da je ustanovil, aproviza-cijski sklad, ki ima nalogo, v najširšem obsegu skrbeti za preživljanje prebivalstva. Pred nekaj dnevi je dospel pri namestniku znaten dar gospoda opata v St. Lamprechtu, kateremu se je zahvaliti, da je sklad narasel na približno 60 tisoč kron. Kmalu je prišel nujni povod in načeti je bilo treba to premoženje za namen, kateremu je odmenjeno. Takoj po uvedbi krušnih nakaznic je bilo jasno, da ne more izhajati delavsko prebivalstvo z odmerjeno množino moke in kraba, ne da bi zamoglo izdatno se posluževati drugih živil. Radi splošne draginje pa manjka mnogim za to potrebnih sredstev. Da se revnejšim krogom v tej smeri kolikor mogoče pomaga, je uvedel namestnik grof Clary za sedaj v Gradcu in Eggenbergu oddajo živil za revno domače prebivalstvo po nekdanjih mirovnih cenah; na 5 krajih so že začeli s prodajo. Kakor vedno, je ponudil tudi tukaj staj. gosp. pomožni odsek svojo pomoč v obči blagor ter prevzel v Gradcu prodajanje živil. Za sedaj se prodaja krompir, fižol in mast, vendar bodejo kakor hitro mogoče začeli tudi s prodajo mleka. Apro-vizacijski sklad ima pri tem nalogo, da pokrije razliko med sedanjimi dnevnimi cenami in mirovnimi cenami, po katerih živila prodajajo. Nadalj-na s pomočjo namestnika od štajerskega gos-pojnega pomožnega odseka započeta akcija je prirejanje vojnih obedov za ubogo domače prebivalstvo. Preddela za to so že v polnem teka iu s tem poverjene gospe skrbijo z neumornim delovanjem, da bo kmalu mogoče začeti deliti obede, če bi se pokazalo, da je treba tudi v drugih krajih na Štajerskem enakih uvedb, bo tudi tamkaj priskočil na pomoč aprovizacije — v večjih industrijskih središčih se je vršil kakor že znano — dne 16. aprila pod predsedništvom namestnika grofa Clary v c. kr. gradu razgovor z zastopniki štajerske industrije; z ozirom na zakonito utesnitev porabe mlinskih izdelkov so tukaj zlasti povdarjali potrebnost nabave izdatne množine surogatnih živil. V ta namen je na- mestnik obljubil popolno pripomoč namestniš-kega deželnokulturnega nadzorništva, kateremu naj posamezni obrati naznanijo potrebo živil-sarogatov. Upati je, da bo mogoče aproviza-cijski sklad še nadalje ojačiti, da bo zamogel zadoščevati svoji nalogi še na širši podlagi, da bo v tem pomembnem pa tudi resnem Času kolikor mogoče mnogim odvzeta težka skrb za naš vsakdanji krnh. Na naslov »nepoklicanih svetovalcev." Koroški list „Freie Stimmen" prinesel je v svoji 88. številki sledeči članek: „ Nek kmečki župan piše nam: Ni ga dne, da bi se ne dajalo potom časnikov vlsdi, občinam, prebivalstvu, gospodinjam i. t. d. nekaj „priprostih" nasvetov, kar da bi se moralo v svrho vzboljšanja občnega stanja vse ukreniti. Večinoma imajo pa ti nezahtevani opomini znak nepraktičnega znanja in 'neizkušenosti, večkrat pa tudi tistega političnega žlobndranja, ki je v krčmi v navadi in nima nobenega pomena, čas bi bil toraj, da bi se te nepoklicane, posebno pa še tiste „ najbolj pametne" svetovalce naprosilo, naj se ne zadovoljujejo samo s svetovanjem, temuč naj stopijo delavni na stran tistih, katerim njih modri nasveti veljajo, ker nepoklicanih svetovalcev imamo itak že več ko dovolj, a delavnih moči za izvršitev nasvetovanega nam povsodi primanjkuje. če kdo n. pr. vladi svetuje, da bi naj število divjačine natančno zabilježila ali to posestnikom lovišč storiti zaukazala in potem dala povelje, da se mora vsa divjačina v prid občne aprovizacije postreljati, tedaj bi tak mož pač zaslužil, da sega nastavi „kot komisarja za Štetje divjačine," da bi se zamogel tudi praktično izkazati kot moža-veŠčaka. Večinoma govore take bedarije ljudje, ki niti o lovu niti o njegovih pravnih razmerah nimajo pojma. Takim gospodom najbrž ni znano, da obstoje glede izkoriščanja lovišč pravne razmere, da obstoje pogodbe, vsled katerih imajo svoje interese na eni strani najemniki lovišč za dobo pogodbe, na drugi strani pa občine kot lastnice lovišč; ne sme se toraj kopelj kar z otrokom vred izliti. In kaj druzega to ni, če se po pomoti misli, da bi se znalo s izpraznjenjem lovišč in vod aprovizaciji odpomoči; s tem se bi najbrž morala poravnati pregreha, da se naše domače živali brezusmiljeno uporabljajo v v o j -skine potrebščine ter za prehra-nitev vjetnikov in beguncev. Tudi zadnje dni podani recepti za odgojo perutnine te pregreške ne bodo več poravnali in opomini k varčevanju ne bodo več hasnili: kar se je s po-četka na steležu živine in na zalogah žita in moke grešilo, se ne da več rešiti in nemški vzgled smo prepozno začeli posnemati. Vsi ti mnogoteri nepoklicani m sveti so večinoma le na škodo, ker se marsikateri v resnici sprejme, potem kot „ukaz" izide ter tiste organe, ki so danes itak že vsestransko preobloženi z uradnimi posli, namreč občinske predstojnike, obremenijo z novo, večinoma nepotrebno nalogo. Tisti modri gospodje svetovalci, ki pri mizi v krčmi vse boljše vedo in svoje tamkaj si pridobljene znanosti nato v časnikih „na pipo denejo", da bi na ta način opravili svojo Javno delo", naj bi vsaj enkrat prišli in si ogledali balo ukazov, naročil, na migljaje v in n a s v e t o v ter vse preštudirali, ki so od začetke vojske sem bili poslani občinam na gOBto kakor kroglje v sovražnem ognju. Naj pridejo in pomagajo vse to v praktičnem gospodarskem življenju uporabiti, kar se danes od mladih, neizkušenih juristov pri zeleni mizi skuha ter bolj ali manj užitno občinam v zavžitek ponudi. Ko bi le samo en teden sodelovali, bi prišli do prepričanja, da je svetovalcev in urediteljev mnogo preveč, delavcev pa mnogo premalo ! Dopisi. Vlom in tatvina v Žetalah. Med tiskom zadnje številke .Štajerca" prejeli smo sledeče poročilo: Pri trgovcu g. Maksu Berlisg v Žetalah so v noči od 17. na 18. aprila vlomili tatovi in odnesli za več tisoč kron raznega blaga, kakor n. pr. blago za moška in ženska oblačila, kavo, sladkor, zidane robce, tobak, smodke i. t. d. Ko je šel posestnik g. Simon Potočnik 18. aprila zgodaj na delo, našel je ležati na cerkvenem zemljišču nekaj blaga, katerega bo nzmoviči ondi pustili, ker najbrž niso mogli vsega nesti, ali pa jih je kdo »plašil. Upati se sme, da se bode našim gg. orožnikom posrečilo priti tem lam pom na sled, ki vznemirjajo že dalje časa vso okolico. Danes zmanjka enemu meso in slanina, jutri drugemu vino, žganje i. t. d. Pomilovanja vreden je g. Berlisg, vrl mož, ki je v nesreči ali zadregi že marsikomu pomagal, in vendar se še najdejo ljudje, ki se škodoželjno smejijo, ko zadene bljiž-njega nesreča. Fej bodi slehernega takega soob-čana, ki ravna tako in s tem kaže, da nima samo spačen čut, temuč tudi — spačeno srce. Galicija na Koroškem. Dragi mi „Štajerc", malokdaj se kdo oglasi iz naše občine, posebno pa sedaj med vojsko ni časa, da bi se pisalo kaj uredništvu Vašega priljubljenega lista. Vsak izmed nss ima nnjne skrbi, posebno pa so nam na srcu naši hrabri vojaki, ki se tako zmagoslavno borijo proti premočnemu sovražniku za 8rojo drago domovino in našega presvitlega cesarja. Ali nekaj, dragi „Štajerc," Ti moram naznaniti. V naši obširni občini leži vas po imenu Lečne ali po nemški „Linsendorf." Iz te vasi že dolga leta ni bil potrjen niti eden fant; in tudi sedaj ob času gror ovite svetovne vojske še ni bil vpoklican kak v oški pod orožje, in tako mislim, da Vam s te;tuju. 197 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag, Karolinontal štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 210 Hiša 211 z dvema sobama in kuhinjo odda se v stanovanje zastonj takoj drema oseboma, ako mogoče brez otrok, ki pomagate pri poljedelstvu. Vpraša naj se pii: Jožef Murko, hišni posestnik v Orešju št. 27 pri Ptuju. SUHE GOBE (Herrenpilze) kopujemo. Cenjene ponudbe z navedenjem cene za 1 kg in z vzorcem brez vrednosti na naslov: Vydrova to varna živil, Praga VIII. na . Češkem. 202 se pod dobrimi pogoji tskoj sprejme pri g. Francu Herz, kolarski mojster Breg pri Ptuju. 203 Mlad in podjeten mož išSe na kmetih v gospodinjstvu dobro izučeno družico, ki bi imela veselje do mlinarstva in' nekaj tisoč kron premoženja (dote). Diskrecija zagotovljena. Blagohotni dopis na: Upravništvo >Štajerca.< Komij in trgov, učenec (Komis u. Handlungs-lehrling) slovenSčinein nemščine zmožna, se sprejmeta takoj pri firmi Alois Koinetter, trgovina z mešanim in mannfdkt. blagom v Borovljah (Ferlach) na Koroškem ui Mestna posreflovaloica! (loinung- and DienstYermittlung) M službe, učence, slano. Tanja in posestva v Ptuju irvršuje fse Trste pesredsvanja najhitreje. ~9tt f pwiAtya is pojasnila v mestni stražnici trotov*). Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnioe in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur - v porabo. - ■ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju, gj^ Čas za kopanje 1 ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od i, do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure dopoldne. vročim irakom, paro 1 kopelj „Brausebad" z rjuho K —* 70 5 Zaključni račun glavnega premoženja občinske šparkase v Ormožu. hi. Zahtevki. 218 220 221 175 206 206 207 225 208 222 Gotovina koncem 1914 . . Posojila na zemljiški zastavek Posojila na menice .... Posojila korporacijam . . . Vrednostni papirji..... Tekoči račun....... Doneski zavarovanja .... Zaostanki obresti..... Tiskovine........ Uradni predmeti ..... Kronska veljava K 61 24.458 1,791.008 169.390 9.700 — 300.041 7.643 401 55.751 382 906 51 30 97 02 81 37 2.359.684 54 H Bremena. Hranilne vloge......... Za 1. 1915 vnaprej sprejete obresti Davki in pristojbine....... Banke . . • .......... Razno............. Nadomestno premoženje..... Kronska vpijava K 2,110.924 8.886| 777 233 333 3.770 1.993 2,359684 54 Občinska Sparkasa Ormož, 31. deeembra 1913. Za ravnateljstvo: Dr. Gustav Delpin 1. r. Anton Grejan 1. r. predstojnik pisarne. načelnik. Predstoječi zaključni račun se je pregledal s pomočjo glavnih in pomožnih knjig in našel kot popolnoma v redu ter pravilen. Računski pregledovalci: Rudolf Poterz I. r. Gustav Trantvetter 1. r. Alois Salleg 1. r. Zaključni račun nadomestnega premoženja. Za knjigovodstvo: Adolf Stammen 1. r. knjigovodja. kij. Zahtevki. 53 Vrednostni papirji ....... 51 l| Vrednost poslopij........ 45 j Vloge............. 59 I Glavno prtmoženje....... 42 Tekoče obresti vrednostnih pap rjev Kronska veljava h K 49.472 63.289 85 1.524 1.993 116.364142 Bremena. Stari zaostanek.................... Novi zaostanek koncem 1913........K 58.77370 Dorastek dne 31. decembra 1914........ 310/73 Novi zaostanek koncem 1914............. Kronska valjava K 57.279 59.084 116.364 99 42 42 Zaključni račun sklada za pokojnino. 59 57 58 Zahtevki. Vrednostni papirji.................. Vloga........................ Tekoče obresti vrednostnih papirjev.......... . Bremena. Stanje konečm 1913 .'............K 4.118-76 Dor. zaost. iz nadomestnega premoženja .-...„ 1.224-77 Dorastek iz dobička obiesti..........„ 240 76 Primanjkljaj vsled izgube tekoče vrednosti vrednostnih papirjev............ Stanje koncem 1914........... . K 5.584-29 278 — Kronska veljava K 5.306 5.306 29 29 Občinska Sparkasa Ormož, 31. decembra 1914. Za ravnateljstvo : Za knjigovodstvo: Dr. Gustav Delpin I. r. Anton Grejan 1. r. Adolf Stammen 1. r. predstojnik pisarne. načelnik. knjigovodja. Predstoječi zaključni račun se je pregledal spomočjo glavnih in pomožnih knjig in našel kot popolnoma v redu ter pravilen. Računski pregledovalci: Rudolf Poterz 1. r. Gustav Trantvetter 1. r. Alois Salleg 1. r. Proti nalezljivosti morano se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, kako: fikeilatica, špički, osepnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povfodi, kjer se take bolezni pokalejo, dobro razokuievalno sredstvo, ki bi naj bilo v vsaki bisi na ratpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razokuževalno sredstvo v zavt du pruf, LOffler-ja, Vertun-a, Pertik-a, Vas-a i. t. d. brez dvoma LTSO OELI ki je brez duha, brez strupa in po ceni ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v itvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh lyBoforma je zanes'jiv in golov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razokuzevanje v boluiški poslelp, 2;-. umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigitacijo. t Lysoform=milo je fino. nalahno milo za Inaleto, ki vsebuje 1 odstotek lysoforma ter antiseptični učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši k(zi kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromatjčen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno m-lo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo časa zadostuje Komad stane 1 kuno 20 vinarjev. „Pfefferminz=Lysoform" je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz uit takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lah',o tudi pri nahodu v grlu. pri kaSlju, pri kataru, za grgranje po zdrav niskih predpiiih. Na čaSo vode zadostuje samo par kapljic. Uvirna steklenica stane samo 1 krono in 60 vinarjev ter se dobi v vsaki lekarni in droterhi. Zanimivo knjigo i naslovom : ,Zdravje in razokuzevanje" iGesundheit und Desinfektion) "Ožlje na zahtevo xasttnj in poštnine presto: C.hem ker Hubmann, Referent der Lysoformwcrke, Wien XX, Petraschgasse i- 40 50% cenejša! Amerikanska Sledilna kava, velearomatična, izdatna in štediina. 5 kg poskusna vreča K 10 — franko po povzetju. V« klji.......3 K St. 152 Isti kot uhani 5 K Ko kravatne igle . . 2 K ,,Zlato dal sem za Železo" (Gold gab ich fiir EUen), oficielni Železni prstan . srebro vdelan 7 K, v 14 karatno zlato vdelan 9 K in 12 K. Kot mera zadostuj« papirnat odrezek. PoSlje se prot^ vpoJiljatvi dotičnega ineska in 50 vin. za poStnino; pošilja se tudi na bojiice od: I. izvozna tvrdka vojnih ur za armado Maks Bobnel Dunaj, Margaretenstrasse 27/51. Ilustrovnni cenik tutonj. Pojasnila in prospekt se dobe zastonj od ravnateljstva. Otvorjene od 20. aprila naprej. ozdravijo protiti, revmatizem skrnino. in 1M sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. Itdajatelj: Tiikovno druMro »Štajerca*. Odgovorni urednik: Anton Pettier. Tist: W. Blank« T Ptujn. 6 3878