Narodni OL1DAR Sporočilo m Letopis Matice Slovenske za leto v • \ - 1 / * N J.; 1869. Issdnla in založila Matica Slovenska v Ljubljani. 9 V LJUBLJANI. Natisnil Jožef Blaznik. * , \ ' \ m ft , «s / . . ;$** ' '0* "'»mg «f - . ,v>' ' j , / Narodni A Sporočilo in Letopis Matice Slovenske za leto 1 8 6 9. /tr Vi Izdala in založila Matica Slovenska v Ljubljani. V LJUBLJANI. Natisnil Jožef Blaznik. Q ioOl !>č^6 Časovna štete v. To leto ima 365 dni ali 52 tednov in 1 dan; začne se s petkom in koiuVi s petkom, ter je 5869. leto po stvarjenji sveta (po navadni štetvi), 7377—7378. leto po stvarjenji sveta (po grški štetvi), 6582. leto po stvarjenji sveta (po julijanski dobi). Začetek leta. Občno in vladno leto se začne na novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne v 1. adventno nedeljo, 28. novembra. Letni časi. Pomlad se začne 20. marca. i Jesen se začne 22. septembra. Poletje se začne 21. junija. | Zima se začne 21. decembra. (»odovna štetev leta. Zlato število ali lanski krog . . 8 Nedeljska črka....................... Epakta ali Umsko kazalo . . XVII Kimslco število........................12 Solnčni krog ali nedeljska doba . 2 Letni vladar je Mart. Premekljivi in drugi godovi 18(5!). leta. 1. predpepelnična nedelja 24. januarja, j Binkošti ali Duhovo 16. maja. Pepelnica 10. februarja. j Sveto Režnje Telo (Telovo) 27. maja. Cvetna nedelja 21. marca. [ Nedelj po binkoštib XXVII. Velikanoč ali vuzem 28. marca. j 1. adventna nedelja 28. nov. Vnebohod Gospodov 6. maja. i Božič v soboto 25. decembra. Kvaterni in drugi posti. I. Kvatre, pomladne ali postne 17., 19. in 20. februarja. II. „ letne ali binkoštne, 19., 21. in 22. maja. III. „ jesenske 16., 17. in 18. septembra. IV. „ pozimske ali adventne 15., 17. in 18. decembra. Štiridesetdanski post je od pepelnice do veliko soboto, t. j. od 10. februarja 27. marca. Pust trpi 35 dni. Kvaterni in drugi posti so s -< zaznamovani. Narodni koledar 1869. 1 — n - Cerkveni prepovedani časi. Obhajanje ženitve je prepovedano od 1. adventne nedeljo do razglašenja Gospodovega, od 28. novembra do fi. januarja in od pepelnice do bele nedelje, od 10. febr. do 4. aprila. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: 1. Včliki četrtek, 2. Včliki petek, 3. Veliko soboto, 4. presv. Rešnj. Telesa in 5. Božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe itd. so prepovedane zadnjo tri dni včlikega tedna in 24. decembra. Sodnja opravila praznujejo: od božiča do s. troh kraljev godu, od cvetne nedelje do velikonočnega pondeljka, v osmini s. Telesa, vsako nedeljo do velikonočnega pondeljka, v osmini s. Telesa, vsako nedeljo in zapovedan praznik. Solnce in planeti. © Solnce ima promernik za 192.600 milj, njegova pot kaže v nezmerne nebesne daljave. Krog solnca se premikajo planeti in tudi kometi. >} Merkurij (Dobrobog) ima premernik za 670 milj, obhod za 9 Venera (Živa) <5 Z e m 1 j a naša (j1 Mart (Davor) I|. Jupiter (Perun) t> Saturn (Sitivrat) Uran (NebeŠčanj j: Neptun (Vodan) 1666 1719 938 20004 17214 8226 7653 87 dni 23 ur 222 „ 16 „ 366 d. 5u. 48 m. 1 loto 321 dni 11 let 314 dni 29 let 166 dni 84 let 5 dni 164 let 226 dni Malih planetov jo doslej znanih 87, in sicer med Martom in Jupitrom; prvi med njimi so: Cerera, Palada, Junona, Vesta; poslednji: Tisba. Stranskih planetov ali lun je 18; zemlja ima 1 luno, Jupiter 4, Saturn razun svetlega kroga 8 lun, TTrnn 4, in Neptun 1 luno. Dvanajstera nebeška znamenja. V krogu dvanajsterih nebeških znamenj ali zvozdišč so vidi solnce s planeti vred premikati; ta so: Oven 'V' I Rak Q I j4j Tehtnica Kozel /š Junec Dvoj čki LI Lov Devica u nr S»€ Škorpijon ff Strelec I Vodnar £ Ribe K Luna in njene spremembe 18(59. leta. Luna ima premernik za 469 milj; obhod za 27 dni 7 ur 43 m. mlaj ali nova luna; 3 Prv* krajec; © ščip ali polna luna; 0 zadnji krajec. Meseca januarja: Meseca marca: 6. dne (D ob 7 uri 28 min zjutraj 5. dne C ob 6 uri 49 min. zjutraj 12. n © ,, 7 ,, 69 ,, zvečer 13. n © „ 9 „ 62 „ )» 21. n o „ 1 „ 32 „ zjutraj 21. n O ti 7 n 0 „ » 28. n @ n 2 „ 36 ,, it 27. ii ® „10 „ 38 „ zvečer Meseca februarja: Meseca aprila: 3. dne C ob 6 uri 1 min. zvočer 3. dne € ob 9 uri 64 min. zvečer '11. n © ii 3 ,, 0 „ n 12. n © n 2 „ 53 „ zjutraj 19. n O n 3 „12 ,, n 19. n O n 'l n H „ zvečer 26. v © n 1 n m „ n 26. n 7 n 1 n 27 „ zjutraj 3. dne C Meseca maja: ob 2 uri 46 min. zvečer 6. Meseca septembra: dne © ob 7 uri 12 min. zjutraj 11. »> • ii ^ n 13 „ ii 12. 11 3 n 10 29 „ a 18. )> O „10 „ 35 ,, 20. 11 ® »> 9 17 ,, zvečer 25. 11 © n '1 ii 29 „ n 28. 11 (D ii ii i^ ii n 2. dne c Meseca ob 8 uri junija: 27 min. zjutraj 5. dno Meseca oktobra: 0 ob 3 uri 25 min. zvečer 10. >» © » 4 „ 58 „ ii 12 ii 3 11 11 v 8 ii zjutraj 17. n o »i ^ ii 21 „ n 20. ii ® ^ »? zvečer 24. M © ii 2 ,, 44 „ n 28. ii C „ 9 „ 40 „ zjutraj 2. dne c Meseca julija: ob 1 uri 52 min. zjutraj 4. dne Meseca novembra: § ob 0 uri 41 min. zjutraj 9. n © „ 2 „ 43 „ zvečer 11. n 3 ii * ii 11 n 11 16. M o a 7 ,, 53 „ zjutraj 19. ii ® » « » 24 „ 11 23. 1> © ii ii 0 „ zvečer 26. ii C 11 7 „ 20 „ zvečer 31. 11 c n 6 ii 12 „ ii Meseca avgusta: Meseca decembra: 7. 14. 22. 30. dno 0 ob 11 uri 14 min. zvečer i 3- dne © ob 11 uri 47 min. zjutraj 11 O 11 1 ii 46 n ii n. n O n 0 ii 17 ii a 11 © 11 5 n 33 j> zjutraj i 19. n © ii 0 ii 56 ii n c 11 9 n 1 n »» 1 26. ii C ii 3 ii 39 ii ii Mrakovi 1. Leta 1869 bode solnce dvakrat mrknilo in luua dvakrat. Prvokrat mrkne solnce 11. februarja, pa bode ta mrak le videti na jugu Amerike in Afrike. Drugokrat mrkno solnce 7. avgusta, vidno pa le v severnej Aziji, severnej m srediijej Ameriki in tudi v majlienem delu južne Amerike. Prvokrat mrkne luna 28. januarja; mrČati začno ob enej 19 minut zjutraj •n jenja ob treh 37 minut. Ta mrak je tudi po naših krajih videti. Drugokrat mrkne luua 23 julija, pa bode ta mrak le videti v Avstraliji, v jntrovcj Aziji in v vzliodnej Afriki. Deželnih priporočnikov ali patronov godovi. S. Ciril in Metodi slovenska aposteljna na Moravskem, Štajerskem, Ogerskem in Hrvaškem, 9. marca in 5. julija. S. Jožef na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Tiroljskem, 19. marca. Rupert na Solnograškem, 27. marca. Stanislav na Gališkem, 7. maja. Janez Nep. na Češkem, 16. maja. Janez K. na Slavonskem, 24. junija. Ladislav na Erdeljskcm, 27. junija. S. Mohor in Fortunat na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Furlanskem, 12. julija. S. Elija na Hrvaškem, 20. julija. S. Štefan kralj na Ogerskem, 20. avg. S. Egidij na Koroškem, 1. septembra. S. Venceslav na Češkem, 28. septembra. S. Mihael na Gališkem, 29. septembra. S. Jadviga na Šleskem, 16. oktobra. S. Just na Tržaškem, 2. novembra. S. Loopold na Avstrijanskem, 15. nov. S. Špiridion na Dalmaškem, 14. dec. Januarji ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangclje 1 I 2 Sobota Novo leto. Obrezovanje Gosp. Makarij (Blagojo) opat. JW* Dete Jezus se vrne iz Egipta. Mat. 2. 3 V- lelja C 4 Pondeljek 5 Torek 6 Sreda 7 Četrtek 8 Petek 9 Sobota pred razglas. Genovefa d. Tit. škof, Dafroza dev. Telesfor p. m., Simeon stolp. o. Razglašanje Gosp. ali sv. 3 kralji Lucijan (Svetozar), Krišpin šk. Erhard šk., Severin op. Julijan m., Marcelin šk. jfi rb hk MK *■ Jezus 12 let star gre v tempelj. Luk. 2. 10 N lelja C 11 Pondeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota 1. [io razgl. Vilolm šk., Agaton Higin p., Pavlin šk. Cezarija d., Tacijana m. Osmina razglašenja, Leoncij šk. Hilarij šk., Feliks (Srečko) sp. Pavel pušč., Maver op. Marcel p. m, Ticijan šk. ■a a ■a A A Jezus na ženitnim v Kani. Jan. 2. 17 (' 18 Pondeljek 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 2. po razgl. Ime Jez. Anton p. Petra stol v Rimu, Priska d. m. Kanut kr. m., Henrik šk. m. Fabijan in Boštijan m. Neža d. m., Majnard oj). Vincencij (Vinko), Anastazij m. Zaroka M. D., Rajmund (Rajko) mr mr m* mT tt Prilika o delavcih v vinogradu. Mat. 20. 24 ,\ lja c 25 Pondeljek 26 Torek 27 Sreda 28 Četrtek 29 Petek 30 Sobota 1. predpepelnična. Timotej šk. Spreobr. sv. Pavla, Ananija in. Polikarp šk. m., Pavla vd. Janez Krizost (Zlatoust) šk. Pavla vd., Evstohija d. Frančišek Sal. šk., Julijan sp. Janez miloščinur šk., Martina H M HK MK c#* r< Prilika o sejavcu in semenu. Luk. 8. 31 N 1 lja (J 2. predpep. Peter nolaški Nebeško znamenje: Soluce stopi 20. dne v znamenje vodnarjevo. Rast dneva: V tem mescu zraste dan od 8 ur 5 minut do 9 ur 11 minut. Posebni spomini. 1. je cesar Jožef II. razglasil nov državljansk zakonik 1786. 1. 2. potrdi cesarFranc Jožefi, ustrojna pravila jngosla-vensko akademije v Zagrebu 1866. 1. 4. je Valentin Vodnik začel izdajati „Novico ljubljan-ske“ 1797. 1., ki so nehalo 1. 1800. 5. je bil sv. Metodij v Rimu posvečen za škofa morav-skegain panonskega 8691. 6. umrje Jožof Dobrovsky, prvak slovanskega jezi-lsoslovstvav Praži 1829.1. 8. je umrl Valentin Vodnik, buditelj slovenskega slovstva v Ljubljani 1819. 1. 13. Poljsko se prvikrat raz-deluje med Avstrijo, Rusijo in Prusijo 1773. 1. 14. so je moral vsak Ljubljančan oborožiti, kor se bilo bati prihoda Francozov 1704. 1. 15. Ivan včliki, ruski vojvoda, si prisvoji Novgorod, in utrdi svoje gospostvo 1478. 1. 17. umrje rimski cesar Teodozij L, razdeli se rimsko cesarstvo 395. 1. 19. so Kranjci Štajercem n» pomoč hiteli zoper oger-ske ustajnike 1704. 1. 24. (leski vojvoda Borivoj J° krščen v Velebradu874.1. 25. je velik potres na Slovenskem, udere se del D°' brača, razruši se mnogo gradov 1348. 1. 26. Pomirje v Karlovici res« del Hrvatov in Srbov «* turške oblasti 1699. !• Februar i j ima 28 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangclje 1 Pondeljek 2 Torek 3 Sreda 4 Četrtek 5 Petek 6 Sobota Ignacij (Ognjcslav) šk. m., Efrem Svečnica. Darovanje Gospodovo Blaž šk m., Ansgar (Oskar) šk. Andrej Korz- šk.. Evtiliij m. Agata d. m., Japonski muž. Doroteja (Dora) d. m., Aniand šk. di rh MK MK /'>■ Jezus ozdravi slepega človeka poleg pota. Duk. 18. 7 Nedelja C 8 Pondeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Čotrtek 12 Petek 13 Sobota >. prodni p Romuald op. Janez Mat. sp., Juvencij šk. Apolonija d. m., Pavlin šk. j- Popi inica, Školastika d. Deziderij (Želko) šk., Adolf šk. Meleeij šk., Valentin (Zdravko) šk. Jordan, Katarina Rič. d., Evstobija Jezus se posti 40 dni ter je skušan. Mat. 4. 14 Nedelja C 15 Pondeljek 16 Torek 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota 1. v postu Valentin (Zdravko) Efrem cerkv.uč., Eavstin in Jovita Julijana (Ljuboslava) d. m. , Kvaterna. Silviu, Krizancijan Simeon šk. m., Elavijan (Plavko) , Kvaterni. Konrad šk., Viktor , Kvaterna. Vilfrik, Elevterij šk. 9* iW* i/Pf* M Jezus se spremeni na gori Tabor. Mat. 17. *1 Nedelja C 2. v postu kvaterna. Feliks šk. 22 Pondeljek Marjeta Kort., Petra stol v Ant. 23 Torek Peter Dam. šk. 24 Sreda Matija, apost. 25 Četrtek Valburga d., Sigefrid (Zmagomir) 2*' Petek Porfirij , šk., Aleksander šk. 27 Sobota Baldomir, Leander šk. M HK *** Ki* V Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. 88Nedelja C |>. v postu. Roman op., Makarij | jlj Nebeško znamenje: Solnce stopi 19. dne v znamenje rib. Kast dneva: V tem mescu zraste dan od 9 ur 14 ntiuut do 10 ur 52 minut. Posebni spomini. 1.je umrl Jak. pl. Schelleu-burg, veliki dobrotnik Kranjski 1715. 1. 2. Cesar Friderik IV. popravi grb kranjske dežele 1440. 1. 3. se rodi Val. Vodnik v Šiški nad Ljubljano 1758.1. 4. jo cesar Franc Jožef I. potrdil Matico slovensko s sedežem v Ljubljani 18G4. 1. 4. se začne husitska vojska na Češkem 1419. 1. 8. umrje Peter Vžliki, slavni ruski car 1725. 1. 8. umrje France Prešeren, slovenski pesnik v Kranji, 1849. 1. 9. pomenek deželnih odbornikov v Ljubnem d;i po-speli novi veri na Slovenskem 1578. 1. 10. nmrje Tomaž Kren, ljubljanski škof 1630. 1. 14. umrje s. Ciril, slovanski apostelj v Rimu 869. 1. 14. Jagelo, litevslu vojvoda, je krščen in kralj poljski 1386. 1. 15. umrje Tomaž Dolinar, dr. pravoslovja na Dunaji 1839. 1. 21.jeTrstpo odkupljenji začel biti samosvojno mesto 1236. 1. 23. Ferdinand I. je za kralja kronan v Praži, češke dežele se soedinijo z Avstrijo 1527. 1. 24. Peter Včliki, ruski car, da novo ustavo za rusko cerkev 1721. 1. ima 31 dni. Dnevi Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljsko evangelje Svitbert 5k., Albin (Belan) šk. Karol Flandr., Jovin m. ‘'•"I Kunegunda cesar. Kazimir kralj., Lucij m. Perpetua in Felieita, Friderik Fridolin op., Katarina Bol. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. 7 V 8 Pondeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota Toma akv. Janez od Boga sp. CirijLin lfetodij »k. Štirideset mučencev, Kaj m. Frančiška Rimlj., Heraklij m. Gregorij pap. uč , Maksimilijan Evfrazija, Modesta d. m. Jezusa hočejo kamenjati. Jan. 8. 14 15 Pondeljek 16 Torek 17 Sreda 18 Četrtok 19 20 Sobota 21 N- • • 22 Pondeljek 23 Torek 24 Sreda 25 26 Petek 27 Sobota Benedikt op., Serapijon Nikolaj Flijan, Epafrodit »k. Irenej šk. m., Viktorijan m. Gabriel (Gfavro) arhang., Piguoncij Veliki. Oznanjenje M. J). Ludger šk. Teodor šk. ' Kupert šk. 28 29 30 Torek 31 Sreda Matilda kralj. Longin m., Zaharija p. Marija spokor., Evgenija m. Jedert d., Patricij šk. Edvard (Slavoljub), Narcis šk. I Jožef (Josip), ženin M. h, | Patricij šle., Feliks (Srečko), m. Jezus častito jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. mT m? /f=f* «* tt M M HK6 -m m* Jezus častito vstane iz groba. Mark. 16. Volikanocn«. Vstajenje. VskrM. Jona m., Evstazij Angola Fol. vd. Modest šk., Balbina d., Amor pr. ih sne Sit Nebeško znamonje: Solnce stopi 20. dne v znamenje ovnovo. Začetek spomladi 20. t. m. Rast dneva: V tem mescu zraste dan od 10 ur 52 minut do 12 ur 48 minut. Posebni spomini. 2. Cesar Franc Jožef I. potrdi napravo dramatičnega društva v Ljubljani 1867. 1. 2. Aleksander II. nastopi rusko carstvo 1856. 1. 3. je bil ukaz oklican, da vsak deseti mož na Kranjskem mora na vojsko zoper Francoza 1706. 1. 3. umrje Marko Grbec, slaven zdravitelj v Ljubljani 1718. 1. 8. so škofije na Slovenskem po novem omejeno 1787.1. 10. umrje Blaž Kumerdej, slo-venslc slovničar 1805. 1. 15. jo v Rimu umorjen Julij Cesar, ki je Rimljanom pot odprl čez planine v slovensko zemljo, 44. 1* pr. Kr. 16. Cesar Karol V. se pogodi s kraljem Ferdinandom zastran slovenske zemlje 1522. I. 24. soodini se grška cerkev z Rimsko v Florenci, tudi del Slovanov se soedim z Rimom 1439. 1. 26. hud potres na Slovenskem razruši mnogo gradov 1511. 1. 28. umrje Žiga bar. Herberstein , cesarski poslanec na Ruskem in pisatelj ruskih reči, 1566. 1. 29.se France Hladnik, sla" ven rastlinoznanec, rodi v Idrii 1773. 1. 29. umrje Friderik, poslednji grof Ortenburški, v Ra* dolici 1421. 1. 30. je bil krščen poljski vojvoda Miecislav 966. !• ^ Kwicicn, poljsko. Aprelj, rusko. ( ll hlCllh, malorusko. ima, 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje n S! 1 Četrtek 2 Petek 3 Sobota Hugou (Ugoje) šle., Valerik op. Frančišek (Franjo) Pavl. Rihard (Žarkoljub) šle., Abundij Jezus se prikaže zbranim učencem. Jan. 20. 4 6 Pondeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota Izidor šk. Vincencij (Vinko) Ker. Viljem op., Celestin p. Herman, Epifanij šk. Albert šk., Edezij m. Marija egipt., Hugon šk. Melitilda, Apolonij m. & 1 Jezus so imenuje dobrega pastirja. Jan. 10. H 12 Pondeljek 13 Torek H Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota Leon p. uč. Saba m., Zenon šk. m. llermenegild m., Urs šk. Lidvina d., Lambert šk. Peter Gonz., Helena (Jelena) ces. Benedikt, Kalist m. Justin m., Rudolf m. Z' ,w, ■M M Jezus napoveduje svoj vnebohod. Jan. 16. 18 19 Pondeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Potek ^4 Sobota Apolonij, Erik kr. sp. Leon IX. p., Ema v. Sulpicij m., Justin m. Anzelm (Željmo) šk. uč., Simeon Aleksander (Škender), Soter in Kaj Adalbert (Vojteh) šk., Jurij (sploh) Jurij m., Fidet Sigmar. HK UP «*» *' r*i Jezus učencem obeta sv. Duha. Jan. 16. 25 26 Pondeljek Torek 28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek l. po vel. Veliko križevo, Mi.tk* s Peregrin, Anastazij p. Cita d., Bela sob. Egidij, Vital m., Valerija m. Peter m., Robert m. Katarina Sien. d., Sofija d. m. Nebeško znamenje: Solnce stopi 20. dno v znamenje bikovo. Kast dneva: V tem mescu zraste dan od 12 ur 48 minut do 14 uv 40 minut. rh k t? K Posebni spomini. 2. Turki so bili izpred Ljubljane odgnani 1472. I. 4. Avstrijski vojvodi dobijo prvo posostvo na Kranjskem pri Dobravi (Guten-werd), 1229. 1. 4. umrje Henrik , poslednji vojvoda koroški, Korotan gre avstrijskim vojvodom v last 1335. 1. 5. so v Ljubljani staro hišo mestne gosposke podrli 1717, 1. 6. umrje s. Metodij slovanski apostelj v Velehradu 885. 1. 10. umrje Mihael Stojan, celjski opat in slovenski pisatelj 1863. 1. 11.se rodi Jurij Japel, slovenski slovničar 1747. 1. 12. umrje Leonard, goriški knez, goriška knezija se združi z avstrijskimi deželami 1. 1500. 14. nadvojvoda Karol ustavi vseučilišče v Gradcu 1586. 1. 16. Mongoli zmagajo na reki Kalki, in dolgo tarejo rusko ljudstvo 1223. 1. 19. cesar Karol VI. odloči zvezo avstrijskih dežel s pragmatično sankcijo 1713. 1. 23.se rodi Jurij Vega, slaven računoslovec v Moravčah na Kranjskem 1754. 1. 23. umrje s. Adalbert,, praški škof, apostelj Poljakom in Prusom 997. 1. iini ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangclje 1 Sobota | iBp in Jakob, aj a N •a Jezus uči, ~X. kakovo moč ima molitev. Jan. 16. 2 -no ueijaU 3 Pondoljek 4 Torek 5 Sreda 6 1 etrtek 7 Petek 8 Sobota o. po vi Atanazij šk. Najdba sv. križa \ Florijan m. Pij V. p. \ Vnebohod Gospodov. Stanislav šk., Gisela kr. Prikazen Mihaela arhangelja Jezus govori o pričevanji sv. Duhi. Jan. 15. in 16. 9 N.deljuC 10 Pondeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Potek 15 Sobota •>. po ve.. Gregorij Naz. Izidor sp., Antoniu šk. Mamert šk., Gandolf sp. Pankracij m. Servacij šk., Gliceri ja m. Bonifacij m., Puhomij opat Binkoštna. Solija m., Hilarij o. V* FT* Ff» M •M Jezus govori o sv. Duhu in o ljubezni. Jun. 14. 16 Nedelja C 17 Pondeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota Binkošti. Prihod j JanozN. Binkostni. Paskal sp. Bmkoštni. Venancij m., Urili m. f kvuterna. Ivo duh., Peter C. Bernardin sp., Buzilu j- kvari rni. Feliks kant., sp. | kvuterna. Julija d. m. **e Meni jo dana vsa oblast. Mat. 28. 23 n'.uhlja C 24 Pondeljek 25 Torek 26 Sreda 27 28 Petek 29 Sobota 1. po bink. K vatoma. Sv. Troj ion Marija dev. pom., Joana v. Vrban p., Gregorij VII. p. Filip Ner. sp., Elevterij p. m. Sv.Košnjo Telo (TeJovo), Magdal. Viljem spok., German šk. Maksim šk., Teodozija h). 1*1 Hfc a ■il Prilika o velikej veČorji. Luk. 14. 80 31 Pondeljek Ferdinand Angela Nor. m., Kuneijan i. t. A A Nebeško znamenje: Solnce stopi 21. dno v znamenje dvoj čekov. Rast dneva: Dan zraste v tem mescu od 14 ur 40 minut do 16 ur 4 minute. Posebni spomini. 3. se razdeli poljska zemlja na dunajskem shodu med Avstrijo, Rusijo in Prusijo 1816. 1. 7. umrje ces. Oton I., ki jo bil polabske Slovane z Nemčijo združil in po-kristijauil 973. 1. 9. Jurij Dolgoruki vzame mesto Kijev, zvekša rusko vojvodstvo 1169. 1. 12. Cesar Henrik IV. da Furlanijo, Istrijo in Kranjsko akvilojskim patriarhom v last 1093. 1. 14. Cesar Karol Včl. Dravo postavi za mejnik med ukvilejsko in solnograško cerkvijo na Slovenskem 811. 1. 17. umrjo sv. Andronik, učenec sv. Petra, prvi panonski skof v Sremu 65.1. 20. umrje bar. Josip Jelačič, ban hrvaški 1869. 1. 20. prestavi papež Pij IX. labodsko škofijo v Maribor 1857. 1. 21. sta prva gorišlca kneza Majuard in Iingolbert 1122. 1. 24. umrje Stanko Vraz, jugoslovanski pesnik 1848.1, 28. se rodi Vajkard Valvazor, slavni kranjski zgodovinar 1641. 1. 30. se sklene mir v Parizu, po kterem del slovenske in hrvaške zemlje pride zopet k Avstrii 1814. !• ima 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje d N 1 Torek 2 Sreda 3 Četrtek 4 Petek 6 Sobota Nikomed, Gracijan m. Emilija m., Erazem šk. Klotilda kr., Cecilij sp. Jezusovo srce. Kvirin šk. m. Bonifacij (Dobromil) šk. m. A *e t t? ■a. 16. Grška cerkev se loži od rimske j ta ločitev zadene tudi del slovanskih narodov 1054. 1. 21. se mir sklone med Avstrijo in Turčijo v P»' sarovici; Srbsko in Banat prideta k Avstrii 1718. *• 25. Umrjo ces. Ferdinand !• Notranjo-avstrijske dežele dobijo skupno vlado pod nadvojvodom Karolom 1664. 1. 31. je bil bavarski vojvod® Tato v krvavi bitki po Slovencih zmagan i*> Kranjskega inKoro3koga zapoj en 695. 1. Avgust ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje Jezus ozdravi gluhomntca. Mark. 7. 2 Pondeljek 3 Torek 4 Sreda 3 Četrtek 6 Petek 7 Sobota Verigo Petra ap. Alfons Lig. šle., (Porcijunkula) Najdenje Štefana m., Lidija v. Dominik sp., Aristarh sp. Marija D. Snežn., Ozvald sp. Spremenitev Gosp., ICsist 11. p. m. Kajetan sp., Donaf šk. m. i«V M M H* 5 Prilika o usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 3 9 Pondeljek 10 Torek H Sreda 12 Četrtek 13 Petek 14 Sobota Cirijak, Larg m. Koman, Katibor, Domicijan šk. Asterija d. Filomona d. m., Suzana d. m. Klara d., Hilarija m. Kasijan šk. m., Svatoplulc Evzebij m., Atanazija op. *«♦* *• r*i me Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. 15 16 Pondeljek 17 Torek 18 Sreda 19 Četrtek 20 Petek 21 Sobota 13. p“ bink. Veliki Smarei Kok sp., Hiaeint sp. Anastazij šk., Liberat m. Agapit m., Helena ces. Ljudevit šk., Julij m. Bernard op. uč., Štefan kr. Joana Franc. o., Donat m. Si€ ■a A A Jezus razlaga božjo previduost. Mat. 6. 22 n, 1*3 Pondeljek ^ Torek 25 Sreda ^6 Čotrtek ^7 Petek Sobota Joahim oče M. D. Filip Ben. sp., Bogovoljka Ptolomej šk. m. Ljudevit kr., Mena Šk. Zefirin p. m., Egbert op. Jožef (Josip) Kal., Cezarij šk. Avguštin šk. uč., Pelagij m. A mf ** trt* tf*" Jezus obudi mladenča v Najmu. Luk. 7. 29 50 Pondeljek ^__Torek 15. ? o l A- e Obglavlj. Jan. Koza (Ružiča) d., Hermet m. Rajmund (Rajko) N. sp., Amat šk. tt M Nebeško znamenje: Solnce stopi 22. dne v znamenje devičino. Kast dneva: V tem mescu se skrči dan od 15 ur 15 min. do 13 ur 31 min. Posebni spomini. l.Vasilej ruski vel. vojvoda vzame Poljakom Smolensk 1514. 1. 3. Kranjsko, Koroško in Primorsko se imenuje ilirsko kraljestvo 1816. 1. 8. kralj Lotar II. podari Trst škofu Janezu v last 948. 1. 11. Frane I. vstavi avstrijsko cesarstvo 1804. 1. 12. umrje Jernej Kopitar, slavni slovanski jezikoslovec 1844. 1. 15. so Magjari strašno požigali in morili na -Štajerskem 1480. 1. 17. Štajersko pride avstrijskemu vojvodu Leopoldu V. v last 1186. 1. 19. so vse Židove (jude) zapodili iz Štajerskega 1436.1. 20. Zmagala je avstrijska morska vojna italijansko pri Visu 1866. 1. 23. Mir v Praži sklenjen konča vojsko med Avstrijani in Prusi 1866. 1. 23. kraljevič Pipin zmaga Avare, reši slovensko zemljo njihove grozovitosti 791. 1. 24. inženir Nagel prvi pride vrh Triglava 1778. 1. 26. je bil češki kralj Otokar, gospodar slovenskih dežel , na Marskem polji v bitvi umorjen 1278. 1. Turki zmagajo pri Mo-haču, Ogersko in del južnih Slovanov jim pride v oblast 1526. 1. 30. umrje Jurij Dalmatin slovenski pisatelj 1589. 1. 29. September K ima 30 dni. Dnevi | Godovi in nedeljsko evangelje I a i si 1 Sreda 2 Četrtek 3 Petek 4 Sobota Egidi (Tilen) op., Avgust (Gustav) pj" Stefan kr., Maksima d. I hK Evfemija in tov. dev. m. Ht6 Rozalija d., Mojzes pr. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. 5 N. .li i|n L' lil. po lunk. Ang' h virhi 6 Pondeljek 7 Torek g Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota lil. po bink. Angel Hermogcn in Fortuuat m. Anastazij m., Regina d. m. Mali Šmaren. Rojstvo M. D. Gorgonij m., Korbinijan šk. Nikolaj T. sp., Pulhorija ces. Prot in lliacint muč. Jezus uči največo zapovedi. Mat. 22. 12 - I 'Ija G 13 Pondeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 17. po hiuk. imč Mar. I). Amiat (Ljubivoj) šk., Makrobi m. Povikš. sv. križa, Notburga j- Kvatorna. Nikomed m. Kornelij (Drenko) p. m., Ciprijan t Kvaterni. vtis ran sv. Frane, f Kvaterna. Jožef kup. sp. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. 19 Nedelja C 20 Pondeljek 21 Torek 22 Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 Sobota 4. po bink. Januarij šk. Evstaliij m., Suzana d. m. Matevž (Matej) up , Jona pr. Toma Vil. šk., Mavricij m. Lin pap. m., Tekla d. m. Marija D. rešenja vjetnikov Kleofa sp., Avrelija m. Prilika o kraljevi ženitnim. Mat. 22. 26 Nedelja 27 Pondeljek 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek 19. po bink. Evzebij šk., Justina Kozina in Damijan m. Venceslav v. m. , Evstoliija d. Mihael arhang., Tremon šk. Jeronim uč., Sofija d. m. * di dl Hl€ H" M M •«6 HK Nebeško znamenje: Solnee stopi 22. dne v znamenje tohtnico (vage). Začetek jesoni 23. t. m. Rast dneva: V tem mescu se Bkrči dan od 13 ur 31 min. do 11 ur 41 min. Posebni spomini. 2. umrje Matija Vrtovec, slovenski pisatelj 1861.1* 3. po zmagi pri Akcii je Avgust, cesar rimski; ki si potem prisvoji staroslovensko Panonce in Noričane 31. 1. C. Cesar Teodozij zmaga v-stajnika Evgenija na Vipavskem 394. 1. 6. Papež Pij potrdi vstavo ljubljanske škofije 1462.1. 12. Janez Sobieski poljski kralj zmaga Turke pred Dunajem 1583. 1. 13. so Kranjski stanovi cesarju Leopoldu v Ljubljani zvestobo prisegli iooo. 1. krogl5.umrjeValvazor.kranj- ski zgodovinar 1693. 1. 15. Rusi zažgejo Moskovo. Francozom se pokaže pot iz Ruskega nazaj 1812.1. 22. Herbart Turjaški pade pred Turki pri Bihači 1675. 1. 24. umrje škof Anton Slomšek v Mariboru 1862. 1* 26. Jurij Vega, slavni raču-noslovec je mrtev najden 1802. 1. 26. so Benečanje cesarju Ferdinandu II. o pomirji velik del Goriškega nazaj dali 1617. 1. 29. je kralj Arnulf karantanskemu vojvodu Val-hunu Krško na Kranjskem podaril 895. 1. 30. Trst se vdA avstrijski** vojvodom v last 1382. 1* 30. umrje s. Jeronim, Slovanom drag cerkven učenik 420. 1. Oktober ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje a N 1 Petek 2 Sobota Remigij šk., Areta m. Teofil (Bogoljub) IMT Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4. ” Nedelja C 4 Pondeljek 8 Torek ® Sreda ? Četrtek 5 Petek J| Sobota 20- po bink. Roženkr. Lvald m. Frančišek (Franjo) Ser. Placid in tov. m., Gala v. Brunon op., Fida m. Marka p., Sergij in Bah m. Birgita v., Simeon op. Dionizij šk., Abraham oč. *■ ■*, 1*1 1*1 sie one Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. *u Nedelja O D Pondeljek 12 Torek 13 Sreda Četrtek 1® Petek J||_ Sobota 21. po bink. Franc. B., Gereon Justina d., Nikazij šk. Maksimilijan šk. m., Domnina Edvard kr., Koloman m. Kalist p. m., Fortunata d. m. Terezija d., Avrelija m. Gal op., Martinijan m. ut s* A A Uajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je _ Božjega. Mat. 20. Nedelja C 18 Pondeljek 19 Torek 30 Sreda Ul četrtek “•2 Petek HjJSohnta 22. po bink. Hedviga (Jadviga) Luka ev., Asklepijad šk. m. Peter Alk. sp., Etbin op. Janez Kancij sp., Vital šk. Uršula d. m., Hilarijon op. Kordula d. m., Saloma v. Janez Kap. sp., Severin šk. .fT* Jezus obudi Jajirovo hčer. Mat. 9. e« Nedeljii C’ ~6' Pondeljek 26 Torek 28 ČirC(U ‘8 Četrtek 29 Petek ^Sobota 23. po bink. Rafael arh. Krispin in Krišpinijan m. Evarist p. m., Demetrij m. Frumencij šk., Florij šk. Simon in Juda Tadej ap. Hiacint m., Narcis šk. Marcel m., Teonest šk. m. M H HI6 HK - Jezus pomiri vihar na morji. Mat. 8. J N(.(l0]ja I' | 24. po bitik. Volfgang (Volkovoj) | Nebeško znamenje: Solnco stopi 23. dno v znamenje U škorpijonovo. ast dneva: V tem mescu se skrči dan od 11 ur 36 tu in. do 9 ur 48 minut. Posebni spomini. 3. se pomirje sklene na Du-naji, furlanski Slovenci pridejo pod italijansko oblast 1806. 1. 5. Ljubljanski grad se vda Avstrijanom, Francozi gredč iz Ljubljane 1813.1. 9. Turki so prvikrat na Slovenskem pred Metliko, 1408. 1. 11. umrje Jurij Japel, slovenski slovničar 1807. 1. 12. je car Leopold I. postavo dal zoper potratno obleko. 14. se pomirje sklene na Du-naji, velik del Slovenskega in Hrvaškega doj-de Francozom v posest. 1809. 1. 15. umrje Ludovik Schon-leben, kranjski zgodovinar 1061. 1. 10. cesar Oton zmaga in nemški oblasti podvrže polabske Slovane 955. 1. 18. Bitva na Kosovem polji, Bosna pride v turško oblast 1448. 1. 20. da cesar Franc Jožef I. Avstrii vstavilo diplomo 1800. 1. 24. Tretja delitev poljske dežele, konec poljskega kraljestva 1795. 1. 27. umrje koroški vojvoda Ulrik III., postavi Otokarja II. češkega za dediča svojih dežel 1209.1. 31. Tržaški grad se vda Avstrijanom. Francozi gredo iz slovenske zemlje 1813. 1. l.istopad. slovensko. Stlldcili, hrvaško-srbsko. November ima 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje d Sl 1 Poudeljek 2 Torek 3 Sreda 4 Četrtek 5 Petek 6 Sobota God vseh svetnikov Spomin vernih duš, Just m. Malakija šk., Hubert šle. Karol (Dragotin) Bor. šk. Caharija duh., Emerik (Mirko) Lenart sp., Sever šk. m. dJ dl « Prilika o pšenici in luliki. Mat. 13. 7 8 Pondeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota . Zahvalnica. Fugelbert Godefrid (Bogomir) sp. Teodor (Božidar) m., Ursin šk. Andrej A vel. sp., Trifon m. Martin (Davorin) šk., Mena m. Martin p. m., Avrelij šk. Didak sp., Brieij šk. A A A Prilika o gorčičnem zrnu in o kvasu. Mat. 13. 14 N 15 Pondeljek 16 Torek 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota Serapijon m. Leopold (Lavoslav) vojv. Jedertd. Rufin m., Otmar op. Gregorij čudod. šk., Hugon šk. Roman m., Teofrod op. Elizabeta (Jelisava) kr., Poncijan Feliks Val. sp., Simplicij m. mt m" H O razdjanji Jeruzalema in o poslednji sodbi. Mat. 24. 21 22 Pondeljek 23 Torek 24 Sreda 25 Četrtek 26 Petek 27 Sobota V po Darovanje M. D. Cecilija d. m., Maver m. Klement (Milivoj) p. m., Felicita Janez od križa sp.. Krizogon m. Katarina d. m., Jukunda d. Peter šk. m., Teodor šk. Valerijan šk , Virgilij šk. H HK HK •m * Prerokovanje o poslednji sodbi. Luk. 21. 28 Nedelja C 29 Pondeljek 30 Torek . adventna. Sosten m. Saturnin m., Filomon m. Kastni m. ■*, di Nebeško znamenje: Solnce stopi 22. dne v znamenje strelčevo. Rast dneva: V tem mescu se skrči dan od 9 ur 48 minut do 8 ur 23 minut. Posebni spomini. 2. se začne odprava nove vere na ICranjskom po povelji Ferdinanda II. 1598. 1. 2. se začne ljubljanska gimnazija 1595. 1. 4. Ferdinand I. je za oger-skega kralja kronan, s tem mu dojde tudi hrvaško kraljestvo 1526. 1. 9.Ulrik, poslednji celjski grof, je umorjen vBelem-gradu 1456. 1. 10. je nesrečna bitva kralja Vladislava III. pri Varni, Bulgarsko ostane v turški oblasti 1444. 1. 11. Kočevje dobi imč vojvodstva 1791. 1. 22. kralj Otokar II. so proti ces. Rudolfu I. odpovč posesti Avstrijskega 8 Slovenskim vred 1276. 1. 28. jo rojen bar. Žiga C oj z, blagi podpiratelj slovenskega slovstva 1747. 1. 25. umrje France Hladnik, rastlinoslovec v Ljubljani 1844. 1. 25. se odpre Gruberjev kanal v Ljubljani 1780. !■ 26. so škofije na Koroškem in Štajerskem v novi* omejone 1867. 1. 28. dobi grof Friderik Or-tonburški od cesarja Karola IV. dovolitov, J* 300 nemških rodovin naseli na Kranjskem; njib nasledniki so današnj1 Kočevarji 1350. 1. 30. Konec husitske vojske n® Češkem 1433. 1. December ^ Grud/.ien, poljsko. Decembr, rusko. rpjTjeill., malorusko. ima 31 dni. Dnevi 1 Sreda 2 Četrtek 8 Petek 4 Sobota Godovi in nedeljsko evangelje Eligij šk., Nahum pr. Kromaeij šk., Pavlina m. France (Franjo) Ksav., Lucij Peter Križ. šk., Barbara m. d. Janez krstnik v ječi. Mat. 11. ® Nedelja C ® Pondeljek 1 Torek ® Sreda ® Četrtek Petek D Sobota ti. adventu . Saba (Savo) Nikolaj šk., Apolinar m. Ambrozij šk. uč., Agaton m. t Spočetje pročisto Devico Mar. Sir šk. m., Valerija d. m. Melhijad p. m., Evlalija d. m. Damaz p., Trazon m. Janez krstnik pričuje o Kristu. 12 N ..j;., c ;8 Pondeljek ^ Torek J5 Sreda 1® Četrtek D Petek 18 Sobota Jan. 1. d«nez krstnik je poklican v prerokovanje. J® Nedelja C (“0 Pondeljek ®1 Torek (■p Sreda ^8 Četrtek ^ Petek _ Favsta (Dobroslava) Liberat m., Janez Mar. sp. ; ap. Anastazij šk. m. Flavijan m., Demetrij m. Viktorija (Vlasta) d. m., Servul j Adam in Eva, Adela d. Božič. Rojstvo Gospodovo '*• * 3. adventna. Kolumb sp. Lucija d. m. Otilija, Jodok Spiridijon šk., Heron m. rt" + Kvatoma. Kristijana d. M* Adelaida ces , Albina d. m. -}- Kvaterni. Lazar šk. Frank op. H ‘h Kvaterna. Gracijan šk. •M Luk. 3. M HK •* *• *■ Simeon in Ana oznannjeta Gospoda. Luk. 2. 27 ‘C 7 Pondeljek 30 lreda ® Četrtek 31 Petek _ ^®beško znamenje: Solnce stopi 21. dne v znamenje kozlovo. Začetek zime 21. ob 7. u. z več. ®st dneva: V tem mescu so skrči dan od 8 ur 23 m. do 7 ur 59 m. in zraste spet do 8 ur 5 m. pred nov. 1. Štefan prvi muč. ap., Fabijola v. i otroci, Teodor op. Tomaž šk., David kr. Nicefor m., Evgenij šk. ' ost,, p., Pavlina m. ih ih >*€ <«• Posebni spomini. 2. se rodi ruski jezikoslovec Mihael Karamsin 1763. 1. 2. je bil na korist slovenskim deželam mir na 20 let s Turki sklenjen 1608. 1. 6. cesar Friderik IV. vsta- vi ljubljansko škofijo 1461. 1. 7. je cesar Napoleon naložil ilirskim deželam 100 milijonov frankov silnega davka 1805. 1. 12. se rodi Tomaž Dolinar pravoslovec 1760. 1. 15. Srbsko so oslobodi pod knezom Milošem Obre-novičem 1815. 1. 16. so bile v Ljubljani prve bukve natisnjene 1575.1. 17. je Štajersko po dedšini k Avstrii prišlo 1168. 1. 22. se je grozna živinska kuga na Kranjskem pričela 1529. 1. 25. Cesar Karol IV. razglasi v Praži zlato bulo 1356. 1. 27. Slovenska zemlja z Avstrijo je po ces. Rudolfu I. dana v last habsburški rodovini 1282. 1. 27. umrje France Metelko, slovenski jezikoslovec 1861. 1. 28. so bili Turki na Koroškem hudo tepeni 1478. 1. Štetcv nektcrih važnejših posvetnih zgodeb. V 1869. letu se Stoje torej: pr. Kr. 5869. leto, kar jo Bog svet ustvaril 4000 1. 4213. n kar je bil vesoljni potop 16f>6 po stv. 3786. kar je bil Abraham poklican 2083 n 2869. n kar je Salomon sezidal jeruzalemski tompelj . . . 3000 ■> 2622. n kar je bilo sezidano Rimsko mesto 753 pr. Kr- 2475. n kar so Sli Judje v babilonsko sužnost 606 it 2405. )> kar je Cir povzdignil porzijansko kraljestvo . . 736 n 2200. d kar je Aleksander povzdignil macedonsko kraljestvo 331 n 2050. »» kar je Akvileja začela biti rimsko seliSČe .... 181 n 1914. i) kar je Julij Cesar poravnal koledar 45 ii 1899. »> kar je Avgust postal rimsk cesar 30 ii 1886. n kar je vsa slovenska zemlja prišlu v rimsko oblast 13 1869. » kar je bil rojen Jezus Kristus 1 po Kr. 1836 >> kar je Kristus umrl 88 ii 1806. »> kar je sv. Marko krščansko vero oznanjeval v Akvileji 63 it 1798. kar je bil Jeruzalem razde! cesar Tit 71 n 1556. n kar jo krščanska vera mir dobila po cesarji Konstantinu 313 n 1474. » kar jo rimsko cesarstvo razdeljeno v dvoje . . . 395 n 1417. n kar je grozoviti Atila razdfel Alcvilejo 452 ii 1393. » kar je razpadlo zahodnje rimsko cesarstvo . . . 476 ii 1277. n kar so novi rodovi prišli v slovensko zemljo . . 592 ii 1081. n kar je slovenska zemlja prišla Frankom v oblast . 788 ii 1070. n kar sta sv. Pavlin, akvilejski patrijarh, in Arn, solnograšk nadškof, Slovence vere učila .... 798 ii 1006. ti kar sta ss. Ciril in Metod prišla Slovence vere učit 863 n 907. n kar je rimska cesarska krona prišla na Nemce . . 962 ii 815. » kar seje grška ali izhodnja cerkev odcepila od rimske 1054 ii 772. j j kar so se začele križanske vojske 1096 ti 629. n kar je bil iznajden papir iz cunj 1240 ii 587. kar so habsburški knezi prejeli Avstrijo s Slovenskim vred 1282 ii 527. >» kar se smodnik rabi v Evropi ii 429. n kar je bilo tiskanje bukev izuajdono 1440 ti 422. n kar je bil prvi koledar natisnjen 1447 n 416. n kar so si Turki prisvojili Carjigrad 1454 ii 377. d kar je Krištof Kolumb našel Ameriko 1492 n 352. n kar jo Martin Luter začel voro prenarejati . . . 1517 ii 306. n kar je bil končan tridentski zbor 1563 ii 287. » kar je papež Grogor XIII. koledar popravil . . . 1582 ii 285. » kar je bil korun prinesen v Evropo 1584 ii 254. n kar je bila kava prinesena v Evropo 1615 n 170. n kar je bila prva maSina na sopari narejena . . . 1699 ii 129. n kar vlada habsburško-lotarinska hiša v Avstrii . . 1740 ti 80. kar se je začela francoska prekucija 1789 ii 65. >» kar je Franci, avstrijske deželo povzdignil za cesarstvo 1804 ii 60- -55. leto, kar je bil del slovenske zemlje v francoski oblasti 1809. 1. do 1813 ii 54. leto kar je bil konec francozke vojne 1815 ii 36. ii kar je bil narojen prvi električni telegraf .... 1833 it 25. n kar so začele „Novice“ izhajati 1843 ii 23. tf kar je prišel papež Pij IX. na sv. Potra stol . . . 1816 ii 21. kar je Franc Jožef prevzel avstrijsko cesarstvo . . 1848 ii Rodopis cesarske rodovine. Njihovo cesarsko kraljevo apostoljsko Veličanstvo Fraae Jožef J?m, cesar avstrijsk, kralj ogersk in češk, beucšk, dalmatinak, hrvašk, slavonsk, Sališk, vladimirak in ilirak; nadvojvoda avatrijak; vojvoda štajerak, korošk, fcranjak, friulak; poknežen grof gorišk in gradiškansk, mejen grof istri-janak; Tržaškega meata in Slovenake meje goapod i. t. d. Cesar Franc Jožef Prvi (Karol), rojen ua Dunaj i 18. avg. 1830. leta, prevzel cesaratvo 2. decembra 1848. 1. Cesarica Elizabeta (Evgenija Amalija), Maksimilijana Jožefa, v°jvode bavarskega hči, rojena v Posenhofenu 24. decembra 1837. leta, Poročena 24. aprila 1854. 1. na Dunaji. Cesarjevič naslednik: Rudolf (Franc Karol Jožef), roj. 21. avg. 1858.1. Cesaričine: 1. Sofija (Friderika Doroteja), rojena 5. marca 1855. otnrla v Budi 29. maja 1857. 2. Gizela (Lujiza Marija), rojena 12. julija 1856. 1. 3. Marija (Matilda, Valerija, Amalija), roj. 22. aprila 1868. Njih cesarskega Veličanstva bratje. Nadvojvode: 1. Ferdinand Maksimilijan (Jožef Marija), rojen 6. jul. 1832. 1., cesar Mehikansk, poročen 27. julija 1857. 1. s Šarloto (Amalijo Avgugto), kraljičino belžko, rojeno 7. jun. 1840 1., umrl 19. jun 1867. 2. Karol Ludovik (Jožef Marija), rojen 30. jul. 1833. 1. 3. Ludovik Viktor (Jožef Anton), rojen 15. maja 1842. 1. Njih cesarskega Veličanstva roditelja. Franc Karol, avstrijsk nadvojvoda, rojen 7. dec. 1802. 1., in Zofija (Friderika Doroteja), bavarska kraljičina, rojena 27. jan. 1805. 1. poroda 4. nov. 1824. 1. Očetovi bratje in sestre. 1. Ferdinand Prvi (Karol Leopold), rojen 19. apr. 1793. 1., poročen febr. 1731. leta z Marijo Ano (Karolino Pijo) , sardinsko kraljičino, r°jeno 19. sept. 1803. 1.; cesarstvo prevzel 2. marca 1835. 1., odpovedal 80 mu 2. dec. 1848. 1. . 2. Marija Klementina, rojena 1. marca 1798. 1., poročena 28. jul. .16. 1. z Leopoldom, sicilijanskim ali neapoljskim kraljičem, rojenim 2. 1790. 1., *dova od 10. marca 1851. 1. Njih cesarskega Veličanstva praroditelji. . Franc Prvi, (Jožef Karol), ccsaija Leopolda II. sin, rojen 12. febr. 1., cesar 1. marca 1792. 1., umrl 2. marca 1835. 1.; in Marija erezija (Karolina Jožefa), sicilijanska kraljičina, rojena 6. jun. 1772. 1. *uga soproga, poročena 15. avg. 1790. 1., umrla 13. apr. 1807. 1. „ Cesarica vdova: Karolina Avgusta, bavarska kraljičina, rojena 8. cbr. 1792. 1., poroč. 29. okt. 1816. 1., vdova od 2. marca 1835. 1. NAroilui koledar 1869. • 2 Praočetovi bratjo in sestre. I. Ferdinand (Jožef Janez K.), toškausk veliki vojvoda, rojen 9. maja 1769. 1., umrl 18. jun. 1824. 1. — Sin: Leopold II. (Janez Jožef), toškausk veliki vojvoda, rojen 3. okt. 1797. 1., poročen 7. junija 1833 1-z Marijo Antonijo, sicilijansko kraljičino, rojeno 19. dec. 1814. 1. — Otroci: a) Avgusta, rojena 1. apr. 1825. 1., poročena 15. apr. 1844. 1., z Leopoldom, bavarskim kraljičem, rojenim 12. marca 1821. 1. b) Marija Izabela, rojena 21. maja 1834. 1., poročena 10. aprila 1850 1. s Frančiškom di Paolo, sicilijanskim kraljičem, rojenim 13. avg. 1827. 1. c) Ferdinand IV., toškausk nadvojvoda, rojen 10. jun. 1835. leta, poročen 24. nov. 1856 1. z Marijo Ano, sasko kraljičino, rojeno 4. jan. 1836. 1. e) Karol, rojen 30. apr. 1839. 1. d) Marija Lujiza, rojena 31. okt. 1845. 1. e) Ludovik , rojen 4. avg. 1847. 1. f) Janez Nepomučan , rojen 25. nov. 1852. 1. II. Karol (Ludovik Janez), viši vojašk poveljnik, rojen 3. sept. 1771- I., umrl 30. apr. 1847. 1. — Otroci: 1. Marija Terezija, rojena 31. jul. 1816. 1., poročena 9. jan. 1837. 1. s Ferdinandom II., ncapoljskim kraljem, rojenim 12. jan. 1810. I. — 2. Albert, poveljnik vojski, rojen 3. avg. 1817. 1., poročena 1. maja 184-4. leta s Hildegardo, bavarsko kraljičino, rojeno 10. jun. 1825. 1., umrlo 2. apr. 1864. 1. — Otroci: a) Marija Terezija, rojena 15. jul. 1845, poročena 18. jan. 1865. 1. s Filipom vojvodom virtenberškim. b) Matilda, rojena 25. jan. 1849. 1., umrla 6. jun. 1867. 1. — 3. Karol Ferdinand, rojen 20. jul. 1818. 1., poročen 18. ap'--1854. 1. z Elizabeto nadvojvodico, rojeno 17. jan. 1831. leta. — Otroci: a) Friderik, rojen 4. jun. 1856. 1. b) Marija, rojena 21. jul. 1858. 1. e) Karol, rojen 5. sept. 1860. 1. — 4. Marija Karolina, rojena 10. sept-1825. 1., poročena z Rajuerjem, nadvojvodom, rojenim 11. jan. 1827. 1- - 5. Vilelm, rojen 21. apr. 1827. 1. III. Jožef (Anton Janez), ogersk poglavar, rojen 9. marca 1775. i-, umrl 13. jan. 1847. 1. — Otroci: 1. Stefan, rojen 14. sept. 1817. 1.— 2. Elizabeta, rojena 17. jan. 1831. 1., drugič poročena 18. apr. 1854. I-s Karolom Ferdinandom, nadvojvodom, rojenim 20. jul. 1818. 1. — 3. Jožef, rojen 2. marca 1833. 1. — 4. Marija, rojena 23. avg. 1836. l-> poročena 22. avg. 1853 leta z Leopoldom belžkim kraljičem, rojenim 9-apr. 1835. 1. IV. Janez Krstnik (Jožef Fabijan), rojen 20. jan. 1782. 1,, umrl II. maja 1859. 1.; poročen 3. sept. 1823. 1. z Ano, Meransko grofinjo, rojeno 26. jul. 1803. 1. — Sin: Franc Janez, rojen 11. marca 1839. L poročen z Terezijo, Lambergovo grofinjo 8. jul. 1862. 1. V. Rajner (Jožef Janez), lombardsko-benešk poglavar, rojen 30, sept-1783. 1., umrl 16. jan. 1853. 1. — Otroci: 1. Leopold, rojen 6. jl,b 1823. 1. — 2. Ernest, rojen 8. avg. 1824. 1. — 3. Sigmund, rojen "l' jan. 1826. I. — 4. Rajner, rojen 11. jan. 1827. I., poročen 21. fel,r' 1852. I. z Marijo Karolino, nadvojvodico, rojeno 10. sept. 1825. 1- 5. Henrik, rojen 9. maja 1828. leta. VI. Ludovik (Jožef Anton), rojen 13. dec. 1784. 1., vojašk viši poveljnik, umrl 21. dec, 1864. 1. Postave. Postava od 15. novembra 1867, o pravici združevati se (napravljati društva). S privoljenjem obeh zbornic Mojega državnega zbora ukazujem tako: Prvi odloček. O društvih sploh. §. 1. Društva so dopuščena tako, kakor veleva ta postava. §. 2. Društva in družbe, ki so nastavljene na dobiček, potem vsa društva za bankovna, kreditna in zavarovalna opravila, kakor tudi priho-d&rniee, hranilnice in zastavljavnice izvzete so od te postave ter so podvržene dotičnim posebnim postavam. §. 3. Dalje pričujoča postava ne velja: a) za duhovske rede in skupščine duhovske, potem za verska občestva sploh, kajti take je treba soditi po postavah in predpisih za nje danih; b) za bratovščine (tovarištva) napravljene po obrtnijskih postavah in podpiralnice obrtnikov; e) za rudarska društva in bratovske skladnice napravljene po rudarskih postavah. §. 4. Tisti, ktere je misel, napraviti društvo, podvrženo zapovedim *e postave, dolžni so, predno ono delovati začne, to političnemu deželnemu poglavarstvu pismeno naznaniti in ob enem pravila Statute predložiti. Iz pravil mora biti razvidno: a) kaj društvo namenja, s kterimi sredstvi ali pomočki bode svoj na men dosegalo in kako hoče nabavljati si ta sredstva ; b) kako se bode društvo napravljalo in obnavljalo; c) kje bode sedež društvu; d) ktere pravice in ktere dolžnosti bodo imeli družbeniki; e) kdo bodo ravnatelji društvu; f) kaj je potrebno za sklepe, izdatke in oglase, da bodo veljavni; g) kako se bodo poravnavali kaki prepiri iz društvenega razmerja; h) kdo bode društvu zastopnik proti vnanjim; 1) kaj ima veljati o razdružbi. §. 5. Pravila je treba predlagati v pet primerkih (eksemplarih). Da je kdo podal takšno naznanilo, mora se mu, če želi, precej Potrditi. Vsakemu jo dopuščeno pravila pri deželnem poglavarstvu pre Sledati in prepisati si jih. §. G. Ako bi društvo po svojem namenu ali po svoji uredbi po 8tkvam nasprotno ali krivično ali pa državi nevarno bilo, sme deželno Poglavarstvo prepovedati ga in no dati da se napravi. Ta prepoved mora izdati se pismeno v štirih tednih po izročenem na*i»anilu. (§§. 4 iti 5) ter se morajo povedati razlogi, »a ktere se opira. §. 7. Ako se prepoved do tega Časa ne izdade ali če deželno po-fcdavarstvo že prej izreče, da društva ne zabranjuje, sme društvo svoje el°vanje začeti. §. 8. Proti prepovedi deželnega poglavarstva sme se v 60 dnčli pri-^°Žba na ministerstvo notranjih reči podati. o * §. 9. Kader društvo, ktoro ni bilo prepovedano ali ktercga prepoved se je po pritožbi preklicala, tako žell, naj mu deželno poglavarstvo po tem, kar predložena pravila v sebi imajo, izpričbo dade, da obstoji, in taka izpričba dokazuje društva pravni obstanek za javno in državljansko obeenje. §. 10. Kar se določuje v §§. 4 do 9 te postave, velj& z izjemkom povedanim v §. 11, tudi za prodrugačbe pravil, za ustanovo podružnic in za napravo kake zveze med več društvi, kolikor so take zveze splob postavno dopuščene (§. 33). §. 11. Zastran takih društev, kterim delovanje po podružnicah sega na več dežel, in pa zastran zveze med društvi iz več dežel, ima mini- sterstvo notranjih reči oblast, opravljati uradna dela, ktera §§. 4 do 10 v misel jemlj6, njemu se imajo tudi dotična naznanila podajati. §. 12. Društveno načelstvo je dolžno v treh dneh potem ko se je ustanovilo, naznaniti gosposki, iz ktorih soudov je sestavljeno, kje VBak izmed njih stanuje in sosebno kteri njih zastopajo društvo proti ostalemu svetu. Tam, kjer je postavljena posebna cesarska gosposka za varnost, podaje se to naznanilo njej , v drugih krajih pa politični okrajni gosposki. Pri društvih, ktera imajo svoje podružnice, treba je, da vsaka podružnica posebej tako naznanilo dade. §. 13. Ako društvo o svojem delovanji med društvenike razdeljuje račune ali poročila o opravilih ali druge takšno izkaze, treba jih je v treh primerkih predlagati gosposki v §. 12 povedani; gosposka sme društvo k temu primorati, nalagajo mu zarad reda globe do na desot goldinarjev. §. 14. Vsako društvo sme svoje zbore imeti javno. Toda kdor m društvenik niti povabljen gost, ne sme deležiti se razprave. Niti društveniki niti poslušalci ne smejo na društvene zbore hoditi oboroženi ter mora zbora prvosednik paziti na to. §. 15. Vsak društveni zbor dolžno je načelstvo vsaj 24 ur poprej naznaniti gosposki, omenjeni v §. 12 in povedati jej, kje in kedaj bode zbor in če ima biti javen, tudi to. §. 16. To naznanilo, kakor tudi naznanila v §§. 12 in 13 om«' njena, oproščena so štemplja. §. 17. Reč prvosednikova najpred je skrbeti za to, da se v društvenem zboru ne prelomi postava in da red ohrani. Postavi protivnim besedam in delom mora so prvosednik precej upret* in če se njegovi zaukazi ne poslušajo, naj zbor zapre (konča). §. 18. Gosposki je na voljo, na vsak društvoni zbor poslati svojega človeka. Takemu naj se odkaže pristojno mesto v zboru, kakor si 6® sam izbere, in kader želi, naj se mu poviS, kdo je ta ali 6ni nasveto-valec in govornik. Tudi ima tak poslanec pravico, zahtevati, da se o razpravlja0111 rečeh in o storjenih sklepih naredi zapisnik. Pravica, pošiljati koga v zbor, gre pravilno gosposki v §. 12 P°' vedani, toda deželno poglavarstvo lahko sebi pridrži, da bode določeval0 o tej reči. Vlada sme vsak čas pregledati zapisnike o društvenih zborih. §. 19. Kar se tukaj določuje o naznjevanji društvenega zbora (§• 15) ja o pošiljanji vladnega človeka va-nj (§. 18), no velja za seje načelstva ■n priglednih organov, če se kteri postavijo. §. 20. Nijedno društvo ne sme delati sklepov ali izdajati razpisov, kteri nasprotujejo kazenski postavi, ali s kterimi bi se društvo, gledč na njih zapopadek ali oblik (formo), polaščevalo kake veljave v kterem kodi predelu postavodavstva ali pa zvrševalno oblasti (eksekutive). §. 21. Ako se zbor kterega društva napravi proti temu, kar zapoveduje ta postava, naj gosposka zbor prepovč in po okolnostih zapre. Takisto naj tudi vladni poslanec ali pa gosposka, če ni bila nikogar poslala, zbor da-si postavno sklican zapre, kader se v njem pripetijo postavam nasprotne stvari, kader se začnč razpravljati take reči, ktere po glasu pravil ne spadajo v področje tistega društva, ali kader se zbor tako Sprevrže, da postane občnemu redu nevaren. §. 22. Kakor se izreče, da je društvenega zbora konec, dolžni so Pričujoči pri ti priči zbirališče zapustiti ter raziti se. Ako tega ne bi storili, smejo se šiloma odpraviti. §. 23. Peticij ali prošenj in adres, ki izhajajo od društev, ne sme Vročati ali prinašati po več nego deset oseb. §. 24. Vsako društvo sme se razpustiti, kader sklene in izdade kaj takega, kar nasprotuje določbam §. 20 te postave, kader prestopi svoje v pravilih opisano področje ali sploh več ne zadovoljuje pogojem svojega Pravnega obstanka. §. 25. Pravilno razsoja deželno poglavarstvo, da se ima ktero društvo razpustiti, v primerljajih §. 11 pa izreka to razsodbo ministerstvo Notranjih reči, kteremu je moči tudi v 60 dnevih podati pritožbo proti razsodbi deželnega poglavarstva, da je ktero društvo razpuščeno. Vendar pa imajo niže gosposke (§. 28) pravico, društva, pri kterem s® primerijo v §. 24 omenjeni razpustni vzroki, ustaviti delovanje dotle, dokler se ne razsodi s končno veljavnostjo, bode li razpuščeno ali ne bode. §. 26. Kader se društvo samo ob sebi razdraži, mora odstopajoče Načelstvo to precej naznaniti deželnemu poglavarstvu in v uradnem listu razglasiti. §. 27. Kader koli gosposka razpusti kako društvo, razglašuje se to P° Uradnem časniku. Tudi imajo gosposke, kader se to zgodi, zastran Uetvenega imetka narediti, kar je primerno in po postavi. . §. 28. Pod gosposko v ti postavi spominjano razumeva se , kjer ni rečno razloženo, praviloma politična okrajna gosposka, v takih krajih > v kterih je posebna cesarska gosposka za varnost, le-ta gosposka. , Toda kader je silna nevarnost za občni red in občno varnost, sme , Veaka druga gosposka, kteri je skrbeti za vzdržbo istih, društveni 0r> kteri se skliče ali ima proti zapovedim te postave, prepovedati ali aPreti, ali pa društvu, ktero se je napravilo ne izpoluivši postavnih po-uli pri kterem se primerijo v §. 24 omenjeni razpustui vzroki, deduje ustaviti. To se mora vselej brez odloga sporočiti pristojni gosposki. Drii^i odloček. O političnih društvih. §. 29. Za politična društva bodo poleg toga, kar so v prvem od-ločku sploh ukazuje, veljale še te-le posebne ustanovitve. §. 30. Inozemei, ženske pa ncdoletniki nc smejo se sprejemati za družbenike političnih društev. §. 31. Načelstvo bodi sestavljeno najmanj iz pet in največ iz deset soudov. §. 32. Politična društva so dolžna, gosposki v §. 12 imenovani, svoje društvenike v treh dneh potem, ko društvo delovati začne, in oziroma potem, ko kterega novega društvenika sprejme, naznaniti in vsako leto izkaz o številu svojih društvenikov predložiti. Te predložbe so oproščene štemplja. §. 33. Političnim društvom je prepovedano, napravljati podružnice, imeti zveze med sabo, ali sicer z drugimi društvi občiti, bodi pismeno, bodi po poslancih. Tudi nc sme nikdo biti soud načelstva dveh političnih društev. §. 34. Društvena znamenja nositi je prepovedano. §. 35. Ako nepolitično društvo hoče svoje delovanje raztegniti na politične reči, naj se podvrže zaukazom te postave, kteri veljajo za na pravljanje političnega društva. Ima li se društvo šteti za politično društvo ali ne, to sodi deželno poglavarstvo, v primerljajih g. 11, in kader sc kdo pritoži, pa ministerstvo notranjih reči. Tretji odloček. Določbe zastran kazni in končne ustanovitve. g. 3t>. Sodnije bodo kak prelom te postave, kader se na-nj ne da obrniti občna kazenska postava, kaznovale kakor prestopek z zaporom do na šest tednov ali pa z globami (na denarjih) do na dvesto goldinarjev- §. 37. Ob vojni (vojski) ali ob notranjih nepokojih sme vlada ustanovitvam te postave časno in mestoma, sevsema ali po nekem delu od vzeti moč. §. 38. Zastran društev, za ktera bode veljala ta postava, prekh cujejo se postava o društvih od 2fi. novembra 1852, državnega zakonik« št. 253, in vse druge s pričujočo postavo navskrižno postave in ukazi. S- 39. Ministroma za notranje reči in pravosodje naroča se zvr' šitev te postave. Postava od 15. novembra 1807, o pravici shajati so (napravljati shode ali tabore). S privoljenjem obeh zbornic Mojega državnega zbora ukazujem tako • S. 1. Shodi so dopuščeni tako, kakor veleva ta postava. §. 2. Kdor hoče napraviti shod množice ali sploh shod vsakem1' pristopen, ne vtesnivši ga na povabljene goste, mora to gosposki (§• 1”/ pismeno naznaniti vsaj tri dni predno bi rad imel shod, ter povedati jeJ> eemu, kje in kdaj ima shod biti. Gosposka naj precej dude izpričbo o prejetem naznanilu, g. 3. Za shod pod milim nebom je potrebno, da ga gosposka (g. 16) Piej dovoli. Za dovolbo naj prosijo ti, kteri napravljajo shod, in tako v prosbi kakor v dovolbi bodi povedano, čemu, kje in kdaj ima biti shod. To isto velja za javne očitne obhode, pri kterih je troba še tudi Povedati, kod imajo iti. Če se dovolba odreče, naj se zgodi pismeno in povč zakaj. §. 4. Shodi volilcev, da bi se pomenili o volitvah, tudi da bi se Pogovorili z izbranimi poslanci, izvzeti so od ustanovitev te postave, če Se shod napravi o času, ko so volitve razpisane, in ne pod milim nebom. §. 5. Še se od ustanovitev te postave izvzemajo javne (očitne) veselice , svatovski sprevodi, v narodu navadni prazniki ali obhodi, pogrebi, Procesije, božje poti in drugi shodi ali obhodi zarad zvrševanja kterega Postavno dopuščenega bogočastja, če se opravljajo tako, kakor je od stakne bilo. §. 6. Gosposka naj prepovč take shode, kterih namen nasprotuje kazenskim postavam ali kteri so občni varnosti ali občnemu boljku (dobru) nevarni. g. 7. Dokler državni zbor ali kteri izmed deželnih zborov zboruje, "e sme se v mestu, kjer zboruje in pa pot milj daleč na okrog dopustiti 8hod pod milim nebom. g. 8. Iuozemci ne smejo biti ni podvzetniki, ni redarji (reditelji) ravnatelji takemu shodu, v kterem se razpravljajo javne reči. §. 9. Shodov omenjenih v gg. 2 in 3 ne sme nikdo oborožen biti deležnik. g. 10. Adres ali peticij, ktere izhajajo od shodov, ne sme izročati ali prinašati po več nogo deset oseb. g. 11. Ravnateljeva in redarjev kakega shoda reč je uajpred skr hoti za to, da se v ujem ne prelomi postava in da sc red ohrani. Oni so dolžni precej upreti sc besedam ali djanjem postavi pro tlv“im, in če so njih zaukazi ne bi poslušali, mora ravnatelj shod razpustiti. g. 12. Gosposki je na voljo, k vsakemu shodu kakoršni so omenjeni v gg. 2 in 3, poslati enega, po okolnostih tudi več svojih ljudi, , terim se mora odkazati pristojno mesto v shodu, kakor si ga sami iz-v°hjo, ter povedati, če želč, kdo je ta ali 6ni nasvetovalec in govornik, g. 13. Ako se shod napravi proti temu, kar zapoveduje ta postava, naj ga gosposka (gg. 16 in 17) prepove in po okolnostih razpusti. Takisto tudi naj vladni poslanec ali pa gosposka, če ne bi bila nikogar poslala, shod dasi postavno napravljen takrat razpusti, kader se 'J'1 njem pripetijo postavam nasprotne reči ali kader so shod tako izvrže, a Postane občnemu redu nevaren. g. 14. Kakor se izreče, da je shod razpuščen, dolžnost jo vseh Pečajočih, shodišče pri ti priči zapustiti in raziti se. če bi kazali nepokornost, smejo se šiloma narazen spraviti, g- 15. Kar je zapovedano v gg. 13 in 14, velja tudi za očitne 0 hode ali sprevode. §. 16. Pod gosposko v tej postavi spominjano razumeva so pravilno: a) v krajih, kjer je postavljena cesarska gosposka za varnost, ta gosposka , b) ondi, kjer stoluje politično deželno poglavarstvo, če ni eesarsko gosposke za varnost, deželno poglavarstvo; c) v vseh drugih krajih politična okrajna gosposka. §. 17. Toda kader je silna nevarnost za občni red in varnost, ima tudi vsaka druga gosposka, ki je dolžna skrbeti za njih vzdržbo, pravico, shod, ki bi sc napravil ali imel proti zapovedim te postave, prepovedati ali razpustiti, kar je treba vselej brez odloga sporočiti gosposki po §.16 oblastni. §. 18. Moči se je osem dni pritožiti zoper vsako naredbo nižih gosposk pri deželnem poglavarstvu, zoper naredbe tega poglavarstva pa pri ministerstvu notranjih reči. §. 19. Sodnije bodo kak prelom te postave, ako se na-nj ne d A obrniti občna kazenska postava, kaznile kakor prestopek z zaporom do na šest tednov ali pa z globo do na 200 goldinarjev. §. 20. Ob vojni (vojski) ali ob notranjih nepokojih sme vlada določbam te postave časno in mestoma veljavnost vzeti. §. 21. Ministroma za notranje reči in pravosodja naročena jo zvr- šitev te postave. Na Dunaji dne 15. novembra meseca 1867. Franc Jožef l. r. Baron Beust 1. r. Grof Taaffe 1. r. Vitez Hye 1. r. Baron Becke 1. r. Baron John 1. r. M. L. Po najvišom povedi: Vitez Bernard Hleijer 1. r. Vrednost kuponov raznih naših državnih obligacij prireusi od 1. julija 1808. odbitem 20% davku. pO 1. Državnih obligacij metalikov (100 gold. novega denaija 100 gold. starega denaija), od kterih se obresti plačujejo v papirnatem denarju: starega denarja novega denarja kupon za — gold. 30 kr. v e 1 j k le — gold. 42 11 d 1 15 n ii 11 1 )> 5 11 » 1 ii 30 ii >> 11 1 » 26 11 d 2 ii — i) >> 11 1 »> 68 11 n 2 ii 15 ii ii 11 2 »* 89 11 n 2 ii 30 ii n 11 2 » 10 11 n 6 ii — y> ii 11 4 d 20 D d 8 ii — ii ii 11 6 » 72 11 » 10 ii — v ii V 8 n 40 2. Državnih obligacij n&rodnega posojila (100 gld. nov. denarja za 100 gold. star. denarja), od kterih se obresti plačujejo v srebru • starega denarja novega denarja kupon za — gold. 30 kr. v el j A le — gold. 42 kr. » » 1 1 ® » » » 2 ,, 30 ,, ,, ,, 2 „ 10 „ ,, „ 12 „ 30 ,, „ ,, 10 ,, 50 ,, » n 25 )) ,, d ,, 21 ,, ,, 3. Drž. obligacij posojila v srebru od 1849. 1851. (Ser. B.) 'n 1854. leta (115 gold. nov. den. za 100 gold. star. den.) starega denarja novoga denarja kupon za 2 gold. 30 kr. veljA le 2 gold. 41 */a kr. » » 12 „ 30 ,, ,, 12 ,, 7 '/a ,, » » 25 „ „ „ ,, 24 ,, 15 ,, 4. Drž. obligacij posojila v srebru od 11. maja 1864 (110 gold. nov. den. za 100 gold. star. den.) starega denarja novega denarja kupon za 25 gold. veljA le 23 gold. 10 kr. 5. Drž. obligacij angleškega posojila 1852. in 1859. leta (115 gold. nov. denarja za 100 gold. star. denarja) starega denarja novega denarja kupon za 12 gold. 50 kr. veljA le 12 gold. 7'/2 kr. n » 25 ,, „ „ „ 24 ,, 15 „ 6. Drž. obligacij avstr, veljave (95 gold. za 100 gold.) starega denarja novega denarja kupon za 2 gold. 50 kr. veljA le 1 gold. 99% kr. » » 50 „ 50 „ „ „ 9 „ 97'/a » » » 25 ,, ,, „ „ 19 „ 95 „ i> n 125 ,, „ „ „ 99 ,, 75 t) 7. Drž. obligacij 1866. leta (ki so bile davka proste (102 gold. 50 kr. nov. denarja za 100 gold. star. denarja) starega denarja novega denarja kupon za 2 gold. 50 kr. veljA le 2 gold. 15'/4 kr. n » 25 „ „ „ „ 21 „ 25 Ya „ 8. Drž. obligacij francoskega posojila 1865. leta (115 gold. 28 100 gold.) starega denarja novega denarja k u p o n za 5 gold. veljA le 4 gold. 83 kr. n n 25 ), ,, ,, 24 ,, 15 ,, 9. Državnih obligacij, ki se ne spremend, kupone v papirnatem denarju Plačljive zadene 20°/0 davek, tako, da loterijskega posojila 1854.1. kupon za 10 gold. star. den. veljA le 8 gold. 40 kr. nov. den. °lerij8kega posojila 1860. 1. starega denarja novega denarja kupon za 2 gold. 50 kr. veljA le 2 gld. „ »12 ,, 50 „ „ ,, 10 ,, da ” ” 25 » » >> ” ” v k. posojila starega denarja novegu denarja kupon za — gold. 50 kr. veljA le — gold. 40 kr. )f 1 t) 1) n — 80 M » v 1 » 50 v )) v 1 20 f) )) 7 H 50 }} )) )> B n — >> )) )) 10 )) — 1) v 8 V — Neogerskih obligacij zcmijiščine odveze starega denarja novega , denarja k u p o n zn 1 gld. 15 kr. velj/i le 1 gold. 1 s kr n 11 2 11 30 » 11 11 2 11 36 „ >» n 12 11 30 ii 11 11 11 11 81 „ n 25 11 — ii 11 11 23 11 62 V« » » >> 125 11 — ii 11 11 118 11 12*/, „ Ogerskib obligacij zemljiščiue odveze starega denarja novega denarja kupon ZA t gold. 15 kr. v e 1 j a , le 1 gold. 22 kr 11 11 2 >i 30 » 11 11 2 ii 44 >> 11 11 12 ii 30 D 11 » 12 ii 20% i » 11 }1 25 n — » V 11 24 ii dl it 11 125 ii — » 11 11 122 ii 6 >> Štempelj po znesku ki raste z vrednostjo reči. Pri pismih , ki zadevajo denarno znoske, ali sploh denarja vredno' reči, se š tempeljski davek plačuje po meri večc ali manjc vrednosti, in sicer poleg ces. zakona Iti. dec. 1882. leta po 3. stopinjah. Najmanjši štempeljsk davek je pri menicah, ki no sozajo dalje kakor na ti mesecev; veči davek je pri navadnih dolžnih, prejemnih, pohotnih, najemnih , darilnih in enacih pismih, razim pisem zastran prenesbe neprirničnih reči; naj veči davek je pri služabnih, družabnih in srečkinih pogodbah, tudi pr> kupnih, mcnilnih in oskrbilnih pogodbah za premične roči. Zarad vojske so 1. jun. 1859 k postavljenemu znesku štemplja še prikladi prideveni. I. Štempelj za menice. II. Slempelj za pisma. čez do 60 tl. — fl. 5 kr. do 20 fl. — fl. 7 kr. «0 „ 110 It — a 10 It čez 20 „ 40 It — it 13 •t 120 „ 240 It it 20 It 40 It 60 — it 10 „ 240 „ 360 — n 30 tl II 60 100 — n 32 it 360 „ 480 It n 40 It 100 It 200 It — it H3 u 480 „ 600 It — it 50 It It 200 It 300 U — n 94 „ fiOO „ 720 it 60 It 300 It 400 U 1 it 25 n 720 „ 840 — it 70 n 400 It 800 tt 2 it 50 „ 840 „ 000 ff — it 80 It 800 It 1200 It 3 tt 75 it 060 „ 1080 It — a 90 •t it 1200 It 1600 II 5 n — a 1080 „ 1200 n 1 it — n n 1600 It 2000 It 6 25 ,i 1200 „ 2400 it 2 u — it it 2000 It 2400 It 7 n 50 a 2400 „ 3600 it 3 — it 2400 It 3200 It 10 it — it 3600 „ 4800 It 4 a — it it 3200 It 4000 It 12 •t 50 it 4800 „ 6000 ir 5 u — it •t 4000 It 4800 •t 15 — it 6000 „ 7200 H ti It — it 4800 II 5600 17 it 60 it 7200 „ 4800 it 7 II — it n 5600 6400 •t 20 it — a 8400 „ 9600 n 8 — tt 6400 It 7200 •t 22 it — it 9000 „ 10800 ii 0 — it it 7200 •1 8000 25 n — n 10800 „ 12000 II 10 It - dalje »a vsakih 200 gld. po 1 g1(1 za vsakih 1200 gl. po 1 gl- več. 25 kr. več. III. Slpiii|Mil,j /a pogodite. do 10 tl. — fl. 7 kr. čez 800 do 1000 11. 6 tl. 25 čez 10 tt 20 n — n 13 II 1000 „ 1200 „ 7 U 50 n 20 II 30 — n 19 1200 II 1600 „ 10 „ — n 30 It 50 n —- a 32 II •i 1600 II 2000 „ 12 •1 50 50 II 100 — a 63 II n 2000 2400 „ 15 „ —■ •t 100 II 150 — 94 II n 2400 2800 „ 17 n 50 n 150 200 n 1 n 25 II 2800 n 3200 „ 20 „ — 200 II 400 ii 2 50 II n 3200 „ 3600 „ 22 u 50 400 II 600 ii 3 u 75 II ii 3600 •i 4000 „ 25 n — G 600 II 800 u 5 n ““ •1 ii 4000 n 4100 „ 26 n 25 Semnji na Kranjskem , Štajerskem , Koroškem Primorskem. Na Kranjskem. I Matrici na Vivki, poned. po sv. Jurji in po sv. Martinu. ^ Bohinju, 24. jun. in 6. dec. ^ Borovnici 27. sept., 6. dec., 5. fobr., 15. apr. ‘Va Bucki, 24. febr., 25. aprila, pouod. pred kresom, ponod. pred sv. Miheloin in 11. novembra. ^ Cerkljah, 17. jan., veliki petek, 16. avg. in 21. okt. ^ (^erknici, 24. feb., 4. poned. po veliki uoči, 26. jul. in 2. novembra. ^ Crmoinicah, 12. marca, 24. jun., in poned. po roženkr. ned. V Crnomlji, vsak kvaterni torek, veliki torek, torek po sv. Petru in Pavlu in po sv. Simonu in Judi. V Dobrniiah, velikonočni torek, 4. maja in v sredo po sv. Jakobu. Vo l)ob, •avi, 14. febr., včliki ponod. in 20. avgusta. V Dobu, 14. febr., 15. jun., 10. avg., 28. decembra. I Bolj ih, 20. jan., 3. poned. po veliki noči, poned. pred sv. Lorencem in 20. sept. ^ Grahovem, 9. febr. in 17. apr. ^ llotedraiici, 10. okt. in 21. nov. 1 Idriji, včliko sredo, 16. maja, 15. okt. in 4. decembra. ^ Idriji spodnji (pri Fari), 3. maja, 17. avg., poned. po roženkr. ned. in 11. nov. ',l Igu, 27. febr., 20. marca, 2. poned. po veliki noči, biukoštui četrtek, 10. avg. v in 11. novembra. sl. Jerneji, poned. po sv. Trojici, 24. avg. in poned. po vernih dušah, vj® Jesenicah, 22. jul. in 2. nov. J) Kamni gorici, 10. avg. in 4. dec. Kamniku, 20. jan., 12. marca, 9. jun., 24. avg., 25. okt. in 4. doc. Krki, ponod. po sv. treh kraljih, 16. maja, 5. jun. in poned. po roženkr. ned. Krškem, 3. febr., pustni poned., 18. marca, 4. maja, 4. jun., 2. avg., poned. v po sv. Luki in 25. nov. Kočevji, 20. jan., 4. maja, 15. jun,, 25. jul., 24. avg., 30. nov. in 31. dec. Kostanjevici, poned. po tihi ned., po sv. Jakobu, po sv. Milielu, in kvatr. j, Poned. v adventu. Kranjski gori, poned. pred žegnjausko ned. V > 25. apr., 1. avg., 21. sept., 18. okt. in 11. nov. Krašnji, 5, avg. in 21. dec. Kropi, 12. jul. in 6. nov. j, Leskovcu pri Krškem, poned. pred sv. Jurjem in 14. avgusta. Litiji, poned. po 4. ned. v postu, 4. maja. poned. po sv. Telesu, po sv. Mi-p i J10*11 *n P® sv. Miklavžu. Ljubljani, 3. poned. po sv. 3. kraljih, 1- poned. meseca maja, poned. po sv. Petni in Pavlu, po mali gospojuici, in po »v. Leopoldu, vsak semenj trpi ves teden. V Ijogatcu doljnem, 3. jan., 12. marca, 24. okt. V Logatcu gornjem, petek po neboh. Krist., poned. po roženkr. ned. in 13. dec. F Loki, 17. marca, 24. apr., binkoštni torok, 24. jul., 24. avg., 29. sept. in 25. novembra. V Ložu, 4. maja, 16. avg., in 28. okt. F Lukovcu, v brdskem kant., 3. febr., 26. marca, 27. aprila in 9. sept. V Mengšu, 9. febr., 17. marca, 25. maja, 29. sept., 6. nov. in 13. dec. F Metliki, torek po sv. 3 kraljih, po svečnici, po sv. Jožefu, po beli ned., po binkoštih, po sv. Marjeti, po velikem šmarnu, po sv. Mihelu, po sv. Martinu in po sv. Miklavžu. Na Mirni, 24. jun. in 3. nov. Na Mirni peči; 20. marca, 31. maja, 30. jun., 29. sept. in 29. dec. P Mokronogu, sob. pred tiho ned., soboto pred sv. Jernejem, 28. okt. in 9. dec. V Moravčah, 24. febr., veliki poned., 16. maja, 21. junija in 11. novemb. V Motniku, 12. febr., 3. poned. v postu, 22. aprila, 2. jun., in sredo po roženkr. nedelji. F Novem mestu, torek po sv. Antonu P., pred sv. Jurjem, po sv. Jerneju, po sv. Lukežu in po sv. Andreji. F Planini, 24. apr., 12. jul., 16. avg. in 30. nov. V Polhovem gradcu, poned. pred tiho ned. in 13. jun. F Postojni, poned. po nebohodu Krist., 24. avgusta, 18. okt. in 3. dec. F Radečah, 1. poned. v postu, poned. pred sv. Jurjem, 28. jun., 1. sept., poned. po sv. Martinu in 27. dec. F Radolici, 12. marca, 24. aprila, binkoštni torek, 26. jul., 28. okt., 13. dec. F Razdrtem, 14. febr. in 11. nov. F Ratečah, pri Kranjski gori, poned. po žegnanjski ned. V Ribnici, 2. jan., 2. ponod. po včliki noči, 24. jun., poned. po 2. avg. in 21. sept. F Rovtah, poned. po tihi ned., 24. juniju, 10. avg. in 29. sept. F Senožečah, binkoštni četrtek in pondoljek po kvat. nedelji jeseni, vsaki prvi pondeljek mescev murca, aprila, maja, junija, jul., avg., sept. in okt. Na Skaručini, 15. upr., 1. sept. in 28. okt. F Slapu nu Vipavskem, včliki poned. in 22. nov. V Sodražici, poned. prod sv. Gregorjem, 22. jul. in 15. okt. F Sorici, 1. maja in 18. oktob. F Starem trgu, v črnemeljskem kant., 13. jun. in 1. okt. F Svibnjem, 1. maju in 25. maja. F Šmartnem pri Litiji, poned. po sv. Jakobu in po sv. Martinu. F Storji, na Vipavskem, 1. febr., poned. po beli ned. in sredo po roženkr. ned-F Trnovem, na Pivki, poned. po sv. 3 kraljih, po sv. Petru in Pavlu in 19. okt. F Tržišču, (pri sv. Trojici), poned. pred nebohodom Krist., po sv. Trojici 'n 23. junija. F Tržiču, 18. marca, veliki četrtek, poned. po sv. Trojici, 30. nov. in 21. dec. F Toplicah, pri Novem mestu, 21. jan., v četrtek po sv. Matiji, bv. Florijanu, pred vnebovzetjem Marijo D. in po roženkr. ned. Na Trebelnem, sob. po veliki noči. F Trebnjem, 13. jun., 12. jul. in 16. avg. F Turjaku, 12. marca in 30. nov. Na Uncu, 17. jan. in 1. poned. m. marca. Na Vačah, v litijskem kant., poned. po beli ned., torek po sv. Trojici, 16. avg-in 30. nov. iVa Verhniki, kvat. poned. v postu, velikonočni torek, poned. pred nebohodom Krist, po sv. Trojici, 25. julija, 6. nov. in 27. decemb. F Vrhpolji, na Vipavskem, 22. jan. in 9. jun. F St. Vidu, pri Zatičini, velikonočno srodo , binkoštni torek, 15. jun., poned. vpo malem šmarnu in po roženkrunski ned. F Sl. Vidu, na Vipavskem, 14. marca, 15. jun. in 14. avg. ^ Vipavi, pustni poned., velikonočni torek, poned. po angeljski ned. in 28. okt. ^ Viinji gori, vsak poned. po kvaterni ned., vžliki poned., 24. jun., 26. jul., 1. sopt. in poned. po vseh svetih. ^ Zagorji za Savo, 9. febr., 12. maja, 30. jun., 2. nov., 31. dec. * Zagorji, na Pivki, 17. jan., veliki poned., binkoStni poned. in 11. nov. ^ %atičini, vžliki četrtek, poned. po nebohodu Krist., 20. avg., in 25. nov. £ Železnikih, 17. jan., velikonočni torek, 10. avg. in 30. nov. H %ireh, 17. jan., sredpostno in viSliko sredo, 4. jul. in 21. oktobra. ' Žužemberku, 3. febr., 12. marca, 24. apr., 9. jun., dan po nebohodu Krist., „ 14. sept., 28. okt. in 6. dec. * Zubnem, sv. Matija in sv. Uršulo dan. Na Štajerskem. Gradcu, 4. poned. v postu in 1. septomb.j vsak somenj trpi tri tedne. ^ Št. Andraiu, pri Ptujim, 20. jan. in 30. nov. £ Arnožu, 20. jan., cvetni petek in 24. sept. Arveiu, 24. febr., križev poned., 20. jul., 24. avg., poned. po sv. Mihelu in ^ 21. novembra. ^ sv. Barbari, 20. marca, velikonočni torek, 5. maja, 15. junija, pondeljek ^ po Skapul. ned., 10. avg. in 29. sept. J, Bistrici slovenski, 24. febr., 27. marca, 4. maja, 25. jul., 24. avg. in 29. sept. Braslovčah, poned. po sv. Matiji, cvetni petek, križevo sredo in poned. pred v sv. Matevžem. Brežicah, 14. febr., po sv. Florjanu, 14. jun., 10. avg., 0. novembra in kvat. v sob. v adventu. J, Bruku, poleg Mure, 1. pondeljek v postu, binkoStni torek in 11. nov. Velji, sredpostno sredo, 1. maja, 16. jun., 10. in 28. avg., 21. okt. in 30. j, novembra. Dobovi, 31. jan., 26. suSca, 9. aprila, 15. jul., 24. sept., 9. decemb. « Doberni, poned. po svičnici, poned. po roženkranski nedelji, 6. dec. j/J sv. Duhu, v Ločah, velikon. torek in 13. jun. rr» sv. Florjanu, 4. maja, vsak kvat. poned., vžliki četrtek in 21. decomb. J, b'rauhajmu, 26. jul. in 21. sept. tfirhlenfeldu, 2. poned. po božiču, križev poned., 24. jun., 28. avg., poned. P pred vsemi svetimi in pred sv. Miklavžem, j, Gomilici, 25. jan., 30. jun. in 14. nov. G orišem Gradu, 6. februarja, 4. maja in 1. sept. ^Ilvdini, v mariborskem kant., 5. sob. po veliki noči, 1. maja in 30. avg. y Hočah, 23. apr. cvetni petek, 23. apr., 22. jul. in 14. sept. ^ *». Jakobu na Dolih, 10. marca, poned. po sv. Jurji, 31. jul., poned. po p v sv. Mihelu, y Janžu, 17. jan. in poned. po sv. imenu Marijinem. "•rentni, 3. febr., veliki četrtek, križev poned., 10. avg., 16. avg., in poned. p P° roženkranski nedelji. p Jerneji v Zibiki, 20. marca in pondeljek po sv. Jernoji. yV*denburgu, v petek po nebohodu Krist, in 21. okt. p 'V- Jurji, v St. lenartskem kant., 23. apr. j, Jurji, v mariborskem kant., 23. apr. in 8. jul. Jurji, pod Rifnikom, 12. marca, 23. apr., 4. maja, poned. po sv. Trojici, * *2. jun., po kvat. ned. jeseni in 28. okt. p 'Iploiter, 1. febr., 3. poned. po binkoStili, 4. okt. in 13. dec. viliki četrtek, poned. po sv. Jurji, križevo sredo, 24. jun., 31. jul., p Poned. po sv. Mihelu in 3. nov. Kostrivnici, 10. marca, 25. apr., 15. jun., 30. jul. in v soboto pred roženkr. p Kodeljo. n°*lem, 10. Hpr., 25. jul. in 7. sept. Na Luškem, 24. febr., veliki četrtek, 23. npr., binkoatni torek, 24. jun., 21. sept., 11. nov. in 21. n 10. novembra. V spodnji Poljslcavi, 10. marca in 30. jun. V Središču, 14. febr., biukoštni torek in 24. avg. V Svičini, v mariborskem kant., 16. marca, 4. maja in 30. nov. V Setalih, v mariborskem kant., 24. jun., 25. jul. in poned. po vel. gospojnien V Smarji, poned. po sv. 3 kraljih, 3. poned. po veliki noči, poned. po sv. imen11 v Marijinem in 4. dec. V Soštajnu, velikon. torek, 22. jun., 12. jul. in 29. sept. V Štrasu, v Upniškem kant,., 26. marca, 24. jun. in 28. nov. V Svambergu 12. marca in 24. jun. Na Teharjeh. 21. jan.. 16. marca, 13. maja in 26. jul. Pri sv. Trojici, 4. maja, 28. maja, 16. avg., 28. avg, in 24. sept. V Vele nji, 1. maja, križev ponod. in 24. avg. 1’ šl. Vidu, 15. jun., 6. sept. in 6. nov. V Vitauji, srčdpostno sredo, 25. maja in 20. jul. k Vojniku, poned. pred svečnico, po beli ned., 16. maja, 4. jul. in 18. okt. J'’ Voitsbergu, 1. torok v postu, velikonočni petek, '24. avg., ‘29. sept. in 28. okt. "a Vranskem, velikonočni torek in v sredo po prvi nedelji po veliki noči. ^ Vildonu, 24. febr., velikon. torek, 2. jul., 22. jul., 29. sept. in 25. nov. Zrečah, 30. jun. in pond. po angeljski nedelji. Na Koroškem. ^Africi, tihi četrtek, pondeljok pred sv. Lukom in po sv. Katarini. ^ Altho fuu, velikonočni in binkoatni torek in pondeljek po sv. Martinu. čt. Andraiu, cvetni petek, 3. maja, 28. avg. in 30. novemb. ^ Me/jaku, poned. po sv. 3 kraljih in po sv. Lovrencu. ^ Blajbergu, nemškem, 21. avg. ^ Celovcu, poned. po sv. Janezu Nep. in po sv. Uršuli; vsak 14 dni. _ Črni, poned. po sv. Florijanu in po sv. Jerneji. Haberli vasi, poned. pred sv. Lukom in v poned. pred sv. Janezom Nep. ^ Hravbergu, doljnem, 21. sept. Hravbergu, zgornjom, na pepelnico, srčdpostui petek, velikonočni torek, 4. maja, 14. in 28. juu., 9. in 24. nov. J! Eberitajnu, torek pred cvet. ned., pred binkostmi, 29. sept. in ‘27. dec. b'reiah, 3. febr., 1. maja, 24. avg. in 28. okt. Cinindu, soboto po sv. 3 kraljih, 1. torek v postu, poned. po mali gospojnici, y po sv. Luki in ‘25. nov. Gradišči, poned. po beli ned., po mali gospojnici, po sv. Marjeti in 30. nov. Orajfenburgu, 15. in 28. jun., ‘29. sept. in 25. nov. Crebinji, poned. po sv. Jožefu. p Cnlšlajnu, 23. apr,, 24. jun. in 28. okt. J’*, *». Hemi, na Krki, 20. jan., binkoatni torek in 11. nov. ,, Jakobu, v Rožu, poned. po mali gospojnici. P Kapli, 1. maja, 2. jul. in ‘28. okt. j, Kotirali, 3. feb., petek po nebohodu Krist., ‘24. avg. in 2. poned. m. okt. P Kotaričah, pustni poned., 26. jul. in 21. okt. P {-»bodi, 12. marca, 4. maja, 24. avg. in 7. dec. ®f. Lenartu, velikonočni in binkoatni torek, 10. avg. in 28. okt. j, Atavinu, 25. apr., poned. pred sv. Mihelom. Atili tatu, sredo po sv. 3 kraljih, 4. torek v postu, 23. apr., 18. okt. in kvat. j, . sredo v adventu. y **. Mohorji, cvetni poned., torek pred binkoštmi in ‘28. okt. j, a bor j e tu, poned. prod vsemi svetimi. Paternijonu, pustni poned., 8. jul., poned. prod sv. Martinom in kvat. poned. j, „ v adventu. P n . ' 25. jan. velikonočni in binkoštui torek in 29. sept. p ''Hberku, 8. jun., 1. sept. in 6. nov. p t °dgorjah, binkoštni torek, p kloitrom, 4. maja in poned. po vseh svetih, p t‘°ntablu, 30. jun. in 16. okt. p ^o^arnici, veliki poned. in 29. Hept. p yojhenfelsu. 25. jul. p j,6”®®#«, velikonočni torek, 1. maja in kvat. četrtek jeseni. p Roieku,'29. sept. p {pksenburgu, 1. i . Svilni.. A ______.1 maja, 25. jul. in 28. okt. p Pitatu , 4. poned. v postu in poned. po sv. Martinu. trasburgu, poned. po sv. 3 kraljih; prvi čotrtek v postu, ‘25. jul., 10. avg. p p'n 6. dec. poned. po najdbi sv. križa in 24. npr. v"'v umesca apr., 30. jun., 16. okt. in prvo soboto m. okt. p vref‘njem, poned. po sv. Matiju in po povišanji sv. križa, p ^^ikoveu, 27. marca in 6. dec. • Vidu, poned. po sv. imenu Jezusovem in ‘29. sept.; vsak semenj po 4 tedne. V Volfsbergu, v pond. po sv. Telesu in 13. okt. vsak po 4 tedne. F Zgornji Beli, 3. ponod. v postu, 21. sept. in 14. nov. Na Primorskem. F Ajdovščini, 10. marca, križev petek, 24. jun. in 16. okt. F Akvileji, 26. do 28. marca, 11. do 13. in 19. do 21. dcc. F Boljuncu, v koprSkem kant., 1. sept. F Bolcu, 20. in 21. marca, 29. in 30. sept. V Brezovici, 28. apr., 3. jul. in 17. okt. V Bujah, v Istri, 17. jan. in 8. sept. F Buzetu, v Istri, p oned. po sv. imenu Marijinem. F Cerkni, 24. febr. in 21. okt. F Crvinjanu, ponod. po sv. Martinu, 3. dni. F Cresu, (Cherso), 1. do 8. avg. F Dolini, 4. jul. V Devinu, 24. jun. F Gorici, 16. marca 8 dni, 24. maja 14. dni, 1. okt. 8 dni in pondeljek po sv. Andreji 14. dni. V Gradiški, 26. marca, 1. sept. in 26. okt. F Jelšanah, 26. jun. in zadnji pondoljek m. okt. V Kanalu, poned. pred sv. Martinom. V Karminu, 26. jun. in 4. sept.; po 3 dni. V Kustvu, 22. maja, poned. po roženkr. ned. in 13. dec. V Krku, (Veglia), v Istri, 10. avg. F Komnu, 20. marca in 12. nov. F Kopru, v Istri, 21. sopt. in 21. oktobra. Vri sv. Križu, poned. po sv. Telesu in 14. sept. F Labinu, (Albona), 30. jun. in 7. okt. F Lokvi, viliki poned. in 9. nov. V Monfalkonu, 20. marca in 6. dec.; po 2 dni. F ftlošienicah, 3. febr. in 29. nov. F IHujah, 7., 8. in 9. okt. F Novem gradu (Kastelnuovo), v Istri, 16. apr., 28. jun. in 27. novembra. V Paanu (Pisino), v Istri, 2. avg. F Viranti v Istri, 24. apr. in 15. sept.; po 2 dni. F Poreču (Parenzo) v Istri, 21. nov. F Poviru, pondeljek po sv. Antonu Pad. in po sv. Frančišku Ksavoru. F Ročinu, v kanalskem kant., 30. nov. F llovinji, v Istri, 11. do 20. nov. F Sežani, 3. maja, 14. sept. in 12. vsacoga mesca. F Slivji, 15. apr. in 26. sept. F Smarji, v teden po josenskih kvatrah, 3. febr. in 22. nov. F Trstu, 1. teden v novembni razun praznikov. F Tominu, 16. apr., 21. sept. in poned. po sv. Miklavžu. F Turjaku, v monfalkonskem kant., 20. apr., 10. okt. in 9. dec.; po 2 dni. F Vodnjanu , 10. avg. in 13. dec. F Volovskem, v Istri, 16. maja. Poročilo in imenik Matice Slovenske v Ljubljani za leto o delovanji Slovenske Matice v Ljubljani od 1. julija 1867. 1. do 1. julija 1868. 1. Po zapisnikih sestavil Anton Lbsar, odbornik in tajnik. Tretji občni zbor 7. avgusta 1867. 1. Vrsta razgovorov. Prvosednikov ogovor. Tajnikovo poročilo o delovanji odborovem od 27. sept. 1866. 1. do 1. jul. 1867. 3- Račun od 1. jul. 1866. 1. do 1. jul. 1867. 1. Proračun od 1. jul. 1867. 1. do 1. jul. 1868. 1. 0' Volitev treli družbenikov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun (12 §. a. M. pr.) Volitev štirih ljubljanskih in šestih vnanjih odbornikov namesto 4. jul. izvadljanih po 14. §. Mat. pr. ■ Nasvetjc posameznih družbenikov. , jo bilo v 7. seji Matičinega odbora (4. julija 1867) plenjeno, obhajal se je v sredo 7. avgusta t. 1. tretji občni zbor .°Poldne s cerltveno slovesnostjo, s sv. mašo, ktero so ob 8. uri ^lutraj služili prečastiti stolni prost, odbornik slovenske Matice in • prvosednikov namestnik, gosp. A. Kos; pri njej so Riharjeve P0vke pele spodbudne pesmi. v. , Kmalu po 9. uri se jamejo v mestni dvorani shajati Mati-Cllli družniki, in ob pol lO. uri prične prvosodnik g. dr. L. T o-ai> s slovesnim ogovorom zbor, v kterem so bili, razun edi-J1??! vnanjega odbornika g. dr. J. Ulaga, naslednji ljubljanski dborniki: gg. dr. L. Vončina, A. Kos, dr. J. Zupanec, A. Lčsar, '•Marn, J. Vavril, dr. J. Bleiweis, dr. E. H. Costa, A. Prapotnik, L. Svetec, J. Vilhar, in blizo 40 domoljubnih tlružnikov, pričo pozneje dospevšega deželnega poročnika g. J. Rotha. NArodni koledar 1869. (Poročilo.) 1 Prvosednik spregovori nekako tako le: ,,Slavni zbor! Danes obhaja Matica svoj tretji občni shod. Shod Matičin je vesel god za ves narod slovenski, ker Matica ima namen, buditi in likati dušno moči, ktere povzdignejo narod v vrsto izobraženih in med temi na višo stopinjo, ktera kaže, da narod spoštuje sam sebe, in da je vreden, da ga spoštujejo tudi drugi, liadostno nam je spoznavati, da so sedaj že vsa slovanska plemena se podala na pot svojega omikovanja. Tu in tam se odpre hram učenosti ali pa umetnosti, tu in tam se ustanovi Matica, iz ktere izvira narodu dušna omika, da se pospešuje narodska svest in občni blagor. — Radostni se smemo ozirati na znamenito slovesnost, ktero je v kratkem obhajala jugoslovanska akademija v Zagrebu, in Slovenci tega prezirati ne moremo. Da bi veselo napredovala, želimo vsi, in iz srca zakličem: „Živila in napredovala jugoslovanska akademija!" Živila! zakliče radostno ves zbor. — Kakor druga plemena slovanska kažomo po Matici z današnjim zborom tudi Slovenci, čeravno nas je malo, da se gibljemo, da vzbujamo svoje moči, da svetu razodenemo svoje zmožnosti, da tako dobimo z drugimi narodi enake pravice v skupni državi. Mnogo se je sicer storilo, ali mnogo je še dela. Tri knjige je izdala letos Matica. Učimo se iz njin, in v tolažbo naj nam bo v britkih časih to, kar imajo v sebi. Prva je: Štirje letni časi. Trda zima je gospodovala dolgo na slovenskem slovstvenem polji, pri' kazala se je spomlad. Marsiktero cvetko nam je slana posmodila-Pride poletje. Tudi ondaj bodo bila toča in razgrajal bode vihar j toda ako se držimo stanovitno, prišla nam bo tudi jesen, o kten bode narod slovenski vžival plod prejšnjih trudov in del. Druga je: R u d n in o sl o vj c ali mineralogija. Kaže nam, koliko zakla-dov in moči je skritih v zemlje naročji, skritih vnanjemu solncu, toda odkritih očem Božjim, in upajmo, da prej ali pozneje se tudi na nas Slovence in Slovane sploh ozrč milostno oko Božje-Saj nočemo nikomur kratiti njegovih pravic, pridobiti si želim« le svojih, in „mirno naprej", je naše geslo. V ta namen smo 8® sošli danes, in hvala bodi vsem gospodom, kteri ste se potrudi*1 tudi od daleč, in želel bi le, da bi drugikrat jih bilo še več, _d» se vnemamo vzajemno in krepčamo v slogi, in iz tega nagib11 vskliknem: Bog ohrani Matico. Živila! Na to poroča tajnik to-le: „Slavni zbor! Danes obhaja slovstvena mati slovenskega naroda — hočem reči — „Matica slovenska" svoj tretji god, 10 je tretji občni zbor, v ktorem ima njon odbor odgovor dati in I>°' ročevati o svojem delovanji v preteklem družbinem letu, to J0' od 1. julija 1866. 1. do 1. julija 18G7. 1. Obširni popis vsestranskega odborovega delovanja bodete* slavna gospoda, brali v poročalnem delu „narodnoga koledarja > ki se Vam bodo z dvema drugima knjigama jel razpošiljati 7 tek prihodnjega tedna. Zato bode odborovo sporočilo sukalo flt le o glavnih točkah. Imel je odbor v preteklem letu tri seje, to je, 5., 6. in <• sejo: peta je bila 15. novembra 1866. leta, šesta je bila 7. marca 1867. leta, sedma je bila 4. julija 1867. leta. Izdale so se tri knjige, ktere po odborovem sklepu, v sedmi seji storjenem, dobč vsi Matičini udje in to ne le dosedanji, ampak tudi oni, ki pristopijo do novega leta in plačajo letnino za 1867. leto. Omenjene tri knjige so: 1. »Štirje letni časi" po E. A. Rossmasslerji, predelal Iv. Tušek; 161/,1 tiskanih pol. 2. „R u d n i n o s 1 o v j e ali mineralogija" po Sigm. Fellockerji, spisal France Erjavec; 6'/4 pol. 3. »Narodni koledar" z Matičinim letopisom, to je a) s poročilnim in podučnim delom, vredil dr. J. Bleiweis; 16 pol, torej skupaj nad 38 tiskanih pol. Na Matičine stroške je dalje na svetlo prišla »Slovnica če s k e ga j ezika" z berilom, spisal Fr. Marn. Ti stroški, ki Vnašajo 232 gold. 59 kr., so pa le začasni, kajti povrniti se imajo Matici iz razprodaje omenjene slovnice. Te knjige torej ne dobč "latičini udje, ker se prišteva onim knjigam, ktere Matica po §• 2. a) sme podpirati, da se izdadč. Razprodaja te knjige se je 'počila bukvarju. J. Giontini-ju s 25. odstotki in s pogojem, da “kupilo odrajtuje Matici, dokler se jej ne izplačajo omenjeni broški, ostali iztisi pa so potem last Marnova. Rokopis: »Utopljenci ali potovanje na Ostrovid", kije ^'1 med Poženčanovo slovstveno zapuščino, darovano Matici, je °dbor podaril slavni Mohorjevi družbi v Celovcu, ktera ga je tl'di spravila na dan in razdelila svojim udom. Rokopisa: »Slovenski Š ta j ar", ki so ga obljubili spisati ^ajarski rodoljubi, kakor je g. dr. J. Vošnjak v 5. seji poro-' a' > kmalu pričakujemo. Rokopisa: Zepičeva »latinska čitanka" in P. Ladislava »latinska slovnica" še nista prišla iz rok izvoljenih Presojevalcev. . Ponudila sta se Matici še dva i'okopisa: a) »stenografija 5,° Ven s k a", ktcro je osnoval Fr. Hafner, učitelj v Smvenjem ,^’adcu, in b) »grška slovnica", ktero obeta sestaviti Ant. . *°dič, bivši profesor na tržaški laški gimnaziji. — Prvemu se J® Vsled. odborovega sklepa odgovorilo, da Matica more rokopise & Pojemati še le potem, ko jih pretresejo in potrdijo izvoljeni ojevalci. Fr. Hafner je odgovoril, da svoj rokopis pošlje meseca oktobra 1867. 1. — Klodičeva ponudba, dosla ' julija t. 1., mora, predno so reši, čakati prihodnje odborove seje. v 7. seji bil je sprejet tajnikov predlog: »da odbor izmed :e°e izbere odsek,’ki a) 'sestavi imenik knjig, ktere Matica želi ati, b) nakaže pot, po kterem si Matica preskrbi najboljših do- l • tičnih i’okopisov, in c) o tem poslu poroča v prihodnji odborovi seji.“ Voljeno je bilo v ta odsek pet ljubljanskih odbornikov s pristavkom, da ima ta odsek litografiti dati in razposlati dotično svoje sporočilo vsem drugim odbornikom na pretres. Predno se pa sni Izmed posameznih udov se naposled oglasi g. Noli ter nasvetuje z ozirom na besede, s kterimi je g. prvosednik v začet; nem ogovoru pozdravljal jugoslovansko akademijo v Zagrebu, na) se pozdrav Matičinih zbornikov do jugoslovanske akademijo p° prvosedniku telegrafično akademiji na znanje da, kar ves zbor vstavši sprejame in odobri. Naposled d& g. prvosednik dr. Toman hvalo vsem vpri*' nim, zlasti kteri so doslej delali Matici na korist, tajniku, bl»' gajniku, knjižničarju in zapisnikarju; posebno še g. mestnenU* županu, da nam je blagovoljno odprl mestno dvorano, gospodo^1 rodoljubom, ki so iz daleka prispeli, in izreče presrčno željo, bi se prihodnjih Matičinih zborov bolj vdeleževali rodoljubi v pr>“ in na čast slovenskemu narodu! Vlil. sitja Matičnega odbora 3. oktobra 1867. 1. Vrsta razgovorov. 1- Prebere in potrdi sc zapisnik VII. odborove in III. občnega zbora zapis11**1, 2. Poročilo o volitvi novih odbornikov, izvršeni pri III. občnem zboru. 3. Poročilo o računi, podanem III. obč. zboru. 4. Tajnikovo sporočilo. 5. Volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, pregle- dovalca društvenih računov (§. 15. M. pr.) in dveh ključarjev (21. §. M. pr.). 3. Razgovor o tajnikovi nagradi za preteklo leto in kako bode s tajništvom za prihodnje leto. L O grški slovnici, ktero obeta spisati A. Klodič, gimn. prof. v Gorici. 3- B. Raičev predlog: „Naj se darilo, ki se je njemu prisodilo za spise, v „koledarju“ tiskane, na polovico daruje za Krempljnov spominek in svečanost, na polovico pa za „koledarje“, kteri naj se pošljejo omikanejšim Prekmurcem; ali pa naj se razpiše darilo za kak po-veČi znanstveni sestavek, ali pa za glediščno igro, n. pr. „Prisego koroškega vojvode, na kamenenem prestolu pod Karnutogradom“, h čemur bi pa menda treba bilo priložiti še kakih 20 gld. 3- Nasvetje posameznih odbornikov. ^smo sejo, v kteri so bili vpričo izmed ljubljanskih odbornikov gospodje:^L. Jeran, A. Lesar, J. Marn, dr. J. Pogačar, A- Praprotnik, J. Šolar, J. Vavru, J. Vilhar in dr. J. Zupanec, ln izmed vnanjih g. dr. J. Ulaga, je po prijaznem pozdravu pri-®el drugi predsednikov namestnik, prečastiti g. A. Kos, ter na-sVetuje, aa se zapisnika 7. odborove seje in 3. občnega zbora °oČe znana po ,,Novicah", potrdita in podpišeta. Na to bere tajnik poročilo o računu, ki je bil podan občnemu zboru, ki se tako-lo glasi: „Resenje računa, kterega je gosp. dr. Jernej Zupanec, Ci kr. biležnik kot blagajnik „slovenske Matice" o novčnem gospodarstvu za 3. leto, to je, od 1. julija 1866. leta do 1. julija '867. leta položil. Ta račun s prilogami je izvoljeni (podpisani) °dsek natančno pregledal in presodil, ter ga brez vseh pomanjklji-v°sti kot popolnoma v redu potrdil. Izkazani imetek tega računa, to je ostala gotovina........................................ 1.745 gold. 535/(0 kr. Pbligacije..................................... 25.790 „ - M* vrednost sobne oprave ........................ 230 „ — „ skupaj . 27.766 gold. 53®/,0 kr. *e kot premoženje slovenske Matice v prihodnji račun vzeti. Cez ta račun se gospodu dr. Zupanec-u d, v ktero se udje vpisujejo po redu,_ v kterem pristopijo, Hdnja številka 1251J a danes beremo številko 1278, iz česar je 'azvideti, da nam ie prirastlo 27 udov, med kterimi sta dva usta-a°vnika. Po naročilu slavnega predsedništva poslale so se v odboro-vem imenu vse knjige, ktore je Matica dozdaj izdala, po enem iztisu blagorodnemu gos. c. k. deželnemu predsedniku S. Conradu pl. Eibesfeldskemu. Svest sem si, da slavni odbor danes odobri to ravnanje. — (Odbor pritrdi.) Gosp. c. kr. predsednik se odboru za ta dar zahvaljuje v pismu, ki se od besede do besede glasi tako-lo: „Slavni odbor! Z veseljem sem sprejel knjige, ktere je slavni odbor dne 19. tek. m. mi izročil. Naj sprejme slavni odbor za dokaz prijaznega obzira izraz posebno moje zahvale in naj bode tudi prepričan, da prizadevanje Matice, izda-njem izvrstnih knjig potrebam občnim koristi, se bo tudi od moje strani vsikdar ko zaslužno na znanje vzelo." Jugoslavenska akademija v Zagrebu poslala je Matici 20 cksemplarov „Naputka za opisivanje pravnih običaja", da ih raz-šalje svojim članovom, oda bi se vile njih našlo, koji bi odgovorili na pitanje stavljena v tom naputku." Sest iztisov se je Že razposlalo, naj slavni odbor danes določi, komu naj se razdeli še ostalih štirinajst. — Razdelč se med pričujoče odbornike. Gosp. Aleks. Hudec je Matici izročil mnogo knjig; g. Prom-Otokar Senk, tukajšnji lekar, joj podaril 10 zvezkov „kronolo-gične zgodovine češke." Naj ima sl. odbor danes izreče svoje prisrčno zahvalo. — Odbor se srčno zahvali obema gosp. darivcema- Gg. presojevalci „Žepičeve latinske čitanke" in „P. Ladislavove latinske slovnice" niso še izročili svojo sodbe. To mi dfvje priliko spregovoriti tudi o odseku, kteri je bil v 7. seji 4. julij* t. 1. izvoljen, da a) sestavi imenik knjig, ktere Matica želi izdati? b) nakaže pot, po kterem si ona najhitrejše priskrbi primernih rokopisov. Ta odbor se ni še lotil svojega posla, ker še niste spolnjeni pogoji, kteri morate prej rešeni biti, in ti ste: da si Matica pridobi a) poezije V. Vodnikove in b) Vesela Koseskega- — Ozir prve te pogoje morem sl. odboru naznaniti, da kmalu svojo moč dobi sodnijski razsodek, po kterem ima Matica pravico do PVagnerjeve zastavščine, med ktero je tudi Vodnikovih poezij roko' pis. Ozir druge pogoje pa omenjam; da J. Koseski ni sicer M*' tiči odgovoril na njeno pismo od 10. julija t. 1., vendar pa Je svoje dovoljenje skoro že dal gosp. dr. J. Bleiweisu. — Po vsej® tem zdi se mi treba, da sl. odbor že danes slovenske pisatelje pozove na spisovanje ali samostojnih slovstvenih dol, ali podučim) krajših ali daljših sestavkov za prihodnji Matičini letopis. — pri tem predlogu storim še drugi nasvet, ki sicer sega v opr*' vilo blagajnikovo. V računu za preteklo loto smo brali, da 1® mnogo doneskov zaostalo za 1866. in 1857. leto, da, še za leto. Mene dosedanja skušnja uči, da so temu zaostajanju ^a.sQ trije vzroki: pozabljivost, neprilika pošiljanja in napačna miael Matičinem letu za plačevanje doneskov. Vsem trem vzrokom slavni odbor v okom pride: s prošnjo do gg. povorjenikov, »7 bi vsi rabili vpisovalne polje, ktere jim odbor pošilja začete vsakega leta; — z oznanilom, da posamnim udom najbolj ka J doneske pošiljati po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Post-Amveisung), ki si jih lahko ogledajo in dob d pri vsaki pošti — in z razjasnilom, da se plačevanje Matičinih doneskov, ki se po Matičmih pravilih 5. §. odrajtujejo vsaj prvo polovico leta, ravna po solnčnem letu, to je od januarja do januarja. Kakor zapisnik o 3. občnem zboru kaže, dovršilo se je šte-viljenje glasov o 'novoizvoljenih odbornikih že v zboru samem. Ker pa so se dogodile nektere premembe, zato je pod št. 3. dnevnega reda postavljeno: l„poročilo o volitvi novih odbornikov." Izmed ljubljanskih novoizvoljenih odbornikov odpovedal se je od-borništvu g. dr. J. Poklukar; izmed vnanjih pa je umrl odbornik g. P. Hicinger. Zarad tega sta bila v odbor poklicana uda, ki sta za onima dobila največ glasov , namreč g. Luka Jeran namesti g. dr. Poklukarja, in g. Drag. Savprl namesto g. Stef. Kocijančiča, ki je bil izvoljen 1865. leta. Naposled imam še omeniti treh želj, ki so bile slavnemu odboru na prevdarjanje izrečene pri 3. občnem zboru, in sicer: a) „naj Matica ne kupuje zmiraj istih obligacij, ampak naj si pridobi kaj zastavnih pisem ndrodne banke na Dunaji, ker so ta pisma zanesljiva, najbolj gotova, in ker je boljše za Matico, da ima svoje premoženje v raznovrstnih pismih; b) naj Matica kterikrat za 200 do 300 gold. srečo poskusi pri kakih loterijskih dolžnih pismih; in c) naj se v prihodnje kupujejo ne le zastavna pisma ndrodne banke, ampak naj se neKtere dosedanjih obligacij va-nje spremenijo." Gosp. blagajnik je prošen, naj sl. odboru oziraje se na omenjeno tri želje stori svoje nasvete. V sporočilu nasvetuje tajnik, naj se odbor obrne do slovenskih pisateljev, ter jih povabi, da mu pošljejo za prihodnji Mati čin letopis primernih spisov. Ali g. J. Marn omeni, 'Ja to more prevzeti odsek, ki je bil voljen v 7. odborovi seji. Naj si ta odsek izvoli dr. Bleiweisa za načelnika, kteri naj zbere eotično odbornike, da se posvetujejo o knjigah in razglasijo spodobno povabilo do slovenskih pisateljev. Vprična gospoda pritrdita in odbor odobri ta nasvčt. . Razun tega popraša tajnik, kaj je storiti z družniki, ki so Matici na dolg, in ali ne bi bilo tudi dobro, da pošiljajo lsti, kterim kaže, po tako zvanih poštnih nakaznicah svoje dobske kar Matici, ro razgovoru, ki se vname zastran te reči, °bvcljA nasvčt g. dr. Zupanca, da se opomnijo dolžniki sploh po »Novicah", in o bližnji priliki po imenu naznanijo gospodom po-yerjenikom s časom vred, odkler so že na dolg, in da poverjeniki redoma razpošiljajo Matičine knjige, kar se, kakor se čuje, povsod ne spolnuie in utegne tudi vzrok biti, da nektori zaostajajo 8 Plačilom. Na željo, ki jih je izrekel občni zbor zastran Matičema premoženja, se po razgovoru, kterega so se vdoleževali gg. dr. Zupanec, prof. Šolar in J. Vilhar, sprejame nasvet g. Vilharja, da se dava denar, kar ga dobiva Matica sedaj in ki ga ni toli-kanj, v domačo hranilnico ljubljansko, in da se vsaj do prihodnjega leta no spreminja nič. Na vrsto pride volitev gg. predsednikov in opravilnikov, in dr. J. Ulaga nasvetuje, da odbor si voli soglasno dosedanjo gospode, ki naj blagovolijo vladati Matico še vprihodnje; le namesti g. dr. A. Vojska naj se voli novi g. prof. Solar za pregledovalca društvenih računov, kar ves odbor stori. Ž njimi se vjemajo dopisi nekterih vnanjih ali novpričnih odbornikov. Tedaj so voljeni prvosednik g. dr. L. Toman, namestnika a) g. dr. L. Vončina in b) g. A. Kos, blagajnik vg. dr. Zupanec, pregledovalec društvenih računov g. prof. J. Solar, in ključarja g. J. Vilhar in g. prof. J. Marn. Pri razgovoru o tajnikovi nagradi nasvetuje gr. dr. Zupanec, naj se pokloni tajniku za obilna opravila za preteklo loto 120 gold., in g. dr. Pogačar nasvetuje, naj odbor hvalo da gospodom, ki so tako dobro opravljali doslej tajništvo, in naj jih poprosi, da opravljajo ta posel še vprihodnje, kar odbor s pohvalo stori po tem, ko naznanita tudi gg. knjižničar prof. Vavrft in za- [tisnikar prof. Marn, da hočeta s prof. Lčsarjem vred še prihodnje eto delati Matici na korist. Gosp. prof. A. Klodiču, ktori ponuja „grško slovnico" v slovenskem jeziku, da jo hočo spisati, ako jo sprejame Matica, sklene odbor, naj se odgovori, da hvalno pripozmi njegovo prizadevanje, da pa sedaj še nc vidi potreba takega spisa, in dokler dotičnega rokopisa nima, ničesar obetati ne more. Gosp. B. Raiču se ima po odborovem sklepu odgovoriti, naj blagovoli prejeti denar obrniti po svoji previdnosti. Izmed posamesnih odbornikov nasvetuje gospod dr. J. Ulaga: 1. Naj slavni odbor sam nekoliko pravic, Ki so po M. prav. do sedaj njemu pripadale, velikomu zboru odstopi in dotične tukaj nasvetovane prenarodbe za razpravo v prihodnjem včlikeui zboru ob času Mat. udom razglasi, m sicer: a) Kar §. 16. odboru prepušča, naj se prizmi velikemu zboru, tako da bi se pravicam dostojočira v61ikemu zboru dodalo pod §. 12. e): „da za častne ude izvoli take osobe, ki so se posebno u,služile ali za društvo ali pa za slov. slovstvo; t) da družbo dene v obrambo kakega slavnega pokrovitelja- b) Da sc pod oddelek ,,v61iki zbor“ vzame kot §. 14* „Veliki zbor odločuje, koliko bode po velikosti društvenih do; hodkov smelo biti stroškov; koliko blagajnik dobode za svoj trud; koliko bode tajniku ali pa njegovim pomočnikom dajat' plače." c) Vsled tega bi so pa §. 19, ki govori v odborovih pravicah, tako-le prenaredil: „Po tem, kar je občni zbor zastran porabe društvenih dohodkov za vsako prihodnje leto sklenil, določuje odbor, koliko se za rokopis d& vsakemu pisatelju posebej. Od' bor izvoli tudi tajnika poleg drugih potrebnih pomočnikov. Odbor nima pravice, da bi se lotil Matičine glavine, ali da bi se na-njo zadolžil." 2. Grledč na to, da se je v 3. velikem zboru 7. avgusta 1867 število odbornikov v Ljubljani bivajočih pomnožilo za dva; vnanjih število pa ravno za toliko zmanjšalo: nasvetujem, da se §• 14 ali po prenarejenih pravilih §. 15. tako-le glasi: „Vsako ‘eto jih stopi iz odbora tistih, ki v Ljubljani prebivajo, po šest, vnanjih pa po štirje." Da se, kolikor mogoče, v61iki zbor Matičin oživi, nasvetujem: Naj slavni odbor že danes blagovoli odločiti, da bode njegova skrb, vljudno povabiti kterega Matičinih udov, da za včliki zbor kratko razpravo o kakem mikavnem predmetu pripravi in v Prihodnjem zboru njo predbere. Razprava bi bila potem primerno gradivo za Matičin letnik. Naj bi se pa tudi razglasilo, da je dopuščeno vsakemu, ki 1® sposoben zato, o kakovem koli predmetu na velikem zboru kitati ali govoriti, samo da predmet 14 dni pred včlikim zborom odboru naznani, kteri bo temu pritrdil ali ne, kakor bo kazalo. Odbor soglasno pripozna, kako dobra in potrebna sta ta nasveta, toda sklene, naj se za prihodnjo odborovo sejo deneta na flnevni red, da se do dobrega more prevdariti in v isti seji ob-'avnati ta reč. — vSe le po seji jo odboru v roke prišel nasvet gosp. odbornika Št. Kočevarja. Ta nasvet pride sicer za 9. sejo na dnevni *'ed, vendar ga že naznanjamo svetu. Glasi se tako-le: „Matica ima namen, narodno omiko pospešiti, in izdajala je oozdaj razun koledarja z letopisom znanstvene knjige, zgodo-T^ska, zemljepisna, prirodopisna, to je, samo podučna dela. To ■1° dobro za naše slovstvo, in potrebno za sole, ko nam nikdo (*rug za šolske knjige ne skrbi. Ali s samimi znanstvenimi knjigami bode splošna omika počasi napredovala. Taiste so le za izražene ljudi, ki so srednje šole izvršili. Ti jih razumejo, kteri l’a se predmetov srednjih šol niso učili, jih ne razumejo pa tudi ?e Čitajo. Na primer rudninoslovje, ki ga je letos Matica izdala, •I® primerno za šole, ali mnogo naših društvenikov ga ne čita, in Jjarod sploh ne bode maral za taisto, kar je naravno, saj tudi . tltgi knjig ne čitajo. Ako hočemo, da bode narod čital, treba le> ne samo podučne, temuč tudi zabavne knjige izdavati. V ob-tistih bi spadale povesti, novele, posebno potopisne novele in 0,ttani. Za izgled bi nam morali nemški pisalci služiti, iz kterih bi ® znalo prestavljati, kar je narodu primerno, in kar moralnosti 1 2operno. .... S takimi knjigami bomo mnogim društvenikom Matice zado-kajti bojo za svoje doneske saj nekaj čitati dobili. Tiste so a narod potrebne, in ž njimi bode Matica svoj namen dosegla. Toraj nasvetujem, da bi se pri odločbi knjig, ktere bi Matica izdavati imela, v prihodnje na zabavne knjige ozir jemal, ali na tanko rekoč, da bi se vsako leto razun podučnih del saj ena zabavna knjiga izdala, v kterej bi se prijetne poveBti, novele ali romani nahajali." —------------ IX. soj« Maričinega odbora 19. decembra 1867. 1. Vrsta razgovorov. 1. Prebere in potrdi se VIII. odborove seje zapisnik. 2. Tajnikovo poročilo o važnejših stvarčh. 3. Pregledovalec Matič, računov poroča o svojem poslu. 4. Razprava o predlogu, ki ga odboru podaja odsek ,,za izdavanje knjig"; glasi se tako-le ta predlog: Odsek za izdavanje slovenskih knjig po Matici je imel 9. pa 16. dne u. m. posvetovanje, po kterem jo soglasno sklenil, naslednje spise in knjige priporočiti slovenske Matice odboru, da si jih pridobi in jih sčasoma spravi na dan v prid in blagor slovenskemu narodu. Pesmi V. Vodnika in J. Vesel a-Koseskega. Koledar in letopis za leto 1869. Primerna tvarina za letopis" bi bilo tudi življenje slavnih pisateljev in podpornikov slovenskih, na pr-M. Ravnikarja-Poženčana, P. Hicingerja, prof. M. Debeljaka itd. Slovenski Štajar, ki se spisuje po izgledu „Vojvodstva Kranjskega pa Koroškega" po J. Erbenu. Omenilo se je v razpravah odsekovih, da bi pri „Slovenskem Primorji" (pri popisu Tržaškega in Goriškega) dobro služila „Zgodovina tržaške škofijo", ktero je v spisu zapustil vrli pisatelj J. Kovačič. Olikani Slovenec, knjiga (po izgledu Knigge „Umgang mit den Menschen" itd.) v poduk Slovencem sploh, kako naj se človek spodobno vede v mnogih razmerah svojega življenja. Potrebna je zlasti slovenskim starišem tudi knjiga, kteri je darilo bil namenil rajnki prof. '° presojuje še sedaj prof. Macun in nam je menda skoraj pošlje, želi odse dobiti dobro slovensko-hrvaško-srbsko in pa slovensko-laŠko slovnico, ktera bi silo koristna bila Slovencem v njihovih pogostnih opi'a' vilih z bližnjimi sosedi Hrvati in Talijani. Slovenski stari n a i*, ki kaže, kako stari pa slavni so bili nekdaj Slovenci, in ki naj bi ga spisal g. Dav. Trstenjak, to je, naj bi sestavil svoje izvrstne spise o tej reči ter dal jih skupaj na svetlo, in Matica naj mu pomaga v dosego tega namena. — Morebiti bi bilo dobro, da se odločijo nekteri rodoljubi, na pr. po dekanijah slovenskih, in da spišejo slovenska rodbinska pa domača ali hišna imena ter jih pošljejo Matici v porabo pri popisovanji slovenskega naroda. Starožitnosti slovanske, ki jih je spisal slavni Safarik, in Matica naj skrbi, da jih Slovencem posloveni kak rodoljub. Naučni slovar (nemški „Conversationslexicon“ imenovan), ki naj bi se jel dajati na svetlo po zgledu češkega „Naučnega slovnika", da se pričnd za-nj delati priprave. V ta namen ne bi bilo napak, da se pospeši tisk slovensko-nemškega Wolfovega slovarja. Ta nasvet je odsek za ,,izdavanje knjig“ tudi v Novicah" razglasil 8 prošnjo, da blagovolijo do novega leta 1868 oglasiti se iskreni pisatelji, ki bi spisati hoteli ktero omenjenih kujig, da potem odsek poroča Matičinemu odboru, za knjige pa, za ktere bi se dotlej eihče ne oglasil, da Matica sama si poišče pisateljev. 5. Razgovor o dr. J. Ulaginem predlogu, ki se od besedo do besede glasi (glej stran 10). 48® ričel je sejo dr. Vončina z veselim naznanilom, da je Matica od poslednje seje pridobila nekaj v nravstvenem, nekaj v denarstvenem oziru, ker so jej pristopili svitli knezoškof Jernej Vidmar, in ker jej je volil petino svojega premoženja ranjki blagi profesor Debeljak, ktero lbode pri sodniji zastopal tajnik. Ime Debeljakovo ostane slavno v letnikih naše Matice med prvimi dobrotniki, in počastimo tudi mi vstavši njegov spomin, kar se tudi zgodi. Na to se potrdi zapisnik VII. odborovo seje, in tajnik je poročal o važnejših stvaren tako le: Število matičnih udov se je od 8. odborove seje pomnožilo 36, med kterimi je 5 ustanovnikov (med temi so milost, ljubljanski knezoškof g. Jernej Vidmar Matici podarili 200 gold.) in letnikov. Glavna Matična knjiga imela bi toraj kazati številko ^12, a zadnja številka jej je ravno 1300. Ta razloček izhaja od tod, ker nam je vneti poverjenik g. Dominik Čolnik letnino 12 udov poslal brez imen, ktora nam naznani pozneje. Najvažnejši dopis, ki je došel Matici, je gotovo ta, v kte-fena jej gosp. dr. Jernej Zupanec, c. kr. biležnik kot sodnijski komisar, 30. nov. 1867. 1. naznanja, da je ranjki gimn. profesor Matija Debeljak v Trstu umrl 18. oktobra 1867. leta ter v 8v°ji 'oporoki, pisani 24. decembra 1866 in 15. junija 1867. leta, Uglašeni 24. oktobra 1867. leta naši Matici po odbitih darovih Petino svojega premoženja zapustil proti temu, da Matica svoje knjige vsako leto pošlje njegovi rojstni hiši št. 2. na Visokem v Poljanski fari. To premoženje je večidel v laških državnih pismih, in znala 70.G18 glu., ako ta dade toliko, na kolikor se glase. — Bog plati rodoljubnemu velikodušnemu dobrotniku, ter mu obudi mnogo posnemalcev! Vsled tega naznanila se je Matica 2. decembra 1867 leta pri dotični sodniji oglasila za pogojnega dediča omenjene petine, sodnija pa je že 3. decembra 1867 1. št. 24.015 odgovorila, da potrdi in Matici prispoznil dedovalno to pravico. Za daljno obravnovanjc te dedšine je prvi podpredsednik gosp. dr. Leon Vončina 2. dec. 1867.1. pooblastil poročajočega tajnika in odbornika, kteri po dovršeni obravnavi vse naznani slavnemu odbora. Družba „the Smithsonian Justitution“ v Washington-u je goslala z listom od 29. dec. 1866 svoje knjige isto leto izdane, rejela jih je Matica 10. oktobra t. 1., ter imenovani družbi poslala svoje knjige, dozdaj na svetlo dane. Prepričan sem, da slavni odbor potrdi to ravnanje. — (Odobri so.) Prejeli smo začetek rokopisa Hafnerjovega o slovenski stenografiji; tajnik ga je v presojevanje dal hitropiscu g. Štempiharju. Naj slavni odbor odobri tudi to ravnanje. — (Odobri se.) Presojevalci Zepičeve ,,latinske čitanke" so dovršili svoj posel. — O. P. Ladislavovi „latinski slovnici" sem danes prejel pismo, v kterem g. prof. Macun naznanja, da jo pregleda o božičnih praznikih. Tako pride poročilo o teh dveh rokopisih še le v prihodnji seji na vrsto. Gosp. dr. Josip Vošnjak naznanja, da se „slovenski Stajar" pridno spisuje, da pa rokopis ne bodo gotov do novega leta, vendar pa misli, da se bodo vsaj prva polovica te knjige lahko natiskala v prihodnjem letu. „Kadi — tako daljo piše g. dr. Vošnjak — bi mi doctali zemljevid „Slovenskega htajarja," izdelanoga po velikem general-stabnom zemljevidu, pa stroški bi morda bil* preveliki za Matico, kajti tak zemljovid bi, kakor sem pozvedel, stal na 700—800 gold. Kaj misli Matičin odbor? Če je v stanu, dovoljiti te stroške, lotimo so tega dela.“ Naj slavni odbor danes izreče svojo misel o tem vprašanji. — (Odbor ne odobri toga nasveta.) Odsek za izdavanje knjig, voljen v 8. odborovi seji, je se' stavil imenik onih knjig, lctere priporoča odboru slovensko Matice. Ta imenik se je v „Novicah“ razglasil s prošnjo, da blagovolijo do novega leta 1868 oglasiti so pisatelji, ki bi spisati hoteli lcter° omenjenih knjig, da odsek to poroča Matičinemu odboru, za knjig6 pa, za ktere se ne bi dotlej nihče oglasil, da Matica sama si p°' išče pisateljev. — Naj slavnemu odboru naznanim, za ktere knjig0 so se doslej oglasili pisatelji. Za Safari ko ve starožitnosti oglasili so se štirje, n»*u' reč visokoč. profesor P. Ladislav, g. .losip Stare, giinn. suplen v Oseku, g. Franjo Marn, učiteljski pripravnik, in Jan. Vese, duhovnik; — za tilozofijsko pr op ode v ti ko, kakoršno je SP|9!* Zimmermann, le nekoliko okrajšano s pomočjo česku, poljs'iC’ hrvaške in italijanske g. Mat. Cigale; —za slovensko hrvaško srbsko slovnico: g. prof. Ivan Macun; za ,,slovenskeg Zidarja“ g. Fr. Tomšič, pristav na ljubljanski visi realki, ki je že dovršil vse skušnje za realkino učiteljstvo, in Franjo Vodopivec, učitelj na reški realki; za sodelavca pri „naučnem slov-&iku“ za medicinske članke ponudil se je g. dr. Jos. Vošnjak. Vrh tega pa so došli še predlogi, ki dopolnujejo odsekov Nasvet, namreč: Visokočest. g. P. Ladislav nasvetuje, da se Nafafikovim starožitnostim dodadd tudi IV. bukve Herodotove, na ktere se Šafarik čestokrat sklicuje in presojuje, in izda staroslovensko berilo za šole. — Za obe kniigi se omenjeni slavni profe-8or ponuja Matici. — Gosp. odbornik M. Maj ar nasvetuje to-le: )>Ako bi bilo slavnej družbi všeč, bi jaz spisal, da bi naša Ma-hca na svčtlo izdala, knjigo zabavno-podučno, v kteri bi bile pri-povždke resnične, to je, ktere so se večjidčl resnično prigodile; jzvirno so spisane v ruščini, in v knjigi, kakor jaz menim, bi na Jednej strani se tiskala po ruski, na drugoj pa slovenski pripovedka." — Gosp. Matej Cigale predlaga, naj se namesto „sta-rožitnosti“ izdade slovenska literatura ali vsaj bibliografija. — Uosp. B. Raič želi, da bi Matica izdala: Popis vseh zelišč ra- stočih na Slovenskem in navod, kako je ravnati z berilom, da )e poduk poraberi ter prebirajočim učencem koristen. Gosp. A. Janežič nasvetuje: a) izdavo najlepših narodnih pesem in pvipo-Vedek slovenskih; b) izdavo zbranih del naših najboljših sedanjih Pesnikov: Cegnarja, Levstika in Vilharja; c) kalcov krasen roman; ") Sehodlerjevo knjigo „Buch der Natur." — Gosp. odbornik j*r< Ulaga predlaga: Naj se izdd Jirsikova poljudna dogmatika katoliška, in za njo razpiše poštena nagrada. Gosp. prof. Šolar naznani, da je nenadoma pregledal društveno premoženje po vpisni knjigi in pri blagajniku g. dr. Zupancu in je našel vse v tenkem redu. Pred razpravo o knjigah pov6 blagajnik dr. Zupanec., ko-'*o ima sedaj Matica premoženja, in koliko sme dati za knjige Prihodnje leto. , Po tem nasvetuje dr. J. Bleiweis, da se najpred določijo I njige za prihodnje leto, po njegovi misli: a) koledar z ® t o p i s o m, b) Vodnikove poezije, c) »S 1 o v e n s k i S t a j a r, j At lan t, in sicer dve oblini ali planigloba, Evropa in Avli *ja> in e) Olikani Slovenec. Odbor pritrdi s pristavkom, a 8e a) Koledar z letopisom izdil po g. Janežičevem nasvetu kako podobo morebiti rnnjcega prof. Debeljaka, in alco kdo za •V? vč ali jo ima, naj blagovoli to naznaniti Matici. O b) Vod-, ^ k o V i h poezijah seje že govorilo, in prvi del jo že vredil g. ,r- I-evstik, zato naj se mu brž, kadar ga Matica dobi,^ izroči Še . rilgi del, da ga pripravi za prihodnje leto. O c) Slov. S ta j ar ju ■*e pisal dr. Vošnjak, da bode mogoče vsaj prvo polovico dati to leto, kar odbor sprejame, vendar brez nasvetovanega polnega zemljevida. Zastran d') Atlanta se dogovori odbor, naj lame dajati v nepremali obliki, vendar po denarstveni moči 1 po premoženji, in propusti se ta reč knjižnemu odseku proti temu, da mu pristopi in pomaga g. P. Kozle r. Zarad e) O 1 i-kanega Slovenca pojasni prof. Marn nektere pomisleke, v lete-rem duhu in v kaki obliki ga je mislil odsek; dr.Pogačar pa nasvetuje, naj se namesti njega izdd filosofična propedevtika ali dušeslovjo, kakoršno hoče spisati g. Cigale, in nam je silo potrebna za više nauke. Dr. Bleivveis omeni, da nam je treba tudi prave toda slovenske olike, in da Matica izdd zabavno-podučno knjigo bolj za narod. Odbor se zedini v tem, naj se izdaste, ako moč obč, in naj se prepusti „0 lika ni Slovenec" g. J. Veselu, „Psihologija" pa ali „Dušeslovje“ g. M. Cigaletu. Dalje pritrdi odbor, da si pridobi Matica pesmi J. Vosela-Koseskega, in da vravnd to reč s pesnikom samim g. dr Blei-weis; da se spravi na svetlo Umetni Zidar, in lier sta se za-nj ponudila dva pisatelja, da si dobi odsek za izdavanje M a-tičnin knjig od nju osnovo, po ktori ga ta ali uni misli izdelati, in pozneje sporoči to odboru; da se pridobi slovensko-lir vaš k a slovnica, toda djanska, z mnogoterimi vzajemnimi zgledi, za bolj podučene Slovence, in ravno tako tudi slovonsko-laška, kar se izroči omenjenemu odseku, kteri naj za vsaktero dobi sposobnega spisatelja. Pri Slovenskem Starinarju povč prof. Marn iz pisma g. Trstenjaka, da ga v sedanjem stanu ne more dovršiti, tor nasvetuje, vda se za zdaj pusti zlasti, ako sprejame odbor „Stan-žitnosti Šafarikove", v kterih so tudi slovenske. Odbor pritrdi toda le po odpovedi g. pisatelja, kakor opomni dr. Bleiiveis. Pri Starožitnostih slovanskih Šafarikovih, za ktere so se ponudili štirje pisatelji, nasvetuje izmed vnanjih odbornikov g. Cigale, izmed ljubljanskih prof. Šolar, naj sc knjig8 — pretežka in ostarčla — opusti, dr. Costa pa, ktorega podpirata zlasti dr. Bleiweis in prof. Marn, jo priporoča z ozirom na vzajemno slovansko znanstvo, in naposled obveljA g. Costov predlogi da Matica izdd „Starožitnosti slovanske na podlagi fc>a' farikovihpo sedanjem stanu slovanske zjianosti" na' sprot prof. Šolarjevemu, da so izpusti „na podlagi Šafarikovih",'^' in knjižni odsek naj skrbi, da sc pripravijo za ktero prihodnji1 let Matici. Na vrsto pridejo zdaj nasveti vnanjih odbornikov, in Costa želi, naj se obravnavajo le tisti, ki jih podpira kteri vprl° nih odbornikov. Pri glasovanji pade P. Ladislavov a), kel’ * bode spisovatelj „Slovanskih Štarožitnosti" tako oziral na IV. ‘.J. rodotove bukve, in b), ker je že Miklošič dal nekaj v >^er>. za VIII. gimnazijalni razred", nekaj pa v staroslovenski kres^ matiji že dvakrat natisnjeni; ravno tako Majarjev, kterega > podpira nikdo. — O g. Cigaletovem zastran slovenske literatu^ ali vsaj bibliografije povč prof. Marn, da jo spiBuje in jo n pozneje dati na svetlo.—Predloga g. Raičeva so ne sprejanm^' ker nekaj že imamo, nekaj pa pride v neki prihodnji seji na vi s *— Izmed g. Janežičevih se ne potrdi a) in c), s kterhna naj »e po dr. Gostovi opombi sklene tudi dr. Kočevarjev predlog St. 6., ker se godi to po časnikih, druStvenem letopisu in družin knjigah, hj ker jih imamo; sprejame pa se d) Schindlerjeva knjiga: »B u c h d e r N a t u r“, ker jo zlasti priporoča profesor Solar, in knjižnemu odseku se izroči, da preskrbi, česar je treba. — Dr. Ulagov nasvet priporoča prof. Marn, naj se sprejame, prof. Šolar in prof. Lesar pa nasvetujeta, naj Matica namesto dogmatike izdil vse„ve-fonaučne knjige za gornjo gimnazijo, ki bi bile tudi bolj z& olikane; toda po razgovoru, kterega so se vdeleževali gg. Costa, Solar, Bleiweis, Jeran, Lesar in Marn, poslednji nasvet pade, uni pa, da se „sprejame poljudna verna ali dogmatika slovenski obdelana po Jirsikovi", ki jo imajo že tudi Hrvatje, obveljd, predlog vendar, naj se že zdaj vvrsti prej omenjenim knjigam, kterih Matica želi, ostane v manjšini. „Na to bere dr. Costa nasvet zastran naučnega slovarja, hi se glasi tako-le: „Po sedanjem stanu znanosti in človeške omike sploh mora vsak izobražen človek znati glavna dela zgodovine in naravoslovja, književnosti in zemlj epi sj a, modroslovja *u j ezikoznanstva, politike in p ravoslovja. Prostemu Slovencu pa ni mogoče seznaniti se s temi potrebnimi vednostimi. Ako bi tudi imeli pripravnih knjig, vendar mu čas ne pripusti, Vse čitati, in zraven tega je le redko kdo v stanu, celo knjižnico fta^raviti si. Preobširno bi bilo vseh vej znanstva po izvirnih knjigah iskati, in večina učenih takih knjig bi ostala nerazumljiva Prostemu človeku. Slovenski narod torej potrebuje knjige, ktera v kratkem, pa jcdernato popisujo vse človeške znanosti, ka-horšno imajo tudi vsi omikani narodi. Že stari Grki in Rimljani 80 take knjige imeli in jih imenovali „enciklopedi j e, to je, krog vseli 'vednosti. Te enciklopedije so bile sestavljene sistematično , in sicer tako, da je vsaka znanost imela svoj poseben oddelek. Tako n. pr. je grška obsegala naslednja poglavja: slovnico, ft&uk o godbi, zemljemerje, zvezdoslovje in nauk o telovadbi. Tako vredjene knjige pa niso človeškim potrebam zadosto-v*le, ko se je jako razširilo polje znanosti in omike. Zarad tega 80 se začele v XVII. stoletji izdajati enciklopedije v abeced- 11 eUi redu, in te so izpodrinile one v najnovejših Časih, posebno Po izgledu včlike francoske enciklopedije, ki jo izhajala v Parizu 1751. do 1772. leta v 28 knjigah. Res jo, da le knjiga v abecednem redu zadostuje našim potrebam. Le v taki knjigi nam jo mogoče v vsakem trenutku vez velikega truda podučiti se o stvari, o kteri bi radi kaj iz-odeli. Le v taki knjigi more se popisati vsak oddelek znanosti na Htko in vendar tako, da jo sam za-se razumljiv in primeren ftuvadni omiki izobraženega človeka. Temu nasproti kak oddelek 8lsteinatično vredjene knjige ni razumljiv, ako se ne prečitajo vsi PrejŠnji oddelki. Vrh tega najvažnejši del enciklopedije — živ N&rodni kolodiu' 1869. (Poročilo.) ‘2 ljenjepisje slavnih oseb — zahteva neobhodno abecednega reda, ker še drugače sprevidno vrediti ne da. Edini vgovor abecednemu vredovanju, namreč ta, da se ves zapopadek preveč trga in da ni mogoče, iz njih o celoti kakega predmeta popolnoma podučiti se, nikakor ni veljaven; kajti v dobro vredovani taki knjigi se morajo posamezni članki ne samo vjemati, temveč tudi drug na druzega ozirati in sklicavati. Ako se hočeš, na pr. podučiti v modroslovji, najdeš pod to besedo kratek poduk, kaj da je modroslovje, kteri so posamezni njegovi deli (logika, nrava, leposlovje itd.), in kteri so bili najimenitnejši modroslovci starih in novih časov. Beri tedaj, kaj govori enciklopedija pod temi besedami o raznih delih in pisateljih — in kratek obseg imaš vsega modroslovja. Prav tako dobiš sliko razvitlca vsega slovstva, ako pod to besedo imenovana dela (na pr. iz starega časa rimsko in grško slovstvo, iz novih časov češko ali rusko itd.) prečitaš. Do sedaj znane abecedne enciklopedije lahko razdelimo na t r i vrste. Prva vrsta razlaga le najvažnejše besede in še to tako na kratko, da šteje po dve Is večemu po štiri knjige. Druga vrsta — bolj namenjena učenemu svetu — obdeluje pa vse tako obširno in na tanko, da je skoraj vsak Članek posebna knjiga. V to vrsto spadajo na pr. včlika francoska enciklopedija, ktero sta v Parizu ou 1781. do 1832. 1. izdala Panc-koucke in Agasse v 201 knjigi, in nemška po profesorjih Erš in Gruber 1818. leta pričeta in še danes nedovršena, do sedaj v 14() knjigah. Tretja vrsta se drži zlate srede, in popisuje iz vseh znanstev vse oddelke, kakor so za splošno omiko vsakemu iz' obraženemu človeku potrebni. Te vrste je češka enciklopedija, ktero je pod imenom „S lovni k naučny“ 1859. leta priče* izdajati vsemu svetu znani slavni F. L. Rieger in jo dovršil do besede „Rusko“. Ta naj bode nam v izgled in posnemo, toda v krajšem obsegu o tistih predmetih, ki so posebno v zadnjih zvezkih češkega „slovnika“ jako obširno obdelovani, in skoraj že sa' mostojna čeravno izvrstna dela. Gotovo si naša Matica z izdanjem slovenskega „naučnega slovnika“ pridobi največo zaslugo za naše slovstvo in za izobr®; ževanje slovenskega naroda. Zato smo te misli, naj sklene slavn* odbor, da Matica izdd tak slovnik. In čeravno po pravilih in'11 odbor pravico, to določiti sam, naj se vendar ta stvar zarad važnosti svoje in zarad mnogo stroškov stavi na dnevni red prihod njemu občnemu zboru. Ta slovnik, da bo zadostoval našim potrebam in svojeni1^ namenu, mora imeti 10 do 12 knjig v veliki osmerki; vsaka kn jig po 50 pol. jj Za vodstvo tega podvzetja naj se sestavi poseben oC*8eia MatiČinih udov bodi-si odbornikov ali neodborniKov, ki zato, se lahko shajajo v sejah — imajo stanovitno bivališče v Ljubljani, >n so voljni prevzeti ta trud. Temu odseku se pridene plačan vrednik, čegar prvo delo bo, sestaviti abecedni imenik vseh stvari, o kterih ima govor biti v slovniku. V tem imeniku mora tudi povedano biti, v kolikošnem obsegu naj se izdela vsaka stvar. Vredniški odsek ima ta imenik pretresati, spreminjati in dopolnjevati, ter konečno potrditi. Tako odobren naj se natisne in razpošlje slovenskim pisateljem z vabilom, da se do določenega časa oglase, ktere besede hočejo prevzeti. Ostale besede, kterih ne prevzame noben ud vredniškega odseka — ima izdelati vrednik. Odvreči kak rokopis ima pravico le odsek, ne pa vrednik. Predno gre rokopis, kterega je vrednik za natis pripravil, v tiskarnico, •flora se predložiti odseku v konečno presojo in odobrenje. Virov, iz kterih bodo zajemali pisatelji gradivo za slovnik, 5' treba in skoro tudi ni mogoče na tanko naštevati. Razun nemških slovnikov te vrste bo posebno gori imenovani češki „Slov-njk“, potem za biografični del Kuku Levičev „Slovnik umjet-n*kah jugoslavenskih'' inWurzbachov „Biografisches Lexicon“ pi-satelje dobro podpiral. Pravilo pa ima biti to, da se vsakemu ^stavku pridenejo najvažnejša dela vsega slovstva, zlasti pa vse, *ar se je pisalo o njem v slovenskem ali jugoslovanskem jeziku oodi-si v knjigah, bodi-si v časnikih. Tudi ima vsak pisatelj imenovati vire, kteri so bili podlaga njegovemu sestavku. Predno naredimo konečni predlog, treba je v oči pogledati Proškom. Vredniku za splošna vredovaniska dela, popravo sestavkov tiska, in dotična dopisovanja na leto......................... 200 gold. P*sateljem (in ravno tako tudi vredniku za njegove sestavke) za polo po 25 gld., toraj za 25 pol, to je polovico ene knjige......................................... 625 „ tiskarju za tisk in papir v 3000 iztisih polo po 50 gold. ................................................. 1250 „ 8k zavitka, papir in vezanje....................................125 „ tor«j bi polovica vsake knjige, ktera bi se v enem letu izdala, — stala....................................... 2200 gold. ^ . Če tudi so stroški veliki, vendar ne strašimo se jih, ker je e‘° tako važno in koristno za naš narod, in ker Matica ima z jkodušnim darom Debeljakovim vred lastnega premoženja blizo -000 gld., kteri donaSajo skoro toliko obresti, da se ž njimi plača tega „slovnika.“ Letni doneski pa ostanejo za druge knjige, toniti je še to, da ta „slovnik“ ne prične izhajati pred 1869. letom: Po vsem tem stavimo sledeče predloge: v,, L naj občni zbor sklene, da se izdsl po izgledu češkega ” ovnika naučnoga" slovenski ,,Slovnik naučili." .. 2. Za vodstvo tega podvzetja naj Matičin odbor izmed Mati Pr u^ov> ki imajo stanovitno bivališče v Ljubljani, in so voljni °Vzeti ta trud, — izvoli poseben t^dsek. 3. Temu odseku na stran naj odbor dodd. sposobnega plačanega v rednik a, kteremu podd navod v smislu tega sporočila. 4. Vsako leto naj se izdd polovica knjige s 25 polami. 5. Priprave za izdajo se pričnč, da le občni zbor potrdi prvi predlog". Ker je ta nasvet silo važen, omeni prof. Marn, naj se vsa osnova natisne v,,Novicah" in naj bode razprava o tem v prihodnji seji, kar odbor soglasno sprejme. Zastran dr. U1 a g o v e g a predloga o spremembi društvenih pravil in o včlikem zboru nasvetuje dr. Costa, da se voli za to odsek, ki naj po sedanji društveni postavi in po razodetih vošilih dr. Ulage in družili vravnd pravila in poroča o tem v kteri naslednjih sej, in voljeni sq. bili gg. dr. Toman, Costa, Blei-weis, Zupanec in prof. Šolar. Naposled nasvetuje še dr. Costa, naj si Matica izvoli častnega uda slavnega češkega prof. g. J. Purkynč-a, kteri j® v kratkem obhajal svoj 80. rojstni dan, in so mu čestitali skoro vsi Slovani, kar odbor tem raji storf, ker ima sedaj priliko, dati znamenje svoje hvaležne vzajemnosti tudi češki Matici, ktera j® naši poslala tolikanj mnogo cenjenih knjig. Volitev se po telegraf*1 naznani slavnemu starčeku. Slava! X. seja Matičinegn odbora 16. aprila 1868. 1. Vrsta razgovorov. 1. Prebere in potrdi se IX. odborove seje zapisnik. 2. Tajnik poroča o važnejših stvarčh. 3. Blagajnik poroča, koliko novcev se smč porabiti za 1868. leto. 4. Poročilo o Žepičcvi „1 at inski čitanki" in o P. Ladislavovi tinski slovnici". f>. Odsek za izdavanjc knjig nasvetuje: naj slavni odbor odobri, da >e IV. občnemu zboru stavijo naslednji predlogi. a) Naj občni zbor sklene, da Matica po izglodu češkega »Slovnih* naučnoga" izdd slovenski „Slovnik naučni". . b) Za vodstvo tega podvzetja naj Matičin odbor izvoli poseben od»e, izmed Matičinih udov, — ki imajo stanovitno bivališče v Ljublj#"1 in so voljni, prevzeti ta trud. c) Temu odseku na stran naj odbor dodd sposobnega plačanega vre nika, kteremu se podit navod v smislu odborovega sporočila. d) Priprave za izdajo se prični), da le občni zbor potrdi prvi predl®č>' 6. Odsek za spremembo pravil nasvetuje z naslednjim sporočilom nac novih pravil: Želje po premembi Matičinih pravil so skoro tako stare, ^.g0 Matica. Že v prvem občnem zboru so se stavili dot.ični predlogi, hi s® zdeli večini tudi potrebni; a sprejela jih ni, ker se je že takrat obetala nova svobodnejša postava o društvih, in ker smo imeli ge premalo "kušuje. Oba razloga sta sedaj zginila. Dala se je 15. novembra 1867. 1. omenjena postava in odbor spozna tedaj za svojo dolžnost, da nasvetuje 5odanjim okoliščinam in naznanjenim željam primeren načrt novih pravil. Načela, kterih se je držal odbor pri tem načrtu so naslednja: 1. Izpustilo se je vse, kar je imelo le začasno veljavo, in Bicer v §. 14. določilo o izstopu odbornikov prva tri leta, v §. 20. prva dva •tavka in celi 24. §. 2. Izpustilo se je tudi ono, kar je nepotrebno po novi postavi in J® mejilo in oviralo društvo, namreč zadnji stavek 1. §., prvi 4. §., in zadnji 5. §. 3. Izpustilo se je tudi, kar se je zdelo odboru nepotrebno in ne 'testi važno, ker po odborovem mnenji ima to določiti opravilni red, kteri e® bode osnoval še le po potijenih novih pravilih. Tako §. 2 črka b, §■ 3, drugi stavek §§. in 17. 4. Stilistične premembe skoro v vseh paragrafih niso tako važne, *ta bi jih tukaj posamezno naštevali. 5. Najvažnejša in bistvena prememba je razširjenje pravic občnega zbora v sedanjem 10. in 11. §., ktera mu pridržujeta pravico sklepati o najtehtnejših reččh in v roke dajeta konečno določbo o vseh Matičinih Zadevah po predlogu odborovem. Ta §§. dajeta občnemu zboru več pra-Vl®> kakor jih zahtevajo želje do sedaj razodete. Da po §. 11. sme občni zbor konečno sklepati le v reččh, ktere 1'Ul odbor predlaga, treba se nam je zdelo staviti zarad tega, da se ne sklepa na vrat na nos, ampak vsaka stvar dobro preudari na vse strani, Predno pride na sklepovanje, — da se tudi lahko stavi na dnevni red °bčnega zbora in tako naznani vsem udom Matice, — in da ne sklepa v zboru zbran oddelek udov zoper gotovo voljo večine vseh družnikov. Po §. 10, črka b) določuje občni zbor konečno o proračunu Matice, ter ima v svojih rokah vse gospodarjenje Matičinega imetka, kolikor ga n® omejuje 18. in 19. §. Pri osnovi novih pravil se je odbor oziral na želje do sedaj mu Oznanjene in razglašene v vabilih k prvemu občnemu zboru in IX. odboji seji. „ V tej osnovi sprejeli so se nasveti: Mariborskih družbenikov dr. n®a i. d. k §. 5., 12., 16., 17., 21. in 24. in nasvet dr. Ulage. y Nepotreben se je odboru zdel pristavek, kterega je želel g. dr. ^ 0 n č i n a k prvemu paragrafu. Nepotreben prvič zarad tega, ker 1. §. fploh govori o knjigah in na nobeno stran ne določuje, kakosne so ®Primerno“. To na tanko popisovati, pripustilo se je opravilnemu redu. ®Potreben drugič zato, ker se ni bati, da bi Matica po sedanjem stanu * °v in po sestavi sedanjega odbora kdaj izdala knjigo, ki bi utegnila kaliti ®eniCo katoliške vere. Vrh tega ne bi pa tudi tako določilo pomagalo, er nimamo sodnika, da bi bil nad odborom in bi pazil, da se ne pre-, °Pi to določilo. Treba je le skrbeti, da se volijo taki odborniki, ki 0 ° dr. Vončinovo željo imeli pred očmi. Gosp. Držečnikov predlog je samo vprašanje, ki spada v vrsto tistih stvari, kterih ni moč vseh našteti v pravilih, ktere se imajo rešiti primerljej za primerljejem po besedi in v duhu pravil. Letnino zvikŠati po predlogu gosp. Ratha se ni zdelo odboru primerno, ker letna plača 2 gld. 50 kr. do smrti ali izstopa iz Matico nikdar ni enaka daru glavnice 50 gld., ki ostane lastnina Matičina. Gosp. Vrečkov predlog, da lahko tudi rodbine ali hiše pristopijo kot nesmrtni udje, je res natančnega pomisleka vreden in odbor ga je tudi pretresaval na vse strani. Vendar ga odbor ne more nasvetovati že zarad tega ne, ker bi bil silno težko izvrševati, in bi lahko postali prepiri o tem, kdo da ima prejemati knjige. Tudi ne bi bil Matici na korist, ker se je nadjati, da se bode izmed tacih rodoljubnih hiš ali rodbin leto za letom več posamnih udov vpisalo v Matico. Hišne, rodbinske ali sploh privatne knjižnice se pa tako po 7. §. sprejemajo za nesmrtne ude. Nasvet mariborskih družnikov zarad §. 11. se odboru ne zdi prak- tičen, ker je za ude gotovo najpripravniši poletniški čas velikih šolskih počitnic za občni zbor. Kavno tako bi bilo težko po predlogu teh družnikov odločiti, ali je volilni list vlastnoročno pisan in podpisan ali ne. Določba, kako naj se poroča o rokopisih (pristavek k 15. §.), se prihrani opravilnemu redu. Taisto veljž. tudi o pristavku k 18. §. Pristavek k. 19. §. je nepotreben, ker o vseh denarnih rečtSh dolo- čuje po §. 10. b) edini občni zbor. Nepotreben je tudi drugi nasvet dr. Ulage, ker §. 13. ne ovira voliti več ko 16 odbornikov v Ljubljani stanujočih. (Nova pravila gl«J konec sporočila o IV. občnem zboru.) V. Dr. Jos. Vošnjak predlaga: a) Naj se „Sloveuski Štajar“ tiska v 5000 iztisih, izmed kterih naj 8® 1000 iztisov odloči za darila najizvrstnejšim učencem mariborske i" celjske gimnazije in ljudskih šol 2., 3. in 4. razreda na slovenske!*1 Štajarju; natisom, kolikor jih Matici ostane, naj se pa za kupcC na slovenskem Štajarji poBtavi tako nizka cena, da si vsak kinet lahko kupi to knjigo. b) Naj se tej knjige dodA »natančen zemljevid*1 vravnan P° spisu; stal bi 400 — 500 gld. c) Naj odbor pisateljem, ki bi zahtevali honorar za svojo spise, loči po 30 gld. za tiskano polo. 8. Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: Naj se „Slovenski Štajaru tisk® z oblikami, ktere rabijo pisateljem posamnih oddelkov. Levstiku, da ga pripravi za natis, kakor se je odsek °(?ovoril ž njim. Gosp. Levstik je prevzel to delo in do srede ,e8eca aprila obljubil dovršiti svoj posel. Za trud mu je odsek .'jtočil 100 gold. nagrade. Naj slavni odbor izreče, v koliko Ztl8ih naj sc tiska? (Odbor sklene, da so tiska v 2500 iztisih.) Ozir tega rokopisa je pa odboru 2. marca t. 1., to je, dan rL 7 javno dražbo, došlo pismo, v ktorem g. Mih. Kastelec trdi, H j® ta rokopis bil njegova last in da je Wa_gner-ju prodal le S avico, izdajati ga, a pridržal si last do rokopisa. Odsek za iz-^ vanj o knjig je pretrosaval ta dopis ter preudarivši, da Matici 1 ®amen, nabirati starinskih rokopisov, nasvetuje: Da-si tudi je ^ Kastelec s tem, daje Matica rokopis kupila na javni dražbi, £uhil pravico do njegove lasti, če jo je tudi imel, naj vendar slavni odbor sklene, da se imenovani rokopis po dovršenem natisku izroči Mih. Kastelcu, ako s pismi, kterih omenja v svojem dopisu, odseku dokaže, da Wagner-ju ni prodal lasti, in da obljubi rokopis izročiti c. k. licealni knjižnici, da ga ona hrani. (Odbor sklone: naj se odsek za izdavanje knjig prepriča v Kastelčevih pravicah do rokopisa in poroča v prihodnji odborovi seji.) Kakor je bilo slavnemu odboru že v 7. seji naznanjeno, bil je imenovani Wagner Matici za prodane knjigo dolžan 74 gld. 68 kr. — Stroški za napeto tožbo nam sicer še niso znani, vendar bi utegnili znašati toliko, da jo ta dolg narastel do 100 gld. Če pomislimo, da bi bili Vodnikov rokopis gnali tudi čez 100 gld-> ako bi nam ga bil kdo dražil, lahko rečemo, da sta predsednik in tajnik Matico rešila poškodovanja s tem, da sta o pravem času zarubila, kar je bilo še za oteti. — Vrh imenovanega rokopisa je pa Matica, da je pravde konec, kupila tudi vso druge zarubljene knjige, ktore bi bile imele ostati, kor ni bilo kupca; te so jej tako rekoč na površek. Naj slavni odbor danes odobri to ravnanje in določi, kaj so ima zgoditi s temi kupljenimi nemškim} in slovenskimi knjigami V (Odbor odobri to ravnanje ter izreče, naj se knjige, ki niso za Matičino knjižnico, skušajo pod roko prodati.) „Srbsko-hrvaško-slovensko slovnico“ je odsek z® izdavanje knjig izročil g. profesorju Žepiču. „01ikanega Slovenca'', kterega po odsokovem naročil« spisuje g. Iv. Vesel, kmalu pričakujemo. Da no bode treba čakati XI. odborove seje, naj slavni odbor kar danes voli pregle-dovalce za ta rokopis ter pooblasti odsek za izdavanjo knjig, konečno razsodi poročalno sodbo, ter da določi pisatelju plačilo* knjigi pa število natisov. — (Odbor izvoli za presojevalce: gg. dr. Iv; Zlat. Pogačarja, Dav. Trstenjaka in M. Cigaleta — vse drugo določit' prepusti odseku za izdavanje knjig in predsedništvu.) . Odsek za izdavanje knjig je slovenskemu atlantu odmeri* 15 palcev dolžine in 12 palcev višine prav po Meyerjevem ned" škem atlantu, ki je izšel v Hildburghausen-u. Na to seje tajnik p° odsekovem naročilu z dotičnimi vprašanji obrnil v IlildburghauS611 do bibliografičnega ustava, v Goto do Justus Perthes-a, ki je i2' dal Stieler-jev in v Olomuc do Holzel-a, ki je izdal Kozon-ov atlant, in sicer do Holzel-a s pristavkom, da bi Matica zaslužp najrajši naklonila domačim umetnikom. Došli so odgovori jak0 različni: Justus Ferthes pišo, da tega dola no moro provzoti z*1' rad mnogih drugih del te vrste. — Holzcl odsvetuje izdajo slove«' skega atlanta, češ, da bi (s 40 zemljevidi) v 1000 iztisih sto 30.000 gold. — Iz Hildburghausen-a pa se nam ., 1. odgovarja, da bi Matico en zemljevid v 1000 iztisih stol' a) za kamnorez z risanjem vred................ 250 tolarje b) za natiskovanje................................30 skupaj toraj . 280 tolarje' v srebru; vrezan v baker 375 tol., v jeklo pa 500 tolarjev, vr tega pa še natiskovanje 30 tolarjev; 2. pa nasvetuje, naj se Matica prav na tanko ravni po Mejrer-jevcm atlantu tako, da bode treba le slovenska imena vrezati v kamen in jih tiskati namesti nemških, češ, da po tem poti bi se stroški znižali na desetinko. Odsek za izdavanje knjig toraj predlaga: naj se Matica poprime poslednjega nasveta; slavni odbor pa naj odsek pooblasti: a) da se g. Cigale naprosi, da bi on, kakor se je bil že enkrat prijazno ponudil, prevzel poslovenjenje imen za atlant; d) da konečno in veljavno sklene pogodbo z Hildburghau-« senskim bibl. ustavom". (Odbor potrdi oba odsekova nasveta.) Po tem je poročal gosp. blagajnik dr. Zupanec, da ima Matica sedaj premoženja čez 30.000 gold. in da se za to leto porabiti sme 3118 gold. Poročilo o Žepičevi „latinski čitanki" in o P. Ladislavovi „latinski slovnici", kteri so pregledali gg. Macun, Šolar, "a Vavru, je imel prof. Šolar, kteri gledč na to, da je želeti v vseh delih dovršene slovnice, in da se razstavki po tem ne vje-*bajo, v imenu pregledovalcev nasvetuje, da se slovnica z Žepi-čevo čitanko ali vadbeno knjigo pošlje P. Ladislavu, da jo po danih Naznanilih popravi, vredi in dovrši; na to naj se pošlje ves rokopis tudi g. Žepiču, da tudi on dovrši svojo vadbeno knjigo, in °boje naj se pridobi ter spravi na svetlo. Vstreglo se bode s tem Naladeži, slovenskemu narodu in celč učenjakom. — Na to se Prične razgovor, ki so ga imeli gospodje dr. Costa, Trstenjak, Šolar Marn in Jeran. Dr. Costa meni, da zdaj ni primeren čas za šolske knjige, da pa je treba na pisatelje vendar ozir imeti; Trstenjak kaže, da je že prej v Matici nilo sklenjeno, da daje na svetlo tudi šolske knjige, s kterimi se vtrjuje imenstvo, pospešuje slovstvo, in prof. Šolar, da slovnica ni le za šolo, in da ne 'iobimo vselej tako marljivega delalca, in naposled sprejme odbor Nasvete, da se omenjeno delo pošlje še v dovršenje gg. Ladislavu 'n Žepiču, da se rokopis proti primernemu plačilu za Matico pri-"°oi, in o svojem času slovnica tudi izdd. Gosp. Jeran želi bolj Movenskega imenstva, da se jozik tako ovaruje preveč tujstva, Prof. Šolar pa, da se pridrži navadna terminologija. O „naučnem slovniku" bere g. tajnik najprej, kar je poti nasvetu pisal g. L. Svetec, prof. Erjavec in g. Cigale; na 0 ovrže poročevalec g. dr. Costa vgovore, češ, da se zdaj le o oin govori, ali se predloži ta nasvet občnemu zboru ali ne. Gosp. ^ rstenjak spoznava, da bi bilo koristno tako delo, toda je še pre-fdaj, nimamo dokaj dušnih moči, olikani si pomagajo z na-■ nimi slovniki v družili jezikih, še češki v posebnem založništvu e počasi napreduje itd. Dr. Vončina in dr. Bleiweis povdarjata, ,a zdaj ni vprašanje, ali ga damo na svetlo ali ne, tomuč le, ali pnemo to reč na clnevni red občnega zbora, zlasti ker je tako azna, da si je odbor sam določiti ne upa, in ko dr. Costa še P°jasni, da so naše okoliščine drugačne od čeških, da so bodo Pr»ve pričele in delanje samo še le čez lota pozneje, da so po takem delu bodo zbudile in pridobile moči, ki doslej še spijo, sprejame odbor vse štiri točko omenjenega nasveta, ki ga je bil storil odsek za izdavanje knjig zastran „naučnega slovnika." Pri posvotovanji o spremembi Matičnih pravil pove dr. Vončina, iz kterih vzrokov popusti svoj nasvet o pristavku, da „se ogiba Matica sploh vse take delavnosti, ktera bi utegnila kaliti resnice katoliške vere." Razun teh, ki so v sporočilu, ki ga je odsek za spremembo pravil pridjal načrtu novin pravil, se spo-ziva tudi na to, da nastopa boljši čas, da grč punli pseudolibera-lizem ob veljavo, da sme zaupati Matičnemu odboru, in ker se je izpustil iz novih pravil tudi pristavek: „brez vse politične delavnosti !“ Pri §. 2. razodene g. Trstenjak, da se mu dozdeva premalo in da ne bi bil napak pristavek „kdor je nooporočen"; — prof. Šolar se vjema ž njim, da-si želi druzega izraza, dr. Costa in dr. Zupanec pa razkažeta, da je tu težko določiti prej imenovani izraz, da se v tem Matica ne sme primerjati z drugimi družbami) na pr. čitalnico itd., in sklone sc, da se prepusti odseku za spremembo pravil in predsedništvu, da vstavi primeren bolj določen izraz. Pri §. 3. svetuje prof. Marn, naj se glasi: „kdor ne bi v redu plačeval vsako leto (nam. ne vsaj v prvi polovici vsakega leta), itd., pri §. 10. g. Trstenjak želi, da se Btavek pod d) iz-puBti, tako da si odbor sam sestavi opravilni red; — g. Svetec pa nasvetuje, naj bi se .12. §. začenjal tako-le: „praviloma glasujejo le tisti udje, kteri so 20 let dopolnili in sami pridejo na vč liki zbor" itd.; kar se pa ne potrdi; sprejamejo se pravila po načrtu odsekovem. Po nasvetu D. Trstenjakovem in z ozirom na to, da sto se „Vojvodstvi kranjsko in koroško" tiskali v 2000 iztisih, in glede tudi na to, da je Matica dosihmal lo učencem gimnazijskim jn realkinim po nekoliko iztisov darovala, prodaja Matičnih knjig pa jo po triletnih skušnjah le pičla bila, so sklene, da se slovenski Stajar", ki so po družmkih že obilo razširi med Slovence; tiska v 2000 iztisih, tedaj prodaja v 500 po nizki ceni; dalje d# se tiska brez posebnega zemljovida, ker imajo Matičini udje ž0 tako v rokah „Zemljevid slovenski" g. Kozlerjev, z oblikam') ktere rabijo pisatoljom posamnih oddelkov, in da se pisatelje10 plača tiskana pola po 20 gold. Knjižničar prof. Vavru naznani, dajo dr. Vojska Matici p°' daril 248 zvezkov knjig, in nasvetuje, da je jih nekaj dA št. Jf' kobski mestni, nekaj gimnazijski knjigarni, kar so potrdi; in f jo prof. Miklošič Matici podaril 18 svojih knjig, g. Sembora Pa knjigo ,,zapadni Slovane." Tudi g. Dav. Trstenjak oznani, da m1 je slavni zgodovinar in državni svetovalec g. Hilferding za Matic izročil krasen zemljevid ruskega cesarstva. Na Bloiweisov nasvo izreče Matičin odbor spodobno hvalo gospodom daritoljem. Konečno šo gosp. tajnik naznani dva nasveta, ktera sta Šla odboru od vnanjih odbornikov; g. dr. Vojska namreč pismeno naznanja, da g. Vaclav Kubelka, zidarski mojster v Novem mestu, nemški spisuje nauk o stavbah, in predlaga, naj bi si Matica pridobila ta rokopis ter ga dala posloveniti; g. prof. Erjavec pa na-8Vetuje, naj se IV. občnemu zboru predlaga: da slov. Matica izda 2nanstveno terminologijo nemško-slovensko. Oba ta nasveta sta izročila odseku za izdavanje knjig, da ju pretrese in v prihodnji seji poroča o njima. Seja je trajala od 5. po pol 9. ure Popoldne. Poročilu o tej seji dodamo še sestavek zoper vgovore, ki ao 80 v tej seji stavili zoper izdavo „naučnega slovnika". Glasi se tako-le: V 10. soji Matičinega odbora jo bil sprejet predlog odseka za izdavanje knjig, da se IV. občnemu zboru priporoča nasvet, ,,naj tatica izda slovenski „naučni slovnik", in obveljal je ta vkljub ^arsikterim vgovorom nekterih odbornikov. Tudi ti so sicer pri-Poznavali potrebo in korist takega dela; a rekli so, da je še Pfozgodaj lotiti se te knjige, podpirajo svojo misel zlasti z ^slednjimi razlogi: 1) Matica ima izdavati druge nam bolj posebne knjigo; 2) tako obširno delo, kakor je „naučni slovnilc", JH odvrnilo duševne moči od drugih slovstvenih del; 3) tako 1)1 tudi ta slovnik požrl veči del Matičinih dohodkov; 4) pred začetkom „naučnega slovnika," potrebujemo gotovo vsestranske *®anstvene terminologije, ktero še nimamo; 5) tak slovnik . bil po sedanjem stanu naših pisateljev in naše slovesnosti (literature) gola prestava, ne pa izvirno delo. Akoravno so bili ti razlogi po gg. Svetcu, Erjavcu, Ciganu in Trstenjaku le kratko navedeni, hočemo vendar nekoliko ^hširnejše govoriti o njih, da občni zbor z dobrim prevdarkom *°nečno sodi o tej važni reči. 1. Ali ima Matica v resnici bolj potrebnih knjig izdaji kakor je „naučni slovnik“, o tem se ne bomo prepirali; nam adostuje priznanje, da je tak slovnik tudi potrebno in koristno Izdaji drugih knjig slovnik nikakor ne bo na poti, kor l)rjprave za-nj so tako obširne, da ni dvomiti, da prvi zve- pride na svitlo še le v nekterih letih, in drugi v daljših brokih, kakor skušnja kaže pri češkem, pri nemških in drugih j h knjigah. Zmirom bode tedaj mogoče, med tem časom iz-^ati druge potrebne in koristne Knjige; pa tudi denarne zadeve sil 0 to pripuščale. Dosedanja skušnja pa tudi kaže, da nimamo a veliko primernih rokopisov na ponudbo, tako, da je Matičin k01- sam sploh načrtal in naznanjal, kakosnih knjig si želi. i Med najpotrebnejše knjigo nekteri štejejo tudi šolske ^ J^e. Kdo do tajil, aa so take knjigo nam v resnici potrebne? ® Že zarad tega, kor nam nasprotniki vpoljania slovenskega uč-jib8a jezika v šole v eno mer očitajo, da jih nimamo. Ce bi Pa tudi imeli, kaj bi nam pomagale, ako se postave ne spre-nc‘ Ali nimamo že zemljepis in vseh treh delov naravoslovja 2. „Naj odsek razsodi poročalno sodbo o rokopisu ,,0 li kani S loven ec“ ter pisatelju nagrado in knjigi določi število natisov." — Ker so vsi trije presojevalci potrdili rokopis, zato ga je odsek sprejel s tem, da pisatelj popravi, kar so mu nakazali presojevalci, pisatelju določil za izvirne knjige odločenih 20 gld. za polo in sklenil, da se „01. Slov." tiska v 2000 iztisih v navadni obliki Matičinili knjig. — 3. „Naj odsek g. Cigale ta naprosi, da posloveni imena za slov. ati ant in potem konečno in veljavno sklene pogodbo s „IIildburgliausen-skim bibliogr. ustavom." Odsek je naprosil gosp. Cigaleta, ktori je tudi prevzel to delo, a zarad potrebnih mnozih priprav in zarad obilih svojih poslov še ni mogel dovršiti prestave. Zato se tudi pogodba še ni mogla skleniti z bibliogr. ustavom. Ignacij Vidcky, geograf, bakrorezec na Dunaji, se nam je ponudil, da bi Matici rezal zemljovide za slov. atlant. Odsek izreka misel, da se Matica sedaj ne more ozirati na to ponudbo, ker nam g. Vidcky nikakor ne more niže cene postaviti, nego nam jo je postavil Hildburghausen-ski ustav. — 4. „Naj odsek pretrese g. Erjavčev nasvet: da se občnemu zboru predlaga nasvet, da bi Matica izdala znanstveno terminologijo nemško-slovensko." Odsek misli, da ni mogoče sc spuščati v ta predlog, dokler g. nasvetovalec ne pokaže določne poti, po kteri naj bi se sestavila ta terminologija. — Odbor sklene ta-le predlog v tej zadevi staviti občnemu zboru: „Naj občni zbor o Erjavčevem nasvetu sklene, da se Matica tega nasveta ne more poprijeti, dokler gosp. nasvetovalec ne pokaže določne poti, p° kteri naj bi se stavila ta terminologija V" — 5. Zarad g. dr. Voj' skove ponudbe Kubelkovoga rokopisa o stavbah in zid ar j en j1 pisalo se je po odsokovem sklepu 7. maja dr. Vojski, naj bi gft poslal, kolikor je izgotovljenega, a niti odgovora niti rokopis9 doslč še nismo prejeli. ( Došel je odboru obljubljeni rokopis „Sl o venski zidarC ki ga je spisal Fr. Vodopivec, učitelj na reški realki. — Odsek za izdajevanje knjig ga jo na presodbo izročil g. Fr. Tomšiču, časnemu učitelju ljubljanske višo roalko. — Hafnerjev rokop1® „Slov. stenografija" jo bil na presodbo dan g. Štempiharju; ta pa je kmalu potem zbolel in še zdaj bolan loži; zato ni mogel lotiti sc svojega posla. Kaj naj so zdaj stori s tem rokopisom/ (Odbor sklene, naj se g. Kaproc naprosi, da pregleda rokopis potem tudi naprosi stenografično društvo v Pragi.) — Ko se je lST vedelo po slovenskih časnikih, da je med Stanko Vrazovo h' terarno zapuščino mnogo sjiisov v slovenskem jeziku, ki so ja.s. Matice ilirske, ktera jih ne namerava izdati, obrnil se je tajnJj najprej do g. Ferd. Hočevarja, ki je v časnikih sporočal o te 1 spisih, in potem 15. junija uo ilirske Matice same z vprašanjem-ali ona ne bi hotela posestrimi svoji v last izročiti Vrazovih sp1 sov ali saj pripustiti, da jih natisne. Uradnega odgovora še njsm prejeli; a iz zasobnega pisma, danes došlega iz Zagreba, damo, da je Matica ilirska naši odstopila Vrazovo zapuščino. Popraaevanje po tej zapuščini je g. Kočevarju dalo povod, da se Ponuja za uredbo te zapuščine in pri tej priliki še nasvetuje: naj “i Matica jela nabirati in zaporedoma izdajati narodno blago“. (Prebere se Kočevarjev list in odbor sklene, ta nasvet in Stanko Vrazovo zapuščino, ko dojde,Jzročiti posebnemu odseku, v kteri 8o volijo odborniki Svetec, Šolar in Praprotnik.) O Debeljakovi zapuščini poroča tainik tako: „Po mno-jako zapletenih zaprekah, ktere so bile sklenjene s pozvedo-vanjem o vrednosti laških obligacij, prišli smo do tega, da smo Preračunih vrednost vse zapuščine o dnevu Debeljakove smrti (18. °ktobra 1867. 1.) Ta znaša: a) v premelcljivih reč6h, ki so še v Trstu, kjer se bodo tudi prodale, če se že niso.................... 318 gold. 93 kr. b) v gotovini v srebru in zlatu . . . 1.877 „ 02 „ c) v srebernini in dragocenostih ... 70 „ —• „ d) v hranilničnih bukvah.......... 1.825 „ 71 „ e) v laških obligacijah...........30.612 „ 96 ,, Skupaj . 34.704 gold. 62 kr. Tako se je inventar vložil pri sodniji, da se odmeri 10% (percentni) davek, ki bode, ako se potrdi ta izpoved, znesel 3470 gl. kr., %a ustanovo, ki jo je naredil blagi dobrotnik sva pooblaščenca glavnih dedov c. kr. deželni vladi ponudila 6000 gold. (ta P°nudba pa še ni rešena). Po plačanih drugih malih volilih in 1*vrSilnih stroških utegne toraj čiste zapuščine ostati okoli 25.000 gl,, kterih Matica dobi petinko, to je 5000 gold. . „S loven s k ega Štajarja" je tiskanih 9 pol in sicer prvi jAje oddelki. Imelo bi se bilo letos tiskati še 5 oddelkov, toda 4. in • Se nista dovršena, petemu pa se primerila nesreča, da je zgo- v požaru pisateljevega doma. Zato te knjige letos izide le 1. ^opič, _ ^Olikani Slovenec" je do malega že stavljen ter menda obsegal 8% pole. — „Letopisa“, ki se pridene '.Orodnemu koledarju", je že tiskanega blizo 10 pol podnčne . Z;ibavne tvarine. Koledarsko blago in poročevalni del z imenom družbenikov se prične še ta teden staviti, a javalne se dovrši 1 ^ec tega mesca. —»Vodnikovih pesem", ktere je odsek za • Ivanje knjig, kakor je bilo sl. odboru že v X. seji naznanjeno, jročil g. Levstiku, da jih vredi, žalibog Matica letos ne more iz-g l> ker nam vrednik še ni izročil rokopisa, da-si tudi je bil j). marca t. 1. za trdno obljubil, dovršiti in izročiti svoje dejo do j ' aprila. — Ker se bodo zemljevidi morali posebej pošiljati ^bemkom, zato ne bode treba čakati razpošiljanja druzih knjig, pak razpošljejo naj so, s čem so dovršč. Vodnikove pesmi 2 se ne razpošljejo, če tudi se dovrši še 1868.^ leta, in to nit Pro°bilih stroškov, ki jih razpošiljatev stane Matico in družbe- 6-<< (Odbor potrdi te predloge.) du • Ogledovalec društvenih računov gosp. prof. Solar poroča, Je vse račune našel v najlepšem redu, tako, da se istina, ki jo hrani g. blagajnik, na tanko vjema 9 knjigo, v ktero se zapisujejo prejemki in stroški. Iz sporočila blagajnikovega o računu, ki je posebej natisnjen, tukaj samo to posnamemo, da je Matica od 1. julija 1867. leta do 1868. leta imela vseh dohodkov .... 8.51$ gold. 43 '/2 kr. stroškov pa......................................... 1.495 „ 73 lL „ .... 7.023 „ 70 „ .... 3.608 „ 70 „ .... 3.415 „ V ostanku .... i‘e pa le...................... :i se smejo potrošiti, ostalih je pa istina, ki se po pravilih mora naložiti. Iz 3.608 gld. 70 kr. se najprej plačajo knjige, ki jih Matica letos d& na svetlo. Proračun za 1868/9. leta kaže, da se bode prihodnje leto s tem, kar je iz prejšnjih računov ostalo za izdavanje knjig; to je................................................... 3.794 gofd. 97 kr. in s prihodki, ki se jih nadjamo prihodnje leto..................................... 2.292 „ 77 ,> smelo porabiti.......................................... 6.087 gold. 74 kr. žrebovanjo je določilo, da iz odbora stopijo naslednji gg-odborniki: a) ljubljanski: 1. Anton Kos, 2. Fr. Levstik, 3-dr. J. Zlat. Pogačar in 4. dr. L. Vončina; vnanji? 1. Ant-Orne, 2. M. Majar, 3. dr. R. Razlag, 4. Drag. Šavprl/ dr. A. Vojska m 6. dr. J o s. Vošnjak. Četrtemu občnemu zboru se odkaže svreda 5. avgusta ob 9. uri dopoldne. — Reši se prošnja g. Drag. Žagarja s tem, mu odbor privoli 20 iztisov „Zgodovine slovenskega naroda" 211 razdelitev v okolici ljubljanski. Po nasvetu g. dr. E. H. Coste se slavni zgodovinar in pospeševateli češko literature g. F r a n c 0 Palacki izvoli za častnega uda slov. Matice, kar se mu je P° dr. Bleiweisovem nasvetu brž po seji naznanilo z brzopisom. Četrti občni zbor 5. avgusta 1868. 1. Vrsta razgovorov. 1. Prvosednikov ogovor. . 2. Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od 1. julija 18G7. 1. c*° občnega zbora. 3. Račun od 1. jul. 1867. 1. do 1. julija 1868. 1. 4. Proračun od 1. jul. 1868. 1. do 1. julija 1869. 1. vu„ 6. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov 18 o novčnem gospodarstvu. 6. Volitev novih odbornikov namesto izvadljanih 9. julija. 7- Odborovi nasvetji: a) O „naučnem slovniku1'. b) O načrta novih pravil. c) O g. Erjavčevem nasvetu zarad izdanja znan- stvene nemško-slovenske terminologije. 8. Nasvetje posameznih udov. jg^lovenska Matica je obhajala svoj IV. god v sredo 5. avgusta t. 1. V ta namen je bila ob 8. zjutraj sv. maša, ktero so služili prečast. g. kan. J. Pavšl er, in peli so pri njej pevci čital-niški pod vodstvom g. Fiirsterjevim. Kmalu po 9. se prične občni zbor v mestni dvorani. Vdeleževali so se gg. ljublj. odborniki vsi {■lizun gg. dr. Tomana in P. Kozlerja, ki ju ni bilo v Ljubljani in Fr. Levstika, ki ga tudi, odkler je bil le odbornik, ni bilo pri nobeni odborovi seji; izmed vnanjih so bili vpričo gg. grof’J. B ar b o, Božidar Raič m dr. K. Razlag. Bilo pa jo tudi ustanovnikov 'n letnikov čez 100 vpričo iz vseh krajev Slovenije izvzemši Koroško, visokih in nižih tako, da se je videlo, kako spoznavajo v sedanjih pomembonosnih časih Slovenci, da je občni zbor slov. Matice silo silo važen dan za Slovence vse. Gosp. dr. L. Vončina, 1. prvosednikov namestnik, nagovori zbor blizo tako-le: „Slavni zbor“! Gotovo upanje, ki smo ga smeli gojiti, da bode današnjemu občnemu Matičnemu zboru predsedoval naš društveni prvosednik gosp. dr. L. Toman, splavalo je po vodi, kajti Oznanil nam je včeraj popoldne brzojavno, da mu brani bole-Zyn, pričnemu biti pri današnjem velikem shodu. Moram se tedaj nenadoma jaz povreči nalogi, da Vas, častna gospoda! prav Prisrčno pozdravim in s svojimi slabimi močmi vodim pretrosova-?je reči, ki pridejo na dnevni red v ta namen, da se množi telo j® pospešuje življenje našega Matičnega društva. Društveno živ-Jjenje sicer štiriletni čas svojega dozdanjega obstanka nikakor ni JUralo, temuč širilo se je in rastlo bodi si gled6 denarstvenih moči, ,°di si gledč udov, kterih se od leta do lota več pridružuje, bodi 81 gled6 knjig, ktere ima društvo po svojem prvem namenu dajati 1'a svitlo. Vendar kdo bi hotel tajiti, da je popolnoma pravična in vseh rodoljubov goreča želja, da se Matica naša v prihodnje “e krepkejše razvija in še obilnejši sad prinaša? Kako to doseči, 0 ravno jo namen naših skupnih letnih sliodov; v ta namen smo 80 tudi danes tukaj zbrali. Kar mene tiče, opominja me vest, da tajništvu, vsem odbojem odsekom in blagajniku očitno zahvalo izrečem za neutrud-J*Vo ;n V9pCgn0 delovanje njihovo, o sebi pa moram odkritosrčno 6(51 > da nisem kos mestu, kteremu se dosihmal nisem mogel odpadati. (Klici: Ni res, Ni res!). Predsednik sklepa govor svoj s da zboru na srce polaga sv. Avguština opomin: „In neces- J^riis unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas"; po tem ~~~ Načelu — pravi — bodemo v duhu rodoljubne edinosti nalogo, N&rodni koledar 1809. (Poročilo.) 3 ki jo nam dnevni red ponuja, gotovo rešili v pospeh naše slovenske Matice in v dušni posel slovenskega naroda. — (Klici: Slava!) Nato bere tajnik poročilo o odborovem delovanji od 1. julija 1867. 1. do 1. julija 1868, ktero se glasi tako-le: „Slavni občni zbor! Odborova nada, izgovorjena v 3. občnem zboru 9. avgusta 1867. 1., da Matica slovenska v 4. letu vstavi še čvrstejše korenine v narodu slovenskem in si pridobi če dalje več pisateljev in družbenikov, hvala Bogu, ni nas prcvarila, temveč vspeh marljivega odborovoga delovanja kaže, da smo preteklo leto precejšen korak naprej storili v vseh Matičinih obzirin. Naj naslednje sporočilo opraviči ta izrek. Da to sporočilo ne bode časa jemalo obravnavi pretehtnih stvari, ki so danes na dnevnem rodu, zato hočemo le v kratkih črticah narisati odborovo delovanje in njegov vspeh; kratkim biti v sporočilu nam veleva tudi ta okoliščina, ker bodete, slavna gospoda, obširno sporočilo brali v „narodnein koledarju*', ki se do-tiska prihodnji teden in jame z drugimi knjigami vred razpošiljati v 14. dneh. Družbenikov je Matici do danes narastlo 236; mod njimi je 12 ustanovnikov; izmed letnikov so trije prestopili v vrsto usta-novnikov tako, da se jim je plačana letnina vštola v ustanovnino; dva ustanovnika pa sta prestopila med letnike, a dosedaj plačana ustanovnina se jim po odborovem sklepu ni vštela za letnino. Matica danes šteje 1371 družbenikov; če to številko odštejemo od zadnje številke glavne vpisovalne knjige, ki kaže ............................. 1493 udov, razvidi se, da je od Matičnega začetka do danes................................ 122 družbenikov ali odmrlo, ali odstopilo ali ne vemo, kje sedaj bivajo, ker o sebi ne dado živega znamenja. Vrh tega je Matica dobila dva nova častna uda, namreč gosp. profesorja Jana Purkynč-a in Franja Palackega, ktera je odbor izvolil v IX. in XI seji. Odbor jo imel štiri soje, in sicer: Osmo sejo 3. oktobra 1867. leta; Deveto „ 19. decembra 1867. „ Deseto „ 16. aprila 1868. „ Enajsto „ 9. julija 1868. ,, Vrh tega sta odseka za izdavanje knjig in za sprememb" pravil imela večkratne razgovoro in obravnave. Sad odborovega delovanja pa je ta-le: A. Meseca avgusta prejmete, slavna gospoda naslednjo tr» knjige: 1. „01ikanega Slovenca", ki obsega . . . 8*/' i k o v i h po sedanjem stanu slovanske znanosti se dozdaj še ni °8hisil noben pisatelj. D. Knjigi, o kterih bode slavni občni zbor danes sklepal, ste: L „Slo venski naučni sl ovni k", ki ga predlaga odbor. • 2. Slovensko-nemška „znanstvena terminologija", ki J° nasvetuje g. France Erjavec. j E. Za„Schodlerjevo“ knjigo „Buch d er Natur", ktero ■F odbor sklenil izdati, sc na odsekov poziv so ni oglasil noben Pentelj. Odsek za izdavanje knjig bode torni moral nastopiti ,rugo pot, da si pridobi pisateljev; ktera pa bode ta pot, tega *e n> sklenil. . Tudi životopisa ranjcega dobrotnika slavjanskih literar- 11 društev Matija Debeljaka še nismo prejeli, če ravno smo 8 * si mnogo prizadevali; še to se nam ni posrečilo, da bi bili kje zasledili njegovo sliko, ktere žel6 vsi zavodi, ki jim je daroval vse svoje premoženje, o kterem glej stran 31. tega sporočila. F. Naj omenim So ene knjige, o kteri je odbor izrekel, da jo izdA Matica, a da se za zdaj še ne v vrsti knjigam, kterih Matica želi; in to je „p olju dna dogmatika" ali verna, izdelana po Jirsikovi, ktero je nasvetoval g. dr. Jož. Ulaga. Na prvi vid so MatiSina naložena glavnica, kakor je naznanjena v računu in proračunu, izdanem v vabilu k IV. občn. zboru, ni premenila, ker je bil odbor v IX. seji sklenil, da se imajo društveni novci vlagati v hranilnico, dokler se ne prekliče ta sklep. To se do sedaj še ni zgodilo; zato pa, slavna gospoda, pomnožitev Matič, glavnice najdete v gotovini, ki je naložena v hranilnici. Ta se ve da ni vsa taka, ki bi se smela stalno naložiti za glavnico, ampak v njej so novci, ktere Matica sm6 potrošiti in jih bode potrošila, ko so prični tiskati omenjeni rokopisi. Med glavnico pak so mora prištevati: a) plačana ustanovnina, ki znaša........................ 3.325 gold. b) izmed daril pa samo...................................... 90 „ Skupaj . 3.415 gold. c) Ko bi se bila dovršila obravnava Debeljakove zapuščine, pridjalo bi se bilo okoli .... 5.000 „ d) in ko bi bili vsi ustanovniki plačali zaostalo ustanovnino, okoli....................................... 1.000 „ znašal bi prirastek . 9.415 gold- in če temu prištejemo sedanjo naloženo glavnico, ktere je...................................... 27.023 gold' znašala bi vsa glavnica . 36.438 gold' brez sobne oprave in ostalih knjig, in če nič ne dodamo izmed letnih doneskov in obresti, kar bi lahko storili po 22. §. Matič' pravil, ampak če vso plačano letnino in obresti potrošimo za knjige> Neke tiskarne pomote v računu in proračunu, ki sta tiskana v vabilu k IV. občnemu zboru, popravljene so v sporočilu o denarnem Mat. stanu gl. st. 44., 45. in 46. Mnogo stroškov ter nepotrebnega posla in truda, ne samo ta]' niku in blagajniku, ampak tudi nekterim gospodom poverjenikom daje neredno plačevanje obljubljenih doneskov; to je menda tudi krivo zaostalim doneskom, o kterih poroča račun. Menda nikogar ne žalimo, ako izrečemo željo, naj bi častiti udje v rodu in vsako leto o pravem času t. j. saj do 1. julija odrajtovali, kar so pr0' stovoljno blagodušno namenili Matici, prevažnemu zavodu slovenskega naroda. Če tudi smemo z letošnjim napredkom Matice naše biti z®' dovoljni, vendar ne bode od več, če izrekamo željo, naj bi Prl_ hodnje leto še več pisateljev stopilo na dan in še več rodoljubov pridružilo se duševni materi vseh Slovencev". Koj po tem poprime besedo g. dr. J. Bleivveis rekoč: Slišali ste, da nam je Matica Ilirska velikodušno podarila zapuščino St. Vrazovo. Mislim, da zbor Matičin spolni le svojo dolžnost, ako sklene, da se današnja skupščina zahvaljuje Matici Ilirski za ta dar, — kar se z vsklicem pritrjuje. G. blagajnik dr. J. Zupanec prečita „račun“ od 1. julija 1867. 1. do 1. julija 1868. 1. leta in „proračun“ od 1. julija 1868. h do 1. julija 1869. 1., in ker nihče nima nobenega pomisleka o tem, zato se na predlog g. dr. Vončina izvolijo gg. Fr. Sovan, L. Robič in A. Kremžar, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §§. V2. a. M. pr. Na to se pobero volitevni listi, in da se zborovanje ne pretrga, nasvetuje g. dr. Costa, da neki odsek pod vodstvom g. dež. poslanca lil. Tavčarja v posebni sobi volitev novih odbornikov namesti 9. julija t. 1. izvadljanih po 14. §. Mat. pr. pregleda, in zboru pozneje poroča. — Na vrsti so odborovi nasvetje in sicer: A) O „naučnom Slovniku“. Gosp. dr. Costa prebere odsekovo poročilo (glej str. 17.); in prične se razprava. Prvi spregovori in sicer zoper „Naučni Slovnik“ g. L. Sve-tec, češ, da ni še čas za tako knjigo, in dokazuje to z ozirom V na dušni, /9) novčni stan, in y) sicer na potrebe slovenskega naroda. Slovenci doslej nimamo tolike književnosti, ne potrebne terminologije, ne sposobnih pisateljev, in mora se slovenščina opraviti prej v šolo, da so vzbudijo. Stroški bi bili preveliki, aer dajati se mora na svitlo vsaj koledar z letopisom, da nazna-nuje stan slov. Matice. Ker je „Naučni slovnik“ le posnetek že °bstoječe literature, na vrhuncu kako izobraživne dobe, za gizdo, zato ni neobhodno potreben, karspričuje tudi skušnja. Nasvetuje toraj: »naj se to delo za zdaj odloži, vendar iz uma nikar ne izpusti, tetnuč vmes naj se pozvč zgodovina češkega „Slovnika naučnega” ?.kterem nekoliko govori. — G. Svetcu nasproti se oglasi g. dr. ^-rek, ter gledč na stroško kaže, da bi se smele opustiti druge 110 cel6 primerne knjige, na pr. „Umetni zidar“ itd., kakoršne bi ^nrebiti prevzela družba Mohorjeva, s ktero bi se Matica lahko sklenila i v koledarju. Kar stan Matičin zadeva, lehko se v dveh polah a naznaniti družnikom. Slovenskih šol čakati no smemo, ker ^ koliko bi imel spisati eden, kako bi so dalo zložiti in vrediti imenstvo ali naziv je, kako bi se shajali v razdelkih pisatelji in odborniki, kako bi nas moralo biti sram potomstva, ako se ne podamo junaško na borišče itd. Delo to sicer ne bi bilo za kmeta, ali vzgled za Slovence srednje in vise vrste; razkosani tako med seboj bi v tem delu imeli neko edinstvo, in ko bi tudi glavnica se imela načeti, včlika skupščina naj dovoli tudi poslednjo potice, in vstanovi naj se nova Matica, in z vsklikom sprejmimo odborov predlog! — Dr. J. Bleiwois kaže, da je res, kar je Raič po-vzdigal, „audacos fortuna juvat“, in da no bi nikakor mogel tako britke kritike pisati našim duševnim močem kakor g. Svetec; da imamo že vendar mnogo terminologije (rastlinske, rudninske, zdravilstvenc, zgodovinske, jurid. polit, slovnik), da naučni „slovnik‘' nima razlagati na tanko posamesnih ved, da je koristen cel6 kmetiču za njegovo polje, olikanim stanovom pa sto- in stokrat, česar ga skušnja uči, in tako ravnil skoro vsa današnja inteligencija druzih narodov s svojimi „Convers. Lexiki“. Glede na denarno moči, pravi, se bo dalo marsikaj prihraniti, in če tudi ne, delo so mi zdi pre-važno, p ni v zaklad našega naroda, toraj ne odlašajmo tega, in če tudi danes sklenemo, pomnimo, da jutri še ne začnemo, in če so Cehi mogli, moremo mi, čo le hočemo. — Cr. Svetec ponavlja, da je hotel le razpravo sprožiti, da družili knjig no smemo opustiti, da se narod iz te ne bo naučil veliko, da so terminologija prisiliti ne dd, da se ravno z „Naučnim Slovnikom" pravo junaštvo ne skazuje, in ker bode delo mnogo stalo, naj so reč dvakrat premisli. — Ko mu dr. Krek omeni, da nikakor vseh knjig ne bode Matica opustila, da tudi Oelii niso prej še imel1 dovršenih znanstev po vseh razdelkih, in vendar so px*ičeli s ten* delom, in ko g. M. Močnik opomni, da je glodati pri spisovanj1 tega dela zlasti na namen, in toraj posobno na odbor, ki ga bode oskrboval, in da bode pospeševalo narodno edinstvo, da se jutri koj ne bode začelo, nasvetuje gosp. župn. Ripšl, konec debat0, Ali ta predlog so no sprejame in besedo poprime še g. prof. Solar ter pove, da je že v odboru govoril zoper to, naj vže zdaj sklene 0 „Naučnem Slovniku“, in meni, da se s Cehi v tej reči meriti n® smemo, da za noktere knjigo že sodaj pisateljev ni dobiti, da-si bi bile prav koristne, na pr. ravno „umetni Zidar“, ko bi jih *e 200 po njem svojo zidarstvo povzdignilo in zboljšalo, da je na; šemu narodu treba zlasti gospodarstvenih knjig, da naj se p1'6.) tem potrebam zadostuje. — Ko še dr. J. Bleiwois pojasni, da se s Cehi res meriti ne smemo, da se pa vondar le, ako so se ti lotili vkljub toliko težavam tolikega dola, sinomo tudi mi Slovenci lotiti ga, in g. Starc popraša, je-li to nasvčt ali sklep, — naposle® sporočevalec g. dr. Costa spregovori rekši, daje to odborov nasvet a» predlog, toraj gotov; da bi ga odbor sicer sam smel izvršiti, vendar je zarad veliko važnosti hotel predložiti ga občnemu zboru v končni sklep. Kor so vgovori žo ovrženi v sporočilu odborovonj (glej str. 27.), razkaže le ob kratkem, da tudi nokteri vgovori zara dohodkov in stroškov niso resnični, da glavnica utegne vmes naras do 40.000 gld., da se bode po premoženju sproti določevalo lahko, koliko pol n. p. 25, 10 ali 12 ali se menj naj se izd A na leto; da vgovor zastran slovenskih šol gre na adrcso državnega zbora, da nam je zgodovina češkega slovnika dovolj znana, in da-si je delo težko, vendar začnimo! Predsednik g. dr. Vončina da glasovati najprej oSvetec-Šolarjevem predlogu, zakterega se oglasi pet družbenikov, in po Raičevem nasvetu se sprejame z vsklikom odborov nasvet, ter glasuje se nato tudi o druzih točkah njegovih, ki se nespremenjene sprejmo, le v točki b) so po nasvetu dr. Kreka po besedi „udov“ sprejame dostavek: izmed kterih imate dve tretjini stanovitno bivališče v Ljubljani. B) o načrtu novih Matičnih pravil: Gosp. dr. Costa prebere sporočilo odborovo o načelih novih pravil in nasvetuje, ker ima vsak njihov načrt v rokah, naj sc opusti čitanje posamesnih §§., in prične koj splošnje, po tem posebno posvetovanje, in g. Robič želi, naj se v §. 2. vvrsti, da vsak družnik dobi sprejemnico ali posebno diplomo, ki bi sc dala napraviti za male stroške. Tajnik pove, da se je na to Že mislilo, in da se za poskušnjo dela že neka slika. Ker pa blagajnica društvena stroškov za to ne more sprejemati, in bi po opombi dr. Razlagovi diploma mogla imeti kolek, se po besedi Gostovi, da ta reč gre v opravilni red, no pa v pravila, izroči odboru, da jo izvrši tako, da kdor bode želel na svoje stroške diplome Matične, jo tudi dobi. Na to se §. 1—4 sprejamejo. — §. 5 se po dr. Razlagovem nasvetu popravi tako, da se va nj vstavi beseda „praviloina.“ §. 7: „Knjižnice in druge..........obrokih" — so po Raiče- vem nasvetu kot dostavek prestavi v 2. §. pod posebno črko d) ■n tako pravila skrčijo na 19 §§. Pri §. 14. (13.) nasvetuje g. dr. Razlag, naj so premeni Poslednji stavek tako le: On izvoli tudi tajnika po razpiranji (lružbe na tri leta in druge potrebne pomočnike, °piraje se na to, da bode posihmal dola še več, da se imed več, Prošnjikov izvoli lahko najsposobnejši, da dela tudi rajši in vspešniše, nar kaže izgled Ilirske Matice. — Dr. Costa sc s tem ne vjema, ner je nepotrebno to jemati v pravila, ker je graja ali meja, ki si jo stavimo sami, zato naj se to prepusti odboru, ali sprejme v opravilni r®d; to tudi obvelja, ker Razlagov predlog ostane v manjšini. Pri 15. (14.1 misli g. dr. Krek, da brez ozira na osebnosti 2aznamnja nekaki občni odjek, ako očitno izreče iskreno željo, !*aj se pri prihodnji odborovi soji, kadar sc ima voliti predsednik, lzvoli niožalk, kteri svoje duševne moči lahko žrtuje tako imenitnemu ustavu, vodi občne zbore; in sploh, da-si je časi težavno, odborniki, ki prevzamejo to čast, sprejamejo tudi dolžnost. G. Raič celo mčni, da ne bi bilo napačno, ako bi občna skupščina si volila prvosednika. — Pri §. 20 (19.) želi prof. Bradaška, naj bi, ko bi društvo nehalo, glasovali le tisti, kteri so glavnico zlagali, t. j. »Stanovniki pri poslednjem v61ikem zboru zbrani ali v slučaju, da se ne bi mogel sklicati občni zbor, odbor Matičin, in glasi naj so 19. §. tako-Ie: „Ko bi društvo nehalo, sklenejo odborniki, na poslednjem velikem zboru zbrani, in ako ne bi več bilo mogoče sklicati v61iki zbor, sklene odbor, v kakošen za slovenski narod občnokoristen namen se obrne društven imetek.“ — Ves zbor pritrdi tej premembi. Na zadnje se po dr. Costovem nasvetu glasuje še sploh o vseh §§. in sprejamcjo se pravila soglasno s sprejetimi premem-bami; — po tem takem se nova Matičina pravila glas6 kakor so natisnjena na 41.—43. strani tega sporočila. C.) O g. Erjavčevem nasvetu veli dr. Razlag, ker vredujc ravno sedaj g. Šulek hrvaško-srbsko terminologijo, da odbor po volji občnega zbora piše gosp. Erjavcu, naj stopi v dotiko z gosp. fiulekom, ako se da spraviti na dan vzajemna hrvaško-srbsko-slovenska terminologija. GL Raič pa omeni, da po „Naučnem SIovniku“ morda tega no bodo treba; sicer pa se ima zložiti hrvaško-srbska uradno, in slovenska se bode po unej morala sostaviti posebej. Niti izmed zbranih niti izmed nopričnih Matič, udov ni občnemu zboru nikdor stavil nobenega nasveta. — Došlo pa je 4. t. rado občnega zbora pismo, v lcterem „dramatično društvo*' prosi „da bi mu slovenska Matica dajala vsako leto, vstevši 1868. leto, po 300 gld. podporo.'' — Tajnik od besede do besede prebero to prošnjo in prvosednik popraša, kaj o njej misli v61iki zbor; ker se na to vprašanje ni oglasil noben družnik, zato se prošnja izroči odboru v obravnavo in konečno rešitev. Po tem dež. poslanec g. Mih. Tavčar naznani izid nove volitve tako-le: Oddanih jo bilo 155 volilnih listov; za ljubljanske odbornike so bili voljeni: gg. 1) A. Kos s 147.; 2) dr. Jan. Zl. Pogačar s 149.; 3) dr. Leon Vončina s 148. in dr. Franjo Papež s 123-glasovi; za vnanje pa gg.: 1) Črne Anton s 150.; 2) Matija Majar s 145.; 3) dr. Rad. Razlag s 154.; 4) Drag. Šavprl s 150.; 5) dr. Andr. Vojska s 151.; in (5. dr. Jož. Vošnjak s 154. glasovi. — temi so največ glasov dobili ljubljanski družbeniki: gg. Levstik France (24), dr. Poklukar (9) in dr. J. Cvajer (5); vnanji pa’ gg. Kosar France (9) in dr. Grog. Krek (7). Naposled poslovi predsednik dr. Vončina slavni zbor z željo* da bi vse, kar je sklenil, bilo Matici v pospoh in v korist n&rodu Slovenskemu. ----------- « Pravila Slovenske Matice v Ljubljani. (Soglasno sprejeta v IV. občnem zboru.) Namen. §. 1. Matici slovenski, ki ima sedež v Ljubljani, je namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svitlo daje ali vsaj podpira, da se 'zctadč. Udje. §. 2. Ud slovenske Matice je, kdor je sprejet po društve-odboru in a) kot ustanovnik plača 50 gold. a. v. precej ali v petletnih obrokih, ali pa b) kot letnik se zaveže, da bode Matici plačeval po 2 gold. a. v. na leto. c) Častne ude izvoli včliki zbor. d) Knjižnice in družbe so nesmrtne; če se torej hočejo zagotoviti, da bodo prejemale vso knjige, kolikor jih na svitlo dA Matica, morajo plačati po 100 gold. a. v. ali precej, ali pa v petletnih obrokih. §. 3. Kdor ne bi v redu plačeval, in sicer ne vsaj v prvi Polovici vsacega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, tak se P° odborovom sklepu sme izbrisati izmed družbenikov. §. 4. Vsak ud ima pravico: podajati društvu nasvete po odboru; b) priti na veliki zbor, udeleževati se v njem razgovorov, glasovati in voliti odbornike, pa tudi sam biti izvoljen; c) prejeti vsako leto poročilo o tem, kaj jo storilo društvo, tako je gospodarilo z novci, in dobiti tudi imenik vseh družbenikov ; . §• 5. Vsak častni ud in vsak ustanovnik praviloma dobiva po iztisek vsake knjige, kolikor jih društvo d& na svitlo. — Letniki tj1 dobivajo po odborovem sklopu na leto vsaj po toliko tacih ob ^atičinih stroških natisnjenih knjig, da bodo te knjige po prodalni epi vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse ■bS0) kar jih društvo d A tisto leto na svitlo. §. 6. Ali udje dobodo, ali ne, po niži ceni knjige, ktero so prišlo z Matičino pomočjo na svitlo, to mora za vsako priliko posebej odbor odločiti in razglasiti. §. 7. Stroške za pošiljanje društvenih knjig plača vsak sam. Veliki zbor. g. 8. Odbor vsako leto vsaj enkrat in sicer navadno poloti povabi družbenike v Ljubljano na veliki zbor, in mora vsaj 14 dni poprej oznaniti, kaj pride v njem na vrsto. §. 9. Sam včliki zbor ima pravico: a) da izbore izmed udov tri možč, kteri presodijo in potrdijo odborov letni račun o novčnem gospodarstvu. Ta račun mora vsaj 14 dni pred včlikim zborom v društvenem stanovanji pripravljen biti vsakemu družbeniku na ogled; b) da določuje o proračunu, kterega odbor predloži za prihodnje leto; c) da voli odbornike, častne udo; in ako hoče, društvu pokrovitelja; d) da sklene o opravilnem rodu, kterega je odbor izdelal l*1 predložil; e) da razsoja prepire, ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med odborom in med drugimi udi; f) da, če je treba, prcnaredi ta pravila. Nasveti o tacih pr®' naredbah morajo biti v povabilu od besede do besede razglašeni ; g) da sklene, ako ima društvo nehati. §. 10. Včliki zbor odločuje tudi o vseh druzih Maričinih reččh, ktore mu odbor predloži. §. 11. Praviloma glasujejo le tisti udje, kteri sami pridejo na včiiki zbor. Le pri volitvah (§. 10. a in c se vštevajo tudi volilni listki tacih družbenikov, kteri sicer niso mogli sami prl h pa so vendar svoje volilno listko odboru poslali tako, da ni nič suma zarad kake prevare. — Da sklepi obveljajo, mora bit!. velikem shodu zbranih saj 45 družbenikov in pritrditi mora n» polovična večina, v primerljejih §. 10. f in g pa dve tretjini glaSOv’ Pri volitvah zadostuje podpolovična večina glasov. Odbor. §. 12. Voliki shod izvoli 40 odbornikov, da oskrbujejo drd štvena opravila, da konečno sklepajo o vseh Matičinih zadeva > kterc po §. 10 ne spadajo občnemu zboru ali kar po §. H- ® sam njemu ne predlaga. Tudi razsojajo prepire, ki bi zarad “a društvenih roči vstali med družbeniki. Izmed le-toh 40 o ^ nikov jih mora vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani. Vsako izstopi deset po volitvi najstarejših odbornikov, ki so pa 81 zopet voliti. §. 13. Odbor izmed sebe izvoli prvosednika, njegova dva namestnika, blagajnika in pregledovalca društvenih računov. Odbor tudi za vsako priliko posebej ali pa za vso dobo izmed sebe izbere tiste poročevalce, kterih je treba poprašati, kakošen se jim zdi rokopis, ki se društvu ponuja. On izvoli tudi tajnika in druge, potrebne pomočnike. §. 14. Prvoscdnik ali eden njegovih namestnikov zastopa društvo proti zunanjem in podpisuje z enim odbornikom vred vsa društvena pisma in oznanila. §. 15. Da obvelja odborov sklep, je dovolj, da se o pravem času pred sejo vsem odbornikom pošljejo pisma, v kterih se naznanijo najvažnejše reči, ki bodo v seji na vrsti, in da je potom 8 prvosednikom ali njegovim namestnikom vred vsaj 11 odbornikov pričujočih, pa da dve tretjini teh odbornikov pritrdite. Društveni ivietek. §. 16. Društvena glavnica so: a) plačila ustanovnikov, knjižnic in družeb (§. 2 a in d); b) darila, dedovine in volila (legati), ako presežejo 30 gld. a. v. §. 17. Matičina glavnica mora imeti tako varnost, kakoršne .)e po zakonu treba sirotinskemu imetku, in dati se mora precej v take roke, da tek6 od nje obresti. Javna in zasobna dolžna pisma morajo biti pod tremi ključi, in sicer pod blagajnikovim in Pod ključema dveh odbornikov. §. 18. Letni stroški so plačujejo: a) iz obresti Matičinc glavnice, b) iz novcev, ktere na leto plačujejo letniki, c) iz daril in dedovin izpod 30 gold. a. v., d) iz dohodkov od razprodanih knjig, ktere da društvo na svitlo. Dokler pa društvo nima 40.000 gold. a. v. glavnice, letni otroški no smejo presegati 3000 gold. a. v.; vse drugo se prišteje "I&tičini glavnici. §. 19. Ko bi društvo nehalo, sklenejo ustanovniki na podedujem velikim zboru zbrani, in ako ne bi več bilo mogoče, fklicati v61iki zbor, sklene odbor z nadpolovično večino glasov, v kakoSen za slovenski narod občnokoristen namen se obrne društveni im6tek. ‘-'S— Sklep vseh dohodkov in stroškov Slovenske Matice Doliod'k i V gotovini posa- mezno gld. kr skupaj gld. kr. v obligacijah gld. kr Opombe. Imetelt konec junija 1867 .................. Plačila družbenikov: a) od ustanovnikov b) od letnih plačni- kov . . . . Kupljene obligacije . Darila.................. Obresti: a) od obligacij . . b) gotovine v hranilnici naložene Za prodane knjige . Znesek vseh dohodkov Če se odbijejo stroški ostaja imetka . . . Zaostala plačila: od 120 ustanovnikov „ 21 letnikov za leto 1866 . „ 71 letnikov za leto 1866 . „ 84 letnikov za leto 1867 . Glavnica je torej na-rastla: a) iz številke 2. a) b) „ „ 4. . 3325 1862 1258 138 1237 42 142 168 69 3325 90 1745 5187 63'/, 110 1397 79 15 75 8519 1495 43'/, 73'/, 7023 70 1589 3415 79 26790 25790 25790 K štev. 2 b) za leto 1865 22 gld. 1866 116 „ 1867 674 „ 1868 1032 „ 1869 16 „ 1870 2 „ skupaj 1862 gld. K štev. 4 Darili, ki pridete v prihodnji račun, ste: g. Debeljakovo, ki utegne znašati . 5000 gld. in g. Grmekovo za . 100 ,i skupaj 5100 gld. Potrošiti se smo: 2. b) . 1862 gld. ’ " 4. samo 5. a) b) 6. . 20 „ 1258 „ 138 „ 79 „ skupaj 3368 gld. 90 kr. K štev. 9. K matičnemu premoženj1' se prišteva tudi vrednost sobno opravo i" znaša dozdaj 240 gld-, in ostale knjige, bi niso cenjene. računa od 1. julija 1867 do konca junija 1868. t! v \ gotovini MD J« °braz iz jugoslovenske zgodovine. Chocholoušek. 1864. Jetičen katekizem za Slovence. Einspieler. 1865. S^džali, podonavska povest, posl. Podgoričan. 1865. ‘omas Dolinar, der sammtlichen Rechte Doktor etc. Nekrolog j von Dr. Kudler. ° UVe?o!ln caes' re£" gyranasIi academici Labacensis od 1. 1821 do (JI • . • assification der Schiller an der k. k. Muster - Hauptschule zu j, Uibach od 1. 1821-1853. Poni in8ke črtice C' k> kmetijake družbe na Kranjskem. 1867. r 8 svetd s kratko povestnico vseh časov in narodov. P. Hi-Ob Clnger- 1852. BUkaz cele zemlje v dveh polkroglah. Ve za učenke porodničarstva. Pachner. 1848. J°van, hetman ukrajnski, posl. Koseski. 1868. Slov Jskl tovarš- VII. tečaj. 1867. lC£?e°- I. II. tečaj. 1865—1866. Primorjan L J186G. Ap0 Ct°” Palaeoslovenico-graeco-latinum. Miklosich. 1862—1865. i or e c°dice monasterii Šišatovac palaeo-slovenice. Miklosich. J853. Vergleichende Lautlehre der slavischen Sprachen. Miklosich. 1852. Formenlehre der altslovenischen Sprache. Miklosich. 1854. (2. Auflage.) Barth. Kopitars kleinere Schriften. Miklosich. 1857. Chronica Nestoris, textum russico-slovenicum. Miklosich. 1860. Die Bildung der Ortsnamen aus Persononnamen im Slavischen. Miklosich. 1864. Die Fremdworter in den slavischen Sprachen. Miklosich. 1867. Die slavischen Monatsnamen. Miklosich. 1867. Der Priipositionslose Local in den slavischen Sprachen. Miklosich-1868. Cvetje iz domačih in tujih logov. Janežič od leta 1862—1867. (4 zvezki.) Vilharjeve igre: Detelja, Župan, Filozof, Igra pikč, Servus Petelinček. Lahkoverni. Vesela igra v treh djanjih. B. Tomšič. 1864. Lada, Almanah za leto 1864. Zadravski. Juri Kozjak, slovenski janičar. Jurčič. 1864. Oglčnica ali hudobija in nedolžnost. Zakrajšek. 1855. Hudo brezno. Erjavec. 1864. Slovenske večernice družbe sv. Mohora 8. 9. 11. 12. 13. 14. zvez-Zlati klasi, nabrani v koledarčku slovenskem. Bleiweis. (Valvasor Vodnik, Miklosich, Zois, Vraz, Stanig.) Rokopis kraljedvorski, poslov. Levstik. 1856. . Kurzor Unterricht in clor slovenisehon Sprache fiir Deutsche. II. Cursus. Janežič. 1849. t .. Pravila, jako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jez*11' Majar. 1848. Dogodivšine štajerske zemlje s posebnim pogledom na Slovenci Krempl. 1845. Drobtinice za leto 1849. Zvezdice od Razlaga. 1851. Šestdeset pesem z napevi. 1854. Hirlanda, hretanjska vojvodnja. 1851. Cvetje slovanskega naroda. Janežič. 1852. Zgodbe svete katoliško cerkve. Lčsar. 1863. Peter in Pavel, povest za otroke. 1852. Slovnica za Slovence. Majar. 1850. - Taschemvorterbuch der slovenisehon und deutschen Sprache. nežič. 1850. Slovenska vila. I. zvezek. 1865. Poezije. Krek. 1862. > 1834* Podučenje, kako se morajo škodljive gosenice končati. Pirc. 1? Jezičnik-, ali pomenki o slovenskem pisanji (leto I.—V.). M a 1863. Slovenski prijatelj. Einspieler. Leto 1861. X. tečaj. ^ ^ ig64' Rastlinstvo, prirodopis za niže gimnazije in realke. Tušek. Živalstvo, prirodopis za niže gimnazije in realke. Erjavec. Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in molitvah. Ko-ciančič. 1868. Mati Božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. 1868. naj se doda slov. večernic. 17. zvezek. Domače in tuje živali v podobah. Erjavec. 1868. (naj se doda slov. več. 18. zvezek.) II. Hrvaško-srbske. Izviešče o stanu zakladah za jugoslavensku Akademiju i sveuči-lište godine 1867. Danica ilirska. Gaj. 1864. (18. tečaj.) Rad jugoslavenske Akademije znanosti i umetnosti. Knjiga I. 1867. II. III. 1868. Historija književnosti naroda hrvatskoga i srbskega pomočju ju-goslav. Akad. knjiga I. Jagič. 1867. Narodni Koledar novi i stari za 1. 1868. Buzolič. 1868. Sravnjivajuči zemljopis za više razrede srčdnjih učionah. Bradaška. _ 1867. Književna zabava hrvatsko-srbska. svezak I. Gaj. 1868. Zora, jugoslavenski zabavnik za godinu 1852. Razlag, iskrice od Nikole Tommasea. 1848. Zvenkan opet na svietu. Grabanciaš. 1844. Domorodne poviesti, knjiga prva. Jaknevičeva. 1843. Talianko od Pučiča. 1849. Rolitičke pjesme pokojnoga Tome Blažeka. Izdao Nemčič. 1848. “lavjanke od Xa. 1848. Glasi iz Dubrave Žeravinske. St. Vraz. 1841. Rrošastnost ugarsko-hrvatska. Vukotinovič. 1849. Djubice od M. Bogoviča. 1844. Nauk za temeljito izobraženje pčšaka. 1848. S°k6 harvatski i slavska mati. Stoos. 1849. Ročetak, naprčdak i vrčdnost ilirske literature. Seljan. 1840. Knjiga bogoljubnosti kilrstjanske. Pintarič. 1849. Kuže i tarnje, pčsme od Vukotinoviča. 1841. *^°gled u Bosnu, ili kratak put u onu krajinu učinjen. 1839—1840. D&ron Franjo Trenk i slavonski panduri. Ilič. 1845. Austrianski diiržavni ustav. Šulek. 1850. Poslanica svetog Petra biskupima Pijemonta — Talije. Stojkov. , 1850. Zapisnik sabora trojedne kraljevine godine 1848. dčržanoga. jpšinke, pjesme Klariča II. 1868. jjVKBav ca cTapo h M.ia,(o. [aiiKOBHii. 1002. V^Ae.a.ajio cp6cK0 ojii spa. Xa-bHha. 1864. ^THija, jihct aa kiimsciuioct h aaO;iBy. ToAHHa III. la^aic MaTHpa cp(5cKa 1868. h^ora, 3aCaBHHK na ro,inny 1862. ^pBCKa rpaMMaTHEa ojpi. 3axapieBiha 1847. Slovenski koledar 1869. (Poročilo.) 4 Monumenta serbica spectantia historiam Serbiae Bosnae Ragusii. Miklosich. 1858. Die nominale Zusammensetzung im Serbischen. Miklosich. 1863. Bulgarske. MipoapeHie. Cjuctik 1. 2. 1850. III. Češko-slovanski1. Justiniana cieaafe ustanovenie a naučcnie.... kniliv čtvery. II. Jireček. 18G7. Prftmvslnč ndvrhy podavd Dr. Kampelik. 1859. Stav Rakouska a jeho budoucnosf. Kampelik. 1800. Samovolnd germanisace češtiny, moravštiny, slovenštiny kazi jeji srozumitolnost Kampolfk. 18G4. Lumir, tydennlk belletristicky a literdrni. Halek. 1863. (robnik 13.) Francisci Pubička chronologische Geschichte Bohmens unter den Slaven. 1770—1801. (10 zvezkov.) O ruskych universitdch vftbec a novem iich statutu zvlašt’. Jez-bera. 1864. Krdlovstvi českč (v veliki i mali obliki), okoli pražsk6 (zcmljo-vidi) 1850. K niha všeobecnych zakonu m6stskych pro všecky nišmeckd zernž mocn&hitvi Rakouskeho. I. II. III. dil. 1812. Kurzgefasstes Lehrbueh dor bohmischen Sprache fiir Deutsche-Sykora. 1851. Bolnnische Sprachlehre fiir Deutsche. Ziak. Briinn. 1849. Zdpadnl Slovani v pravčku. Sembera. 1868. Prozatimnl soudnl Md civilni pro Uhry, Ilorvatsko, Slavonsko* vojvodstvi srbsko a banat. 1852. Slovnlk všeslovansky. Šumavsky. 1852. (svazek I. a II.) Všeobecn^ zemSpis. Zap. 1846. Spisy Karla Mdchy. Mdj. 1836. Pomnčnky na rok 1846! StaH letopisov^ čestl od roku 1378—1527. Palacky. 1829. Rozpravy z oboru historie, filologie a literatury. ročnik I. Jireček- Spisy Karla staršiho z Žerotina. oddčleni 1. Brandl. 1866. Pamiltnik matice slovenskej ku tristoročnej oslave Mikulaša Šubi<5ft Zriilskeho, konanej na Slovensku. V B. Bvstrici. 1866. Letopis Matice slovenskej ročnika Ill-hoa Iv-ho, sviizok I- B' 1867. Maly nilrodnl Kalendar na rok 1868. ročnik I. V B. Bystrici. Dčjiny počiatkov terajšieho Uhoi'ska. soSit I. Sasinek. 1867. Dejiny driovnvch niirodov na uzemi teraj&ieho Uhorska. Sasinek-i867. _ Sokol, časopis pre krdsno umenie a literaturu. ročnik I. DobSinsk/-1860. Priatel’ 1’udu, slovensky politicky tydennik. ročnik I. 18G1. llrammatik der slowakischen Sprache. Dianiška. 1850. ^orfiičjka, zdbaviiik pre cTjetki. 1846. ljipa, ndrodni zabavnik. Viktorin. 1860. Slovenske povesti. Škultety a Dobšinsky, svazok I. II. 'Ilas od Tatjer. Vozar. 1851. 1’rakticki Ulier. Očkovsky. 1847. P o 1 s k e. l*rzyjaciel domowy, pismo zbiorowe, rocznik 1862 (z 100 drzewo-rytaini). R u s i n s k e. HayKOBlii BdopHHKl. (izdaja gališko-ruska Matica) bijiivckT) II. III. IV. 1807. IV. Ruske. HoBropojiCKui hhcuobhji KiiHTu, H:i;(aiuti,i;i apxeorpa>T>. IComm. Tomi T. II. 1859—1862. « PocciH, b'b napcTBOBaHie AjieKOM MraaiLiOBiraa. 1859. TaTHCTHoecKid oCoopi. rocy,napcTBeHHHXT> HMyui;ecTBrb :ta 1858 ro;(b. c ,(ByMH sapTaMH. 1861. J|tiTonici. sanaTiM apxeori»a. KOMMicciH. 1861. rorb. BHnycKT> I, n, m. 1862—1865. *PH aanHCKH BpeMtm jlace-JlMHTpHff. 1862. 'CTtipe CKaoaHia o JJate-JI.MiTplB, H:iB.ie>ienui.i;i n:n. pyKonHcefi hm-nepaT. II^OjihmhoU ChOMotckh. 1866. '"TaTHCTHaecKia TadjiHipi pocciftcsofi HMnepiH, Hs^aBaoMUH noHTpaji-HHMT.. CTaTHCT. K0MHT6T0MT.. BHIiyCK’I> II. 1866. *‘CTopH'iecKoe oCoopnuie npaBHTe.itCTBeHHim, M-spi. uo yci’poftcTBy . rocnojiCKaro oOmeciBetiuaro yapaBjioni)i. My.ii.ioBi.. 18(54, %HHii,Hniuir.HUfl yopeat;(enia bi. lvtanm.Himm. rocy;i,apcTBaxi ;ia-na^HOŽ eBpoiiu. 1864. "iTemecTBie HryMeHa JJamnjia no cbjitok oom.tu bi. Hauajre XII-ro j. BiiKa. HopoBT.. 18(54. A°KyMetmi ofiMCHHioinie HCTopiio 3anajtno-pyccKaro epa« h ero p OTHOmoHia ei> pocciH m ki. iio.ii.iuii. 1865. °l)o;(CKiH iioco.ieiiia bi poccificKofi iiMiiepiii. Tomi. I—VII. 1860— n 1864. uhckh Hace.ieiiHUxi, mbctt. pocciiiCKOfi HMnepiH, (21 knjižek) 1861— j. 1864, . PiiiiocTitoe Hace.ieHie bi. PocciH no 10-fi naponHOfi nepeiracH. 1861. KOHoMHuecKoe cocToanie ropo;i,cKHxi. nocejiOHiit eBponeftCKOit PocciH bt, 1861—62 r. uacTi. I, II. 1866. P^hbt. cy^e6H0fl MejtiniHH h o6m,ecTBeHKoft rniienH. Tomi I—IV. .. 1865, °®ajn>Hoe Bocnajieuie oOo.iomcki. ro.ioBuaro h ciiiuuaro Moara, iie-peBe.ii MaHacceHin.. 1865. KapMannaji fleHjipojiorifl Ba3KnBiimixT> ynoTpe6HTeiLHiiflnrHXT> nopojfT. npH KopaOaecTpooniH. 1835. JItCHOfl ca o napi). OTaeTi. o nepBHTB oiiHTaxT. npiBHBauiff ayMH poraTOMy CKOTy. 1854. MeTeopoaomecKia Hafijnoflema npoH3Be^eirHHa bi. CeccapaficEOM^ yBHJiHmB ca;i,0B0;iCTiia. Huji;. ^enapT. ceacKaro xo3HŽCTBa. 1857. O Tatfamofl iipoMMiiiaeiiocTH bt. Majiopoccin. Il3Cjm^0Bania o cocToairiH ireuBtcoiiofi npomimueHOCTH bt. PocciH. 1852. OnHcaHie CanETneTep(>ypra h EporamiOTa bt. 1710-mt, h bt. 1711-mt> ro,naxT.. 1860. A;n>a6HTHHH yKa:>aTCJii. CTaieii a£yraajia mhhhct. rocy;i,. «Myni;ecTB'B 1858. IIyTeBojiHTejti. no HMnepaTopcKOfi nyOjiHHHoS OHOiioTeK®. 1860. CHCTeMaTinrecKift KaTajion. KHin, na PyccEOMT, suhe* HMiiepaTopCKofl ny0jiHBHOfi 6i6.TioT6KH. 1863. TopacecTBeHHoe coOpame HMnepaTopcEofi aua^eMiH irayET>. 1865. HHCTpyKii,iH cofi panj a npe/i,MCTOBT. ji; jih PyccKoft ;iTHorpakecKO» BHCTaBKH H pyCCEarO My3CH BT. MOCKBlJ. 1866. OTaeTT. IIO yCTpOflCTBy 3THOrpa>PHICCK0My ai’jiacy OBponefiCKOfl PocciH mbji;. ^eiiapTaMeHTOMT. ceatCKaro xo:mflcTBa. 1857. HscjraflOBamfl o coctojihih pnOojiOBCTBa bt. PocciH, hbjpthh mhhh* CTepcTBOMi. rocy,napcTBeinfflx,6 HMymocTBT.. Tomt, I—VII. . PHCyHEH E HIICJTvIOBaililO EaCIliftCEarO pIjGoJIOBCTBa, HBJiailH MHffl' CTepcTBOMT, HMyiii;ecTBT.. (86 slik.) 1861. Phcjtheh k HBCjraflOBaniio pHCiri.ixT. 3Bbphhhxt, iipomhcjiobt, na 6®' JIOMT, H JiejlOBHTOMT. MOpHXT, H3,H;ailH MHHHCT. l'OCyjiapCTBeHHHS'1’ HMyin;ecTBT.. (53 slik.) 1863. Xo3fliicTBeHHO-cTaTHCTHiiecKifi aTJiaci CBponciiCEOii PocciH, MmrHCT' rocy,n,. HMyni,ecTBT, najianie 3. 1857. SanHCEH HMnepaTopcKOfi aEaji,eMiH HayKT,. Tomt, X. KimcKa 2. .. XI. 2. » Wl ” h Chhmeh et. comniemro o bpcmciih npoH.Txoac,ieni)[ c:taBHHCEHxr. n» CbMeHT., 0. BojiHHCEaro. 1855. MaTCpHa.lH flJIH HCTOpili IIHCI,Mem, BOCTOHHHXT, rpCBCCICHXT,, PhM' cehxt, h cJiaBHHCEHXTi. Tpy/i,aMH IIoTpoBa, Kamra, MeimiHKOfl** h Uyc.TaeBa. 1855. « TpHjuiaTi, BCTBopToo h nocjiiijinee npncyjE;p!irie yrpeacji;eHHHXT.. H. J^eMHjiOBHMT. Harpa^T.. 1866. , OTie-n, o j^eBHTOMT. iipHoy-/Ka,enin mirpajvi. rpa$a Jkapoiia. 1867. OGoapimie pocciflcEofi HCTopiH bt. BOnpocax,B h otbtiTHxt». 1824. O BpeMeiiH iipoH3xoa£AeHia c.iaBancEHxi imcBMem.. Bo,naHCEaro. 1855. KpaiEift yue(5Hiirt opraHHuecEoii xhmih. Bepnapji,CKH. 1856. msaiejiB flocT0iiaMHTH0CTefl ropoma IICKOBa, cociaBJieHHHž eiui-30BHM1>. 1858. Depsoo uTenie h nopBiie ypoEH ji,jia Ma.ieHi>EHxi> 1858— 1860. (2 zv.) Ba6yniKHHH ypoKH h.ih PyccKaa ncTopna bi pa3roBopaxi A-M Ma-.iohlehxi 1859. (2 zv.) BaqajiBHHa ocuoBania xHMiH. EropoBT.. 1859. As(5yKa ji;.ia KpecTbaHCEHXi> AiiTefl. 1864. j*yccEaa aa6yEa. J^maiOBi. 1864. •VccEaa a3fiyEa ji;.ia napo^itm. iiieo.ii>. 1861. jrccsaa aa(»yKa ct> HacTaBJieHieMi e.i Eri> ao;ixho vhhtl. 3o.iotobt>. 1864. «CTopia PocciH bi pa3CEa3ax,t ji-ia AMefi. TIacTB I. II. III. 1862. ApHejieTHEa A-ia iia,ia.ii.nux,b h cojbck^i. y>iH.iHin,i. 3ojiotobi. 1862. Hapo^HHfl ffiypna;n> rpaMOTefl. Kimacsa II. KyimrepeB'i.. 1863. Uh4>PH H.IH CIIOCOfrB CKOpO BHy,IHTb CIHCJCllie. BpyCKOBl>. 1863. KpaiEaa ApHOTMCTHKa. jiuaKOBi. 1864. MKOBOflCTBO E'J> apHOMGTHEIi. OTJPJTL I. 1865. MKOBO^CTBO El) apHeMOTHE'1) B'I> yii3,IUHXT. y'IH.’IHlHaXT.. OTflMl. II. 1864. lto0Paiiio apHeMeTH'iGCEHXi> aa^aui. A.ia yn3AHHXT, ynH.iHin,rb. 1864, ^aptioHIKa, OTI0pK'b 3CH3HH pyCCKOfl CTpaHHHH,H. 1864. |}apOflHaa Eiinra B. Camraa. 1865. MMoyca. rpaMOT*. 1865, jjccKaa BH.iBiia. 1865. '^TeBO^HTe.ib no Mocebb. 3axapoBi>. 1865. KfHa.IOn> HHOCTpaiIHHXl> EHHrb KpOHCTaATCEOfi MOpCKOfl fiHC.liOTeKH. 1865. ^OpHHKl, IiaMaTHHKOBT. HapO^HarO TBOpUCCTBa. BHnyCKl I. 1866. ilfaopi M0CE0BCEar0 BOCnHTaTe.iBiiaro riOMa. 1866. yv~mj£ Ta6.inii,u ,i.ia HCTopin, xponoiioriH . . . rop<5aueBCEiii. 1867. jKasaTe.iB PyccEofl eTH0rpa$iraecK0ž bhcto6meCTBi JIO(5HTe.iefipOCC. C;iOBeCHOCTH. BunycEi I. 1867. H3i sanHCOKi EaMCEnxi>. Kopo6oBi>. 1867. 3an CBaTofl ™y<50BH. JlereiiAa, 1867. nifCKH HMiiepaT, pyccK. reorpa

iecEaro o()iu,ocTBa a.) no OTffMeHilO CTaTHCTHEJl. T011’J> I. 1866. b) „ „ eraorpa-tiH. » I* 1867. c) „ oOiu,e2 reorpa-fin. _ *> I- 1867. *PH&io-MceojueBCEifl cGopinurt bt> naMan. Tiicjnii,o.iuTiH IIoro,iHHi>. n 1865. Bpf11® c.°CpainiHa ehjjiiGbcemmtm 1860. t0PoccificEaa 3THorpa$iraecKa& BUCTaBEa h c.iaBaHCEiii cmsat. bi Uo-r Maii 18,i7 ro^a* T°pHuecEiii oiepEt napoAHOii boShh 3a HesaBHcmiocTt rpeuin. Chbhuhci. 1867. Eec-Mbi Bb o6m,ecTBt .iKjuine.ieu pocc. caoBecnocTH. 1867. Die Spraehe dcr altesten russischen Chronisten vorziiglich Nestors. Miklosieh. 1855. KapTM eBpoiieflcKofl Poccin, cocTaBJieHHOft no B0eiiK0T0ii0rpa Bi 18(52 ro;i,y. V. Različne. Slavische Bliittcr. Lukšič. II. Jahrgang. 1866. Annual Report of the board of regents of the Smithsonian Insti-tution. Washington. 1866. Denkschrift iiber die projektirte Eiscnbahn von Laibach bis Villach. Wicn. 1868. Reichs-Gesetz-BIatt fiir das Kaiserthura Oesterroich. Jahrgang 1853. 1854. 1857. Die Slaven der TUrkci. Fedorovič. 1857. Taschenworterbuch der ungarischon «nd deutschen Spraehe. 1847. Der sinnreiche Junker Don Quixote von la Mancha Saavedra, ubersetzt von Soltau. 1840. Immortellen der Liebe von Deraeter Dudumi. 1854. Bilder aus dem Kosaken-Leben. Czaykowski. 1845. Der Kosaken-IIetman. Czaykowski. 1845. Dcr Geist in der Natur. Oerstod. 1850. Kosmologische Vorsehule zur Erdkunde. Wimmer. 1833. Sophron, der wei8c Rathgeber auf der Lcbensroise. 1857. Spaziergiinge einea Wienerpoeten. 1844. Thoorie der aehonen Wiaaen8chaften. Eberhard. 1786. Magvarische Grammatik. Riedl. 1858. Leitfaden fiir den Unterricht in der magvariachen Spraehe. Riefll-1.858. Ausfiihrliehe theoretisch - praktiaehe Grammatik dcr ungarischc0 Spraehe. Ballagi. 1854. Handbueh ungarisch-deutscher Gesprache. Garay. 1855. YI. Rokopisi. Premišljevanje vzrokov velikosti in vpada Rimljanov spisal Mofl' tes, ^embera, profesor na Dunaji ................................1 „ Šenk, lekarnik v Ljubljani.................................10 "lav. Smithsonian Institution v Washingtonu..........................1 Gospod dr. \ojska, okr. sodnijo svetovalec v Novem mostu 248*) vkup 398. .. Gospod dr. Zupanec, bilježnik v Ljubljani, je daroval 29 P^ijoh ljubljanske gimnazije in 26 glavno šole. Gospod Hilferding v Petrogradu je poslal 12 zemljovidov. 2 - Tedaj je imela knjižnica 1. julija 1868 vsega skup 1329 ezk°v (raed temi vež duplikatov), ktere posojuje svojim udom °*nu brez kakega plačila, i Na zadnjo so iskreno zahvaljuje podpisani knjižničar v od-k r°vcm imenu vsem slavnim društvom in blagodarnim rodoljubi^’ k*, so letošnjega leta Matici darovali toliko lepih knjig; naj 8e tudi prihodnjega leta tako vrlo spominjali Matičine knjižnice. zen.i- ) Po odborovem sklepu jo darovala Matica izmed teli knjig 18 zvozkov, „Bk razne sliko učiteljski knjižnici Št. Jakobske Sole, 43 zvezkov in ricPon Anton, krojaški mojster. Češko Valentin, posestnik. Čitalnica, društvo. Debevec Jožef, trgovec, posestnik in mestni odbornik, reo Aleksander, trgovec. Ser Rozalija, lastnica tiskalnicc in Kamnotisne naprave. aoijan Janez, trgovec. jriinciškauska knjižnica. relih Anton, hišni posestnik, eriboldi pl. Anton, grajščak. ariboldi pl. France, c. k. sodu. adj. eetrin Dragotin, dr., pravdosredni koncipient. Grascli Peter, posestnik. Heidrich D., sakr. pri stol. cerkvi. Holcer Drag., trgovec. Hranilnica Kranjska. Jamšek Ivan, trgovec. Jarec Anton, dr., c. k. šolski svetov. Jerajeva Ivana, posestnica. Jeran Luka, duh. pom. in Zg. Danico vrednik. Kadilnik France, trg. pomočnik. Kleinmayr pl. Ignacij , knjigar, tiskar in posest. Klemenčič Jožef, kat. c. k. norm. Kosti Gustav, mestni fajmošter. Kos Anton, stolni prošt in vesoljni škofov namestnik. Kozler Ivan, grajščak. Kozler Jož., dr., posestnik. Kozler Peter, posestnik. Kreč M., finančni koncipist. Krisper Valentin, trgov, in posest. Kušar Jožef, trg. in hišni pos. Ldsar Anton, prof. na c. k. viši realki. Lukman Jakob, c. k. rač. urad. Marn Jožef, prof. na c. k. v. gimn. Mileč Rudolf, tiskar. Močnik Matej, učit. mest. gl. šole. Moos Avgust, poštni uradnik. Murnik Janez, odvetn. koncip. Novak Iv. Kr., korar. Piivšler Jožef, korar. Pesjakova Luiza, trg. gospa. Peternel Miha, prof. više realke. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik-Pogačar Iv. Zl., dr., stol. dek. Poklukar Jožef, dr., bilježnik, konc. Pongrac Oskar, dr., pravdosrednik. Pregelj Rajm., blag. v hranilnici. Ravnikar France, dež. rač. urad. Robič Luka, davč. nadzornik. Rozman Ivan, vodja m. gl. šole. Samasa Anton, zvonar. Skale Pavel, učit. živinozdrav. Skodlar Henrik, trgovec. Smukavec Ivan, urad. v bolnici. „Sokol“, društvo. Sovan Ferko, trgovec. Sovan France Ks. starejši, trgovec. Sovan Fr. mlajši, trgovec. Stare Josip, začasni gimn. učitelj v Oseku. Strbenec Jurij, dr. prava, kaplan. Svetec Luka, magist. komisar. Šolar Janez, gimn. prof. pri bv. Petru. Tavčar Jan., hišn. posestn. sin. Toman Lovro, dr., pravdosrednik in dež. odbornik. Trpinec Fidel, grajščak in kmetiške družbo prvosednik. Valenta Alojzij, dr., prof. iu primai' v bolnici. VAvrft Ivan, prof. na c. k. viši gimu. Vilhar Ivan, trgovec. Vitenee Andrej, klavirar. Vončina Leon, dr., prof. bogosl. VVidmer Jernej, knezoškof. Zois baron Anton, grajščak. Zupančič France, dr., pravdosr. Zupance Jernej, dr., bilježnik. Zupan Jože, dr., pravdosrodnik. Zupan V. C., trgovec. Štev. 88. Letniki. Ahčin Drag., ključar. Auer Pavel, posest, in pivovar. Belar Leop., učit. m. glavne šole. Cvajar Dragotin, trgovec. Chiades Vekoslav, trgovce. Oelešnik Drag., c. k. uradnik. Dimeč Avgust, c. k. finanč. kom. Dolenec Avguštin, trg. pomočnik. Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Društvo izobrazovalno za tiskarje. Flis Janez, nunski katehet. Fuks France, dr., primar v dežel, bolnici. Garbajs Hinko, uradnik pri železn. Gerber Matija, poseSt. in bukvovez. Globočnik France, prof. c. k. više realke. Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Gock Ferdinand, gostilničar. Gregorič Matija, trgovec. Guttman Emili, doktorand. Hausner Henrik, inženir. Heidrih Anton, konserv. v Pragi. Hohn Edvard, pos. in bukvovez. Ilohn Ilugon, c. k. pošt. uradnik. Hohn Robert, uradn. pri želožnici. Horak Ivan Nep., posestnik, rokovičar in mestni odbornik. Ilorak Slavoljub, trg. pomočnik. Ilren Jakob, drž. pravd, namest. Hudec Aleks., pravda, koncipist. Ivanetič Martin, načelnik dež. rac. Jagrič Henrik, avskultant. Jenčič Alojzij, avskultant. Jen tl Anton, trgovec. Jentl Bernard, trgovec. Kalan Matija, kupč. ztoorn. pisar. Kandrnal France, gimn. prof. Kaprec Ivan, c. k. dež. sodn. svetnik-Kastelec Mundo, računski uradnik. Klemenčič Anton, posestnik in mag-uradnik. Kleinens France, trgovce. Klein Anton, vod. Egorjevo tiskar. Kljun Drag., stol. ccrkv. vikarij. Klofutar Leonard, dr. prof. bogosl-Knjižnica ljubljansko gimnazijo. Kočovar France, c. k. adjunkt. Konšck Val., prof. c. k. viši gimn. Kolman France, trg. pomočnik. Kosti Jož. Val., pošt. uradnik. Kovač Janez, hišnik. Kozina Jurij, prof. više realke. Kramar Franco, kanonik in semen, vodja. Kremžar Andrej, uradu. dež. rac. Križnar Mir., vikarij pri stol. cerkvi. Kubelka Vaclav, stavitelj. mojster. Kunšič Anton, zasobni uradnik. Kunšič Lovro, c. k. dež. sodstva svetovalec. Kuralt Ivan, pravosl. iz Gorenj e vasi. Kurnik Vojteh, stolar. Kušar Matija, trgovec. Lahajnar Drag., zasobni uradnik. Leben Matija, dr., častni korar in prof. bogosl. Lcrchcr Jurij, bukvar. Levstik France, pisatelj. LinČinger Oton, trgovec. Lozar Jožef, trg. pomočnik. Macak Ivan, zemljemerec. Mahr Ferd., lastnik, kupčij, učilnice. Maršalek Avgust, krojaški mojster. Melccr Drag., gimu. profesor. Mulej Andrej, c. kr. uradnik. Ničman Henrik, pos. in bukvovez. ^oli Jožef, doktorand. ^ovak Janez, mizar in posestnik. Lblak Jožef, zasobni uradnik. Lhlak Jurij, pravnik. ®rel Jožef, dr., notar in posestnik. ^*vald Ivan, kavarnar. skič Mihael, trgovec. apež France, dr., pravdosr. konc. avker pl. Glanfcld, Henrik, dr., špi-ritual. urona Ljudevit, magist. urad. etrič Ivan, c. k. sodstva svetov. °Iec Jožof, c. k. adjunkt v Novcm-trg,, na Štajarskcm. °točnik Mihael, nunski spovednik. p°ur Edvard, trgovec, ar Dragotin, posestnik. Praprotnik Andrej, učit. mestne glav šole. Raktelj France, učitelj m. gl. šole. Ravnikar Rajko, zdravnik. Ravnikar Ljudevit, c. k. pravd, namestnik. Rebič Julij, dr., notar. Regoršek France, trgovec. Ribič Jožef, trgovec. Ricoli Alojzij, trg. pomočnik. Skul France, trgovec. Smolej Jakob, gimu. vodja. Smrekar Jožef, doktorand. Spoljarič Jakob, ključar. Stare Ferd., pravnik modrosl. Steinmetz Vekoslav, trg. pomočnik. Suhadobnik Lovr., kolezijski mlinar. Strlba Jožef, svečar. Štrukelj Gothard, trg. pomočnik. Schrei Tom., c. k. više realke vodja. Šupcvčeva Antonija, gospica. Schwarz, grajščak v Rakovniku. Šventncr Jožef, posestnik. Tisen Ivan, trgovski pomočnik. Tomec Martin, kaplan pri sv. Petru. Tomec Jakob, magist. uradnik. Turk Jožef, duh. pastir v deželni bolnici. Ulman Neža, gospd. Urh Peter, kanonik. Valenta Vojteh, magist. uradnik. Več Ivan, trgovec. Vičič Jan Ev., trgovec. Videc France, trgovec. Videc Tine, trg. pomočnik. Vrhovec Blaž, pos. in m. odbornik. Vrtnik Avgust, inšpektor avstrijsk. Gresham-a in banke „apisa.“ Wašer Rajko, urad. v hranilnici. Zamejec Jožef, posadni kaplan. Zitterer Andrej, čevljar. Zupan Jožef, korar in stolni fajm. Žagar Drag., uradn. pri^ c. k. blag. Štev. 125. b. Ljubljanska okolica. * Stare Alojzij, kaplan v ŠentVidu. * Šranec Stanko, kapi. na Brezovici. Čitalnica v Šent Vidu. Dolinar Jožef, učitelj na Črnučah. Govekar France, učitelj na Igu. Jakič Anton, kaplan v Polji. Jarec Jožef, posestnik v Medvodah. Jereb Matej, kaplan v Sori. Kajdiž Toma, kaplan na Dobrovi. Kosec Jernej, kaplan na Igu. Malnaršič Jožef, kapi. v Šmartnem. Mencinger Lovro, duh. oskrbnik na Golem. Namre Anton, župnik v Šmartnem. Poharec Alojzij , duh. v pokoji. Potočnik Blaž, župnik v Št. Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Prijatelj Štefan, župn. pri sv.Katarini. Skul Martin, posestnik na Vikrčah. Svetina Valentin, rudarski nadzornik v Knapovžah. Stritar Andrej, duh. na Kureščku. Štrukelj Franco, kapi. v Sostrem. Tomec Jurij, župnik v Preski. Vidmar Janez, župnik na Dobrovi. Štev. 88 + 125 + 23 = 236. 3. Dekanija: Loka. — Poverjenik: Matej Kožuh. * Debeljakova rojstna hiša na Visokem št. 2 v Poljanah. * Dolenec Hen., dr. c. k. akt. v Loki. * Dolenec Janez, inženir hiš. št. 8 na Poljanah. * Dolinar France, fajmoš. v Leskovci. * Globočnik Janez, žup. na Poljanah. * Globočnik Leopold, posest, v Železnikih. * Kožuh] Matej, dekan v Stari Loki. * Remec Primož, mestni faj. v Loki. * Vesel Ivan, kaplan na Poljanah. Babnik Jernej, kaplan v Železnikih. Bernard Valentin, kaplan v Selcih. Boncelj Jožef, župnik v Sorici. Dolenec Janez, mlinar iz Praprotin. Finec Anton, župnik v Železnikih. Globočnik A., posest, v Železnikih. Habe Janez, župnik v Dražgošah. Habijan Janez, mlinar v Selcih. Hafoer Jožef, župnik v pokoji v Loki. Hrovat Mihael, kaplan v Loki. Jalen Simon, kaplan v Selcih. Kadilčova Radcvojka, gosp. v Loki. Kumar Matija, kmet v Knapih. Kuralt Janez, posestnik v Žabuici. Lcvičnik Jožef, posest, in učitelj v Železnikih. Majer Vincencij, župnik v Selcih. Naglič Rudolf, trgovec v Loki. Plaveč Maks, fužinar v Železnikih. Prevec Jurij, kmet v Studcncm. Steinmec Fr., fužinar v Železnikih. Šmid Matija, kmotovavec v Selcih-Stamcar Androj, učitelj v Selcih. Triler Janez, c. k. notar v Loki. Tušek Janez, kmet v Begunšnici. Ulčar Blaž, župnik v Novi oselci. Učilnica župnu v Železnikih. Wolkenspcrg Avguštin, baron, posest. Oblakovega fidejkomisa v Loki. Štev. 36. 4. Dekanija: Kranj. — Poverjenik: Šavnik Dragotin. * Florijanova Nikica, gosp. v Kranji. * Jugovec Leopold, trg. i dež. posl. v Kranji. * Kržič Gregor, c. k. sodn, adjunkt v Kranji. * Krčon Anton, kap. v Predosljah. * Mali Ognjcslav, dr. okrajni zdrav, v Kranji. * Mežnarec Anton, kap. v Kranji. * Parapat Janez, kap. v Podbrozji- * Pirce Matej, trg. in župan v Kranji- * Pleiwcis-ovaIv., trg. vdova v Kranji- * Pleiweis Valentin, trg. v Karlovcu. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejši.) * Reš Janez, dekan v Krauji. * Kos Matej, trgovec v Kranj i. * Šavnik Dragomir, lekar v Kranji. * Šavnik Sebastian, lekar in posest, v Kranji. * Vidmar Jožef, kaplan v Smledniku. * Zarnik Anton, župnik v Naklem. * Zupan Torna, gimn. kat. v Kranji. Bohinec France, župnik v Kovorju. Čebin Peter, glav. šole učit. v Kranji. Dolenec France, trgovec v Kranji. Golob Anton, župan v Stražišču. Gregoračeva Malica, gospica v Kranji. Hrovat Blaž, gimn. prof. v Kranji. KrČon Jožef, župnik v Predosljah. Kuhel Matija, kaplan v Velesovem. Kršič Jožef, posestnik v Trbojah. Koprivnikar Janez, kapi. v Šenčurju. Košmerl Jurij , župnik v Šenčurju. Kanduč Ignacij, posost. v StiSki vasi. Lozar Mihael, glavne šole ravnatelj v Kranji. Mali Ignacij , kaplan v Šenčurju. Martinak Josip, c. k. aktvar v Kranji. Narobe Martin, župnik v Zapogah. Pec Drag., c. k. uradnik v Kranji. Preželj Matej, župnik v Mavčičah. Praprotnik Fr. učitelj v Podbrezjah. Rome France, kaplan v Cerkljah. Strojeva Antonija, gosp. v Šmartnem. Saje Janez, učitelj v Predosljah. Strmole France, župnik v Kokri. Soklič Blaž, kaplan v Tržiču. Šlibar Toma, župnik v Duplah. Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem. Štev. 43. 4. Dekanija: Radolica. — Poverjenih: Peharec Simon. * Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. ^.Jerala Janez, kaplan v Srednji vasi v Bohinju. ' Mttnda Fr., dr. advokat v Radolici. +' Alojzi, kaplan v Gradu. * Sajevec Janez, župnik v Mošnjah. *®vyak Jernej , župnik ua Jesenicah. Bononi Jožef, župnik v Radolici. 'Pisai^Fr., kaplan v Kranjski gori. I^Huptmann J., strojar v Kranjski gori. Jereb France, župnik v Zaspem. Krištofič Lovro, kaplan v Breznici Lah Valentin, kaplan v Rrdolici. MrtfelTJurij, kaplan v Kranjski gori ■Mesar J., žup. v Bohinjski Bistrici Pehajgo-Sfinon, dekan—v^-OrStm."t ^Pintar Lovro, župnik v Breznici. Robič Jakob, posest, v Kranjski gori Štev. 17. 5. Dekanija: Kamnik. — Poverjenik: Potokar Jožef. Tl __ Prevec Tine, dr. advokat in mestn. župan v Kamniku. Strajnska fara po Mih. Dobovsekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, w'^irdežič Jož., c. k. adjunkt v Zatičini. Kulavec Janez, dr. kaplan. Kulavec Matija, župnik v Št. Vidu. Krsnik Jožef, c. k. sodec v Zatičini-Mazek Anton, učitelj v Šmarji. ^ Iiumpler Maks, župnik v Lipoglavu-Šivec Janez, župnik v Poliči.’ Urbanija Lovro, kaplan na Krki. Windiseher Mihael, žup. v Žalin’;« Zupančič Franco, lovec na Šici. Štev. 15- 8. Dekanija: Litija. — Poverjenik: Jožef Burger. * Burger Jožef, dekan v Šmartnem. * Kobler Alojzi, posest, v Šmartnem. Adamič Fraucc, učitelj v Šmartnem. Celar Janez, župnik v Svibnem. Črne Avgust, pek v Šmartnem. Gestrin Leopold, žup. pri sv. Juriju. Gorišek Fr., podžupnik v Javorju. Jan Primož , kaplan v Polšniku. Janša Janez, benefic. v Šmartnem. Jerič Jožef, župnik v Dobovcu. Knifec Feliks, kaplan v Šmartnem. Kozjek And., žup. v pok. v Šmartnem-Oblak Jurij , zdravnik v Sinartnc®-Skrabar Viktor, dr. okrajni zdravnik v Šmartnem. Strah Januarij, žup. na Primskoveii'-Stupica Lovro, župnik v pokoji v’ Šmartnem. Tavčar Matej, župnik v Polšniku-Zelenec Jožef, župnik v Dolah. Štev. 18. A 1). Dekanija: Trebilo. — Poverjenik: Jožef Rozman. grof, J. graj- Barbo-Waxenstein, ščak v Rakovniku. * Greselj Josipina, grajš. v Trebnem. * Jarec Jernej, kaplan v Trebnem. * Novak Josip, kap. v Žužembergu. * Rozman Jožef, dekan v Trebnem. * Skubec Mihael, kap. v Žužembergu. Bercar J., posest, v Kamji (sv. Rupert.) Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku. Hočevar Anton, kaplan v Dobrničah. Košir Alojzij, župnik pri sv. Rupertu. Lenček Blaž, kaplan pri sv. Rupertu. Omahen Pr., c. k. sodec v Trebnem. Santo Treo, grajščak v Mali vasi. Skrl Jakob, župnik v Ambrusu. Šular Janez, župnik v Trebelnem. Voglar Jožef, kaplan v Mirni. Zorman Ant., žup. oskrbnik v Selu. Štev. 17. 10. Dekanija: Krško. — 1. Poverjenik: Edvard Polak. Babnik Janez, kap. pri sv. Jerneju. Grivec France, kap. v Leskovcu. Hočevar Mar., pos. in trg. v Krškem. Irkič Ivan, c. k. biležnik v Krškem. Kapler Janez, posest, pri sv. Duhu. Lampe Jožef, c. k. urad. v Krškem. Mahkot J., c. k. urad. v Krškem. Poljak Edvard, dekan v Leskovcu. Rudež Dragotin, grajščak v Gra-earskem Turnu. Berčič Janez, kaplan na Studencu. Gašperlin Gašpar, župnik v Bučki. Hoffern pl. Leopold, c. k. okrajni predstojnik v Krškem. Kapler Josip, dr. c. k. okrajni zdrav. v Krškem. Knavs Janez, vikarij v Krškem. Petek Andrej, kaplan v Skoeijauu. Rebič Ferd., župnik v Čatežu. Svoboda Janez, gozdnar v Čatežu. Šos Mihael, župnik na Studencu. Volk Janez, župnik pri sv. Jerneju. Zagorjan Martin, žup. pri sv. Duhu. Zajec Andrej, župnik v Dolini. Žark Simon, trgovec v Krškem. Štev. 22. 2. Poverjenik: Janez Lesjak. * Lesjak Janez, žup. v Kostanjevici. Markič Matej, kap. v Kostanjevici. Bole Fr., c. k. prigled. v Kostanjevici. Linice Ljudevit, gozd. v Kostanjevici. Gač Vekoslov, trg. v Kostanjevici. Hodrič Mihael, trg. v Krški vasi. ^ajtinger Ivan, urad. v Kostanjevici. Melhar Ant., včliki logar v Jesenicah. Pihler Jož., c. k. urad. v Kostanjevici. Šebavcc Franjo, preglednik potroš-nine v Kostanjevici. Šetinec Fr., trgovec v Kostanjevici. Žugelj Srečan, c. k. dačni uradnik v Kostanjevici. Štev. 12. Dekanija: Novomesto (Rudolfovo) Lnngcr Fr., pl. Podgora, grajščak ■* Poganicah Poverjenik: J. Arko. Hapret Teodor, c. k. okrdjne sod-4 »‘je predsednik v Novem mestu. Preša Jožef, kaplan v Prečini. * Vojska Andrej, dr. c. k. okrajne sodnije svčtnik v Novem mestu. Arko Jernej, prošt v Novem mestu. Bačnik Janez, župnik v Prečini Bučar Ž., dr., ok. zdrav, v Nov. mestu, Čitalnica v Novem mestu. Hlebec o. Bogomir, gim. učitelj v Novem mestu. Jerin Jakob, žup. pri Beli cerkvi. Klemenčič o. Rafael, gvardijau v Novim mestu. Lukanec Jožef, kaplan v Stopičah. Mejač Anton, župnik v St. Mihaelu. 12. Dekanija: Metlika. — * Skubec Martin, dekan v Semiču. * Skofec Janez, župnik v Suhorju. * Volčič Ivan , župnik v Dragatušu. Dovič Janez, duh. oskrbnik v Preloki. Kenda France, učitelj v Semiču. Koželj Mihael, kaplan v Črnomlji. Krašovec Anton, župnik v Adlešicu. Kršič Janez, kaplan v Somiču. 13. Dekanija: Kočevje. — * Košir Janez, c. k. okrajni sodec v Kočevju. * Lovšin Sim., žup. pri fari v Kostelu. * Olipič Janez, žup. v Koprivniku. Abram Lavoslov, učitelj pri fari v Kostelu. Ažman Ivan, glavne šole ravnatelj v Kočevju. 14. Dekanija: Ribnica. — * Jereb Jožef, Župnik v Dragi. * Lesjak Jožef, župnik v Sodražici. * Macuu Fr., c. k. aktvar v Ribnici. * Rudež Jožef, grajščak v Ribnici. Arko Anton, posestnik v Ribnici. Arko Jakob, posestnik v Ribnici. Arko Janez, c. k. notar v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Candolini Vojteh, c. k. sodec v Laščah. Frank Rihard, žup. oskrbnik v Ribnici. Hočevar Matija, poštar v Laščah. Klemenec Primož, kurat na Gori. Kljun Janez, trgovec v Ribnici. Levičnik V., c. k. dav. urad. v Ribnici. Pakiž Simon, župan v Jurjeviči. Perčič Matej, žup. pri sv. Gregoriju. Mohar Peter, kaplan pri sv. Petru. Mohar Mar., urad. v Novem mestu. Orešnik Jožef, župnik v Podgradu. Režek Peter, kaplan v Mirni peči. Rozina Jož, dr. adv. v Novem mestu. Sajč Janez, posest, v Prečini. Vilfan Simon, kanonik v Novem mestu. Štev. 20. Poverjenik: Martin Skubec. Logarjeva Ljudevita, gosp. v Semiču. Mrzel Jožef, župnik v Starem trgu. Pustotnik Janez, dr., okrajni zdravnik v Črnomlju. Stanovnik Nik., učitelj v Starem trgu-Šutaj Matija, župnik v Vinici. Zadnik Simon, župnik v Vrhu. Štev. 14. Poverjenik: Matija Strucelj. Fortuna France, trg. v Kočevju. Gašperlin Viljem, kap. v Mozlu. Gorenec Lcop., kaplan v Koprivniku-Jakšič Anton, župnik v Osilnici. Judnič Janez, duh. oskrb. v PolouiU-Justin Blaž, kap. pri fari v Kostelu-Vojvoda Simon, žup. v Nemški Loki-Štev. 12. Poverjenik: Rihard Frank. Pleško France, kaplan v Sodražici' Podboj Janez, posestnik v Ribnic'-Pogorelec Ant., posest, v Dolenji vas*-Rozman Lovro, kap. v Dolenji vas’-Rus Janez, mlinar v Brežah. Smolej Matija, kap. v Dobrč polji*1, Sušjc, vaška knjižnica (za ktor° plačuje A. Lčsar v Ljubljani.) _ Šarabon Valentin, kaplan v Ribni®1; Šega Janez, logar in pos. Travm gori v Loškem potoku. , . Šle And., umotalni vrtnar v Ribnim-Volk Janez, kaplan v Ribnici. Zicgler Janez, župnik v Dolenji vasi-Zorec Janez, župnik v Turjaku. Štev. 29. 15. Dekanija: Vrhnika. — 'Bartol Baltazar, žup. pri sv. Jošti. *Bonner Jožef, ilekan na Vrhniki. Klemenčič Jož. poaest. na Vrhniki. *Kotnik Fr. posest, na Vrhniki. Jugovec Anton, žup. v Borovnici. Kavčič Gašpar, posest, v Rovtah. Kogej Jož., kap. na Vrhniki. Lavrič Jožef, župnik v Zaplani. Lonasi Tone, kaplan v Logatcu. Lukanec Jožef, kap. v Preserjih. Marinko Janez, župnik v Logatcu. 16. Dekanija: Idrija. — *Kovačič Janez, dekan v Idriji. ‘Majnik Janez, župnik v Zireli. 'Občina mestna v Idriji. *Rome Janez, župnik v Ledinah. ^Svetličič Fr., župnik v Godoviču. *Šlibar Martin, žup. v spodnji Idriji. Aleš Luka, žup. v Črnem vrhu. Brgant France, župnik na Vojskem. Grbec Ljudovit, dr. rudn. zdravnik v Idriji. Gregorič Ig., mestni kap. v Idriji. Grm Janez, duh. oskrbnik pri sv. Magdaleni. Hochtl Dragotin, c. k. notar in župan v Idriji. *nglič Jak., glavne šole učit. v Idriji. 17. Dekanija: Cerknica. — * Hren France, posestn. in župan v % Bdgunjah. % Kaplenk Janez, župnik na Oblokali. Obreza Adolf, posestn. v Cerknici. 2*>Čin Anton, ekspozit v Bdgunjah. ‘»nžlovar France, dekan v Cerknici, rcar Martin, kapi. na Oblokah. °jkar Drag., poštar v Ložu. aHežič Jakob, bukvovez v Cerknici. l'ai>jec Leopold Martin, c. k. kapetan in vojaški sodec v Beli ccrkvi v Banatu. (Knjige naj begunski Nirotlni koledar 1869. (Poročilo.) Poverjenik: JoZef Bonner. Okoren Ignacij, župnik v Podlipi. Podobnik Ignacij, župnik v Preserjih. Povše Fr., župnik v Črnem vrhu. Povše Martin, kap. v Polhovem gradcu. Ratek Lovro, c. k. aktvar na Vrhniki. Rihar France župnik v Hotederšici. Robič Simon, kaplan v Borovnici. Vidmar Matej, župnik v Rovtah. Zagorjan Ivan, kaplan v Rovtah. Žan Janez, kap. v Polhovem gradcu. Štev. 21. Poverjenik: Janez Kovačič. Leskovec Boštijan, pesestnik in župan v spodnji Idriji. Lipold Marka Vincencij, c. k. rudn. predstojnik in svdtnik v Idriji. Mikuš France, rokodelski umetnik iz Zadloga v Črnem vrhu. Mogolič Mih., mestni kap. v Idriji. Osana Anton, kaplan v črnem vrhu. Pavlič Kozma, kaplan v Žirdli. Pivek Janez, župnik v Zavracu. Pogorelec And., kap. v spod. Idriji. Stegnar Feliks, glavne šolo učitelj v Idriji. Stranccky Jožef, trgovec v Idriji. Urbas Leopold, rudn. pristav, v Idriji. Štev. 24. 1. Poverjenik: France AnŽlovar. duh. gosp. z dotičnim županom po svojem spoznanji razdeli med mladost vasi': Kožljek nad Cerknico. Meden Matija, pos. v Begunjah. Meden Matija, mlinar v Bdgunjah. Meden Toma, posest, v Bdgunjah. Peterlin Primož, kapi. v Cerknici. Švajger Martin, zdravnik v Ložu. Učilnica ljudska v Bdgunjah. Vidmar Andrej , posest, v Bdgunjah. Žerovnik Toma, župn. v Grahovem. Štev. 17. 2. Poverjenik: Rudolf Endlihar. Blažon Jakob, posest, v Planini. Brence Janez, župnik na Uncu. Deu Edvard, c. k. uradnik v Planini. Dolenec Jožef, posest, v Planini. Endlihar Rudolf, c. k. urad. v Planini. Florijančič Nace, kupec v Planini. Jakelj Gregorij, kaplan v Planini. Jeršan Anton, posest, na Uncu. Koren Matija, posest, v Planini. Kovšca France, posest, v Planini. 18. Dekanija Postojna. — * Dolenec Ljudevit, grajšč. v Orehku. * Globočnik Anton, c. k. predstojnik v Postojni. * Občina v Razdrtem. * Premrou Dragotin, pos. v Postojni. * Razpet Martin, dr., okrajni zdravnik v Postojni. Belar Jožef, kapi. v Postojni. Blaznik Jakop, župn. oskrbnik v Hrenovi ci. Erjavec Janez, kapi. v Slavini. Grčar Jožef, kapi. v Hrenovici. Klemenec France, eksposit v Sent Petru. Kravs Vojteh, dr., c. k. aktuar v Postojni. Križaj Andrej, eksp. v Orehku. 19. Dekanija: Trnovo. — * Bergant Jožef, župnik v Košani. * Brinšek Ivan, trg. v Trnovem. * Grašič Anton, dekan v Trnovem. * ,,Leseverein“ v Bistrici. * Ličan Skender, trg. v Trnovem. * Oblak Janez, duh. v Harijah. * Urhanček Janez, kapi. v Trnovem. * Vilhar Miroslav, grajŠčak na Kalcu. Bilec Janez, duh. v pokoju v Trnovem, čadež Janez, kaplan v Knežaku. Dekleva Ivan, posest, v Zarečju. Lavrič Anton, posest, v Planini. Lavrič Jurij, posest, na Rakeku. Modrijan Franc., c. k. urad. v Planini. Perenič Alojzij, posest, in župan v Planini. Plcško Drag., c. k. adj. v Planini. Potočnik Anton, župnik v Planini. Zupančič Jožef, c. k. uradn. v Planini. Štev. 17. Poverjenik: Janez Ilofsteter. Legan France, kapi. v Senožečah. Lunder Janez, eksp. v Razdrtem. Pašič Janez, farman v Senožečah. Počkar Janez, eksp. v Matenji vasi. Pokoren Anton, farm. v Slavini. Rudolf Lovro, farman v Vremah. Silvester Rad., pekovski podmojster v Postojni. Stavdahar Feliks, c. k. davk. uradnik v Postojni. Stengl Vatroslav, trg. družnik v Postojni. Stupica Ignacij, fiu. straže nadzornik v Postojni. Zelen Jožef, posestnik in župan v Senožečah. Štev. 23. Poverjenik: Anton Grašič. Drobnič Andrej , župnik v Knežaku-Klinar Drag., kapi. v Košani. Kranjec Matija v Trnovem. Pavčič Janez, sodnj. služ. v Bistri®1, Sežun Žiga, odgojitelj na Kalcu. Sparavoe Henrik, kapi. v Trnovcu1-Virant Janez, kaplan v Trnovem. Zarnik Janez, učitelj v Trnovem-Zupan Matija v Bistrici. Zupan Urh, eksp. v Suhorji. Štev. 21- 20. Dekanija. Vipava. * Erjavec Matija, kurat v Podkraju. Grabrijan Jurij, kanonik in dekan v Vipavi. * Hiti Luka, beuefic. in glavne šole ravnatelj v Vipavi. Kavčič France, posest, v Št. Vidu. * Koder Matej, kurat v Slapu. * Kopitar Mihael, kurat v Rzelju. * Lampe Anton, kurat v Gočah. * Ložar Gr., dr., bilježnik v Vipavi. * Nakus Jožef, kurat na Planini. Ambrožič Blaž, učitelj v Vipavi. Barle Jožef, učitelj v Vipavi. Berčič Anton, učitelj na Colu. Poverjenik: Jurij Grabrijan. čitalnica kmetijska v Podragi. Gantar Janko, učitelj na Planini. Kankelj Gašpar, benefieijat v Lozicah. Kete Jožef, strojar v Ipavi. Košir Jakop, vikarij v Št. Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Pečar Janez, kurat v Podvelbu. Petrič Blaž, kurat v Šturji. Spazzapan Št., dr., advokat v Vipavi. Stupar Jauez, kurat v Budanjah. Šraj Valentin, kurat v Podragi. Tomažič Janez, kaplan v Vipavi. Vrtovec Filip, posestnik v St. Vidu. Štev. 25. Dostavek: Škrjanec Ant., duh. v pok. pri sv. Juriju v Izlaku, moravske dekanije. Štev. ljublj. škofije 687. II. Lavantinska škofija. v I. Dekanija: Maribor. — Poverjenik: Božidar Sinko. * Bohinec Jakob, prof. bogoslovja. Čitalnica narodna. * Dominkuš Ferd., dr., odvetnik, * Jedlička Otokar. * Jeraj Jožef, škofov kaplan. Knjižnica semeniška. Kovačič Martin, prof. bogosl. Majciger Janez, gimn. prof. Modrinjak Matija, korar. Prelog Matija, dr., zdravnik. Radej France, c. k. bilježnik. t Kapoč France, pravdosr. koncip. % Roj Jakob, c. k. pristav. Rupnik Ivan, trgovec. a) Mesto. * Simonič France. % Srebre Gvidon, pravdosr. koncip. ^ Sinko Božidar, prof. bogosl. Škrbec Davorin. * Šuman Josip, gimn. profesor. * Ulaga Josip, dr., bogosl. prof. * Vogrin Lovro, stolni prošt. * Zmazek France. * Zorčič France, stolni dekan. Brdajs Davorin, trg. pomočnik. Guček Jožef, dr., pravdosr. koncip. Duhač Ferd., dr., pravdosr. koncip. Flek Jožef, kaplan. Kandut Krištof, špiritval. Marko Mihael, biljež. koncip. Miklošič Ivan, učitelj. Morič Maks, trg. pomočnik. Oroželj Janez, dr., pravdosr. konc. Pajek Janko, gimn. profesor. Srebre Jurij, zdravnik. Stramič France. Zemljič Jožef, učitelj. b) Okolioa. % Murko Anton, dekan v Hočah. Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Vrlič France, župnik pri sv. Križu. Drobnič Jožef, kaplan v Kamnici. Urear Božidar, kapi. pri sv. Marjeti. Gršak Vinc., kaplan v Jarenini. Hrg Lovro, župnik v Lembahu. Kosi Božidar, župnik pri sv. Marjeti. Pečnik Peter, kapi. v Lembahu. Prnavsl Štefan, župnik v Kamnici. Pukšič France, župnik pri sv. Juriju. Stoklas Božidar, kaplan v Hočah. Štev. 48. c) O naslednjih ne vemo, kje so: Babnik Glažar Irgolič Janžck Junkar Muršec Rajhov Šantelj Miroslav. Dragotin. Anton. Slavomil. Janez. Anton. Anton. Anton. 2. Dekanija: Drazlovče. * Šentak France, pos. na Vranskem. * Šventner Lavosl., trg. na Vranskem. Gradišnik L., zdravnik na Vranskem. Guzaj Arni, podžupn. pri sv. Martinu na Paki. Koren Matija, kapi. v Brazlovčah. * Sket Jožef. * Videršek Matija. * Vraz Anton. Bezjak Ivan. Ipavec Dragotin. Remšmit Ferdinand. Žajdelj France. Poverjenik: Janez Ramor. Lopan Jakob, učitelj na Vranskem-Ramor Janez, kaplan v Brazlovčah. Vovšek Franjo v Brazlovčah. Zupančič Davorin, podučitelj v Gomilškom. Štev. 9. 3. Dekanija: Bistrica slovenska.— Poverjenik: dr. J. Vohljal Konjari Janez, trg. v slov. Bistrici-Limavšck P., gostiln, v slov. Bistrici-Mlakar Jurij, posest, v Hošnici-Pajmon Anton, kapi. pri sv. Martinu-Solor Jožef, župn. pri sv. Venceslavu-Stepišnik Lovro, mlinar pri sv. Venceslavu. Štuhec Anton, učitelj v slov. Bistrici-Šepec Drag., c. kr. priglednik v slov-Bistrici. Šmon Anton, župnik v Poljičanih- _ Vrablj Janez, kapi. v slov. Bistrici-Walter France, kapi. v slov. Bistrici-Železnikar Ivan, notar, uradnik v slov. Bistrici. Štev. 23- * Novak Vincencij, župnik v spodnji Poljska vi. * Ratej France, bilježnik v Slov. Bistrici. * Sorglehner Jožef, kaplan pri sv. Pankraciju v Grižah. * Trafenik France, župnik v Poljičanih. * Vošnjak Jož., dr., okrajni zdravnik v slov. Bistrici. * Vošnjak Mihael, železn. postaje predstojnik v Miirzzuschlag-u. Bobisud Jan., učitelj v slov. Bistrici. Ceneč Gašpar, župnik pri sv. Martinu. Ermenec Fr., kapi. pri sv. Mihaelu. Kmetič Jožef, trgovec v slov. Bistrici. Knjižnica župna v slov. Bistrici. 4. Dekanija: Celje. — Poverjenik: Dr. Stefan Kočevar. * Balon Anton, župn. v Polzeli. * Janežič Jak., rudninski uradnik v * Bezenšek Jurij, kapi. v Žavcu. Grižah. * Čitalnica u&rodna v Celju. * Kapus France, trgovec v Celju. j * Kočevar Štef., dr., okrajni zdravil, v Celju. * Krušič Ivan, gimn. prof. v Celju. * Občina selska v Teharjah. * Ogradi France, vikarij v Celju. * Podružnica kmetijska v Celju. * Šlibar Janez, kapi. v Ljubnem. * Topljak Jožef, učitelj v Celju. * Vodušek Jožef, opat v Celju. * Zuža Ivan, rudn. pos. v Grižah. * Štrobelj France ? 'i Abiturienti slovenski celjske gimn. Bitenec Jan., kapuc, mežnar v Celju. Jeretin Edvard. Jesenko Gregor, ranocelnik v Celju. Jožek Ljudevit, okrožni poverjenik v Celju. 5. Dekanija: Ccrkovec. Bukvarnica farna v Cerkovcu. Divjak France, kmet v Fravhajmu. Drozeg Anton, kaplan v Cerkovcu. Kranjec Tom., župan v Fravhajmu. Jug France, rudn. služ. v Grižah. Kastelec Janez, tajnik okrožne sodn. v Celju. Kodermanu Filip, učit. v Frankoljah. Lukažič Janez , ranocelnik v Štorah. Matoh Jožef, župnik v Galiciji. Petini Andrej, trgovec v Celju. Plešuik Mihael, kapi. v Gotovljah. Ripšl Mavricij , trgovec v Celju. Roze France, ranocelnik v Vojniku. Škoflek Jakob, glavne šole učitelj v Celju. Škrta Jožef, gl. šole ravnatelj. Žnidar Martin, mestni kapi. v Celju. Žuža Janez, mestni kapi. v Celju. Štev. 33. - Poverjenik: Nagy Albert. Nagy Albert, dekan v Cerkovcu. Rath France, župn. v Fravhajmu. Sparavec And., kapi. v Cerkovcu. Štev. 7. 6. Dekanija: Gornji grad. — Poverjenik: Jožef Florijančič. Lipold Janez, duh. v Mozirji. * Lipold Jožef, pos. v Mozirji. Blaž Božidar, trgovec v Mozirji. Florijančič Jožef, dekan v Gornjem gradu. Jerše Fr., uradnik v Gornjem gradu. Merk o. Sofronij, gvard. v Nazaretu. Tratnik Janez, kmet pri Novem štiftu. Vuga br. Aleš, samost, krojač v Nazaretu. Štev. 8. 7. Dekanija: Sv. Jurij. — 1. Poverjenik: Lovro Kramberger. Stranjščak Anton, kurat v Vržejah. Zadravec Jožef, kapi. pri sv. Križu. Zorman Božidar, učit. pri sv. Juriju. Štev. 8. * Kukovec Jos., kaplan pri sv. Juriju. ^odrašič J., učitelj pri sv. Juriju. "urin Jurij , kapi. pri sv. Križu. ^r®lj Janez, kmet v Ilijaševici. Hamberger Lovro, župn. pri sv. Križu. 2. Poverjenik: Dr. Anton Klemenčič v Ljutomeru. Antolič Ivan, kaplan. Huber J. D., knjigar. Božic Anton, posestnik. Klemenčič Anton, dr. župnik. Stalnica narodna. Kocmut Franco, c. k. uradnik. Farkaš Janez, zdravnik. Kukovec Ivan, odvet. konuip. ^lobočnik Anton, okr. predst. Mohorič Ognjeslav, mlinar. Q°milšek Jožef, solicitator. Ploi, dr., odvetnik. Rajh Janez, kmet. Simonič J., kaplan. Vojsk Jožef, kaplan. 8. Dekanij»: Konjice. — ' Knjižnica župna. * Kovač Jožef, krojač v Žrečah. ' Modec Janez, kaplan v Prihovi. * Sovič Jožef, kaplan v Žrečah. Arnoš France, kaplan v Tinjah. Hajšek Jožef, kaplan v Šent Jungertu. Jaklič Dragotin v Špitaliču. Jaric Valentin, kaplan v Ločah. Kinčič Janez, župnik pri sv. Jerneju. Kocuvan Ivan, kaplan v Konjicah. 0. Dekanija : Kozje. — * Kosar Erance, dekan v Kozjem. * Slomšek Janez, kaplan v Ulimjah. * Srnec Janko, dr., odv. v Kozjem. Beseljak Pavel, c. k. okr. predst. v Kozjem. Bratanič Jožef, župnik v Podsredi. Bukvarnica župna pri sv. Petru. Dvoršek Anton, župnik v št. Vidu. Erjavec Peter, kaplan v Kozjem. Jeravšek France, pravn. doktorand v Kozjem. Jurko Janez, učitelj v Št. Vidu. 10. Dekanija: Laško. - * Arzenček Matija, župnik v Št. Rupertu. * Gostenčnik Pet., kapi. v Trbovljah. * Gregelj Janez, kaplan v Laškem trgu. * Hašnik Jožef, župnik v Trbovljah. * Pirnat And,, rudn. uradn. v Golcih. * Pust France, župan v Trbovljah. * Ripšl Dragotin, župnik v Loki. * Šavprl Drag., kaplan v Laškem trgu. * Vrečko Matej, župn. v Jurijkloštru. * Žuža Anton, dek. v Laškem trgu. Zarnik Valentin, dr., odv. koncip. Zemljič M., trgovec. Štev. 17. Poverjenik’. Jožef Rozman. Korošec Štefan, župnik v Stranicah. Krener Janez, kaplan v Konjicah. Kunej Janez, župnik v čadrami. Pevec Janez, župnik v Prihovi. Pintar Matej, kapi. v čadrami. Šepee Ivan, trg. oprav, v Konjicah. Virk Jožef, župnik v Ločah. Zabukošek Gašper, župnik v Žičah. Štev. 18. Poverjenik: France Kosar. Kajtna Andrej, kaplan v Podsredi. Kumer Drag., bilježnik v Kozjem. Lenarčič Andrej, župnik v Pilštanju. Novak J., začasni expoz. na Planini-Rauseh France, dr. prava na Kozjem-Roškar Matej, solicitator v Kozjem-Sredenšek Jan., župnik v Podčetrtku-Trjašek Drag., župnik v Zagorji. Vošnjak Lovro, kaplan v Pilštanju-Zevnik Martin, župnik pri sv. Petru pod gorami. Štev. 20. •• Poverjenik: Anton Žuža. Cajhen Janez, kmet v Trbovljah. Elsbacher Andrej, trgovec v Laškem trgu. Guzaj Jernej , kaplan v Laškem trgu-Kolednik Radosl., kapi. v Trbovljflh-Pečar Jožef, kapi. v Dolu. Prekoršck Gregor, župnik pri bV‘ Jodcrti. Sever Jožef, kaplan v Loki. Žnidaržič Urban, zdravnik v Laške«1 11. Dekanija : Mamber^- — Poverjenik-. Mat. Groskopf (p. F resen). GroBkopf Matija, župnik v Brezjah. Trampuš Janez, župnik v Soboti. Kapus Anton, c. k. adj. v Marubergu. Štev. 3. 12. Dekanija: Nova cerkev. •— Poverjenik: Franjo Juvančič. * Mikuš Franjo, župnik v Dobrni. Juvančič Fr., dekan pri Novi cerkvi. * Trstenjak Jakob, kapi. v Vojniku. Krtna Matija, kapi. v Vitanji. Cocej Jernej, kapi. pri sv. Martinu. Štev. 6. Doberšek Mat., obč. tajnik v Vojniku. 13. Dekanija: Ptuj. — Poverjenik: Dr. Janez Vošnjak. * Meško Jakob, župnik pri sv. Lav- Grabar Mihael, župnik pri sv. Urbanu, renciju. Hemnan Mihael, sodn. prist. v Ptuju. * Petovar Ivan, dr., pravdosr. konc. Holc Jakob, župnik v Vurbergu. v Ptuji. Kranjec France, župnik pri s. Marjeti. * Simonič Jan. Al., kap. pri s. Marku. Majerič o. Maksim., gvard. v Ptuju. Alekšič Fidel, kapi. in gospodar v Simonič Ivan N., kapi. pri sv. Marjeti. Ptuju. Šabot Jurij, kaplan v Hajdinu. Bezjak Jožef, župnik pri sv. Marku. Vršič Davorin, kapi. v Ptuju. Caf Jurij, beneficijat v Ptuju. Vošnjak Janez, dr., prošt v Ptuju. Čučko Drag., kapi. v Ptuju. Vuk Andrej, vikarij v Ptuju. Frk Matija, beneficijat v Ptuju. Štev. 18. 14. Dekanija: Rogatec. — Poverjenik: Anton Centrih. * Masten Jožef, kaplan pri sv. Hemi. Kolarič Jožef, kaplan v Kostrivnici. * Stajnko Anton, kaplan v Rogatcu. Polec France, kaplan pri sv. Mihaelu * Wolf Anton, župnik pri sv. Petru v Žitalah. na Medved, selu. Žurman Janez, pos. pri sv. Trojici. Burghard J., dr., dež. zdrav, v Slatini. Štev. 8. ■žrelih Anton, župnik pri sv. Križu nn Kisli vodi. 15. Dekanija: Skale. — Poverjenik: France Vošnjak. križan Henrik, župnik v Št. Janžu Vošnjak France, poštar in^ posestnik v Goricah. v Šoštanju. Štev. 2. 10. Dekanija: Hoče. — Poverjenik'. Lovro Potočnik (p. sv. Lovrenec pri koroški železnici). Potočnik Lovro, duh. oskrbnik pri Čarman France, c. k. vojni kaplan D. Mariji v Puščavi. P« D- Mariji. ®ralno društvo v Rušah. Košir Janez, kaplan v Rušah. Štev. 4. 17. Dekanija: Šmarje. - * Hajšek Anton, župn. namestnik v Poverjenik: Martin Ivanec. * Trstenjak D., župnik pri sv. Juriju. Ponkvi. Ivanec Martin, dekan v Šmarji. * Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri Jan Ferdinand, kaplan v Šmarji. sv. Juriju. Zdoljšek France, posest, v^ Ponkvi. * Kunej Ivan, kaplan v Slivnici. Štev. 7. 18. Dekanija v slovenskih Goricah in njena bližina. — Poverjenik: Dominik Čolnik. * Čolnik Dominik, pos. na Drvanji. * Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. * Gregorec Lavoslav, dr. bogosl., kaplan pri sv. Rupertu. * Jančar France, kaplan pri Negovi. * Knez Slavoljub, c. k. biljožnik pri sv. Lenartu. * Lorenčič Andrej, kapi. pri sv. Ani. Borovnjak Jožef, župnik v Cankovi na Ogerskem. Cvetko Pr., župnik pri sv. Barbari. Čeh France, učitelj pri sv. Jakobu. Čučko Janez, kmet pri sv. Antonu. Dolinšek Jožef, župnik pri sv. Juriju. Dominkuš Rajmund, učitelj pri sv. Antonu. Ferk Jožef, učitelj pri sv. Benediktu. Flojs Rihard, knjigovez v Radgoni. Hanžič Jakob, kaplan pri sv. Križu na Travniku v sekovski škofiji. Kamnikar France, trgov, v Radgoni. Klobasa France, župn. pri sv. Antonu. Kolbl Janez, posestnik pri sv. treh Kraljih. Korošeč Jakob, kmet pri Kapeli. Kranjec Martin, učitelj pri sv. Trojici. Kranjec Val., kaplan pri sv. Antonu. Kukovec Miroslav, posestn. na Velki. Kureš Jakob, c. k. uradnik pri sv. Lenartu. Kurnik Janez, župnik pri sv. Petru. Lorber Henrik, dr. v Cmureku. Milošič Miha, župn. oskrbnik pri sv. Benediktu. Niedorfer Marko, kaplan pri sv. Petru na Otersbahu. Pavalec Jurij , kaplan v Cmureku v sekov. škofiji. Poljanec Jožof, učitelj v Cmureku v sekov. škofiji. Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji. Polič Karol, učitelj pri sv. Ani. Rajšp Alojzij, poduč. v Negovi. Rajšp Matej, učitelj pri sv. Juriju. Rantuša Jurij, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni. Repa France, župnik pri sv. Jakobu- Rojko p. Gelazij', žup. franc, pri sv. Trojici. Senekovič Jurij , kmet na Šavnici. Srnee Alojzij, učitelj pri sv. Andrašu. Strah Janez, župnik pri sv. Rupertu- Štuhec Marko, kapi. pri sv. Benediktu. Štuhec Jožef, kapi. pri sv. Lovrenciju- Šijanoc Janez, učitelj pri sv. Barbari blizo Kačjega grada. Šribar Matija, kmet v Zetincih prl Radgoni. Šuen France, učitelj v Negovi. Švarce Franco, kaplan pri sv. Juriju- Trunk Blaž, kaplan pri sv. Lenartu- Veberič Jožef, kmet v Boračevi Pr' Kapeli. Velel Anton, vinogradnik. Vengar Jožef, posestnik na Vukor-skem vrhu. Vraz Jožef, kaplan pri sv. Barbari blizo Kačjega grada. Volmut Jurij , učit. pri sv. Benediktu- Zorko Karol, učitelj pri sv. Antonu-Štev. 52. lft. Dekanija: Velika nedelja. — Poverjenik: Gašp. Majhenič. * Majhenič Gašpar, župn. v Ormužu. Fras Jožef, kapi. pri sv. Tomažu. Fric Matijaš, župnik pri sv. Nikolaju. Goričan Ferdin., usnjar pri Veliki nedelji. Gruškovnjak Blaž, bilježn. v Ormužu. Lorenčič Andrej, kaplan v Središču. Magdič Anton, dr. v Ormužu. Mavčič Jožef, župnik pri sv. Tomažu. Potrč Alojzij , kapi. pri sv. Nikolaju. Repič Martin, učit. pri sv. Nikolaju. Slekovec Jož., poduč. pri sv. Tomažu. Simonič Jož., župnik v Središču. Sova Blaž, mestni pos. v Ormužu. Topljak Fr., župnik pri sv. Lenardu. Vrbnjak Jožef, kaplan pri Včliki nedelji. Štev. 15. 20. Dekanija: Šmartno. — Poverjenik: Anton Jazbec. * Kos Vekoslav, kaplan pri sv. Hu Pustinek Anton, mlinar v Št. Vidu. pri Turjaku. Vivod Jožef, mlinar v Št. Vidu. Jazbec Anton, kapi. v Starem trgu. Štev. 4. 21. Dekanija: Videm. — Poverjenik: Dr. Radoslav Razlag. Holinger Neža, gospa posestnica v Brežicah. Lenček Alojzij, pos. na Blanici. Razlag Radoslav, dr., odvetnik v Brežicah. Fksel Drag., trg. pom. v Sevnici. Glavna šola za šolska darila v Brežicah (plačano do 1870. 1.). Moffmann Edvard, c. k. pristav v Brežicah. JanežiČ Janez, mestni posestnik v Brežicah. ^°žar Jož., poB. na Včlikim Kamonu. Kragelj Martin, podžupn. v Pišecih. Mencinger Janez, dr., odvet. koncip. v Brežicah. Pregelj Anton, grajščin. oskrbnik v Brežicah. Rajec Anton, dekan v Vidmu. Rakoše Mih., kapi. pri sv. Lovrenciju. Ramor Ford., župnik v Pišecah. Tanšek Ivan, odv. pisar v Brežicah. Turin Jož., podžupnik v Brežicah. Zabukošek J., župn. pri sv. Lovrencu. Štev. 17. 22. Dekanija: Vuzenica. — Poverjenik: Anton Galuf. % Držečnik L., Vinščakov v Ribnici. Repič Andrej, provizor pri sv. An-*°nu na Pohorji. ajšek Janez, kaplan v Ribnici. 23. Dekanija: Zavrče. - * France, kapi. v Leskovcu. % Mirtis Benod., kapi. pri sv. Trojici. * vjailc*ei’ Pavel, žup. pri sv. Trojici. % Mlinarič Jož., župnik v Leskovcu. etanjek Lav., kapi. pri sv. Trojici. Galuf Anton, dekan v Vuzenici. Ozvald Janez, posestnik v Ribnici. Pignar France, kaplan v Vuzenici. Štev. 6. Poverjenik: Božidar Raič. * Raič Božidar, kapi. pri sv. Barbari. * Rejsinger France, posest, in trg. v Dobravi. * Sovič Aleks., kapi. v Št. Vidu. * Stranjščak Dav., župn. v Zavrčah. * Švajger Gabr., kapi. v Št. Vidu. * Trampuš Ivan, kapi. v Zavreah. * Vučnik Franz, učit. pri sv. Barbari. * Wcixl Ivan, dekan pri sv. Barbari. Hržič Iv., duh. v pokoji pri sv. Barbari. Knjižnica učiteljska pri bv. Barbari. Vidovič Anton pri sv. Barbari. Štev. 16. Štev. lavant. škofije 367. III. Krška škofija. 1. Dekanija: Celovec. — Poverjenik: Anton Janežič. * Čitalnica n&rodna. * Einspieler Andrej, realk, profes. * Janežič Anton, realk, profesor. * Šervicelj Matej, knezoškof. kaplan. Božič Janez, duhovnik. Čebašek Janez, oskrb. v Medgorji. Dirnwirt Karol, špiritval. Drobilnik Jurij, orglar v Medgorji. Fric G. Janežič Val., dr., reg. zdravnik v Vinkovcah. Knjižnica semeniška. Lesjak Val., mestni kapi. v Beljaku. Pesjak France, trg. opravnik. Poljak Gvidon, trg. knjigovodja. Robida P. Karol, prednik benedikt. samostana. Rosbacher Bernard, trgovec. Serajnik Lovro, fajm. na Zili. Somer Gregor, norm. učitelj. Šašelj Martin, nunski spovednik. Šuster Janez, kapi. v Grabstajnu. Zupan Jožef, trg. pomočnik. Štev. 21. 2. Dekanija: Dobrlaves. — Poverjenik: Janez Lijavnik. Brežan Andrej, kaplan. Činkovec Jožef, bencficijat. Hafner Jožef, župnik. Kapun Valent., kaplan. Kronik France, župnik. Lijavnik Janez, prošt. Nesler Matija, kaplan. Poznik Albin, pravnik. Šluet Jožef, župnik. Štev. 9. 3. Jezero. — Poverjenik: Štefan Vrankar. čitalnica v Kapli. Stular Janez, posest, pri sv. Ožbalt'1- Kenda Štefan, župn. v Železni Kapli. Vrankar Štef., župnik na Jezeru. Muri Peter, posest, pri sv. Ožbaltu. Stev. £>• 4. Dekanija: Pliberk (Bleiburg). — Poverjenik: J. We8termay#r‘ Bergman Val., župnik pri fari. Wcstermayer Jakob, dek. v Pliberk*1' Kikel Toma, kapi. v Pliberku. Žrjav Matej, kaplan pri Fari. Laknar Janez, župn. v Koprivnici. Štev. 6. Leskovar Jožef, župnik v Švabeku. 5. Sv. Pavel. — Poverjenik: Vcnedig o. Herman. * Pirc o. France Sal., benedikt. Fik France, farm. v Rojah. Hutter Janez, farm. v Grebinju-Koderman P. Rihard, gimn. piO«- Mlakar P. Maksim, sam. dohodničar. Vertot Jau. Nep., farm. pri sv. Juriju. Puhar Viktor, farm. v Libeličah. Štev. 8. Venedig P. Herrman, gimn. prof. 6. Dekanija: Velikovec. — Poverjenik: Andrej AlijanSič. * Pavlič Val., dr., advokat. Miljar Pavel, kanonik. Aljančič Andrej, dekan. Torkar Matija, kanonik. Krofič Mihael, fajmožter. Štev. 5. J. Dekanija: Zila (spodnja). — Poverjenik: Dr. Jernej Levičnih. Levičnik Jernej, dr., dekan. Ožgan France, župn. pri sv. Štefanu. Majar Matija, župnik v Gorjah. Zablatnik Ivan, kaplan. Štev. 4. 8. Sv. Andrej. — Sajevec France, jezuit. Novinec. 9. Sovodnje. — * Hraševec France, okr. načelnik. 10. Tinje (p. Velikovec). — Rapp France, kaplan. 11. Žabllica. — Ambrož Matija, kaplan. — Ferčnik Lamb., fajm. 12. Rabi (Raibl, p. TarviB): Rudolf Jauez, rudn. uradnik. Štev. krške škofije 64. IV. Goriška nadškofija. 1. Gorica in njena okolica. — Poverjenik: Andrej Marušič. Golmair And., dr., knez in nadšk. Bensa Štefan, nadšk. kancelar. Budal Bernard. Globočnik Jan., nadšk. tajnik. Hrast Jan., dr., vodja v semenišču. Kocijančič Štefan, bogosl. profes. Marušič Andr., gimn. prof. Winkler Andr., deželn. odbornik. uriani Jož., duh. v Pokoji. afol Štefan, cerkv. računar. Kobal Peter, vikarij v Seduli. Kragelj Jožef, semeniški duhoven. Mašera Jož., vikarij v Št. Mavru. Pavlin Jož., kmet v Vrtojbi. Pirec Matej, stolne cerkve vikarij. Rebec France, gimn. suplent. Rjavec Blaž, vikarij v Ravnici. Rutar Lovro, vikarij v čepovanu. Štev. 18. AjdoAčina: * Čitalnica narodna. — * Kavčič Josip, c. k. sodec. 3. Dekanija: Bovec. — Poverjenik: Andrej Leban. Hvalica Anton, vikarij v Logu. eban Andrej, kaplan v Bovcu. Likar Janez, kapi. Pipan Anton, kapi. v Bovcu, v Serpenici. 4. Gradiška: Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici. 5. Dekanija: firkno. — Poverjenik: Jožef Jeram. Jeram Jožef, dekan. Juh Janez, kurat v Jagršah. Kacin Andr., župn. v Šebreljah. 0. Dekanija: Kanal. — * Wolf Andrej, dekan. * Wolf Ivan, poddružnik. Čitalnica narodna. Gabršek Simon, kaplan. Ivančič Jožef, notar. 7. Dekanija: Touiin. — * Čitalnica n&rodna v Tominu. Bevek Janez, vikarij v Grahovi. Brežan Jož., adm. v Št. Vidski gori. Doliak Jakob, dekan v Tominu. Gaberšek Janez, trgovec v Tominu. Golja Jožef, kaplan v Podbrdu. Kramar Filip, župn. v Nemški Ruti. Krkoč Štefan, kapi. v Podmevcu. Kuštrin Jan. v spodnji Tribuši. Lazar Anton, kaplan v Tomini. Leban Ivan, kapi. v Idriji pri Bači. Kristan Lovro, vikarij v Otaležu. Seljak Anton, vikarij v Novakih. Wester Janez, kaplan. Poverjenik: Andrej Wolf. Širca Janez, podučitelj. Štrukelj Gregor, vik. v Gornjem polji-Tonkli Jožef, advokat. Štev. 8. Poverjenik: Doliak Jakob. Makarovič Andr., kapi. v Volčjih. Močnik Luka, odv. v Stržišču. Pencin Drag., kaplan v Tominu. Rutar Anton, župn. v Podbrdu. Rutar Tomaž, župnik pri sv. Lucij'-Skočir Jož., kapi. v Podmevcu. Uršič Anton, trg. v Koboridu. Vales Marko, kapi. pri bv. Luciji-Velikonja Janez, previdn. v Ročah-Štev. 20. 8. Kamnje: Vodopivec Janoz, trgovec. 9. Vojsčica: Pipan Jožef, vikarij. 10. Kobiljaglava: Rudež Jožef, posestnik. 11. Devin (Monfalcone): Rejec Jan, kaplan. Štev. v Goriški Škofiji 63. V. Tržaška škofija. 1. Trst in njegova okolica. * Legat Jernej, dr., škof. * Bučar France, trgovec. * Cegnar Fraujo, viši telegrafist, čižman Anton, naut. akad. prof. čitalnica n&rodna. — Poverjenik'. Slav. Čitalnica. * Fegec Franjo, tajnik. * Gorup Jožef, veliki trgovec. * Kastelec France, trgovec. * Komar Vekoslav, urad. dež. glavne blagajnice. * Krsnik Perko, trgovec. * Lavtman Janez , trgovec. * Pertot Janez, posestn. v Barkoli. * Pleteršnik Maks., gimn. profesor. * Podobnik Janez, poštni uradnik. * Pribošie Janez, vojni duhovnik. * Sorč Edvard, trgovec. * Scliwciger Jurij, polic, komisar. * Valentinčič L., poštni uradnik. * Zorman Jož., župnik v Katinari. * Žvanut Matija, trgov, pomočnik. 8. Dekanija: Dolina. * Jan Jurij, dekan v Dolini. * Notar Ant., kaplan v Divači. Cvek Lavoslav, učitelj v Dolini. Fink Jožef, kaplan v Podgorji. Keber Tomaž, župu. v Brezovici. Košič Mart., učitelj v Brezovici. Koželj Anton, kaplan v Brezovici. Metlika Anton, trgovec na Klancu. 3. Dekanija: Jelšane. — * Šinkovec Jožef, farman v Munah. Breceljnik Jan, farman v Hrušici. Čitalnica v Jelšanah. Dobravec Mih., kaplan v Hrušici. Kržen Ignac, župn. v Golcu. Cnjezda Janez, učitelj v Podgrajah. Klemenec France, kaplan v Hrušici. Kosec Saver., kaplan v Poršecu. Kedeljska šola v Munah. 4. Dekanija: Tomaj. — Brtoncolj Gašpar, kurat v Ce- * 1?VCU' '-.rno Anton, posestn. v Tomaju. J^nce Jernej, duh. v Dutovljah. V®t>ular Fr., farman v Povirju, rne Jan., kaplan v Sežani. Utovlje vaška knjižnica (plačuje g. Tavčar v Ljubljani). 5. Dekanija: Prosek. — ^0rjup Ivan, pek in posestnik. diČ Gregor, posestnik. Aleš Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Ivanu. Bostijančič Ant, žup. pri sv. Ivanu. Godina Jožef, finančni komisar. Jančar Jožef, učitelj v Katinari. Kun Anton, kaplan na Občini. Legat Jan. Nep., katehet dekl. šole. Stavdahar Ferd., gimn. katehet. Šust Jan., dr. bogosl., profesor. Štev. 29. — Poverjenik: Jurij Jan. Rekar Janez, kaplan v Barki. Rogač Anton, kaplan v Dragi. Rupnik Jožef, duhoven na Klancu. Šubcc Prim., kapi. v Rodiku. Švet Ivan, kaplan v Dolini. Vode Jožef, kaplan v Boljuncu. Štev. 14. Poverjenik: Valentin PuSavec. Pirec Srečan, učitelj v Jelšanah. Poklukar Martin, župn. v Vodicah. Princ Jožef, farman v Člani. Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. Sila Matija, kaplan v Volovski. Sovinč Anton, vikarij v Podgrajali. Teran France, kaplan v Staradi. Štev. 16. Poverjenik: Anton Ukmar. Kocijan Jak., duh. v Štorjah. Skopo, vaška knjižnica (plačuje g. dr. Orel v Ljubljani). Tomšič France, kaplan v Koprivi. Treven Jan., farman v Repentabru. Ukmar Ant., dekan v Tomaju. Zlobec Pavel, kapi. v Skopem. Štev. 12. « Poverjenik: Ivan Nabrgoj. Nabrgoj Ivan, župan in posestnik. Štev. 3. tt. Dekanija: Kastav. — Poverjenik: Volčič J. * Volčič Jakop, kaplan. čitalnica narodna. 7. Dolei^ja Vas v Istri (p. Boljun): * Vovk Ivan, župnik. 8. PaSCIl (Pisino): Pfeifer o. Milko, gimn. profesor. 9. Roč (Pinguente): Logar Franjo, kaplan. 10. Mile (v Roparski dekaniji): Beniger Anton, opravnik vžitnine. Sancin Jožef duhovni pomočnik. 11. Zininj V Istri (Pazen): Sajevec Jakob, duhovnik. Štev. tržaške škofije 82. VI. Sekovska škofija. 1. Gradec. — Poverjenik: dr. JoSef MurSec. * Ipavec Benj., dr., zdravnik. * Krek Greg., dr, profesor. * Mele Jan., dr., više sodn. svetnik. * Muršec Jožef, dr., realk, profes. Del Negro Mavrici, više sodn. svetnik. Dreisiebner Jož., dekan Vildonski. Korijančič Alojzij, kamnosek. Kopač J., dr., prof v pokoju. Kovačič J., norm. katehet. Krainc Ivan , uradnik. Lupšina, ravnatelj v zastavnici. Misia Jak., knezošk. tajnik. Paltauf Jak., župnik v pokoji. Petelin J., magistr. blagajnik. Pintarič France, kaplan v Vildonu. Polak P. Alojzij, minorit. Polič Drag., župn. v gradj. bolnici. Begula Franco, odvetn. koncip. Bobič Mat., dr., bogosl. prof. Samec Franc, mestjan. ,,Slovenija“, društvo. Šlik Jož., kapi. v MUnzgraben-u. Šmidt Ferd., trg. pomočnik. Šubic Simon, dr., prof. trgov, akademije. Tosi Jožef, dr., bogosl. profesor. Vrbnjak Jož., kurat v deželni bolnici-VVallner Peter, niž. realk, katehet-Waser pl. vit. J., drž. nadpravnik-Zamuda Franc, knjigovodja v hranilnici. Štev. 29- 2. Festenburg (p. Vorau): Kramberger Feliks, župnik. 3. Grafeiidorf (p. Hartberg): Molj Leopold, kaplan. 4. llitzeildorf (p. Gradec:) Žunko Josip, kaplan. 5. Radgono: Mravljak Anton, dr., odvet. koncip. 0. iHbtllillg: Bobič Valentin, zasobni uradnik. Štev. 34. VII. Udje raznih škofij. (Kraji v abecednem redu.) I. Admont — Poverjenik: Pivec o. Maksimilijan. Lajh o. Korbinijau Rešek o. Enrik, bogosl. profesor. Matevžič o. Eginard. Šlander o. Emeran. Pivec o. Maksimilijan. Švare o. Alkuin, kaplan * Vagaja o. Rudolf. Trček o. Egidij. Baumgartncr o. Beno kapitular. Štev. 9. 2. Aleksandrija: * Bušič Jožef, poštni vodja. 3. Belotinci (Prekmurje): Kovačič Marko, župn. v Črenševcih. Zemljič Štefan, kaplan Markovič Janko, učitelj. Žižek Marko, župnik. 4. Bolcmio (Botzen): Krištof Ford., oskrbnik križanskega reda. 5. Cibin (Hermannstadt): * Mraz Tom., uršul. spovednik. Žimnic Dragotin, zemljemerec. 6. Dijakovar: * Strossmayr J. Juraj, biškup. 7. Dunaj: * Cigale Matej, c. k. minist. tajnik. * Srnec Jožef, pravdnik. Dolenec Matija, dr. advokat. * Steiner Janez, dr., advokat. Klun Vinc. Ferd., svčtnik pri mi- Jevnikar Jakob, oficijal pri polic, nist. odseku. ministerstvu. Lipold France, pravdnik. Wiest Viktor, finac. konc. v minist. ^ Melcer Rajmund, dr., vodja boln. oddelku. Miklošič pl. France, prof. na vse- Štev. 10. "Učilišču. Hallstadt: Krišnička Dragotin, računo-vodja pri c. k. rudn. upravi. 9. Levov: * Chocholovšek Eman., zemljemerec. 10. London: * Turner Pavel. 11. Miskolez: * Robič Andrej, mašinski tehnik. Neunkirchen (p. na južni železnici): * Pinežič Viktor, kaplan. 13. Osek: Stražimir Franjo, lekarski pomočnik. 14. Polk Maroičič: Tomše Janez, vojni kaplan. 15. Pennani: Pezdič Milia, poštni opravnik. 16. Poree: * Dobrila Jurij, dr., biškup. 17. Požega: * Mazek Anton, gimn. profesor. 18. Pulje: * Sušnik Gašpar, stotnik avditor. 19. Promontura: * Mrgolič Iv. Živko, duhovnik. 20. Reka: — Poverjenik: Blaž France. * Blaž France, trgovec. Markovič Ivan, realk, vodja. * Jenko Škender, trg. opravnik. Matevžič Mili., gl. Sole učitelj. * Mazuranič Ant., gimn. ravnatelj. Valon Jožef, sudb. pristav. (Jičigoj Jakob, gimn. profesor. Vodopivec France, realk, profesor. Komel Mihael, gl. Sole učitelj. Žakelj Miroslav, gimn. profesor. 21. Rim: * Šuc Jožef, duhovon v ustavu „dell’ auima.“ 22. Siena: Juh Alojzij, učitelj na kralj, kolegiji. 23. Sisek: Pavlica Stevo, trgovec. 24. Stridava (p. Stridau): Luci Anton, kaplan. 25. Varaždin: Valjavec Matija, gimn. profesor. 26. Zader: Tisen Jožef, c. k. major 27. Zagreb. — Poverjenih: Franjo Erjavec. * BradaSka Franjo, gimn. profesor. Kočevar Ferdo, račun, uradnik. * Concilija Ivan, trgovec. Lipež Viktor, realk, profesor. * Jelovšek Mart., realk, profesor. Macun Ivan, gimn. profesor. * Kopač Jož., dr., odvet. koneip. Mešič Matija, profesor. * Kos Anton, pravdnik. Mrazovič Ladislav, pravnik. * Vančas Aleks., dr., zdravnik. Novak Ant., finančni prestav. * Vranicani baron Ambrozij. Novak Josip, vrhovni blagajnik. * Weber Adolf, gimn. ravnatelj. Pagon Ant., račun, uradnik. * Zoričič Peter, realk, profesor. Oblak France, račun, uradnik. Brezlaucr Josip, dr. Tušok Ivan, realk, profesor. Bučar Josip, račun, oficijal. Vakanovič Jaroslav, sudb. pristav. Eijavec Franco, realk, profesor. Velikanje Franco, pravdosred koneip- Gostiša Andrej, dr., apel. svdtnik. Wcis Franjo, kavarnar. Hrgešič Iv., pristav kod sudb. stole. Štev. 28. Jenko Edm., c. k. satnik 53. polkovn. Htev. vseh 84. V djanski zvezi književne vzajemnosti je Matica: 1. Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. leta. 2. „ slovaško v Turčijanskem sv. Martinu od 1864 1. 3. „ srbsko v Novem sadu od 1864. 1. 4- „ gališko-rusko v Levovu od 1865. 1. 5. „ ilirsko v Zagrebu od 1866. 1. 6. „ češko v Pragi od 1866. 1. 7. Z Besedo umenitško v Pragi od 1866. 1. 8. Z Društvom (spolekom) pravniškim v Pragi od 18GG. 1. 9. Z Družbo sv. Moliora v Celovcu od 18GG 1. 10. Z Društvom antliropologiškim v Moskvi od 18GG. 1. 11. Z Akademijo carsko v St. Petersburgu od 186G 1. 12. Smithsonova ustanova (Smithsonian Institution) v VVasliingtonu. 13. Z Akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1867. 1. (Njenemu predstojništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige: eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju sl. predstojništvo po dr. J. Muršečevi želji raz deljujo najizvorstnejširaa slovenskima akademikoma, dokler ni vseučilišča v Zagrebu.) Matica svoje knjige dami«: 1. Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani za knjižnici v Lankovicu in Karlav-u (po 2 iztisa). 2. Sl. c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic (po 2 iztisa). 3. Sl. c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico ondašnje kaznilnice (po 1 iztis). Dostavek: Burgar Martin, občinski tajnik v Sedlu (dek. Bovec), čitalnica v Kamniku. Dolžan Jernej, župnik v Radoviči (dek. Metlika). Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji (dek. Kranj). Senjur Karol, dr. v Gradcu (dek. Zavrče). I. Konečn! spregled Matičiiiili družbenikov. ustanov- nikov letnikov skupaj družbenikov duh. svetnih I. Ljubljanska škofija . . 194 496 690 308 382 11. Lavantinska „ 107 261 368 203 165 Ul. Krška „ . . 7 57 64 47 17 IV. Goriška nadškofija . . 13 51 64 50 14 V. Tržaška škofija .... 27 55 82 48 34 Vi. Sekovska škofija 4 30 34 15 19 Vil. Drugi kraji 36 48 84 21 63 388 998 1386 692 694 Slovenski koledar 1869. (Poročilo.) II. Statistični spregled. Maticu od začetka to je 4. febr.' 1864. leta do imela nsta- novni- kov letni- kov skupaj 1. jan. 1865 334 378 712 1. julija 1866 370 571 971 1. julija 1867 385 815 1200 1. julija 1868 388 998 1386 promoženja ~gidT~ kr. smela je potrošiti gW. kr. potrošila pa je gld. kr. 7679 23039 27765 »27765 ) 3475 22 60 53‘/, 68% 823 3152 2960 3358 6 57 76 90 1065 1191 2747 1495 44 68 46 V, 73'/, Skupaj , Po odbitih strofikili torej se iz sedanjega imetka sme še potrošiti za izdavanje knjig (glej opombo v računu) . . 10294 6600 79 22 6600 32 3795 Matični udje v abecednem redu. A. IIStanovniki. (Tukaj * pomenja, da ustanovnik še ni doplačal ustanovama; številka pa kaže stran, na kteri je tiskana dekanija, v kteri dobi letošnje knjigo.) * Arce Rajmund..........................57 * Arnoš France........................• 7vi * Arženšek Matija.......................70 Auer Jurij .............................57 * Habnik Jane/. ........................63 * Babnik Miroslav ? . . . . • 68 * Balon Anton...........................68 Barbo grof Jožef........................63 Bartol Baltazar........................65 Bensa Štefan............................76 Bezenšek Jurij..........................68 Blaznik Jožef ..........................57 * Blaž Franco...........................80 Bleiweis Dragotin dr..................57 Bleiweis Jan., dr.......................57 Bohinec Jakob ........................67 Bole Davorin . 57 * Boner Jožef...........................65 Bradaška Franjo ........................80 Brgant Jožef .......................... 66 * Brinšek Ivan..........................66 * Brnik Lovro...........................61 Brolih Matija ..........................62 Brtoncelj Gaspar.....................,77 Bučar Franjo..........................76 Bučar Viktor ...........................57 Budal Bernard...........................75 Burgar Jožef ...........................62 BuSič Jožef ..........................79 Burger Ljudevit ........................57 , Cegnar France.........................76 , ChocholovSek Emanuel .... 79 , Cigale Matej..........................79 , Codelli bar. Anton....................57 Concilia Ivan.........................80 ~°sta E. H., dr.........................57 %v&jar Ivan, dr.........................57 v CobaSek Andrej........................57 x®Pon Anton ............................67 * Ako Valentin..........................57 , čitalnica v Ajdovščini . . . .75 » v Celju ...... 68 * ii v Celovcu...............74 ii v Ljubljani .... 57 Čitalnica v Mariboru..................67 * „ v Tominu.........................76 * „ v Trstu..........................76 * Cižman Anton .......................76 Čolnik Dominik .......................72 Črne Anton............................77 llebeljakova rojst. hiša .... 60 Debevec Jožef.........................57 Divjak Jožef...........................72 Dobrila Jurij.......................79 * Dolenec Henrik, dr...................60 Dolenec Janez .........................60 * Dolenec Ljudovit.....................66 Dolenec Matija........................79 * Dolinar France .....................60 Dominkuš Ferdinand....................67 Dreo Aleksander.......................57 * Držečnik Luka.......................73 Eger Rozalija ........................67 Einspieler Andrej ....................74 Erjavec Matija........................67 * JFabijan Janoz.......................57 * Fegec Franco.........................78 Florijanova Nikolaja...................60 Frančiškanska knjižnica .... 57 Frolih Anton ......... 57 Uariboldi Anton pl....................57 * Gariboldi France pl..................57 * Gestrin Dragotin.....................57 * Glažar Dragotin .......................68 Globočnik Anton...........................66 Globočnik Ivan............................75 * Globočnik Janez.........................60 * Globočnik Loopold ..... 60 Gollmair Andrej...........................75 Gorup Jožef...............................76 * Gostenčnik Peter........................70 Grabrijan Jurij...........................67 * Graseli Peter...........................57 Gra&ič Anton..............................66 * Gregelj Janez........................70 * Gregorec Radoslav....................72 * Greselj Josepina.....................63 * Grivec France.......................63 * Hajšok Anton.............................72 Hašnik Jožef...............................70 Heidrili Dragotin..........................57 * Hirtiš Benedikt..........................73 Hiti Luka..................................67 Hočevar Martin.............................63 Holcer Dragotin............................67 * Holinger Noža............................73 Hranilnica Kranjska........................57 Hrast Ivan, dr.............................75 Hraševec France............................75 * Hren France..............................65 * Ipavec Benjamin, dr......................78 Ipavec Gustav, dr..........................72 * Irgolič Anton ?....................68 Irkič Ivan.................................63 Jamšek Ivan 57 Jančar Franco..............................72 Janežič Anton..............................74 * Janežič Jakob............................68 Jan Jurij..................................77 * Janžek Slavomil ?........................68 Jarec Anton, dr............................57 * Jarec Jernej ............................63 * Jedlička Otokar..........................67 Jelovšek Martin............................80 * Jonko Skender .......................... 80 Jerajeva Ivana.............................57 Jeraj Jožef................................67 * Jerala Ivan..............................67 Jeran Luka.................................57 * Jereb Jožef..............................64 Jugovec Leopold............................60 * Junkar Janez ?...........................68 Hadilnik Franco............................67 * Kancler Pavel............................73 * Kaplenk Ivan.............................65 * Kapler Janez.............................63 * Kapus France.............................68 Kastelec France............................76 Kavčič Franco..............................67 * Kavčič Josip.............................75 Keržič Gregorij............................60 Kleinmayer Ignac pl........................57 Klemenčič Jožef............................57 Klemenčič Jožef............................65 * Klun Vincencij Fcr.......................78 Knez Slavoljub ....... 72 * Knjižnica semeniška v Mariboru . 67 Knjižnica župna v Konjicah ... 70 * Kobler Alojzij...........................62 Kocijančič Štefan .........................75 Kočevar Štefan.............................69 Koder Matej................................67 * Komar Vekoslav...........................76 * Kopač Jožef..............................80 Kopitar Miha...............................67 Kosar France..............................70 Kos Anton.................................57 * Kos Anton...............................80 * Kos Vekoslav............................73 * Košir Janez.............................64 * Kosti Gustav............................67 * Kotnik France...........................65 Kovač Jožef...............................70 Kovačič Ivan..............................66 Kovačič Martin............................67 Kozler Ivan...............................67 Kozler Jožef..............................57 Kozler Peter..............................57 * Kožuh Matej.............................60 * Krčon Anton.............................60 * Kreč M..................................67 * Krek Gregorij, dr.......................78 Krisper Valentin..........................67 * Krsnik Ferko............................77 * Kruaič Ivan.............................69 * Kukovec Jožef...........................69 * Kunoj Ivan..............................72 Kušar Jožef...............................67 * ljajh Jožof.............................79 * Lampo Anton.............................67 Lampe Jožef...............................63 * Langer pl. Franco.......................63 * Lavtman Janez...........................77 Legat Jernej..............................76 Lonček Alojzij............................73 L6sar Anton...............................&7 * Loseverein bistriSki....................66 Lesjak Ivan...............................63 * Lesjak Jožof............................64 Ličan Škendor.............................66 * Lipold France...........................79 * Lipold Ivan ............................69 * Lipold Jožof............................69 * Lorončič Andrej.........................72 * Lovšin Simon............................6* Ložar Gregorij, dr........................67 Lukman Jakob............................. * Itlacun Franco..........................6* Mahkot Ivan...............................63 * Majcigor Ivan...........................“7 Majhenič Gaspar..........................7j> Majnik Ivan.............................. * Mali Ognjeslav ........................ Markič Matej..............................{L * Marn Jožef.............................j", Marušič Andrej............................... * Masten Jožof................................ Matovžič o. Eginard • * Mazek Anton............................jL Mazck Lovro.............................^ Mazuranič Anton........................• „„ * Melcor Rajmund......................... a * Mole Ivan, dr.......................... * Meško Jakob............................ * Mežnaree Auton......................... Miklošič pl. Fr.......................... * Mikuš Franjo........................... Mileč Rudolf............................. Mlinarič Jožef........................... * Močnik Matej........................... f Modee Janez............................ * Modrinjak Matija....................... * Moos Avgust............................ Mraz Toma ............................... * Mrgolič Ivan........................... Munda France ............................ * Murko Anton............................ * Murnik Janez........................... * Muršeo Anton ?......................... Muršee Jožef, dr......................... JVakus Jožef............................. Napret Teodor............................ * Notar Anton ........................... * Novak Janez Krst....................... Novak Josip.............................. Novak Vincencij.......................... ' Občina mesta v Idriji .... Občina selska v Razdrtem . . . * Oblak Ivan............................. | Obreza Adolf........................... Ogradi Franco......................... * Olipič Ivan............................ I*arupat Ivan ........................ " Pavlič Valentin........................ Pttvšler Jožef........................... Pertot Jernej......................... Pesjakova Luiza....................... Petaujok Lavoslav..................... Peternel Mikaol ..«...• Petovar Ivan Pfeifer France ... ............. Pinežič o. Viktorin......................... Pirec o. Franjo....................... Pirce Matej ............................. Pirnat Andrej............................ Pivec o. Maks......................... Pleiweis Ivana........................... Pleiweis Valentin ....................... * Pleteršuik Muks........................ , Podružnica kmotijska v Celji . . Podobnik Ivan......................... Pogačar Ivan Zlat........................ Poklukar Jožef dr........................ olak F.dvard.......................... Ponkrac Oskar............................ Potočnik Lovro........................... . Pregelj Rajmund........................ Prelog Matija......................... remm Dragotin......................... * Preša Jožef...........................63 * Prevec Tine...........................61 * Pribošič Janez........................77 * Pust France...........................70 * Kadej Franco............................67 Raič Božidar............................73 * Rajh Anton ?............................68 * Rapoč France............................67 Ratej France ... i .... 68 * Ravnikar France. ......................58 Razlag Radoslav, dr. .... 73 * Razpet Martin, dr.....................66 * Reizinger France......................73 * Remec Primož............................60 Repič Andrej............................73 Reš Ivan................................61 Ripšl Dragotin..........................70 Robič Andrej..............................79 Robič Luka................................58 * Roj Jakob...............................67 * Rome Janez............................65 * Ros Matej.............................61 Rozman Ivan.............................58 * Rozman Jožef..........................63 * Rožič Alojzij.........................61 Rudež Dragotin............................63 Rudcž Jožef...............................64 * Rupnik Ivan...........................67 * Sajevec Ivan..........................67 Samasa Anton............................58 * Simonič France........................67 Simonič Ivan A..........................71 * Skale Pavel...........................58 * Skot Jožef ?..........................68 Skodlar Henrik..........................58 Skubee Martin...........................64 * Skubec Mihael.........................63 * Slomšek Ivan..........................70 * Smukavec Ivan...........................58 * „Sokol“...............................58 Sorč Edvard.............................77 Sorgleliner Jožef.......................68 Sovan Forko . . Sovan France ml. Sovan France st. Sovič Aleksandsr . * Sovič Jožef . . Srebre Gvidon Srnee Janko . . * Srnec Josip . • * Stanjko Anton . Stare Alojzij . • * Stare Josip................................58 * Steiner Ivan ..............................79 Strajne, fara pri Kamniku ... 61 Stranjščak Davorin...........................73 Strbenec Jurij...............................58 78 71 60 79 71 57 73 57 70 67 57 78 80 61 67 57 68 78 67 63 77 57 63 68 65 66 66 65 69 64 60 75 58 77 58 73 58 71 68 79 74 60 70 78 60 61 77 69 77 68 58 63 58 71 58 67 66 Stritar Ivan...............................62 * Strobelj France ?........................69 Strossmayer Jurij Josip .... 78 Svetec Luka................................58 Svetličič France...........................65 * Sušnik Gašpar............................80 * Šantelj Anton ?..........................68 Šavprl Dragotin............................70 Šavnik Dtragotin .........................61 * Šavnik Sebastijan........................61 * Šentak France............................68 * Šinko Božidar............................67 * Šinkovec Jožef...........................77 Škofec Ivan................................64 * Škrbec Davorin...........................67 Šlibar Martin..............................65 Šolar Ivan.................................58 * Šranec Stanko............................60 * Šrbicelj Matej...........................74 * Šribar Janez.............................69 * Šuo Jožef................................80 * Šuman Josip..............................67 Švajgar Gabriel............................74 * Švajgar Jurij............................77 Šventner LavoBlav..........................68 * Tavčar Janez.............................58 * Teharje občina ....... 69 Toman Lovro................................58 * Topljak Jožef............................69 Trafenik France............................68 Trampuž Ivan ..............................74 Trpinec Fidel..............................58 Trstenjak Davorin..........................72 * Trstenjak Jakob..........................71 * Turner Pavel.............................79 Ulaga Jožef................................67 * Urbanček Ivan............................66 * Vagaja France ...........................78 Valenta Alojzij............................58 * Valentinčič Luka.........................77 * Vančas Aleksander........................80 * Včvrd Ivan...............................68 * Vesel Ivan..............................60 * Videršek Matija ?.......................68 * Vidmar Jožef............................61 Vilhar Ivan...............................68 * Vilhar Miroslav.........................66 Vitepec Andrej............................58 Vodušek Matija............................69 Vogrin Lovro..............................67 Vojska Andrej ............................63 * Volčič Ivan.............................64 Volčič Jakob..............................78 Vončina Loon..............................68 Vošnjak Jožof.............................68 Vošnjalt Mihael...........................68 Vovk Ivan.................................78 * Vranieani Ambrož .......................80 * Vraz Anton..............................68 Vrečko Matoj..............................70 Vrlič Franco..............................67 Vilčnik France............................74 Wobor Adolf...............................80 Weixl Ivan ...............................74 Widmer Jernej.............................68 Winkler Andrej............................76 Wolf Andrej...............................76 Wolf Anton................................71 Wolf Ivan ................................76 * Karnik Anton............................61 Zmazek France.............................67 Zois bar. Anton...........................58 * Zorčič France...........................67 * Zoričič Poter...........................80 Zorman Jožof..............................77 Zupančič France, dr.......................58 Zupanec Jernej, dr........................58 Zupan Jožef, dr...........................58 * Zupan Tomaž.............................61 *y Zupan V. C.............................58 Žvanut Matija ............................77 Žuža Anton................................70 * Žuža Ivan...............................69 B. Letniki. (Številka kaže stran, na ktori jo tiskana dekanija, kjer letnik dobi letošnjo knjige-) Abiturienti celjske gimnazije . . 69 Abram Lavoslav..............................64 Abzec Matija................................62 Adamič France...............................62 Ahčin Anton.................................65 Ahčin Dragotin..............................58 Albreht Leopold.............................61 Alekšič Fidel...............................71 Alež Anton..................................77 Alež Luka 65 Alijančič Andrej..........................75 Ambrož Matija...........................75 Ambrožič Blaž...........................67 Andrasič Josip............................6® Ankrst, Janez...........................6' Antolič Ivan............................ Anžlovar France...........................®5 Arko Anton...............................6‘* Arko Jakob.............................. Arko Janez .............................® Arko Jernej................................63 Arnoš Franjo...............................70 Auer Pavel.................................58 Ažman Ivan.................................64 ttabnik Jernej.............................60 Bačnik Janez...............................63 Barle Josip ...............................67 Barlič Martin..............................62 Bartl Jožef................................77 Baumgartner o. Beno........................79 Belar Jožef................................66 Belar Leopold..............................58 Belfe France...............................63 Beninger Anton.............................78 Bercar Janez...............................63 Berčič Anton...............................67 Bergman Valentin...........................74 Bernard Valentin...........................60 Bevek Janez................................76 Bezeljak Pavel.............................70 Bezjak Ivan ?..............................68 Bezjak Jakob .............................76 Bezjak Jožef.................................71 Bilec Ivan.................................66 Bitenee Janez..............................69 Bizjak Jernej..............................61 Blagne Anton...............................63 Blaznik Jakob .............................66 Blaž Božidar...............................69 Blažon Jakob .... .... 66 Bobek Janez................................64 Bobisud Ignacij............................68 ~°binec France.............................61 Boncelj Jožef..............................60 Bononi Jožef .............................. 61 »ororovnjak Jožef..........................72 Boštjančič Anton...........................77 Božič Anton................................69 °°žiČ Ivan.................................74 JjNjtanič Jožef............................70 Ivan................................63 r(lajs Davor;n.............................g 7 recelnik Janez.............................77 “renče Ivan................................66 j?rence Jernej.............................77 £r8Hnt France..............................65 j^gant Valentin............................61 ■/ejlauer Josip............................80 £režan Andrej .............................74 Jožef..............................76 ,/odnik Anton .............................61 hnt* ioio{.................................80 Žiga................................63 jjidnar Ivan...............................61 Bni,Vttrn*ca v Cerkovcu .... 69 S„5?rnica v »t- Petru .... 70 Ufkhard J. dr...............................71 Burcar Božidar , 67 Caf Janez................................... Cajhen Janez..............................70 Candolini Vojteh..........................64 Čebin Peter...............................61 Celar Janez...............................62 Ceneč Gašpar..............................68 Cliiades Vekoslav.........................58 Cirar France..............................61 Cocej Jernej..............................71 Cvajar Dragotin...........................58 Cvek Lavoslav.............................77 Cvetko France.............................72 C'adož Janez..............................66 Čarman France.............................71 Čebular France............................77 Čeh Franjo................................72 Čelešnik Dragotin.........................58 Čibašek Janez ............................74 Čičigoj Jakob.............................80 Činkovec Jožef............................74 Čitalnica v Jelšanali.....................77 „ v Kanalu.....................76 „ v Kapli......................74 „ v Kastvu.....................78 „ v Ljutomeru..................69 ,, v Novem mestu .... 64 „ v Podragi....................67 y „ v št. Vidu...................60 Črne Anton................................61 Črne Avgust...............................62 Črne Janez . . 77 Čuček Jožef...............................67 Čučok Jožef...............................67 Čučko Dragotin............................71 Čučko Janez...............................72 Čorin Jurij...............................69 llebeljak Janez...........................62 Debevec Janez.............................61 Dekleva Ivan..............................66 Deu Edvard................................66 Dimeč Avgust .............................58 Dimeč Ljudevit............................63 Dirnwirt Dragotin........................74 Divjak France.............................69 Dobravec Miha............................77 Dobršek Matija . .......................71 Dolenec Avguštin .................... 58 Dolenec France...........................61 Dolenec Ivan..............................60 Dolenec Jožef.............................66 Dolinar Janez.............................62 Dolinar Jožef.............................60 Dolinšek Jožef............................... Do\jak Jakob................................. Domicelj Anton............................... Dominkuš Rajmund ...... 72 Dovič Ivau.................................64 Drašlar France.............................58 Drašlar Pavel..............................58 Drčar Martin...............................65 Dreisiebner Jožef..........................78 Drobilnik Jurij............................74 Drobnič Jožef..............................67 Drobnič Andrej.............................66 Društvo bralno v Rušah . . . .71 Društvo tiskarjev v Ljubljani . . 58 Drozeg Anton...............................69 Dvoršek Anton..............................70 Duliač Ferdinand ..........................67 Dutovlje soseska...........................77 Eksel Dragotin.............................73 Blsbacher Andrej...........................70 Endlihar Rudolf............................66 Erjavec France.............................80 Erjavec Ivan...............................66 Erjavec Peter..............................70 Ermenec France.............................68 Eržen Ignacij..............................77 Farkaš Janez...............................69 Feržnik Lambert............................75 Fik France.................................74 Fink Jožef.................................77 Finec Anton................................60 Flek Jožef.................................67 Flis Janez.................................58 Flojs Rihard...............................72 Florijančič Jožef..........................69 Florijančič Nace...........................66 Fortuna France.............................64 Frank Rihard...............................64 Fras Jožef ...............................73 Frelih Anton...............................71 Fric G.....................................74 Fric Matijaš...............................73 Frk Jožef..................................72 Frk Matija.................................71 Furlani Jožef..............................75 Fux France.................................58 olej Jakob..............................69 moloj Matija , ............................64 “mrekar Jožef...............................69 H ar Jožef..................................68 °mer Gregorij...............................74 Blaž , ...................... .73 oviuČ Anton 77 ^Paravoc Andrej............................ 69 "Paravec Henrik.............................66 SPa?zapan St., dr...........................67 8?°i Jakob................................69 S*'el;re Jurij..............................67 •^edonSek Janez.............................70 o. c Alojzij................................72 otanovnik Nikol.............................64 Stare Ferdinand.........................59 Stavdahar Feliks........................66 Stavdaher Ferdinand.....................77 Stegnar Feliks..........................66 Steininetz France.......................60 Steinmetz Vekoslav......................69 Stengelj Vatroslav......................66 Stepišnik Lovro.........................68 Stoklas Božidar.........................68 Strah Janez.............................72 Strah Januarij .........................62 Stramič Franc ..........................67 Straneeky Jožef.........................65 Stranjščak Anton .......................69 Stražimir Franjo........................79 Stritar Andrej..........................60 Strmole France..........................61 Strojeva Antonija.......................61 Strlba Jožef............................59 Štrukelj Gregorij.......................76 Štuhec Anton............................68 Štuhec Jožof............................72 Štuhec Marko............................72 Stular Janez............................74 Suhadobnik Lovrenc......................59 SuSje, vas..............................64 Svetina Valentin........................60 Svoboda Janez ......................... 63 Šabot Jurij ............................72 Šarabon Valentin........................64 Šaaelj Martin...........................74 Šebavec Franjo..........................63 Šega Ivan...............................64 Šepec Dragotin..........................68 Šepec Ivan..............................70 Šetinec France..........................63 Šijanec Janez...........................73 Širca Janez.............................76 Šivec Ivan..............................62 Škoflek Jakob ......................... 69 Škrjanec Anton....................67 Škrta Jožef.......................69 Škul France.......................69 Škul Martin.......................60 Škul Valentin.....................62 Šlander P. Emeran.................79 Šle Andrej ............................64 Šlibar Toma........................ . 61 Šlik Jožef........................78 Šluet Jožef ...... ... 74 Schmid Ferdinand........................78 Schmid Matija...........................60 Šmon Anton........................68 Soklič Blaž ........ 61 Šola glavna v Brežicah .... 73 Sola nedeljska v Munah , , , .77 Šos Mihael........................'gg Schrei Toma ........ 59 Šraj Valentin........................67 Šribar Matija........................72 Štamcar Andrej.......................60 štrukelj France......................60 Štrukelj Gotbard.....................59 Štupar Janez.........................67 Štupica Ignacij......................66 Stupica Lovro........................62 Šubic Primož.........................77 Šubic Simon..........................78 Šuen France..........................72 bular Ivan...........................63 Šupevec Antonija.....................59 Šust Janez...........................77 Šuster Janez.........................74 Šutaj Matija.........................64 Švajger Jožef........................62 Švajger Martin.......................65 Švare o. Alkuin......................79 Švare France.........................72 Sclnvarz.............................59 Šventner Jožef.......................59 Švet Ivan............................77 'Fanšek Ivan.........................73 Tavčar Matej.........................62 Tavčar Miha..........................62 Teran France.........................77 Teran Ivan...........................62 Terjaaek Dragotin....................70 Tisen Ivan...........................59 Tisen Jožef..........................80 Toman Ivan ........ 62 Tomažič Ivan.........................67 Tomec Jakob..........................59 Tomec Jurij..........................60 Tomec Martin.........................59 Tomše Janez..........................79 Tomšič France........................77 Tonkli Jožef, dr.....................76 Topljak Franc .......................73 Torkar Matija........................75 Tosi Jožef .........................78 Trampuš Ivan ........................71 Tratnik Janez........................69 Trček Slavoljub ....................79 Treven Janoz.........................77 Treven Valentin......................62 Triler Janoz.........................60 Turk Jožef...........................59 Turin Jožef......................• . 73 Tušek Ivan ........ 80 Tušek Janez..........................60 Trunk Blaže..........................72 Učilnica v Begunjah ..... 65 „ v Nevljah.....................62 ti v Železnikih ..... 60 Ukmar Anton 7? Ulčar Blaž.................................60 Ulman Neža................................ Umek Anton.................................62 Urbanija Lovro.............................62 Urbas Anton................................62 Urbas Leopold .............................6® Urh Peter..................................59 Uršič Anton................................?6 Vakanovič Jar..............................80 Valenta Vojteh.............................59 Valos Marko...............................7 6 Valjavec Matija............................80 Valon Jožof...............................80 Varl Jurij................................6" Veberič Jožef.............................7* Več Ivan..................................59 Velel Anton............................... Volikanje Anton Vidmar Matej Volk Jožof 80 Velikonja Janez......................... Venedig P. Hor.......................... Vengar Jožef.............................^2 Vičič Janez Ev...........................59 Videc France............................ Vidoc Tine.............................-r)9 Vidmar Andrej............................6& Vidmar Ivan..............................60 66 Vidovič Anton ................................ 66 Virant Janez............................. Virk Jožef................................7" Vivod Janez.............................. Vodo Ivan ........................ Vodo Jožef ....................... Vodopivec Franco............................... Vodopivec Janez..........................‘Jj 6» Voglar Jožef..............................., Vojsk Jožof................................" Vojvoda Simon..............................® 62 64 Volmut Jurij............................ Vomborgar Blaž..........................* Voštijak France.............................. Vošnjak Janoz...........................‘ Vošnjak Lovro......................- ■ Vovk Ivan ....................... Vovk Ivan........................ Vovšek France.................... Vrabl Janez................................. Vrankar Štefan.......................... Vrbnjak Jožof........................ • Vt Vrbnjak Jožef......................• • rg Vrhovec Blaž.......................’ ’ 71 Vršič Davorin......................' ' 69 Vrtuik Avgust .........................»j Vrtovec Filip.................... A Vrtot Janez Nep...........................?5 Vuga br. Aleš.............................69 Vuk Andrej................................71 Wallner Peter.............................78 'Valter Franc.............................68 Waser pl. Jožef, dr.......................78 'Vašer Rajko..............................59 'Voiss France.............................80 "'ester Janez.............................76 'Vestermayer Jakob........................74 'Viest Viktor.............................79 'Vilfan Simon.............................64 'Vindisclier Miha.........................62 'Volkensperg b. A.......................60 fcablatnik Ivan.........................75 Zabukovšek Gašper.......................70 ZabukovSek Jožef........................73 Zadnik Simon............................64 Zadravec Jožef ......................... 69 Zagorjan Ivan.............................65 Zagorjan Martin...........................63 Zajec Andrej............................63 Zamejec Jožef.............................59 Zamuda France.............................78 Zarnik Ivan.............................66 Zarnik Valentin, dr.....................70 Završnik France...........................62 Zdoljšek France...........................62 Zelen Jožef.............................66 Zelenec Jožef...........................62 Zemljič Jožef................. 67 m..............................; 70 Zemljič Stefan..........................79 Zevnik Martin................................ Ziegler Janez.............................64 Zitterer Andrej.............................. Zlobec Pavel..............................77 Zorec Ivan................................64 Zorec Jurij...............................62 Zorko Karol...............................72 Zorman Anton..............................63 Zorman Božidar............................69 Zupančič Davorin..........................68 Zupančič France...........................62 Zupančič Ivan.............................62 Zupančič Jožef............................66 Zupan Jožef...............................59 Zupan Jožef...............................74 Zupan Matija..............................66 Zupan Udalrik.............................66 Žagar Dragotin............................59 Žajdel France ?...........................68 Žakelj Miroslav...........................80 Žan Ivan...............................! 65 Žark Simon............................... 63 Železnikar Ivan........................j 68 Žerovnik Toma..........................j 65 Žimnec Dragotin....................... [ 79 Žnidar Martin.............................69 Žnidaršič Urban...........................70 Žrjav Matej..............................[74 Žižek Marko...............................79 Žugelj Šrečan.............................63 Žunko Jožef..............................'78 Žarnimi Ivan................................. Žuža Janez ............................' 99 Dostavek: Burgar Martin .... 81 Čitalnica v Kamniku . 81 Dolžan Jernej .... 81 Pavlin Aleš...................81 Popravek. N« 39. strani Poročila 15. vrsta od spodaj beri mIiižIic namesto družbe. LETOPIS MATIGl SL®¥11 za leto J'S'© ®«, Vredil dr. Janez Bleiweis, odbornik slov. Matice. Podučni in zabavni del ..narodnega koledarja*1. na polji staroslovanske zgodovine. Spisal Davorin Trstenjak. Vvod. v '/m trideset let se trudim z raziskavanjem staroslovanske zgodovine. Posebno sem si trud naložil o tem, da, dokažem, da Slovani že v predhistorižni dobi stanovali od Karpatov do Adrije, in da so toraj Pan o ni, Nori Žani in Kami bili Sloveni. Našel sem prijatelje in neprijatelje svojih trdenj. ki a-si ravno mi je pri tako težavnih preiskavah marsiktera zmota spodletela, vendar mislim, da sem vsakega nepristranega 'prijatelja zgodovine preprižal o resnižnosti svojih trdenj. Nisem ne jaz prvi, P« tudi zadnji ne, kteri so isto trdili; poštenja vredni nemški zgodo-}yinoslovci, kakor: Mannert, Schlotzer, med slovanskimi pa■ Safarik s° bili enakih misli. Duh raziskovalni ne miruje, in zdajci smo dobili novega voj-^Žaka na tem polji v osobi uŽenega prof. A. V. S embere, ktem P v najnovejšem svojem delu „Zapadni S l o v a n e“, ni samo se Pognal za slovanstvo Vindelikov, Panonov, Norižanov, k a v r is ko v itd., temož tudi z velikim uspehom prepriževalno pisal, da tudi v nekdanji G er manij i so Slovani že v predzgodovinski dobi stanovali tam, kjer jih v zgodovinski dobi najdemo. Obljubil sem izvrstnemu domoljubu slovanskemu na pomož biti, zato razglašam sledeŽe Žlanke, kteri zapopadajo resnltate mojih TfJziskovanj, in podpirajo njegova trdenja. Da-si ravno sva si tu Pa tam navskriž, vendar ne podiram njegovega krasnega poslopja, temož gradim ga, utrjujem mu fundament, in stavljam trdno streho. Jaz mislim, da takoŠen način kritikovanja bode vsakemu dobro djal, ne samo pisatelju učene knjige, temoč tudi Čitateljem pisateljevim. Ker pa vsak čitatelj matičinega letopisa ne razume in tudi nima v Češkem jeziku pisanih knjig Semberovih, zato sem skrbel pri spisu teh člankov tako se držati, da tudi v stari zgodovini neučen bralec bode mogel je zapopasti. Ako mi ljubi Bog dd življenje in zdravje, hočem v letopisu prihodnjega leta ta raziskovanja nadaljevati. Bog daj! da bi te kratke članke Slovenci sprejeli z ono iskrenostjo in navdušenostjo, s ktero sem jih jaz pisal. V kratkem Času bode ne samo zgodovina našega cesarstva, temoč vse stare Evrope novo lice dobila, slovenskim učenjakom pa bode se ponujalo neizmerno gradivo. Dal Bog, da bi se ga lotili kakor buČelice v mladoletji gradd si svoje satovje! Pri SV. Juriju pod Rililikoill 25. svečana 1868. Pisatelj. I. Rakati — Rakousi. .^gjnano je, da čoln prebivalcc gornje in doljne Avstrije imenujejo: Rakouse, RakouŠane, in avstrijsko cesarstvo Rako u s k o. Prvo priznanje gre učenemu Šafatiku, kteri jo prvi dokazal, da jo znamenovanje nastalo po rodu, kteri je stanoval v stari dobi Ha severnem bregu Dunaja, in ga Ptolomaj imenuje „Pamrai — R a k a t a e“ (Ptolom. II, 11.) Šafarik je tudi razjasnil Ptolomejeve i>TsQaxat(u, da so to Rakati kraj jeke Taje, ktero čehi imenujejo: Dijo. Tudi na gornjem Stirskem (Štajerskem) imamo rečico Tajo. Šafarik je imel ta i’od za nemšk, kakor tudi sosedne „BaTfioi“ Ptolomajeve. Sedaj se je učeni prof. Sembera Potegnil za slovanstvo Baimov Boemov, Kvadov (Kovddoi. — Quadi, pri Strabonu Koldovi — Koldui). Na starodavne Rak ato opominja grad Rabs, kteri so pri Kosmu (1100) veli „castrum j^akouz" v listinah od leta 1147. Ragetz, Ragitz, Rakez, ^atgotz od leta 1204 Rachz in sedaj Raps, Rabs. Šembera ni povedal, kaj ime Rakouš pomeni, po mojem lr|nenji to, kar „arx“, Korenika rak poznamenuje to, kar lat. frc (arces), sansk. rake, condere, in beseda raka ni tujka, kakor Miklošič misli, marveč obče blago indoevropščine. Starosl. raka, sepulerum, novosl. crypta, bolg. raki j, Kiste, Truhe, x'Uski, česk. rak a, sepulerum, lat, arca, arcara, arcera, be-^eekter Wagen, gothsk. arca starogornjenemsk. archa, srednje ?°i'njenemšk. ar k e, Kiste, Schatzkammer—vse te besede izrazu-)eJ° pomen: condore, zusammenthun, aufbewahren, verbergen, Verstecken, ar cer o, einschliessen, einhegen, bewaliren, behiitnen, Zut° v slovenščini raka, rak e v pomenja tudi to, kar latinska »arCa“ Wasserfang, Trog, gedeekte Wasserleitung. Iz korenike rak je starosl. raklj, rakno, vestis, novosl. aknič, lacerna, dickes Oberkleid, Mantel, toda sopet pomen P ° k r i v a 1 a, ogrinjala itd. Iz te korenike je slov. rak it a, salix ,aprea, bodi si, ker posebno rada raste v rak v ah, ali ker breg j,rani podjedavajočo vode. Raka je toraj tako dobro slovansko ago, kakor nos, oko in uho. Rakatje — Rakavsi so toraj prebivalci račnega sveta, ne okolico, v kteri je bilo dosti rak e v. Ptolomaj piše tudi, a 80 Rakati — Rakousi stanovali n(>og tolg m/inoii, in Safa- rik ima prav, ako reče, da se ima pisati: „Knp7roi.^, to je, v okolici kampski, v kteri teče reka Kamp, imenovana še dan danes med mestoma Svetlo (Zwettel) in Rogi (Horn). Učeni rodoljub slovanski prof. Šembera se je tedaj zmotil, ko je pri „xap.noig“ mislil na latinski „campus, in Rakouse postavil v ravnino poljansko, v listinah XIII. stoletja imenovano „iu d en Bolanen", kjer še dan danes najdemo: Alt-Polla, Neu-Polla T' 11 1 Gorsem in Imburgom. zato ne morem pritrditi učenemu prvaku slovanskih filologov in to ime imeti za tujko. Kamp pomenja to, kar keltiško „camb“, curvus, kar grško: xatum/ Kriimmung, Biegung, Windung, litev-„kampas“, Winkel, Gegend, — parkampinis, winkelig, gekriimmt. V lotmerski okolici in sicer v Vogričevcih pravijo črv« ogercu (Engerling) kampoš, tedaj enako z grškim xapmi, Raupe (weil sie sich im Gehen biegt und kriimmt, tolmačenje Passovo), dalje pozna slovenščina „kampole“ unebenes Hochland, zato toliko imen slovenskih: K a m p o 1 š e k. *) Kampa toraj ima ednak pomen z rekami in rečicami Kolpa, Sotla, Soča (Sotja), Krka, V o gl a n j a der in Krtimmungen, VVindungcn fliessende Stromm, Bach. Med lesom Ga brit a, lesom lun s ki m „).ovva vh)“ in Dunajem poklada Ptolomaj za obivalce: Adrabae-Kampi (odravi Kampi?). Da so v tej okolici Slovani stanovali, pričujejo obilna imena slovanska, na priliko: Zwettel (Svetlo) Gratisch (Gra-diše) Willitz (Vilice) Zauchen (Suha) Lcschitz (Lešice) F o h r a u^ (Borova) Feistritz (Bistrica) itd. Jaz se vržem na stran g. prof. Sembere, da ti Slovani se niso še le naselili v 5. ali 6; stoletji po Kristu v Rakouskem, tomoč da so že v predhistoričm dobi tukaj stanovali, vendar ne morem Rugov, kteri so za sV> Severina (f 482) na levem bregu Dunaja do Beča stanovali in izmed kterihsonam znani kralji Flaccitheus, Feletheus, Fava i1) kraljica Gisa, kraljevič Friderich, imeti za Slovane. Ti Rug1 so 'Prfllveg Josepha Flavia (Antiqu. 1, ti, 1. Hieron. quaest Genes. 10, 3. Svncell. 1. pag. 91. Zonaras Arm. I. 5) in so bil1 E&vot; roT&ix(>v“, bo živeli prvotno za-se, in so se pozneje zdrn; žili z Gothi (Procop. beli. goth. 2, 14. 3, 2.) Najdemo jih tud1 pri Herulih „natio Scanziae“ (to je Skandinaviae), zato se Odo-aker sedaj veli kralj Rugov in zopet kralj Herulov (JornaU' des de reb. get. 46. 57). Najdemo jih v Skandinavii pod i®e' nom rygir; to ime sc bliža Josefo Flaviovemu s (Gvi^] Gesch. der deutsch. Sprache str. 4ti8 itd). Iz svojih bivališč kraj Dunaja so jih pregnali Longobardi, in po Atiilovi smerti so 81 iskali selišč na Hamu (Jornand. Get. c. 50); nekaj jih je blodu0 *) Na Kranjskem, Ko m pole K um p o le, vijugasta dolina in parn>‘l (Grotte). Pis. dobro slovensko, kakor raka, po Rhatiji in Italiji, kjer so pa pozneje do čistega zginili. Jor-nandes (Get. c. 3. 4) še je vedel za njihove ostanke na ustji Visle, in jih imenuje: Ulme — Rugi, to je otočne Ruge, iiisel — R u g e n ‘) od škand. holmi, olmi, ulmi, otok, ostrov. Gotovo so ti R u g i jednaki z Ammianovimi R e g i i, kteri so se v družbi Bata-vov tako hrabro vojskovali proti Julianu (357). Brez dvornbe jih je gibanje Hunov iz njihovih sedežev vzdignilo in prignalo do Dunaja. Imena Flaccitheus, Feletheus, Fava, Gisa niso slovanska; al dobro se dajo iz škandinavščine tolmačiti: theos, thius**) v Skandinavščini: consiliarius minister, flac, flak stopi k nemškemu: flak, flakeru, fele, fela k nemškemu: iallen, primeri škand. fellir, Niederlage fella, todten, zurii-®ten, Gisa, Gisilaz: novonemšk. Geisel. Ti Rugi so bili že kristijani, al arijanske krive vere, nova priča, da so iz pokolenia Gothov. Po kralju Favi (alias Fovan, Feban), se jeBeč neki čas namesto Vindoniana, Vindomina, Vindobona velel: Fabiana. y Skandinavščini pomeni vafa umherii’ren; Vafadir je bilo pri-ime Odhinovo. Žalami je, da me o slovanstvu teh Rugov niso mogli prepričati Semberovi dokazi. Al za slovanstvo Rakatov se potezam, in še sem kos več dokazov razun v tem članku navedenih na svetlo spraviti. Domovina Rugov je toraj Skandinavija, al že za Tacita je najdemo kraj boka „maris s u e v i c i“, toraj tam, kjer je poznejše Jornandes še vedel za njihove ostanke. Njihovi sosedje ®o bili L emovii, Harii, Hirri, poznejši Heruli, sama germanska plemena, ne pa slovanska, kakor Sembera trdi. Utegnila j° ta pomorska pokrajina od ustja Odre do ustja Visle izprva biti *ast Slovanov; al gori omenjena nemška plemena bili so gotovo gospodarji, saj se iz Jornanda (cap. XXIII) še lehko prepi’ičamo, da je ta pomorska pokrajina stala pod oblastjo Gothov. Ta nemška plemena je že Pytheas (320 pred Krist.) ondi naŠel. Okoli leta 160 — 170 po Kristu so Gothi, skandinavsko svojo domovino zapustivši, premagali Ulm er ug e in njihove sosede Vandale, in si nje pridružili kot tovarše vojske in zmage svoje (Jornand. c. 4). Od onod so se podali do najskranje Sky-eije in do Ponta in so za cesarja Caracalle (215) kot nov narod na pozorišče sveta stopili. Ti Gothi pa se imajo dobro razločevati od Gothinov, 0 kterihTacit pripoveduje, da so keltiški govorili. Dio jih ime-?Hje Ko ti n e, Ptolomaj Kmrsvoi — Kotensoi, nekteri codices ^jo skaženo pisavo K<»yvoi. (Tacit germ. 43, Dio 71, 12. Ptolom. ;ll, 21). Bili so ti Koti ni veliki sovražniki Markomanov in nnK— 1 " " ■ Krist. Marobuda iz prestolja m sam se na prestol posatiu. Ti Kotini, kakor tudi n j i - ,+*) Brž ko ne so ti Ulm o — Rugi stanovali na otoku Bornholm. ) Primeri ime gothinskega kralja Alathcus. Pis. hovi sosedje Sidoni, bili so Kelti ne pa Slovani, kakor Šem-bera misli, njihovi sedeži so bili med gornjo Vislo in Odro, menda še bliže doli do virov teh rek. Jaz mislim, da ti Ko ti ni, S i d o n i kakor tudi druga keltiška plemena, na primer B a s t a r n i, Peucini itd. so pri svojem izseljevanji iz Azie tukaj ostali, in ne iz Galije sem se preselili. Če ravno Tacit ima v svojih sporočilih marsiktero zmoto, vendar je znal jezike dobro razločevati. Jezik Estov (Letov), kteri so imeli s vevške navade, šege in oblačila, vendar ni se mu zdel svevski, marveč „lingua brita-nicae proprior“, in res jo letščina zelo različna od Slovansčine. Osi so po njegovem sporočilu govorili panonski jezik, ki so v soseščini Gothinov stanovali. Vse to potrjuje, da mu je bilo mar za resnične vire in resnična sporočila. Vendar pritrjujem g. Šemberi, da Rugiani ali Ranjani na ranjskem otoku (Insel Riigen) so slovanski prebivalci, le-sem tudi Tacit svojih Rugov ne stavlja, ampak kraj oceana, kjer na ustji Vipere še danešnje mesto: „Rugenwalde“ na nje opominja. Rugi pomenja brez dvombe „die Streiter, Kampfer“, staroskand. rog, rug, Anschul-digung, Streit, Kampf, Anlass zum Streit, staroslov. r on ga ti novosl. rogati, rugati, lat. ringo, zato ime polabskoslovan-skega božanstva: Rugevit, der Streitbare, ne pa Sieger im Hirschgeschrei“!! kakor so je nekteri slovanskih prvakov tolmačili, on je ednalc z indijskim Ranghavat, Raghavat, kar isto pomeni. Ruge iztočnega morja in dunajske, dalje Gothi ne Kotine, kterim je bil knez Catvald bodemo toraj iz slovanske zgodovine morali izbrisati, in prve pustiti Nemcem, slednjo Gallom. II. Venedae — Lugiones Sarmatae. Prvi, ki Sarmate omenja je Herodot oče zgodovine. On pripoveduje, da imajo pokolenje od starih Me do v, in da so jo Čudi (Skythae) v starodavnih časih kraj Tanaisa naselili. Historično gotovo je, da že okoli 633. —- 605. leta pred Kristom med Donom, Volgo in na Kavkasu stanovali. Za Herodotom j>l' omenja Skylax (360. let po Kristu) zraven Skythov na zapadnem bregu Tanaisa. Tje jih stavljata tudi Eudoxos (379) in Ephoi'0» (355. let pred Krist.) Plinij (H. N. 6, 7) jih tudi imenuje „Me" do rum sobolos“. Jezika ostanki in lastna imena njihovih vladarjev pričujejo za njihovo iransko pokolenje, n. pr. Li p o xai Arpoxais, IIolaxais, v kterih nahajamo zeud. k š e o, aapadno mettBk. Khša6hi6, novopers. šah, rex, vladar, pri Grkih pop»' čeno v £«(,•, primeri: Xcrxes, Artaxerxes,*) (Več o tem se bere v „Zeus die Deutseh. und die Nachbarst.“ 285, J. Grimm, J orna n-des, str. 25. Šafarik, slov. starož. I, 13. 7.) Ti S ar mati ali kakor Grki večidel pišejo Sauromati tedaj niso bili Slovani. Al že Skylax (Peripl. 69. f.) je že Sauromate, ali kakor Rimci pišejo, Sarmate razločeval od Syr m at o v. Sauromati so stanovali iztočno od Tanaisa; Ptolomaj (3, 5.) Syrmate pozna kraj Visle in baltskega morja (ostsee); Mela pa še cel6 piše, da S ar m a ti so mejaši Germanov in sorodnih pruskolitevskih plemen, toraj se ti Syrmati morajo ločiti od Sauromatov „Medorum soboles“; to tudi potrjuje tako imenovana „Peutinge-rova tabla“. Sostavljati je to poštno in potno karto, namenjeno državni in vojaški svrhi Rimljanov, začel M. Agrippa, Avgust jo je dokončal. Na ti karti imajo Venedi (Vendi, Slovani) pridevek: „Venedi Sarmatae". Že Plinij je slišal praviti, da v skandinavskem severu do virov Visle stanujejo „Vonedi Sarin a t i" (habitari ad Vistulam usmie fluvium a Sarmatis, Venedi s)'', Tacit (Germ. 45. 46. pa^Venete stavlja na konec „Sve-viae“, v soseščino Fenov, (Cudov), toraj od ustja Visle kraj »sinus vcneticus“ do reke Rudo n, denešnje Dvine. Zraven tega imajo na omenjeni karti tudi svevski Lugiones pridevek »Lugi o ne s Sarmatae“. Lugi, predstariši denešnjih Luža-a o v — Lužičanov pa so stanovali mod Labo in Bobrom, m so bili po Tacitu zelo razširjen narod. Ptolomaj Luge stavlja pod goro „Askiburgion“ in po Krkonoših, in njim prišteva: Kalu k one, Batine, Omane, Didune, B ure in Sidon e. (Slovanstvo L n go v je spoznal Slovan Šafarik *'*) (Starožit. 330. in 760.) in Nemec Stoncel (Gescli. Schles. str. 12). Ime Syrmat, S er m at ali S ar mat je toraj tudi moglo biti poznamenovanje domače neke betve •— Slovanov, in da-si ravno ima jednak glas z medopersijskimi Sauromati — Šariti (kar po Safariku pomenja prebivalce step (persijsk sara ^teppe), vendar utegne sarm at, ser mat tudi v slovanščini imeti SVo,j prikladen pomen. Že Murrav in drugi so kazali na sansk. s rim at, vermogond, na irskogalsko; sarmaith, vortrefflich; temu tudi jaz pridnim, saj tudi še srbščina pozna: s er mi j a facultates, Vermogen. Rječ. 677.) Sicer je Vuk pri tej besedi postavil zvezdico ^sle, da utegne biti turška; al ker jo poznata dva prestara ai’janska jezika indijski in keltski, — je gotovo tudi slo-Vanska. Da so se slovanska plemena po lastnostih svojega značaja j,nienovala, to pričujejo imena Bodrici, alaeres, vigiles, Lutici, 0l’oces, Lutici jo synonymon imena Dur; primeri slov. oduren *) Iz sarmatiščine jc sprejela polščina: K s i z, vladar, Fiirst. Pis. ) Tudi učeni Šembera v svojem dolni ,,Zapadni Slovanyu je prepri-cavno dokazal, da so Svevski Lugi bili Slovani. Pis. češk. durit, serbsk. duriti (ira exandescere), dalje imena Vici (rapaces lupi) Veleti, gigantes, Srbi, ferientes itd. Ime Sarmat, Sermat, Syrmat se je še ohranilo v 10. stoletji. V listinah Otona I. se imenuje velika županija: pagus Sermunti, Sirimunti, Sermunt med Salo, LaDo in Mldavo, torej ravno v onej okrajini, v ktero je postavila rimska državna karta „Lugiones Sarmatae'* (dokaze glej pri Leutschu str. 191, Pischonu II. 43). Tudi pri južnih Slovanih se je ime Sermon ohranilo;vtako se je imenoval vojvoda sremski 1019. 1. (Stritter II. 420). Se dalje nazaj se oziraje priderznemo se trditi, da tudi ime panonskoslovenskega mesta Syrmium, denešnji Srem, pomenja to, kar Sarmat, Sermat; saj jo cel6 Rimljan ime sremske imenitne in rodovitne gore prav naravno prestavil v „mons almua". Po Slovenskem še den denešnji se vse rodovitne vinske gore, ki rodijo močno, črstvo vino, imenujejo sremske,^ motath. za sermsko, primeri: Sremič na Kranjskem in Štajerskem imena rodovitnih goric, v kterih raste močno, dobro, črstvo vince. Po takem bi ime Sarmat, Sermat, S ir mat bilo tudi slovensko in imenovali so se tako severnoslovan-ski Vendi in Lugioni bodi si zarad dobre rodovitne zemlje, v kteri so prebivali, bodi si zarad značaja svojega, ali zarad razločnosti plemenske od sosedov svojih mongolskih Finov (Cudov); saj tudi Indi in Persi so se imenovali: ar j a — ira n „die Ehrvviir-digen" da so so razločevali od manj lepih turanskih plemen. Kakor Sarmati med Donom in Volgo niso bili Slovani, tudi ne Sarmati med Dunajem in Tiso, dasiravno učenjaki nemški, kakor Niebuhr, Grimm, in med Slovani Kaulfuss in Som-bera to trdijo. Ti Sarmati, tudi pod plemenskim znamenovanjoffl .Jazygov znani, so okolo 50. leta po Kristu, ko je vlada DalcoV in Gretov propala, le-sem priskitali, in svojo moč do Tater razšir; jevali. S& svojimi sosedi K vadi so živeli v miru in ž njiin) združeni pogostoma napadali rimsko cesarstvo. Ti so podjarmil1 slovanske prabivalce, ktore Ammian Marcelin imenuje S a r-matae ser vi — Sarmate služne. Ti so se enkrat zoper svoje vladarje „Sarmatae liberi" — slobodne Sarmate medopersijskega pokolenja spuntali in pomoči iskali pri cesarju Konstantinu. Pfl Akuminku (Kamenici blizo Petrovaradina) so so sošli s cesarjem, da bi so ž njim pogodili, al ko je cesar k njim z vzvišenega mesta govoril, izustil je eden izmed teh služnih Sarmatov vojno geslo (Parolle): mar ha! mar ha! to je, mor ga in so vsi pla' nili nad rimske vojščake. (Ammian Marceli 17. 19.) Vendar so jih Rimljani premagali, in cesar KonStantin bi jo bil gotovo do čistega pokončal, alco ne bi bil poklican na vojsko s Persi. „Sarmatae liberi“ imenuje sv. Hieronim Ar caragante8.> menda skažen tekst za archiregentes, in služne Sarmate ,,11111 gantes“. Sasinek misli, da „limigantes“ utegne biti barbare* latinsk izraz za ,,limogeni“ limo, glebae adstricti — orači, poljedelci. Wietersheimova hypotheza, da so „S ar m ati liber i bili nemški Vandali, in „Sarmatae servi“ betva medopersijskih Sarmatov, nima nikakoršnih veljavnih temeljev. Huni, Gepidi in Gothi so je cel6 pokončali, ostanki so se poslovanili, menda tudi pomadžarili. S tem mislim, da sem pojasnil temno mesto v staroslovanski zgodovini, in da Alanov, RoxolanovinJazygov noben zgodovinar ne bode več prišteval Slovanom, da pa ipalc ime: Sar — Ser ■— Sirmat bilo je tudi domače slovansko betve svevskih Lugov (Lužičanov) in Venedov kraj baltskega morja. Zraven tega pa dobi Šemberova trditev: da so Svevi bili Slovani po tej razpravi novo potrjenje. Zosim (c. 67) jih imenuje Logione. Ko je rimski cesar Avrelijan umrl, so se germanska plemena Alemanov in Frankov vzdignila, da bi stresla rimski jarem. Cesar Probus jih nazaj vrže črez reko Rhen. Alemani in Franki pokličejo Vandale*) in Burgunde na pomoč. Vendar zastonj. Probus je vse slavno zmagal in germanskega vojskovodjo Igilla (od nemškega igil, jež) z veliko trumo vjel. Vjetnike so v Bri-tanii naselili. Ko je germanskim Alemanom, Frankom, Vandalom in Burgundom slabo slo, začeli so se tudi s vevški Lu-giani (Lužičani) bati za svojo svobodo in samostalnost, in tudi ti se pod svojim vojskovodjom Semno ali Semino (Zosim 1. c.) vzdignejo Germanom na pomoč. Al tudi njim se ni boljša godila, Semno je s svojim sinom vred bil vjet. Ime Semno je za slovanskega jezikoslovca zelo važno, in nov dokaz za slovanstvo Lugianov. To ime je starozgodovinslco. Ime Semko, Semo, Semil, Semovit, Semimysl, Semižizn senahaja v zgodovini, in še 966. 1. se slovanski rod „Semčici“ med Stremo in Labo imenuje (Raumer, „Churmark Brandenburg^ str. 6. Ledebur archiv. XI. 29). Tacit nam imenuje slaven svevsk rod Semnonov,**) kteri se je imel za „caput Svevorum." Dio Cassius nam je ohranil >me njihovega kralja „M a s i u s“, ki je prišel 84. leta po Kristu v Rim in je bil od cesarja Domiciana zel6 častno pozdravljen (Dio Cass. 67. 5.). Tudi ime Maso je staroslovansko; imenovali so se tako staropoljski kralji, ***) in po glavarji Masu najdemo pri Horvatih pleme: Masarov. Ker je Rimljanu manjkalo črke z, tedaj H asi us vtegne tudi stati za Mazius in staropoljska imena Malovi a, Mazuri itd. potrjujejo, da ime je slovansko. *) Vandali se morajo razločevati od slovanskih Vindilov — Vin-dov. Vandali so bili tevtonsk rod. **) Šembera S e mn o n e s razlaga z „zemane“; tej razlagi jaz ne pritrjujem. Moje mnenje dalje dole v članku: „Semnones“. ***) Primeri starosrbska imena: Masko, Masna staropoljsk. Mazo. III. Kvadi. Tudi za slovanstvenost starodavnih Kvadov se poganja učeni Sembera. Pred njim so isto trdili Papanek, G o ldas t, Hennelius in drugi. Tudi jaz podpiram Šemberovo mnenje, dasiravrio sem^iz prva K v a d e imel za nem š k rod, slede Mannerta, Reicharda, Ša-fatika in druge. Ko pa sem Šemberovo knjigo: „Zapadni Slovane" prebral, začel sem globljeje zgodovino Kvadov pretresevati, in nazoči članek je plod mojih preiskovanj. Ker obsega cel6 nove po Šemberovcm trudu ne go odkrito dokaze, tedaj imam upanje, da bode mnenje o slovanstvenosti Kvadov med učenimi popolnoma obveljalo. Grški in latinski pisatelji imajo Kvade za Suave. Jaz so držim pisave: Suavus, Suav, ker tako pišejo najstarejši codi-ees, pa tudi poznejši pisatelji, kakor Prokop in Jornandes, Paul Diakon in drugi. V najnovejši dobi so začenjali nemški razkla-datelji klasikov pisati Svevi — Svcbi. Sicer tudi grški zemljo-pisci so pisali: Zvrj^oi — Sveboi, in utegnilo se je ime tudi tako čuti, kajti glasnik a (polovični) Kusi in Slovaci še dan danes izgovarjajo kot ae, ii, na primer: maso, za maso, primeri še zagorsko kabila za kobila. Grimm izpeljava ime Suav, Suev iz besede slovenske sv ob a ali s loba, po takem bi Sva vi, Švabi, Švabi pomenjalo toisto, kar Frank e n, liberi, die Freien. Staroslovanski virniki imajo: Svabin — Suavus, Sve-vus, in ros bi Svabini utegnili biti slovanski Franki. Šembora stavlja Suavus — Slavus, ker glasnik l so tudi severni Slovani vokalizovali, in še danes govore Polaci, Slovaci in nekteri kranjski Slovenci gvava za glava, j a vsa za jalša. Slovenci tudi so že v osmem in devetem stoletji l kot v izgovarjali, kar pričujejo imena: Turdoguauo, Ogvanja = Tvrdoglavo. Oglanja, ktera nahajamo v starih listinah. *) Da bi Svavi — Svavi — Svabini bili Nemci, ne pove nobeden ni gršlc no latinsk pisatelj. Ako so stanovali v deželi, ktero rimski in grški pisatelji geografično imenujejo G er mani a za tega del še ne sledi, da bi bili Germani, kakor so v državi geogralično imenovani „Illyricum<< ne samo modoperski Illyri, tomoč tudi slovanski Panoni in Nori-čani, phrygiski Moisi (Mysii) in še zraven teh razna thraska plemena in keltski Skordiski stanovali. Tacit (Germ. 38) sam go- *) Zato ime Sloveni nahajamo pri Ptolomaju v obliki žovopTjroi Hovovrivoi, Svobenoi — Svovenoi, in zraven Safarika (Staro*. I. 10. 11) je tudi to spoznal skeptični Kopitar pisajo „Ptoloniaei —ovofttfvoi sunt Slovini. Audi rusticos non solum Carnioliao et Lu-satiao sod ct Poloniao (Glag. (JIoz. p. 1. XXVI). vori o Suavih*), da, čeravno največo stran Germanie obsedajo, niso „una gens“, temoč propriis adhuc nationibus nominibusque discreti", ali obče njihovo ime bilo je Svavi „quamvis in commune S u a vi vocentur.“ Plinij (Hist. nat. IV, 28) rodove, ktere Tacit in Ptolomaj prištevata S nav o m, imenuje rodove Vindilov, ker pa je ime Vindi najstarejše poznamenovanjo za Slovane, tedaj so tudi Svavi bili Vindi — Slovani. **) Presodimo na kratko, kar nam pisatelji pravijo o K vadi h. Strabon (VIL 1.) je o Kvadih samo toliko izvedel, da so stanovali zadej za herkinskim lesom. Po Caesaru (Bell. gall. VI. 24. 25.) se je ta les (gozd) začel pri virih Dunaja (Donave) in se je raz-tezaval do mej Dako v; ohsegelje tedaj Črni les (Schwarzwald, in vse bolj zapadno pogorje do Karpatov in južno iztočnih panog Sumave (Bonmervvald). Ptolomaj K vade stavlja pod herkinski les in piše, da so njim na iztoku bile sarmatske gore za granico. Sarmatske gore pa so bile ona stran Karpatov, ki se veli Tatry, ker pod njihovimi panogami se je začela dežela sarmatslcih Jazygov. Določniše piše Mark Avrelij, kje da je bila dežela Kvadov. On je imel 174. leto hudo vojsko ž njimi, je med njimi spisoval svoje modroslovne bukve in sicer pravi, da je bukve dokončal med Kvadi na reki Granva — Gronu (Gran). Ammian Marcellin pri-Poveda, da so Kvadi že stanovali od mosta Brege ti um (Brcgec), »asproti ustju reke Nitre pri denešnjem mestecu Szoni. Stanovališča Kvadov so toraj segala na iztoku do virov Tise, kjer so jim mejaši bili thraški Daki = Geti, pa tudi čez Kai’pate, ker Ammian omenja Kvadov „transjugitani, jenseits der Bergjochc wohnende“ toraj po vsi zapadni strani denešnjega pruskega Slezka kraj reke Odre tje do virov Nise, kjer so jim bili sosedje galski Gothini ali Kotini. V tej pokrajini še dan danes nahajamo mesto Kladsko-Kvadsko (ponemčeno v G lat z), in cela pokrajina bila je nek-hai oknežena grofija „gcfurstete Grafschaft Glatz“ „comitatus hflacensis, cujus titulo comitum stirpe extincta Bojohaemiae r.?x gaudot1' (glej Phil 1. Cluverii „Introduct. str. 211). Gro-Kja kladska je torai ostanek staroslavne Kvadi j e. ***) Na zapadu )e Kvadija segala do Morave, na jugu pa do Dunaja. *) Da je tudi, ako je pisava Švabi, Svebi cdinorosnična, imč Svab, Sveb domače, pričujejo staroslov. češka in poljska lična imena: Svabun, Svebor, Svcbočin. **) Današnji Švab o n v Wiirtembergu so bctva Allemanov, s kterimi so 350. leta združeno proti Rimljanom so vojskovali. Pravo njihovo ime je bilo Juthuugi (glej: Miillcr ,,Die Deutsehcu Stiimme1* I. 399.), al ker so sc v zemlji nekdanjih Svavov bili naselili, dobili so ime Suavi, Švabi. Saj so v najuovejšili časih začenjali celd nemški starinoslovci priznavati, da so tudi na Wiartcmberškem nekdaj Slovani prebivali. Pis. ***) Heimelius (Silesiographia str. 2) in Papanek (Historia gentis Slavae Naj še na kratko pojasnim njihovo zgodovino. Tacit hvali jih zato, da se niso iznarodili „non degenerant", in da so za njega dni imeli svojega kralja iz plemenitega roda Tu dr o v. Ime Tudor je praslovansko. Staroruske in starosrbske listine so nam je ohranile (glej Mo roški n „Slav. Imenoslov.“ str. 195. Ko je kralj Kat val da, vladar Gothinov, (alias Kotili ni, Gothauni), kteri so po Tacitu galski (vlaški) jezik govorili, marlcomanskega kralja Marobuda s prestolja vrgel, in se sam nanj posadil, in ko je ta 21. leta po Krist, bil pregnan od Vibi la, vojvode suavskih Hermundurov, je Urusus Markoma-nom in Kvadom dal kralja iz kvadslcega roda z imenom Va-nius (Tacit. Ann. 27. 30). Tukaj imamo zopet čisto slovansko ime. Van, prvotna korenika za un, izrazujc pomene: amaro, vello, cupere, sansk. van, cupere, starogornjenemšk. unan, favere. Van je toraj amans, favens, in se vjema z imenom češkega kneza Unislav (7(50), polabskega Unodrag (1036. Annales Sax.) in bulgarskega plemenitaša Unogost (575. glej „Stritter II., 80—82), tako Unislav, favore clarus, Unodrag caris favens, Unogost hospitibus favens. Na noriških slovenskorimskih kamnih lehko pogostoma bereš imena Van, V a n i n o, in sedaj še po Slovenskem žive rodbine Van, Vani n o, Vaniš, Vangost, kraji: Vanetina, Uniše v soseseini vesi: Hotunje, ker Van, Un se vjema s pomenom: Hot, Hotko, Hotimar, Hotimir. Ta kralj Van je za cesarja Klavdija bil tudi iz zemlje pregnan, in njegova sestranca Vangius in Sido, to je: Vango in Zido, sta obdržala vladarstvo, Vango (zarad suifixa primeri: Žolgo) pomenja to, kar Van, toisto Žido, eesk: žydit, srbsk-ž udje ti, amare, cupere. Rodbine Vango so še na Kranjskem in Štajerskem; v listinah 9. stoletja pa sc imenuje lcorotansko — slovenski plemenitaš: Dragoš id, to je, Dragožidrr Unodrag, cara cupiens.“ V 2. stoletji so Rimljani vso svojo moč napeli proti Kvadom in so jim kralje po svoji volji dajali. Dio Cassij (14) imenuje kvadskega kralja Ariogaisos; utegnil je biti nemški Go tli, ker obrazilo opominja na Rhadagais; a tudi iz slovan' ščine se da izpeljavati: A rogaj s a, arvum collens, ara, aravina ~ oravina arvum, in gaj iti, lovore, collere; zavoljo obrazila primeri staroslov. imena Gaj s a, Hnovsa, J ar s a itd’. Zopet j® po Diu Cassiju (77. 20) vladal za cesarja Karakalla kvadski kralj Gaj ob omar, (alias: Gajobon), toda gaj oba — clarus, odga' j iti, pflegen, hegen, fovere, saginaro, collore; če pa je pravilni®8, str. 95) pišeta, da je še takrat na gorah po Slczkem živelo ljudstvo, ktero se je imenovalo K vadi, in pravita: „idioma huju9 populi slavonieum est, multum eorruptum“. Štajarski Slovenci, kraj Ščavnice in Muro, moravske prodajalce rogoznic in nožev in vil ®( slivovimi črni (Heft) še sedaj imenujejo — Kvaduše! P'8- pisava gaj ob on, tedaj „sylvam collens, fovens“ slovaški bon, Wald, Hain. Ammian Marcellin nam imenuje kvadslcega kralja Gabi n a, od gabino, frumentum, dalje kralja zakarpatskih (transjugitano-rum Quadorum) Kvadov: Arahar, arvum urens? — dalje kralja Vidvara visum tuens? — in kraljeviča Vitrodora. In 16 V i-trodor „salicem, vitem, ligamen lacerans“, je neskončno važno, ker 811. leta po Krist, nahajamo pri slovanskih Moravanih kralja naslednika Samoslava z imenom Hormidor (Papanek „gent. Slav.“ str. 288, Sasinek „Dejiny“ str. 159. Palacky „l)ejiny“ str. 117—123). Konec 4. stoletja je edna betva Kvadov, po neprenehanem vojskovanji zdivjana, se združila z Vandali, in se ž njimi podala tj e do Spanjolskega. Slednjekrat vidimo Kvade združene z JVIarko-rnani v vojni Atillovi, s kterim so šli nad Aetia do Gallije 451. leta. Slišali smo, da so grški in rimski pisatelji Kvade prištevali S v a v o m. Ker se ime K v a d v zgodovini po grozo-vitni bitvi na katalaunskem polji več ne imenuje, zato so nekteri Preiskovalci stare zgodovine, na primer: Mannert, mislili, da so K vadi v tej hunski vihrici do čistega zginili. Al ni taka. Sva-vov še omenja Jornandes kot sovražnikov nemških Gothov 465 do 472. leta. V onih letih so Sva vi do Dalmacije pridrli in plenili. Vrnivši se nazaj mimo jezera Pelso (plešo, blatensko), so se vtaborili se svojimi zavezniki kraj reke Bolia, današnje Jpolje-Iplje, ktera malo doli pod Ostrihomom (Gran) sem od severa v Dunaj teče. Gothski kralj Theodorik vzdigne se in Rre čez Dunaj, da Svave prime v njihovi domači deželi (glej: ,1 or n and. cap. 53. 55). To vest je Jornandes le mogel imeti iz svojega virnika Cas-siodora, toraj je resnična, če je Teodorik šel čez Dunaj v deželo Svavov, tedaj so ti Sva vi morali stanovati severno za-Padno od Dunaja; ondi pa so bili, kakor smo slišali, stanovališča Kvadov, Markomanov in Baimov. Ako so se v 465—472. etih upali nad mogočne Gothe, tedaj niso popolnoma zginili na katalaunskih ravninah 451 leta. V to dobo pa že vsi stari pisa-telji, ktereje zmotil Tacit se svojim geografičnim poznamenovanjem >)Uermania“, stavlajo naselitev Slovanov v dežele svavske, Narkomanov, Baimov in Kvadov. Ker niti v starinah niti v. topografičnih spomenikih teh dežel ni najti nikakoršnih spomenikov germanskih, to je teutonskih ali nemških, pa tudi ne vlaških (keltskih, galskih), morali so tedaj Slovani že v predhistorični d^bi tukaj stanovati, in le imena spremen j e vati v 5. in 6. >letji, ko jo tako rekoč vsa Evropa novo politično lice dobila. *) *) To jo spoznal tudi Konstant. Porphyr: pisajo (1. c. cap. XXIX: Istorum autem Romanorum protendebantur termini ad fluraen Da-nubium usque, quod cum aliquando transraissisent discendi gratia, 4m nam trans Danubium habitent, invenerunt Sclavinos. Pis. Staro- in novočeslce zgodovinarje, razun Kaline, Šembere in ne-kterih drugih, je zmjrom motilo ime Ceh, Ceska, in zarad tega so mislili, da pred Cehom ni bilo Slovanov vBoomii.vAl prazgodovina Cehov je le zgodovina Čehove rodbine, Čehovega plemena, ne pa zemlje, v ktero je Ceh prišel, in lctera se je za Ptolomaja že velela Iloemia, narod pa Boemi, in še se dan danas tako veli. Kakor Dalemil sporočuje, prišel je Ceh si; svojo rodbino iz dežele Srbske in sicer iz županije: C h ar vati — Hrvati. Po kralj Alfredovem sporočilu (871.—-901. leta) pa je slovansko pleme Horvatov stanovalo za Krkonošami (Riesengcbirge) in severno od Horvatov stavi on Srbe (lužičke). Toraj iz zernlje starodavnih Lugov iz lužičke Srbske je prišel leh (nobilis) Ceh se svojo rodbino v Boemio, in je v njej postal vladar. Boemia je ravno v tej dobi dosti trpela po gnječi Iiunov, kteri so 450. leta skozi Boemijo vihrali v dalijo, dotovo je bila njena državna uprava zel6 vzdrmana, in prabivalcem Boemije-Baimom, Bojemom, je toraj bilo ušedše hrabro in modro pleme srbsko-horvatsko Čehovo, ktero je zemljo Boemov sopet politično ustrojil in utrdil- Omenja še Svavov tudi Pavel Diakon, kteri piše, da jih je tudi nekaj z Noričani vred 5G8. leta pod longobardskim kraljem Alboinom šlo v Italijo. Znamenito je, da Prokop („Bell. get/‘ 15. 16.) pripoveda o bivanji Svavov kraj Save, in Jornandes Sva v e imenuje mejaše Dal m at o v. Dalmacija je v stari dobi segala do rojstnega mesta Hieronimovega Stridonium današnji: Z dr in, toraj do Kleka. Do sem so toraj segala stanovališča Svavov. Zopet je znamenito, da se zemlja nekdanjih svavskih Kvadov pozneje in še danes voli Slovensko-Slovaško, in da to ime so vleče po zapadnem Ogerskem, Štajarji, in po provincialnem Horvatskem. Hrvati so toraj skozi zemljo Svavov-Slavov Slove-nov (Sclavinia, Sclavonia) potovali v Dalmacijo, ko jih je cesar Heraklios poklical okoli 630. leta iz Belohorvatske, zato KonstaH' tin Porphyrogeneta ima cel6 prav, ako pravi, da se Hrvatsk0 začne pri reki Cetini in se kraj morja raztezuje do mej is tri j' skih ali do mesta Albunon („do adm. imp. cap. 30. 31). llesnic0 tega trdenja spričuje jezik zapadno-ogerskih, štajarskih in provifl' cialno-hrvatskin Stanovnikov, kteri se bistveno razločuje od srbsko-hrvatskega, da-si ravno mu je soroden. Tudi nošnja SvavoV' Slovencev „vestes fluitantes“ kažejo na to razliko. vato-Srbi imajo „vestes strictas singulos artus exprl' mentes11, da s Tacitom govorim. Sva v e toraj nahajamo noter do gotove historične dobe Sl°' vanov v pokrajinah, lcterc so še sedaj veči del slovanske. Vsi ta danji pisatelji molčijo o bojih Slovanov s prabivalci Boemije, komanije inKvadije, toraj je živel ondi zmirom ednoisti rod "" slovansk. Boemo — Cehov, Mora vanov, Slezakov Kvadov Kladščanov- Končno nam ge ostaja razlaga imena Kvad. Adelung je mislil na keltsko k o ld, les, in bil je blizo razlage, da-si ravno ne gre nemškega imena iz keltskega jezika razlagati (glej: Ade-lung „Die iilteste Gesch. der I)eutscli.“ str. 218), in vendar je Adelung K vade imel za Nemce. Ker smo slišali, da Polaci, lužički Srbi in Slovaci, dalje ko-rotanski Slovenci I izgovarjajo lsot v, ter imamo se držati themata: klad.*) Thema klad **) pa znamonuje: ponere, sternere, cae-dere, legen, werfen, fallen, zato cerkvenosl.: kiwj\,h kladam, klasti, ponere, sternere, slovensko-horv. po Belostencu: k 1 a-dem, tudiculo, auHegen, od tod staroslov.: klad, kladenje, acervus, aulgeschichtete Steine und Massen, klada, arbor in terram prostrata kakor Belostenec lepo tolmači. Iz te korenike so dalje poznamenovanja za zakladene, založene reči, postavimo: zaklad, poklad, pokladnica, thesaurus, depositum, dalje poznamovanja za okladene, obložene reči, zato kla-dec, kladenec, duagGraben, Kanal, Minne, Stollen, klade n e c, , Brunnenbehalter, staroslov. tudi k 1 a d e z ***), ca-nalis, puteus, kladezište fossa, dalje poznamenovanja za obložen, okladan stan, zato kladnik, captivus. Ker je arbor pro-8trata — klada služila za nabijača, imamo iz tega themata: kladivo, kladivec, malleus, Ilammer, tudes. Ker ubijanje ni druga kot kladenje, primeri nemško: „legen, erlegen, Nieder-lage“, ter iz themata klad horvatskoslov. po kladi, mesopust, (čas, v kterem se živina krmljena p o klada in jedi na mizo po-kladajo), zato tudi klade m, klasti, Futter vorlegen, vorvver-fen, k l a j a za k ladja, pabulum. Sorodna je ta beseda z nemško hladan, novonemško po °dpadlem li „ladcn“, sč staroškandinavsko hlad h a, hlodh, aut-?chichten, errichten, beladcn, hladha parma, Scheune pokladnica lto., in latinsk clades, Niederlage. Klad-Kvad, toraj utegne Pomenjati dejiciens, caedens, to, kar Hrvat, od hrvati, dejicere, hrv truncus, kakor iz klad-klada, truncus, trabs, to, kar Ceh od č e h a t i scindere, caedere, č e h o n j a ruski, malleus, kladivec. To poznamenovanje je toraj nastalo ali po imenu pradedu Plemena Klad-Kvad truncus, malleus, ali po lastnosti boj-*?ega značaja, tako, da so Kladi-Kvadi „dejicientes“, „cae-dentes", ali po topični legi sveta, v kterem so prebivali, bodi *) Šcinbera je iz prva ime Kvad imel za popačeno Hrvat, pozneje je mislil na Stanovnike „k V a g i" „acolae fluminis Vagi“, vendar vse to ni temeljito. *) Strabon imenuje Kvade Kaldui, Koldui, kar je še bliže the-.J(. matu kald, metli. klad. Pis. ) Oblike k 1 a d e c, kladenec v starosl., novoslov. in srbščini potrjujejo, da staroslov. klade z ni tujka, kakor dr. Miklošič misli. Suffix A3 - enz, je tako dobro slovansk, kakor ing nemšk in litevsk. Pis. N&rodni koledar 1869. (Letopis.) 2 si po kladih, kladenjih „acervis'‘ ali kladencih ^fossis*', grabnih, ali po hostah, v kterih jo bilo obilo klad, „arbores pro-stratae, trunci, trabes". Po vsem slovanskem svetu je dosti imen vesi, dolin, rečic: Kladje, Kladsko, Kladovice, Kladniea itd.*) K vadi so bili vojašk in bojen narod, za to je njihovo ime pri sosednih Saksoncih obveljalo v pomenu: „molestus, infestus, bose, hudoben'*, kakor ime Cimbrov pri Gallih v pomenu: „la-trones", An to v pri Skandinavih v pomenu: „gigantes“, hunskih S kam ar o v v pomenu: „latrones“ itd. Nemški jezik korenike quad v pomenu „biise, hudoben" ne pozna. IV. ra(}Q i r n - Ta v Pqt]t n vXrj. Gabrita sylva. Ptolomaj (II., 11.) trikrat omenja hoste Gabrita. Na enem mestu pravi, da leži pod Sudeti, na drugem pa, da zapadno od te hoste stanujejo Nariščani, iztočno dali rite pa Markomani. Mogla je toraj nekdaj ležati v današnji Avstriji (Kaukoskem Oberoster-reich). V drugih bukvah svojega zemljopisa, v kterih popisuje tek Dunaja, stavi med ustjem Ina in lesom Luna zagibo, ki jo Dunaj napravlja, in pravi, da med to zagibo leži hosta Gabrita. Ker so Nariščani stanovali kraj reke, ki jo Nemci danes imenujejo Naarn, in ktera ima početck v gozdnati krajini dolnje Avstrije pri Kroneku in Krenovi, in se zliva pri Pitzinku v Dunaj; zato ona od Ptolomaja omenjena za gib a reke Dunaja ni druga, kakor od Medlike do Kremiša (Krems); in tukaj nahajamo les* ki se danes veli J au er lin g (Javornik), in največo kopo deseže pri O stran ji (od ostro — primeri: Ostrica, naj viša gora v Solčavi) danes ponemčeno Ostrang. Da je Gabrita v tej okolici stati mogla, potrjuje tudi stareji Strahoti, kteri to hosto imc' nuje Gaubreta, in pravi, da ieži blizo Norika, in da ta® stanujejo Svavi — S vlivi. To lego je že dobro zadel učeni Sembera (Zapadni Slovani str. 131. in 132.) in im6 razložil 12 slovansko besede javor — jabor; pred njim sta to im6 za s 10' vensko imela Nemca Grueber in M ii 11 c r („Der bayerische Wald str. 1851), vendar obrazila gabrita ni nobeden gramatički raz' ložil. Znano jo, da naš tj pred vokali je le poznoja prcdstavka> in da so v pradobi Slovani izgovarjali a sen, abelko, azboC; agne, adro, az, alon itd., zato še te obliko v staroslovenšču11 najdemo. Razun predstavljenih glasnikov prod vokali j, V, l1 P.® Slovenec tudi predstavlja g, zato Gorenec govori gun namesti• un, ille. Kavno tako delajo Bolgari govor6 gali, namesti: al*> (jMiklošič „Lautlehre der fndgar. Sprache“ str. 44). Isto prik&ze** nahajamo pri polabskih Slovanih, kteri so govorili: gangsen z *) Na Kranjskem: „Na kladi" — „Obkladanje“ hoelister Punkt c>ncr Bergstrasse, eines Bergtiberganges. angsen, in tako se razjasnuje, zakaj gotovo slovanska imena mest: Gablenz, Gelenau, Gamnitz, Gauer, Gessing nahajamo v teh oblikah; izgovarjale so se Gabi oni c a, Ge len o-va*), Garanica, Gavor, G e s n i k = prestaremu: Ablonica, Klenova, Avor, Esnik = današnjemu: Jabloniea, Jamnica, Javor, J esnik. „rn^Qira vktj“ je toraj: Gaborita — Aborita, Javo — Jaborita hosta, šuma, Ahornwald. Daje suffix it, ita, ito slovansk, ni treba dokazovati. Strabon pravi, da v okrožji ja-borite hoste so stanovali S u e v o v i, in vzopet se ta kraj tudi v listinah 837. leta veli: S el a v in ia (glej Šafarik „Starož.“ II., 36.2.) Tako se Slovani v gornji in dolnji Avstriji niso še le v 7. stoletji tam naselili, ampak prebivalci so bili: Sva vi — S vil vi Strabonovi; kteri so v okrožji Jabornika stanovali, so: Svaveni — Svoveni — Sloveni. Tudi starodavni Čehi so gotovo v pradobi govorili: ga bor, zato jim je v njihovem pravopisu g dolgo služil za j. Glasnik g se je cel6 pri njih omehčil pred vokali v j, zat6 v 8. stoletji ime Mogimar, Mogimir že nahajamo v obliki Moj mar, M oj m ir. (i je tudi pri Rimljanih se omehčil v i, zato: majestas za magiestas, major za magior**), Tatjani so ga spemenili v dž, — primeri še slov. Majdalena za Magdalena, majster za magister, jantar (Bernstein) litevsk. gantaras. Znamenita je tudi ta okoliščina, da Nemci, ki prebivajo v Nekdanjih slovanskih zemljah, in ki so večidel ponemčeni Slovani, Qa priliko, Braniborci ne morejo glasnika g izgovoriti, ampak ga spremenjavajo v j, na primer: juter Jott namesti: guter Gott. Načela, na ktera se ta glasniška sprememba naslanja, nam le fiziologi bodo mogli razložiti. Keltomanski pisatelji, na pr. M. Koch so Gabre ta — svlva 'z keltskega: gabre, koza, izpeljevali, da-si ravno ni dognano, je je gabre izvirno keltska beseda, ali pa romanska tujka: ca-Pi'a. Koch tudi navaja noriško postajo Gabromagus, kar mu Je Ziegenfeld; al mag je tudi slovensko in pomenja: breg, *ato imena gozdnatih hribov na Kranjskem: Magovnik. Iz the-luata mag je tudi — samo z drugim suffixom — beseda: morija, Hiigei. Če pa ne obvelja razlaga gabor — jabor — te-^aj lehko ostanemo pri naravnem pomenu: gaber, Weissbuche jako, da je Gabrita Weissbuchenwald, Gabromag, paWeiss-^Uchenhiigel. *) Zato v listinah 9. stoletja, dalje 1030. leta slovenska imena gornje-štajerskih Slovencev : G e 1 e n, Radonya, Witobrater, Uraniča itd. ^ Grelen je gotovo: Elen — Jelen. Pis. *) Tudi Nemci so napravili iz im<5n rek: Tragisa — Traisen, Aga-sta •— Aist. Razun glasnika g in V pred vokalom, stavljajo tudi radi Čehi in Slovenci, pa tudi Moravci h; celo v rimskih napisih nahajaš: post h o b i t u m, h ar e n a, za: post o b i tu m, a r o n a. Pis. V. Halauni. Južno od Vindeličanov blizo Norika stavi Ptolomaj Ha-laune. Vsi starinoslovci iščejo jih v današnjem Halstadtu v gornjem Avstrijskem blizo štajarske meje. V oni okolici so najde v mogilah dosti imenitnih starin. Ker so ondi solivari, in ker v nektcrih novokeltskih narečjih hal pomonja sol, todaj so nemški zgodovinopisci jih razglasili za Kolte. Res v ky turiškem, britanskem in gadhelskom narečji hal, halon, poznamenuje sol; gadhelsko narečje tudi rabi; s a 1 a n n *) za sol, in toraj je šibi-lant prešel v gutturalca, kakor gutturalec pred vokalom se sprc-menja v sibilanta. Te prikazni ne najdemo samo v koltščini, temoč tudi v grščini, kjer je lat. sal — als, in pa v slovenščini na primer: slap in hlap, lir s in sr s itd. Toraj tudi v besedi halon, h a 1 a u n, h a 1 o r utegne ta prelaz sibilanta v gutturalec biti, zato najdemo tudi v češčini: hal iti, hale, mesto, kjer se sol dela. Vendar jaz imena Halor, Halaun, ne bi iz hal — sol izpeljeval, marveč iz hali ti, kar pri Črnogorcih šo pomonja preval j ati, prekopati, herumwalzen, aufreissen, durchbrechen, ha luga, die Kluttgrube (Vuk „EjeSnik“ sub voce). Halauni ITalori so toraj x«t sfojp/r ,,Grubenarbeitcr.“ Da v koreniki hal tiči pomen: votline, duplo, jamo, pričujej o staroslovenske besede: haloga gipappo? sepes, Schutzgraben, Schirmgraben, ha-luga, Seegras, halova, stiefelschaft šara, torej poznamenovanje E o votlini. Ker pa jo v halah, h a lug ah nesnaga, zato pr1 ►obrovničanih hala, Sehmutz, sordes, primeri: blato, sordeS, Kotli in blato, palus, Sumpf. Tudi druga krajna imena okoli Hallstadta so slovenska, tako ime reko Traun (Travna), Daimel-Kogol (pleonasmus, temelj od teme, Scheitel) Gossau, Goisern (Gošova, Gošavje) Lau-fen (Lubno) Lupitsch, Lan, Haloin, (Halin). Gutturalec na začetku korotanski Slovonci težko izgovarjajo, zato ga ceh') odvržejo **), na primer: am, očeš, loj, roš, ruška, namesti: kam, hočeš, glej, groš, gruška, hruška, zato tudi naha^ jamo oblike A1 a u n i za Halauni in na rimskih kamnih „ALOVNl^ sacrum“, to jeAlovnam, Vilam, božicam, ktere so bedele nad halami. Zavoljo obrazila Alovna primori: Kralovna, g°' d ovna, ljub ovna itd. Pričetni ll tudi v latinščini rad odpada; zato najdemo na spomenikih: Ispania za Ilispania itd. Blizo Halina, (Hallstadt) ali že na Štajerskom jo drug imeniten kraj, v ktcrom so sol varili, in ta so še v listinah od *) Diefenbach „Orig. curop.“ str. 415. Pis. *) Tako govore tudi Italiani: uomo, or to za huomo, ho rt o. 1275 leta veli: Aushe, Ausso (Muhar, „Gesch. der Steierm." II. str. 73) to je: Alse — Halše, mesto halin. Toraj se je že pred 1000 leti glasnik 1 tako vokalizoval, kakor še danes. Kraj Avše Nemec danes imenuje: Ausso e. Spomenik, Alovnara posvečen, so našli po Aventinu v nekem hlevu starega Juvava (Salzburg) (glej: Hefner das romische Bayern str. 92). Slovani so že od nekdaj imenitni solivarje bili, zato jih nahajamo tudi na Nemškem pod imenom: Hal or e, *) v okolici mesta Hale (Halle) naseljene. Da so okoli Halo (Cehi mosto imenujejo Dobra Sol) Slovani nekdaj stanovali, potrjujejo krajna imena: Dolit^, Slivnice, Krakov, Mezibor, Vipra, Vipava itd. (glej: Šembera „zapad. Slov." str. 13). Da poznamenovanje: hala za solno jamo ložo umemo, moramo gledati, kako sc sol dobiva. V rudniku se izkopajo veliki prostori, v ktere so napušča sladka voda, ki v sebi raztaplja sol, a glina so na dno seseda. Ti obširni veliki prostori so velijo hale ali pa okna, zato v novobolgarščini: okna, salisfodina. Ilalauni H a 1 u n i — Halori so toraj delavci v halah, v halogah, in Hale, Halin, Halše so kraji, v kterih so hale — okna, veliki prostori v sol-»atih rudnikin. Znamenito je, da imena Hale, Halstadt, Ha-lein, Hal se povsod tam nahajajo, kjer po gotovih virnikih so nekdaj stanovali Sloveni. VI. Parmae -Kampi. Nad sudetskimi **) gorami (boemsko-bavarskim lesom) so po ptolomaju stanovali: Teurio-Chaomae — livqio XrcT/ini. To je Sembera dobro razložil s „turinški, durinški Kam elani", kjer še danes stoji slavno mesto Kamenice (Chemnitz), dalje doli proti reki Elunaji pa postavlja rod: Parmae-Kampi — — parmski Kampolani. Kjer v oni okrajini ^Če reka Kampa od Osi in Broda (za Rimljanov Brodentia = “rodnice, danes ponemčena v F uh rt = brod), ktera se pri ^estu Kamp v reko Regen izliva, so tedaj parmski Kam-P°lani stanovali kraj reko Kampe. Pomen Kamp som žc raz- *) Tudi Adelung (VVorterbuch s. v.) ima Hal or e za Slovane in posebne življe v njihovem jeziku za slovanske, Ritter jih ima za Uebcrrest eines ,,alten vvcndischcn Stammcs.“ Slovanska beseda hala je sorodna z nemško: Halle: al suffixi aun, oun, un, or niso nemški, ampak slovenski. Sem tudi spada češko: lialuz, odes Zimmer, wiistes Glebaude. Pis. ) Ptolomaj jih že imenuje tako. Sudate gore se imenujejo zarad mnogih sudov, starosl. Engpass, zato slov. Sodska kraj v tesnobi. Pis. ložil v članku o „Rakatih“. Čehi jo imenujejo Kouba, ker staroslov. A je v češčini: ou. In res tudi bavarska Kampa -Kouba ima voglat vijugast tok. Od Regina (Regensburg) do Bojodura na izlivu Ina v Dunaj in kraj reke Kampe so toraj stanovali parmski Kampolani. Ravenski geograf reko Regen imenuje Reganum; v Antoninovem itineraru in na Peu-tinger jevi tabli stoji Regin um = Regino-Regno, scilicet mesto. Čehi R e gno, ker gutturalci prestopajo v palatalce, imenujejo Rezno; al jaz nisem iste misli s6 Šembero, aa bi prvotna oblika bila Rezno, in da se ime ima izpeljevati od adjektiva rezen = bistri. Thema je reg, in pomenja, murmurare, rauschen, rege-tati, zato nahajamo v nekdaj slovanskem Pomorji (Pomern) tudi reko Rega zraven reke Ina, Vipere, Trebele, Reknice, Pene itd. (glej: C 1 u v e r i i „Introductio Geogr.“ lib. III. cap. XIV.) Ze učeni filolog Forstemann je dvomil nad tem, da je Rege n nemško ime. Sembera ni si upal razložiti niti imena Kampa-Kouba, niti imena Parma. Ker sem pomen prvešnjega imena že razložil, ostane mi še ime Parma. Parma v solčavski dolini pomenja Grotte-Felsengrotte, kra j Mure in Ščavnice pa S c h e u n e. Slavni Miklošič tudi pošteno to Slovenko postavlja med tujke, in mora mu biti bavarska: bar n, da-siravno jo je ponemčeni Bavarec, kakor obilo drugih, iz slovanske dobe ohranil. Kakor Kamp curvus, tudi pozna kelt-ščina (camb, curvus, Zeuss.), tako tudi parma vendar, v kelt-ščini je trdi b, in r prestopil v I, zato balma, alta petra, Felsenhohle, Grabgrotte. Diez še tudi iz Schotta navaja: barm« (glej: Diefenbach „Origenes europ." str. 236). Schmeller (I, 172) piše, da v okrožju Ina in Salice bal fen, p alfe n pomenja „eine Hohlung unter oder in dem Felsen“. Tako so bavarski Slovani tudi govorili: parva, palva, kar je Nemec si prikrožil: b alfe n, p alfe n. Znano je, da v slovanščini ul prestopa v v, na primer: mnogo in vnogo. Tudi na Koroškem je votla pečina Pal-fen. V sansk. najdemo: parma, parva, breg, pečina. Parma-Kampi so toraj bili Kampolani nad in pod parmami, »n res se vleče med Dunajem, Kam po in Regno m pečevnato pogorje, ktero ima obilno parm. Tudi na Slovaškem je reka, ki ima ime Parma, in izvira tudi resnično iz pečevnate p ar m e-Pri Slovencih se parma večidel rabi v pomenu „Felsengrotte"> le kraj Mure in Ščavnice tudi v pomenu škeden. Ali tudi škoden se rabi v pomenu: Grotte, zato: Škednenica „Grotte bei Rašica und im Gebirgszuge zwischen Lašič und Gutenfeld"- Na prebivanje Slovanov za Rimljanov v danešnjem Bavarskem opominjajo imena na rimskih kamnih, na pr.: Doffl-b r i n i u a = novoslov. Dobrin, od domb, dob, quercus (Hafner ,,das romisch Bayern‘' str. 222). Kamen je najden v Heiligenstadtu j Bato, tilius Ataleni (primeri ime moravskega kralja Ata la, („Hefner“ str. 293. 294); J ars a; v Kiinzingu kraj Dunaja, zastran oblike primeri: Hnevsa, Groisa, Mursa (Idem str. 222); Jaso v Oberstaufenbachu; P e r v i n i a *), žensko ime v Regensburgu; S a m-mius, Samraota žensko ime v Abbaehu (Ravno tam str. 167); dalje imena božanstva: BEDAIVS SANCTVS, BEDAIVS AVG. Spomenik prvi je najden v današnjem Pie de n ha rtu, ne daleč od bavarske Alce, kjer je stala rimska postaja: BEDACVM, ktere tudi Ptolomaj omenja, drugi v mestu Seeonu, na kterera še je tudi napis ,,et ALOVNIS sacrum“ (glej članek Halauni). **) Bedaj po obrazilu kakor: lis čaj, tečaj, ra ta j, od thcmata bed, cogere, incitare, pugnare, beda. necessitas, poriculum, po-beda, caedes, clades. Toraj je Bedaj bil „Deus neeessitatis, pe-riculi, pugnae“ itd. Starodavne Boje, Bojoare imajo nekteri za Nemce, drugi za Kelte; naj poskusijo učeni filologi po gramatičnih pravilih keltskega ali nemškega jezika vsa ta imena razložiti tako naravno. VII. Korkonti-Krkonoši. Pod goro 'yirTxi(invoylov imenuje Ptolomaj rod Korkontov. Ker se današnji „Rie80ngebirge“ veli Krkonoši, tedaj so Kor-konti stanovali pod Krk on o sami, in Aski burgion je, kakor je Sembera dobro opazil, današnji Jeschkenberg. Aski-burgion vendar je čisto nemško ime, bode marsikteri mislil, ker ask v skandinavščini pomenja j esen, novonomšk, escho, burg pa grad. Al potrpi malo! Že sem na drugem mestu rekel, da Slovani v pradobi prejotvanih besed niso poznali, zato najdeš v starobolgarsčini: adro,asen , agne,***) za jadro, jasen j agne. Aski lat. ABci stoji toraj za Jasči — jasenov. Burg bi utegnila biti nemška: burg; al tukaj je govorjenje o bregu, ne pa gradu in zato še današnje pozn<-imenovanje: Jeschkenberg. Polabski posebno drevanski Slovani niso še besed methatizovali, ampak jih izgovarjali kot sorodni narodi. Zato v drevanskem Narečji najdeš: vorna, vorta, porse, gord, korvo, gorh, ®>orz, b o r z d j a za: vrana, vrata prase, grad, krava, grah, mraz, grazda; tako tudi so govorili: borg, burg za breg, saj še na Štajerskem po Pohorji tudi lehko čuješ: „na borzi pase, na borzi drva seka“, in v zrečki fari je hribovat kraj, ki se mu pravi: na *) Primeri starostov, imenu : Pervin, Pervulj, Pervuška itd. Mo-roškin, Imenoslov. 6tr. 149. **) Glej: Hefner 1. c. str. 39. 40, 91. 92. ***) Zato današnji trg Aflenz na Štajerskem najdeš v listinah 9. stoletja v obliki; Auoloniza, Auelnice, to je Abolnica Jabol-nica, Apfelbaumgegend. Pia. Borzi. Asci — Askiburg je toraj: Aščiborg — Ašči-burg — j ašči — ješči breg. Kaj pa pomen ja Korkont — Kr k ono š? Mi moramo v staroslovenščini iskati tkema KpXK, kteri je gotovo pomenjal to, kar grško lat. xiqxo — circo, Bogen, Kreis, Gewolbe lok, obok, ker v staroslovanščini najdemo: kerkiga, *«/*«(>«, Gewolbe, obok, alles mit einer Wolbung oder gewolbtem Dache Ver-sehenc. Krkonoši so toraj obočne, locnate (bogenformige w6lbungt’ormige) gore. To tudi pomeni ime reke Krka, ktero so Grki pisali Aopxop«$• primeri obrazila: Kurka (Gurk) v staro-korotanskih listinah. VIII. Breuni, Isarci. Če potuješ po starorimski cesti, ktera je peljala od A k vile je severno zapadno črez križno goro skozi noriške planine do mesta Veldidena, današnji: Wilten pri Inomostu, zadeneš skoro na sama slovanska imena. Prva postaja jo bila „ad Tri-cesimuin“ pri tridesetem miljnem kamnu XXX M. P. od Akvi-leje, današnji: Tri ge s im o, kraj roke: Tura. V ravno tem času, v 12 urah, se je prišlo do: karnske (kranjsko) Julie, današnji Giulio, Zuglio. Odtod se je vlekla cesta čez visoko križ-nogoro ('Kreuzberg, Alpis Julia) skozi trg Muto (Mauthen) v zilski dolini, in gornje Dravbrdce v mestece: Lonče, pri Rimljanih: Loncium, današnji: Lienzna izlivu Isle v Dravo. Lon-cium — Lonče j e prav naravno poznamenavanje, ker je okolica ločna, od a.^kk — lonk, Bogen, in tam še je v srednjem veku bila otvrdjena sodska znana: Lionzor Klause, Lionzer PasB* V XXIII. M. P., to je 9'/4 uri, se je prišlo v mesto: Aguntus — Agunt, v današnji: Innichen, Inncchen, ktero na zavoju Drave stoji. Zad za mostom na hribcu so vidijo razvaline starega grada, nekdaj ponos tega mesta, zato je že Venantius For-tunatus pel: Per Dravum itur iter qua se castclla supinant, Hic montana sedous in colle superbit Aguntus (glej: Bibl. mag. S. S. Patrum Tom. X pag. 528). Tudi Agunt je slovensko ime, in pomenja grad na bregu, na ostrem hribcu. Agunt je staroslovenska olilika za: Agut, Agot, in korenika ag pomeni oster, špičast, in da jo je staro-slovonščina poznala, pričujejo izpcljanci iz te koreniko, postavimo: ež, prejotovano jež, orinaceus, latv. ezis, litev cžis; dalje: ežica, ižioa, jožica (kostanjeva) špica mutica, primeri še: na- ježiti se, nemški: Igel, grški %s-, tudi nemška: Ege, Egge, E gg, brana in pa špičast breg*), jo iz te korenike. V starih listinah se grad veli: „In Eggen“, ker pa Tirolec kakor tudi Saksonec izgovarjata g kot čil, zato je obviknila pisava : Inechen, In iclien. Iz te korenike tudi ime rečice slovenske Agasta, ktera se omenja v listinah 838 „intra duo flu-mina Agastam et Nardiam tam Bajoarii ouam Sclavi, liberi ot servi“, danes se veli ponomčena: Aist (glej Safarik „Starož.“ II. 36. 2.) Po Pohorji je več kmetov, ki na špičastih hribih stanujejo in se pišejo: Ažnik. Ves na špičastem bregu v poni-klanski fari na Štajerskem se veli: Aze, na Koroškem se veli azno stimulus, bodež, orodje, s kterim vola priganjajo; v staro-slovenščini najdemo: Azno, corium decorticatum, azva, jazva, incisio, same priče, da korenika ag jo pomenila s cin d er e, acu-erc itd. Gutturalec g je prestopil ko navada v slovanščini v sibi-lant z, zato: ež, jež za eg, azno za agno, azva zaagvaitd. V Aguntu**) so našli tudi rimski kamen božanstvu Ga-dolo posvečeni: GADOLO AVG. SACRVM. (glej: Huber das alte Augunt str. 44). Gadol (zarad obrazila primeri: vrhol, imena Mr šol itd.), je bil ali bog gadanja, prerokovanja, ali godovanja, placa-tionis, ali godenja, maturationis, ali bog godov (der Namens-jeste). Han uš. („Wissenschaft der Slaw Myth.“ str. 379) imenuje božanstvo Godu rectius: Godou = Godol, ktero je tudi B. Marcus poznal. Na Štajerskem so še rodbine Gadola. Od Agunta so je prišlo v XVIII. M P— 71/, uri do postaje Lita m u m, pri današnjem trgu S. Lovreneckraj reko Rijanice (Rionz). Litam primeri: Litija, ie kraj pri llticah (praecipi-tium, srbsk. in slov.). Blizo je grad s pol slovenskim pol nemškim imenom: Radenegg^Radnag, Lusthiigel. Prva postaja od Litama je bila: Sebatum pri današnji vesi: Schabs kraj Rijanice, ktera zelo zemljo rije. Primeri imena vesi slovanskih, Sabovci, Sebotina, Saberci, Sabetič, Sa-batinka na Štajerskem in Kranjskem. 9 ur od S ob a ta jo stala Postaja: Vipitenum = Vipetno pri Riedu gornji vipski do-hni (vVipthaf) pri današnjem mestu: Strcinje (Stcrzing), kier Rijanica močno stre a (strcati, srbsko in slov. fluctuarc, unaas *) Nemec je za tega del vse na agu-brdu stoječe grade E gg imenoval: primeri Egg (ob Podpeč) daljo Reichonogg, Scharfenogg itd. Pis. **) Na nekem rimskom spomeniku stoji pisava: civitatis Agountinae. Cajus Trcbonius Faustus „praefectus juridicundo“ auguntskega mosta je svojemu očetu Cocn Trebonio Firmo in materi Valerii Jantumari ga postavil. Kamenje najden v Seeonu na Bavarskem. Imena Jantumar, Je n tu m ar najdemo pogostem na rimskih štajerskih spomenikih. Ime pomenja agmine clarus — Polko-Plukomar. Kranjski Jetmari so še ime ohranili. Pis. spargere.) Kar strcinje pomenja, to tudi Vi p etn o. Mi imamo po Slovanskem več rek z imenom: Vipava, Vipera, tudi nemščina pozna wippen = schaukeln. *) Vi petno je že stalo na podnožji Brenske gore (Brenner). Po tej gori so stanovali Breuni, ali Breones. Da niso bili Kelti, pozvedamo iz Strabona, kteri piSe, da so illyrski govorili. Da Strabonov „illyrski“ jezik B re-nonov je slovanski, pozvedamo iz Ptolomaja, kteri jifi V in deli čan o m prišteva, kterc učena Nemca Mannert in liandau (Ger-manien, 526— 528 Territorien, str. 268) imata za Slovane. Njihovo glavno mesto je bilo: Matrejum — Matrej-Matra, primeri Matra pogorje karpatsko. 15rn v slovanščini znamenuje: mons calvus, zato imena krajna Brena na Češkem in v Tešin-skem. Tudi novokeltska narečja poznajo; bryn, collis (Diefen-bacli „Orig. europ.“, str. 269). Srbski jezik pozna brnja, pleša, macula alba, Br en ar je toraj — Plefiivoc ime slovenskih gor. Ne daleč od Matre XVIII. M. P., 7 '/4 ure je bila postaja: Vel-d i d e n a imenovana, pri današnjem mestecu W i 11 e n, v listini od leta 1040 sc najde pisava: Weltenburg, Veldidena, od bIov. velt, ruski volot, velet, velikan, orjaš, Riose, toraj: Riesen-burg. Znan j c mogočni severnoslovanski rod Veltev, Veletev, kteri ni samo že za Ptolomaja (III, 5) stanoval na pruskem boku, temoč tudi se v Belgiji in Angložkem naselil (glej: Safafik II, 44. 3. itd.). Da se ime Veldidena ima izpeljevati iz Veit, Velet, velikan, potrjuje narodna povest, ki pravi, da jo je velikan Haymon (-j-878) sezidal. Daje Hajmon severnoslovanski: Ha-man, Homan = skandinavsk. ioman iuman (zato se je se-vernoslov. mesto Vol in tudi velelo: Jomonburg, Jumna Rie-senstadt, pri sosednih Saksonih: Vinetha, to je vindiško mesto), to sem že dokazal v bukvah: Niz bisera jugoslov. Da je orjaš Hajmon sezidal Weletenburg **), pripoveda Mone v bukvah: Untersuchungen zur Gesch. der Heldensage, str. 228. Ena stran brenske gore se je velela: „mons Pyrrhene<<> to je Prno, Prnovo. Tudi prn pomenja molečo goro, zato hri-bovati kraji: Prno v gališki fari, Prnice predgorje blizo Ma-renberga, „Pr navs imena kmetov po pr ni h stanujočih, na gornjem Stajerju „Spital am P y r n“, v kteri okolici je tudi obilo drugih slovanskih imen. Sosedje Brenom so bili Isarci-Izarčani ***) na reki I z a r k i *) Pod Celjem, kjer Silvina najhujše valove meče, se pravi na V i" poti, in kmet tam stanujoči: Vipotnik. **) Veletina jo stala kraj Silo (Sillo), primeri Zila na Koroškem. V staroslov. se orjaš tudi veli: Vlad, methath. iz: vid. Pis. ***) St ra bo še tudi trdi, da so Gcnauni illyrski govorili. •—1 C*6' n a u n i so stanovali kraj režice : J o n h a c h v dolnji inski dolini (Unter-Inthal). Reka In se je velela dialektični tudi En (lat. Oenus), glasnik g je toraj predstavek, primeri članek Gabrita. Gcnauni so E n a u n i, prebivalci kraj Ena, I n a. Pis. — Jez ar ki, ktera teče iz jezera na vrhu Brenarja in teka v Adižo (Athesis-Etsch). Na ustji Lužave (Loisacli) in Iz ar k e (pokvarjeno Eisack) je bilo mesto Ciza ra, kjer so boginjo Cizo, dea mater mammosa, častili, kar sem že v „Glasniku“ obširno razložil. Na Jezarki in brenski gori še se Slovani omenjajo v listinah od 737 leta (glej: Koch-Sternfeld „Topog. Matrikel“ str. 197). Glavno mesto Brenov je bilo: Matrejum: Mat ra, Ma-t r a j , (primeri: Windischmatrei) od m a t r a, die Mutterkolonie. Nekdanji Slovani so, kar je že Haxthausen o Rusih opazil, ustanovili, ako so Be kje naselili bili, — matro die Muttercolonie, iz te so pošiljali nove naselbine, ktere pa so še zmirom v zavezi z matro ostale. Zato se ruska mesta velijo matre, matko, na pr.: matka Moskva, matka Susdal. Brez dvombe se edna oetva Karpatov za tega delj imenuje: Matra, ker tam je bila m at ra, iz ktere so na druge kraje pošiljali naselbine. IX. Juvavum. Današnje mesto Salzburg se je za Rimljanov velelo Juvavum, Juvavo; tudi v obliki Jovavo, oastrum Juvense, se najde. Skušali so starinoslovci to ime razlagati iz latinskega in Bicer iz božanstvenega imena: Jupiter-Jovis, dalje iz: j u-vare, pomagati, helfen, tako, da bi prč Juvavum bil nemški: Helfenburg, drugi: „juva viam per alpes“; al vse takošne razlage so brez razlogov in zoper gramatične postave. Ker je Rimljan pisal Juvavum in Juvavo (casus localis), zato se je v ustih naroda, kteri je početek dal temu mestu, glasilo v srednjem spolu: Juvavo; tako obrazilo za mestna imena Pa ima edini slovenski jezik, primeri: Trnovo, Milevo, Grahovo itdv scilicet: mesto. Že Šembera je pri razlagi tega imena kazal na: Jivovo, Ivovo, iz iv a, jiva, taxus ali salix alba, vendar ni gramatično razjasnil obrazila. Da sc ima na ivo misliti, potrjuje ime feke Salice: ki so je za Rimljanov velela: Iv ar us. Mi toraj ltQamo iskati thema: iv a, in ta beseda pomenja pri Slovencih in ftusih: „salix alba“, tudi pri Srbih: iva, salix helix, polsk: iwa, lužiško-srbsk: jiva in viva, ker lužiški Srbi pred vocali radi v stavljajo primeri: Ipava in Vipava. Ivar bi toraj bil potok, °h kterem ive rastejo, in mi po Slovanskem imamo več potokov 8 tem imenom, in sicer v Srbii: Ibar (ker v in b se zmenjujeta, *Mo se tudi govori: iva in ib a, primeri javor in jabor), Iva, ~.yica, Ivina, Ivinka, Ivot, Iviga, na Ruskem (glej: §a-fafik })Starož.“ I, 10), tudi imena mest: Ivot, Iv j e, vesi: Ivovo, Ivanščice, na Štajerskem, slednje je nemška kancelija presta- vila v Eibersdorf. I var je tora j potok, kteri ive goji, kakor so roke: Dobrava, Trnava, Drina, Klenice, po dobih, trnji, drenu in klenu dobile imena. Naš učeni Miklošič je besedo iva postavil med tujke, al brez razlogov, drugači nam ne ostane niti nos, niti uho naše. Zakaj pa tudi ne slive in breze, trna in jagneda? Da-si ravno nemščina pozna, iwa, iwe, novokeltska narečja: ivin, ivinen, yw, ywen, Franc.: if, angl.: yew, novonemšk: eiben, v pomenu: taxus *), Taxusbaum - Eibenbaum, tisa, vendar ni verjeti, da bi, ker so nahaja pri vseh Slovanih, beseda iva bila izposojena. Drugače tudi tisa ni naša, tomočlatinskogrški taxus (sansk.: kš, latinskogrški: x, f, je slovanščini zmirom S, primori: dexter in desen, sansk: takš, in slov.: tesati) in slov. trn je nemški dom. Juvavo ne more keltskega početka biti zavolja obrazila, ker suffixa avo za krajna imena keltščina ne pozna. Juvavo je postalo po stopljenji glasnika i v u iz: uvavo z navadnim prejotovanjom: Juvavo. Ju so sopet rad spremenja v i, primeri: Ivan iz Jovan, inoš iz junoš, igo in jugo, Ir gel j iz J ur gel j itd.**) Se danas stoji kraj Salicc grad: Ib e n, in kraj Salico sopet ves: Eifcring (Prinzinger „Aoltest. Gesch. des bayerisch oest. VoIksstamm.“ str. 213), kar jo gotovo iz slovenskega Ibarnik, Ibernik postalo, ker slov i Nemec spreme-njava v ei, in b v f, primeri: Fe is tri tz iz Bistrica; dalje nad Salzburgom je ves in grad An if, to je: Ani v, Anib, no-voslov.: Voib-Voibjo, primeri staroslov.: Andol, in novoslov.: Vodol. Nemški jezik nima suffixa ing za poznamonovanje to-pične kakšnosti, njegov suffix ing primeri: Miethling, Plif-ierling, Lehrling, izrazuje nomina agentium, no pa to, kar slov. : nik, primeri: Hrastnik, Trstcnik, Klenovnik, kraj vhrastji, trstji, klenovji. Slovenski suffix nik je si nemški jezik povsod prikrožil v ing, postavimo: Scheifling iz Šibljcnik, Golling iz Golnik, Semering iz Semernik, Laufingiz Lobnik itd., zato je že Forstemann prav rekel: Das suffix illg in topischen Na-men ist nicht deutsch, sondern slawisch (v Kuhnovi Zeitschrift)* Da je iv, ib in tis dosti v okolicisaleburžki, lehko so vsak prepriča, kteri tjo pride. *) Ravno to govori za slovanstvenost besedo, da Slovan z besedo iva, iba, poznamenuje: salix alba, ne pa: taxus. Latinska salix J° iz korenike s a 1, fluerc, sala, aqua, s a 1 i x jo toraj : B a c h-w e i d e. Pis. **) Zato v okolici podčetrtski in v hrvatskem Zagorji slišiš govorit’-j ogla, j n g 1 a , namesti igla. V listinah 1142. leta se omenja med mestom Steier in Windiscligarsten reka: J o v e-n i z , „a fluvio J o v c n i z usque ad terminum Sclavorum“ J o v o-n i c a je iz J i v e n i c a po gori razloženih pravilih. Pis. Ni treba omeniti, da v Salcburžkem se v historični dobi Slovence nahajamo, gotovo pa je, da so tam, kjer so v historični dobi stanovali, že v predzgodovinskem veku prebivali. Juvavo je po razpadu rimskega cesarstva od germanskih narodov dosti trpelo in razdjano bilo; po Rimljanih je bilo zelo polatinčeno, in le planine, te silne trdnjave in braniteljice narodnega jezika in življenja, so še ohranjevale slovenske prabivalce, ktere pa so v 6. in 7. stoletji frankovski Nemci začeli močno ponemčevati. Povzdignilo se je mesto Juvavo z delovanjem apostolskim sv. Rudberta (Ruperta), kteremu je vojvoda Theodo okoli 700. leta po Kristu poklonil juvavsko okrožje. Iz razvalin starega mesta je sezidal cerkev in klošter po pravilih sv. Benedikta, in odonod gornje-av-strijanskim, korotanskim in štajerskim Slovencem krščansko vero, ktera se je po preseljevanji narodov germanskih, hunskih in obr-skih zelo skazila bila, na novo oznanoval, zato se še v njegovem životopisu bere: „transcensoque altissimo monte Mons-Turus (gornje štajersko Ture Thauern) praedicavit Wandalis“ (Acta Sanct. str. 705. štev. 3). Kakor so je staro ime mesta „Einona“ pozabilo in iz razvalin po Atilovem divjanji napravljenih — novo postavljeno mesto dobilo ime: Lublana, tako je tudi ime rečice Ivar, Ibar se pozabilo, Slovenci so jo imenovali: Salica (kakor več rečic po Slovanskem nosi to ime, primeri: Sala na Oger-skem in Kranjskem), in ker je obveljal in premagal nemški živelj, zato je mesto dobilo pol slovensko pol nemško ime: Salzburg, toraj raje pišimo ali staro: Juvavo, ali pa: S ali v ar, kakor se grad kraj hale na Ogerskem veli, ne pa Soli- ali Solnograd. Vendar še imena Eifering-Ibornik, Anif-Anibje, Iben*), opominjajo na nekdanjega Ivara in Juvavo. Še pozneje, kakor pričuje Lidic. Amonis, jo se Salica velela: Igonta, kar utegne zapisano biti za Ibonta^ novoslov. Ibota, Ibuta (primeri gore rusk: lvot). Vendar, kor glasnik b slovensko ljudstvo rado zmenjuje z glasnikom g (primeri sansk: g a us in grškolat: (iovs-bos, in izgovarjanje Kranjcev: iga za iba, die Palmweide), Je tudi tukaj ta zmena glasnikov utegnila nastopiti. Za Rimljanov 8e je okrožje, vktercm je Juvavo stalo, imenovalo: „Noricum ripense" P obrežni Norik, zarad lege kraj desnega pobrežja Punaja. liudbertov naslednik je bil sveti škof Vital (Vitalis); tega )e sveti Emeran 649. leta, ko se je iz Francije podal Slovanom evangelij oznanovat, seboj pripeljal od reko Ryna (Rhein) do Regna (Rezna, Regensburg), ker je slovanski znal govoriti, v znamenje, kako daleč še je tadaj po Nemškem slovanščina bila znana. V njegovem životopisu se veli, da je s svojimi učenci „e *) V nekdanji travnji županu (Traungau) kraj Krcraiša (Krems) ae itnenuje režica: Iba, današnja: Eif; v tej okolici najdeš slov. imena: L o i b e n (Lobno), Siernink(Serninik)Fresen (Brezje), Lunize, Lesach, Lusnick (Lužnik). Valvasor imenuje tudi na Kranjskem hrib: Ju vanj e k. Pis. Juvaviensi urbe egrediens Norica regna visitavit" (glej: Juvavia str. 704. štev. 9.), toraj še ime „Norik“ v 7. stoletji ni bilo celo zginilo. V „Noricum ripense“ postavlja Ptolomaj rodič: Ambisontii. Ker današnji Pinzgau se v listinah 931. leta veli Bisontia; Pisontia, tedaj so Ambisontii prebivali v Bizončini, gotovo od bi z, taurus urus, nemšk: Vis en t, kte-rih jo po Caesaru dosti bilo v noriških Turah. V Bizončini je še danas ves Piesendort, in prebivalci slovijo zarad lepega planinskega gospodarstva, lepe postave in dobrih glav. Na imena: Juvavum, Jovavum še spominja rimska postaja: Joviaco (casus localis) toraj: Joviacus, aii Joviacum. Muchar („Altr6m. Norikum" I. Theil str. 285) jo stavi v današnji: Jaufenburg. Postaja i e stala XVIII. M. P. ali 7’/4 ure od mesta Ovilabe, današnji Wels, in cesta se je vlekla če z ves Mauer in Wallern kraj rečice: „Ihna“, to je: In a. Ze sem omenil, da je Ina, slovansko poznamenovanie za reke, in da tudi v nekdanjem severnoslovanskem Pomorji (Pomern, Pome-rellen) je reka Ina zraven reke: „Pena“, zato so se čez Pene stanujoči polabskoslovanski prebivalci veleli: Circispani, kar je Saiarik dobro tolmačil s: Crezpenjani (glej: Cluverius, „lntroductio in Geogr." str. 281). Joviacus ali Joviacum je toraj slov.: J o v j a k = I v j a k, primeri zarad suftixa topična imena: Kleno v jak, Kozjak, Sovjak itd. Jo v jak je tedaj mesto kraj jovja= iv ja. Od Jovjaka se je prišlo v XXVII. M. P., to jo v 103/„ uri v postajo: Stanaco— Staneče; Muchar je išče zel6 dobro v današnjem S tein a. Staneče, od stan, zato imena: Staneti n ci, Stanovina na Štajerskem, kraj, v kterem so se ljudje nastanili. Od te postaje se je prišlo v XVIII. M; P., to je: 7'/4 uri v mesto Bojodurom, sedaj Innstadt pr> Pasavi (Passau), za Rimljanov: Batavae, Batava castra^ Batov tabor, kjer je stanoval bat (gospodar Bojev). Nemški jezik glasnik: t omehčuje v: fs, 8S, primeri bater in befser, water in wasser, meter in melser, tako tudi iz Batova^-Passau. Ker o Bojih in poznejših Bajovarili, današnjih B »' varih, bodem govoril v posebnem članku,zato se no morem spuščati v razlago imen: Bojodurum, Boji-Boii, Batava, samo toliko omenim tukaj, da je granica staroslovenskega (t. j. vind-s k e g a, vvindisch) bila T i 1 a v e n t - (T a 1 j a m e n t o), ogrska Sala, avstrijski Dunaj, reka: E n -1 n in gora b r e n s k a (Brenner). V tem okrožji pa še nahajamo po neovržljivih virih še v historični dobi — Slovence, in ker so za Rimljanov v solivarskem okrožji tudi stanovali salivari Halauni, zato so hal-stadtske starine naše, to je slovenske — in mi nismo, in nismo bili — barbari. X. Semnones. V upravi starodavnih narodov arijskega plemena evropske betve najdemo, da je vsaka narodova okolij a, naj se je zvala desetnina*), stotnija (sotnija) ali pa županija, imela svoje središče, celo narodi v svoji skupnosti so imeli d o-lofieno središče, mesto, v kterem je vsalc okraj svoje skupne zadeve opravljal, in v kterem so se godila vsa posvetovanja, pravna dolgovanja (liandlungen), in opravljali verozakonBki običaji. Ta mesta so se pri Nemcih velela: mali um, inal state, malberg, Ding, Dingstatt, Gericht, Gerichtstaette, Ring, Ti e, posebno pa pri Skandinavskih Germanih: Thing, zato še sedaj se državni zbor Skandinavski veli: Volkthing, od skandinavske besede: thinga, verhandeln, unterhandeln, spre-chen. V latinskih listinah one dobe se ta središča velijo: placitum, judicium, concilium (glej: Kindlinger „Geschichte der Fliirigkeit" str. 217). Nemci so večidel na kakošnem griču imeli ta zbirališča, zato se pri starih Skandinavcih takošni griči velijo: thing-brekka, Gerichtshiigel (glej: „Glumsaga“ in ,,Vigaglftmsaga“ 2. c. 16.**) Ko je nemško sodništvo pri Slovencih obveljalo, tedaj je tudi med Slovence se razširilo nemško poznamenovanje,vzato se kraj, kjer so se nekdaj tožbe poslu Sevale na dolnjem Štajerskem, veli: Horberg, in ker jo tožni den bil vsako sredo, zato je prosti Slovenec počenjal kraj imenovati: Podsredo. V četrtek so se večidel sodbe izvrševale, hudodelci usmrtovali, kar se je sopet godilo na gričih, in ta „loca justificationis“ je Nemec imenoval Landsberge, zato je blizo Podsrede (Hor-berg) grad: (Windisch) Landsberg, m prosto ljudstvo ga imenuje še dan danes: Podčetrtek. Za izpraševanje in izvrševanje krivice so Nemci postavili [[osebno sodnike, kteri so se veleli: Frasi, Fraissi, zato to-iko rodbinskih imen: Fras, posebno po štajerskem Slovenskem. Ker je sodnji dan tudi veliko krat padal na petek, tako še l^rasi pogostoma imajo hišno ime pri: „Petkovih“. Da so tudi slovanski narodi imeli glavno središče za ves narod, v kterem jo večidel tudi bilo svetišče (Tempel- *) Zato So najdemo v staroruskih listinah dostojanstvenike desetnika decurio, s o t n i k, centurio. Pis. **) Tudi pri Slovencih so Bi zbrali griče za sodnja mesta, in jih imenovali na ravnost: gorica, zato znameuovanja: gorica za dvorišče, trg. Sela, o kterih ljudstvo pravi, da so tam nekdaj ljudi obsojevali, še se sedaj velijo gorice; veči del stoj(5 ali na nanošenih ali naplavanih gričih. Pis. staette), pričujejo stare listine; tako, postavimo bil je Čehom V i š e h r a d takošno narodno središče (BoczeJc „Oodex dipl.“ II, 86.) „in communi colloquio Bohemorum Prage habito“; — po-labskoslovanski Lutičani so je imeli v mestu „Redra“ (Helmold Chron. Slav. I, 16.). Tukaj je bil tompol okoljen s svetim gajem, sedež duhovnov, in središče za sodnije vsega naroda. Sem je poklical velehradski (moklenburg) knez Mistivoj Slovane, in jih spodbudil na mestovanje proti mojncmu grofu Dietrihu. Pruskoli-tevski — Slovanom sorodni narodi — so imeli svoje narodno središče v Romovi, in pri Črnogorcih še sedaj najdemo mesto Cetinje kot zbirališče naroda, kar jo Robert („Dieolawen in dar TUrkei“ I, 82 II. 97) tako živo popisal. Pleme, ktero je v takošnem središču prebivalo, veljalo je za početek naroda (initium gentis), za glavo naroda (oaput gentis), in ker je posedovalo svetinje narodno, zato je svoje pokolenje izpeljevalo od božanstva, njegovo koleno ni bilo člo-večje; ono je imelo prvenstvo nad vsemi drugimi plemeni. Adam bremski (IV. 18) in Helmold (I, 36.) sta že to opazila, zato govorita o Ranjanih kot izmed drugih na prvem mestu stoječih, „primatum deitatis specialitet' attribuontos“ „p rima tu s offerentes in omni Slavorum natione“. To prvenstvo pa se je raztezalo, le na določno število plemen. Sedaj bomo razumeli sporočilo Tacitovo o svavskih Sem-nonih. On piše (German. c. 391. „Za najstariše in pletnc-nitnejše med Sva vi se imajo Sem no ni; ver o za k on (religio) potrjuje njihove prisvojbine glodč starosti. O določnem času shajajo se v gaji, ki jo posvečen po očetih in starodavni spoštljivosti, vsa ljudstva enako krvi po poslancih žrtvujejo človeka, in po divji navadi obhajajo strahovite daritve. Gaj i še skazujejo na drugi način svoje spoštovanje. Nobeden ne sme va-nj stopiti, kakor s sponami zvezan *), da razodene čut svojo ničemurnosti, in spoznava oblast božanstva. In vse to jo stvarila njihova prazna vera, kakor da bi tam bil početek naroda (initia gentis), h1 ko da bi tam imelo božanstvo, ktero vso obvlada, svoj sedež, h1 da je njemu vso podvrženo in služevno. Večo veljavo pa še da Semnonom srečna lega, obivajo sto žup, in ker so imenitno in veliko telo, zato si mislijo, da so glava Svavov (caput Sva-vorum).“ Tako Tacit. Te Somnone učeni Sombera z vso pravico ima za slovansko pleme (glej: „Zapad. 8lov.“ str. 71—74); tudi jaz n>u pritrdim, vendar v razlagi imena se ločim od njega. On jih ima za „zemane“ — Edlinge, posestnike zemljišča, plemenitaše, *) Starodavni Slovani so do podob svojih božanstev in do njihovih vež imeli neskončno veliko spoštljivost. Tako na primer, mike, veliki duhoven Svetovi-ta v Arkoni se še dihati ni upal v veži božanstvu posvečeni, ampak si je po sapo šel v preddvor tempelj11 !1, Tako sporočujo Saxo grammatik. Pis. al Tacitov popis dopušča naravnišo razlago. Pri Semnonih je bilo naroano in religiozno svetišče, pri njih je bilo središče plemena svavskega; ne bi toraj bilo nelogično, irao S e m n o n izpeljevati iz theme: sem (rkMh), maloruski: s e j m-n j a, societas, ruski: s e m j a n i n, pater familias, pruski: s e i-mins, familia, latvijski: saime, familia, saimneks, pater familias itd. „S e mn oni", pri kterih so bili: „initia gen tis sva-vicae“, — kteri so bili „c a p u t gentis svavicae“, toraj pomenia mrešolrp: patres familias, dio Stammvaeter, das Stammvolk, zato ime kneza Lužanov (svavskih Lugov *) S e m n o, pozname-nuje toisto, kar ime panonskega vodje: Bato, der Stammvater. **) Sedeže Semnonov postavljajo stari in novi pisatelji med Labo in Varto, toraj v Mišensko, Lužice v zapadno stran Slezkega in Polskcga; Wietersheim v dolnje Lužice in Braniborsko, kjer povsod v historični dobi nahajamo Slovane. Še v listinah cesarja Otona I. iz 946. in 949. leta se'imenuje posebna slovanska županija kraj Streme in Labe: Zemzici, Z a m c i c i = Semčici, Samčici, kar opominja na ime plemenskega glavarja Sem ko, in to na S e mn o (glej: Raumer, Regesta, I. 31. štev. 130). Gon sem omenil narodnih središč, ktera so se pri germanskih narodih velela: Malstatt, Ding, Thing, Ring, in bila središča narodnih svetišč in vsega narodnega življenja. Zato je kraj, v kterem so ta središča bila, dobil više posvečenje v oč6h naroda, in večo vrednost pred drugimi kraji. Tako zapopadamo, zakaj se Semnoni „vetustissimos se nobilissimosque Suavorum memorant“.***) Je li še tudi pri Slovencih kaj opominja na takošna središča in kako so se imenovala? Našel sem pri štajerskih Slovencih (ko sem popraševal, odkod ime krajev: S vi čina, ponemčeno v: Vitschein), da so tam nekdaj imeli v starih časih zbirališča, in so se posvetovali o hrambi dežele, o dačah itd. Ako ime S vi čina razlagaš, dobiš pomen: s vikanj a (des Zusammenrufens) ali s vi ten j a (des Rathens od the-Baatha vik, clamare ali včt, consulere). h vi kara imenujejo aedaj županovega hlapca, kteri s kakošnega brega na tlako kliče. Ime Svika se nahaja v listinah 10. stoletja. Velel se je tako Podložnik Slovenec na imanji Krške grofice Heine. Tudi panonski denari imajo napis: Suicca; to pričuje, da je to ime bilo nekdaj *) Zosim (str. 67) jih imenuje „L o g i o n e s“. Pis. **) Tudi oblika: Semnoni ne da nobenega pomislika, ako se spomnimo, da v lužičkosrbskem narečji jo a vočidel O, kako pri Pohorcih, kteri govori: boba, grod, žoba. Semnon stoji toraj za: som-ftan, to jo ud seme, semnie. Pis. ***) Iz tega vzroka tudi Semnoni, kakor Tacit (Annal. II, 45) piše, v vojski Marobudovi z Arminion, vodjem nemških Cheru-skov, niso držali z Marobudom, ker so ga zavidali za njegov kraljevski naslov — patriarhalni republikanci so se bali absolutističnega kralja. Pis. NArodni koledar 1869. (Letopis.) 3 ime nekakošnega dostojanstvenika. Gozdniški plemenitaši, kteri so še dolgo nosili slovenska imena, postavimo: Magov, N egoy, so se tudi nekteri veleli: S vi kar de Gostnich (grad jo sedaj po-drtina blizo Gradca ponemčen Gost ing). Ime rodbinsko S vile a in S vik ar tudi najdeš med Planinci. Kdor so hoče bolje podučiti o bistvu narodnih središč, tega napotujemo na izvrstno knjigo dra. Landaua „Die Territorien“, posebno str. 22G—240. Da so Semnoni bili sorodniki Kvadov, v kterih smo Slovane našli, vidimo iz Dio Cassia LXXII, 2.); ta piše, da so za Marka Aurellia, premagani K vadi hoteli se med Semnone preseliti. Že Mannort (German. str. 331) je opazil, da Semnoni niso bili narod o sebi, temoč le posvečeno pleme, tako se tudi razjasnuje, zakaj so tako hitro iz zgodovine zginili, in se od vojne markomanske (165. leta po Kr.) več no imenujejo. O drugih Svavskih narodih, ki krivo za Nemce veljajo, bodem pisal ako Bog da, v letopisu za 1870. leto. Mislim, da ta preiskovanja slovanskim učenjakom no bodo brez zanimivosti. Spominska svetinja kranjskih stanov 171)0. leta. Spisal J. P ara p at. lanskem „Koledarju“ opisal sem dragoceno in jako redko svetinjo, ki so jo poklonili 1600. leta kranjski stanovi nevesti nadvojvode Ferdinanda; letos podajam častitim bralcem podobo drugo svetinje. Ni sicer ne tako dragocena, kakor una, no tako redka, vendar je tudi ta za nas zelo zanimiva. Kovati so jo namreč dali kranjski stanovi 1790. leta, ter poklonili v hvaležni spomin F. Antonu grofu Khevenhtilleru. Kdo je lo-ta Khevenhiiller? Janez France Anton iz stare nemške, na Koroškem že v 15. stoletju znane rodovine Khevonhiiller-ovc je bil rojen 3. julija 1737., umrl na Dunaju 23. dec. 1797. Bil je France Anton četrti sin Jožefa, prvega kneza Khevenhiiller, in so-pruge Karoline Marije Avguštine grofinjo Meč e v e, po kter s° to koleno imenuje Khevenhiiller-Meč. Od 1757. leta kamornik> postal je 1760. leta državno-dvorni svetovalec, 1769. 1. tajni svetovalec in Koroški poglavar, 1774. 1. predsednik dvorne računske kamore. *) Ko je po Mariji Tereziji 1748. 1. vpeljano dež. poglavarstvo kranjsko cesar Jožef II. združil z notranjo-avstrijansko ') D a s Furaten-u. Grafe ngeschlochtKhevonhiiller. Strni'0 v. Dr. Conat. v. Wurzbach. Wion 1864 st. 18. * . FRAN.ANT. * C-A-KHEVENHVLLER PROV-PRAESIDI-\ DR-PAT RIA- d v. OPTMERTTO- 1BHVM gubernijo v Gradcu, postal je Franc grof Khevenhiiller 1783. 1. guberner. Na resno pritožbo kranjskega zbora 28. julija 1790. 1. dal je cesar Leopold II. deželi poglavarstvo nazaj.*) Kheven-hviller pa je postal 15. sveč. 1<91. leta notranje-avstrijanski mar-šalek in predsednik najviše računske komisije. V zahvalo njegovim zaslugam — žali bog, da jih ne moremo našteti! — dali so stanovi sreberno svetinjo kovati. Prav lično je narejena, kakor kaže le ta podoba. Avers: Kranjski kronani orel z desetkrat razdeljenim polo-mescem na prsih v lepem nekaj zvišanem škitu, pokriva ga vojvodski klobuk. Nad niim je latinski napis, ki se slovensko glasi: Hvaležni stanovi kranjski. Revers: V lepem vencu iz dveh zgoraj odprtih, spodaj s trakom zvezanih hrastovih vejic, je napis v petih vrsticah tudi latinski, kise veli slovensko: Francu Antonu grofu Kheven-hiilleru, deželnemu poglavarju za domovino jako z a= služenemu. Spodaj blizu roba so besede in letna številka: Na stroške n a j i m eni t n i š ih 1790. 1. Svetinja je velika 22'" po meri Wellenheimovi, ne prav 2 palca čez sredo, tehta 2 lota in nima nikakorsnega znamenja niti imena mojstra, ki jo je naredil. Nahaja se v muzeju kranjskem. *) Mitb. des hist. V. f. K. 1859., str. 29. in v moji zbirki. Cesar Leopold I. v Ljubljani. Spisal J. Parapat. ečkrat so se že poklanjali vselej zvesti stanovi kranjski svojim vladarjem, al tako živo in sijajno bilo je malo kedaj, kakor pri poklanjanju cesarju Leo p o letu I. Ko je cesar Loopold I. 2. sept. 1660. leta prejel prisego udanosti in zvestobe deželo Koroške, napoti se z imenitnim spremstvom proti Kranjski. Na meji pokloni se mu deželni glavar Vuk Engelbert Turjaški, rekoč, da vselej zvesta Kranjska ponuja udanost, vse moči in silo. V tržiški grajščini je cesar prenočil. Naslednji dan 6. sept. kmalu po obedu sc vzaigne v starodavni Kranj, kjer so ga prav slovesno sprejeli. Župan in mestni svetovalci so prišli mu naproti in pri durih izročili mestne ključe. Meščanska straža na obeh straneh je prezentovala in puške izprožila. Cesar je lepo okolico ogledal in prenočil tam. Streljanje z možnarji in umetni ogenji po bližnjih holmcih so oznanovali radost in veselje meščanov, da so imeli svojega vladarja v svoji sredi. Drugi dan so peljeta cesar in nadvojvoda Viljem na škofovsko grajščino Goričane, kjer je bil obed. Lo ctvo mali uri je bil vladar oddaljen od glavnega mesta kranjskega — Ljubljane. Poslanec baron Gothard Ek je toraj prišel ponižno vprašat, kedaj bode prihod in kje naj ga pričakujejo. Med tem je bilo vso živo v Ljubljani. Plemenitaši in veli-kaši, prostaki in kmetje so vreli iz vseh krajev v mesto. Prišli so poslanci raznih držav, med njimi Hanibal Gonzaga, beneški poslanec Alojzi Molin in drugi. Papeževemu poročniku knezu Karlu Karaffu so šli pičanski škof Maks Vaccano, dekana ljubljanska in novomeški in ljubljanski kanoniki sč šesterimi do St. Vida naproti, kjer so ga pri cerkvi prav slovesno sprejeli in v mesto spremili. Vse jo mrgolelo svetlin, brhkih komikov, plemenitašev v zlati in sreberni opravi, krasno oboroženih vojakov iu veselih, radovednih gledalcev. Vsi imajo eno pot — proti Šont Vidu. Cas je, da gredo visokemu popotniku naproti, ni več deleč še od bele Ljubljane. Na planoti eno uro od mesta so napravili stanovi odprt šotor z deželnim grbom ozaljšan. Tla so bila pregrnjena z rdečim suk-nom, miza in stol za cesarja z rdečim žametom, sedež za nadvojvoda pa z rdečo svilo. Tukaj so čakali deželni poglavar Lu-gelbert grof Turjaški, vsi plemenitaši, vitezi, poslanci deželski iu mestni kranjske vojvodine. Ob štirih popoldno oznani grom tonov z ljubljanskega grada srečni prihod cesarja Leopolda in nadvojvode Viljema. V ŠO" tor stopivšega cesarja pozdravi zdajci llorbart Turjaški, poveljnik na hrvaški granici zoper Turka, kot deželnega dednega vladarja. Ko le-ta kratko pa prisrčno odzdravi, poljubijo mu roko vsi na-zoči zaporedoma. Med bobnanjem in veselim trobentanjem vzdignejo so vsi. Prva jaha Herbarteva garda, oddelek izbranih hrvaških plemenitašev, se sulicami in v tigorskih kožah, na čelu jej je hrabri Krištof Delisimonovič. Za temi se prikaže slovensk mla-deneč kacih 20 let v hrovaški lični obleki. Na nesedlanom turskem konju stoje dirja pred cesarjem po polju ko blisk. Vsi so mu čudijo. Precej za neustrašenim jezaicem stopa 5 krasno opravljenih turških kčnj mejnega poveljnika Herbarta Turjaškega, za njimi dva piskača in bobnar in potem četa kakih 150 konjikov. lsi imajo peresa na klobukih, mesto plaščev drage pisane tigersko kože in dolge sulice — čuden in nenavaden pogled za gledalce. Se bolj osupnijo kranjski deželni jezdici, ki sodaj prikorakajo razdeljeni v štiro kompanije. Vso je prekrasno: vojaki, konji, zastave, ni jim skoraj para po druzih deželah, kakor pravi naš Valvazor, ki v X. knjiži 371.—388. str. obširno opisuje to slovesnost in po kterem smo posneli tudi mi ta sestavek. Blizo 800 večidel plemskega stanu kranjskega jih jo bilo, vsi z dragimi Eeresi na klobucih in sč svilnatimi pasi bele, višnjevo ali rumene arve. Poveljnik jim je bil orjaški Janez Ludevik Gali. Sedaj pridejo cesarski: zaporedoma nadvojvodov furir ali pisar, dva jezdeca, 26 konj s prelepimi plahtami, šest cesarskih životnih stražnikov na konjih, zopet 26 kčnj, ki so pa cesarski, ravno tak furir; za temi šest nadvojvodovih trobentačev in toliko cesarskih, bobnar in zopet šest druzih trobentačev, za njimi mnogi dvomiki, grofi, baroni in vsi kranjski plemenitaši z deželnim poglavarjem Engelbertom Turjaškim in ces. namestnikom Friderikom grofom Attems-om na čelu. Nadvojvoda Leopold Viljem, ki je šel za temi, bil je na konju, stražniki pa na obeh straneh, za njim telesna straža in glasniki, ki so nadomestovali podedne dežele. Sedaj prihaja cesar Leopold I. sam, prod njim stopa cesarski maršalekov namestnik Franc grof Lamberg z golim mečem, poleg njega na desni in levi služabniki odkriti, za njim poslanca Karaffa, Molin, dvorni maršalek Ferdinand grof Porcia in dvorni nadkonjar grof Ziga Ditriclistein. Tem so se vrstili dvorni žlahjjjjiči, bobnar, trobentači, stotnikov namestnik cesarske telesne stražo grof Viljem Oetingen, cesarsk stražnik se 24 kočijami. Sklepal jo to krasno in dolgo Vrsto kirasirski polk z brinjevemi vejicami na klobukih, ki je bil ravno tisti čas na Kranjskem. V tem redu so korakali po celovški cesti v mesto in sicer mimo cerkve obutih Avgustincev proti nunski, potem pridejo mimo kapucinske in cerkve bosih Avgustincev do hiše cesarskega namestnika — sedanje poglavarske palače. Tu se ustavijo, ker tukaj jih pričakuje meščanska straža blizo 100 mož, •OGBtni župan in odborniki, vsi v črnem žametu ogrnjeni s plašči. Župan Janez Reringer ponižno pozdravi cesarja v imenu vseh mestjanov in mu pokloni mestne ključe. Po kratki zahvali za srčni in lopi pozdrav stopi cesar pod krasno, rdeče-žametno, zvezdnato nebo, ki ga je neslo osem mestnih svetovalcev. Pot jih pelje skozi gospodske ulice do deželne hiše. Tam na novem trgu so stali drugi oboroženi mestjani z dvema zastavama — 600 jih jo bilo — pod poveljstvom Ludevika Schon-lebna, očeta slavnega zgodovinarja. Ti, kakor vsi vojaki, ki so jih po raznih trgih razpostavili, da ni bila prevelika gnječa, pozdravljajo prišlega cesarja ter sklanjajo puške. Na daljo korakajo čez čevfjarski most „pod trančo“ in mimo mestno hiše do stolne cerkve sv. Nikolaja, kjer je konec prehodu. Pred lepo ozaljšano cerkvijo so stali pičanski škof in ljubljanski prošt France Maks Vaccano, novomeški prost Jan. Štemberg, Jan. Weinziirl, opat zatiški 1644.—1660., Jurij, opat Kostanjovški, Ludevik Grijan, pri-jor kartuzijanskega samostana bistriškega 1652.—1660., korarji ljubljanski, med njimi slavni Schonleben in niža duhovščina. Cesar in nadvojvoda skočita raz k6nja. Pičanski škof*) v duhovski opravi pozdravi cesarja v lepem govoru tor povdarja, kakošna sreča da jo vsej deželi njegov prihod. Vladar in nadvojvoda stopita potem pod nobo, ki ga je neslo šest župnikov in zasedeta pripravljene sedeže pred oltarjem. Cesarski godci zagodejo slovesni „Te Deum“, škof pičanski dil blagoslov in svečanoBt cerkvena je pri kraju. Cesar, nadvojvoda, viteza zlatega runa Porcia in Jan. Adolf Schwarzenberg, oba najviša dvorna nadzornika, prvi cesarjev, drugi nadvojvodov, odidejo v škofijo, kjer je bilo njihovo stanovanje za [>rva dva proti trgu, za poslednja proti vodi. Tu sc spočijejo neko-iko in pripravijo na obed, ki jo bil skoraj napravljen. Pri prvi zdravici zagromi strel iz pušok kirasirskih in tudi narodna straža se oglasi, prodno so razide. Mestjani so imeli častno stražo pri cesarski palači. Ta in naslednja večera je bilo mesto krasno raz-svitljeno, pravijo, piše Valvazor, da je v tem bela Ljubljana prekosila vsa druga mosta. In s tem so bile svečanosti prvega poldneva dokončane. Drugi dan, 8. sept. jo bil praznik malega Šmarna; odločen je bil po večem lo molitvi. Živahen je bil naslednji dan; šlo je namreč za to, ali in kako se bode vršilo poklanjanje. V ta namen zber6 se ob osmih stanovi v deželski hiši. V dvorani, kjer je bila seja, stala je na nekaj zvišanem odru z rdečim žametom pogrnjena miza, nad njo se je v zlatu lesketal lep baldakin, zraven njo sta bila *) Kaj je zadrževalo tadajsnega Škofa Otona grofa B u c h h e i m a, da se ni vdeleževal slovesnosti, ne vemo. Morebiti da jo bil v Sol-nemgradu, kjer je imel kakor v Pasavi, Magdeburgu in Halber-Htadtu kanonikate. Zared homatij domsi bival je večkrat zunaj dežele kranjske. Pis. dva ravno tako preprežena sedeža. Tu sem stopita cesarska komisarja Viljem grof Tattenbach, malteškega reda veliki prijor na Češkem, in kranjski vieedom grof Friderik Atems. Prvi poziva v daljšem govoru zbor „naj sklene udanost priseči vladarju svo-iemu. Ko deželni oskrbnik grof Leopold Blagaj odgovori, da se Dode brž zgodilo, odideta komisarja naznanit to cesarju. Koj po odhodu teh gospodov prične se seja. Enoglasno sklenejo vsi trije stanovi, namreč duhovski, gospodski in viteški, da hočejo vsi priseči cesarju, od njega pa da ne zahtevajo prisege, kakor je bila navada doslej, ker so prepričani, da cesarjeva beseda je gotov porok, da se jim nikdar ne bodo kratile pravice in svoboščine deželske. Ta sklep je spomina vreden. Stara je bila sega poklanjanja, 1374. leta so prvi krat kranjski stanovi prisegli zvestobo ■), a da bi bili prisego vladarju odpustili, ta je bila nova, ker razun za Friderika IV. se kaj enacega dosihmal še ni zgodilo. Vlada je začela že poprejšna leta vajeti nekako bolj zategovati, napredovala je v tem početju zmirom krepkejše in tako polagoma skra-tila deželi marsiktero pravico in poslednjič popolnoma odpravila. To jej jo pa sedaj nekaj lože hodilo izpod rok, kakor poprej. Turki namreč niso več zahajali na slovensko zemljo, luteranske homatije so se srečno izšle za deželo in državo, junake stare domače korenine je po večem pobil ljuti Turek ali so jih ugonobile druge nemile okoliščine, ostalim pa je najbolje kazalo, z vlado potegniti, kor le pri njej je bilo še slave in bogastva in to tem več, čem več je prihajalo v deželo tujcev vzlasti Nemcev in Lahov, ki so ne zmenivši se za pravo blagostanje slovenskega naroda iskali veči del le časti, dobrih služeb, velikih zemljišč, bogastva in sploh vsega, kar življenje razveseljuje. Narodnost, ki" so jo začela gibati v luteranski dobi, zadremala je zopet in tujščina, nemščina in laščina, jela se je šopiriti kakor nikoli tega ne samo po gradovih in gradičih, ampak tudi po mestih in bornih trgih. V javnem in domačem življenju, v umetnostih in vednostih kazal so je mogočni njen upliv. Grof Engelbert, potomec na boriščih in v zborih tako slavnih Turjaških, umetnijam in vodam sicer jako prijazen, ali plemenitaš od nog do glave in premeten politikar, ni menda malo Pripomogel k drugemu oddelku omenjenega sklepa. Bil je on tako rekoč duša vsem svečanostim. Na popoldan povabi cesarja, nadvojvodo in najimenitnejše osebe v svojo palačo „Fiirstenhof“ imenovano. Tu je bilo blizo kakor v raju. Inostranske rastline in cvetlice, holmce z umetnimi jamami in votlinami, marmolnasto kipe, •opice, tičniko z raznobarvanimi prebivalci, vodomete je gledalo tukaj strmeče oko. Naposled je bila laška glodiščina igra in {zvrstna večerja. Pozno so so razšli visoki gostje, prav dobre voljo 'n z vsem jako zadovoljni. *) Glej: ,,Narodni koledar Matice slov. 1867.“ str. 82. Drugi dan, 10. sept., je Sel cesar zjutraj na mah (močvirje) rac streljat, popoldne je bila vožnja po Ljubljanici, ki je bila poprej, ko še ni bilo sedanjih drevoredov, kazin, čitalnic in drugih zavodov zoper dolgi čas, Ljubljančanom prav priljubljena ndrodna veselica. Ljubljana jo ta dan kakor pri osvitljavi po noči pokazala, da tudi v takih rečeh prekosi druga mesta, kar zadeva krasoto in mogočnost. Do dvajset ladjic jo bilo na vodi, med njimi so so odlikovale stanovske, korarska in mestna, nad vsemi pa cesarska. Delavci in matrozi prišli so nalašč iz Primorskega. Ladja je bila umetno izrozljana in kar bliščala samega zlata, drevo je imelo tri jadra tanke, rdeče in bele tkanine. Spredaj jo razpenjala boginja sreče svilnato jadro, in dva topova sta kazala svoja žrela. Znotraj so bila tla pokrita z rdečim suknom, miza in sedeži pa z žametom isto barve. Streha je bila iz onacega blaga narejena, zlate franže so se lesketale ob robeh. Ladjarji so bili sicer po mornarsko ali sila bogato napravljeni. Imeli so belo-svilnate in se srebrom obvite jopiče, rdeče široke hlače, ki so bile pri kolenih podvezane, rdeče nogovice, na klobukih peresa in svilnate pase. Kedar koli so se veslaje pogledali, zasmejalo se jim je srce zarad krasne njih opravo. V tej ladji so bili todaj cesar, nadvojvoda, dvorniki in deželni poglavar. Spremstvo in kranjski plemiči so se peljali v ne dosti manj krasnih ladjah, po dve in dve zvezanih višnjeve ali višnjevo-bele barve. Lep je bil čolnič korarski, zunaj je bil namreč kaj umetno izrezljan in pokrivalo ga je rdeče-žametno nebo. Krasen je bil pa tudi mestni. Bil je ves zelene barve, streha njegova je kipela kviško in orel z ljubljanskim grbom v parkljih jo počival nad njo. Dve uri so se vozili in ra-dovali nad valovi starega Navporta in še le proti večeru vrnili se domu med vriskanjem ljudstva in streljanjem topov. 11. sept. zjutraj so se zato izvoljeni komisarji: pičanski škof Vaecano in Ludovik Cirijan opat bistriški iz duhovskega stanu; grof Andrej Turjaški in barona Janez Kacijanar, sin nesrečnega vojskovodjo, in (lothard Ek iz gospodskoga in Herman Verneški in Viljem Tržiški iz viteškoga stanu sešli pri deželnem glavarju, s ktorim vred se odpotijo k cesarju v posvetovanje, kako naj se poklanjanje vrši. Ko je med razveseljevanjem in gostijami pri dež. glavarju prešel tudi naslodnji dan, napočil jo 13. september imeniten dan, ker jo bil odločen za prisego. Po 11. sept. sestavljenem načrtu godila se je redka slovesnost tako-le. Ker je bilo deževno, pripeljajo so ob 7. uri zjutraj poslanci in stanovi, vsi se vč, da v najkrasnojši opravi, na cesarski dvor v skotijo. Imenovani komisarji izprosijo pri cesarju zaslišanje, pri kterem jim razodene, da hoče prisego sprejeti. Tu primejo plemenitaši kranjski dednih služob znamenja: aedni hišnik kranjsko dežele pri cesarju palico sreberno, kamornik ključ, mar-šalek meč, nadkonjar konjiča, bradlovoc lovski nož, paličar maj-hino palico, točaj pivno posodo, nadsokolar sokola. Ker ravno govorimo o dednih službah, naj omenimo nekoliko pri tej priliki o njih in nekaj malega o rodovinah, ki so jih v rokah imele. Pri kronanju rimsko-nemških cesarjev in drugih posebnih priložnostih jo bila navada, da so možje visocega stanu cesarju pri raznih opravilih stregli. Te službe so postalo potem dedne, — naj starejši v rodbinah so jih opravljali •— in razširile so se po druzih kronovinah in vojvodinah. Nekterc so bile zgoli častne, druge so pa dajale vrh tega nektero dobičke, točaji dedni kranjski n. p. so vživali nektora posestva in podložne okoli Vrhnike, dedni maršali so imeli veliko hišo v Ljubljani kot primeček. ') Ker so vladarji sami izbirali sposobne za te službe, lahko so si na ta način najiraenitneše in najbogatejše rodovine v deželi zavezali in sprijaznili se ž njimi. Kedaj so se vse vpeljale na Kranjskem, ne včmo, toliko pa piše Valvazor “), če mu smemo verjeti, da so bili varhi srebermce najposlcdnjič imenovani, namreč še le 1672. leta. 1. čast dednih hišnikov (Erblandhofmeister) posedli so {;rolje Turn, stara rodovina, ki se nahaja v pismih že 1363. eta. 3) 1543. leta je bil France Turn pl. Kriški dedni hišnik dežele kranjske.4) Imenitni iz te rodovine so med drugimi: Ambrož, 1583—1592 kranjski dež. poglavar in posebno čislan na dvoru cesarskem in nadvojvode Karola, Jošt, vrli junak v turških vojskah, Ahaci j, iskreni podpornik luteranstvu in Matija gla-soviti podpihovalec tridesetletne vojske. Rodovina je na mnogo kolen razcepljena. Pri našem poklanjanju je bil pričujoč Henrik Ludevik grof Turn. Kdo je imel to službo pred njimi, ni znano. * 2. Deželni kamerniki ali ključarji (Erblandkammerer) so bili iz rodovine Turjaške. Prvi je bil En gel h ar t po smrti gospodov Schonberg okoli 1450. leta. 5) Ker je najstarejši v rodbini Engelbert kot deželni poglavar imel drug posel, namestoval fa je žlahtnik njegov Andrej Turjaški. Tudi o tej službi ne včmo, do jo je imel pred Turjaškimi, Valvazor misli, da gospodje Schonberg. 3. Deželni maršali (Erblandmarschall) podobni predsednikom naših dež. zborov, bili so Turjaški. Ko so 1462. leta Češki kralj Jurij Podiebrad in ž njim mnogi bIov. plemenitaši cesarja Friderika IV. rešili iz obloženega grada dunajskega, dal je hvaležni car Janezu, Viljemu in Juriju, bratom Turjaškim, ki so se bili o tej priliki posebno izkazali, s pismom oa srede pred tremi kralji 1463. dosihmal še ne obstoječo službo dednih ') Valv. IX. 9. 2) Valv. IX. 12. a) Mittb. d. h. V. f. Krain 1861, str. 52. 4) Mitth. 1865, str. 22. s) Valv. IX. 10. maršalov kranjskih. ') Mesto dež. poglavarja Engelberta je služil njegov brat Herbart. 4. Nadkonjarji (Erblandstallmeistor) bili so grofje Lamberg, stara iz tujega prišedša rodovina. Neki Viljem pl. Lamberg je imel že 1397. leta grajščino pri Radolici. Rod se je sila pomnožil, imel je 5, pozneje 3 kolena. Spomina vredni Lambergi so vzlasti ti-lo: Jurij, ki je dobil 1462. zarad zaslug v boju Friderika IV. zoper brata Alberta grajščino Orteneško pri Ribnici2); njegov v Ortcneku 1489. 1. rojeni sin Jožef, ki je bil minister in poslanec ccs. Ferdinanda I. pri turškem sultanu; Maks, rojen 1608. 1., umrl 1682., ki je bil poslanec pri vestfalskem miru in državni minister in 1667. leta povzdignjen v grofovski stan; poslednji Leopold Matija, rojen 1667. 1., kte-rega je ccs. Jožef I. poknežil. Službo dednih nadkonjarjev podelil je s prva nadvojvoda Karpl 17. aprila 1566. leta Jakopu Lam-borgu in sinu njegovemu Juriju, cesar Leopold I. pa še omenjenemu Maksu za Ortenburško in Kamniško koleno.3) Janez Jurij je oskrboval to službo pri našem poklanjanju. 5. Nadlovci dedni (Erblandjagermoister) bili so Kizeljni. Vid Kizelj, priprostega stanu sicer pa tujec, bil je v XVI. stoletju mnogo let župan ljubljanski. Z umnim in varčnim gospodarstvom prigospodaril si jo toliko, da je mogel blizo Ljubljane sezidati grajščino F u ž i n s k o, sedanje posestvo za našo deželo mnogo-zaslužncga gosp. Trpiuca. Njegov sin Janez je postal plemenitaš. Jurij, eden izmed štirih sinov njegovih, je prejel zavoljo mnogih zaslug na borišču proti Turku in kot poslanec na državnih zborih 1.592. leta čast nadlovca za-se in potomce svoje. Kdo pa je imel poproj to službo, ni znano, Valvazor meni, da grofjo Ditrichstein. 1660. leta bil je nadlovec kranjski Janez Jakob od 1623. leta grof Kizelj. 6. Paličarji (Erblandstiiblmeistor) bili so baroni Ek, rodbina, ki se nahaja že 1290. leta.4) Eno deblo te rodovine jo 1695. leta postalo grofovskega stanu. Dala je cerkvi in državi mnogo veljavnih in izvrstnih mož. Nektori izmed njih so na Brdu po-skrivaje luteranske pridigarje dajali na eno stran potuho, na drugo stran pohujšanje, to vse jo popravil viteški Markard Ek, umrl 1618. leta kot komptur nemškega reda v Metliki, Ljubljani in Dunaju ostro postopaje proti novi veri.5) Kedaj so Eki dobili paličarsko častno službo, in kdo jo je imel pred njimi, »e znamo. 1660. leta jo jo imel Gothard baron Ek. 7. Dedni deželni nad to čaji (Erblandmundschcnk) bili so knezi Eggenberg, vojvodi Kromavski, ki so posedli na ') Mitth. 1848, str. 69. 2) Mitth. 1858, str. 63. 3) Val v. IX. str. 11. 4) Fontes rer. aust. 2. odd., I. zvezek, str. 243. 5) Mitth. 1863, str. 37. Slovenskem Postojno, Ptuj in Radgono, Ferdinand II. je podelil to službo 1622. leta knezu Janezu Ulriku, ki je bil 1602. leta Eočensi kranjski deželni poglavar in poseben prijatelj Wallenstoinu. fmrl je v Ljubljani 18. okt. 1634. *) Njegovega tudi v Ljubljani 19. feb. 1649. leta umrlega sina Antona otroka Kristijan in Seifrid sta bila 1660. leta še nedoletna, zatoraj jo rodbino na-lnestoval Herbart baron K a ci jan ar. Pred njo so imeli to čast gospodje Črnomaljski, ki so 1677. leta izmrli, 1502. leta n. p. najdemo Janeza Črnomaljskega kot točaja kranjske in slovenske Krajine. 8. Starašine (Erblandvorsehneider) so bili baroni, od 1662. leta grofje Saurer. Kedaj so prejeli s prva to čast in kdo jo je imel poprej, ne moremo povedati. Na mestu nenazočega Jan. Andreja bil je grof Maks Schrottenbach. 9. Služba mizni kov (Erblandtruchsess) bila je v rodovini grofov IIohonwartov; Andrej jo je prejel 1463. lota od ces. Friderika IV.2) Od početka so bili mizniki: pl. Kraj g, ker v nekem pismu 1301. leta beremo: ,,Fridricli Truchsatz von Khreich".3) 1660. leta je bil dednimiznik Janez Jurij pl. Ho-h e n w a r t. 10. Nad s o kolarji (Erblandfalkonmeister) bili so baroni Pa-uizoll, tuja rodbina, kakor kaže imč. Prvi je oskrboval to službo Oktavij Panizoll, baron Altonburški. Poprej jc ni bilo na Kranjskem.4) Pri poklanjanju našem je bil pričujoč najstarejši iz rodu Ludevik Ambrož. 11. V ar hov srebornico (Erblandsilborkainmercr) ni bilo pri naši slovesnosti, ker je to službo, kakor smo žo omenili, ces. Leopold I. še le 1672. leta ustanovil in izročil grofom Kacija-Q a rj e m. Po dolgem tem ovinku vrnimo se sedaj k svoji tvarini. Ko »o prijeli imenovani možje znamenja častnih služeb, napotijo se vsi v cerkev in sicer najpoprej gospodje in poslanci, za temi častni služabniki, deželni poglavar, maršal z golim mečem pred cesarjem 'n dvorni kamornik za njim. V stolni cerkvi jc že čakala duhovščina s pičanskim škofom. Na evangeljski strani pred oltarjem je bil sedež z baldakinom pripravljen za cesarja, njemu na desni stal je Hen. Ludevik Turn kot deželni hišnik, na levi Herbart Turjaški z golim mečem kot deželni maršalek. Vsi'drugi kamor-ttiki vstopili so se blizo prestola cesarskega vsak sč znamenjem svojo častne službe kakor glasniki z grbi. 1) Dr. A. Luschin: „Munzon u. Medaillon der Familie Eggcnberg.*1 Graz 1866, str. 14. 2) S i t z u n g b. der Wiener Akadom i e der Wisscnscli. XI., str. 161. a) Mitth. 1862, str. 7‘J. ‘) Vulv. IX. str. 12. Pičanski škof zapoje: „Veni saneto Spiritus", cesarski godci mu krepko prikladajo, potem služi v61iko mašo, pri kteri mu strežejo prošt novomeški, opat kostanjevški in prijor bistriški, vsi v pluvijalih, opat zatiški je obolel in kmalu 2. doc. tistega leta že umrl. Po maši vrnejo se v poprejšnjem redu v škofijo nazaj. Brž od-lože prelati in kanoniki cerkvena oblačila ter se pridružijo stanovom in poslancem, ki so čakali v vdliki dvorani prihoda cesarjevega. Kmalu se prikaže, ž njim dvorniki in velikaši v sijajni, krasni obleki. Sede na pripravljeni prestol, njemu na deBno in levo se vstopijo državni kancelar Jan. Joakim, grof Sinzendorf, vsi častni služabniki sč znamenji, vitezi zlatega runa in imenitni gostje. Državni kancelar razloži v lepem govoru, da cesar hoče sprejeti prisego deželnih stanov in poslancev, ker so jo pa njemu odpustili proti reverzu, da se bode pismeno zavezal in tudi ustmeno z besedami, kakoršne so v prisegi, slovesno obljubil stare njih pravice ohraniti in krepko braniti. Eber-hard Leopold Blagaj mu odgovori in povdarja zvestobo in udanost kranjske dežele in njenih zastopnikov. Ko je cesar obljubil, kar jo kancelar napovedal, namreč krepko varovati in braniti pravice, svoboščine in privilegije deželske, poslodnji opominja nazoče, naj prisego storč ter cesarju roko poljubijo. To se zgodi v tem le redu: najpoprej pristopi dež. poglavar, potem pičanski škof, opat kostanjevški, prijor bistriški, prošt novomeški, dekan ljubi jansKi in drugi kanoniki, za njimi častni dedni služabniki, skrivni svetovalci, stanovi in poslednjič poslanci iz mest in trgov, kterih s plemstvom vred je bilo gotovo do 200. V redu, v kterem so prišli, vrnejo se seda] vsi v cerkev, kjer škof zapoje slovesni: „Te Deum“. Topovi, ki so se prvič oglasili, ko so zvestobo obljubovali, zagromč sedaj vdrugič z grada, puške meščanske straže jim odgovarjajo. Cerkvena svečanost je bila pri kraju, sedaj sc začne razveseljevanje. V ta namen je bila za cesarja v škofiji miza pogrnjena, dedni uredi so mu stregli. Kranjski maršalekov namestnik Herbart Turjaški jo stal na desni z mečem, na lovi dedni hišnik Turn sb sreberno palico. Ko si je vladar roke umival, dal mu je prtič in stol primaknil, da je sedel. Starešina j® zvesto službo opravljal ter delil jedila, ki bo jih na mizo nosili drugi častni služabniki. Ko je pa točaj cesarju natočil prvo kupico, zagromd' topovi z grada in puške prod škofijo, da se veselo razlega po cesarski hiši zvesti beli Ljubljani. Po kosilu bo šli v hišo bratovščine sv. liešnjega telesa blizo škofije. Ondi so gostili častni dedni uredi vsak pri svoji mizi veliko množico domače in vnanje gospode, Valvazor našteva 97 imen. Izmod njih imenujemo kot vnanje: Viljema Friderika grofa Oettingen, Vuka Andreja grofa Rosenberg, Ferdinanda grofa Harrach, Franca grofa Brandis, oba ključarja cesarska, Viljema grofa Thaun, nadvojvodovega kamornika, Miha grofa Kinskv, Leopolda Vilj. grofa Ko-nigseck, kološkega nadškofa in ogerskega kancelarja Jurija Sze- lepčeni. Bili so tudi zastopniki nokterih rodovin, ki so se izselile iz Kranjske, med drugimi grofa Žiga in Helfrih Ditrichstein, Adolf grof Wagensberg, Jurij Žiga grof Herberstein, gospod Ferdinand Ostrovrnar (Scnarfenberg), silno stara rodovina kranjska in drugi. Kranjsko tačasno plemstvo je bilo skoraj vse skupaj. Da nektere navedemo: Jan. Herbart in France Lamberg, Maks in L u d o v i k barona B a r b o, stara beneška rodovina, ki jo dala cerkvi in naši deželi slavne može, Pavel II. je bil papež od 1464. do 1471. leta, drugi so bili kardinali, škofje, beneški prokuratorji, drugi zopet so opravljali imenitno službe na Kranjskem. Zavoljo izvrstnih zaslug jih jo cesar Leopold I., s pismom 10. aprila 1674. leta povzdignil v grofovski stan. Potem Trajan grol Turjaški razun že imenovanih iz te rodbine, ravno tako staro kakor slavno, Janez Ur sini grof Blagaj, več udov baronov Paradeiser, Ludevik, France, Gott-f r i d, baroni Gali1) R uvd olf in Janez barona M a z g o n, J. Jakob grof Attems, Žiga, Friderik in Jakob gospodje Gallenberg, Daniel pl. Ek, J. Jurij in Franco Bernard barona Lichtenberg, že 1248. leta znana rodbina, Janez gospod Gušič, Janez Ludevik pl. Grimšič, Ferdinand gosp. Apfaltern, rod, ki ga je cesar Leopold I. 2. januarja 1672. leta povzdignil v baronski stan. Izmed duhovnikov bili so pričujoči pičanski škof Vaccano in razun imenovanih opatov in vseh ljubljanskih korarjev še Jurij Skarlichi, župnik kamniški in arhidijakon oglejski. Splošna je bila radost po mestu, streljanje, godba in petje jo je povzdigovalo do pozne noči. Cesar se ni prčcej vrnil na Dunaj, ampak drugi dan po poklanjanju 15. sept. popoldne, pustivši nekaj bolehnega nadvojvodo v Ljubljani, odpelje se po Ljubljanici na Vrhniko, potem skozi Ipavo v Gorico. Nazaj gredč podeli 4. okt. v Bistrici on-dašnjemu opatu Oirijanu in naslednikom njegovim naslov prelata. Potrdil je ta blagi vladar pravice mestne, samostanu zatiškemu itd. Vzlasti plemenitašem skazal se jo hvaležnega. Engelbertu Turjaškemu podaril je 1667. mesto Kočevsko, njegovega brata Vajkarda je poknežil. Na dvor je poklical marsikterega pleme-flitnika kranjskega n. pr. grofe Turne, Lamberge, kterih Maks »nu je bil desna roka, rodovino Barbo je povzdignil v grofovski, r°d Apfaltern v baronski stan. — Iz Gradca 9. sept. 1672. je dai Poglavarju za vso deželo kaj imenitno ostro povelje: ker ne smč v dedinskih deželah noben Žid (jud) bivati in ker se vkljub temu nahajajo tu in tam na Kranjskem Židje, naj jih neutegoma ^Žene iz službe in iz dežele. a) ') Konrad Gali beremo že 12G5. leta, potem 1270. leta. Fontes rer. austr. 2. odd. I. zvez. 64. 106. Neki Henrik Gali nahaja se 1368. leta. „Mitth.“ 1861. str. f>4. *) Mitth. 1862, str. 70. Nadvojvodu in plemenitniki kranjski pridejo 4. oktobra cesarju naproti. Ko se na večer z vladarjem približajo mestu, za-palijo na bližnjem hribu umeten tekoč ogenj, ki na mali zažge vse v vrsti nastavljene topove. Koj za njimi so oglasijo na gradu. Iz oken bliščijo raznobarvne lučeo in na novem trgu pozdravlja meščanska straža cesarja. Tje do škofije ga spremlja in z veselim strelom mu ondi zagromi: lahko noč. Med raznimi cerkvenimi in posvetnimi svečanostmi so prčšli poslednji trije dnevi in napočil je 8. okt., dan ločitve. Bolehni nadvojvoda, dvorni vozovi in druga oprava odrinili so že dopoldan čez Savo proti Krašnji. Cesar sam se je vzdignil ob eni uri po poldne. Na velikem trgu in špitalskih ulicah je mestna straža poslednjič pozdravljala milega cesarja in dež. poglavar in kranjski plemenitaši so ga spremili in k slovesu poljubili mu roko. Tako so minule slovesnosti, ki so več tednov veselo iznemirjalo mirne prebivalce glavnega našega mesta. Pri kraju je bilo toliko važno poklanjanje, ki je na mestu kronanja tako pomenljivo vezalo našo deželo z (ledinskim vladarjem. Ljubljana je pospravila praznično obleko, plemstvo se je razšlo na gradove po opravkih, rokodelec se je vrnil v dolašnico, tujci in gostje so odišli in tiho in mirno, kakor^po navadi, bilo je zopet po mestu. Sc enkrat je doživela bela Ljubljana v obzidju svojem to redko slovesnost. Sl. cesar Karol VI. je osebno prišel, da so se mu poklanjali — še enkrat se je radovala, spominjajo se nekdanje veljave in slave, gledala je potem sicer marsiktere krasne svečanosti in sijajne veselice, mogočno kralje in pogumne vojskovode, poklanjanja ni videla nič več. Prestalo je, ali za vselej V Kdo vč ? Narodno-gospodarske razprave. O davkovstvu. Spisal Luka Robič. (Nadaljevanje o neravnih ali posrednih davkih iz letopisa 1868. Zakupnikove pravice in dolžnosti. akupoika (štantmana) pooblastuje zakupno pismo za P°6‘ ranje zakupljene (v najem ali v štant vzete) vžitnine njenih prikhu in naklad v najeti okolici, dokler najemščina traja. V tej zadevi stopi on v pravice in dolžnosti c. k. finančne oblasti. , Pravica dohodninske dopustne liste izgotavljati, prestopke dohodnih postav in predpisov preiskovati in obravnovati, potem razsodba in sodba o vsem tem pa mu ne gre; to je pridržano finančni oblasti. Zakupnikove posebne pravice. 1. On sme v najeti okolici ob času najemščine od vseh vžitnini podvrženih obrtnikov, ktere mu finančna oblast naznani, vžitnino po odločeni tarifi pobirati; ali pa se za letni znesek ž njimi pogoditi. Kadar najemščina prod dogovorjenim časom ienja, obrtniki pa so zakupniku vžitnino naprej plačali, takrat od te predplače finančna oblast le toliko za gotovo spozndva, kolikor po enaki meri razdeljenega obdačenčevega letnega zneska ne preseže njegove dolžnosti za mesec dni. 2. On sme v najeti okolici od dačevnih početij zasebnikov za reči, v njegovo najomščino spadajočih, vžitnino pobirati. 3. Pri pobiranju vžitnine po tarifi od zakupljenih obdačen-cev se sme on za kontrolo postavnih pripomočkov poslužiti. Tudi ima skrbeti, da karkoli je mogočo se postavljenci postavijo v kraje, do lcterih zarad napovedbe in plačila obdačencem ni čez miljo hoda. 4. Vsacemu, kdor zahteva, ima on na natisnjenih bolctih plačilo potrditi. Boletov mu proti povračilu stroškov preskrbi finančna oblast. 5. V zadevi zapisnic obrtnikom naloženih, in zarad le-te na-domestovalnih preglednih tabel ima zakupnik ravnati tako, kakor bi morala ravnati finančna oblast. O tem bomo pri kontroli obširnejše govorili. 6. Zastran prestopkov dohodninske postave in predpisov ima zakupnik samo to pravico, da pozve resnično zgodbo. Pri tem opravilu naj ga pa kdo od gosposke, ali pa kak soseskin zaprisežen mož kot priča spremlja, in v tej lastnosti tudi pozvedbo Podpiše; ta pozvedba sc potem finančni oblasti na izvršbo preiskave in razsodbe izroči. 7. Če mu je v zakupnem pismu izgovorjena pravica, da sme postavno preiskavo prestopkov odpustiti, tedaj se ima finančna oblast njegovega odpusta držati; in le takrat ne, ako postava zatožencu za prestopek kazen zapora naklada. 8. Ako kdo v najeti okolici zarad vžitnine, v njegov zakup spadajoče, dotično postavo ali predpis prelomi, in ga finančna pblast na denarno kazen obsodi, gre le-ta po odštetih stroških preiskave in obravnave zakupniku, če mu je to po pogodbi izgovorjeno bilo. . j • Koliko se ima v tacih zadovah ovadniku dati, odmeri on sam. 9. če zakupnik vč in pa trpi, da se v najeti okolici kdo hrez dohodninskega dopustnega lista s kako vžitnini podvrženo “brtnijo pcčA, tedaj on temu naložene kazni nima dobiti, ampak bnančna oblast jo obrne v dobrotne namene. 10. On sme celo najemščino ali pa tudi le nektere njene oddelke drugim prepustiti; te pa finančna oblast spoznavale za njegove opravnike; njej jo za vse le on sam odgovoren. 11. Za uradno znamenje pri svojih uradovalnicah in uradnih pečatnikih se sme cesarskega orla posluževati; 12. v dačevnih zadevah so vsi najemnikovi listi, vse vloge in bukve koleka (štemplja) prosti, toraj tudi s podzakupniki storjena pisma. Zakupnikove dolžnosti. 1. On ima vse po postavah in predpisih ravnati; in pa spol-novati povelja finančne oblasti. 2. Dvanajsti del zakupnine ima on zadnji dan vsacega mesca, če pride ta dan pa na nedeljo ali zapovedan praznik, pa vselej pred ta dan dotični cesarski blagajnici na tanko odrajtati. Pri-puščeno mu je pa, tudi za več mescev in cel/) za celo leto najemščino naprej plačati. Plačilo se mu potrdi v plačilnem listu, kterega od blagajnice prejme. Veljavo imajo pa le tista plačilna potrdila, ktera dva za to postavljena uradnika dotične blagajnice podpišeta. 3. V zagotovilo popolnega spolnovanja zakupne pogodbe položi on varSčino. Ce so mu naloži kaka kazen in se iztirja iz njegove varščine, tedaj jo mora najdaljo v 14 dneh od dneva, ki se mu to naloži, dopolniti. Ako on to zanemari, prelomi pogodbo in nasledke preloma trpi. 4. Kar ob koncu pogodbe po tarifi zadacane zaloge obda čencem še ostane, ima zakupnik znesek vžitnine od nje povrniti finančni oblasti, ali pa novemu zakupniku, ki za njim nastopi. 5. Zakupnik vžitnine od piva v obmejenih (zaprtih) glavnih mestih ima znesek vžitnine od piva čez mestno obrnejo iz mesta odpeljanega povrniti tistemu, komur gre. 6. Ce zakupnik više plačilo pobira, kakor ga tarifa in postavne prenaredbe kažejo, in se mu to skaže, mora on poškodovanca popolnoma odškodovati; vrh tega pa to, kar preveč vzame, dvajsetkrat za kazen finančni oblasti plačati. On je za to, in sploh za vsa djanja svojih podzakupnikov, opravnikov in postavljencev odgovoren. Kedaj zakupnina jenja? Kako dolgo zakupnina trpi, to kaže vselej zakupno pismo. Jenja pa vselej: 1. kadar preteče dogovorjeni čas; _ . 2. če po naključji okoliščin izdelovanje ali vživanje vžitnim podvrženih reči, toraj tudi v zakup dana davščina jenja; treba je pa iz omenjenega uzroka najemščino odpovedati; 3. po odpovedi, da po določbi dogovora obeh strank ali P8, zato prej jenja, če so se predpisi ali tarifa zastran pobiranja vžitnine bistveno, to je, tako spremenili, da po tem vžitnina več a*1 manj znaša; 4. če jo finančna oblast prekliče zato, ker se zakupnik brani najemščino nastopiti; ali pa zato, ker on s plačilom zaostaja; ter se potem na njegovo nevarnost in stroške nova dražba 'razpiše, in pri tej dražbi prepusti drugemu; 5. ako se pozneje izkaže, da zakupnik nima postavnih lastnosti, da ga to zadržuje najemščino prevzeti, ali če on med zakupnim časom te lastnosti zgubi. V takih zadevah se mora vselej zastran najemščine drugače preskrbeti. Posebne opazke. 1. Zakupnikova smrt ne razveže zakupa, marveč njegovi dediči imajo njegove pravice in dolžnosti prevzeti. 2. Zakupniku ne gre povračilo, ako mu zakup tudi čez polovico zakupnega zneska škode nakloni. 3. Ko čas zakupa preteče in so natančno izpolnjeni storjeni zakupni pogoji, povrne se mu varščina, za ktero ima on pri finančni oblasti prositi. 4. Od zakupa je izključen skozi 6 let, ter se ne sme kot najemnik ali podvzetnik pri zakupni dražbi vdeležiti: a) kdor je bil zavoljo kontrabanta alizarad kacega dru-zega hudega prestopka dohodninske postave v preiskavi in vsled tega kaznovan, in b) tisti, zoper kterega se nadaljevanje enake kazenske pravde le zavoljo pomanjkanja dokazov ustavi. 5. Zakupnik ne more biti on, kdor nima za to potrebnih po stavnih lastnosti; posebno pa ne: a) kdor ima varna (jerofa) ali skrbnika, in nima pravice s svojim premoženjem svojovoljno ravnati; b) kdor je bil zavoljo kacega hudodelstva kaznovan, in c) služabnik dohodninske uradnije, njegova ž njim združena žena, in. njegovi pod očetovo oblastjo in oskrb stvom stoječi otroci. Kontrola. Da se vžitnini ne odtegne tisti, ki jo ima po postavi plačevati, pa tudi da se njen znesek ne krati, treba je kontrole. osebno so pa vsi obrtniki in tudi drugi, kateri se z rečmi, vžit-nH'i podvrženimi pečajo, pod kontrolo. Kontrola je dvojna, namreč: postavna kontrola, in dogovorila kontrola. V dosego zdatne kontrole velevajo vžitninska postava in Podpisi sledeče, in sicer v zadevi postavne kontrole: 1. Kdor se z obrtnijo vžitnini podvrženih reči peča, mora Vsako vžitnini podvrženo reč, ki jo prejme, pridela ali izdela, Pa tudi to, kar prodd, oddA, ali za svojo potrebo porabi, od dne 0 dne v zapisnico (Register) vpisavati. Zapisnica mora vselej lca- Nirodui koledar 1869. (Letoj)is.) 4 zati pravi stan vžitnini podvrženih redi, ki jih ima obrtnik. Za-pisnica obstoji iz dveh delov; en del je za prejem, drugi del pa za oddajo. — Zapisnice preskrbi obrtnikom proti povračilu stroškov za papir in tisk finančna gosposka, od drugod se ne smejo jemati. Obstoje pa zapisnice tudi iz več pol, ki se skup sešijejo in oba konca niti uradno zapečatita, da se kaka pola ne ()odtakne ali pa ne odpravi. Pečati se ne smejo pošlcodvati. Bo-ete morajo vselej izkazati, da se v zapisnicah vpisana zaloga ž njimi sklada. Kar se pri pregledovanju več najde, zapade kazenski preiskavi. Posebno imajo mesarji živinčcta, kijih sami zakoljejo, po številu, kupljeno meso pa po teži v zapisnico vpisovati. Iz kake pomoto izvirajoča pomanjkljivost vpisovanja v zapisnice sc ne kaznuje, ampak, če se to pri pregledovanju zapazi, popravi se službeno. Pivarji (olarji) nimajo zapisnic, ampak morajo si obrtnijskih knjig omisliti, in v le-te vso vpisovati. Vsaki mesec, najdalje v treh dneh po preteku mesca, se imajo zapisnice finančni gosposki poslati. Pridjati se jim pa morajo tudi bodete od stvari, ki je potekla ali se porabila in od ktero one govorč. 2. Po lajšanj e kontrole in plačila tistim, ki pijače točijo in na drobno prod a j a j o : Kdor toči pijače ali jih na drobno prodaja, mora imeti za obrtnijo posebno sobo in druge prostore. Sosebno imajo se za to namenjene pijače v posebni hram (kolder) spravljati. Po postavi se vžitnina plača od vina in mošta tedaj, ko se v hram spravlja. Kjer imajo na kmetih in v manjših mestih posestniki pravico zaporedoma vino in most lastnega pridelka točiti, in nimajo posebnih hramov za to, ampak shranjujejo ves, za prodajo na debelo in za točenje namenjeni zaklad v skupnem prostoru, plačajo vžitnino le od soda za točenje nastavljenega; spolniti so pa morajo sledeči pogoji: Finančni uradnik popiše v pričo lastnika vso zalogo, ki j0 v hramu, na tanko; on sme vse sode in posode, v kterih je neza-dacano vino spravljeno, tako zapečatiti, aa se brez poškodvanja pečatov iz njih nič vzeti ne moro. Le sodi, ki so na pipi, zapečatijo se tako, da je mogoče iz njih točiti; brez napovcdDe no sm0 lastnik pijače ne v hram djati, ne iz hrama vzeti. Ce žoli lite« sod nastaviti, mora on to pred postavljoncu naznaniti in vžitnin0 plačati, in mora on za točenje namenjeno pijačo v zapisnico vpi' sati, in pa tudi to, kar se od nje vsalii dan iztoči ali oddtl. Dogovorjena kontrola. Finančna oblast je v polajšanje obrtnikom dovolila dog0; vorjeno kontrolo, ktera je sedaj tudi sploh v navadi. Nastopi in veljavo ima ona takrat, ko ste obe stranki ž njo zadovoljni. Zapovedano jo pa pri njeni izpeljavi ravnati tako le: 1. Na mesto zapisnic so pripuščene pregledne tabele (Revisions-'rabellen), v ktere se vsako daoeno opravilo in čas, kedaj je bilo napovedano, vpiše; zatoraj se imajo pri vsaki napovedbi dotičnemu postavljencu prinesti. Namenjene so sosebno tistim, ki vžitnini podvržene reči točijo ali na drobno prodajajo; potem mesarjem, klavcem in tistim, ki meso prodajajo. — Pregledne tabele preskrbi obrtnikom finančna oblast proti povračilu stroškov za papir in tisk. 2. Kdor se tej kontroli podvrže, prejme pregledno tabelo; ni treba mu vžitnine od vžitnini podvrženih pijač takrat plačevati, kadar jih v hram (kelder) spravlja, ampak more jo od vsake po-samesne posode še le takrat odrajtati, ko jo za točenje ali prodajo na drobno nastaviti želi. Spolniti pa mora določbe, pri šte- vilikah 3 do 8, 13 in 15 omenjene. 3. Ima on finančni gosposki, uradniku ali postavljencu, ki so v dotičnem kraju za prejem napovedeb pooblaščeni: a) vso svojo vžitnini podvrženo, v obrtnij škili in druzih lastnih ali najetih, od stališča obrtnij e ne čez četrt milje oddaljenih prostorih spravljeno zalogo vina, mošta in druzih tekočin, potem mesil naj dalj e do 31. grudna; in b) odslej naprej pa vselej, predno ktero omenjenih tekočin v obrtnijsko sodo, ali v druge ravnokar imenovane prostore spravlja; pa tudi druge v tej okolici že spravljene, od koga pridobljene tekočine predno jih v svojo last prevzame, zarad pregleda na tanko napovedati. 4. Dohodna oblast in njen postavljenec ima pravico sode in hranilno posodo zapečatiti, da se bi’ez poškodovanja pečatov ne more iz njih pijača ne vzeti, ne va-nje pritočiti. Pri nastavljenih sodih se pa pečati vselej tako napravijo, da je brez njih poškodovanja točenje ondi spravljenih tekočin mogoče. 5. Obrtnik nima pravice samovoljno pečatov odpraviti, ampak ima za njih nepoškodovano ohranjenje skrbeti. 6. Kolikorkrat obrtnik želi tekočine: a) za točenje, prodajo na drobno in za lastno potrebo porabiti ; b) najmanj eno celo vedro ali više komu oddati in iz hrama spraviti; c) iz kraja, ker se shranjujejo, drugam poslati; in d) nekoliko ali vso iz ene posode v drugo, ali^ v več dru- zih pretočiti; kar se vselej vpričo postavljenca zgodi; potem kdor hoče e) da se od shrambe ali od posode odpravijo vradni pečati; ali če želi zapečateni sod ali hranilno posodo odpahniti ali odtakniti, mora omenjeno opravilo vselej najmanj 24 ur *) predno ga začne, dotični dohodni oblasti, uradniku ali postavljencu spisano ali z besedo napovedati; pa tudi čas naznaniti, kdaj sc bo opravilo začelo. 7. Poraba za točenje ali prodajo na drobno vžitnini podvrženih tekočin se takrat začne, kadar se za to namenjeni sod od-pahne ali nastavi. Točenju in prodaji na drobno se pa prišteva tudi, če se iz soda ali hranilne posode manj ko avstrijansko vedro vina ali mosta vzame, ali pa če se iz soda napolnujejo butelje. 8. Ce je od zaloge vžitnina žc plačana, tedaj je treba to z zapisnicami ali preglednimi tabelami, ki se v ta namen sklenejo, in pa z boleti izkazati. 9. Mesar in klavec ima pa vso vžitnini podvrženo, doma ali v družili, od mesnice ne več ko četrt milje oddaljenih prostorih postavljeno živino tudi najdalje do 31. grudna, —odsihmalo naprej pa vsako, vžitnini podvrženo živinče, potem meso, ko ga od drugod dobi, vselej prej napovedati, predno sc v lastno obrtnijsko ali gospodarsko poslopje tistega kraja, in v druge lastne ali najete, v omenjeni okolici stoječe prostore spravi. Kavno tako jo treba vselej napovedati meso pridobljeno od obrtnikov, kteri so so zarad vžitnino pogodili, in od njega tudi vžitnino plačali. 10. Kedarkoli obdačenec želi vžitnini podvrženo živino: a) iz kraja, kjer je postavljena, drugam prestaviti, b) prodati, in c) zaklati mora on to vselej 24 ur **) prej dotični dohodni gosposki, uradniku ali postavljencu napovedati; pa tudi čas povedati, kdaj se hoče to zvršiti. 11. Za napovedovanje klanja predpisani čas pa ne more veljati v primerlejih, ko se mora v posebni sili živina nemudoma zaklati; to je: a) če se je bati da živinče pogine, in b) če jo treba mesa prav naglo, naglo preskrbeti; kar 80 ob vojskinem času večkrat zahteva. Silna potreba klanjavse mora pa vendar-lo postavljencu na; znaniti, predno se kolje. Ce mu pa ni mogoče glasa dati, pa tudi bližnji politični cesarski gosposki ne; naj se naznani vsaj županu; da on pregleda kar jo treba, in potem potrdi, da se je moralo živinče nemudoma zaklati. Najdalje tri uro potem, ko se je živina zaklala, ima se to vendar dotičnemu postavljencu naznaniti, pa tudi če on zahteva, morajo se mu spričevala podati, da ni bilo mogočo klanja odložiti- *) Finančna oblast ima pa pravico čas za napovedbo dačevnegu P®' četja po okoliščinah glede na mogočo izpeljavo kontrole prikrajšati, spod G ur so vendar ne sme postaviti. ) Gloj prejSnjo opazko, ktera tudi tu velja. O takih okoliščinah treba je toraj previdno ravnati, in si preskrbeti spričeval, ktera naj na tanko povejo čas, kdaj se je gosposki ali županu naznanila silna potreba nemudnega klanja, pa tudi to, kdaj se je potem živina zaklala. Od zaklane živine pa ne sme nič na stran priti, ampak vse mora v klavnici ali mesnici tako dolgo skupaj ostati, dokler vžit-nina ni bila plačana tistemu, ki jo ima pravico pobirati. 12. Napovedba dačevnega opravila in čas napovedbe potrdi se v pregledni tabeli, ktera se vselej v ta namen dotičnemu uradniku ali postavljencu prinese; plačilo vžitnine potrdi se plačevalcu s plačilno boleto. 13. Nobeno dačevno opravilo ne sme se začeti, predno nima obrtnik potrdbe v roki, da ga ie napovedal, pa tudi pred napovedanim časom početja ne, in dokler finančni poslanec ne odpravi pečatov od soda in hranilne posode, iz ktere se hoče tekočina vzeti. Od tekočine, ki se točiti ali na drobno prodajati, in od živine, ki se zaklati hoče, mora vselej, predno se to začne, vžitnina že plačana, in od plačila potrdilna boleta vobrtnijskem poslopju biti. 14. Uradne pečate sme obrtnik sam odpraviti: a) če mu finančna gosposka, uradnik ali postavljenec v napovedni list ali v pregledno tabelo privoljenje za to vpiše, in b) Če po napovedbi dačevnega opravila preteče že celo uro čez čas ko se ima naznanjeni sod ali druga posoda uradno odpečatiti; in finančni poslanec ali postavljenec tj e ne pride. V omenjenih zadevah je toraj treba vselej previdno ravnati, da si človek 'kakošne kazni na vrat ne nakoplje. Najpred je namreč iz napovednega lista ali iz pregledno tabele prepričati se: ali je ondi vpisan čas, kdaj je napovedano dačevno opravilo, pa tudi kdaj se začne, in ali je obrtnik pooblaščen, da sam lahko pečate odpravi, potem, ali je od časa, ko se J® imel začetek storiti, že cela ura pretekla. Da se to konstatira, treba je župana, pa še kacega priseže-noga moža za priče poklicati. Le-ti naj bc vsega z lastnimi očmi Prepričajo, da pozneje, če je treba, vse iz lastnega prepričanja 8pričati zamorejo, kako se je godilo. Posebno naj se tudi na to gleda, da se pečati odpravijo od tiste posode, ki je bila napovedana. 15. Kdor od vse vinske zaloge in pa tudi od tiste, ki jo pozneje pridobi, vžitnino precej popolnoma plača, in to ravnanje začetku leta napove, temu so no zapečati posoda^ tudi mu ni ^eba napovedovati dačevnega opravila z omenjenimi tekočinami; ai»pak on sme ž njimi samovoljno ravnati. Omenjenemu ravnanju 8e pa on med letom ne more odpovedati. Od nekterih reči, ki jih je posebno treba vedeti ob prestopu mestne obmeje. Vvaževanje in prinašanje vžitnini podvrženih reči v zaprta mesta, pa tudi niih prevaževanje skozi taiste pripuščeno je samo po dnovi, in pa le po javnih voznih cestah; ne pa po stezah, poljskih in drugih potih, ki držijo le do posameznih sel. — Po-dnevni čas se v mescih malega travna (aprila) do kimovca (septembra) šteje zjutraj od petih do devetih zvečer; v drugih mescih pa od sedmih zjutraj, do sedmih zvečer. — Le s posebnim privoljenjem dohodne oblasti se sme drugače ravnati. — Reči, ki pridejo s cesarsko pošto o predpovedanem času, vvažati ni zabranjeno; izroče se pa one dohodnemu opravnistvu, da odmeri vžitnino, predno se lastniku oddajo. — Spravljati vžitnini podvržene reči po stranskih potih in drugi čas čez obrnejo zaprtih mest, pa tudi prevažati jih skozi nje je prepovedano. če ima popotnik za lastno potrebo nekoliko svoji potrebi primerne pijače seboj, njega za tega del omenjena zapoved ne veže; zadacati jo pa mora, ako zavoljo malenkosti ni vžitnine prosta. — Ob prestopu mestne obmeje se iina vsaka vžitnini podvržena reč po lastnosti in množini dohodnemu opravništvu na tanko napovedati, in od nje vžitnina plačati. Za plačilo se prejme boleta. — Pomanjkljiva ali neresnična napovedba zapade kazni, če ni razloček tako majhen, da se zategadel po postavi nima kazen nakladati. — Postavljenci imajo pravico vse na tanko pregledati in prepričati se, ali se jo vse resnično napovedalo, ali ne. Preiskovanje se ne smo motiti, še manj so mu zoperstavljati, ali ga celo zabraniti. — Od reči za prevožnjo skozi mesto namenjenih vžitnini podvrženih ob prestopu mestne obmeje ni treba vžitnine in mestnega naklada plačevati: če se reči za prevožnjo napovejo, in jih od vhoda do izhoda postavljenec spremlja; če se reči pri vhodu uradno zaklenejo in do izhoda v zaklepu ostanejo; in če se znesek vžitnine pri vhodu za varščino položi, ktera se lastniku pri izhodu povrne, ako se pri pregledovanju vse v napovedanem stanu najde. Kar pa od reči pri vhodu napovedanih pri izhodu manjka, povrne se mu toliko manj varščine, kar od njih vžitnina znaša. V mestni obmeji oddane reči mora on pa p« izhodu napovedati. Povračilo potrdi lastnik na boleti, ki jo p'-1 vhodu prejme in pri izhodu oddii. — Ni pripuščeno, da bi se čez mestno obrnejo pripeljane, za prevožnjo napovedane reči za enake slabejše v mestu zamenile, in le-te mesto unih čez mestno obrnejo prepeljale; ampak ravno tiste reči, ki se pri vhodu za prcvožnjo napovejo, morajo se tudi resnično prepeljati. — Za prevožnjo napovedane reči se morajo o pravem, v napo vednem listu postavljenem Času skozi mesto prepeljati. — Kdor drugače ravna, kakor postava in predpisi velevajo, zapade kazni; za ktero ni le on sam porok, ampak pridrži se tudi zalezena ali ne prav napovedana reč, in pa tudi voz z vprego vred, če ne more varščine položiti. Od odštevanja vžitnini podvrženih redi. Kadar nezadaeano živinče pogine, iz kraja, kamor je postavljeno bilo, pobegne, ali sc brez lastnikovega zadolženja odstrani, ima se ono, kakor hitro se to zve, precej dotični finančni gosposki, uradniku ali postavljenem naznaniti. C'e so pri preiskavi dokaže da obrtnik ni tega kriv, tedaj sc odpadlo živinče v pregledni tabeli odšteje, in od njega ne gre vžitnina. — Ce obrtnik zahteva, odšteje se mu brez plačila vžitnina od nezadacane zaloge tekočin po pregledanju: a) to, kar se usuši, iskadi, in pri vrenju ali pri pretakanju iz ene posode v drugo vpričo postavljenca odpade; b) to, kar v posodi gošče ostane; c) to, kar se spridi, in ni za vživanje, in d) to, kar se po naključji pokonča, ali pa iz hrama odtegne. Vse to se pa mora finančni gosposki precej naznaniti in ver- jetno dokazati. V okolščinah pri črki b) in c) naštetih sc pa odpadek le takrat odšteje, če se za vživanje nepripravne tekočine vpričo postavljenca iz hrama odpravijo, in se tudi za kis (jesih), ali žga-njico ne porabijo. Posebni predpisi določujejo, koliko se v omenjenih zadevah vselej po lastnosti tekočine, potem kar je v posodi spravljene in glede na čas, od kterega sem se shranjuje, v tej in uni deželi ®uie odšteti. Na Koroškem in Kranj skem, potem na Primorskem ^ Staj ar s kem se sme v primerljeju pod črko a) in b) od vsakega avstrijanskega vedra vinskega mošta in vina na drožjah 4 uokale, od vina z drožja že potegnjenega pa le en bokal odšteti. Odpadek se mora pri pregledevanju pa tudi resnično v omenjeni množini izkazati; če sc ga manj najde, tedaj se ga tudi le Manjšina odšteje. Slava in sreča kmetijstva. Spisal Ant. K . . . č. „Najveže pridobitve so brez dvojbe tiste, ktere človoŠki pridnosti rast6 iz zemlje.11 Nadvojvoda Karol. $|j^f[eka basen govori, da so se nekdaj zbrale vse žive stvari, da bi razsodile prepir med mečem, peresom in plugom. Ti trije veljaki namreč so se pričkali, kteri ima večo oblast in veljavo. Meč misli, da on je gospodar sveta, ker pred njim vse, vse trepeta; pero meni, da ono največ stori, ker preganja temo nevednosti in razsvetljuje um človeški, nazadnje pa se vzdigne plug ter prav pohlevno govori: „Mirno rijem pod zemlj6, Pa sem svet že preobrazil: Tiha sreča je z men6“. In na te besede — govori basen dalje — podarijo vse zbrane živali plugu zasluženi venec. In to po vsej pravici, zakaj kmetijstvo je najstareje, naj po-trebniše pa tudi najkoristniše opravilo, kmetiški stan je častitljiv stan, na kmetih je miru in sreče dom. Kmetijstvo je najstareje opravilo. Stari Rimljani, ki niso mogli vedeti, kako je poljedelstvo nastalo, ki so menili, da pred so živeli ljudje o divjih rastlinah in o samem drevesnem sadji, mislili so v svoji domišljiji, da je sama boginja Cerera učila ljudi orati in žito sejati; ker nikakor jim ni Šlo v glavo, da bi mogel človeški um znajti kaj tako imenitnega in koristnega. Imela je ta boginja sence z vencem iz klasja ovito, v roki pa srp in snop pšenice, rži, maka ali kaj druzega. Častili so jo najprvo v Siciliji, kjer so bojd našli prvo žitno zrnje. Mi pa, ki ne verujemo ni v bogove ni v boginje, mi ki vemo, da je Bog vstvaril rastlinje, da bi bilo človeku v prid in potreben živež, mi, ki v sv. pismu beremo, da sta zemljo obdelovala in drobnico pasla že Adamova sina, in da je Bog prvim staršem, predno so raj zapustili, zlasti na srce položil to besedo, ki še dan današnji velja vsem revnim in nemarnim postopačem, da naj zemljo pridno obdelujejo: mi tedaj po vsej pravici trdimo, da je kmetijstvo silno staro, tako staro skoraj, kakor človeštvo sploh. Kmetijstvo je pa tudi najpotrebniše in najkoristniše opravilo Človeško. Dokler sta bila prva človeka še v raji, imela sta vsega dovolj, mati zemlja ju je radodarno preskrbovala * vsem, kar koli sta potrebovala in želela. Ko sta bila pa grešivši spodena iz vrta, bila je ta splošnja mati (zemlja) precej bolj trdosrčna in brez potu svojega obraza ter pridnega obdelovanja nista prejela nič od nje, še potrebnega kruhka ne. Taista osoda zadene tudi njune mlajše. Kmalu se prepričajo sicer britke pa neovrž-ljive resnice, da: „Kdor misli na zemlji si kaj pridobiti, Delati mora, trdo se potiti11. Le z velikim trudom so si tudi le-ti svoj pičli živež dobivali. Najpred so bili večidel pastirji ali pa lovci, kakor nas zgodovina uči. Toda človeški rod se je če dalje bolj množil, pastirstvo in lovstvo ni moglo več zadostovati vsem potrebam. Tedaj so bili primorani, ako so hoteli ohraniti se, da so začeli zemljo obdelovati. Se le zdaj je družbinsko življenje bilo mogoče, še le zdaj so jeli zidati mesta in vasi; kajti pred so se vedno solili iz kraja v kraj; zdaj pa, ko so jeli en kraj obdelovati, ostali so vedno ondi čakaje obilnega sadu; zakaj zemljo vedno na novo rahljati, In se bili naveličali. Tako je nastalo družinsko in stalno življenje, tako le je bilo mogoče, da so se odpravljale divje in surove šege, da se je omika jela širiti. Poljedelstvo je tedaj temelj in zibel omiki. Poljedelstvo je pa tudi podlaga človeškemu življenju v tistih državah, ki so že kolikor toliko omikane in izobražene. Živež je prva potreba človeška. In ne bahajo se kmetje zastonj, da oni preživijo sebe in gospodo, da oni redijo vse stanove! Poljedelstvo nas varuje pomanjkanja in lakote in je najbolj naravna in najgotovejša pot do bogastva. Kdaj pravimo, da je lakota in revščina v deželi? ali ne takrat, če^.polje slabo obrodi, Če ga solnco posuši ali pa toča pobije? — Co še pomislimo, da kmetijstvo je prava podslomba tudi obrtu in trgovstvu, nič več ne bomo dvomili, da poljedelstvo je najpotrebniše pa tudi najkorist-niše opravilo. Zato si je pa tudi lcmetiški stan kmalu tako slavo in čast pridobil po vseh deželah in državah. Nikjer na vsem svetu pa ni bil ta stan že v starem času v toliki časti, kakor na Kitajskem; »ato pa tudi ni nikjer polje tako obdelano, kakor tam, da se skoraj od vrta ne loči. Po vsem kraljestvu kmeta častijo kot pra-yega očeta, in hranitelja vseh druzih stanov. Cesar sam ga slavi in spodbuja. Sploh znano in že večkrat povedano jo, da enkrat vsako leto, se celč sam kitajski cesar tako poniža, da zapusti svoj zlati prestol v Pekingu in gre orat sč svojimi najimenit-nišimi služabniki. In ko zorjo cesar, cesarjeviči in mandarini do-beršen kos njive, razdeli cesar bogate darove kmetiškemu ljudstvu. Nek tak poljsk praznik opisuje zemljepisec Balbi še^ celo Pri pol divjih Abisincin. — V novejšem času je dal avstrijski pesar Jožef II. prav ginljiv in spodbudljiv izglcd, ker je na svojem potovanji skoz Moravo sam prijel za drevo in tako zoral kos njivo. Na tem mestu, kjer je počastil tako kmetiški stan, se mu je postavil poznej spominek, v veden zgled gospodi, s kakošnim očesom naj pogleduje ratarja in kmetu v spodbudo tolažbo in zagotovilo, da njegov stan ni na svetu med zadnje štet, Stari Slovani so prav lepo in častitljivo obhajali žetve praznik, pri kterem se je zbralo vse ljudstvo in duhovni, ki so navadne obrede opravljali in tako pokazali, v kolikem čislu da imajo poljedelstvo. Pa saj imajo še zdaj pri žetvi najkrasnejše slovesnosti Slovani sploh in slovenski kmet, mislim, da nikoli ne vžije toliko veselja, kakor o košnji in žetvi; čeravno mora grbati in delati od zore do mraka, da je potu ves moker, vendar rad poskoči Se zvečer, in domu gredd prepeva in vriska na vse grlo, da se razlega po hribih in dolinah. V zgled nam je tudi bavarski kralj, ki napravlja vsako leto tako imenovano oktobersko svečanost, ki se praznuje po več dni pri Monakovem kar na travniku pod milim nebom. Lichten-ber^, ki imenuje kmetiški stan stalo človeštva — piše Moshamer — je spoštoval še cel6 kup gnoja tako, da sc mu je odkrival. Predolgo bi bilo, naštevati še več takih častivnih prič, vendar ne morem si kaj, da ne bi opomnil tako imenovanih kmeti j s k ih družeb, ki so zel6 razširjene in ktere silno veliko pripomorejo k napredku, ako so le prav osnovane in zdatno podpirane. Celo naša majhina kranjska domovina, ki je v marsikteri reči še tako daleč za druzimi deželami, je storila po prizadetvi gorečih mož že tak korak v tej roči, da je že obhajala lani naša kmetijska družba svojo stoletnico. Bog jej daj srečo in obstanek, narodu slovenskemu pa bolj poslušna ušesa in večo marljivost, da se ga bodo bolj prijemali lepi in dobri nauki, ki je daje pri vsaki priložnosti o kmetijskem gospodarstvu. Pa naj zdaj še kdo reče, da kmetiški stan ni častitljiv stan! Rekli smo že, da na kmetih je sreča in veselje doma. Kar srečo zadeva, mora se reči, da je tukaj na zemlji v svoji popol-nomasti nemogoča. Zares ni ga človeka, da ne bi iskal sreče, vsaj jaz nisem še take abote videl, da si je ne bi želel bodi si v tej bodi si v unej reči. Toda kje jo hoče dobiti? Sploh govoreč, je vsacega človeka sreča tam, kjer so želje njegovega srca. Ker pa si navadno to želimo, česar nimamo, zato jo jasno ko beli dan, da popolnoma in stanovitno srečen ni tukaj noben človek, kor se njegove misli in želje preveč spreminjajo. Se celo pobožni in krepostni človek ni zmiraj srečen. Sam še prenaša z voljo in vdanostjo, celo s hvaležnostjo, kar koli ga zadene, ali kteri pošten oča, postavimo, ne bode izdihoval, ko vidi svojo deco revno in lačno, ko vidi svojega sina, svojo hčer na napačni poti? Ce nam pa je neprenehljiva sreča še le unkraj groba prihranjena, more biti človek tukaj le oziroma srečen ali nesrečen; srečen, če je veselje njegovo veče, kakor pa žalost in trpljenje. To je pa le takrat mogoče — kakor trdijo oni, ki so kaj več o sreči pisali — kadar je človek zdrav na telesu in duši. — Kdor ni zdrav, gotovo ni srečen. Kaj pomaga svilnato zglavje, če je Pa glava vroča in bolna! Koliko srečniši je zdravi na goli klopi* kakor bolni na mehki postelji! Na deželi pa je za telesno zdravje dosti bolj poskrbljeno, kakor po mestih. Kmet si z delom telo utrdi in tako veliko lože zdravje ohrani. Hladen Čist zrak ga obdaja in zdrava čista voda ga napaja. Pa tudi na duši so kmetje večidel bolj srečni in zdravi, kakor drugi. V svoji priprostosti delajo dan na dan in se ne brigajo dosti za abotnosti, ktere drugim glavo belijo. Pri njih se nahaja še prvotna krepost in čednost je pri njih še najbolj v cvetji. Tu se vživa veliko več nedolžnega veselja kakor po mestih. Veliko več pobožnosti nahaja se pri kmetu, kakor pa v mestu, kajti kmet ima več priložnosti na Boga se Bpomniti, kakor kdo drugi. Saj vsejavši zrno on le od Boga pričakuje blagoslova in obilne žetve, ne pa od milosti kakega zem-skege gospoda. Le k Njemu mora moliti, ko seje, le Njega mora hvaliti, ko težko snopje spravlja, le k Njemu ponižno in zaupno pribeži, ko mu je nevihta vso nado pokončala. Glej toraj, dragi kmetič, še srečen se moraš imenovati v primeri z druzimi stanovi. Nikar tedaj ne tarnaj in ne zavidaj visokim gospodom njihove velike časti in oblasti. Tudi oni imajo svoje skrbi in težave. Če te teži kmetiška kamižola, in si težkega dela že ves spehan in utrujen, pomisli, da tudi gospoda dobro vč, kje jo čevelj žuli, da tudi ona ne more „Kregulja odgnati, ki kljuje srce Od zora do mraka, od mraka do dnd“. Se ve, da tudi tebi ni vse prav, pa vprašamo, kje pa jo kdo, ki mu rožice veselja vedno procvitajo, ki mu gre vse po volji V Svet, ljubi moj! — pravi pesnik — je enak njivi, na ktero med zrnjem veselja in radosti pade tudi marsiktero zrnice tuge •n žalosti. Veseli in zadovoljni bodimo, če se setev tako obnese, da se vsaj nekoliko skrije nesreče mrklo šavje pod visoko travico in obilnim biljem sreče in radosti. Pot do bogastva. Priobčil A. L d s ar. (>dFi|enjamin Franklin sevje 17. januarja 1706 leta rodil v Bostonu v severni Ameriki. Že mladih nog je svojim ubožnim Maršem pomagal sveče in milo delati, in bil je tudi on namenjen Za to obrtnijo. Enajst let star imel je že tako veselje do branja, c’il si je za ves svoj zaslužek kupaval knjige. On pa ni bral le za zabavo, ampak iz tega namena, da si je nabral koristnih vednosti ln izobrazoval svoj um. V svojem dvanajstem letu^ se je bil pri ^ v°j e m starejšem bratu izučil tlskarije. 17 let star je šel v Filadelfijo f ondi je delal v tiskarnici, bral podučne knjige,^ vadil se pisati različna piBma in tako prihajal čedalje umnejši. Sredi preteklega stoletja je iznašel bliskovod. Pri svojih sodržavljanih si Je bil pridobil toliko veljavo in zaupanje, da so ga v imenitnih opravilih pošiljali na Anglcžko in Francosko. Umrl je 17. aprila 17-90- leta. Njegovi spisi hranijo tolik zaklad modrosti, da se prištevajo najizvrstnejšim podučnim knjigam. Naj nekoliko njegovih naukov priobčim svojim dragim rojakom — Slovencem. Enkrat — tako pripoveduje Franklin — sc s svojim konjem ustavim na mestu, kjer je bila zarad očitne dražbe ravno zbrana velika množica ljudi. Ljudjč čakaje dražbe so se pogovarjali o slabih časih; kar se nekdo obrne k staremu na videz premožnemu možu sivih las ter ga nagovori rekoč: „In vi, oče Abraham, kaj pa vi pravite o sedanjih časih? Ali niste tudi vi te misli, da visoki davki kmalu popolnoma izmolzejo našo dožolo?" Oče Abraham vstane rekoč: „Moj svčt je kratek, kajti modremu je zadosti ena beseda — pravi ubožni Rihard." Vsa družba ga prosi, da bi govoril, in se v krogu ustavi okoli njega. Oče Abraham odpre svoja usta rekoč: „Dragi prijatelji, ljubi sosedje! Davki so res veliki, toda te, ki vam jih naklada gosposka, te bi še lahko zmogli, alco no bi imeli drugih, ki nas še bolj tlačijo. Med te jaz štejem na pr. lenobo, gizdavost in neumnost. Lenoba nam naklada dvakrat, gizdavost trikrat, neumnost pa celA štirikrat več davkov od gosposkinih. In ti davki imajo še eno drugo slabo lastnost, namreč to, da nas no more rešiti jih noben deželni poslanec. Vendar pa še ni vse zgubljeno, če hočemo ravnati po dobrem svetu, ki nam ga daje Rihard rekoč: „„Bog pomore njim, kteri si sami pomagajo/''* „0 vladi, ki bi ljudstvu nakladala težko tlako, gotovo bi vsi tožili, kaj ne; ali vam pa lenoba no jemlje več časa, nego najdaljša tlaka? Le izračunite čas, ki ga preživite v lenobi ali igračah, pa se kmalu prepričate, da je res, kar sem rekel. Lenoba je vrh toga tudi mati raznim boleznim in morivka življenja. Lenoba je rja, ki orodje bolj j6 nego delo. Ključ, ki ga imaš pogostem v rokah, se vedno sveti. — Kdor tedaj ljubiš življenje, ne trati časa, kajti iz samih trenutkov je sestavljeno tvoje življenje. Koliko zgubo trpimo že s tem, da dalje spimo, nego nam je treba, pa ne premislimo, da lisica speč ne vjame nobene kokoši, in da-bodemo v grobu zadosti imeli spanja. — Ubožni Rihard pravi: „„Zgubljeni čas se nikdar no povorne.'"' — Ura zgubljena, nC pride nobena; lenuh sobi čas krade. Sosedje gibljimo se, dokler imamo kaj moči. Lenobi jo vse težko, marljivosti vse lahko-Kdor pozno vstaja, ta nikdar ne dovrši svojega dela, komaj začno, pa mora že nehati. Lenoba tako počasi leze, da jej Je revščina zmeraj za petami. Ti goni opravke, da tebe opravki ne bodo. Zgodaj spat, zgodaj vstajati — to človeka zdravi, bogati in modri — pravi ubožni Rihard." „Kaj vam pomaga, želeti si in nadjati se boljših časov? Vi se spremenite, in sprovrgli se bodo tudi časi. „Pridnost ne potrebuje želja“ — pravi ubožni Rihard. Kdor se z nadami pita, temu žuga nevarnost lakote umreti. Brez truda se črevelj ne obuja. Brez muke ni moke. Kdor ima kakov posel, temu je odprta pot do premoženja. Lenuh kruha strada, pridnemu ga pa ostaja. Pridnemu možu lakota sicer pogleda v hišo, va-njo pa ne more. Pridnost je mati sreče, kajti pridnemu Bog vse podari. Kar moreš danes storiti, stori danes, kajti jutri te lahko kaj odvrne od dela. „„En danes je voč vreden od dveh jutri““ to pravi Rihard. Mačka miši ne lovi v rokovicah". „Sama delavnost pa še ne zadostuje, ampak delati moramo razumno in skrbno; na druge se nikar preveč ne zanašajmo. Kdor se trikrat preseli, ta enkrat pogori. Drevo, ki se večkrat presaja, ne raste tako čvrsto, kakor ono, ki ostane zmeraj na svojem mestu. Drevesu podobna je družina. Ne zapuščaj delavnice, in tudi delavnica tebe ne zapusti. Ge hočeš, da se delo dobro opravi, opravi ga sam. Kdor hoče, da ga plug obogati, ta mora sam v rokah držati ga. Oko gospodarjevo več opravi, kakor njegove roke. Majhena zanikernost je večkrat vzrok veliki nesreči. Mala iskrica vso vas vpepeli. Iz kopita pade žrebelj, za-rad pomanjkanja žreblja pade podkov z noge, konj brez podkve jame pešati in njegov jezdec v roke pride sovražniku, ki ga dohiti in umori; to so mu ne bi zgodilo, da mu je skrb za žre-belj v podkovi.“ „Kdor ne zna varčen biti, ta si nič ne zasluži, če tudi dela na pretrganje. „„Debela krava zapusti medlo oporo ko““ — pravi ubožni Rihard. Kakor dobljeno, tako zgubljeno — sme se reči o marsikterem goldinarji. Odkler se žene poza-Invše preslico zbirajo pri kavi in čaju, odkler možje odloživši kladivo in sekiro pijančevajo in igrajo, šlo je v zgubo že marsiktero premoženje in to skoro v istem trenutku, ko je bilo pridobljeno. >»jČ e h o č eš obogateti, ne bodi le delaven, ampak tudi varčen““ — pravi Rihard.“ „Dajte slovo svoji neumni ničemurnosti, gizdavosti in nepotrebnemu blesku, in ne bo vam treba tožiti o slabih časih, o hudih davkih in o velikih domačih stroških. Ena sama teh be-dalij više stane, nego dva otroka vzrediti. Morda si mislite: kaj Je neki ena skedeljica čaja ali kave, kozarec vina ali piva, sem tof tje kakova veselica, sladčica in kako lepše oblačilo; toda spominjajte so, kar stari Rihard pravi: „„Malo pa večkrat je "'^ogo.1'" Kamen na kamen palača. — Varujte sc tako imeno-Vanih malih pa večkrat ponavljanih stroškov. Majhena luknjica P°topi tudi veliko barko, sladkosncdost pelje na beraško palico.^ Danes se vas je tukaj mnogo sešlo k dražbi, v kteri imajo očitno prodati se razne reči. Te stvari imenujete blago; toda a°oro gazite, da sc no okupite. Mislite si menda: tega pa vendar lle> saj bodo vse dober kup, morda še pod ceno. l’oda jaz Plavim: Predrago si plačal, če kupiš kaj, česar ne potrebuješ, 'nard pravi: „„Le kupuj si reči, ki jih ne potrebuješ, in kmalu bos prodajal to, česar ti je neobhodno treba.““ — Modrijana izuči ptuja škoda, bedaka pa še lastna ne. Jaz poznam ljudi, ki stradajo sami in še otrokom trgajo vsakdanji kruh, da si za ta denar kupujejo lepa oblačila, toda svila in žamet ogenj pogasita na ognjišču. Tako daleč smo že zabredli, da imamo več narejenih, dozdevnih ali izmišljenih potreb, nego pravih, resničnih ali naravnih. Po takih in enakih bedalijah je že inarsikteri bogatin prišel na beraško palico, in marsikdo je pomoči prosil nje, ktere je v svoji ošabnosti zaničeval v njihovi delavnosti in varčnosti. Stari Rihard pravi: „„Kmet stoječ na nogah je viši od plemenitnika na koloni h.'“‘ Marsikdo izmed teh, ki najbolj tožijo o slabih časih, podedoval je veliko premoženje; pozabivši pa, kako je prišel do premoženja, mislil si je: zdaj jo dan, in več se mu ne bode zmračilo. Ta in oni mali strošek se nič ne pozna na velikem premoženju. Toda kmalu jez lastno skušnjo potrdil, kar Rihard pravi rekoč: „„če jemlješ moko iz predala in je nič ne devlješ va-nj, kmalu prideš do dna.““ Kedar se studenec posuši, tedaj še le prav cenimo vodo, ktero smo v njem zajemali. Ako hočete poznati ceno denarja, idite na posodo prosit ga. „„Za izposojilom pride vračilo““, pravi Rihard. — Kdor si kupi eno lepo hišno orodje, ta si mora kupiti še petero ali dese tero, daje vso v lopem soglasji. Ubožni Rihard pravi: „„L o ž c je, ustaviti sc prvi želji, nego vsaki priliodnji.““ Revež, ki posnema bogatine, podoben je žabi, ki se je napihovala, hoteč valovu biti enaka. Velike barke smejo na morje, mali bro-dički pa se morajo le ob bregovih plaziti. Kakošna bedalija jo torej, zarad nepotrobnih reči delati dolgove! Kdor se v dolgove zakoplje, ta drugim da pravico do svoje prostosti, do svoje sv6bodc. Kdor dolgov ne more plačati ob odločenem obroku, boji ii' sramuje se srečati upnika. Z neko bojaznijo govori z njim ter se izgovarja. Sčasoma se mu zgubi strah in sramožljivost in on jame izgovora iskati v laži. Svoboden mož vsakemu lehko brez strahu v oči pogleda; zadolžena revščina tedaj človeku vzame sa-mostalnost in mnogokrat tudi krepost. Pač jo težko prazno vreče postaviti po konci. Kdor le na to misli, da kupi vso, kar mu je všeč, ta kaj lahko pozabi plačila; a upniki imajo boljši spomin od dolžnikov; nikdo nima pratike tolikokrat v rokah, nogo up niki. Obrok plačati dolg dolžniku vselej prezgodaj pride. -7 Ohranite si toraj prostost in samostojnost, bodite delavni in varčni-Morda ste ravno zdaj na tem, da si hočete nakupiti nepotrebnih reči. To, kar hočete izdati, raji založite za starost in silo. Stari Rihard pravi: „„Poldansko solnco ne sije ves dan/'" ^a' služek je kratkega in negotovega življenja, stroški so pa gotovi in trpe, dokler živite. Lože je, zidati dve peči, kakor eno samp kuriti. Rajši brez večerje spat, kakor z dolgovi vstat’. Zaslužiti si, kolikor le moč, in zaslužek privarvati si, to jo ključ do bogastva- To-le, sosedje in prijatelji moji! so nauki, ki jih daje skušnja in modrost Skušnja je se ve da draga šola, a edina je, v kteri se bedaki izučč. Oče Abraham omolkne. — Množica ga jo sicer pazljivo poslušala ter njegove nauke cel6 pametne spoznala in modre imenovala; a, ko se je pričela dražba, kupovala je ne maraje za nauke, ktere jej je dajal oče Abraham. »Slovenci! ali hočete tudi vi hoditi v drago šolo lastne bridke skušnje? Dajte se raji tuji skušnji podučiti in izmodriti! S a v a. Spisal A n t. K ... č. saka dežela in vsak narod, ki se zave, ima posebno v čislu svoje visoke gorč in pa svoje dereče bistre vodč. Zlasti pa zapazimo, da pri vseh narodih, ki imajo le količkaj slovstva, pesniki posebno radi opevajo in slavijo velike reke, ki so zbog vpliva na trgovstvo njihovemu ljubljenemu narodu velike vrednosti in da posebno poveličujejo bistre potoke in vrelce, ki so zarad zdravilne moči ali pa zavolj veselic in zabave na glasu. Francoz skoraj ne more dobiti dovolj besedi in fraz, da bi vredno počastil svojo „la belle Seine“. Italijanom je bila Tibera že pred Gospodovim roj'stvom in je še zdaj nad vse priljubljena; pesniki latinski in laški je ne morejo prehvaliti. Še lndijani so ponosni, da imajo Ganges. Egipčani so imeli svoj glasoviti Nil za boga. Da o druzih molčim, koliko besedi, na primer, je storil nemški narod z ustmi in peresom, koliko pesmic spel, koliko sklenic pobil in kupic popraznil samo — Renu na čast! Kaj čuda tedaj, da je tudi naš prvi pesnik, nepozabljeni Vodnik, domači reki na čast strune vbral in v lepih podobah ter 8 krepkimi besedami slavil slavno našo slovensko reko Savo, ki jo po pravici našo slavonsko imenujemo, ker ona se najpred napaja s slovenskimi vrelci in prijazno sprejema na svojem teku »koraj vse bistre vodice, ki prišumljajo s slovenskih goric, vse reke in potoke, kar se jih preliva po naši krasni deželi, v svoje naročje in jo tako naprej drvi skozi bratovsko južnoslavensko deželo v velečastno in mogočno Donavo. Ta jo zroči Črnemu morju, nd kodar jo napojena megla po vseh vetrili raznese. Le Idrijca, Vipava in Reka hočejo biti mogočnice same zil se in ne maraje 2a Savo, ^rojo raje svojo pot v Jadransko morje. Za Vodnikom so »Šavo opevali skoraj vsi slovenski pesniki: hi v sonotu, oni v popisni, ta v epični, oni spet v lirični pesmi, tako, da bi se človek skoraj Binejal, ko ne bi vedel, da tudi pri druzih narodih, ki hočejo kaj veljati, pesniki sploh tako delajo glede svojih domačih rek, in ko zraven ne bi pomislil, da v resnici zasluži toliko — če ne veče slave. Vsi jo imenujejo ,,bistro" Savo „hčer kraljevo mogočnega Triglava, kraljico slovenskih vodit". Posebno pa je priljubljen njen izvir bistra Savica, o kteri nek mlajši pesnik in pisatelj pravi, da so to solzice, ki je preliva stari Triglav, ker se mu je milo storilo zarad nezgode zemlje slovenske. Pa saj je tudi ime, bi rekel, nekako poetično. Ne vem sicer, kakošna korenina bi se našla v Sanskritu, ker nisem etimolog. Že v „Tovaršu" je enkrat nekdo trdil, da je „iz lastnosti izpeljano ime: Sjava, ali po razgubi črke i ali j: Sava". Drugi spet izpeljujejo naravnost iz „suti": Sava. Naj bo že kakor hoče, toliko pa vendar lahko rečem, da naši predniki niso bili taki zaletčli, da bi bili tako neumno in grdo ime dali svojej najlopšej in naj-koristnisej reki, kakor nokteri nemški zgodovinarji in zemljepisci pišejo, imenovaje našo sijajno, tako pesniško reko po neki prav prozajični živali, ktera ima med drugimi to žalostno osodo, da je v življenji sploh kot simbol vse nesnage iu grdobije zaničevana, in da še le mrtvo jame svet čislati in še le po smrti njenej ve prav ceniti dobre in koristne lastnosti njene. Prav res, da je rahločutnemu človeku težko pri srcu in bi mu bilo kmalu tudi v vsakdanjem životnem pomenu ,,težko", ko bere v prav učenih geo-topo-hidro-oro-etnografičnih, historičnih in statističnih spisih precej v začetku, da je neki na Kranjskem imenitna reka, ki se joj „Sau“ pravi!! Saj mu mora tako imenovanje že naprej vso estetično slast skaziti! Ker je Sava tako imenitna za nas, ne le zato, ker tolikanj povikšuje naravno lepoto Kranjske, ampak tudi za to, ker je v gospodarskem obziru že toliko prida prinesla in ga še zmiraj donaša, ker toliko malnov goni, ker je še zmiraj, čeravno imamo železnico, preimenitna meddeželna vez: naj vsaj nekoliko še pregledamo njen tek od vira do iztoka v veliko Donavo, in se tudi seznanimo z najimenitnišimi pritoki in vodami, ktere spotoma sprejema v svojo strugo — in to tem bolj, ker se dan današnji čedalje bolj zanemarja zemljepisno učenje pri učeči se mladini slovenski. In če se v tej reči sem ter tjo kaj malega stori, vse je le bolj splošno in začetno, temeljito spoznanje — vsaj domače dežele in njenih naravnih lepotij — se sploh v nomar pušča. Marsikdo sicer na tanko ve, na primer, o Nilu, kje so bolj na to, kje bolj na uno stran nagne, kje jo voda širja, kje oža, kje hi-treja, kje počasneja, koliko sotesk ima preriti, koliko slapov pi’e' skočiti in več tacih strogih natančnosti; gotovo mu bo tudi znano, koliko je Missippi dolg in koliko polomljenih, in izrovanih štorov navleče preko mehiškega morja; a če ga vprašaš o domači Savi, vedel bo ubogo malo. Se ve da v šoli se no more vse zgoditi, šola je po mojej misli le kažipot za daljno samostojno pi'e' iskovanje in učenje. Podobna se mi zdi Sava čvrstemu, živahnemu človeku (recimo: slovenskemu ratarju), ki je poln porednosti in samopašnosti v otroških letih, zelo poreden in živ kot deček, ves navdušen in hiter v izpeljavi vsakterega namena kot mladenič, postaven, mogočen in prebrisan po mnogih skušnjah v moških letih, še v starosti krepak, čeravno že okoren in počasen, pa pohleven, tih in dobrodelen. Od začetka obstoji z dveh virov, ki se nad Radolico združita. Eden teh dveh potokov imenuje se gornja Sava (Podko-renska ali Dolinska), ki izvira spod Babjega zoba (Mangarta) in se vije kakor koli more med razkopanim skalovjem. Kakor malo dete, ki se ob vsaki kamen spotakne in če ima več zaprek, tem hitreje se na vrat na nos dalje kobaca, prav tako so mala vodica, jezna, da jo ustavljajo gorska rebra, peni in bije ob bele skale in se zaletava iz kota v kot. Vjezi jo vsaki velik dež, vsaka gorka spomlad, ki stopi sneg na strmih planinah; zdaj udari iz struge in podsuje vse krog s kamenjen in prstjo, zdaj teče naglo, zdaj počasi, vsako minuto spremeni svoj tek. Drugi prekrasni izvir se imenuje dolnja Sava, (ker teče skozi Bohinjsko jezero tudi: Bohinjska Sava, sploh: Savica), ki napo-jivši se v planinskih jezerih že precej močna na dan pride v Ogradniški planoti. Ta je zavolj naravnih posebnosti veliko važ-niši nego prvi. Savica vrvra iz veličanske dva do tri sežnje visoke pečine in spremenivši se v tisoč in tisoč drobnih prašnatih kapljic silovito bobni v neizmerjeno votlino, tako močno, da se sliši uro daleč na okrog. Ta slap je neizrečeno krasen, zlasti če solnce posije va nj. Predolgo bi bilo tukaj navajati lepih potopisov. „ ki so jih napisali tuji in domači popotniki, kteri eden pred drugim hvalijo to naravno čarobnost („Glasnik" 1865., Costa i dr.) Kdor hoče kaj več vedeti o tem, naj prečita dotične spise, še boljše pa je, da gre sam pogledat tega čuda, da vsaj nam ne bodo očitali, da je tujcem več mar za lepotije naše domovine, kakor nam rojakom samim — kar jo žalibog večkrat res. T/ikaj sem je hodil Vodnik: „Visoko pit Savico Lepih pesmic hladni vir, Mojstra pcvcev«na zdravico!" Ta naraVna krasota ga je tako povzdignila, da je pozabil na vse zemeljsko in zdihoval: ,,Pod velikim tukaj Bogom Breztelesni bit' želim, Ciste sape sred med krogom Menim, da na neb’ živim !“ Odtod pa šumijo Savice mali valovi tako živahno med kajenjem in pečevjem, kakor neporedni dečki, ki zaželevši prostega 7-raka, tako zlobno iz šole drvijo, da še poredne v nered pripravijo, da potem vse povprek leti in lomasti. ■ Nad Radolico, ka-’°r smo rekli, združujete se dolnja in gornja Sava, in pri Rado-NArodni koledar 1869. (Letopis.) 5 lici se začne srednji tek velike Save, ki se zdaj v široki zdaj v oži strugi dalje pomika, kakor pesnik pojo: „In Sava kraljica Po trgih po mestih Slovenskih vodi Valove vali Nam moči planjave In brate Slovence Zaliva polja. Pozdravlja — budi.“ Ko ste se nad prijazno Radolico sestrici, hčerki kraljevega Triglava, objeli in prijazno združili v eno reko, je Sava čedalje bolj močna in že jo ve človeški um na svojo korist obrniti: go-renske fužine že dolgo daleč slov6 in posavske mlinarje že cel6 narodne pesmi hvalijo, da so mogočni in denarni ljudje. J Dokler se še boy hribov drži, zelo je m'na in dereča, koplje pri najmanjši oviri strašne jame, spodriva najmočneje jezove, trga zemljo na vse kraje in jo nese seboj. Sem tor tj e teče tudi počasi. in krot-keje, ali ta krotkost je le hinavska, da more še večo škodo narediti, ker tako rekoč počivaje lahko odloži kamenje in prst. Tako si poviša strugo, preskoči bregove in začne delati kar nov žleb. Res prava podoba ognjenega mladenča, ki ga nihče no moro strahovati in brzdati, ki ie prerad sam svojo pot hodi. Nad Kranjem se nekoliko upokoji, kakor človek, ki pride v leta in ga sreča — pamet. Ko se mimo Šmarne gore vije, večkrat zlasti o povodnji spremeni svojo.£trugo, dela zarad peščenih tal votline, celo slape (Medvode) in tako spridi veliko posavskega sveta. In to lastnost še več časa obdrži. Pod Z&logom se začne dolnji tek in odtod je Sava vozna in nekdaj se je veliko speljalo po njej gori in doli, zdaj pa nazaj ne vozijo veliko, še navdol malo, ker zdaj si svet po železnici veliko hitrejše in cenojšc prevažava svoje blago, kar je voznikom in brodarjem javalne všeč in marsikak Z&ložan milo za pečkom zdihuje: „Kje so časi, kje so dnovi —■ ko smo pokušali tudi v naši luki hrvaško kapljo." Pod Zagorjem se zopet zavije in mojo dela med Kranjsko in Stajarsko. Nekoliko časa se rije po prav ozki strugi med skalovjem. Od Zidanega mosta naprej se pa razširi savska struga v prijazno dolino. Na obeh straneh se razprostira vas# za vasjo. Po liomcih raste vinska trta in vrh homcev se blišče • noštevilne cerkve, ki nam pričajo, kakošnega duha so bili prednamci. — Pod Jesenicami prehaja na Hervaško in teče od zahoda proti jugu. S Hervaškega se obrne v Granico in meji Turško od Avstrijanslcega do Belegagrada, kjer zročuje sebe in svoje imetje velečastni Donavi. Cem bolj se bliža Donavi, tem plodmša so njena obrežja, podoba sivega bla-zega starčeka, ki tudi deli dobrote, kar največ more.j Pritoki na levi strani so večidel kratiti, toda dereči in bistri. Znamenitiši so ti-le: 1) Tržiška Bistrica, • ki se izliva v Savo prj Podbrezji, 2) Kokra, teče pri Kranji v Savo, 3) Gameljščica nad Črnučami in 4) Kamniška Bistrica, ki ima svoje ustje pod Dolom* Na desnem obalu pa je razun Soro Litijske Reko in Krke naj' Važnili pritok Ljubljanica, ki se iz taka pod Zalogom, nekdanjim brodarskim skladiščem, v Savo. Znamenita je ta reka, ne le zato, kor je trikrat krščena in ima toraj trojni naslov, tcmuč tudi zato, ker nam kaže, kako se tudi pod zemljo reke stekajo in kakor nad zemljo tako tudi podzemeljski svet oživljajo in kras6. Trikrat se zgubi pod zemljo, v postonjski, planinski in nadvrhniški jami, in ravno tako, kakor v Krko tekoča Temenica, se trikrat prerojena in prekrščena, zopet na svitlobo prikaže. Od kraja jej je ime Pivka, potem Unec in poslednjič Ljubljanica. Ta naravna prikazen, da velike luknje cele reke požirajo, ktere z veliko močjo^spet na dan pridejo, se gostokrat ponavlja v Istriji, Dalmaciji, Crni gori v Albaniji in na Grškem. Preiskovavci, ki so čolnarili po teh podzemeljskih vodah, vedo veliko krasnega o njih povedati. Tu se nahajajo visoki slapi s tako sijajno okolico, da le še solnčnih žarkov manjka, in pesniki bi je ravno tako slavili, kakor slavč nadzemeljske in ko bi bila pot do njih, tisoč in tisoč potnikov bi je obiskovalo. Tu se ravno tako dele reke, kakor zgoraj; ena gre na desno, ena na levo, potem pa se spet združijo ter naredijo lepe otoke in krasna jezera, kamor se mirno zbirajo podzemeljske Vile. Jame, po kterih se Pivka in Unec pretakata, je natančneje popisal Dr. Schmidi in naznanil tudi vnanjemu svetu lepotije naše dežele, ktera v naravnih zadevah^ima-^paro-jiied—deželami, kar jih je na „starom svetu“ takržj — Vdlikega morja. Krajepis borovniške okolice v prirodoslovnem obziru. Spisal Simon Robič.*) ^_>ri milje proti jugu od Ljubljane poleg železnice, kjer 1800' dolgi 120' visoki, tedaj velikanski, srpasto-zaviti zidan most dve £°i'i sklepa, stoji 980' nadmorske visočine v prijetni dolini vas 'Orovnica. Njena okolica v prirodoslovnem obziru toliko znamenitega hranuje, da se ponosno meriti sme z marsikterim drugim ■^ajem naše, mile, lepe in v prirodoslovnih stvareh prebogate domovine, dapače mnogo krajev še celo dalječ dalječ prekosi. ) Marljivi in v prirodoslovji vrlo izvedeni gospod pisatelj nam je poslal ta rokopis s temi le besedami: „Ta krajepis sem namenil letniku ljublj. muzejnega društva. Ko pa sem z g- Dežmanom zarad ^eSa govoril, rekel mi je: „Kdo neki bo slovenske spise bral?“ — Tako žalibog! odbijajo nemški kulturonosci plodove slovenskega »ma in truda, da bi potem rekli: idite spat, Slovenci, saj nimate nič! Vred. Ker v tem zanimivem kraji že blizo 6 let bivam in zarad pičlih letnih dohodkov le redko kedaj drugam stopiti morem, zato sem toliko marljivejši preiskaval to okolico in kar sem v tem času znamenitega zapazil in steknil, podajem tu pri rodoljubom za všečno porabo. Zemeljski nasadi ali skladi (Erdschieliten), ki proti severu nagnjeni se od zahoda proti izhodu dvigajo in proti jugu v Vini-vrhu (3123-09'A)> med jugom in izhodom v Šopu (3155-88'A)■ proti izhodu v Smerekovcu (3150') proti večeru pa v Trebe v-nilcu (2550-30'A) najviše vrhunce dosežejo, so občno triasne tvorbe ali sestave (triasformation). Drugi vrhunci so še: proti zahodu od Borovnice Lipovec; med zahodom in jugom Kamen-vrli, Mali v rh, Kuni vrh; med jugom in izhodom Gaber-nica: proti izhodu pa Planina. To pogorje je sestavljeno doli do srede iz triasnoga apnenca, podnožje Trebevnika in Planine od Pakega do velicega zidanega mostu pa iz Verfenških skladov. Od Borovnice do velike struge Pekel pod Pristavo se prikazujejo premogovi škrilniki namešani zlasti pri Borovnici z neogonimi zlepljenci in predrti pri Ohonici od laporja. Proti jugu,od Borovnice, v podnožji Grede za Kopi-tovim gričem jc obilno rujavoga žolezovca (Brauncisenstein), kteri zbrušen in uglajen je zarad grahastih in prosnatih zrnc kaj ličen. Podnožje Planine obstaja okoli Drašče in jolovskega griča iz laporja in peščenca, v lcterem so nahaja rdeče in črno, Ahatu podobno, kremenje (Quarz). Nad Sabočevim v Smerekovcu, kjer so pot proti Rakitni vije, obilo je školkastega apnenka (Muschclkalk). Po žlebih, kodarkoli kaka vodica Šumija, se množi povsod lahki kamen (Tufstein) in kolikor na mahu ali močvirju pripomorejo močvirne rastline n. pr. šotni mah (Sphagnum) divje močnice (Andromeda polifolia), jesenska resa (Oalluna vulgaris) itd. k tvoritvi šote, toliko pospešujejo tu razni mahovi rast lahkega kamenja, ker srkaje napajajo se z ogljeno kislo apnino ter se sčasoma vtrde in okamnč. Korita od Brezovice pod Strmec in od Ohonice v Pekel kot planota pod Sabočevim in ravan okoli Borovnice so naplavina ali diluvialnega nanosa; na mahu pa aluvialnega. V pogorji Borovniške okolice jo petero v prirodoslovnem obziru prav znamenitih p o d m o 1 o v ali podzemoljskih jam (Grotten). Prvi je J o leno do Is ki podmol proti zapadu od Borovnice primerno kakih 72' nad jolonodolskim zidanim mostom ah 1217' nad morsko visočino, iz kterega majhen studenček Šumiji razljivajo se dalje po žlebu čez mahovito lehko kamenje v Jelo* nodol. Predlopa podmola jo spredoj 18' široka, 9' visoka, 21' Pa dolga, iz ktere odpira ozka tesnina vzhod v podmol, tako, da 1° sključen va-nj priti moreš ob potoku, ki so od severa proti jugu 84' steguje; širok jo 18', najviša visokost pa 15'. Potem se za-vija proti izhodu v tako ozki in nizki tesnini, da zopet le sklju' če n ali po vseh štirih kaeih 15' dalje plaziti moreš in od tod skozi tesno špranjo v zadnjo lopo proti jugo-zapadu, ki meri kakih 15' dolgosti, 7' širokosti in 7' visokosti. Drugi podmol je poleg Zavrha, pičlo pol ure od Poko jišča, v mali kotlini pod Malim vrhom 2301' nadmorske visočine. Vzhod proti zapadu, 11/,,1 visok in enako širok, je tako tesen, da se le ritnisko pa trebuhu skozi luknjo splaziti moreš na gred, po kteri se dober seženj, globoko stopa v malo lopo, ktera se v dva hodii deli: levi brez vse prirodoslovne posebnosti se steguje proti zapadu kakih 10—11 sežnjev, desni pa od začetka tako nizko stisnjen, da se le na trebuhu po nekoliko nagnjenih tleli en seženj delječ plaziti moreš, so zavija v enakomerni širokosti px*oti izhodu in sicer do prelaza kakih 9 — 10 sežnjev in od ondot do konca še kakih 20 sežnjev. Tretji podmol je v lozi pod Kuni vrhom, ono uro od Pokojišča v primerni nadmorski visočini kot uni pod Malim vrhom. Kmalu pod vožnim potom poleg Kunivrha jo kotlina, iz ktere se gre po hudo nagnjeni votlini 4 sežnje v globočino; ondi se razdeli v dva hoda; desni se razteguje proti severu kakih 4 do 5 sežnjev, levi pa proti jugu, strmo nagnjen navzdol in kako dalječ, ne vem, ker brez vrvi in volicega truda si ne upa človek, plaziti se v to negotovo globočino. Nad vasjo Brezovico, med malim Krimom in Gabornico je četrti podmol, Golobja jama 2250' primerne nadmorsko visočine, ki se proti jugo-izhodu kakih 50 sežnjev in sicer od začetka po tesnem le poldrugi čevelj visokem in enako širokem vhodu 5—6 sežnjev ravno, potem pa tako strmo navzdol nagnjen steguje, da se brez vrvi le težko in ne brez nevarnosti čez navaljeno kamenje E laziti moreš. Temu skorej vštric jo drug enako strm, ki pa no enega vhoda od zvunej nima. Peti podmol je v lužah pod Srebotnikom proti izhodu pd Borovnice, pičlo uro od Sabočevega. Vhod va-nj je proti jugo-izhodu skozi skalnato razpoko, in ktere se gre kaka dva sežnja ali po vrvi ali po posekani in v globočino spuščeni roglji naravnost navzdol. Ondi so odpre velika lopa, ki se v dva hoda **i dve jami razteguje; veča proti izhodu, manjša proti jugu, ki ie pa tako tesna, da so lo po trebuhu va-njo splaziti moreš. Velikanska lopa Vihro vica jo v malem Krimu nad Sabo-čevirn; al v prirodoslovnem obziru je brez posebnosti. , Kaj se vseli teh ob kratkem popisanih podmolih nahaja, hočemo kasneje povedati; ozrimo sc pred vsem na rastlinstvo. , _ Vrhunci, slemena in planje pogorja so obraščeni veči del s ??4®.vci, ki so lo redko namešani z listovci. Ondi raste največ hoj K pectinata), s mere k (Abies excelsa), in mnogo tis (Taxus haccata); brežino in rebra pa so obraščene večidel le z listovci, in ti so: lir as ti (Quercus Cerris), ki so poglavitno drevje na Planini, potem bukve (Fagus sylvatica), gabri (Carpinus Betu-lus), ki je poglavito drevje vGabernici; jeseni (Fraxinus Ornus), brsti (Ulmus major), javor j i (Acer Pseudo-platanus), m ek leni (Acer campestris), lipe (Filia), nagnoj (Cytisus Laburnum), breze (Betula alba) posebno obilno nad Lazi, dren (Cornus m as cul a) zlasti nad Bregom, kjer, kadar cvetfe, se obrežje kar rumeno vidi. V nižinah in na planom pa rasejo boli in rujavi topoli (Populus alba & canescens) trepetlike (Populus tremula), jelše (Alnus), kostanji (Castanea vesca) nad Dulami, murbe (Morus alba) poleg Dul in Borovnice; orehi (Juglans regia), hruške (Pyrus communis), jablane (Pyrus inalus), slivo ali čepi j e (Prunus domestica), črešnje (Prunus avium), ktere se nahajajo tudi po logih in gozdih. Glede na grmovje vidimo mimo obilno lešja (Corylus Avellana), česininja (Berberis spinosa), brinja (Juniperus communis), gloga ali belega trnja (Crataegus oxyacantha) in črnega trnja (Prunus spinosa), še mnogo lepega klocka (Sta-phylea pinnata), bodičevja (Ilex Aquifolium), šmarnih h ruši c (Amolanchicr vulgaris), rula (Rhus Cotinus), gozdne k r lili k e (Rhamnus frangula), s vib (CornuB sanguinea), psike (Li-gustrum vulgare), u do vi tj a in bro go vitja (Viburnum Lantana & Opulus), jerebi k (Sorbus auouparia), m oko v ca (Sorbus Aria), brek (Sorbus torminalis), bozgil navadnega, grozd-natega in hebata (Sambucus uigra, racemosa & Ebulus), kost eličev ja (Lonicera Xylostea), kozličevja gladkega, brado-vičastega in širokolistnoga (Evonimus europeus, vermosus & lati-folius) in poslednjič še raznih vrb (Salices) zlasti ob potokih, pa tudi po logih, in pa plezavek, kterih jc posebno obilno: divjo trte (Vitis Labrusca), hmelja (Humulus Lupulus), kovačnika (Lonicera Oaprifolium): v gozdu pa bršljana (Hedera Helix), srobrota (Clematis) in blišča (Tamus communis). Oziraje sc na cvetlice zapazimo čudapolno mnogoterost, različnost in krasoto. Spoinladna resa (Eriča carnoa) kot rdeča odeja pokriva spomladi rebra in brežine gori in je takrat z belimi slepicami (Helleborus nigor) pridno obiskovana od delavnih bčelic. Raznobarvno lepotičijo takrat nižine in ravan: snežni z v o n č e k i (Galanthus nivalis), morska čebulica (Scilla bifolia)> bele nun k e (Crocus albiflorus), spomlad ni svišec ali sveder c i (Gcntiana verna), 1 o z n e in rumene v o t e r n i c e (Anemone nemorosa & ranunouloides), Brčkasto-listni g u m b e k i (Globularia cordifolia), na močvirnih mestih pa krasne spomladne norice (Leucojum vernum) in močvirne tu lip o (Fritillaria Meleagris)-Po strugah, jarkih, bregovih in strminah so razevotajo kasneje: Čemaž (Alium ursinum), petolistna in devetolistna konopnica (Denti iria enneaphyllos & pentaphyllos), rolčič (Scopolina Atro* poideš), zlasti po žlebih; p o k a 1 i n (Physalis Alkekengi), k a č j J trpotec (Plantago serpentina), mesečnica (Lunaria rediviva), g o 1 o b č e v j e (Ophris), razni c e p t i c i ali k u k o v i c e (Orchidaeen); posebno: ceptec ogorevček (Orchis ustulata), glavičasti ceptec (Orchis globosa), bezgovičasti ceptec (Orchis sarn-bucina), čeladasti ceptec (Orchis militaris); veliki materni k (Astrancia major), volčje črešnje (Atropa Belladona), pasji zob (Erythronium dens canis), kolenčaste krvomoč-nice (Geranium nodosum), sivi regrat (Leontodon incanus), hrušk o vi ca (Pyrola secunda) v Gredi; rdeča detelja (Trifo-lium rubens), planinski sipek (Rosa alpina) ravšje (Rhodo-dendron hirsutum) v Peklu in nad Vihravico; malinje (Rubus idaeus), borovnice (Vaecinium Myrtillus), pasji jezik (Cyno-glossum oflicinalo), ž a n j e v o c (Polygala Cnamaebuxus), k o n j s k i jezik (Ruscus hypoglossum), lavoriko-listnati volčji koren (Daplme Laureola): obd v brežini Trebevnika; kranjska in bul-časta lilija (Lilium chaleedonicum vel carniolieum et bulbiferum), travna perunka (Iris graminea) poleg Vihrovice, rumene vijolice (Viola bifiora) v Peklu nad slapom, razni mlečki (Eu-phorbien) dišeča perla (Asperula odoi’ata), lctere je po gozdu in brežinah povsod toliko, da bi vozove žnjo naložil; enako obilo je dušečih šmarnic (Convalaria majalis) in kranjskih br-končic (Primula carnioliea), ki so spomladi najlepši kras skalnatim strminam. Poleg njih cvet6 še žolte mastnice (Pingui-cula flavescens) in veliki rigelci ali zvezdarice (Bellidia-strum Michelii), gorske p la vice (Centaurea montana), košate k r e s n i c o (Chrysanthemum corymbosum), razno žibrije (Epi-lobien), capasti klinčeki (Dianthus monspossulanus), jas enolistne binkuštnice (Dictamnus Fraxinella) zlasti v podnožju Planine; na mahu pa razne močvirno cvetlice. Na kupe pol bi napisali, ako bi hotli našteti raznovrstne cvetlice, ki rasejo v Borovniški okolici. Ako prirodoljub, z botaniško škatlo na hrbtu, večkrat na leto pohodi to okolico, vselej se bo z bogato nabirko zadovoljen vrnil na dom. Prestopimo zdaj k živalstvu. Medvod kosmatin (Ursus Arctos), stanovito še biva v ^kajšnjih gorah. Vsako leto so jih prikaže po dva in še več. Pred dvoma letoma so tudi enega ustrelili. Jazbecev (Meles "axus) jo tudi še nekaj. Več je žlahtnih in hišnih kun (Musfella ?°bilis et Foina); tudi dihurjev (Mustella Putorius), podlasic ln kepenov (Mustella vulgaris et Erminea). Tudi vider (Lutra yulgaris) se ne manjka. Volkovi (Canis Lupus) se vsako leto *e pripodijo. Ta leta so tri ustrelili. Ris (Felis Lynx) in divji Maček (Felis Catus) se tudi še dobita. Mnogo je zajcev (Lepus imidus) še več pa brzonožnih srn (Cervus Oapreolus). Preteklo _eto so blizo sto srn ustrelili. Jeleni (Cervus Elaphus), kterih se )o pred 40 leti še celo čede paslo po tukajšnjem pogorju, so sko- rej čisto zginili; le redko kdaj pridejo zdaj posamozni v to okolico iz bližnjega Javornika. Od raznih tičev, ki živijo v tem kraji, naj omenim samo nekterih bolj znamenitih in ti so: planinski orel (Aquilafulva), ki se pogosto vrti nad pečinami v Peklu, kjer brž kot ne tudi gnjezdi, kajti pred dvema letoma je bil ondi mladič ustreljen. — Jezerski orel (Haliaeotos ossifragus) je bil v Bistri vjet, ki zdaj umetno napravljen (prepariran) v ondašnji grajščini paradira. Velika uharica ali sova (Strix Bubo) se tuai ie nahaja v gozdu, v ravninah pa pegasta mrtvašnica (Strix flamea). Izmed kur e ti n e se dobč tu gozdna j erebioa (Tetrao Bo-nasia) in mnogo poljskih jerebic (Perdix cinerea). Še znamenitejše so tiče, ki na močvir zahajajo; in te so siva: ali pepelnata čaplja (Ardea cinerea), rujava čaplja (Ardea purpurea), mala čaplja (Ardea minuta), bela čaplja (Ardea alba), ža-boder (Araea stellaris); potem razni kljunači (Scolopax), po-tapljavci (Podicops), posebno veliki slapnik (CoIymbus gla-cialis), lab udi (Cvgnus) in poslednjič mnogovrstne race (Anas). Izmed rib plavajo tu v Borovnišici in v vodnih jamah, kjer so nekdaj izkopali ilovico za opeke in zdaj voda stoji: smrkovi menkičok (Cottus Gobio), navadni karf (Cvprinus Carpio), brkasta mrena (Cyprinus Barbus), šlanj (Cyprinus Tinca), ko cel (Cvprinus Brama), navadni klin (Cyprinus Louciscus), ščuka (Esox Lucius), postrv (Salmo Fario) pod Strmcem ni pod Padeži v Peklu; in poslednjič menek (Gadus Lota). Izmed golaž še mnogo kač in sicer obilno beloušek (Coluber Natrix), ruja-vih kač (Coluber austriacus), gožev (Coluber Aesculapii), veliko gadov (Vipera Ammodytes) zlasti na Planini in nad Brezovico. Izmed zažolk (Insecta), ktorih jo brezštevilno v vodi in na suhem, nahajamo tu mnogo iz raznovrstnih družeb in plemen, kte-rih drugod zastonj iščeš. Naj naštojera samo nekterih žužkov i* mnogobrojno družbe štrkovcov (Carabici) in ti so: veliki štrkov ec (Procerus gigas), kranjski štrk (Carabus caelatus), hrvaški štrk (Car. croaticus), Ivreutzorjev štrk (Carabus Creutzeri) oba v malem Krimu, neredno pikasti štrk (Car. irregularis), obrobni štrk (Car. emarginatus), verižasti štrk (Carab. catenatus), zbočeni štrk (Car. convexus) višneli štrk (Car. violacous). V podmolih živijo: Sphodrus Schreiborsii, Anoph' thalmus Bilimeckii, Anophth. Haoquetii, in krasni rilčkar Troglo-rhynchus Anopthalmus; v podmolu pod Malim vrhom se pa nahaja še Leptoderus Hohonwartii, prekrasen žužek, ki le v notranjskih podmolih živi; Adelops Millerii v golobji jami in v jeleno-dolskem podmolu pa Adelops acuminatus et montanus. Izmed drugih družin živijo v tej okolici posebno znameniti pol' krilci (Staphilinidae), rilčkar ji (Curcurlionidae) in razni vodni a r s e j i c (Lacerta viridis et agiiis) in slepcev (Aneuis fraeilis) žužki. Vlovil sem v tej okolici tudi nekaj drugim prirodoljubom do zdaj se neznanih žužkov. Izmed dvokrilcev (Diptera) je mnogo lepih raznih muh in obadov. Ob vodah in na mahu preletava mnogo raznih mrežokrilcev (Neuroptera.) Izmed ravnokrilcev (Orthoptera) se nahaja tu mimo mnogo-različnih drugih: kobilica hinavka (Mantis religiosa), slo vi če k trtni (Oecanthus pellucens), inpodmolska ali zatišna kobilica (Raphidophora cavicola), ktera pa tudi zunaj podmolov E od kamenjem in za skorjo porobkov živi. Vlovil sem tudi ko-ilico iz družine Odontura; njeno ime ni mi še znano; brž ko ne je nove vrste (species). Raznih plemen in mnogovrstni so polži (gastropoda), ki se nahajajo v tej okolici v vodi in na suhem. Stopimo v KopaliSčo do Borovnišice, pa zagledali bodemo ondi v vodi na kamenih in na pesku vse polno rožnatih polžkov razne velikosti. Kupčekast, bolo-pisan je pisani p lava vk ar (Neretina stragulata); uni s 6 zboeenimi, rožnatobarvanimi in raa-rogasto-pasastimi zavoji, kterih poslednji je nekoliko širi mimo vseh drugih, je Holandrov sračicar (Melania Holandri). Vmes so še bolj podolgasti, s koželjasto, gosto rahlo-progasto lupinico z 9 zavoji s podolgastimi rujavimi marogami; imenujmo ga: podolgasti sračicar (Melanopsis acicularis). Grede dalje ob vodi najdemo pod malnom v strugi ledvicam podobno školjko, in ta je ljubljanska školjka (Unio Labacensis), kterih je posebno obilno poleg Ohonice. V logu pri mostu čez Borovnisico zagledamo Da desnem obalu mnogo polžkov s temno-zelenkasto kroglasto lupinico s 4 zavoji, kterih poslednji je tako širok kot vsi drugi; ta polžek je glenini plezavček (Lithoglyphus fuscus). Na kamenih pa najdemo obilno drobnih potočnih plezavček o v (LithoglyphuB fluminensis). Prisedši do jam, kjer so kopali ilovico za opeke, zajamemo z vrečo na drogu privezano kalovino, pa najdemo v njej včlicega mlakarja (Paludina vivipara), polža s tanko, zelenkasto, zdolej kroglasto, zgoroj kupčekasto 1—1 ‘V' visoko in 13 — 15'" široko lupino s 7 trebušnimi zavoji, in ]ia ®tudenčnega krožkarja (Cyc.las rivicola). V vodnih grabnih na mahu pa najdemo v zajeti kalovini blatnega in rožnatega krožkarja (Čvclas caliculata et cornea), školjkice s podolgasto, kroglasto-rumenkasto 4—5y// visoko in 5—6//y široko lupinico. Poleg nju ali vmes se nahaja vegasti lečar (Pisidium obliquum), kije s studenčnim lečarjem (Pisidium fontinale) ves podoben loči. Na vodnih rastlinah najdemo: trobljastega svitkarja (Planorbis corneus) s trobljasto 6,y/ vis. in 13—14/yy svctlo-belo, skozi bliščečo tanko lupinico, s 5 zbo-čenitni zavoji. — V ZelenodolBkem podmolu najdemo na mokrih sikaraBtih stenah: drobnega in mrežastega sikrarja (Cary-chium exiguum vel amoenum et reticulatum). Prvi, najmanjši do- zdaj znanih sikrarjev, ima tanko, gladko, belo, skozi bliščečo 2 milim, visoko in 1 milim, široko lupinico s 5 zelo zbočenimi zavoj čeki ; ustjo polomesečne vpodobe je brezzobno. Mrežasti silcrar, nekoliko veči, je podoben Smidovemu sikrarju, ki se pa vidno od njega loči po mrežasti lupinici. V podmolu pod malim Vrhom se nahaja dvozobni sik r ar (Carychium bidentatum) in F r a u e n-feldov si kr ar (Carychium Frauenfeldii). V podmolu pod Kunim vrhom pa Schmidov si kr ar (Carychium Schmidtii). Ozrimo se še po svedrastih polžkih, ktere bi jaz zarad vratič, za ktera se polžek pred nadlegvalcem zapre, raji imenoval zaprtkarje (Clausilia). Skoro povsod, kamor stopimo, najdemo na skalnatih stenah in drevnih deblih dvozobnega zaprt-karja (Clausilia bidens) različne velikosti in podobe, s koželjasto, trebušno 7—8'" vis. in iy4 »ir. rumeno-rujavkasto lupinico, z 10—11 zavojčeki. V gozdu najdemo na mahatih bukvah, pa tudi za skorjo porobkov: bolo-z elonkastega zaprtkarja (Claus. fimbriata) z belo-zelenkasto 7'" v. in 2"' š. tanko, koželjasto svetlo lupinico, se svetlo-belim zabuhlim grlom. — Na enakih mestih in tudi drugod je rad gubasti zaprt kar (Claus. plica-tula) s koželjasto, gosto-rebrasto 6v. in 1 — 1 y2 Sir. temno-rdečkasto lupinico, z 11 zavojčeki. — V nižinah in višinah se nahaja na mahatem drevji grbasti zaprtkar (Claus. rugosa) s koželjasto, gostorebrasto, 4—6'/j'" v. in 1'" šir. rumeno-rujav-kasto svetlo lupinico, z 9—14 zavojčeki. — V nižinah najdemo na skalah in kamnih: ozaljšanega zaprtkarja (Claus. or-nata) s koželjasto, precej trebušno 6—9"' vis. in l1/,/" šir. rujav-kasto svetlo lupinico, z 10 zavojčeki, s plitvim, belo-nitkastim slikom (šivom) ozaljšanim s tenkimi belimi črticami. — Na mokrih mestih tiči pod kamenjem in na trohljenem lesu trebušni zaprtkar (Claus. ventricosa) s trebušno, tanko-rebrasto 7—7 vis. in 2"‘ šir. temno-rdečo lupino z 11—12 zavoji. Poslednjič najdemo skoro povsod na kamenih, skalnatih peščinah in tudi drugod še: marogastega kroglosobarj a (Cy-clastoma maculatum) s sivo-rumenkasto 3—4'" v. 1 šir. lupino z 8 trebušnimi zavoji, opasani s 3 rdeče-rujavimi marogastimi pasovi. Kdor bi dvomil, ali se vsi ti ravnokar našteti in le površno popisani polžki v tej okolici res nahajajo, ta naj blagovoli le-sem k meni priti in radovoljno mu hočem pokazati mesto in polžeke. konečno še eno. Vočkratov sem slišal tega in unega, da je ;'imski čas v podmolih prav gorko, nasproti pa po leti zcl6 mrzlo; poslednje se je tudi meni dozdevalo mnogokrat, ko sem živalic 18kaje po teh zemeljskih votlinah se plazil. Da bi se pa tega 8ai» do dobrega prepričal, zato sem 1865. in 1866. leta v zimskih Mescih hodil v dva podmola gorkote merit. Izvolil sem si v ta namen J eleuodolski, ki ima 1217' nadmorske visočine; in P*1 podmol pod Malim vrhom poleg Zavrha, 2301' primerne nadmorske visočinr. Meril sem gorkoto v teli dveh podmolih me- seca decembra, januarja, februarja in najdol sem v njih od 3 do 5 stopinj gorkote po i!., ko je zunaj pomola bilo mraza do 6 stopinj. — Meril sem gorkoto v teh dveh in drugih podmolih tudi o poletnem času in sem jo skoro vselej enakomerno najdel. S tega zdaj posnamemo: 1. Da gorkota v podmolih je nekako zmirom enakomerna, in se človeku po leti v teh čudapolnih labirintih le zato mrzlo dozdeva, ker iz toplega ali eol6 vročega zraka nagloma v veliko liladneji pride; nasproti pa sc mu po zimi v njih tem gorko j e zdi, čem mrzleji je zrak zunaj. Ker te tedaj v podmolih zrak po zimi in po leti nekako enakomeren, zato vemo zdaj. 2. da podmolske živalce nič ne ved6 niti za hudo vročino niti za občutljiv mraz, tudi ne za štiri letne čase; torej se vedno gibljejo som ter tje, da je prirodoljub v vsakem času dobiti more. Čudno, prečudno jc vendar to, da to v vedni temi bivajoče živalce, ki so veči del brez oči, vendar tako hitro čutijo svetlobo ter se po svojih kotih nemudoma poskrijejo. Kmetovo in književno polje. Spisal J, M-i-o. ečkratse slišibesoda „kn j iževno, slovstveno polje.“ Kaj je pač to polje: je mar res polje, podobno kmečkemu, kjer kmet orje in pšenico seje V — Da, imamo književno polje, — vsaki omikan narod.ga ima, in ga mora imeti; kajti kakor si kmeta ne moremo misliti brez njiv in travnikov, ravno tako je tudi nemogoče, da bi bil narod omikan brez polja slovstvenega. Poglejmo ga torai bolj na tanko in primerimo ga pravemu naravnemu ; — premislimo, ima-li ž njim kako podobnost ali ne. Kmet orje, koplje, gnoji zemljo, da semena seje ter si obilnega žita pridela — in ta kraj so imenuje polje. Tako pravimo v duhovnem pomenu kraju (pa nikar no misli na tiskarnico, ali na kako knjigarno), kjer so prikazujejo, kjer rastojo prav za prav slovstvena dela, knjigo, slovstveno ali književno polje. Smelo bi se skoraj imenovati obseg vseli slovstvenih dol, — a to je slovstvo ali literatura sama, ki je vzrastla na slovstvenem polju. Kaj je tedaj prav za prav, to bodo iz sledečega vsak sara lahko razvidel. Kmet seje na svoje polje, a če hoče dobiti bogat pridelek, mora pridno delati, prislužiti si ga mora v potu svojega obraza. Glej ga, kako ti vozi gnoj, kako marljivo orje, s kakim trudom rahljd in prekopava zemljo, —■ kako skrbno si pripravi dobrega semena, kako pridno pleve nekoliko vzraslo setev, koliko truda in potu ga stane, predno je rumena pšenica požeta, v kozolce spravljena; kolikokrat vzdigne cepec, predno je žito v shrambi! — Taka je tudi na književnem polju. Pisatelj, ki dela na tem polju, ne vozi sicer težkega gnoja niti orje z močnim lemežem in črtalom, — borno pero mu nadomestuje vse drugo orodje; toda brez truda in trpljenja vendar tudi tu ne prirašajo izvrstna dela. Kmetu je treba sicer telesne moči: krepke roke, močnih voličev; a pisatelju duševne: vsestranske omike, bistrega uma, železne stanovitnosti. Koliko mora misliti, pisati, predno pi-ide na dan kaj posebnega iz roke njegove. Koliko noči je delal, kolikokrat narejeno prebral, pregledal in zopet predelal; kako je trebalo pleti ali piliti neprijetnosti, grbe in grape, ki so se vsilovale v delo njegovo! Kmet seje na svoje polje razne reči: rumeno pšenico, tečno rž, ječmen, pa tudi ovsa ne zaničuje. Tudi na književnem rase krasna pšenica mične poezije, tečna proza učenih knjig, pa tudi marsikak izdelki za prosto ljudstvo. Lep pridelek si jo spravil kmetič v žitnice; a polja, kjer mu je prirasel, ni obdelal sam, imel je marveč veliko pomagačev, hlapcev in dekel; kajti le z združeno močjo se izvrši veliko. — Tudi na književnem polju poedini pisatelj ne opravi veliko; a če jih je več, ako so njihove inoči združene, zedinjene, da! potem le so je nadjati dobrega vspeha, obilnega sadu. Potrebno Je pa tudi, da dola vsak po svoji moči, svoji zmožnosti, da se nikdo ne presili. Pri umnem kmetu nimajo vsi enega in istega opravila. Močni hlapci mlatijo, orjejo s čilimi konjiči, seno kosč in nakladajo ; pridna ženska pleve mlade sadeže ter opravlja druga lahka dela; otroci pa kamenje pobirajo in kepe tolčejo po njivah. Taka jo tudi s pisatelji: ni namreč vsakdo za vsako reč. Ta zadene pravo v tem, oni v unem; ta piše lepo prozo, uni ume svoja čutila razlivati v mile pesmice. Ostano naj vsakdo pri svojem; za kar mu je Bog dal zmožnost in sposobnost, v tem naj se uri in izobražuje, m z vspehom bo delal gotovo. Naj sc nikdo ne sili čez svojo moč; naj ne zaseda pegaza, kdor nima pesniške žile, sicer ga vznese urna krilata žival v višine, da so predrznežu zvrti v Slavi, in da se zvrne v globino, iz ktorc se ne vzdigne nikdar! A zašel sem skoraj predaleč. Pustimo pegaza in ljubimce njegove, vrnimo se zopet na naravno polje. Ako se ozreš po svetu, velikokrat se ti žalosti napolni bla-S°čutno sreč, ko vidiš, da je še toliko rodovite zemlje neobdelane, Jtppreoranc. Tu so ljudje preleni, ondi jih je premah) —- in kjer ai lahko najlepša pšenica pokrivala plodovita tla, ondi videš trnje fasti in skale svoja gola rebra kazati! Pač žalosten pogled! Toda žali Bog, tudi na slovstvenem polju se dobivajo tu 'a tam take puščave. Pri nekterih narodih je res lepo obdelano, ae-bi skoraj dobil nepreoranega prostorčeka, — a drugi so še ZO j malo prekopali in prerahljali, le tu pa tam je kak dobro ob- delan kraj, ki ga je skrbna roka mnogo ogradila zoper nevarne in sovražne vetrove. Mi Slovenci sc z njim no moremo preveč ponašati, marsikaj je še praznega, veliko tgrraovja in debelili skal še pokriva drago nam polje, toda tolažimo se lahko s tem, da smo začeli krepko delati; — kajti kjer je delo, tam je gotovo tudi vspeh. — Saj pa tudi nismo sami krivi, marveč nemile nam okoliščine. Saj tudi kmet velikokrat pridno dela, seka in maha, da se mu cedi pot po obrazu — in vendar ne dobi pričakovanega sadu: pride mraz, nevihta, toča mu pobije nežno sadeže, škodljiva žival mu je pokonča. Da bi vsejano žito dobro raslo, obilo rodilo, treba je dežja, primerne gorkote, solnčne svitlobe, če tega ni — tudi največe in najteže delo kmetovo nima vspeha! Poglejmo na sč! Nam je li bilo in nam je li vse ugodno in milo pri našem delovanju, našem trudu na polju slovstvenem? Ne, ni nam bilo, pa nam tudi sedaj še ni kaj posebno. Marsi-kaka huda nevihta nas je zadela. Primimo vlažnosti, ali blagega dežja nismo imeli, namreč denarne podpore; dobrodejne gorkote: vnetja do domače besede, domačega slovstva bilo je malo, — in dragega solnčica (skoraj bi smel reči) ni bilo. Le takrat namreč more narod hitro v slovstvu napredovati, ko so mu tudi visoke glave mile — kako pa je bilo to pri nas, to, žali Bog, dobro vemo! Sploh bi se skoraj smelo reči o naših slovstvenih izdelkih iz prejšnjih let s Prešernom: Celi čas so blagih sapic pogrešale, Obdajale so utrjeno jih skale, Viharjev jeznih mrzlo domačije! V preteklih 20 letih so jo nekoliko predrugačilo. Ako ravno še ni vse, kakor bi si želeli: vzbudila se jo vendar že ljubezen, vnema do jezika domačega, vstali so krepki pisatelji, pridni ratarji na polju slovstvenem. Toda ono je veliko, potrebuje toraj mnogo delavcev: zatorej blagi Slovenci, mili mladenči, vzdignimo čvrsto svojo orodje, orjimo, kopljimo, gnojimo slovstveno polje, vsak po svoji zmožnosti, da bo krasno, cvetoče, in da nam obrodi najlepši sad! Gojimo cvetlice in rastline, ktero so na njem že zasajene, plevimo jih, pridno jim prilivajmo, da ne usahnejo, ampak, da rasejo krepko in veselo. Zasajajmo pa tudi take, ki jih še nimamo, da se vdomačijo, ter nam obrodč obilen sad narodu na čast in v povzdigo maj ko Slave. Kaj je narodnost in ktera ljudska šola stoji' na pravi podlagi ? Spisal J. Nad kup s ki. Jarodnost je oni duševni pečat, kojega je Bog sam vsakemu ndrodu vtisnil, da se ndrod od ndroda razloči. Narodnost je plamen svete ljubezni do svojega naroda in do vsega tistega, kar je narodovega. V širjem smislu pa pod narodnostjo razumevamo narodno nošnjo, ndrodne pesme, pripovedke, igre, pregovore itd. Koliko vsak človek to svete ljubezni do vsega, kar je narodovega, v sebi čutiti mora, več se uvidi iz pojma besede narodnost'*. Narodnost od nas vsakega tirja sama po sebi, da si-novsko spoštovanje in ljubezen skazujemo tistemu narodu, čegar udje smo. Narodnost v nas zahvalnost probuja do tistega dela zemlje, ktera nas je v svojem naročju odredila in nas še preživlja. Po takem je narodnost tako z narodom zvezana, da ni pod milim nebom naroda brez narodnosti, in tudi ni mogoče, da bi se narod brez nje vzdržal! Ako ndrod nima ljubezni do samega sebe, za zmirom je zapuščen v mlaki sužnosti; on se nikdar iz svojega spanja ne proDudi, in če to dolgo časa trpi, mora se z drugim narodom pokrviti in lastno svojo mater zatajiti. To nas žalostna povestnica mnozih narodov uči ! N Arodnost je pa vsakemu poj edinemu narodu tako prirojena, da jo le težko zatajiti more, kajti pretežko je iz sebe iztreti to, kar je človek z materinskim mlekom vsesal in čemur se je med svojimi privadil. Glejte! to je podoba tistega pečata, s kojim je Bog vsak narod zaznamoval; to je tisti notranji glas, ki je dar Stvarnikove volje. Ta glas pa, kteri kakor odmev ndrodne ljubezni iz srca izvira, ne miruje nikoli v nas; on nas vodi, da svoje bolj ljubimo od ptujega. Sila tega glasil pa je veča ali ■Banja, in to poleg razmere večega ali manjega poznavanja samega sebe, svojega naroda in njegovih potreb. In kakor so vse navade narodove narodu sveto, ker iz istega znamenja, s kojim je Bog ndrod zaznamoval, izvirajo, prav tako tudi to ljubezen do svojega naroda in do vsega, kar je narodovega, po vsej pravici sveto imenovati smemo. Odtod sledi, kako zelo tak greši, ki svojega naroda in kar je narodovega, ne objema se živo ljubeznijo. l’ak ne zasluži imena narodovega sina, ampak polutdn je! In kaj čemo^še reči o onem, kteri je svoji ndrodnosti p roti ven, njene običaje zasmehuje in narodni procvet in Brečo podkopava? Tak je prava šiba svojemu narodu in svetu, kajti sčs svojimi deli zasmehuje samega Boga in se njegovemu premodremu sodu zoperstavlja; tak osramotuje in N&rodni koledar 1869. (Letopis.) 6 omadežuje čistočo tistega duha, kuj ega mu je Bog sam v srce vlil; tak Boga s prevzetno nog6 gazi; tak je trula ali gnjila veja, ktera je odpadla od sl o ven s k e lipo, in ni drugega vredna, nego da se vrže v ogenj. Iz toga se tudi lehko dokazati da, odkod toliko prolivanja krvi v različnih deželah) odkod tolike žrtve za mili dom. Odkod neki, kakor iz ljubezni do svojega ndroda in svoje narodnosti, da se zavaruje in pogube obvaruje to, kar je narodovega od starodavnih časov, če bi jih tudi tisoč in tisoč za to svetinjo mučeniško svojo krv prolilo. To o razumu toga, kaj je narod in narodnost. Ker pa tisti sveti plamen ljubezni do svojega naroda in vsega, kar je njegovega, brez zavesti narodne, njegove prihodnjo sreče in zvestega napredovanja v narodnem smislu za narod samo no sebi zadostiti ne more, zato mora vsakega izmed nas sveta dolžnost navdajati, da svoj delež na oltar domovine položi. Sveta dolžnost vsakemu izmed naših sinov je, da plamen n&rodne ljubezni ne le samo v sebi oživljuje, temuč tudi v drugih probuja. Ker pa prava ljubezen nikdar ne počiva, zato tudi vsak posten sin matere Slovenije na njenem duševnem polju nikdar ne miruje, dola in dela neprenehoma za svoj n&rod, ne boji se znoja na čelu in ne zasmehovanja protivnikov, in vse to dela iz ljubezni do nsiroda svojega, brez pohlepa po plači ali pohvali. In to je, kar imenujemo narod olj vib j e, domoljubje! Posebna dolžnost delati po tej poti pa je tistim, kterim je odgojevanje mladeži izročeno. Roditelji (starši), posebno pa matere, ktere se največi del pri otrocih prva leta sučejo, naj svoje rodoljubne misli in občutja kakor iz vrelca po materinskem mleku v otroke vlivajo in prelivajo, in držeč jih v svojih milih naročjih naj jih vadijo od cletin-stva na pravo izgovarjanje milodonečih slovenslcih glasov, pobožnih molitvic itd. v slovenskem jeziku. Starši polagajo prvi temelj prihodnjemu šolskemu nauku; učitelji to dalje vršijo in po svojih znanostih dokončavajo. Kamo neki bi jo brez take pripomoči dognali? — Mladež bi nam odrastla kakor zelišča na polji ali živinčeta v hlevu; bila bi brez vsake barve, to kar je trava brez jutranje rose, in cvet rastline brez solnčnih žarkov; bila bi po takem brez narodnega duha, brez narodnega čutja, brez plamena in ognja domorodnega. Domovina ne bi po tem v njih imela zvestih sinov; n&rod bi svoje prave duševne čuvaje izgubil; narodna hranilnica bi svoje neutrudne bčelice, ki dan na dan donašajo mod, izgubila, in mesto njih dobila samo mod žroče trote. Toraj je treba vam učiteljem v mlada in nepokvarjena srca kakor v roclovito zemljišče z vsom trudom seme prihodnosti sejati; seme napredovanja, seme osrečevanja domovine naše, in to vse bote dosegli z narodnim izgojevanjem. Kajti če v tem času mlado srce prevzame kako drugo občutje, p role as n o je pozneje. Ljubezon do milega doma in naroda je tisto dragoceno občutje, ktero moramo buditi precej v početku. Kjer tega občutja ni, propadel je narod. Povzemite toraj, vi starši in vi učitelji, iz tega poduk za gojenje plamteče ljubezni do domovine in do maternega (slovenskega) j ezi k a, in postavite z združeno močjo stedier, da bodo naše šole dospele do prave narodske podlage, brez ktere pravega nauka ni in ga nikdar ne bode. Zgodovinska črtica. Spisal dr. J. B1 e i w e i s. Et metnim a s c juvat. mr 4g&&)ar usmili se, zmirom ta usmili !" — pobesi llija glavo, — „mogoče pa da nikoli!" „Nikoli V" — prime Ciril za besedo. *) Turško-bolgarsko mesto Tetovo ima 1000 turških in 1500 bolgarskih hiš. „Nikoli, djal sem, čestiti oče!“ — odgovori Ilija, „dokler le željno gledamo v daljino; tam na tujem nihče nič ne v6, kako trpi ubogi Bolgar, ki mora neusmiljenemu Turku imovino in ženo žrtvovati precej na prvej migljej, kakor bi bil rojen zato, da trpi zarad vsen grehov na svčtu." Oča Ciril se zamisli, in čez nekoliko časa povpraša kakor samega sebe: „Kje nam pa svita zvezda nada?" llija se vspne, pomekne na stran rdečo čapko, podpre se z levico pod pazduho, nad pol odgrne kinžal, vskrit za pasom, stegne desnico proti nebu in iskrečega očesa začne tako-le: „Solnce se vsak dan pripelje nad Bolgarsko in razgreva moška srca, al matere, naše matere, te jutranjo roso kale s svojimi britkimi solzami, in njihovi otroci v sužnosti stočejo, vpijejo o solnčnem zahodu, ker ga ni moža, da bi osvobodil Bosno, osvobodil Bolgarsko; al vendar, vtrnila se je vže iz nebnega ognja iskra v nekoliko prsi, in ako Bog z nami, polumesec strgamo z mešet našim tlačiteljem, in v razvaline vlastnih poslopij Islam zakoplje svojo kruto vlado!“ In kakor da bi bil potrditi hotel te besede, udari s pestjo na leseno ogrado, da je zanrešealo in cel kos se je odtrgal. „Kaj se je izgodilo, kaj je tako razburilo tvojo mirno dušo?" popraša starček zavzet. „Neka malenkost!" — odgovori trpko — „sej si poznal Sp asi na, njegovo krasno hčer in njena brata?" „Dobri kristijanje" — odgovori Ciril — „ljudje po volji Božjej, ki zakonito praznujejo praznike in post matere cerkve; poznam jih." „Ali ne bodeš jih videl več" — odvrne Ilija na videz pokojen, glas se mu je pa tresel. „Denes rano na izprehodu so Turci prijezdili v Otunj, zagledali Spasinovo hčer, ubili njenega očeta, ubili oba brata in oskrunili krasno Bolgarko. No, ali ni to malenkost, oče Ciril?!" „rravični Bog!" — sklene starček roke — „ali je le nam vgasnila tvoja ljubezen?" „Ali je tudi tvoje srce vščenilo to?" — vprašal je Ilija — »ali vendar, med samostanskimi zidovi nisi nikoli poznal sladke ljubezni, da-si imaš srce polno gorke ljubezni in usmiljeno do nesrečnih krajanov; ali tega pa ne znaš, kaj je ljubezen, ki greje srce možu in ženi, Spasinovna je bila moja nevčsta." Po teh besedah moški Ilija pobesi glavo in roko divje bolesten zarije v nedrije. Cestiti starček je čakal, da se mladenču nekoliko ohladi ta divja bolest v prsih, potlej je pa stopil k niemu In prijel ga za roko. „Ubogi mladeneč!" — ogovori ga usmiljeno ~~ ,,čutim tvojo bolest, tudi jaz sem izkusil divjo srčno žal, in Čeravno je nad menoj zbežalo v večnost vže sto let z vsemi svojimi strastmi in dogodki, vendar mladostnih obrazov niso izbrisala 155 mojega spomina. Zasliši, sin moj 1" — govoril je starček po-kojno dalje — „samo tebi razodenem — morebiti da ti bode na uteho — kaj me je pregnalo v samostansko zidovje, kjer sem našel nekoliko dušnega miru, toliko, kolikor ga more najti ta, ki je izgubil vže vse, kar je najsvetejšega — zaročnico in domovino!“ Zdaj se zamolči starček, da razvrsti svoje misli. Od bližnjih gor je vel veter in igral ž njegovimi redkimi, sivimi lasmi. Pak vsede se na sedalo ob ogradi, Ilija pristopi in na ogrado naslonjen je starčka — duhovna pazno poslušal na dalje. „Mnogo, mnogokrat^ — začel je pripovedati sivček — „videl sem Balkan, kako se je žaril v sneženej halji, in tolikokrat je po rajski cvetočej krajini blodilo moje oko. Doživel sem dva rodova, da sta se umeknila tretjemu; leta so mi morila spomin na prijatelje in neprijatelje, le na tisti dogodek mojega spomina niso mogla ugasniti, Tudi jaz sem bil mlad in močan tako, kakor si ti, sin moj! Tudi jaz sem črtil rablja Turka, veren sin svetej pravo-slavnej cerkvi, in ljubil sem Atanazijo, hčer pravovernih roditeljev, ter bil sem vže ženin, kakor si ti. Ali to sladke dobe ni ohranil moj spomin. Ura za uro mine in zbeži v večno pozabo, da ne ostane nič drugega, nego samo meglen spomin, da smo srečni bili nekdaj; al žalna doba in starost se rada oglaša v našej duši. Poslušaj ! Poknil jo svatbeni dan, vže som se radoval svoje sreče, pozabivši, da Bolgar se ne sm6 radovati. Vkrademo se v cerkev, Ilija — pravim — ukrali smo se, ker tačas smo morali le skrivaj čestiti Boga, skrivaj živeti po cerkvenih zakonih, kajti tačas je bila turška sila še neomajana.“ „Toliko da je bil čestitljivi duhoven — Bog mu daj večni mir — začel moliti, vstane hrup pred cerkvenimi vrati, in kmalu po tem se sesujejo vrata in lurci vsujejo noter. Kakor da je včeraj bilo to, tako mi še v spominu živd tisti trenutki. Vsi smo se ustrašili, radi bi bili ušli, pa nismo mogli. Kakor ovco, kadar pleneči volk plane med-nje, tako smo se tlačili okoli svojega duhovnega pastirja; le starček da nas otme, nadjali smo se, samo starček, ki se ni bil nič ustrašil, ampak s sv. križem v roci je naproti stopil Turkom. Ali kdaj so zlobni Turek zmeni, kaj meni za čestitljivo starost in za človeške pravice 'i“ Zdaj se zamolči starček. Skrije si obličje v naglavnico: hotel je poslušalcu zatajiti svojo grozno bol. „Toda čemu bi ti pri-povedal na dalje — začne čez malo časa zopet — dosti da ti povem, da je pod jatagani ugasnil ubogi starček; da so skrunili naša dekleta in žene, onečistili bogomoljo in cerkvene posode, in da so tako, kakor ljuta zver brodili po našei krvi. Nobeden vseh pričujočih ni ostal za pričo, kaj se je izgodilo, samo jaz včs posut z ranami, da sem pal kakor mrtev in obležal, da so res mislili, da sem mrtev/' Zopet se je zamolčal duhoven, Ilija pak s svojo roko ril v nedrij e k prsim, ki so se burno vzdigovala mu. In divji blisk mu je švigal iz oči; al molčal je, še enkrat ni vzdihnil, vds tačas ne, zato da ni izdramil zamišljenega starčka. „Izbudim se v življenje zopet" — začel je oča Ciril vnovič na dalje, al natihoma, kakor sam za se, ali čem delj, tem krepkejše in živejše — „in videl sem okoli sebe trupla m kri svojih rodnih prijateljev; videl svojo Atanazijo, da je imela prsi prebodene, in vrat na pol presekan, in takrat sem prekletstvo iz nebes klical nad nase krvoloke in od takrat se nisem več genil iz zidovja tega krutega hudodejstva, gledi!" Zdaj se vspne menih, nenaraven ogenj mu je plamikal iz svetlih oči — „vže je sto let tega, kar sem sleherni večer na tem mestu; tu gledam, da bi zagledal rešnje znamenje na nebu; duhovi umorjenih bratov ldtajo okoli mene in moje prošnje nosijo k Bogu, ali ni jih še uslišal doslej. Ha!“ stresml se je in za roko prijel mladenča, „ali slišiš, ali jih vidiš V ta ječeči šum, to krvavo pregrinjalo?" Ves razvnet je vikal dalje: „Gledi, gledi! Te dolge vrste duhovnov, junakov, starčkov, d&, tudi otroci so med njimi, tudi njihovo kri je pil turški jatagan, ker so verovali v Krista. Gospod, Gospod! osvobodi nas! — Niso še vsi! — Zdaj še le gredi žene, device — o Bog! tudi moja Atanazija!" vskrikne starček in zgrudi Be nazaj na klop, tako se mu je bilo razgorelo srce. Hladen veter je potegnil od Balkana, in vlekel in upiral se v tetovsko zidovje, bril in neprijazno žvižgal tako, kakor da bi bil jokal z ubogo Bolgarsko vred. Ilijo je bilo starčkovo razvnetje popolnoma prevzelo. Al iz-pametoval se je zdaj, stopil k duhovnu, proti nebu vzdignil roko, pomenljivo izpregovoril in govoril: „Ugasnilo je trpljenje, napoknil čas za osveto, zdaj poravnamo s Turkom. Kakor gotovo je Bog nad nami, tako gotovo, tako pošteno res izpolnimo svojo obljubo! Stegni svojo roko nad mojo glavo, čestiti oče! da pobratimom ponesem tvoj blagoslov!" Zaaj poklekne pred meniha, ki je še včs zamaknjen roko položil mladenču na glavo in pošepetal: „Bog te blagoslovi, sin moj! — al —“ zdaj se obrno k tur-škej mešiti, ki je muezzim ravno tetovske Turke ž nje klical k poslednjej molitvi — „al odpusti jim, Gospod, sej ne ved6, kaj počn6. Zopet se po tem sivček zamekne v poprejšnjo misli, in bilo je očito, da ne živi v zdajnosti, temuč da ga davna minolost vabi k sebi. Zares norazumljivo je človeško srce, da ta starček še v sto letih ni mogel pozabiti svoje mladostne ljubezni; ali kaj bi se temu čudil človek ? Sej se vsakdo stresne, kadar se spomni na grozo, spomni na gorje, ki se je bilo privleklo nad ubogo Bolgarsko in nad Bosno, in ki so še tako rado privali nad nju; sej kaj takega tudi tujcu no more niti iz spomina. . IHja vstane potem, in kakor bi bil po vsakem koraku imel stopiti na razvalino turške vlade, odide ponosno; pa kaj ne bi bil, 8ej jo bil blagoslov dobil od spoštovanega meniha. Medlo svetlobo zvezdato nebo lije na tetovsko planoto in izza Balkana pluje mesec, da bi se mu popel nad temo in srkal roso po tratah in listji po bolgarskih dolinah. Ob Tetovu po senci hiti mlad človek. Ko prihiti na tisto mesto, kjer je gosta bezgovina rastla ob ozidji, pazno se ozre, vzeme dolgo rodnico v roke, in radostno ali vendar dosti neprevidno zasuče nad glavo. Toliko da se je izdržal, da ni na ves glas zavrisnil. „Hoj, ni te zasledilo pogansko oko, tovaršica moja!" — ogovoril je svojo puško in gledal je oglavje — a dk, — in ponosno je pritisnil jo k sebi — kako bi neki od same sladnosti otemneio Turkovo oko moglo tj o, kamor še sokolovo oko ne bi moglo do sokolje žrtve. Salament, ali bode še zajedalo tem pro-kletim tetovskim Osmanom! ali si bodo v lase sezali zato, ker niso slutili, da jim je smrt tako blizo !" Tako je govoril sam s seboj, s postjo zagrozil sc mestu, rodnico vskril poa plašč in potegnil jo po plani k šarskim goram. Vrhovi po gorah so zalesketali v mesečnem lesku in junak se ustavi za časek: „Pozdravljene mi, vč strmine in skale svobodne 1" — izpregovori v6s vtopljon v ta pogled — „bogme da res! ni ga lepšega života mimo hajduškega, če ga verna ženska spremlja na junaškem poti. — Hm!“ — vzdahne in čelo o tare z dlanjo — „ne bodem te imel jaz za svojo tovaršico — uboga Spa- sinovna! nedolžna si, ali kaj, kor si oskrunjena? Vso hajduštvo bi onečestil. Pomozi Bog! nc morem drugače!" Tako jo 'djal in hotel dalje. Od desno strani se zasliši konjski peket. Ilija se ozre in zagleda trumo jezdecev, ki so so naravnost preko bližnjo ceste bližali mu. Zasloni z roko oči zato, da bi v temi mogel izpoznati jezdečo. Sroberni moščevi žarci se razlijo po vsej krajini in mla-deneč se zgeno, menda je bil izpoznal jezdece, kajti bistro ima oko hajduk: po dnevi so kosa sč sokolom po noči pa sč sovo. „Ko bi Ig trije" — izpregovori sam za-se — „tukaj bili zdajle, samo trije vseh tistih, ktori me čakajo tam na skali, nobeden izmed vas ne bi izvršil svojega ponočevanja, ali kaj? ogni se sovražniku ali pa vdaj, ker ga ne moreš zmoči, sej ti pa drug pot pride na roke!" In obrne se na stran, da bi se ognil zaničljivim jezdecem. Ali zagledali so ga bili vže in izpoznali, da je kristijan. Sklenili so precej nekoliko ponorčovati se ž njim, kor so bili ravno dobrovoljni. V bližnjej vasi so kristijanje slavili petdesetletnico svojega duhovnega pastirja, ki jo ž njimi bival toliko let, ž njimi vred trpel vse težave, torej so bili špahi ') k njim prišli na gostijo. Ali iz bivališč so izgnali vse tamošnje kristijanske gospodarje, sami posčli obmizja in izpili in snčli vse, kar so bili Bolgarji po dolgem času nahranili zd-se, naposled so ti revni kristijanje morali pa še plačati zato, ker so si gospodje Turki zobe krhali ž ') Špah — poturčen plemič. njihovo jedjo. ') Zatorej ni čudno, ker so bili veseli, in prilika jim je bila ugodna še na cesti domu, da se pokratkočasijo. „Hahoj!“ — huskne eden izmed njih Iliji „pes kristijanski, stoj! Rosa nam konje hladi, trdi pot jim pa kopita žuli — po-čaki pravim, naj poplešč po tvojem mrhovitem telesu 1“ In vsi se spuste v skok. Mladeneč se obme in navzdorno čaka svojih sovražnikov. „Vrag!“ — zakrohoče eden izmed njih, koso bili vže blizu, „ta pes se ne poklekne in ne skrije v prah svojega obraza, da s svojim pogledom ne bi razžalil gospodov pravovčrnikov." B) — „Allah! čez-enj!“ zadrl sc je divje in na mladenča nagnal konja. Ta pa poklekne. V divjem skoku je Turek planil čez enj , ali Ilija se ni nič genil, se mrknil ni z nobenim očesom, da bi bil z mrhnotjem razodol svoj notranji boj. Za prvim se prižene drugi, in k zemlji je nalašč tlačil konja, zato da bi bil poteptal kristijanskega psa, al žival je bila milosrčnejša nego ta djavelj človeško podobe. Vspel se je konj, preskočil in samo čapko Iliju zbrsnil sč zadnjimi kopiti, sicer mu ni učinil nič žalega. Ilija se ni genil, in vsi zaporedoma so vriskaje za kratek čas poskakali mu čez glavo, le poslednji je jezdil mimo in ker je videl, da se šo enkrat hotč pokratkočasiti tovarši, zavpije: „Aj, kaj vam kavrin! menda jo oblissa3) navdihnil vas sč svojim dehom, ker ste pozabili sladkih radovanek, ki nas čakajo v Prizrenu? potlej pa k Ben-Ismaelu moramo tudi! AUah Bismillah! vsem je zavreta pamet." Glasen smeh mu jo bil odgovor. „Tak je prav Turek" — vpili so — „Turek tako dolgo časa pije iz razkošne čašo, dokler m izpraznjena prav do dna, za vse drugo so pa še ne zmeni; ali prav ima!" In pogladili so si brade, in mladenča pustivsi na miru, v skoku poženč na prejšnjo cesto. Ilija skoči po konci, obrne se za njimi in zagrozi: „A to je bil Turek, tujec, sej so vsi moje krvi, samo da izneverili so se Kristu iz časne dobičkarije. Ha, pošteno res, ni ga Turka brez poturčenca. *) V Prizren se ženote!" Zdaj se posmehne in krvava maščevalnost je puhnila iž njega vselej, kolikorkrat je dihnil, „le nujte, srečen pot, ali vendar, še denes se pomenimo, le čakito!" Tako so je zagrozil in skor tekel potlej k goram. * * * Skala na skali čepi. Med skalnatimi stenami so vij6 stoze ') če je Turek na gostiji pri kakem kristijanu, mora mu potlej kristijau še plačati, zato ker si je gospod Turek zobe krhal ž njegovo jedjo. 2) Če kristijan sreča Turka, mora ali ogniti sc mu, ali pa poklekniti, Č® ima pa orožje s seboj, mora brž skriti ga. Pa to je vse rčs, ni nič izmišljenega. Opazka Chocholouškova. Eblissa — hudič. 4) Prislovica kristijanom v turškej sužnosti. v prolomih, steze, po kterih more le divja koza ali pa gorjančeva noga ali hajdukova. Visok klanec se vije med temi šarskimi skalami. Prikaže se, pa ne prestrmo, od bolgarske strani in nagiblje in skoro strmo drži v Albanijo. Na najožem kraji na tem poti, kjer se na ob6h straneh skaline vspenjajo kakih sto črevljev visoko, kjer se ne more ogniti človek, človeku; ondi je na skalah ravan, precej prostorna; al oko od nikoder ne more nd-njo, na to skalo, podobno špičastej gromadi. *) Na sredi je velik ogenj, da vso okolico razsvetljuje plemen, ali noben žarek izdajniško ne posveti doli v dolino, le časi ktera iskra vzleti visoko nad natorno bastijo in ugasne, tako kakor zv6zda, kedar se utrne. Kakih dvanajst močnih mož sedi okoli tega ognja. Za pasom jim leskečejo britki handžarji in kinžali, iz pod plaščev gledata vsakemu ava samokresa (pištoli) in poleg vsakega leži dolga puška. To so hajduci,2) pred nedavnim še mirni bivalci po okoljnih vasčh in turški sužnici, zdaj pak gorski, svobodni bivalci nepristopnih krajin, tako svobodni, kakor v lesu zverjad, na ktero sm6 vsak na lov. Ali kteri Bolgar ali Bošnjak, skratka: kteri kristijan bi se drznil roko stegniti nad tistega, čegar tovarš lehko postane precej, ko hitro mu surovi Turek, še prej pa poturčenec, vzeme vse: žen6 ali ljubko, otroke, sorodce, cel6 poslednji grižljej kruha, da mu ne pusti nič drugega, samo gol život, ki ga pa ta žrtvuje, zat6 žrtvuje, da v krvavej osveti svojim neusmiljencem veselje uživa nekoliko časa, to je: ta čas, ko je hajduk, kakor ti, ki je krutost Mohamedovih čestiteljev bila od očinih grobov pregnala jih na gore; kteri izmed le takih, pravimo, bi roko vzdvignil zoper svoje zavetnike. Mrtvaška tihota vlada v druščini. Vsak je zamišljen v svoje misli. Lehko se jim na obličjih bere, da premišljujejo žalostne, dogodke — gotovo jim je na mislih minolost. Ali to je mučna, grozna minolost. Ko bi hoteli pripovddati, kako so Turci pometali ž njimi, kolikrat in kako lupežili jih, ne bilo bi tožeb niti konca niti kraja, in kaj so vse protrp&li, predno so sc pohajdu-čili. No, ali vendar, te strasti, ta žalost je utonila v zdravilnem studencu — v času, in če prav se časi zablisnejo in oglasi v spominu, prevlada jih vendar vselej v njihovih srcih pomislek na zdajnost, in silnejše kipd prsi, ponosno se vzdvigne glava, iz očesa plamika ognjena srčnost, talca, kakoršna je gor61a v prsih bojnikom za Krista na Španjskej takrat, ko so začeli rušiti mav-ritansko vlado. Sej kar so bili na Španjskej vitezi, slavni in opevani junači pred stoletji, to so tu hajduci, ki jih pomnoži Pa ne grmada. 4) Hajduci — to »o slavni junači, ki se bojujejo za vero in za domovino, pa ne lupežnici, kakor nektcri manijo. Hajduk — to je čestito ime, hajdukov posel čestit posel. vsako novo turško nasilstvo na bulgarsko-bosniške kristijane. Hajduk je junak v pesmih in pripovedkah o kristijanih v turškej sužnosti; ž njim se ponašajo njegovi krajanje, da je otel mnogo sužnih bratov; njegovo ime je dedšina ubogemu narodu, ki jo podeduje po očetu sin, po sinu sin. Pesmi o njegovem junaštvu, slavodejstvu donč iz navdušenih src še tačas, ko so vže kdaj iztrohn61e njegove kosti, in veter vže kdaj raznesel jih. Zatorej hajduk ne pozna veče slave v ničemur, samo v vednem boji in da neprenehoma po noči in po dnevi čaka in zalezuje moslemina, zato da bi mu zadal smrt se svojo vselej zvesto puško; ne pozni veče slave nego mnogo svojih krajanov oteti iz turškega nasilja, naivečo slavo pa vendar in večen spomin si pribori takrat, ko v boji s Turki nrabro umrje, zat6 se pa tudi neznano malokdaj dogodi, da bi kako drugače umrl kteri hajduk, za tega delj se jih Turek boji tako neznansko, a n&rod pa čestf. Eden izmed naših hajdukov pogleda kvišku, da bi izpoznal, kako daleč je vže noč, potlej pa se izvčdavo ozre okoli sebe. Vsi so ga razumeli. Obrnejo se na stran, kjer je nad omotično višino na skalnem robu stala ženska postava, kakor bi bila gledala bolgarsko krajino. Nič se ni genila; kakor ne bi bila živa, tako mirno je gledala v dalečino. Vitka rast in polni udje so kazali, da je mlada, čeravno so to izpodbijali razpuščeni, razmršeni lasje in skoro zanemarjena obleka, čisto zoper nošo in čistost, kakoršna je navadna v Bosni in na Bolgarskej. „Ni še čas“ — izpregovori najstarejši in pokaže na dekle — „blaznost ima sokolje oko.“ „Sirota!“ — vzdahnejo njogovi tovarši in opesnejše opašejo pasove s handžarji in samokresi. „Kolikor solz seje vtrnilo iz oči temu onečeščenemu dekletu, toliko turških satanov pade za žrtvo; moja vera priča!" prisegel je najmlajši in divie zgrabil za svojo puško. „Dober sklep to! pohvalijo ga starejši tovarši. Zdaj nastane zopet prejšnja tihota. Dekle se zgene, naspred nagne glavo, s čela odgrne lase in bistrejše gleda. Noben gibljej ni ušel hajdukom , in ko Bolgarka obrnivši se vskrikne: „Uija!“ — na enkrat planejo na lehne noge vsi. Bojezno se zdaj dekle primota v senco kipeče skale, vsede, začnfe popravljati obleko in gladiti lase. Tukaj jo zdaj lehko pozorno motrimo. Krasna je bila nekdaj, velekrasna, ali iz očesa 8rČeča blaznost je temnila njeno krasoto. Vrat ima s krvavimi Progami tako rekoč premrežen, obličje zabuhlo, ustne do krvi razgrizene — vse znamenje pretrpenega nasilja, toda to nasilje je bilo strašno kruto, ker je izkalilo jej dušno moč in treščilo jo v večno noč. Menda ne bi bilo treba omeniti zdaj, da je to bila uboga Spasinovna, Ilijina nevesta? Reva! vse je izgubila, deviško čistost in odblesek, ki je Bog podaril ga človeku — razum; 0 motna fantazija — jo veže s6 svetom še. Al vendar, menda je dobro bilo to, kajti zdaj ne moro izpoznati vse svoje nesreče, zaradi ktere bi morala obupati. Kipeče in štrleče skale so bile Ilijina cesta, ali kakor je bilo kazno, vendar dosti ugodna, kajti jako vspešno je lezel kvišku s puško na plečih, in ne dolgo časa, pa je bil med svojimi tovarši. „Hvalo Bogu in najsvetejšej Grospej!“ — oddehnil sije, „ker vas vidim vse skupej, dragi pobratimi/' — „Hahoj!“ — viknili so nekteri radostno, — „kaj novega?" Najstarejši migne z roko in vsi utihnejo, sam pa stopi k mladenču in prime ga za roko rekoč: „Nekaj važnega se imam pomčniti s teboj, llija, stopi sem-le!" — peljal ga je k dekletu, pokazal n&njo in vprašal ga: „Ali poznaš to dekle?" llija vpre oči v svojo ubogo nevčsto, stopi nazaj in obrnivši se šepne: „Kdo je pokazal jej pot na goro?" „Blaznost ima hrtov nos", — odgovori starejši, „in srce je gnalo jo k ljubimcu." — „Nehai!" — skočil mu je mladeneč v besedo, globoka žal mu je pooblačila obličje, — „kar je bilo, tega ne bode več, zdaj je vže konec vsega." „Dobro!" — huškne starec — „kaj bodeš pa z dekletom? Ali hočeš izpoditi jo od sebe, da bode turška druhal blato metala in pse ščevala va-njo, kaj?" „Bog ne zadeni tega, procej naj me kazni, če storim to!" — vskrikne llija. „Toda, bratje, ali včste, kaj učinim? Moja žena žena hajdukova ne more več postati, ali vzamem jo pod svoje krilo tako, kakor lastno sestro in obljubim jej vašo zadovoljnost in pomoč; ali bode prav tako?" „Prav, le nuj!" — pohvalijo ga hajduci - „mi učinimo pa po tvojej volji." llija prime za roko svojo bivšo nevesto in stopi ž njo nekoliko naprej pred druščino. £)ekle je iz početka pokojno stalo na-vskriž z rokami na prsih in s sklonjeno glavo; ni si upala v obraz pogledati nobenemu hajduku, kakor bi še le zdaj bila izpoznala vso svojo nesrečo, al vendar, to je bila le blaznost in notranji nagon, vskriti oči svojemu sodniku. llija jo poljubi na čelo, reva pa se stresno, dvo solzi jej zalesketate na lici, blaznostni oblak jej zgine z obličja, ali le za tronotok, in zopet se je v temno noč pogreznil njen duh. „Ali ste videli?" — povpraša llija, — „pa vsemu jo Turčin kriv. Ali kaj bi tožil? — Dosti; če povem le to, da no neham biti satanskih Turkov, dokler bode moje oko zdravo in na svetu kaj smodnika za mojo puško; vsak dan bodo moje ime slišali ti poganski lupožniki, in tudi po mestih tresli se in bali mojega imena. Slišite me vi, sliši me Bog! in na svetost svoje prisege se bodem trdo postil trikrat!" In oddohne si, Čez nekoliko časa pak začne tako hladno, kakor se ne bi bilo nič prigodilo dozdaj: »Cestiti oča Ciril je blagoslovil nas!" Radostno so vskriknili, a zopet utihnili vsi. „Povedite, kako so vam jo kaj obneslo v tem kraji?" — povpraša Ilija. ,,Sužnici“ — zahude sc nekteri, — „poznajo le korobač in jatagan prokletega poturčenca, drage svoboae pa čisto nič ne, še sanja se jim ne o njej." „Tearco je gotovo z nami", — oglasi se eden med njimi. Sej je še več tacih vasi, ki je vže ožulila jih nepretrpljiva suž nost, da hotč iz svojih vasi na gore." „Dobro!“ — reče Ilija, — za Otunj sem jaz porok, da —" „Kaj pa Tetovo?" — povprašajo. „Tetovo je mčsto" — odgovori Ilija, — gnjila voda teče skoz-enj, smrdljiva voda, ki je duše bivalcem okužila sč slaboto. Ali mi jim pokažemo, naša hrabrost da je bitka!" „Aha, aha!" — začnč riti in tlačiti se okoli njega hajduei — vsi radovedni. „Ali poznate tistega zapravljivoga, krutega Ogla, pobratimi?" — povpraša. „Njegov ded je bil kristijan, kaj no? povprašajo. „1 sej je bil tudi ta!" povč jim Ilija. „Pripravite sc, skoro gotovo da kmalu zdaj — le pojde mimo v Prizren s svojimi tovarši, ki so taki tiči, kakorsen je sam!" Nobene besede ni bilo treba več. Vsak jo bil pripravljen se skalo na svoj nevaren pot. Ilija se ozre na dekle, ki je tudi tiho poslušalo in gledalo, kaj se je godilo okoli, zdaj pak vže stalo kraj skale. Ilija migne in kar zaporedoma vsak se prikaže na višku na strmoglavej stezi sč skale na plan. Ko prikomarajo doli, razdelč se na dve četi in razidč na obe strani ob poti. Po plani dirja petnajst jezdecev; vsak bi rad bil prednji. Kakor kaže, radost vlada trumo. Menijo se o psih kristijanih, o njihovih dekletih, o doživelem razkošji in bodočem. Vže so se prignali k potu, ki drži na šarske gore, al nobeden se ne meni nič za svoje orožje, za bran, ker nobeden ne sluti nobene nevarnosti. Vsi veseli jezdijo v Prizren obiskat svojih prijateljev, zato da ni se pokratkočasili ž njimi vred, pa zato tudi, da bi vaščane iz kristijanskih vasi izpodili, pogostili se sami, česar no bi snčli, to na bi uničili kakor koli, česar pa ne bi izpili, to pa, da bi izpustili na dvorišče, naposled pa da jim kristijanski gospodar plača jato, ker so si zobe krhali ž njegovo jedjo, kakor je kazno, prav Židane volje so vsi. Ali da morda nobeden ne bode videl Prizrena, na se poslednji krat smeje, na to ne misli nobeden, ker tudi nobeden ne sluti, kako blizo so hajduei. Vže so na klancu, in više >« više jezdijo in naposled prijezdijo med skale, kjer ni mogoče nikamor ogniti se. _ Zdaj začno grmeti puške zrave Turkom. Prestrašeni pogledajo mosleminje naspred, šest pušek jim preži nasproti. Ozr6 se nazaj, al tudi zadei so hajduei. Oj! Splavala je radost, vtrnilo se vse razkošje! — Vže vedo, da je konec njihove samopašnosti. Ali *al? vse ustavljanje zastonj, pa vendar grabijo za jatagano, gra-»J0 za samokrese, ker ne vcclo nič boljšega. „Ne gibljeja ne!“ — zakriči llija z močnim glasom in iz daleč so odmevale njegove besede — ,,če ne, čez eno uro se bodo vže orli na Balkani vršili nad vašimi trupli in mestili. Odložite orožje in zlezite s svojih k6nj!“ In pošteno res, slušali so, ker so vedeli, da je nastal čas krvave osvete, poznali so hajduke; hajduka se pa strašno boji Turek, tako da se ves trese, in poturčeni Bošnjak tudi. Prvi je Oglu zlezel s svojega konja in tresel se kakor pes; krutost mu je delala Btrah. To je bil tisti, ki je nad Tetovim drugi skočil čez riijo in gnal konja, da bi ga bil pojezdil. Hajduci pohero orožje Turčinom, zavsedejo konje sami in gnali so vjete turške vragove med seboj nazaj na tetovsko plan. Ha! kako bledi, kako mirno in pokorno koračijo ti ošabni spahi, ti nečloveški, kruti mučilci svojih kristijanskih krajanov, zdaj je na-nje prišla vrsta, da sklonijo vratove, da se tres6 in boj6 kazni, pravične kazni. Prižen6 jih na plan hajduci, razstavijo v vrsto, vsakega nekoliko stopinj daleč od drugega, le Turka je llija odredil na stran, to je: tistega Turka, ki je bil strpnejši nego poturčenci. „Skakali ste čez nas“ — začne llija hladno, al maščevalna, divja radost mu je gorela iz oči — „bili ste nas in klestili tako, kakor neposlušne pse, nečestili naše ženstvo, mamili naše device, zatoraj hočemo tudi mi poskusiti, kako radost vam delajo naše zabave. — Pokleknite — zagrmel je, in pokleknili so spahi, slutili so svojo osodo, in bili ravno tako bojezljivi, kakor prej kruti. „Ljubi pobratimi, za menoj!“ — vskrikne llija in v divjem skoku se je pognal klečečim poganom čez glave, hajduci pa za njim. Ko preskočijo poslednjega mohamedana, obrne se llija, šine mimo na konji kakor na perotnicah *) in prijezdi k poslednjemu, k krutemu Oglu-u, izdere handžar, ostrina zablisne in Oglu-ova glava se zatrkoli v travo, truplo pa zavali na zemljo in črna, od same samopašnosti okužena kri je kmalu porudila tla, in v kratkem je dvanajst trupel ležalo sem tor tje, kakor so bila dolga in široka. llija huškne, hajduci zavrisnejo in razidi so. Kar po truplih so teptali konji. Vsak hajduk je eno glavo nataknil na svoj handžar, vzdvignil jo in razdraženo sukal. Tekali so sem ter tje, tako, kakor bi še koga bili iskali zato, da bi ga žrtvovali svojej maščevalnosti, in vže je čakal Turek, da tudi na-nj pride vrsta, ali Tlija stopi k njemu: „Turek, ali me poznaš?w— vprašal ga je ves razhujon — „jaz sem tisti, ki ste me pred nekoliko urami primorali, da sem pokleknil zato, da ste se pokratkočasili z menoj. Gledi" — in pokaže mu Oglu-ovo glavo — „tako plačuje razdraženi sužnik, to je hajduška osveta. Edini ti si imel še iskrico človečnosti, tega pa hajduk ne prezrl, ne pozabi nikoli, zato si svoboden zdaj, in vrže mu konjevo uzdo, rekoč: „idi, kamor hočeš, *) Pa ne perutnicah, sej pišoviimo pero, pa ne peru. (?) pripoveduj, kaj si videl, varuj se in svari svoje satanske tovarše, naj se nikar nikoli več ne drznejo dražiti hajdukov. Varuj se pa vendar tudi, da se nikoli več ne snideva nikjer, kajti svinčenka iz moje puške nima čisto nič usmiljenja!" In mahne sč sablo, naj se brž pobere, Turek pa po bliskovo line na žrebico in udere proti Tetovu, kakor bi se bil z vetrom kosal. Spasinovna ni bila hladna vpričo tega dogodka, od kraja pač, ko pa veselo pokne hajduški krik, ko krvavi curki ki’vi začno brizgati kvišku, jame hladiti blaznico, da je poskakovala in tleskala. Kakor mojega očeta Turki, in moje brate, ravno tako je zdaj, na vsem sveti tako! In gotovo bi se bila vsela v kri, da bi se prepričala, ali je to taka kri, kakoršna je bila očina in drugih bratov, ki so bili Turci umorili jih, gotovo ko bi le Ilija ne bil umel je in prijel, k sebi vzdvignil na konja in zakričal: „Idi, izkaljena otunjska dika, idi, obhajali bodemo pir v turškej krvi in v požarji njihovih hiš, ali zakonskega života pa ne bodeva nikoli uživala midva. Hoj, bratje!" — huškne in divje zasuče nad glavo handžar, nad kterim je tičala Oglu-ova glava, — „za menoj! da zažgemo plamenico novemu dnevu v gnjezdu Turkom zato, da na večer to le našo žrtvo" — pokaže na glavo — „na ogled postavimo na tetovske gradbe!" In v hrumnem veselji so se gnali za njim hajduci, v skok gnali preko polja, preko ravnega polja. Na vzhodu je rdeča zora pomolila lice. Velik strah je vladal v Tetovem od zgodnjega jutra. Ko so Turci izvedeli, kaj se je izgodilo po noči, po bliskovo hitro se je ta novica razvedela po vseh hišah, po turških in po kristijanskin. Mosleminje so režali kakor pečene lisice, neznansko jih je kačilo to. Cčla druhal Turčinov se je vlačila po ulicah in kričala, ste-zala jezike in blato in kamenje lučala v kristijanske hiše. Ubogi kristijanje so se umikali, marsiktera družina je pokleknila s svojim očetom vred in roke stezala k Kristu na križu, čegar rojstvo so ravno ta dan obhajali. Prosili so ga, da bi odvrnil grozo, odvrnil pogubo, ki iim preti. Srčnejši kristijanje so pa skrivaj šli z doma po stranskih, samotnih ulicah v lešniacki samostan, vsak je skrivaj nesel s seboj svojo majheno imovino: ta deset par *), ta dvajset, nekteri tudi več, nekteri menj, zato da bi jih vskrili v samostanu, dali vskriti očetu Cirilu, ki je vže sto let bival v samostanu, pa je vendar srečno preživel vse stiske, vse pogoste naskoke na kristijane. Menili so, da bode zavarovan imetek shranjen pri njem. Zatorej je sto in sto kristijanov novce dalo njemu, do bOOO par, bogatstvo vsega tetovskega kristijanstva, kajti turška surovost ni veliko pustila jim. Rad je čestitljivi duhoven vzel hovce svojevercem, to se vč da, ker ni nič slutil, da mu zadade smrt. Tešil (tolažil) je kristijane, opominjal, naj radi trpč, pravil jim, kaj je Krist učil, da Jezus je izgled, Odrešenik, ki se je de- ) Turški novci. nes porodil, zato so se skrivaj zopet vrnili domu vtešeni in srč-nejši. Ciril pak je pokleknil in glasno klical, molil in prosil usmiljenja: Uboga Bosna, uboga Bolgarska, vajine prošnje ne morejo v nebesa, najbrže, da ni še hladna Gospodova jeza, ker je skoro vže pol- vajinih bivalcev zatajilo Krista in njegovo pravoslavno vero. — V čumnati, dolgej, pogrnjenej z dragimi koprenami, v vla-darskej trdnjavi sedi na krasnem divanu tetovski nahija *), nekoliko od njega pa Turek, ki je bil llija otel ga smrti. Pripoveda ponočno dogodbo. Izkaljene misli in tiho nahijino jezo priča dim, ki se ga kar celi oblači val6 iz čibuka. Turek je povedal vse, kar je vedel, nahija pa momlal: „naj žr6 blato, ti psi! ali pri bradi prorokovej! sam ne včm, kaj bi začel!" Začne misliti, misli nekoliko časa, kaj bi, potlej pa tleskne. Sužnik stopi v sobo. „Aga!" **) velel je nahija, in čez nekoliko časa stopi v sobo aga nahijinih Albancev. „Kaj rači (blagovoli,) gospod in velitelj moj?" — vpraša pokorno. „Zasliši!" — izpregovori nahija milostivo. A Turek jo začel zopet pripovedati. Pazljivo je poslušal aga, in ko je bil povedal Turek, obrne se aga k nahiji: „Kaj je od-sodila tvoja modrost?" „Ali sem osel ali kaj, da bi se dal zamisliti, kadar bi se zljubilo tem psom? pljuni si v brado in govori!" „Jaz menim" — odgovori aga — „ako tvoja modrost od- sodito,vda jim vrnemo, kar so nam posodili —" „Ce bode le komu —" odvrne nahija. „1 sej imamo drugih kristijanov dosti", poteši aga nahijo, „eden pes tak, kakoršen drug." „Pazi, aga!" — odvrne nahija, ki mu ta nasvet ni bil Čisto nevšečen — „kaj pa giilhanski hattišerif, razkaz dediča kalifom, prorokovcga namestnika. Padišah so ne diidc rad biti po čeli, pazi, kdor proti sohicu pljuje, popljuje svojo brado." Aga je izpoznal, da Di nanija le s svojih beder rad spravil odgovornost, torej jo namenil vse izvršiti tako, da so čisto nič ne pregreši na giilhanskem hattišerifi. „No, dobro!" — izpregovori in potrdi nahija po kratkem premisleku — „stori, kar hočeš, ali jaz nično v6m, kako in kaj." Zdaj zaleskeče žar v oknu. Za Tetovim, kake pol ure daleč je gorel nek turški letograd ; visoko je švigal plamen in gost dim vil se kvišku. „IIajduci!" — vskrikne aga. „Naj se tam speki, ti psi" — zakrohoče nahija — „dvanajst konjikov naj gr6 tje, pa naj v ogenj pomečejo kavrine!“ *) Viši vradnik. **) Stotnik. Vsa drhal Turkov se je bila stepla na ulici in vže začela pleniti po kristijanskih hišah; al na enkrat so Albanci prišli sem od trdnjave, ž njimi pa aga, njihov načelnik, in čudo! razganjati začno drhal. Kmalu so ulice bile prazne, in daljšega nasilja osvobojeni kristijanje so čestili nahijino pravičnost. Pokojno je minil dan, zaupljivost je zopet zasijala kristija-nom v srcih, in na večer je bilo več tako drznih, da so šli v cerkev slavit Križčevega rojstva. Temen je bil večer. Skozi nestražena vrata je prišlo dvanajst moških, in dekle črno oblečena, z na pol razpuščenimi lasmi ie šla z enim izmed teh dvanajst moških, kakor bi si sama ne oila upala. V mesto prišedši gredč naravnost na gradbo. Vsak je krvavo glavo vzel iz za svojega plašča in postavil jo nad brano (vrata), da so bile v vrsti vse zaporedoma. Potlej pa so šli zopet doli in tiho v samostansko cerkev, kjer so pravovčrnici vsi zbrani bili na Božjo slavo. Ali toliko da so bili nekoliko od vrat, vže pride mimo nekoliko Turkov, in zagledajo tiste glave nad vrati. Drug drugemu so kazali ta prizor. Ljudstvo se začne stekati. Vse momla in godrnja, jeza raste, in napčsled razpokne v jek. Vse prebivalstvo se vali k cerkvi, vsa turška sodrga, in povsod je bil le en glas: ,,To so učinili ti kristijanski psi, sej ni nihče prišel v mesto." — in: „Nad-nje!“ vpili so jezno. Albanie zdaj niso nič branili, še prvi so bili te kukavice, prvi so prinruli *) v samostan in začeli podirati osamčle in skoro razpale sobice, kajti oča Ciril je bil edini v samostanu. Prihrume v njegovo sobico in najdejo shranjene novce. „Haho! — vriskali so — tu so novci! vse skrivne zaklade mora pokazati, ta stari pes!" rinili so se v cerkev, od oltarja potegnili duhovna in drli se: „Novce! kje so novci, &lo!“ — Ubogi starček vže dolgo časa še videl ni nobene svoje pare, ali niso mu verjeli. Kaj učinijo tedaj? Vzemo slame iz njegove postelje, nad slamo na tram peklensko razkačeni za noge obesijo sto in dvajsetletnega starčka in drli so se: „Novee, novce!“ Napčsled Pak zapalijo slamo pod njim in divje so kričali: „Tedaj so pa peci, pčs kristijanski!" ,,Gospod, odpusti jim, sej ne ved6, kaj delajo!" — prosil je starček sveto potrpežljiv, napčsled pa umolknil. Ali zunej zopet vstane hrum. Meči zvenč, bojni krič se razlega, — očito, da bežč Turčinje; cerkvena vrata se hipoma razletč in v cerkev priderč hajduci, spredoj Ilija, ž njim pa Spasinovna, ali morali so po krvi, čez trupla umorjenih bratov ‘n sester, kajti komej pol v cerkvi zbranih kristijanov je moglo Ulti, ker so jih bili nenadno napali Albanje. *) Pa to je bilo VBe rčs tako, nič ni izmišljenega. Chocholouakov« opazk«. „Atanazija, Atanazija!" — vikal je ravno starček, „Bog, usmili se me!“ — to so Sile njegovo poslednje besede, in s tramu je visel črn ogorek. Ljuto Ilija s svojimi hajduci vred plane na krutnike, ki se v prvem prehitji še zmenili niso za odpor, ko so pa videli, da se je samo ta pest hrabrih junakov drznila na-nje, in ko so tudi izpojeni Turci vrnejo v cerkev, začn6 riniti hajduci; šli so iz cerkve na mostovže, ki so držali na cerkveno cimburo, in — tu so se samo štirje še postavili po sobi, postavili na odpor; Spasi-novna je bila zmirom pri ženinu. Stopali so više in više, tli je omahnil eden, tu eden, da je nap6sled samo Ilija sč Spasinovno prišel na cimburo. Tti je aga vehral naspred, in komaj ga zagleda Spasinovna, postane taka, kakor bi se jej bila duša izbu-dila iz mrakote in minolost in zdajnost bili git>ali jej pred dušo. Glasno vskrikne dekle, poskoči naspred, prime ago in vikne: „Vrag !“ Z vso močjo se ž njim vred vrže čez ogrado, ali aga se je zgrabil za ogrado, dekle pa je telesna peza odtrgala od njega, kajti zapustile so jo bile prenapete moči. Ali agi je malo pomogla ta olajšava; čeravno Ilija ni očesa spustil z dekleta, upotrebil je vendar prestrašenost arbanaško in presekal prste potuhnjencu. Težek pad je oznanil, da so je raztrešilo telo zopet enega samopašnika. Besnejše zdaj Albanje planejo na Ilijo, da je v malo trenot-jih umrl, kakor umrje hajduk. To je bila slavnost božičnih praznikov v Tetovem 1843. l^ta. Dožeška. Zgodovinska povest po P. ChocliolouSeku, poslovenil Pr. Jaroslav. I. ^flkrasna, tiha noč, kakoršno milostivo nebo podeluje blaženim laškim pokrajinam svečana meseca, vlegla sejo na Benetke. Zalivi so se svetili v srebrolesku jasne lune, kakor sreberni pasovi, delivši mesto na več delov, zdaj tu, zdaj tam, prepreženi z mostovi, kakor črno tkanino. Ulice, pivnice in tudi trg sv. Marka bil je že opuščen; daleč od tod pa so je razlegala serenada pod oknom kako ljube, in iz „kanal grande“ je bilo slišati petje, ktero je spremljevala ljubozvučna mandolina. Bil je to kak pevec gondolinar, kteri so je tako pozno še s svojo gondolino zibal med otočičem Chioggio in Grado, da si kaj prisluži od kacega po* nočnjaka. Dvanajsta ura je odbila v zvoniku sv. Marka. Ko jo poslednji-krat udarilo, premaknila se je v zalivu Rialto gondolina, spustila se v veliki preliv, in kmalu obstala v tako imenovanem malem predmestju. Iz nje sta skočila dva mlada moža, po obleki sodeč, vznešena kavalirja, po 28 let stara. Obrnila sta se na desno in molčč koračila proti ulicam „degli tre porti"; sedaj je obstal na desnej stopajoči, in obrnil se proti dožetovej palači. „Tam počiva, tam v starčevem naročju, in morda se še smeja mojej lehkovernosti, smeja — ker sem jo tako strastno ljubil!" — spregovoril je grenko. „Ali ne raduj se, golobica, izležena v gadjem gnjezdu! Ne gledč na kneževski tvoj lesk, odkrijem vso tvojo nesramnost, da se bodo naše gospe tebe studile, i da bode celo zavrženi lazaron s posmehom kazal za tabo!“ „Ne prenagli se, Steno!" — opominjal ga je voditelj—„raz-umno ravnaj ; pomni, da se bojuješ z veličastvom beneške ljudo-vlade, in Falierijeva jeza te more uničiti koj, ko jo užgeš." „Jez sem ud štiridesetorih, soditi me mora „quarantia“, ta pa me ne obsodi" — odgovoril je Steno. „Sploh je znano, da Faliori v ozkej zvezi živi z Marijo, in jez se torej ne bojujem z dožetovim veličastvom, ampak z ugrabljivcem svoje neveste." Sklonil je glavo in molčal. „Ti veš, Brianni" — djal je žalostno — „kako sem jo ljubil od detinstva, ko smo se sprehajali po dražestnih gajih treviških in po bregovih silenskih, ljubil sem jo do današnjega dne, ko je mojo ljubezen tako nemilo zavrgla. Sanjal sem o njej, kakor o svojej nevesti, veljala mi je kot nevesta, — ali „signoria" me je, namesto k oltarju, poslala v Kandijo bojevat se s puntarji. Ti najbolje veš, verni prijatelj! da je ona bila edina moja misel; vsak list, kterega sem bil vplel v zmagoslavni venec, daroval sem njej, ktera mi je bila vernost prisegla pod starim drevesom ob reki Sili, od koder se more pregledati morje. Čez poldrugo leto sem se vrnil domu, iskal Marije Dicdove, svoje neveste, in dobil jo zaročeno z osemdesetletnim starcem, z Mirino Falierijem — z dožetom. Prijatelj, ti veš, kaj sem izkusil, obup se me je bil polastil, hotel sem se maščevati. Enkrat samo sem želel govoriti ž njo, iskal sem njene družbe, prosil za nekoliko vrstic — in poslala mi jih je — danes —; Faliori pa je odprl okno ter se iz polnega grla krohotal mojej nesreči, lla, maščujem se zarad ljubezni, maščujem zarad učinjene mi sramote!" „Kaj pa ti je pisala? — prašal ga je Brianni — Nič me nisi slišal, ko sem te prašal, samo z zobmi si škripal, in po gondoli metal se. Bal sem se že za tvoj um, Mihael!" „Kaj?“ — odgovoril je Steno besno in bridko. — ^Malenkost samo: odkrila je črno svojevsrce, in uničila poslednji moj UP- Pravi, da je ona nedolžna. Čitaj sam". Brianni je vzel list, stopil bliže k luči, in pri temnej svetlobi čital te besede: ,,Vi se motite, ker pod oknom Marino Falierijeve žene išiete Marije Diedove — morda sebi na Škodo. Pojte spat, pa mislite, da sem dožeŠka.“ Nšrodni koledar 1869. (Letopis.) 8 Molče mu je Brianni dal list nazaj. „Kaj storiš zdaj pra-sal ga je čez malo časa. „Kaj ?f< — ponovil je Steno, in začel smejati so, da je strašno donelo po prijatefjevih ušesih. „To sam uganeš lehko. Jutri imamo debeli četrtek, osvete dan se začne, osvete dan, pravim, o kterej bodo beneški letopisci pripovedovali prihodnjemu svetu. Pojdi, moram se pripraviti.“ Ko je to izgovoril, segel mu je pod pazduho, jezno dalje stopal in izginul za oglom ulice „degli tre porti.“ II. Jedva sta odšla, prišel je od arsenala visoko postaven mož, v črn in širok plašč zavit, tako, da ni bilo nič druzega videti, nego črne in iskreno oči. Pozorno se io oziral, tiho hitel v malo predmestje, trikrat zatleskal, in lcoj, ko je bil v tretje tlesknil, priplavala je gondilina izpod oboka dožotove palače, pa tako tiho, da se nič ni slišalo veslanje. Obstala je tik bregu, neznanec je skočil va njo, in štiri vesla, ktera sta ravnala dva moža, gnala so jo hitro skozi viliki preliv okoli samostana „Incurabili,“ k Lizza-tusine. Ko so priplavali v južno predmestje, zaveslali so na desno, pa vedno toliko od brega vozili, da jih nihče ni mogel opaziti, in ko so tako priplavali do samostana „della santa Chiara“, zavozili so k kraju, kjer je stala ono nadstropje visoka hiša. Tiho so se odprla vrata, neznanec je skočil iz ladije, ktero sta moža za sebo potegnila v hišo, in vrata so so zopet zaprla za njimi. Kdor bi bil zunaj ogledoval to hišo, sodil bi bil, da največi mir kraljuje med njenimi prebivalci. Oknica so bila dobro zaprta, okoli pa je kraljevala mrtvaška tihota. Toda pogosta so pod plaščem miru in pokoja skrivajo nemir in strasti, pod zagrinjalom nedelavnosti bivajo dejanja in predvzetja, ki imajo velik upliv za sedanjost in prihodnost, in tako je bilo tudi v tihem tem domu. V podzemeljskem hramu so bile tri veliko sobe, in v vseh je bilo videti prečudno orodje. V prvej sobi jo stala velika miza, pred njo klop, na njej stoklenice, skledo, na levo ie stala Skrinja, v njej okrožniki, noži in vilice; ob obeh straneh najmanjšo te sobe so mize bile razstavljene, na njeh so ložale kvarte in kocke. — Druga soba je bila že krasnejša; po stenah so visola zrlcala, sicer pa je prvej bila enaka, samo da tu ni bilo povišanega stola, kakor v prvej. Duri v tretjo sobo pa so bile zapečatene s črnim voskom. Se čudniši je bil zbor, ki je zbran bil v prvih dveh sobah. V prvej sobi so se zbirali ljudje najnižoga stanu; bili so to samo veslarji in nekoliko lazaronov, kteri v Benetkah niso tako beraško-banditskega pogleda imeli, nego v Neapoli in druzih laških mestih, ženskim, kterim je priroda sama na obličje vtisnila njihovo delo, stregle so jim z vinom, z jedmi, kakor so zahtevali gostje, ki so tudi sirovo šalili so, kockali in kvartali. Zbor v drugej sobi je bil odbranejši, tu so se zbirali rokodelci, kupci, in tudi jih toliko ni bilo, nego v prvej sobi. Tudi njim so ženske stregle, toda bile so lepše, nego une, in tudi niso smele presirovo šaliti se; kajti važni ta zbor, ■— pa si je tudi vsak prizadeval dodati si važnost, — pogovarjal se je tiho, kakor nalašč, ker je drhal v prvej sobi tako kričala. Ce se je pa ravno kdo spozabil, da je glasnejše začel govoriti, opomnil ga je na po-sebnej klopi sedeči mož s trikratnim udarcem s palico, naj bode tiho. Ta mož je bil nizek in tenek; dolgi, zakrivljeni nos mu je segal iz obraza, kakor velbludu bunka s hrbta, črne obrvi nad upa-limi in svetlimi očmi so dajale bledemu njegovemu obličju nekak neljub izraz, kterega je zvekševal uporni raz okoli višenkastih njegovih lic. Ker je imel dragoceno obleko, okoli vratu zlato verižico, in ob bedru dolg meč, sodil bi bil človek, da jo premožen in vznešen kupec beneški. Poleg njega je sedel drug mož, kte-remu je priroda dvojno dodati si prizadevala vsega, česar je vzela kostenjaku. Očevidno je bilo, da mu je vroče v podzemeljskem hramu, ker si je vedno pot brisal s čela. Smešno je bilo pa tudi to, ker je na sebi imel lepo narejen kožuh, in ker že star pregovor pravi, da vsak svoje delo povzdiguje čez vse drugo, gotovo je ta mož bil kožuhar. Krik in ropot je do vrha prikipel v prvej sobi, ko so se na enkrat duri odprle, in je neznan mož stopil med nje. Kot bi bil trenil, utihnil je zbor, in jedva je bilo slišati, da sopejo. „Dober večer, verni moji!“ — pozdravil jih ]e neznanec z miloglasnim moškim glasom, mahnil z roko, ter dalje stopal. „Viva il signor Bertuccio, nostro capitano ottimo!** — kričali so radostno vsi. Jedva je utihnil krik, in že je zbor v drugej sobi prigrmil k duriin, in prijateljski, toda pohlevno, pozdravljal prišlega. Oni poprej omenjeni kostenjak pa mu je prijazno podal roko. Neznanec je gledal kožuharja, ki je proti drugim bil, kakor velikan. „Kdo je ta, Chuchole?** — prašal je kostenjaka, in pokazal debeluha. „To je kožuhar iz Pise, Beltrami*' — odgovoril je. „Poznava se že od nekdaj, prigovarjal semvmu, naj pristopi k našemu društvu, in meni za ljubo je to učinil. Čudite se mu, kaj ne, močen je za štiri druge, dober bode za nas, in da je pošten, zastavim vam svoje poštenje, ktero povsod poznajo.** „Kakor slab denar!“ — spregovoril je neznanec pologlasno, potem pa zavpil: ,,Danes bodemo slovesno obhajali_ sprejetje novega uda. — Sedaj se začnimo posvetovati; pripravite se!“ To je Chucliole oznanil tudi zboru v prvej sobi s slabim, toda določnim glasom, in brzo so bili pripravljeni vsi. Neznanec, kterega so v prvej sobi imenovali Bertuccio, vrgel je od sebe plašč, in pokazal se v dragoccnej obleki, ka-koršno so imeli admirali. Bil je to krasen in visokopostaven mož, največi izraz pa je imelo moško njegovo obličje, na kterem je kraljevala duševna sila. Njegov pogled je bil mil in pozorljiv; videlo se mu je, da predira najglouočje notranjosti, in res ie tako moč imel v sebi, da je vsak pobesil oči, kedar ga je pogledal z bistrim in ostrim očesom. Po vsem obličju, kakor po vsej njego-vej postavi je bila razlita nekaka valivna in čarobna lepota, zedinjena s kraljevskim, čast in poslušnost tirjajočim pogledom, in ta ga je mogla prikupiti vsem ljudem, bodi si nizkega, bodivisocega rodu, kakor o njem pišejo beneški letopisci. Stopil je k durim. „V imenu sv. Marka zlomim osvete pečat, in odpiram smrtno dvorano!" — spregovoril je glasno, in čez malo časa je pečat pal na tla, ključi so zarožljali, in groza je obšla vse. Okoli zidu so stale nizke klopi, na sredi dolga in široka miza, okoli mize 24 visokih klopi, pred vsako v klop zasajen meč. Vse to, pa tudi stene in tla so bila pregrnjena s črnim suknom. Na mizi, pred največo klopjo, ležala je mrtvaška glava, pred njo dva križem položena in gola meča. Grozepolni pogled! Strašni sestav, kakoršncga si jo mogla izmisliti samo nevsmiljona domišljija krvnega Italijana. Pri temnej svetlobi sta bila na nasprotnej steni videti dva rezbarska kipa. Eden je kazal nizkega človeka s pripognjenim vratom, in prosivno proti nebu obrnjenimi očmi, ktereniu jo junašk mož, zunanje sodeč, prevzeten plemenitaš stal na vratu, in vzdigoval železno metlo. Drugi jo kazal ravno ti podobi s tem razločkom, da je prej stiskani mož plemenitaša imel na uzdi, in prijateljski, celo pokorno ž njim razgovarjal se. Spominjala sta ta dva obraza Cira in Perzijane, in bila sta tako naravno izdolbena, da so je gledav-čevo oko nerado od nju obrnilo. Bertuccio je urno pregledal sobo, in oko uprl na ta dva kipa. „Večni Calendario!“ *) — spregovoril je ginjen, in ozrl se po zbirališču. Ohuchole, ki je njemu najbliže stal, razumel je, česa da išče. „Ni ga tu“, djal je. „Nocoj dodela nadgrob dožetu.“ „Res boljše roke ne bi mogle spomonika delati najboljšemu knezu; naj v miru počiva!" potolažil se je Bortuccio in stopil v sobo. Vsi so šli za njim, nad glavami pa jim je bobnelo, kakor bi se razlegal daljni grom, — morje jo bilo, ki je nad njihovim obokom valilo svoje valove. Zavsedli so svoje sedeže; drhal iz prve sobo se ie vsedla po klopeh okoli zidu, drugi okoli mize, kakor jim je boljše kazalo, Bortuccio pa na povišano klop. Mrtvaška tihota je kraljevala med njimi. „Govornik naj predstopi!“ velel je Bortuccio čez malo časa. Chuchole je vstal, izpod sukna na mizi izvlekel nekoliko zvitih pergamentov, in položil jih pred načelnika: „Za danes v vaše roke izročam svoj urau." *) Calendario, oča in sin, izvrstna rezbarja. ,,Bassegio!" *) — zavrni je zopet načelnik. Poklicani je predstopil, molčč pergament vzel iž njegove roke, in razvil ga. — „Kdor hoče kaj svetovati ali tožiti, naj stopi pred zbor pravičnosti in pred brambo stiskanega ljudstva. Želja se mu bode spolnila, če je le mogoča in pravična, če je zatoženec izmed našega društva, ostro ga bodemo kaznovali, kakor velevajo naše postave, če je pa kak ošaben plemenitaš, zapiše se njegovo ime v smrtno knjigo.0 Chuchole je stopil pred nje. — „Jez Nikolaj Chuchole, plemenitaš in kupec, ljudski prijatelj, jez želim, da se moj prijatelj sprejme v družbo pravičnosti in v brambo stiskanega ljudstva." „Kako mu je ime? Kterega je rokodelstva, kako še hrani, kaj ga vabi v našo družbo?" prašal je Bassegio. ,,Boltrand mu je ime" — odgovoril je Chuchole — „ko-žuhar iz Pise, živi se z rokodelstvom, in zato želi v našo družbo stopiti, ker ga je bil plomcnitaš Guistiniani zvito pripravil ob plačo, in ker pri krivičnih sodnikih ni mogel svoje tožbe rešiti." „Ali more s pričami potrditi to, kar ste nam povedali?" — prašal ga je Bassegio sopet. „Lehko" — odgovoril je; „siccr ga jez nc bi bil vpeljal v smrtno dvorano." „Kdo je porok, da bode molčal, in da bode veren?" „Jez Nikolaj Chuchole, družbeni govornik." „Podpišite so." Chuchole se je podpisal. Bassegio se je sedaj obrnil k možu, ki je jedva dihal, ker ga je mast dušila. — „Beltrand" — prašal ga je, — „ali ste prisiljeni ali prostovoljno stopili v našo družbo?" „Prostovoljno!" — odgovoril je mož hripavo. „Ker ste tedaj prostovoljno pristopili k našemu društvu", — nadaljeval je Bassegio — „bliže stopite, desnico položite na to glavo, ki je podoba minulosti in smrti, ktera naj vam vedno v spominu obuja vaše dolžnosti, ktere ste dolžni družbi, k kterej ste sedaj pristopili, ter prisezite." „Prisezam!" „Drugič. Ali hočete za dobro in v prid naše družbe darovati vse, kri, življenje in im6, kedar bode sila?" „Tretjič. Od današnjega dne vas zavezujemo, da plemstvo sovražite, in kedar napoči dan sodbe in osvete, da tudi pred žrtve-nikom ne milujete onih, kteri so zapisani v smrtno knjigo, in tako pripomorete, da dosežemo svoj konec. Ali prisežete na to?" „Prisežem!" ,,Podpišite so tedaj na ta pergament!" Beltrand se je poapisal. „Sedaj so vam družba obvezuje, - nadaljeval je Bassegio, ~~ eden za vse in vsi za enega, da vam bode aobra stala za vse *) Bassegio je bil plemenitaš. vaše pravice, če bodo le družbo pospeševale. Kedar pride plačilni dan, trojno vam povrne vse, kar bodete darovali za njeno dobro. Ali ste zadovoljni s tem V" „Zadovoljen sem!" Bassegio se je obrnil k načelniku, zvil pergament in položil ga pred-enj. „Sklenem svoj urad, in liste izročam vašej roki, — teže in vrednejše, nego sem jih jez prejel; novega uda smo sprejeli. Naj se množi družbino blago, — naj živi sv. Marka!" „Viva san Marco!" — zavpili so vsi za njim. Bertuccio ni besedice spregovoril do sedaj, samo včasih je glavo podprl ob dlan, da bi zakril stud in zavrženost, ktero je občutil pri teh obredih. Sedaj se je vzdignil. „Rano se budi, moramo se raziti; čez štiri tedne se sopet snidemo!" — spregovoril je in šel iz sobe. Kmalu je bil dom prazen, in kdor je zjutraj šel mimo, gotovo ni mislil, kaka drhal jo po noči prebivala v njem. — III. Za rano je vladalo veselje in veliko gibanje med Benečani; plemstvo, rokodelci, vojaci, mornarji, lazaroni, vso se je kupoma valilo na trg sv. Marka, od tod skozi „san Fantino" in ozke ulice, sopet na trg nazaj. Kakor je rastcl dan, tako jo raatla množica; vse je izbujal „giovodi crasso" ali debeli četrtek. V vseh vodo-točih jo bilo polno divno okrašenih ladij, veslarji pa so v prc-čudnej obleki urno prevažali goste s trga na trg. Težko je bilo v tej mešanici spoznati, kterega stanu je ta ali uni, ker vsak je bil našemljen. Tu se je sprehajal Turek s krasno Turkinjo; tam je netopir raztezal svoja krila, za njim je tekala s knjigami obložena stara Sembilja, kterej jo hotel mlad, burkast Rimljan ukrasti nekoliko knjig. Tu jo komediant pripeljal celo menažerijo, in kup gledalcev v prečudnej obleki so jo tlačilo za njim, da smolili ni kilo ne konca ne kraja. Medved je začel skakati, in godel je prav, kakor s človeškim glasom; približala se mu je velika opica, od zadej na-nj skočila, in zavalila ga na tla; papagaj jo začel žlobodrati, in tako smešno oponašati človeški glas, da so se mu vsi smijali. Lev se je začel igrati s krasno tigro. Tu je prita-pala želva, za njo pa krokodil kot njen dvornik. Ko so na občno radost izvršili svojo nalogo, odšli so k včlikemu vodotoku. Tu so vse zverine ob enim zavpile: „Neptun! pokaži se, Neptun!" in smeje šle dalje. Vse države v prirodi, in vsi narodje vseh vekov so svoje poslance pošiljali na debeli četrtek v Benetke. Enajsta se je bližala, in na velikem trgu je bilo vse polno ljudi natlačenih, ker je bilo napovedano, da se ob tej uri pokaže dože z dožeško, in nekoliko kratkočasi se ž njimi. Dožeška je v svojej sobi sedela s podprto glavo, zatopljena v floboke misli, in vse je pričevalo, da vso noč ni mogla zaspati, roci je držala obraz, podobo mladega plemiča, kteri z liuDez-njivim smehljejem rože podaja nasproti stoječej gospej, in kot bi trenil, zmočila jo je solza, ki je kanila iz gospejnega očesa. Krasna je bila ta gospd — čuda, da je priroda toliko mikavnost, zedinila v enem telesu; črni kodri so obletovali najkrasnejše obličje, ogenj v črnem očesu je sijal kot globoko trudni lesk — ne, an-geljska ta gospa ni mogla biti tako nečimurna, kakor je pravila govorica. Globoko je zdihovala, in oči v podobo upiraje, govorila je pologlasno: „Tedaj odpala je vsa radost, vsa uteha. Kakor zimski voter stresa cvetice, tako je kruta osoda stresla spomlad mojega življenja, proč je z vsem, meni ni bilo dano, da bi se bila radovala v blaženi ljubezni, od poroda mi jo bilo odmenjeno piti čašo bridkega trpljenja; pila sem, izpraznila jo do dna, ko je moja roka morala pisati Falierijeve besede. Mihael, Mihael! sedaj si me tudi ti zavrgel, ti, edina moja uteha, — in jez nimam nič druzega, nego svojo ljubezen, ki večno plamti za tebe in za Boga." „Ne zabite mene!" —■ ozval se je nekdo za njo, in stara strežnica je stopila v sobo. „Dokler glave ne položim na trdo klop, vedno imate trpeče srce, ktero čuti z vami, zemeljska mučenica, in vse z vami prenaša, kar se vam žalostnega naključi." „Vem to, vem, verna moja Kamila!" — odgovorila je gospa žalostno in ozrla se na podobo, — „ali doklej bodeš z meno čutila? Večnost se že spinja nad tebo, potem pa sama ostanem v svojih bolečinah/' „Milostivo nebo no bode tako okrutno ravnalo z vami, saj se niste nič pregrešili", — tolažila jo je strežnica. „Upajte, da najdete sočuteče srce, upam, da se je to že zgodilo. Prijatelj de-tinskih vaših let, takrat še tiho, boječe dete, kteromu so umrla vaša mati prednost dajali pred strastnim Stenom, povrnil se je." „Zaccaria Ghisi je tu?" — prašala je gospa radostno. „0 to ie bil dober junak, sočutnega srca in mirnega duha! In me 1‘e ljubil — to vem, večkrat sem solze videla v njegovih očeh, :o smo s Stenom sanjali o prihodnej blaženosti. Al kaj mi to pomore?" — djala je sopet žalostno — pozabil me je že, če pa ne pozabil, vsaj je spomin na-me zmešan s trpkim pametovanjom, in tudi on me zavrže, kakor ljubljeni moj Mihael, — nebo že nima nobene milosti z meno!" „Za pet krvavih ran!" — zagrozila se je pobožna strežnica, — „ne pregrešite se nad božjo ljubeznijo, ktera je neusahljiv vir milosti in usmiljenja nam nevrednim, — upokojite se, draga moja Marija, dobro vč nebeški oča za vas, in tudi česar potrebujete. Podvrzite se njegovej volji, ne ustavljajte se, pomnite na rojstvo Jezusovo." „Prav imaš, draga moja Kamila! — odgovorila je veliteljka čez malo časa, nevoljni ne smemo biti, kedar nas tare grenka osoda; ali ljudska slabost pogosto kaj izusti, kedar žalost dušo tlači, o čemur srce ne vč, Bog mi odpusti to pregreho". In vroče poljubivši obraz, nadaljevala je: „Ti si me zavrgel, to vem; ali nikdar ne ugasne moja ljubezen, ktero sem gojila za tebe, ona je edina moja uteha!" Se enkrat je podobo pritisnila na prsi, odprla malo skrinjo, in položila jo va-njo; tu je zagledala nekoliko pisem in začela jih pregledovati: '„Pogledi, verna Kamila! to so blagi spomini na raj mojega življenja; angelj božji me je izgnal iž njega, samo to mi je še ostalo — gledi! to pismo,'ti ga poznaš, sama si mi ga bila izročila, pisal mi je iz Avignona. To mi je prinesel Zaecaria Ghisi in solzil so je, ko mi ga je bil izročil in s Falierijem odšel k papežu Klemenu. Od te dobe ga nisem nič več videla; — oh, raj videm odprt, kedar so spominjam na minulo blaženo dobo, on minulo je, izgubljeno je vse, —• on nesrečna sem!“ „Ne togujte; sedaj je vso preč, po trnjovej poti morate hoditi; kakor vam je osoda odločila. Njegova jasnost, vaš mož, prašal je že dvakrat, kje da ste, — enajsta je že davno odbila." „Oh, radovati se moram, ko srce od bolečin poka! — Opravi me, Kamila, lepo v žalosti, podaj mi višnjevo obleko, in las mi ne pogladi, da Benečanje izvedci, da njihova kneginja žaluje." Pripravna strežnica jo tudi tako učinila, in krasna je bila gospa v visnjevej obleki z nevravnanimi lasmi, krasna, kakor Madonna Rafaelova. Stopila jo k zrkalu, ogledala se in sopet nazaj stopila. „Kaj nikdar ne mine pozemski ta kras? — spregovorila je nekako ognjeno — to mora Marino vabiti, ko bi bil star tudi osemdeset let — ne, Kamila, daj mi črno obleko; oblečem se, kakor sem bila pri pogrebu drage matere, da slavim pogreb vesoljne radosti." „0, da bi se bila nrej v grob vlegla! — odgovorila je strežnica — da sem doživela tako neveselih dni; al božji sklopi so prečudni. Vas ljubi nebeški oča." Oblekla so je gospa v črno obloko, zaplcla črnosvilnatc lase, in bila je čudokrasna. Ni bilo čuda, da je vsakemu vnola srce, da jo je ljubil. Dožeška sc je vrgla na naslonjač, in glavo podprla ob dlan, duša pa je izlotela v minula lota, na silensko brogove, poskakovala je okoli Trevize, kjer je stal letni dvoroe njenega očeta, in kjer je v citronovih gajili se kratkočasila v prelJlaženej ljubezni z ljubljenim Stenom ; spominjala sojo minulih dni, kar je sto- t>il v njeno sobo oholi njen mož, Marino P ali eri, osemdeset-etni starec, in 54. beneški dože. „Dvakrat sem vas že klical", — spregovoril jo bridko koj med durmi, — „pa se niste hoteli s starcem pokazati ljudstvu, da ne bi mislilo, da me milujete. Prišel sera vas tedaj sam klicat in nadlegovat s svojo pričujočnostjo." „Jezscm pripravljena", odgovorila je dožeška, in vzdignila se. „Kaj?" — čudil se je Falieri — kaj tako mislite stopiti pred ljudstvo, pa na današnji, radostni dan? —kaj v tej obleki? kaj še!" „To je obleka najglobočjega čuta", — odgovorila je dožeška, in pokorno poklonila se svojemu možu. „Da, da!“ — potrdil jo Falieri smešno. — „Vem, da vam po ušesih doni spev vašega miljonca.“ Dožeška je junaško stopila nazaj, in skoraj zaničljivo gledala na Falierija. — ^Odgovorila bi, ko bi meni ne bilo v sramoto le eno besedo še govoriti, z vami o tej reči. Ali niste vedeli za mojo ljubezen, ko ste me pol mrtvo vlekli k oltarju? Al nimate dovolj, da sem včeraj z lastno roko razdrla vse blago svojega življenja? — Vidim, da mo hočete z drznim nadlegovanjem mučiti; ali zabranim vam to, nobeden mi ne more braniti, no vi, ne vašo veličastvo, utočišča iskati v samostanu.“ „Tega ne učiniš!" — zakričal jo Falieri, in roki prosivno povzdignil k ljubeznjivej gospej. „Ali odpusti mi te besede, draga Marija, ktere je samo ljubosumnost prisilila iz mene, ker ne morem misliti, da vi, zvezda jutranja med beneškimi gospemi, zvesta ostanote osemdesetletnemu starcu, če je tudi dože.“ „Ta nepremiselnost požrč vso vašo srečo“, odgovorila je dožeška važno, in roko podala možu. ,,Ali veste, da se je Zaccaria Ghisi povrnil?" — prašal jo je Falieri. „To je čvrst junak, in dobro izurjen v državnih rečeh. Vravnal je signorijin namen v Avignonu s papežem Klemenom, kterega sem započel, predno so me bili poklicali na beneški prestol. Sponašam se s svojim učencem, in ljubim ga, kot svojega sina, nič več ga ne pustim od sebe, in zaupam v njegovo velikomiselnost. On vam bode v prijateljskih razgovorih krajšal dolgi čas. Pojdite, da vas njemu predstavim,, čaka nas s svojim dedom v skrivnej sobi.“ Radost je pordečila dožeškino lice, ko je slišala o prijatelju detinskih let, in da je njemu njen mož naklonjen. Dehtivo je za Falierijem šla v skrivno sobo. Med durmi je obstala, pa vsa preplašena, ker jej je Ghisi s svojim stricem, resnim in imenitnim Striom Pasqualigom stopil nasproti. Al to ni bil nič več oni prijazni, čutljivi junak, s kte-rim je nekdaj šetala po silonskih bregovih in v citronovin gajih. Da-si ravno je bil njegov pogled še tako prijazen, vabiven, kaKor nekdaj, vendar je njegov obraz imel vtisk v svetu izkušenega človeka. Bil je moški in postavniši, kar ga ni videla. Zavzel se je, ko jo je ugledal, ker mu je silno tolčeče srce pravilo, da jo še sedaj ljubi, da ni pokoja našel v daljom kraju, zakaj ljudje mirnega duha se boljše uti’dijo v ljubezni, nego strastni. Kaj bi pripovedovali o praznih poklonih, ki se del6, kedar so kdo komu predstavlja. Da je dožeška bila sama s Ghisijem, Pripovedovala t>i si bila o detinstvu, o minulej blaženosti, in to oi nam bilo priložnost dalo pogledati v njuni srci, to bi nas morda izbudilo k sočutju. Cez malo časa je dože z dožeško stopil na pavlan, ž njim 'Vrcd Pasqualigo in njegov unuk, in brž so si beneške gospe šepetale , da bode prepir delal med beneškimi gospicami. Ljudstvo je zavpilo: ,,Viva san Marco e doge Falieri! Viva il giovedi crasso!" in začelo se je kratkočasovanje. Kar je naenkrat godba zadonela sem od včlikega vodotoka, in vsi so se obrnili kriče: „Neptun sc dviga!“ Dve ladiji ste stali na bregu, in med njima se je dvigal vedno bolj kvišku morski bog, res kakor iz vode. Lase jo imel z morske travo, šol je skozi malo predmestje na včliki trg, približal se mu je mož, oblečen tako kakor nekdanji rimski vedeži, in tiho zašepetal mu: „Mihael, spametuj se; ne učinjaj tega." „Pusti me!" — odgovoril je vodni bog — „moram se maščevati zarad zasmehovanja. Ali vidiš Ghisija, tam pri njej? Preč! zastonj me vzdržuješ." — In šel je dalje, govoril, da jo kralj vodam, in da rad svojo vlado deli z Benetkami, podal je dožetu svoje žezlo, ljudstvo pa mu je ploskalo in kričalo: „bravo!“ Neptun je odšel in zginil za cerkvijo sv. Marka; in čudo veliko! — nobeden ni za njim pogledal; vsak je le gledal na dožetov pavlan. Na stebru je bil papir prilepljen, in najbliže stoječi so čitali dve vrstici, zapisani v prosto ljudskem narečju, glasno smijali se in vse je popraševalo, in vsak ponavljal, kar je čital, ponavljal očitno zasmehovanje knoževske jasnosti, kar se ni zgodilo, odkar morje obliva Benetke. čudokrasno ženo Falier’ imi, Njega se ogiblje, druge le poznš. Gnječa je čedalje veča bila okoli stobra, in Falieri je začel gledati, kaj da je to. Ko je prašal, kaj so je zgodilo, podali so mu list; prečita! ga je in z zobmi zaškripal, ustnici ste mu opla-veli in oko sršelo od divjega ognja. List mu je iz roke pal do-žeški v naročje; ona ga je pogledala, čitala in nezavedna pala nazaj Ghisiju v naročje. Spoznala je Stenovo roko. IV. Drugi dan se je Steno sprehajal po svojej sobi, njegov prijatelj Brianni je stal pri oknu s prekrižanimi rokami ter pogledoval za Stenom. „Osveta mi jo obveljala", — tako je spregovoril Steno čez malo časa — „gotovo Falieri nič več ne draži leva." „Ne raduj se; ne veš, kaj se pride!" — svaril ga je premišljeni prijatelj, — „dobro poznam Falierijevo jezo in ostrost Pasqualigovo, — prvi je dožo, drugi avogador; bojim se za te, Mihael. Ali veš, da si smrt zaslužil po zakonih?" „Ne tajim, da bi Falieri ne uničil toga pisca, ko bi za-nj zvedel; toda jez se no bojim, ko bi se moje ime tudi izvedelo. Vsa „quarantia" je na mojej strani, in kaj more dožo brež nje?" ,,Ali pametuješ, kaj jo Jugurta pravil o Rimu?" Steno je obstal. „Kaj ? njegov izrok ne veljA tudi dan danes?" „Ne veljd, Mihael! O venalis urbs! Pravičnost izginja iz Benetek, beda! Ali bode to še dalje trajalo?" „Kaj, tako govori prijatelj s prijateljem?" — prašal je Steno bridko. „Tako veleva sveta prijateljeva dolžnost", — odgovoril je Brianni, in pristopil k Stenu. „Tvojega dela ne odobrujem, ali zato, ker sem tvoj prijatelj, hočem izpeljati tvojo pregreho. Verjemi mi, ko bi stal pred sodbo, zastavil bi te; ali sedaj, ker sva sama, sedaj ti očitam tvojo pregreho." „Ali kakošno načelo si imel, da ti je Falierijeva žena voljo izpolnila?" „Tega se še sam nisem prašal", — odgovori Steno nekoliko zamišljen. „Kaj si jej tedaj hotel? — Zato, ker ona čednost in vero više čisla, nego grešno ljubezen do tebe, — zato si se maščeval! Morda — skoraj gotovo, da je nedolžna." „Ne govori mi o nedolžnosti! Ti ne poznaš čutljeja, lcteri presune verno ljubečega, kedar so mu izneveri ljubljenka, To se more le čutiti, nikoli pa ne z besedami izreči. Ali nisi Ghisija videl pri njej?" Brianni mu je hotel odgovoriti, ali tu so se duri odprlo, in v sobo sta stopila Zaccaria Ghisi in Leonardo Dandulo, sin Simona Dandula, kteri je brat bil umrlega dožeta, Andreja Dan-dula. Prijatelja sta ostrmela, ko sta zagledala ta dva mladenča, in tem več, ker je Ghisi, potem, ko je bil lehlco poklonil se, začel govoriti tako le: „Ko sem včeraj, pet let je že temu, zagledal beneške cerkve, v duhu sem objemal prijatelja Mihaela, in nisem mislil, da bi danes kot plemenitaš Ghisi moral priti k plemenitašu Stenu, da me spremi do Lizzafusine, če ima dve uri odveč. Za svojega spremljevalca sem naprosil Dandula; vas, Monsignor, pa cenjeni Don Brianni tje spromi." Dolgo ga je Steno gledal; njegova postava, njegov mirni, melanholični, vsake zlobe prosti pogled mu je v pameti ponovil one dnove, ko sta kot dečka v norazločljivem tovarštvu skakljala po .vrtovih svojih roditeljev, vzel mu je v pamet ono dobo, ko sta kot junaka gorela za nježno Marijo Diedovo in vendar ne podrla prijateljstva; spomnil se je onega dne, ko se je Ghisi ž njim ločil, ko je videl, da je Marija Diedova Stenu naklonila srce, in z Marinom Falierijem odšel v Avignon; vse to je pretreslo njegovo dušo, in bilo mu je, da prijatelju pade v naročje, kterega dolgo že ni videl; ali tu mu je misel preletela možgane, kakor demoniška pošast, in spodbadala ga k jezi in k sovraštvu proti vernemu prijatelju, ker je menil, da je on njegov tekmec, menil, da je kriv njegovega zasmeha, in zato je bridko in zasmehi j ivo prašal: „Čemu me zove čestiti plemenitaš Ghisi, da grem ž njim?" „Ženska more le oplakovati, kedar je sramotno razžaljena, mož se pa more maščevati, in zato jez v krvi sramotilčevi izmijem sramoto, ktero je blaznost učinila dožetovej ženi, ker tako veleva prijateljeva dolžnost in čast vsacega plemenitaša", odgovoril je Ghisi prav mirno. Steno se je zasmijal. — »Prijateljeva dolžnost? — Kaj pa da, dolžnost prijateljeva samotnih dob.“ Tu jo Ghisijevo obličje zagorelo v gnjevu, in brezvoljno je segal po meču; al ko se je spametoval, zavrženo je pogledal Stena in obrnil se k unima mladenčema, ktera sta molčž poslušala to razprtje: „Ne vam, ali tema čestitima plemenitašema moram dogodbo pojasniti. Vsedimo se.“ Steno je bil osupnjen, ko je videl nenavadno resni pogled Ghisijev, in trdno, poliojno njegovo govorjenje, ali počasi je umiril svojo razpaljenost, učinil kakor drugi, in vaedel sc. „Vam je dobro znano, signori! — začel je Ghisi čez malo časa — da so moj oča pali v novcrnoj Kandii; s svojo smrtjo so plačali ljudovladino zmago, da je potem zastava sv. Marka vinrala do pogorja Melipotamo do Kandijskih bastij. Zapustili so meno dveletno siroto, edino tolažbo predobrej materi.“ Dve veliki solzi ste zabliščali v njegovih očeh, z roko je potegnil čez obličje, in ginjen nadaljeval: „Skrbno so me mati izrejali, njih sem se držal z vso ljuboznijo, čutliivost in milino srkal iž njenih lic. Takrat so Stenov oča kupili letni dvor na silenskih bregovih, dober sosed ro bili, in to jo za me bila velika tolažba. S Stonom sva se brzo seznanila, in bila sva nerazločena prijatelja, kcdar sva se učila, ali kedar sva se igrala; kajti otroško dušo, kterih šo ni pokvarila ne strast ne svetove navade, laže se udaj6 prijateljstvu. Bili ste to vi, signor Miccaelo, pa recite, da ni res tako?" Steno je molč6 pokimal z glavo, Ghisi pa je nadaljeval: „Ko sva malo odrastla, mnogo se je spreminilo med nama. Prišel je Don Diedo s svojo rodovino na deželo, in tu sva prvič videla edino njegovo hčer, sedaj Falierijevo ženo. Oba sva se poganjala za njeno naklonost, zavidala sva si vsak smehljej, če je veljal druzomu; al nedolžno dekle ni zapazilo mržnja, ker so najino prijateljstvo ni rušilo. Njej je Steno bil branitelj, jez soču-teče srce, in da-si ravno ste najini srci bili zedinjeni, vendar so neenake bile najine lastnosti. Pa dovolj o tem. Postala sva junaka, ona pa gospa, kras vseh livad in gajev treviskih. Steno se je radoval njene ljubezni, jez njenega prijateljstva. Duh ženski podaja ljubezen mirnemu in čutljivemu možu; al rajše so opira na moža silnega posebno zato, ker njegovega duha ne more doseči. Tudi jez sem jo ljubil kakor Steno, in ko po maternej smrti, edinej tolažbi, nisem mogel prenašati notranjega bola, razločil sem se s svojo domovino, in odšel v Avignon s Falierijem, kterega je bila signoria v ljudovladinih zadevah poslala k papežu Klemenu. Toda srečo nisem zavidal svojemu prijatelju, samo bridko svojo osodo sem oplakoval, in ko sem se ločil s svojini dragim prijateljem, odkril sem mu v poslednjem objotju, kaj me žene iz domovine, in solz6 sva si prisegla večno prijateljstvo. Odšel sem. Pet let nisem videl rojstnega kraja. Falieri je postal doze, čas in opravila so izločila moje rane; al ljubezni niso zadušila. Včeraj za večera sem sopet zagledal beneške cerkve in hitel k svojemu prijatelju, misleč, da zagledam Marijino obličje; hotel sem se tolažiti ž njuno srečo; ne vedč, da je ona Palierijeva žena. Ali moj prijatelj ni bil nič več oni pobožni, čednost ljubeči mladeneč, kteremu sem bil svoje srce podaril. Falierijevo ženo je prisilil k krivej prisegi, onečastil kneževo jasnost, in nad njo, mučenico očetove krivde, maščeval se je s peklenskim činom, čeravno mu je dožeška res drzne, pa pravične Falierijeve besede napisalu s svojo roko, osramotil je najčistejšo gospo, da bode celo zavrženi lazaron s posmehom kazal za njo; jez pa sem prisegel pri Bogu in vseh svetnikih, da iz-mijem ta madež z njenega imena, da ne pade blaznosti za žrtvo. Upam tedaj, da se l)on Steno ne upre mojej tirjatvi." „A tudi se ne smč", dostavil je Dandulo, in skočil s klopi. „Tega tudi ne učini!“ odgovori Brianni. —■ „Mihael, odgovčri !“ Toda Steno je molčal, pogled upiral na steno, desnico pa pritiskal na prsi. Ali naenkrat je poskočil. „Ne smem in ne uči-nim!" — zakričal je in meč opasal. Hoteli so oditi. Steno je obstal. „Zaccaria! — spregovoril je skoraj proseče — predno stopim iz te sobe, in bodem kot neprijatelj z golim mečem stal — proti Zaccariju, spomni se onega dneva, ko sva se bila ločila; enkrat me še objemi kot prijatelj prijatelja in brat brata." Ghisi je stopil nazaj in zavzet gledal Stena. „Grešil sem, vem to; ljubosumnost me je zapeljala", — nadaljeval je. — „Verjemi mi! grozne so mulce, ktere čutim, — zato nisem vreden, da me objameš, al prosim te! učini to zarad ljubezni, ktero gojiš za Marijo!" „Mihael!" — vskliknil je Ghisi, in pal mu v naročje. „Kaj si učinil?" Milovaje sta Dandulo in Brianni gledala te izraze prijateljske ljubezni, in upala že, da se krvavi naklep uniči, al Ghisi se je iztrgal iz prijateljevega naročja in opomnil: „Sedaj idimo!" Steno se je udaril ob čelo. „Moram, iti moram! Idimo tedaj!“ „Ne tako! — spregovori Brianni — zastonj se silita oba udušiti glas svojega srca. Ghisi, nazaj vzemite svojo besedo! Naj ne bode boja. Radujta se v obnovljenem prijateljstvu; upam, da monsignor Dandulo ravno tako misli, kakor jez." „Jez tako mislim, kakor Ghisi; tega pa ne tajim, da bi spravo rajše videl", — odgovoril je Dandulo. Ghisi je v notranjem boju dvakrat prešel sobo. „No, tako ne more biti. Verjemita mi, prijatelja, verjemi mi, Mihael, rad bi poslušal notranji glas, ki me kliče k spravi, ali prisega me drvi na boj, posebno zato, ker se je že razneslo pisčevo imč." Brianni je ostrmel, celč Steno se je zavzel. „Dožeška — nadaljeval je Ghisi — izdala je v svojej •'azpaljenosti vso svojo ljubezen, izdala je Stenovo imč, in pred maščevanja željnim Falierijem odkrila najglobočji predal svojega 8rca; kajti njena telesna sila je omogla pod težo ljubljenčeve krivde. „Idimo!“ — kriknil je Brianni. Odšli so čudni ti dvoboj niki. V. Velik krik in hrup je vstal na včlikem trgu; senatorji in plemstvo, kupci in rokodelci, vojaki in lazaroni so grmeli k včli-kemu vodotoku; oni so kleli, drugi bedovali. Ambrož Doria Genovski je premagal beneško brodovjo, zrušil ljudovladin pre-stolj na adrijskem morju do aragonskin in sirskih bregov, Nikola Pisanija potolkel, temu pa je bil kriv Quirini, področni dostojnik, ki je ugledavši genovsko brodovjo s peto galejo bojazljivo zbežal, glavnemu brodovju pa nič ni dal svarila. Dorija je za boj nepripravljenega Pisanija napal, in veči del njegovega brodovja razkropil samo on in njegova sinova, Bertuccio in Viktor Pisani, napala sta Genovčane; al kmalu sta videla, da se ne moreta upreti mnogo silnejšej moči, in bežč sta gledala, da ohranita brodovje, imč in steber ljudovladin. Ladija je prijadrala za ladijo tako, kakor so se bile razkropile, in v divjem begu druga od druge oddalila se. Ko je Pisanijeva galeja prijadrala v zaliv, koj so deli njega in njegovega sina Bertuccia v okove, nad Viktorjem si E a niso upali izreči nepravične sodbe; kajti mladi ta junak se je ranil kot lev, in bil je tako rekoč ves posut z ranami. Ljudstvo je bedovalo zarad nepravičnosti, zarad nesrečnega Pisanija, kterega je vse ljubilo, pa tudi zarad premaganega brodovja. Naši štirje prijatelji so ravno prišli na včliki trg, ko je Pisani stopil na breg. Bilo je to smutno in v srce segajoče pozo-rišče, ko je ponosni ta junak, kot zmagalec v okovih koračil, in včasih pogledal svojega sina Bertuccia, kakor bi ga srčil. Najhujše pa je bilo Viktorja gledati, ki je vos razslabljen koračil poleg očeta, težke okove mu polajševal, in milega brata objomal. „Gledi Steno! — spregovoril je Brianni, — ti možje, kteri vodnike svojih vojska prijemajo, in njihove rane z okovi plačujejo, ti možje bodo tebe sodili, t( so tvoja podpora! — Beda mestu!“ Proti portalu cerkve sv. Marka so obstali jetniki, in iz cerkve ie prihitel štiridesetleten mož, v enoj roci jo držal dleto, v drugej kladvo, — za njim dvajsetleten mladeneč; oba sta bila napravljena tako, kakor sta priletela od dela. Ko je starejši zagledal smutno pozoriščo, izpustu je dleto in kladvo, in z rokama tleskal nad glavo. ,,Ali ste na gfavo pali, peklenski sodniki! — kriknil je s silnim glasom, — da si upate krivice dolžiti tega moža! Pa že pride dan tudi vašej sodbi, in po tem, beda vam!u Mladeneč je skočil k njemu. „Za Boga, oče, ne izdajte se!“ opominjal ga je tiho. Pisani jo pokimal z glavo, ljudstvo pa jo omolknilo. „Ca-lendario!“ spregovoril jo jetnik, — »dragi mojster, ali je že dogo-tovljen nadgrob Dandulov V" Ljudstvo je zaječalo, ko je slišalo imenovati dobrega kneza. „Dodelau je!“ — odgovoril je Calendario. — »Svoje dleto si bodem dal posvetiti, in potem ga daroval sv. Marku. Sin, pojdi sem; napis Se morava dodelati. O Pisani, ko bi Uandulo vsaj za eno leto oživel!" Senatorji so se začeli tresti, ker so dobro poznali strast beneškega ljudstva, in bali so se, da jim ne vzem6 Pisanija. Bar-barigo, davni neprijatelj Pisanijevemu rodu, zakričal je nad blapci: ,,Ali je očitno mesto za razpravo vredeno ? Ce vam je ljubo vaše življenje, brez odloga v ječo z jetniki!“ Ljudstvo je obledelo, hlapci pa so prijeli Pisanija; on je še enkrat pogledal cerkev, kjer je počival kneževski prijatelj, in prva solza je zalesketala v njegovem očesu; ali tu je mladi Dandulo skočil med hlapce. ,,Stojte !f‘ je zagrmel in kot bi trenil so tudi njegovi trije tovarši bili pri njem. „Kdo je tako predrzen, da pravico krati nesrečnemu jetniku, ktero celo najzadnji hudodelec vživa, pravico pravim, po kterej sme vsakdo obstati pred cerkvijo sv. Marka in ločiti so s prijatelji ?“ tako je prašal jih, in ko se je ozrl okoli sebe, nadaljeval je tako: „Ne bojte se, Bar-barigo, da vam jetnik uide, vem, da je plemenitejši v okovih, nego vi; mi smo porok za-nj.“ Ko je ljudstvo videlo, da so mladi plemenitaši potezajo za Pisanija, sopet se je zavedelo in zabučalo; tisoče pesti seje vzdignilo proti senatorjem, plavci pa so v^sla točili nad glavami. „Pobite jih, na tla jih poderite!" — so kričali, ti pa so se umeknili v deželno dvorano; kajti vedeli so, da z razdraženim ljudstvom ni varno govoriti. Čez malo časa je ljudstvo omolknilo, Dandulo pa je nadaljeval: „Vem, Pisani, da vam to ljudsko dejanje ni bilo po volji, ali treba je bilo toga zato, da se neporušeno obvaruje naše pravo; jez sem Dandulov sinovec in zahvaljujem se vam za prijateljstvo z mojim stricem." Pisani mu je molčd stisnil roko. „Ah, za Boga!" — bedoval je sedaj Calendari, „to smo krasnih reči dočakali! Že sem vaš kip skoraj dogotovil, kako z viteškim mečem ukazujete nasledovati genovsko brodovje, hotel sem ga nad glavni portal dožetove palače postaviti; ali kaj sedaj začnem ž njim? Senatorji so mi vsega pokazili. Da bi se jim nad glavami podrl dom!“ „Oče, oče, spametujte se! spametujte se!“ opominjal ga je mladeneč. „Pusti me! jez vem, kaj govorim, in ko bi ljudstvo le ho-Wo, vem, kaj naj učinim; ali ono tu stoji in pusti, da ga ostri senatorji po glavi bijejo, mesto da okove razbije svojemu junaku, ln signorii povč, da je svobodno." r Pisani se je obrnil, in mladi plemenitaši so stopili k njemu, »Nahvalite se vašej umetnosti, da vas kot puntarja ne peljemo pred quarantio!“ djal mu je Dandulo, Calendario pa je z zobmi zaškripal in hotel odgovoriti mu, al njegov sin ga je z vso silo nazaj vlekel v cerkev. Toda ljudstvo je slišalo, kar je Calendario govoril, in čez malo časa je zavpilo: „Bravo! Bravo, mojster Calendario!" hlapce odrivalo od Pisanija in hotelo oprostiti ga nesramnih okov, al on je po glavi udaril prvega, ki je stopil k njemu, da se je zvalil na zemljo, in s silnim glasom zavpil s svojima sinovoma: „Viva san Marco e doge Falieri!“ Mladi plemenitaši so meče potaknili v nožnice, ko so videli jetnikovo to velikomiselnost, za kterega so se bili zaročili, in kteri bi mogel biti oproščen; al rajše si je izvolil okove, nego bi bil neposlušen vladi. Ljudstvo je odstopilo, Pisani pa je stopal v ječo, kamor so ga spremljevali omenjeni plemenitaši najčestitejših rodovin. Med vratmi je obstal, oziraje se na solzeče ljudstvo, potem pa se obrnil k Viktorju: „Do le-sem, moj sin, Bi nas spremil! Sedaj se loči s svojim bratom." Mladenča sta se objela, toda nobena soiza jima ni kanila z oči, kajti duševna njihova sila bila je močnejša, nego bridka osoda. ,,Vam pa, signori 1 — nagovoril je Nikolo plemenitaše — vam se zahvaljujem za izkazano službo; morda da vam jo kedaj moj sin poplača." Govoril je v preroškem duhu! Viktor je pokleknil pred svojega očeta, in tudi ljudstvo je palo na kolena. ,,Blagoslavljam te, moj sin! Da ti dvojno poplača osoda, kar je meni odvzela, in da se bode sopet naše imč lesketalo med beneškim plemstvom, čisto in neizkaljeno, kakor do sedaj. Ljubi svojo domovino, Genovo pa sovraži!" — Objel ga je. — »Naj živi sv. Marka!" zavpil je potem, in vrata so se zaprla za njim. Resnico govori beneški letopisci, ker Viktorja Pisanija imenujejo Hannibala, njegovega očeta pa Hamilkarja beneškega. Kakor je oni davni junaK že iz maternih prs sesal sovraštvo do liiinljanov, in oča v njej utrdil ga, tako je tudi Pisani učil svoja sinova, naj Genovo sovražita. Viktor je dobro napredoval v tem poduku, ker je poznejše bil osvoboditelj ljudovlade beneške. Dolgo je molčalo ljudstvo; žal za Pisanijem, jeza nad signo-rio se je kazala v nashuajočem tuljenju; al poznejše se je razšlo, ko se je bilo spomnilo Pisanijevega čina. Naši mladenči so se zamišljeno pogledovali, Brianm se je najprvi spametoval. „Sedaj idimo! — djal ie bridko —■ ljudovlada propada, pravičnost je izginila, strasti ooladajo ljudi, naj se todaj tudi bratovska ljubezen pordeči s krvijo, in prijatelj prijatelju meč zabode v srce. Idimo!" „Le idimo — djal jo Ghisi — al na dom mojega deda. Mihael, ali si zadovoljen s tem?" Mesto odgovora pal mu je Steno v naročje. »Tega sem pričakoval!" — reče Dandulo in objema Briannija. ,,Ali bratje! — spregovori Steno in pokaže Viktorja, kteri je dosedaj klečal med jetniškimi vrati; eden je še žalosten, —■ potolažimo ga; njegov oča ne sme umreti.) Kozaške Su ') Smelje jc trgoviŠče v kijevskem okrožju, kjer jc mnogo jelovih šum. 2) Pustaro akermausku so delale mejo med Kozaki in med Turki. ■') Štobevište je vojaški tabor s Kozaško orožnico. *) Ho rtiča je otok na Dnepru. 5) Te ter o v je potok, ki Volhinijo deli od Ukrajne. NAroibii koledar 18t>9. (Letopis.) 10 madije, došlo je z Ivanom Glubockim pet sto strelcev, tako izvrstnih, da jerebico let6 ustrele. Sokola in Butovima je iznad Dnestra in Buga spremljevalo tisoč izvrstnih junakov, tesarjev pa, ki so za Skalozobom delali, bilo je okoli petnajst sto. Otok štebevišta se je v tabor spremenil, po zraku so donele davorije in za nekaj časa preglušile bobnenje vodopadov. Trinajsti dan, predno je se solnce posijalo, zibala se je po Dnepru od Trehtimirova lahka šajka; nekolikokrat zaSumi škrla-tasta zastava, Kozaki se zbei'6 na obali, Sajka dojde in obstane. Iž nje skoči hetman in njegov pomočnik Kosinski, zastavnik Za-leski, konjskorepec Trečak in cimbalista rtpoStol. Hetman je že na rokah kozaških, dvignejo ga kvišku in kličejo: „Slava Bogu! Živi hetman! Živi kozaštvo! Živili bratje Poljaki!“ . . . Ko se jim je Šah iz rok izvil, spregovori Kozakom tako-le: „Bratje! Danes, ko se nam prikaže večernica, krenemo na pot, šajke, lepe kot Poljke, vabijo nas, in peneči Dneper kliče nas kot bašica (najbolje žganje), da mu v vodi vmočirao vesla. O vojskinem času je Kozakova pijača voda, hrana pa kruh in nasoljene ribe. Bog v6, kako dolgo bo trajala naša pot. Gospod pomočnik! razdelite med, žganje in hrano med brate junake, po-gostujmo se danes. Kdo vč, kaj pride jutrajšnji dan." . . . . „Živio oče hetman! — zagrmelo je od vseh strani — to nam je junak! Bog nam vselej daj tacega junaka!" Kosinski razdeli hrano in pijačo; ogenj so ukresili po vseh straneh, vrtč na ražnju svinjsko suho meso in pek6, v kotlu pa kuhajo kašo. V sklede vlivajo ribjo juho, zmešano s kvasom iz vreč sipljejo slive, kajti Kozaki najrajši jed6 svinjsko meso, ribe, kašo in slive. Gostba je pripravljena, Kozaki sedejo v kupe; v čašah se preliva žganje in v skledicah medica. Jed6, pij6, vpijejo — hetman pijančeva, Kozaki pijančevajo; čašo za čašo izlivajo v suha grla. Hetman začne peti, Kozaki pomagajo, hetman skače, Kozaki pa z nogami bijejo ob tla, da se vse trese. Hetman počene, Kozaki pa skačejo okoli njega kakor žabe, bijejo se s petami v ledja, zvijajo se kot kače, in pletenice jim letajo okoli glave sem ter tje. Nekteri se vležejo in pospč, drugi že ne morejo govoriti, nekteri še malo grgajo, in še drugi preklinjajo Turčina. Šah še vedno kriči; spominja so davnih časov, nazadnje se pa tudi on utrudi, zavali se in zaspi. Vsi spd, kakor da jih je kdo k zemlji prikoval, hrkajo in smrči, kakor da po notah pesme poji. Edini Konaševič ‘) ni ustnic omočil z jako pijačo, tudi se ni udeležil niti gostbe, niti pijanstva, junači so poznali njegovo treznost in trdo voljo, najprvo so ga oprostili veselice. Sprehaja se po obali, in bistro kot sokol zri v Dneprovo vodo in po pusta-1-ah; duša se mu raduje, in v proroškem duhu govori: „Dneper ti ') Peter Konaševič je bil največi Kozaški junak. bode kedaj kot suženj služil, pustare te bodo odbrale za svojo gospcdovavko, kozaStvo pa se bode s tvojo mišico in glavo proslavilo in ojačilo." III. Na nebu sije večerna zvezda; na vojniŠkem štebevištu se zasveti morivno orožje. Hetman zavpije: „Bratje! v šajke!" in ob enem je sedlo po 15 mož v vsako Sajko. O bedrih jim vise nakrivljeni jatagani, za pasom tičč ostri noži in široke sekire, kose nataknejo na držala, in dolge puške polože pod jambor. Hetman zavpije: „Hulaj vviara Kozacza!"*) Kozaki so se uprli v vesla, šajke so odrinile in brodile proti jugu. Naprej plavajo Zaporožki Kozaki, za njimi Teterovčani, v sredi so dnestrski, bogovski in poltavski Kozaki, zadej pa je Skalozob s stotino lahkih čolnov. Hetmanova šajka se ziblje v valovih in Dnepru brodi po jprezretnem licu. Šahu se vzdigujejo prsi, in iž njih se dvigajo junaške pesme proti nebu. Kozaške šajke pritiskajo sinji Dneper — junaki pa prepevajo v njih za Hetmanom. Tako so priplavali do vodopadov. Hetman zavpije: „Doli jambore!" in kot bi trenil, ležali so jambori znak, in šajka za šajko je izginila med stenami vodopadov. Voda šumi Kozaku na ubo: j,Kri! ulen!" Kot nežna mati potonka ga v vodo, dvigne fa kvišku, pomiluje ga, in sopet položi reki na gladko lice. — >evet vodopadov so že Kozaki preplavali, toda ločitev z ostalim je bila najhujša, ker so šajke kvišku poskakovale, Kozakom malo ledja izprale, in za tem v vodo potapljale jih. Ko so se sopet pokazali iz vode, trikrat je še vrtinec zagnal jili. Hetman ustavi šajke. Na njegovo zapoved je 60 junakov skočilo na obalo, sekire so zazvenele, drevesa zaškripala, zatresla se, in šest košatih hrastov je ležalo na tleh. Junaki so jih zvalili v reko, in šajke so se vvrstile v kupe po šest. Hetman zažvižga, vesla zaplosknejo, in dolgi vodeni nasip je pred sabo gonil hrastovo drevje, za njimi pa so mirno plavale šajke. Kozaki oglušo in oneme. Na okoli globoka mrtvaška tišina, samo riba včasih skali vodo, in pokraj obale tiča zašuini v visokej travi, čuden prizor! Pustarin sin, konjev brat leti, da se venča z morjem. — Nazadnje se začne daniti, in po nebu se je razlila ruj na zora. Na reki se pokaže nekaj ogromnega. To je otok, kterega imenujejo včliki log. Površje mu pokrivajo vrbe in drugo grmovje, okoli bregov se je nakupičilo polno sodrge, in se zaraslo z visokim trnjem, voda pa je prerila sko-zenj tisoč kanalov, enako krtinam po travnicih. Hetman trikrat zažvižga, — šajke so se kot blisk razsule okoli otoka, zavlekle se v tretje in izginile. *) Tuko so pevali Kozaki, kedar so krenili na pot. Solnce je krvavo posijalo. Rumeni žarki so obsevali zemljo, od severa je začel veter pihati in črni oblaki so se podili od moskovske strani. V Dneprovih valovih brazdi vihar globoke brazde, Kozakom in šajkam pa ni ne duha ne sluha. — Po pustem polju leta na konju budžaški Tatar, zastonj strela z očmi po velikej reki, — ne vidi nič razun vode in trstja; zastonj vleče na ušesa, samo veter mu žvižga, Dneper hrumi. Oustane, zavrti se na bregu, in kakor je brzo došel, tako je odletel k Seraščeru z novico, da je, hvala Bogu, hvala proroku, vse mirno, da ni nič novega pri Kozakih. Opoldne zagrnejo nebo črni oblaki, solnce utone v črnej megli, veter piše, dež grd, kakor bi iz škafa lilo, neprenehoma do mraka. — Že se je zmračilo. — Tatar se je skril pod šotor, in volk se je z nevihto vred privlekel na plen. — Okoli velicega loga nekdo tiho zažvižga, in po bližnjem trsju je zašumelo kot v stoglasnem odmevu; sopet zažvižga, toda hujše, nego prvikrat, in po vodi je nekaj plosknilo. Med bliskom se je videlo, kako so se vrtile kozaške šajke; le ena ne zaostane, le ena ne premeni svojega mesta. Hetman v tretje zažvižga, šajke splavajo in pred seb6 gonijo košato drevje. Voda i’aste in hiti kot burja na morju, brzo, silno. CHedi, oče Dneper! deca ti sedd na hrbtu, ti si jih hranil, ti si jih lepo izrejal, tebi na veselje so odrasli med njimi junaki. Pripravi jim zabavo! . . . Preletč mimo ustja reke Konjske, prelete mimo ustja In-gulca, reka vse jačje tira šajke. Kozaki upr6 oči proti jugu. Ondi jim svetite dve svetili nasproti, oddaljeni drugo od druzega; to sta svetilnika Očakovski in Kizikrmanski. Unuki Muliamedovi, Stambolski vladalci, oholi zarad jakosti, napihnjeni zarad imena prorokovega, povzdignili so dve trdnjavi na obedveh obalah Dneprovih , zaprli so reko z debelo verigo, na obedveh straneh pa so nastavili topove, da kozaškemu četovanju pot preprežejo, in se obvarujejo njihovega orožja. Kozaki se zaničljivo smejajo Sultanovemu delu; je-li na svetu zapreke kozaškej sili in junaštvu? Ze so se verigam približali; hetman zažvižga, sprednji silno porinejo hrastovo drevje naprej, šestkrat se je pretrgala železna pregraja, Turki dvanajstkrat zapalijo topove, toda kroglo popadajo v vodo, lahke šajke pa^ so poskakale druga za drugo v Orno morje. Kozaki krič6: „Živijo hetman! Na Carigrad! Na Carigrad! Tako vršd morske vrane, kedar po dolgem popotovanju zapazijo luke in morske pečine. V turških trdnjavah vlada nemir in zmešnjava. Stražarji so ogenj vnetili in orožje pograbili; — očakovski baša se vzdigne z janičari, kizikrmanski aga se vzdigne z Arapi, in obadva letita na Dneprovo obalo. Dneper teče, kakor prej, silno, čisto, samo raztrgane lance in hrastovo drevje so potegnili na breg. Stari kaša mahne z roko, zakitna z glavo: „Dobro znam, čegavo je to tlelo", reče in se povrne z ostalimi v grad. IV. Od Očakova leti Tatar, jedva konj pod njim diha. V lepem redu plavajo v gomilah lahke šajke, prevračajo se morski valovi, in vesla skladno ploskajo. Tatar dojde v Akerman; ondi skoči Arap na konja in zavpije: „AUah! Resiullah!“ *) in kot srna leti proti Prutu. Kozaške šajke so sopet jambore postavile po koncu, razvile jadra in kot brze strele letele po morskej pečini; — zrak zažvižga, črno morje radostno poigrava, Kozaki pa kriče: „Slava Bogu! Slava Kozakom! Slava hetmanu!“ Ze so prišli mimo ustja slovanskega Donava, daleč so za seb6 pustili z biljem pokrite vode. Na desno je okrogli Balkan, — na levo morski valovi in slap, — spredaj pa Carigrad. Bilo je v petek. Zlato solnce je jasno svetilo, tisoč pozlačenih munar je sijalo v solnčnem ognju, in mesto na sedmerih gričih odelo se je z zlatim plaščem. Kozaki so se va-nj zagledali, niso mogli oči od njega obrniti, temveč kričali so vedno: „Carigrad! Carigrad!" Hetman zavpije: „Živo, zaigrajte z vesli!“ Tisoč osem sto vesel je silno plosknilo. Sajke trčijo k bregu. Hetman zavpije: „Na suho deset Kozakov iz vsacega čolna, pet s korami, pet s puškami!“ Jedva je to izustil, že ti je stalo trideset čveterovoglov na obali: Prednja vrsta vsacega čvetero-vogla je puško namenila na predmestje Peru, zadej pa so režale ostre kose. Oni, ki so pri šajkah ostali, so na miglej obkopali del obale in nasuli nasip. Hetman dvigne meč, tugonoša tug, barjaktar razvije barjak, bobnar udari po bobnu in Kozaki krenejo proti predmestju. V dve sto štirdeset turških džamijah (turških cerkvah) lijejo Mujezini in Muftije tihoglasne pesme iz prs v čast višjemu — v čast proroku. — Derviši se s čelom do zemlje klanjajo in kamenje poljuDujejo, in množica raznega ljudstva, raznih plemen slavi Boga, slavi Muhameda. V cerkvi sv. Sofije, kjer je nokdaj patri-iarh carigrajski, glava greškej cerkvi, slavil lcristjanskega Boga, hvali denes turški ulema medinskega proroka. Sultan Amurat, v61iki vezir, Kizlar-aga, členi divana in sultanovi dvorniki razkosani molijo svojega Allaha. Hadumi, janičarji, spahije, vsi so v džamijah. V mestu jo vse mirno, na ulicah vse gluho. MubIo-mani v duhu potujejo v raj, ne šine jim ta misel v glavo, da bi pomislili, kaj biva na zemlji. Mecl tem zagrmč možnarji, in puške jamejo gost ogenj sipati. Nekoliko spahij je izletelo na ulice, da raztirajo gomilo ljudstva, kričečega: „Vragi so v P eri!“ Amurat izdere nakrivlj eno sabljo in zavpije: „V imenu prorokovem na orožje, na orožje!“ Janičarji lete v svoja stanovanja na Eskirseraj po orožje, spahije v predmestju Eliub sedlajo konje, iz orožnice nosijo topove k vratim Orta-Kapuzi in v mestu pobožnem, nemem kot grob mc- *) AUah = Bog; Resuillah = piorok. kanskega preroka, zvoni sedaj železjo, doni bojni krik. Iz harema so prinesli sandžak, to je Muhamedovo zastavo, ktero pred sultanom v boj nosijo; janičarji se šarijo okoli njega v kupe. V predmestju Eliub se sveti zlati polomosec vrh Mohamedovega konjskega repa, spahije se zbirajo na ognjenih konjih okoli njega. Vezir, baše age in scraskicri letajo na penečih konjih skozi čete. Sultan opaše prorokov meč, za pas vtakne Aliin handžar, zavsedo z zlatom in dragocenim kamenjem nakinčenega belca ter sc ustopi pred janičarsko čete, in vsa vojska se je valila proti predmestju Pera, kakor valovje oholo in široko reke. Med tem so Kozaki lahko osvojili predmestje Pera in Ka-simbašo. Tisoč Arnavtov, stoječih na straži, slabo so je upiralo, in ker niso mogli odbiti navala, umaknili so sc do predmestja Galata. Kozaki so svinec za njimi spuščali iz pušek, — med tem so bili Turki možnarie na kulak upalili in nekoliko Arnavtov je skočilo k seraju. — Nalovajko postavlja Kozake v kočo, ko gredo v Pero. Čorba učvrstuje Kasim-baško predmestje. Klubocki nastavi teterovske strelce posred obzidja in obkopov. Butovic pleni s svojimi in plen v šajke nosi, hetman pa na čelu Sokolove in treh zaporožkih čet goni Arnavto in loti v predmestje Galat; ondi je pomorska orožnica in stan Kipudanbašo (turškega admirala). Hitro so bežali Arnavti, napolnivši pot z mrtvimi trupli; hitrejšo so jih gonili Kozaki, nič več jih že niso streljali, temveč s kosami so jih kosili. Hotman se vrti kot sokol sredi dušmanov, seče jih z mečem, gazi jih z nogama, — novo čete dohajajo skozi orožniška vrata, srečujejo se z božečo vojsko, malo časa obstanojo, zatem pa se razkropč in razbegnojo. Zastonj si prizadeva stražarski aga, da zapre vrata pri orožnici, toda ljudstvo vrč čodalje hujše proti orožnici, Kozaki pritiskajo za njimi, in naenkrat so na dvorišču v orožnici. Hetman zavpije: „Živo na posel!" mahne z mečem na levo in na desno, in dve muslomanski glavi sto zleteli na tla. Kozaki marljivo delajo, solnce se še ni za palec daljo pomaknilo, in že so Arnavti posokani vsi do zadnjega; brodarji Arhipelaški padajo na kolona in vpijejo: „Milost!" Kozaška zastava se vije na najvišoj kuli orožnico, sužnji pa vlačijo topove z nasipov v predmestje Pora; grški puškarji hodijo pod stražo zaporožkih čot; Sokol ostane s tremi kompanijami v orožnici, da ondi gospodari, — hetman pa se povrno z ostalimi vojaki k Nalevajku. Dvajset topov so Kozaki namerili na vrata Babihumajum in nasuli naBip. Hetman jo na arabskem konju kot blisk letal po taboru. Butovič umno dola. Turški haremi, grški in jormensai prodajalski prostori so za vselej oprostujojo s svojim blagom, žene pa, ljube in robinje muslemansko, lčot tiča po dolgo letni sužnosti na svobodo izpuščeno, bojč so solnca, bojč se vetra; rade bi se veselile, toda strah jim peruti veže; dveri haremsko stojo široko odprte, vrata vrtna so razbita, žone pa se skrivajo po kotih, ne upajo si prekoračiti praga svojih temnic. Skrivaj samo s svetlimi svojimi očmi strelajo na Kozake, — toda Kozaki jih ne pogledajo, prvo jim je dolžnost, potem je še lo zabava. Samo včasih drug druzemu spregovori: čim naplenimo dosti plena, poigrali si bomo malo s temi bojazljivkami. Strašno oboroženi Kozaki stojč v predmestjih Pora, Kasim-baša, Galata. Turki letajo po ulicah serajskih; spahije in ar-navški konjiki so se privalili iz predmestja Eliub in postavili v Eolokrog na desno. Hotman stoji pri topovih in oči upira v Babi-umajum. Grški puškarji drže vnetila vrhvtopov, zaporožki junaki pa jim vrh glav drže ostro kose. Saha ne zabavajo ne lepo obokana vrata, tudi ne lepotičje umetne arhitekturo, on vse kaj druzega išče. Jedva so se odprla vrata in pisani turbani janičarski v oko udarili, zakriči ti lietman: „Ogonj!“ Topovi za-grme, krogle zažvižgajo v zraku, vrata se zmajo, in vhod se zajezi z gomilami trupel, janičarji odvlačujejo mrtve in ranjene brate od vrat, da si pot narede. Sultan zapove, da se topovi zapalijo; turške krogle letč, rušijo koče v predmestju in skačejo po ulicah. — Janičarji se na novo pripravljajo za napad, na novo jpoči dvajset topov, in gomila mrtvih zapre prehod turškej vojski, konjištvo pa se zaleti v drugo stran mestno. Opium igra konji-kom v glavi, in pod njimi igrajo konji s kopiti, skačejo in raz-getajo. Že so v predmestju — vragov *) ni nikjer. Glubocki jih je dovabil med zidove in obkope, in ko so se nagnjetli v tesne prehode, zapali puško, da d& znamenje in odmah so jele puške pokati. Konjiki so v neredu, eni vpijejo: Allah! in se spenjajo na zid, drugi vpijejo: milost! in padajo na zemljo. Konji se valjajo, kopitajo človeška trupla, meči se krhajo, in ostali konjiki bežč . . . Konjiki pobegnejo, toda kupi položivih se še previjajo; tu leži rdeč kaftan spahijski, ondi bel turban Arnavški, ondi sopet rije konjik izpod ubitega konja, drugod gi sopet konj prizadeva, da utrga uzdo, zamotano v roki mrtvega svojega gospodarja. Večkrat so hoteli janičarji iz Babihumaja navaliti na hetmana, toda kozaški topovi so jih vselej nazaj vrgli. Deset agov in dva baša sta poginila med vrati, veziru so ubili tri konje, in celo sultanu ste dve krogli prebili plašč. Zastonj so turški topovi razrušili trideset koč, zastonj so zajeli nekoliko Kozakov; hetman zavpije: „Do večera stojte, ondaj bode zmaga naša!“ Kozakom ni bilo treba tega opominovanja, ker oni so pripravljeni boriti se dan in noč. Kaj jim je življenje brez slavo r Smrti se oni ne bojč, ker jej vedno v lice gledajo. Amurat skoraj da ni pobesnil zarad ljutosti; zapove naprej stopati. Kihaja-beg stoji prod Srdenesi, (to je bila izbrana četa izvrstnih vojakov). Rdeči kaftani, kot kri rdeči turbani, kot srebro svetli jatagani, in dolge sjajne puške sijejo jim v zraku. Sredi njih se vije sultanova zastava, mirno in previdno *) Vrage so Turki imenovali Kozake. stopa smrtna ta četa, sedaj jc došla do vrat. Topovi kozaški zagrme, prve vrste popadajo, drugikrat zažvižgajo krogle, kup padlih dvigne se kot testo od kvasa. Puškarji grški se tresejo, hetman pogleda robove in se nasmeje, inilovaje jih; — pogleda vedra in vesela lica Kozakov, in v očesu mu zasije iskra radosti. Skoči raz konja in zavpije pet sto Zaporožcem: „Za men6!“ Junaki zazvene s kosami in let6 naprej za hetmanom. Na mostu širokega prekopa, s kterim jc seraj opasan, srečate se dve četi. Srdenesi pomečejo puške na tla in pograbijo jatagane. Kozaki zamahnejo s kosami po turbanih, most se zaziblje, turška in kozaška trupla padajo kot zrnje izpod cepca z obedveh strani mosta v prekop in napolnijo podmostje. Janičarjev se pridrvi vse polno, da pomagajo Srdenesom. Junaki Čorbini in Butovičevi skočijo Zaporožcem na pomoč, krvav boj se bije do večera. Hetman seče z mečem in kriči: „Kolji, seci vraga!“ Kihaja-bej maha z jataganom in kriči: „Allah, šejtan, djaur!“ V tem pridere Konaševič v sredino in seče s sabljo o palici, na kterej je visela sultanova zastava, preseka jo, da pade na tla, Mus-lomani bridko zatužijo: „Milost!“ in začn6 bežati v seraj. Del jih beži proti vratom, in babihumajiun se zaprč, drugi del beži poleg obzidja, Kozaki pa jih gonijo, in namctavajo pot z njihovimi trupli. Konjiki vidivši ta poraz, bežč v Eliub. V seraju je strah in trepet. Amurat skliče divan. Kizlar-aga zapira sultanove žene in ljube. Blago tovorijo na kola, in vrata Top-Kapuzi, kjer je bil poginil poslednji Paleolog, kjer so imeli Turki prvi vhod v Carigrad, odprli so sedaj, da turško blago prepeljejo na drugo stran Bosfora. .Šali ne misli več na plen, tomveč na Carigrad, zato zapove, naj so pripravijo za naskok. Vrata pokajo, kroglo se spuščajo v zid, junaki se zbirajo v čete in pripravljajo se za naskok, delajo lestvice, in za fasine sečejo trte v haremskem vrtu. — Med tem se razvije bela zastava nad vratmi, topovi zagrme, vrata se odpr6, in neznan broj Turkov krono proti Gralati. Hetman je sedel na razvalinah zrušene koče, in okoli njega jo sedelo vojniško starešinstvo. Ravno tisti Kihaja-bej, ki je vodil Srdenese, stopi pred hetinana napihnjenega lica in oholega pogleda. Šah pomakno kapico na stran in praša: ,,Turčin, čosa si prišel prosit?" Starešinstvo si zasuče brke. Muslomana ne preplaši ne strašni glas hetmanov, no grozovita lica starešinska. On odgovori: „Kozak! Gospodar moj, unuk Muhamedov, vladar na suhem in na morju, sultan evropski, azijski in afrikanski. razljutil se je zarad tvoje drzovitosti in zapoveduje, da se odmah pobereš z njegove zemlje; ker pa tudi ceni junaštvo svojega ne-prijatelja, ker je tudi sam junak, dovoljuje ti, da vzameš ves plen iz predmest, in morda ti velikodušno še kaj dodii iz svojega, ako ga samo svojega pogleda rešiš. Govori, česa želiš Roka ša-hova, ker je bil že pijan boja, stegnila se je že po meču, da za vselej zapre usta nesramnemu Turčinu, ali spomni se, da je oseba poslaučeva nedotakljiva, ukroti gnjev, in odgovori mu tako-le: „Povedi svojemu sultanu, nevernemu zmaju, spaki tatarskih konj, moskovskemu sedlu, židovskemu garjevcu, nemškemu jeziku, povedi mu, da čem prod polnočjo ves seraj zatreti s Kozaki, in z bičem poiskati si skritega blaga. Cerkve vam razorim in Muslo-mane izsečem. Takrat ti bo sultan svinje pasel, ali bode pa za pastirja pri kacem ukranjskem seljanu. . . Ako se pa poniža in prosi, pustim mu sultanstvo; toda davek mora plačati; dva va-gana suhega zlata poljskej kraljevini, pet vaganov srebra, pet tisoč damaščenih sabelj, ravno toliko janičarskih štucev, jataganov osem tisoč, damasta in rdeče svile štiri dobro naložene voze, osem vos perzijskih pregrinjal, dva voza kašemirskih zavojev, pet tisoč bogdadskih pasov, pet tisoč astrahanskih kožuhov, tri sto arabskih žrebcev — to za Ukrajno in za Kozake; — za-me pa belca, kterega sultan sam jaše, z vso opravo, najlepše deklo gruzinjsko iž njegovega harema in zlato čašo, obloženo z bagor-skimi zafiri; razun tega 30 bark za prepeljavo; — očakovskemu bašu in perekopskemu kanu naj pošlje zapoved, da nas spoštujeta kot prijatelje visoke porte. Za to noč pa vse, kar se nahaja v predmestjih nasvojenega, zame in za moje, — zjutraj pa, ko mi navozite davek, zapustim turško zemljo. Da si premislite odgovor, čakal bodem pol dn6, zatem pa z naskokom udarim na seraj." — Ko je zvršil, odgovori Kinujabej: ,,Predložiti čem tvoje zahtevanje svojemu gospodarju; veliko mu je milosrdje; v imenovanem času bodete imeli robo ali krogle za odgovor", in povrne se v seraj. Iletman se smeje turškej neumnosti, Kozaki so krepe s hrano morda za dolg in krvav boj. Se ni zašlo solnce, ko se je povrnil Kihaja-bej, odjašil je, roko na srce položil in spregovoril: „Hetman kozaški! Moj gospodar ti je obljubil, da vse dobiš, kolikor želiš; sedaj pojdi, aa dogovor sklenemo; tu ti je hatišerifa sultanova" in pokaže kos pergamenta. Turčin vzame skledo vode, postavi jo na zemljo; po običaju tatarskem sta on in hetman potegnila meče, vtaknila jih v vodo in Kihaja-bej začne govoriti: „Sultan, moj gospodar, zaklinja se v imenu prorokovem, pri grobu v Meki, pri sedmerem nebu, da izroči netmanu" .... tu je naštel vse tirjatve hetmanove — „priseza, da če obdržati zvezo s kozaštvom, da če Tatarom pod smrtno kaznijo zabraniti četovanje v Ukrajno, da če s Kozaki živeti kot z najboljšimi prijatelji porte." Hetman odgovori tako-le: »Zaklinjam se v imenu kristijanskega Boga, pri mukah Kristo-vih in prečiste matere Božje, da rad zapustim turško zemljo, in da bodo Kozaki odslej v najboljšej slogi živeli s sultanom in ž njegovimi podložniki." Seda] izvlečeta sablji iz vode , neobrisani vtakneta v nožnice in roki položita na prsi v znamenje pomir-jenja. Šah še govori: „Tedaj, gospod Kihaj, primi od mene ta svetli meč, Bog daj, da tebi tako dobro služi proti Nemcem, kakor je služil meni proti vam", odpaše sabljo in da jo Muslomanu. Kibaja odgovori: „Hvala ti hetman, poklon junakov je vselej mil, ti pa od mene sprejmi tega vranca, to ti jo pravi arabski konj, naj te nosi proti zlim duhom, samo ne proti prijateljske) deci prorokovej." Sopet nadaljuje Kihaja: „Sultan, gospodar moj, želi nada-riti predrznost onega junaka, ki je prebil četo Srdcnsko in posekal zastavo sultanovo, povedi mi, viteški brambovec, kaj zahtevaš zlata ali sablje, konja ali kacega dekletaV" Konaševid stopi naprej in odgovori: „Musloman, tebi je svet grob prorokov, sveto ti je njegovo ime; meni je svet Bogčlovek, Jezus Kristus Nazarenski, sabljo imam, zlata nečem. — Po ukranjskih pustarah se C as 6 krepki konji, in po ukranjskih solih jo polno črnookih dolet, milih lic, vitke rasti. Ako me že sultan žoli nadariti s poklonom, njemu in meni dostojnim, naj mi pokloni obraz križanega Krista, pred kterim so nekdaj kristjani v cerkvi sv. Solijo na kolona padali, kteri pa dan denes leži v blagajnici turških vladarjev." Kihaja blagoslovi hetmana, blagoslovi Kozake in se od-poti v seraj. Hetman zavpije: „Bratje! Turčinu jo prisoga ne-prelomljiva, on no goji v srcu izdajavstva kot Nemec, sedaj lahko delamo, kar hočemo, ta noč je vaša. Junaki! zjutraj z zoro naj bode vsak na svojem mestu." Tako je govoril hetman, Kozaki pa so se razkropili po ulicah kričč: ,,Živijo očo hetman, čast, slava in radost Kozakom!" V. Noč . . . Tisoč sveč gori v haremu Kipudan-baše. Iz ala-bastrenih posod skaklja dim arabskega kadila; v alabastrenih posodah sc peni medovina turška. Hadumi posipajo tla z jasminovim cvetjem in z rožami; zvučni glasovi glasbenega orodja Azijcev se razlegajo po dvoranah; na vrtu pa na stotine slavcev prepeva sladke pesme. Dekleta so vrte v brzem plesu; snežna odeja se previja invnabira za vsakim skokom, lahke nožiče pa gladijo preproge. Corkezkinja seva s črnim očesom, Gruzijanka očaruje z angelskim licem, Mongolkinja vabi s koralnimi ustmi in belimi zobmi, Grkinja leta kot ribica in Talijanka siplje ogenj iz lica, zamišljena Poljakinja pa, da-si ravno robkinja, dobiva davek podložnosti od svoiega gospodarja. — Hetman sede na mehko blazino in gleda . . . Oko mu strelja na vso strani, kri mu vre So žilah, nogč mu drgetajo v členih. Sel jo, toda ne more so-eti, temveč vrže haljino raz sebe, odpaše sabljo in skoči v sredino , udari z nogo ob zemljo in zgrabi prvo deklo, na ktero je nameril, in pleše ž njo kolo, ravno tako z drugo in s tretjo porodoma. — Le počene pa poskoči; kot pijan djavol gospodari hetman v haremu Kipudan-baše; kot pijani djavoli gospodarijo Kozaki po turških haremih. Sveče so že na pol ugasnile, glasbena orodja utihnila, hadumi kakor da bi bili propali v zemljo, ni plesa ne pesem v haremih; samo tiho šepetanje, samo gluho žuborenje se razlega po zraku v mirni noči — slavci pa so jim z božanstvenim pe-vanjem pripevali. Že svita . . . Kozaki niso oči ribali, ker jim jih sanje bilo ni zaprlo. Stresli so se, zotužili „z Bogom!“ in odšli. — Mno- fim poka srce in sladnost jih kliče nazaj. — Kaj hočejo sirote? 'o je osoda Kozakova, da nikjer ne ogreje svojega stanja, V haremih ie plakanje. Dekleta so proj drgetala pred kozaškim licem, sedaj pa ga močijo s solzami; ljubši jim je Kozak, mimo Turčina, oholega in samosilnega gospodarja. Kozaki se zbirajo v čete; sedaj priskoči hetman na vrancu, za njim leti pomočnik in tugonoša. Hetman se odkrije in zavpije: „Zdravo junaki!" Kozaki mečejo kape kvišku in kriče: „Zarav, oče hetman 1“ Lice je Šahu veselo in ponosito; vranec igra pod njim, pokriva se z'repom, stresa grivo, ker se sponaša s taciru gospodarjem. Kozaki so lica razvedrili, čelo oholo vzdignili ter s kosami in puškami strašno zarožljali. Iz Babihumajuma dohajajo kola; iz morske luke plava trideset ladij. — Hetman in Kihaja-bej se pozdravita, in jašeta proti obali. Spredaj vodijo sultanovega belca, nakinčenega z zlatom, z biserji in z žametom. Za njim nosi osem črnih hadumov zaprto nosilo, — dalje se pomika mnogo kol, ktera vleče po šest mezgov, zadej pa bos Arabec vodi 300 arabskih žrebcev. Kola obstanejo, mezge izprežejo, Kozaki mah odmerijo dva vagana zlata in pet srebra; sabelj pušek ii ‘na voljo izberč. preproge, z dveh kašimirske zavoje; odštejejo si bagdadskih ‘ pasov in kožuhov. Zatem Kihaja-bej poda hetmanu zlato čašo, vloženo z basorskimi zafiri, Konaševiču pa obraz razpetega Odrešenika v platno zavitega. Kozaki so urno plen tovorili na ladije. Hetman reče Konaševiču: „ Gospod pomočnik Zaporožja! Vi sto najmlajši izmed vsega starešinstva, zato tudi najtrezniši. S šest sto junaki po kopnem potujte v Ukrajno, toda na potu se zdr-žujte bitve in plena." „Dot>ro, oče hetman", odgovoril je Kona-šovič, „tvoja volja naj se izgodi in čegar roka seže po plenu, glava mu pade pod moj meč." Kihaja dč hati-šerif (pismo) varnega potovanja pomočniku Zaporožkemu in dostavi: „Izbor ta se vrlo dopada mojemu gospodarju." Sto Kozakov je izkopalo globoko jamo in va-njo pometalo mrtva trupla 86 junakov, ki so sinoč padli. Zasipali so grob z zemljo, nasuli visoko gomilo, blagoslovili jo do stokrat, izvršili mrtvaško petje in potem so se povrnili v šajke. Vse je gotovo. — Iz zaprtoga nosila je stopilo deklo vitko, krasno in komaj da se je noga zemlje dotikala. — Hetman govori: „Kozakinji ni treba, daje zagrnjena", in vzdigne pajčolan, pa kar ostrmi. Crno oko sije kot alem, zlati kodri se valjajo po sneženih ramah, lice sramožljivosti zarumeni in postane še veliko lepše, tako da krasnišegav dekleta ne najdeš na zemlji. Hetma-nova čast je tirjala, da Šah nc poljubi lepotice, toraj se še on- S štirih kol izlagajo damast in osem perzijske krat bratovsko oprosti s Kihajem in zavpije: »Junaki! v šajke! v ladije!" Po bregu s Konaševičoin jašejo junaki na arabskih konjih. Po morju plavajo šajke; v vsakej sedi deset junakov; ladije plavajo, v vsakej sedi 20 Kozakov. Na hetmanovej šajki si veter igra z rdečo zastavo, v šajki pa hetmanova roka gladi gladko lice Gruzinjkino. Na sprednjej ladiji bijeta sultanov bclec in vranec pod s kopiti. — Doplavali so do otoka očeta Dnepra; očakovski Turki stoje na zidinah in pod zidinaini gledajo in molčč .... Težko plavajo Sajke reki nasproti, vesla brez prenehanja delajo, sedaj buči Dncpor, sedaj se razlegajo Kozaške pesme. Tatari se po pustarah pretikajo, popreko gledajo vračajoče Kozako, toda streljati ne smojo na nje. Petnajst dni so brodili, šestnajsti dan so došli pod prvi vodopad, ondi so ladije k kraju zavozili, na kola, v okolici pokupljena, natovorili so plen in po-kraj Dnepra v Zaporožjo vozili ga. Šajke so skoz voaopade predrle in okoli Hortice obstale. Tri dni se je hetman Zaporožki gostil v Siči, v glavnem mestu Zaporožkih Kozakov, ravno tako tudi Kozaki, četrti dan je Konaševic prispel z arabskimi konji. Vsede se hetman, vsede se starešinstvo in začno plen deliti. Vsak Kozak je dobil astrahanski kožuh, bagdadski pas, damaščansko sabljo, jatagan in štuc, potem šest lakti rdeče svile in štiri da-maska, perzijsko preprogo in mero srebra. Gospoda, vodje, hetman polkovniški in starošinstvo vojaško dobili so po dva arabska žrebca kot dodatek, kapetani po enega, desetniki pa po dve meri srebra. Hetman je dobil šest žrebcev, dvajset preprog, sto lakti rdeče svile_ in šest mer zlata. — Ostali plen so izložili v bla-gajnico v Stebevištu. Iz srebra so vlili zvon za cerkev v Siči *) eno polovico zlata so razdelili med cerkve, drugo so shranili za vojskine stroške, ostale žrebce pa so spustili med kozaške črede. Konaševic položi v cerkvi obraz razpetega Krista, pop ga blagoslovi in govori: „Bog daj, da se mu tako širi ime in slava po vsej kozaškej zemlji, kakor so slavi vera Kristova po vsem svetu." bah so povrne v Trehtimirov. Z nogo gazi perzijske tepihe, damaatene preproge kinčajo mu zidovje, cerkov z zlato kuplo blešči mu v zraku. Rusadan, krasna Gruzinika smehljd se het-manu in objema ga, poje kot slavec, pleše kot hunska**), po strunah udarja kot umetnik. Pogosto hetman usta moči s penečo medovino in z žganjem, ki stoji pred njim v zlatej čaši. V hetmanovej staji razgetajo čili konji, po pustarah jezdari Šah na belem sultanu, na črnem vrancu, psi so mu izučeni in hitri, prvi za zajcem, prvi za volkom. Nič mu ne manjka, vsega ima obilo v hiši in za hišo. Komaj da je tri mesece tako zadovoljno živel, *) Glasoviti ta zvon v Siči je bil iz čistega srebra. Zvon ta so 1774 1. odpeljali v Petrograd in denar kovali iž njega. **) Tako Turki imenujejo dekleta, ktera blaženo Turke v raju gostujejo. že se je sopet zamislil, sopet ga je napadla čmernost. Divna Gru-zinjka sladko ga vpraša: ,,Drugi moj, česa ti manjka?“ Het-rnan odgovori: ,,Tatarskih konj in vlaških psov.“ „Oj hetman! ti ne hlepiž ne za konji, ne za psi, temveč za bojno slavo. Kdor enkrat srkue iz njene čaše, treba mu je, da neprenehoma iž nje pije, drugače umira čmernosti in zle nejevolje." Višnjegorci pa Turki. Burka. Spisal Fr. Nokdo. I. »iC^r°m drom, rom pom“, — tako bobna višenjski bobnar po ulicah staroslavne Višnjegore. Meačanje odpirajo okna, in zijdje gledajo, čemu bobnar tak brup dela. Po ulicah pa se je trlo vse polno ljudstva; največ se je videlo, kar se dandanes ne vidi več, mestnih pometačev z nesnažnimi metlami, drli so po ulicah kakor čreda gori in doli. Povsod se je popraševalo: „1 kaj pa je vendar, kaj ?“ „Turki gred6! Turki gredo! Skupaj narodna straža, skupaj!“ kriči drhal po ulicah, purgarji pa zapirajo okna s težkim srcem. Po ulicah je še vedno vrelo, kakor bi že Turek pod mestom moril, plenil in požigal. Kmalu se prikaže tu pa tam kak n&roden stražar, sem in tje dirjaje in pehaje drhal a pota. Vsa ViSnjagora je bila višnjeva strahu; vse je vrelo. Skrbne matere orožijo višenjske junaške sine, zale hčerke, kakor je sploh navada, prelivajo vroče solzice za ljubimi, junaki pa vriskajo, poj6 in plešejo, da se vse vrti in trese. Dve uri potem, ko je bil silni bobnar mesto na noge spravil, stalo je že do sto glav ndrodne straže, ki se je pa še vedno množila; kajti mestni pometači z nesnažnimi metlami so sc stekali kakor bučele. Voditelji so se zbirali v starem „rotovžu“; edini gospod stotnik Grivar je stopal sem in tje ob narodnej straži in prešteval junake. Potem pa sede na rotovški odrivač in si briše potno čelo. Siromak je bil že plešast, ker so mu bile skrbi obelile glavo. Poleg njega je stala mlada, lepotična ženica, Polona Griva-rica, po očetu Strahoderka. Imela jo poln jerbas hrane seboj. „Da veš, da mi ne poj6š vsega kmalu, da ne bode enkrat z bet6m, enkrat s pes6m“, — pregovori Polonica, in polni stotnikove žepe s suhimi klobasami, sirom in kruhom. „Da mi ne pozabiš, kar sem ti povedala. Zakaj se pa ne zapneš? Le pre-hladi se mi še, da bodem potem križe imela V1 „Bog sam vedi, suknja mi je skoraj pretesna'*, — odgovori gospod stotnik Grivar. „Skrbi me, ker ne vem, koliko časa vas ne b6; ta pot bo dolga in težavna." „Kar se tiče pota, ne beli si las, ljuba Polona! Do jutri — in oči se mu zabliskajo — do jutri se povrnemo, kar polovili jih bomo", — zamisli se in viha dolge črne brke. „Oh, če ti Turek glavo odreže! kaj hočem po tem? Ostani doma vsaj zaradi mene, če že ne zaradi sebe!" „Kaj? kaj? Tega pa ne! Turki so plašbivci, ljuba moja! Toliko se jih bojim, koliKor lanskega snega. Doma ostati pa ne morem in ne smem, kajti sramotno bi bilo vsej našej rodovini." „No, če ni drugače, naj bo naj, kakor je volja Božja", — vzdehne lepolična ženica in obriše dve svetli solzi. „Glej, glej, dragi moj! da ti ne pobere vojska se ostalih las. Ti se mi kar preveč vtikaš v vojskine zadeve." „Polonica!“ — pristavi Grivar, — „idi lepo domu. Bog in jez naj pa skrbiva za vse drugo!" Na „rotovžu" so se zbirali vesoljni višenjski svetovalci, ker taka prikazen jim je zadajala velike bridkosti. „Kako je pa šment zanesel Turka sopet na Kranjsko?" — poprašuje starešinski vodja. „Saj vendar ni bilo nikjer videti gorečih kresov." „Ne veste li, da Turek tudi pod zemljo rije, kakor krt", — odgovori prvi svetovalec. „Ali naj prosimo Ljubljancev pomoči?" — poprime sopet besedo starešinski vodja. „To ne grč, saj je prepozno", — vpije vse zbrano sve-tovalstvo. „Tedaj si moramo čisto sami pomagati", — jelene starešinski vodja. „Sami, sami!" —zagrmi po starej dvorani, da okna zadrdrajo. „Resno pa z maj 6 nekteri voditelji narodno straže s svojimi plešastimi glavami ter ne upajo si skoraj sopsti. ’ ’ ' °A—1 • • • 1*«^ — vzdehne gospod župan. vprašajo voditelji n&rodne straže. „Kje je Strehar, kje?" to vprašanje leti od ust do ust. „No, sem že tu!" — oglasi se med vratmi majhen in sesušen možiček strašnih brk in pikastega obraza, nos pa mu je bil prav tak, kot gnjila goba. „To je prav, Strehar!" — vpijejo zbrani vse vprek. ,,Ali smo sedaj vsi ?“ — poprašuje Strehar. „Vsi, VBi, kar vsi", — povzdigne Kačar glas. II. Strehar? Ali ga ni?" — „Vse je prigotovljeno, kakor se vidi", — oglasi se Srakoper, „le jez edini ne morem na vojsko, ker imam doma dela čez glavo." Te poslednje Srakoperjeve besede so osupnile vse svetovalce in voditelje, čez dolgo še le naniza župan svoje misli in nagovori Srakoperja rekoč: „Ljubi moj Srakoper! kar je prav, to je zdravo. Če je ne le občni blagor, ampak tudi blagor vsakega posebej na v&galici, nimate vzroka izgovarjati se." „Kaj pa da", — zamrmrd zbrano svetovalstvo. „Rekel sem, da mi branijo moje okolnosti, pa je mir besedi", — odgovori na to Srakoper. Gospod župan pomaja z ramama, zaviha nos, nagrbanči ostarelo čelo in pravi: „Mesto, kjer je tekla vaša zibel, hoče, da spolnite dolžnosti svoje." „1 kaj pa, kaj!" — zagrmi po starej dvorani. Srakoperju se je to malo pod nos pokadilo, pa ošabno zavrne: „Mesto nima pravic do mene." „Oho!" — začudijo se zbrani in kvišku pogledajo. ,,Vi niste nič prida", — gospod župan zareži in rdečica mu šine v ponosno čelo. „Ha! kaj so te besede?" — zavpije razžaljeni Srakoper, in poskoči. „Kdo kaj vč do mene? Hem, moja revščina je stokrat bolja od tega kamenčnega gnjezda." ,,Gnjezdo!" — zajecljd župan, kterega so bile poparile poslednje besede Srakoperjeve tako, da se mu je kar črn sv6t delal. „Kaj gnjezdo? kdo je to rekel? kdo je tisti?" — poprašu-jejo razdraženi svetovalci in voditelji n&rodne straže. „Veste kaj — spregovori Strehar, cepetdje z nogo ob tla —• vi ste pa bebec, ker nimate nič narodnega duha v sebi." „Živio! Slava Streharju!" vpije zbirališče, da sopet okna ropotajo. Na to ga pa še primejo in kvišku vzdignejo, da bi ga vsi videli, kajti bil je pritlikovec. „Oho, gospodje! to je že preveč, tolika čast!" — jecljd Strehar. „Mesto gnjezdo!" — drugič zareži razjarjeni Srakoper. „Bijmo ga, dajmo ga!" — kričč vsi vprek, pa mu izpod- nes6 tenke nog6, da se Srakoper po tleh zavali, kakor je bil dolg in širok. In začelo je po hrbtu treskati, da je bilo joj. Vsi, kar vsi so ga tepli in pretepali. Srakoper pa je stokal, kakor bi ležal v smrtnih težavah. „Pomagajte! Pomagajte!" — kriči na vse grlo, pa ni je bilo žive duše no, da bi mu bila pomogla, ker je tako nespodobno govoril. Kar prileti županova gospil vsa prostolasa in žalostna. „Ljubi moj mož! za Božjo voljo! kaj bo iz tega? Turki se Kroti mestu pomičejo, vi ste pa še tu in roke križem držite, loj Bog, moj Bog!" ,,Gospod Srakoper!" — zajecljdjo zbrani, — „ne upirajte se Se dalje/' „Kam pa, ljubi Srakoper?" povpraša županova gos p A vsa strmeča. „Na ravnost domu'', —• kratko odgovori Srakoper. „Za Božjo voljo! ali boste domu hodili sedaj, ko je čas, da greste na vojsko. Ce vas ne bode tam, ne včm, kako bo, kajti izkušen vojvoda ste", — vzdiše županova gospa. „Moje okolnosti mi branijo." „0h, moj Bog! ali je ni reči na svetu, ki bi vas om&jala?" — vpije županova gospa in bridko joka. Malo preneha, potem pa sopet povzame: „Kaj počnete, če vam Turki ugrabijo ženo ali cvetečo hčer? Ali ju res krvolokim Turkom daste v kremplje?" in še hujše jokaje sede na klop. Te poslednje besede županove gosp6 so prešinilo Srakoperja tako močno, da se je tisti hip spremenil. Srdito zgrabi za meč, tiho mrmraje: „Moje žene in moje hčere ne bode Turek oskrunjal. Mesto sicer nima obzidja, pa smo mi trda bramba." „Slava Srakoper ju!" — zakriči Strehar. „Kar se mestnega obzidja tiče, res smo na slabem, in davno bi bili že lehko mesto obzidali, kakor je Ljubljana, pa kaj, ker si naši ljudje ne dajo čisto nič dopovedati", — razlaga prav ma-stito gospod župan. Kar skoči Srakoper v sredo dvorane, iztegne meč iz meč-nice in zavpije, da se vse razlega: ,/Na noge, bratje! na boj krvavi! Naprej, zastava višenj s k a, na b oj j u n a š k a kri, za blagor mestni, ta meč naj govori!" „Naprej, zastava višenj s lta!" zagrmi po dvorani. „Pokažimo krutemu Turku, da nas navdaja ndrodni pogum. Poznati nas imajo na veke, in še pozni vnuki bodo govorili o na-žej slavi/' ,,Slava!" — zagrmi po dvorani. „0 draga moja ženica", — zakriči veseli župan, „tebi je bilo odmenjeno omečiti in navdušiti trdega Srakoperja O dragi moj biser, daj, da te poljubim na rdeče ustnice. Naj bo v iz-gled vsem višenjskim gospodom in gospem." „Živio gospod župan, živela županova gospd, slava obema!" vriska zbrano svetovalstvo. „Idite tedaj , hrabri junaki na krutega Turka. Strehar pojde z vami, da zapiše vse imenitne in neimenitne dogodbe , kar se poslej z debelimi črkami zaznamova v našo kroniko- Mi svetovalci, kar se tako v6, ostanemo lepo doma, kajti mi moramo mesta čuvati. Ne mislite, da bi mi za pečjo sedž vse dni in vse noči prespdvali; o ne, posvetovati se hočemo pri svetlem solncu in bledej luni, kaj pričeti in kaj učiniti. Tudi uomo v Ljubljano poročili, da se kaj pripravijo, ko bi jih utegnil Turek z druge strani obiskati. Slava naših prededov naj vas spremlja." To je govoril slavni viŠenjski župan slonč na županovej gospej. III. „Stopite v red!“ — veleva stotnik Grivar, ker je gospod Srakoper dirjal na brzem konju proti „rotovžu." Kot blise.k šine mimo stotnika Grivarja, ki je na čelu straže vred prezentoval. Srakoper zadržuje konja, pa se ne da. „Počasi, počasi!" — kriči Srakoper, ali konj se ne zmeni. „Ali ne slišiš, konjska griva, da pravim: počasi, počasi." Konj je bil pa pred ko ne gluh, sicer bi bil vendar le slišal bla-zega Srakoperja, ki se je napenjal, da je čuda, da ni počil. „Obdržite mi konja, lepo vas prosim", kričal je Srakoper, blizo ondi stoječim, ali nihče si ne upa. Ker vse nič ne pomaga, prične Srakoper z bičem švigati po konju, ali to je bilo ogenj v streho. Konj zleti kot tiča pod nebom, Srakoper pa kolne, da se mu vse sveti pred očmi. „Bonk", — telebi konj v vrata domačega konjaka in se ustopi na ravnost k jaslim, Srakoper pa cepne na tla. „Joj, kako je pa privezoval!" Koj na to priteče sluga v konjak in vzdigne mokrega gospoda. „Daj mi vile!" dere se Srakoper, „da zabodem zver", in komaj komaj je potolažil sluga razkačenega gospodarja, da se ni zmajeval naa konjem. Ko se konj najč, sopet je pokojen. Srakoper ga v drugo zasede in jaše nazaj z „mapo“ v roki, kakor da je hotel s tem pokazati, da je po „mapo“ tako silno dirjal domu. „Stopite'v red!" —• v drugo veleva stotnik Grivar. Med tem so došli svetovalci in voditelji n&rodne straže iz „rotovža" ogledovat narodne vojske. Sopet se pokaže trop vojakov, in pa kakovihV Kar same metle so nesli, metle, s kterimi so se pometalo višenjske ulice po dolgem in poprek. Bili so ti n&rodni vojaki mestni pometači, po kterih se ie prelivala hrabra krvca. Spredaj na orjaškej metli je vihrala rdeča zastava, napojena s krvijo slavnega višenj skega polža. Vpitje je bilo oglušno, vsa mestna drhal se je trla okoli pometačev prod „rotovžem", čreda pa, ki jo je mestni kravar poganjal na pašo, mukala in tulila je nesoglasno popotnico. „Gospod župan! ali vidite?" praša strmeči Strehar. „No, pri mojem zelj’" to kletvico je bil višenjski župan pobral nekje na Nemškem, „kdo bi se bil kaj takega nadjal", — djal je, ko je ves zavzet ugledal armado pometačev. Sedaj skoči tudi voditelj Ocvirek na staro kljuse, in moli od sebe toliko dolga bedra, da bi jih bil lehko zavozljal konju pod vampom. Ocvirek potegne izza pasa oslovsko kožo, odvije jo, in hoče brati. „Junaki! nam je odločeno .... Kar pa piči nadležen brencelj Ocvirkovega konja, da prične brcati in s podkvami biti ob tla. Se ve da so je Ocvirek na konju močno zagugal tako, da ni mogel brati. Nšrodni koledar 1809. (Letopis.) 11 Prične v drugo: „Junaki! nam je ... . Bilo je prej ko ne namenjeno tako, kajti brencelj sopet nazaj pribrenči in konja vščipne.' Se v6 da je konj nit to poskakoval in z repom opletal, in veliko čudo je bilo, da Ocvirek ni pal na tla. ,,Vsaj berite, gospod Ocvirek!" jezi se gospod Sralcoper zamišljen v svojo zamazano mapo. „Koj, koj. Junaki! nam je ... . Ali brencelj sopet nadleguje konja, in Ocvirek ne more brati. „Ali bote že brali, ali ne?" —jezi se župan. — No, no, junaki! nam je odločeno, da dosežemo čast in slavo, in tako na dalje. Menim, da no pišem tako slabo, da se ne bi dalo brati." Ocvirek jeze bled zasmrči: „(Jakaj vrag!" „Kaj , kdo?" — zavpije župan, kot daje iz jasnega va-nj treščilo. „E, kdo nek, moj kostenjak", — zagodrnjA Ocvirek. „Pa vsaj že berite." „Saj bom. Junaki .... Vse zastonj, Ocvirek ne more brati. Brencelj sedi sopet na konju, ki jame divje skakati, in Ocvirek mu sedi sedaj na vratu, sodaj na repu, in nazadnje ga prav pošteno vrže raz sebe. Konj se sopet vpokoji in nadležnega brenceljna odžene, in predno se bledi Ocvirek sopet vsede na, svoje kljuse, vzeme list župan in bere z mogočnim glasom: „Junaki, nam je odločeno, da dosežemo čast in slavo, če zmoremo krvožejne Turke. >Se pozni svet bo pripovedoval o na-šej hrabrosti, vil nam lovorove venco, in slavil nas v junaških pesmih. Junaki! na kvišku oči, pogledite, meni se kar srce smeja, pogledite, kako mogočno vihrd z višenjskega polža krvico napojena naša zastava. Zvesto stojte krog njč, gotovi raje umreti, kot izdati jo!" „Stopaj 1" — zavpije Srakopcr z zapovedajočim glasom, in zdirja naprej! Vsa armada se začno pomikati. Le strašno jo je bilo gledati; posebno možko so se vedli pometači a svojo zastavo, bobnar pa je tako močno bil na boben, da so vrabci tropama bežali iz mesta, in dolge brke pod nosom so mu stalo tako trdo, kot da je sveder požrl. — Joj, prejoj, to je bil vrisk in jok. Ženice so plakale in za možmi tekale, krasne hčerke pa so obupno roke stegovale po svojih ljubih. Grivarica se nikakor ni mogla ločiti od svojega moža; prav do zadnje hiše ga je spremila. „Srečno! pa gledi, da se mi zdrav vrneš, in da mi —• ali slišiš — da mi pameti ne izgubiš." Še enkrat ga objeme in poljubi — in že stoji sama na cesti. — Luna je sijala na nebu in pot kazala junakom. IV. Pri gospej županovej so močnik večerjali. Povabljeni ste bili gaspa Grivarjeva in gospd Srakoporjeva. Močnik je dobro zabeljen, in to kaže, da se je nekaj nenavadnega prigodilo. Kaj takega? Naše gospe so si iz Ljubljano naročile robe, in ker so bile nerazdružljive prijateljice, da druga brez druge ni mogla prebiti, sklenilo so bile enako so oblačiti, da tudi zunanje kažejo svoje prijateljstvo. V onih davnih, boljših časih, kakor so denašnji veterni, mislile so gosp6, da je devet vatlov dovolj za novo krilo, toraj so si naročilo 27 vatlov. Denes je pot pripeljal robo iz Ljubljano, lepo robo, pisano kot mavrica. Ženice so sklenile, da koj razdelž robo, in kako bi vsled tega veselega prigodka ne večerjale močnika, najčislanejše jedi višenjskega mesta, ki se meščanom cel6 po suknji drži, kakor priča stara ndrodna pesem. To je bila res domača, hvalevredna navada, saj naše dni pa no doživimo kaj takega. ,,Denašnji dan je prazničen dan!" imenitno spregovori županova gospa, in si obriše močnato bradavico. „Prav res, prazničen dan je denašnji dan, Bog večni sam v6, kaj vse še čaka našega mesta!" „Hem, ko le ne bi moj mož obležal na bojišču", — vzdahne Srakoporjeva gosp«l in si obriše par svetlih solz. „Moj stari je silno predrzen, kar zgenila sem se, ko je pridirjal domu po „mapo." „Pa so je vendar upiral, nikakor ga ni bila volja iti na vojsko", — zavrnejo županova gospd. — „Gosp;l Grivarjeva, še je malo močnika v skledi še, ne puščajte ga, saj je dobro zabeljen." „Hvala Bogu, dovolj imam", — zahvaljuje se gospA Grivarjeva, po očetu Stralioderka. „Nu, nu, gospa Srakoperka! vaš mož nima slame v glave ne, to vam morem pritrditi. Moje solze so ga gonile, da ie stopil na čelo hrabrej armadi. In tako navdušeno je govoril! Le on bi nam vtegnil rešiti vkloto grofico v starem gradu, pa nihčo drug ne, če on ne. — E, gospd Grivarjeva, vrežite si malo kruha, vedno vas moram prositi, kot kmetiško mater." „Lepa hvala, lepa hvala! Aj, kako tečon kruh vi pečete!" „Gosp6", — pravi Srakoperka malo na to, „meni se mudi domu, rada bi, da robo razdelimo." „To pa to, pa koj, in v štirinajstih dnevih imamo že novo obleko", nasmeje se gospa Grivarjeva, „kako bo pa Kašarica n