Posamezne številke* Navadne Din 1'—, ob nedeljah Din 2*—• „TABOR* izhaja vsak dan, razvea nedelje io praznikov, ob IS. un z datumom naslednjega dne ter film mesečno po posti D 18*-—, za mo* ser tvo D 2f»* —, dostavljen na dom D 19*—na izkaznice D 18*—# inser&ti po dogovoru. Naroča se pri opravi »TABORA t MARIBOR, Jurčičeva ulica štev, 4. pašam iiissna”vi©fdMfsr. Knjižnj- Tf nnn lijubijana • mBm 'Hb^KkkK Posamezne številke* Navadne Din 1*—t ob nedeljah Din 2*—% UREDNIŠTVO so nahaja v Sfarl* boru, Jurčičeva vL št. 4» L nad« strop’c. Telefon intnrarb- St. 278. .. ao nahaja v Jurčičevi ulici «t. 4, pritličje, desno, jele-foa *2k- SHS podmoeckovni račun štev. 11,787. Na naročila brez denarja ae mt •tira. — Rokopisi se ne vročaj*. Leto: V. Maribor, nedelja 2. marca 1924. Številka: 52. Celi proračun nerealen. i Milijonske obveze niso vposiavlienc. — Konsignaclje za kuluk v Sloveniji. [BfiOGBAD, 1. marca. Na, tla n r..”. nji seji narodne skupščine sta predložila minister saobračaja in notranji minister zakonski predlog' o sporazumu glede adimi-Siistrativne in tehnično reorganizacije j. železnice v smislu konvencij v tranzitnem prometu na progah družbe Donava —Sava—Adrija, tor o prevzemu privatnega premoženja in ,premožen ja fondov, juž. železnice. Minister je priporočal nujnost zakonskega načrta. Tudi. odbor za definitivno razmejitev r. Romunijo je predložil svoj načrt. Poslanec H o h n'j e c je stavil vprašanje radi groženj nekaterim občinam v Sloveniji, ker še niso ktmčale konsigna-ei j za kulak. Minister jc odgovarjal, da mora vlada pri: vsem rešpek;tiranju občinske avtonomija vstrajati na tem, da Se vladine naredbe izvršujejo. Kot prvi govornik v današnji specinf-iij debat] o proračunu je govoril v ime- nu muslimanov .poslance Husliii Alič, ki točko za točko kritizira postavke v centralni upravi. Bivši finančni minister Ku m'a n n d i razloži na podlagi postavk tega poglavja nerealnost celega proračunskega načrta. Obveze, 'ki niso sprejete v proračunu V tem poglavju, znašajo 750 milijonov in rezultirnjo deloma iz že uzakonjenih načrtov, deloma iz takih, hj. se sedaj Sprejemajo. Govori tudi o žalostni upravi drž. posestva Be-Ije. Glede naraščanja dinarja povdarja, da kriza še ni premagana-. Prvi -del 'Blairovega (posojil« je bil sklenjen- v času, ko je stal dinar hajslabše. Vla-da ni- storila ničesar, da bi invtršjla izboljšanje dinarja s perfektufranjemi drugega dela posojila. H koncu še govori demokrat Reisnor, ki podvrže centralno upravo ostri -kritiki. Nato 'je bila seja zaključena in prihodnja določena za pondeljek ob 9. mri dop. i Za varstvo prečanskih interesov pri pogajanjih z Italijo. Strokovnjaki iz Primorja in Dalmacije. — Proti reciprocitefj v ribarstvu. — Za varstvo našo cementne industrije. BEOGRAD, L marca. Demokratski^ interesi teh pokrajin. V tretji točki in-poslanec Grisogono in tov. so stavili na terpclacije se povdarja škodljivost reci-fin. ministra vprašanje, ali je vlada pri procitete v pomorskem- ribarstvu. Tudi trgovskih pogajanjih z Italijo skrbela, se zahteva varstvo naše cementne indu-da so v delegaciji tudi strokovnjaki iz atrije, ki jo ogroža indijanska konku-Primcrja in Dalmacije. Dalje, ali jc skr- renca, bela, d‘a so bodo varovali najvitalnejši Nezaupnost med Radičem in Korošcem. Korošec se beji/ da run Radič ne pobere mandate, ZAGREB, 1. marca. Z ozirom na vest, hrbet. Ob istem času, ko se pogaja z Da-da bodo radičevski poslanci že .prihodnjo Vidovičem o on-oziciionalni akciii, je pre-sredo odrinili v Zagreb, je izjavil nek ko Ljube Jovanoviča v Zvezi z radikali, ugleden član HRSS sotrmdniku »Novo- ker računa z možnostjo, da bi v slučaju Isti«, da imajo poslanci že dclj časa stran- razpustitve parlamenta bila radikalcem (kina pooblastila za vstop v beograjski poverjena sestava volilne vlade- Na dru-pariament in le čakajo tozadevnega va- gi strani pa je Korošca strah, da bi Rabila parlamentarno - opozicijonalnih dič pobasal nekaj klerikalnih mandatov -strank- Ni pa mogoče reči, celi hodo šli v Sloveniji, kjer namerava Radič kandi-ires že v sredo oziroma, kedaj pozneje, dirati takisto kot v Bosni in Macedoniji. Vse to je odvisno od sklepa strankinega Po mnenju klerikalnega voditelja bo d-o-vodstva. bila Radičeva stranica čez 100 manda- p »Novosti« so nadalje izvedele, da se tov, deloma na račun strank dr. Korošca Jc prijateljstvo med Korošcem in Radičem in dr. Spahe. Radič bi hotel, da bi tudi precej ohladilo. Korošec je zelo neza- demokrati prišli v bodoči parlament kot dovoljen zapustil zagrebško konferenco, neznatna skupina, s čemer bi bil on edini Tako, kakor Korošec dvomi o iskreno- resni rival radikalcev, s katerimi bi tasti Radičeve stranke, dvomi Radičeva koj trčil v novem parlamentu. Sploh je stranka o Koroščevi dn klerikalni odkri- njegov načrt, dobiti v novi skupščini t-o-tosrčnosti. Radičcvci menijo, da sc Ko- liko mandatov, da bi morale ostale opo-rošec boji posledic skupne pari a men tar- zicijonalne stranke tako plesati, kakor bi pe akcije in si hoče za slučaj umika kriti Radič godel. •-O- DR- HRASNICA PRI DA VIDOVIČU. BEOGRAD, 1 marca. Dr. Hrasnica je danes obiskal Davidoviča v prostorih Demokratskega kluba m mu sporočil sklep vodstva Jugoslov- muslimanske organizacije, ki jc bil na strankinem zboru 'tv Sarajevu soglasno sprejet, da vseh 34 poslancev JMO pristopi k opozicional-nc-mu bloku. GOVORICE O NOVIH MEŠETARJENJIH RADIKALOV. p BEOGRAD, T, marca. V političnih krogih so včeraj govorili,- da so radikalci odposlali v Zagreb nekoliko uglednih članov svoje stranke, da bi sc pošiljali z -radičevci glede sodelovanja med radikalno in republikansko stranko. Domneva sc nadalje, da se s posredovanjem Ljube Jovanoviča in ministra Janjiča pogajajo tudi s klerikalnim klubom. Radikalci bi baje najrajši stopili ,v. zyczc s kle-fikaick, 1 ZAGREB. 1. marca. Predvčerajšnjim jc dospel v Zagreb bivši pravosodni minister dr. Markovič- S tem v zvezi so se v Zagrebu in v Beogradu razširile vesti, da je prišel v svrho pogajanj z radičevd. Njegov prihod -pa ima popolnoma zaseben značaj. Zopet poraz angleških konservativcev. LONDON, 28. febr. (Reuter.) Piri nadomestnih volitvah v Burmlty jo bil državni podtajnik za notranje zadevo Hendcrson z 24.571 glasovi izvoljen. Konzervativni kandidat Čampa je dobil 17.543. glasov. J borza. CURIH, 1- marca. Pariz 24.08. Beograd 7.29, London 24.84, Praga 16.74, Italija 24.84, Newyork 577.50, Dunaj Sl.50- ledrich Smetana veliki mojster (2. marca 1824- Anfonin Sova: m. SMETANOV KVARTET »IZ- MOJEGA ••"■v,... ŽIVLJENJA«. Kakor pijan sem se z bučečimi Krnom 11] opotekel iz koncertjie dvorane. Stolči' so ropotali, a v kroglah svetilk je ugašala modra luč. Vonj raznovrstnih dišav je trepetal nad izprekrižano zmesjo shavvlov, ki so se vanje zavijale dame , . Se so nekje v stranski sobi tik dvorane sunkoma a nežno zastokale gosli pod prsti umetnika, ki ga je razigralo burno ploskanje; čebljajoče in sonorno se jc oglasil: smeh; slugin glas je trčil ob rahli dekliški, in široki val mestne družbe se je začel nngloma razlivati po hodnikih, kjer so preproge upijale topot korakov. Noe je bila jasna. V obraz je dihnilo ažurno, mrzlo obnebje in ostro lesketajoči se sneg. Tam s stopnic pa je odtekal oblak velemestne šare; kočije so drdrale in duri se hrupno zapirale; dirjajoči konji so se izgubljali nekje na ulicah in pretrgani šum je ostajal daleč za njimi. H. Ob, čudni, čarobni kvartetto, ti geni-jalno vzburkanje duše, ki vnemaš človeku možati nemir! Še gre z menoj njegov veliki dih; žar, mladostne barje, melanholija in plodne želje, trpljenje in sanje mladostnih ekstravaganc in mehko, laskavo obilje ljubeznivih besed, tihe noblese j n zopet divjo hurje. vse to se mi v duši razkraja v rkordo ln: poten? —• tisti v grezo izzveneli ton, ki obvisi nekje v višavi.---------- in. Umrl je življenju kako.- resigniran filozof, ko ni več slišal nič drugega ko en sam visoki ton, ko ni začul ne prijateljskih glasov ne grmenja orkestra in še zemlje bi ne slišal, če bi se sesula s strahotnim ropotom; ko ni slišal igre lastnih ubogih rok, ne ploskanja iri ne roganja. Z možgani, vse težje bolnimi, krileč s taktirko nad svitajočim, o-gronmim orkestrom, jo zasledoval žive, nemo gibe zvokov, katerih mnogo tvorno št je videl le v domišljiji. Tako je stal v mrtvem, negibljivem svojem miru ., . IV. O mojster, mojster, velika je tvoja pesem, ki ž njo bodimo kupčevat, po tujih trgih, ki ž njo dajemo svojo kulturo prodajalcem. A glej — ni še žal cela; manjka ji tvoj poslednji krik, krik človeka, ki se v temini zavratno prepira s svojo strašno boleznijo in krčevito lovi stvarstvo in lovi trenutke — v praznoti svoji gluhi jih lovi. In po luč] sega v pusti praznini možgan, po tonili tiplje — toda glej — so kakor brezsrčni, naeerje-ui sluge, ki okradejo palačo, jo zažgo in zapuste in1 gospodar obleži v grozi v o-bupnom, nezavestnem padcu nekje na mrzlih tleh dvorane .. O mojster, zakaj nisi v svoj nesmrtni pesmi vzkipel nad psi, ki' a,- te trgali s svojo glupostjo in' prostoto irf zločinsko pcčatilj tvoj padec; zakaj ni v nji očitkov tem, ki so te zaničevalno pozdravljali, ko si «e vrati iz Gotcborga? O mojster, tvoji nesmrtni pesmi manjka grozni konec blazne tvoje glave, ki se je razbila ob mrežo blaznic© — ta konec češke gletasfoe* 2. marca 19245. vseh koncev ji. manjka, mojster ?— pusti, toda to ji manjka .,. V prozi prevel IgitolusL j OPOMBA; a V kvartettu E moli, ki g&i je Smetana napisal 1, 1876, nam' priim veduje zgodba svojega življenja. V svoji krasni pesmj slika pesnik Antoniu Sova razpoloženje po koncertu, ona katerem j© umetnik od s vir al Smetanovo skladbo. O svojem življenju pripoveduje Smetana, — kako lepo, toplo pripoveduje! A nekaj tn manjka: ni besnega krika nad ljudmi, ki so uničili Smetano, ki so krivi, da je bi! za živl^-nja nepriznan in zasmehovan, dokler ga ni gorje ubilo. Manjka krik umetnika, ki je po vseh nesrečah —< zadnja leta je postal tudi gluh — v strašni groKi udairjal z gemijalno glavo ob steno blaznice, za katero so jo končala njegova življenjska pot. Tega manjka; in vse bučne proslave genija Smetane ne bodo moglo izbrisati globoko tragedi« je človeka Smetane. — (Prevajalec.)! Življenje in dela B. Smetane. i Uvod. i*fj V nedeljo 2. marca je za Čoh o slovak« velik dan: ves narod slavi stoletnic« rojstva enega največjih svojih sinov iS reprezentativnih mož, svetovnoanamega skladatelja Bedri ch a Smetane. .0 njeni so jo pisalo in se piše prav te dni zel« veliko; genij, ki je bil za življenja ne« priznan, je danes ponos sb^-—Čeha in ni ga, ki se no bi te dui z iskreno pieteto spominjal Smetaabvei^ imens. Drugače je bilo pired neka? desetletji; Nemo prolpheto in patri a, nihče ut prerok v domovini! Ko je Smetnfna dajal češkemu narfultr opere irf rmvm druge skladbe, je naše? Io malo ljudi, ]ci so ga razumeli in ki so glodali nanj z očmi današnjo generacije. Buidka usoda sprenJ. 1 ja genijevo pot skozi življenje! Nehvaležnost mm jo plača za žrtve! V času, jo B. Smetana ustvaril svoja večja dela, jo imela češka veda svojega Jungrhana, literatura Mačko in’ Neruda, oblikujoča umetnost Man osa; v Smetani se jo pojavil mojster glasbe. Oglejmo si njegovega življenja trnjevo pot! Smetanova mladost. Znanj češki gls .Vu: tfeoreriV O. Neja-dly, eden najboljših poznavalcev Sms-tanove glasbe, je dognal sledove Smetanovih prednikov do 16. stoletja. Bivali so na vzhodnem Češkem; Bedrichov) (Friderikov) oče Františok Smetana j« bil po poklicu sladhr, podjeten mož širokega obzorja, zaveden čeh in prijatelj godbe. Bil jo sladar v raznih krajih, čelo -v) daljni Nisi, kjer si je najel, kantino V pivovarni in kjer je preživel strahote franeosko-nemške vojne. Ker je bil ^ prijateljskih stikih s francoskimi oficirji, ki so zahajali v njegovo kantino, je moral pozneje vsled pritiska Nemcev zapustiti masto in sj je najel pivovarno vj Novem Mestu nad Metu jo. čez nekaj časa se jc s svojo tretjo ženo Barbaro preselil v LitoxnjyšJ; tu si je najel pivovarno grofa Waldstei.na. Dne 2. marca 1824 ~ prav na pustni dan — je žena povila sinčka Bedri cim. Imel je že pet sestra, ki so ga v prvHi lotih življenja seznanjale s svetom. 2ivoli so v grajski pivo-varni, obdani z romantičnim parkom; Ta okolica jo popustila x njejp trajne dojm«, Sfraa 21 SfaiiGdru', 'dno 2. ffiarča 1024. Jari ŠPORTNA MAŠKARADA NARODNI DOM PUSTNI TOREK I. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB MARIBOR 3-2 g3B3BBBMiW8B3l8WB!čBB' Oče je bil veseljak; rad je igral s svojimi prijatelji razne duete in kvartete. Nescov najsrečnejši poslušalec je bil mali Bedrich; glasbeni genij, ki je spal v njem kakor zarodek v jajcu, je dal že zgodaj prvo znamenje življenja. Oče mu je kupil male gosli; nanje je igral sestram' narodne pesmi in fantazije, ki so mn same silile izpod loka. Kot petletni deček se je že uril pri glasovjrju; ni mu bilo sedem let, pa je gviral na dijaški a-kademiji v Litomyšlu neko operno ouverturo. Navzoči grajščak in razna mestna gospoda je kar strmela nad čudežno nadarjenostjo mladega pi ja nista. Že kot petleten deček je začel obiskovati ljudsko šolo, ki je bila pod isto streho s slavno litomy«elsko gimnazijo. Kmalu pa je oče zapustil Litomyšl i>n se preselil v Jindrichov Hradec, kjer je Bedrioha poučeval na glasovjrju korni vodja Ikavec. Mali Bedrich pa se ni zadovoljil z običajnim učenjem klavirja, .ampak je začel kar samostojno komponirati in sicer najprej plesne komade. Gimnazijo je obiskoval najprej v Jihlavv, kjer pa mu ni ugajalo, ker je bilo vse nemško in’ je presedlal na gimnazijo' v Nemeokem1 Brodu, kjer mu oče ni najel učitelja godbe, češ, da ne bi zaostajal v šolskih predmetih. Toda Be-dfjeh se je s tem večjo vnemo lotil samouka in se jo pridno vadil v raznih instrumentih. Leta 1839 ga je Jungman sprejel na aikademično gimnazijo v Pragi. Tu je bil na izvoru glasbenega življenja. Vsa njegova pozornost se je osredotočila na godbo. Naposled je pozabil, da mora o-biskovati gimnazijo. Očeta je to razjezilo, kakor jezi vsakega očeta, ki mu sin hodi lastna pota. Odvedel ga je bil v Ružove Lhotice, kjer je pred tem najel neko posestvo in je Bedri chu poveril nadzorovanje gospodarstva. Nadaljevanje študij mu 'je omogočil bratranec dr. Fran tis ek Smetana, gimnazijski profesor v Plznu. A tudi tu je vsako količkaj prosto uro posvečal glasbi in plesom. Zdaj se že pojavljajo prve simfonije njegovega srca: ljubezen razplameni nje govo srce. In kakor pri vseh nadarjenih mladeničih, tako je tudi v njem' ljubezen' do izvoljene deklice izzvala umetniško poizkuse. Amor ga jo uvedel na razkošni Parnas in ga seznanil z Muzami, Leta 1843 je dovršil gimnazijo v Plznu. Zdaj se je oče dal omehčati in je privolil, da se je Bedrich mogel docela posvetiti glasbi. Na potu ta idealu Od očeta je dobil dvajset zlatnikov Ignotus: j Dva češka literarna jubileja. j Jindrlch S. Machar —• Antoniu Sova (Konec,) Nato je Sova podpisal sloviti manifest češke Moderne. To ni bila lč deklaracija pesnikov in pisateljev, ki hočejo u-vesti v češko življenje tiste umetnostne struje, ki so tačas prekvašale zapad-me literature, ampak je bila tudi obtožba družabnega reda, obtožba družbe in njene brezbrižnosti napram problemom, ki so revoltirati najboljše duhove na za-padu. V svojih poznejših pesniških zbirkah (»Zlomene duši«, »Vybourenč smut-kv«) izpolnjuje Sova akorde iz knjige »Sončit a vzdor« (Sočutje in kljubovalnost); z resničnim' sočutjem in z umevanjem pesnika - psihologa poje o strtih dušah, o šibkih ju izmučenih ljudeh, o »ponižanih in1 razžaljenih« in v »predramljeni žalosti« sanja, o novem človeku, boljšem človeku. Potem sledi knjiga »Jošte jeduou se vratime«; ž njo sc leta 1900 vrača k svojim' na jlepšim' zasnovam iti pesniškim vizijam: kakor Janez Krstnik oznanja Mosijo, ki mora priti za njim. Tu se približa Brežini in najbolj oddalji Macliarju. Brežinn-Sovov bo doči človek ni Machar jev Helen', ni Cezar ali Napoleon: njegova pot pelje od krščanskega evangelija, od velikega socialnega razodetja v »Pridigi na gori« igreiko humanizma mod cime dobe k brat-, in je veselo krenil v Prago, kjer si je Ija in humora. V delu »Čertova stena« najel stanovanje pri svoji sestrični. Za- se že oglaša melanholija: Smetana izpo-stran hrane mu je izprva predla trda; veduje svojo globoko ljubezen do živ-čez nekaj časa pa je postal učitelj hčera, Ijenja in hkrati izraža slutnjo nesreče grofa Thuna, Od l. 1844—1847 je študiral j,n groze, M se bliža na njegovo življenj-na konservatoriju, poučeval in se bavil sko pot. Njegov boj za slavo pa je težak, z najtežjimi glasbenimi problemi. Piri- , zakaj Smetanovi nasprotniki so bili do-pravil se je temeljito za vse težkoče, ki: volj močni, da so zanikavali njegov gejih mora premagovati ustvarjajoči glas- njj jp njegove uspehe in ga trgali s po-benik. Ko je občutil, da je dozorel za tuhnjeno zlobo ljudi, ki strastno negira-kiavjrskega virtuoza in skladatelja, je 1.1 jo tuje delo, ker čutijo, da mu sami ni-1847 zapustil Thunove jn se podal na u-; so kos. metmiško turnejo, ki pa ga je razeča-1 , « . _ j . rala. Vrnil se je v Prago in je prosil! Višek Smetanovega dela znamenitega skladatelja Liszta za de- tvori prekrasen cikel simfoničnih pes-narno pomoč. Liszt mu je ni odrekel in mi »Ma vlast«, ki obsega: »Vyšehrad«, je obljubil, da bo mladega umetnika »Vltavu«, »Sarku«, »Z českych luliu a podpiral tudi pri izdaji njegovih skladb, haju«, »Tabor« in »Blamik«. Ta dela je Leta 1848 je Smetano razvnelo kakor ti- izgotovil v tihi samoti čeških gozdov, soče drugih duhov V svojem navduše- pri svojem zetu-nadgozdarju. Medtem je nju za češtvo in za svobodomiselne že čutil, da se je nad njim zagrnila čim a ideale je izrazil v slavnostnem D-duru. tančica nesreče. Smetano je najprej za-Tega lct.a se je poroči! s svojo izvoljenko dela Beethovenova usoda: postal je gluh. Katarino Kolarovo, ki je imela velik. ge ustvarja: v svoji boli se vrača v mla- upliv na glasbeno I Slovan je. | dostne dni, k veselju in rajanju študen- _ _ ... ................. Kmalu nato je odšel z /ono v Goete-: tovskih let in' spiše »Polke« in »ČeskčSrodne opere. Razvojna pot je bila po v so- borg na ^švedsko, kjer sj je pridobil u-: tancy«. S kvartetom: »Z mčho života« di približno ista, kakršno smo jo opisali sled in čedno gmotno pozicijo. Ko pa je bila zaključena njegova življenjska mu je umlrda žena Katarina in ko se dru- žetev. Zdi se nam, da slišimo jz te ga žena Bettina ni moglo privaditi tu-( skladbe Beethovnovo geslo: »Durch Lei-jini, sj je zaželel nazaj v domovino, den Freude« (S trpljenjem' k radosti). A Tam so se razmere obrnile na bolje in se Smetana ni šel k radosti; čakal ga je mu je obetalo plodonosno delovanje. Ta- zadnji udarec usode, koj po vrnitvi je posvetil svojo pozor- j Traffika genijevega konca, nost gledališču. L. 1866 so dali prrviiferatj njegovi operi »Branibori v čechdh« in • Neuspeh zadnje opere ga jo zelo de-»Prodano nevesto«. Uspeh je bil velik, primiral L. 1882 je pripravljal novo de-Ponudili so mu mesto ravnatelja češke lo, romantično spevoigro »Viola«. Do-opere, Sprejel ga je in dvignil praško vršil pa je le del prvega dejanja; tudi češko opero na višimo svetovnih gleda-; orkestralna suita »Prazsk^ kauncval« lišč. »Prodani nevesti« je sledila opera 'je ostala nedovršena. Nastopala so zna-allbor« katera je učinkovala zlasti menja blaznosti. Zapuščala ga je zavest. umetnostnih stremljenjih. Umetniške tvorbe, osobito glasbene, so začele dobivati nacijonalni kolorit. Najprej in najmočnejši je po napoleonskih vojnah nastopala struja nacijonalizacije v Nemčiji. In to v vseh oblikah. Moška pevska društva so rastla, kakor gobe po dežju, kajti v petju je dal narod duška svojemu o-duševljenju. Opera, ki je bila še močno pod uplivom italijanske glasbe, sc je začela posluževati v večji meri domačega jezika. Skušala je pa tudi nastopati lastna razvojna pota. Ne sanip jezik bodi domač, temveč celo bistvo, vsebina in duh’-Domače bajke in pripovesti, domača zgodovina in mitologija, vse naj se uporablja v umetniških tvorbah, ki naj postanejo takorekoč narodni umetniški izraz- Vsa umetnost mora potemtakem sloneti na narodni podlagi. Temelj nemški nacijonalni operi je položil 1. 1821 We-ber s svojim Čarostrelcem. Pa tudi drugi narodi v teh stremljenjih niso zaostajali. Vedno bolj in bolj se razvijajoča nacijo-nalna misel je osobito pri Slovanih vzbudila stremljenje po ustanovitvi lastne na- »Daljbor«, katera je učinkovala po svojem' mogočnem dejanju. Prvič je bila vprizorjena 1.1868. Medtem pa so se zbrali njegovi nasprotniki in so mu iz gole zavisti i; malomeščanskega rodo-ljubarstva zagrenili veselje nad prvimi uspehi. Očitali »o mu, da nima dovolj češkega čuta in la posnema Wagnerja-Smetana pa se navzlic temu ni uklonil in je napisal slavno »Libušu«, ki je bila namenjena za otvoritev »Narodneho di-vadla«, katera pa je bila prvič vprizorjena šele U, junija 1881. V boju za »lavo. »Libušd« je njegov ideal in višek češke operne tvorbe sploh. Sledeče delo »Dve vdovi« (1874) pomeni nekak oddih po Libuši. Popolnoma ljudski značaj ima krasna narodna spevoigra »Hubič-' ka« (Poljub), ki jo je spisal I. 1876. Komična opera »Skrivnost« je polna vese- stvu vseh ljudi, k »eni čredi v enem hlevu«. Spravili so ga v blaznico, k jer se je v sobi št 72 dovršila tragedija njegovega življenja dne 12. maja 1884. Pokopali so ga na Vyšehradu. Tako je končal ustvaritelj češko opero, največji češki komponist. Njegova slava se je začela nad njegovim grobom. Danes stoji Smetana pred nami kot ectai največjih slovanskih genijev. (J H. Druzovic: Smetana in mi. Francoska revolucija in Napoleonove vojne so provzročile koncem 18. ter začetkom 19. stoletja popolen prevrat v evropskih političkih in kulturnih odnoša-jih- Rodil se je nacijonalizem, ki se je čedalje v večji meri začel tudi javljati v jo opisali pri Nemcih. Najprej so nastali umotvori, sicer v domačem jeziku, vendar že muzikalno prepojeni s tujim duhom. Čehi, ki so med Slovani vedno prednjačili v svojih politiških in kulturelnih stremljenjih, zabeležujejo že h 1847 prvo tako operno uprizoritev v češkem jeziku- Bila je Juri Maoourkova opera »Žižkov duh«. V tem slogu so nadalje pisali še operni skladatelji te dobe, kakor Skraup, Skuhersky, brbov in dr.*) Z razvojem pevskega društvenega življenja so se sčasoma pripravljala tudi tla za ustvaritev in razmah' samostojne, nacijonalne glasbene umetnosti, sloneči na narodni umetnosti. Treba je bilo torej samo še osebnosti, ki bi zamogla nadaljnjemu razvoju s krepko in gcnnalno potezo začrtati vodilne smernice. Bil je to Smetana, ki si je stavil tudi ta cilj kot svoj življenski smoter, S tem je postal ustvaritelj češke nacijonalne opere. Od vsega začetka svojega glasbenega delovanja je bil prepričan,, da n) *) Skoraj istočasno sc je uprizorila 'V! Zagrebu prva izvirna ilirska opera, Li-sinskega: »Ljubav i zloba« (1846). Ko je začel Gaj buditi narodni duh, sc je namreč tudi na Hrvatskem začela javljati želja po lastni, domači glasbeni umetnosti. Kakor na Češkem, tako pričajo tudi tukaj številne budnice o nacijonalnem razmahu (.Toš HrvaKia, Lepa . naša domovina, Rado ide Srbin i. dr.). Pri nas; Slovencih' pa v tej dobi Še nimamo zaznamovati sličnega pokreta- joče jn bojujoče se moškosti in si ustvaril nov pesniški stil, h kateremu si je Potem pa pritegnejo Sovo problemi cela desetletja krčil pot z napornim iska-češkega naroda jn njegovi verzi dobe! njem izraza rn z eksperimentiranjem«. tupatam ironičen prizvok: naposled zmaga močna veTa v narodne ideale. — (»Tri zpevy dnešku a zitfkn«.) V poznejših zbirkah pa se zsrodi žc označeni pre-okret: v knjigah »Lyrika lasky a života« (1907), »Zapasy a osudy« (1910) in »Žnč« se vrne vase, k svoji najintimnejši notranjosti. Tu se začenjajo oglašati akordi globoke osamljenosti, doživljene in Preživi jene modrosti. Na j subjekti v-nejša razpoloženja pridejo do izraza. (A, Novak, »Lidove Noviny« 26. febr. tL) In pesnik nam govori: Muj sluch je zbyst?eny, on slyši život prišti, neznimč hlasy kdes v nesmirrie ddli trlšti sve vddči inotivy z chaosu rody c osi se v tviirčjh vtefinaoh. Ta »sluh, kj sliši bodoče življenje« je bistveni organ pravega pesnika. Zakaj Končno sledijo pesniške knjige: »Knihaj resnična poezija ni zgolj intuitivno pro- matranje sebe, sveta jn časa, nj samo služba pred oltarjem Lepote, ampak je tudi prisluškovanje tajnim glasovom, baladieka« (1915), »Zpevy domova« (ena najlcpših vojnnh knjig, izšla 1. 1918), »Krvacejici bratrstvi«, »Rozjimdni rafni a večerni« (1920). Še ni ponohala njegova delavnost. L. 1921 je izdal pesniško zbirko: »Basuikoro j ar os, n n slednjega leta »Basne nesobcekeho srdee« in letos »Nade j e a bolesti«. Zna,ni češki kritik Arne Novak pravi o njegovih zadnjih pesniških zbirkah, zlasti o »Nadčje a bolesti«, da Antonima Sove ni zadela usoda »starajočih se pesnikov, ki presnavljajo, parafrazirajo, cesto razredčujejo z vodo dela svojo zrelosti. Celo na stara lota ni Sova postal svoj laston epigon, da, med petdesetim in šestdesetim letom svojega življenja se je stoprav popolnoma našel, tete zdaj je definitivno premagal človeško in umetnostno j-azdvoienoBt «y.oj*> kljubu- ki se oglašajo v vsaki dobi in ki so odmevi življenja, katero šele pride. Tak je tudi Otokar Brežina, ki je le na pol v sedanjosti, z drugo polovico pa- sega v imaginarno bodoč-norl in objema »pobrateno človeštvo celega Kozraosa«. Pesnik je tista neznani Veliki, čigar korake .ie zaznamoval A. Sova v snovanju in dogajanju prirode in človeštva. Tzgi-nc kakor vse, kar io podvrženo večnemu »pailtha rhei«, toda še dolgo potem' jc čutiti, da jc šel tod, še dolgo zvene naj-tj.šji odmevi njegovih korakov: A všpde žrit jc, že tu s rozeohvčnim kdos šel, všeho se tknul, o ac tu vsecko zn1,1 to, že chtečpiin1 a tonikami or««*, huiil, Tak pesnik ostane, taka poezija jc vzlic vsej negaciji materijalistične dobe, ki no mara pesnikov in umetnikov, ker je nasičena in' izprijena, večen dokument človeka in dobe. Nc Machar in ne Sova nista tako e-notnS, zaključeni jn globoki os-bnosti kakor je Otokar Brežina, zato jo tudi njuno dblo neenotno in polno iskanja pravega umetnost/nega izraza. Le Brežina jc bil od prve do zadnje knjige enoten. Sova in Machar pa imata to prednost, da oba tičita v svoji dobi, da agi-Tata in reagirata v njenem življonju, da sta klicarja kulturne in socialne »revolucije duhov«. Ne smemo pa tudi prezreti Sovo kot prozajika: njegovi pripovedni spjsi so nekaka izpopolnitev pesniških zbirk. Tu ga spoznamo kot slikarja prirodnih lepot in finega psiholog-*. Celotno njegovo delo pa daje profil češkega umetnika, ki stoji na pragu dveh dob: individualistično in kolektivistične, materijalistiČ-ne in idealistične, romantične in realistične. Ideali jn stremljenja teh proti-' slovnih dob so izmenjujejo v njegovi notranjosti s tako silo. kakor so v n.ie-govem individualnem življenju križat* »Wnhrheit und Djchtung«. Po poklicu jc Sova ravnatelj mostne knjižnice v Pragi, po zasebnem življenja1 pa značaj pristne vrste brež buržujsk0 ali pobožu jaške ‘.maske na obrazu. .V Mar5SŽS®T 33Š' 2. !®83i$S VT A B O B«c Slfna 3. ■samo Jezik' bistven 'de! narodnega umotvora. temveč ves način glasbenega izra-ževanja, takorekoč duh, ki prepoji sklact-bo. mora imeti sv-oje korenine ,v narodni psihi. V Smetanovih skladbah je nasei narodni tip takorekoč svojo umetniško vznesenost, v njih sta kristalizirana narodno čuvstvo in narodna individualnost-Narodni duh se še celo v. tem izraza, aa je instrumentacija podana .v povsem na-cijonalni barvi. Klarineta in vijolina, s katerima hodi češki muzikant po svetil, aa-jata Smetanovemu orkestru pristno češki kolorit. . . Smetanove skladbe obsegajo opere, orkestralne in komornoglasbene komade ter klavirske in pevske kompozicije. Njegova prva opera j»Branibori \ Čechah«. Glede oblike je še nekak kompromis med staro opero in med Wagner-jevo muzikalno dramo. Sledila ji je H rc-dana nevesta« (1866). Z njo je hotel -nie tana doseči nekako spojitev narodnega „toua s stremljenji modernega muzikalnega izraževanja. In to se mu je tudi posrečilo. Opera je dosegla svetovni slo-jves ter postala narodna opera v pravem pomenu, kakor je to pri Nemcih »Frci schiitz« (1831). pri Italijanih A erdijev •>! trovatore« (1853) ter pri Rusih Glinkov« »Življenja za, carja« 0-836). Kakor so Verdijeve opere v veliki meri-uplivalc na razvoj naciionalne misli pri Italijanih, a 'dobi, ko je šc bivša Avstrija imela v po sesti Lombardijo in Venecijo, tako so tu di Smetanove opere, predvsem pa njego (va. »Prodana nevesta« k velikemu delu pripomogle, krepiti narodni ponos in na1 ■rodno samozavest, ter pospeševati stremljenja po nacijonalni osamosvojitvi. .Druge Smetanove opere so: Dalibor, Dve ,vdovy, Libuše, Hubička, Tajenstvi m jCsrtova stena. Od teh so se pri nas in sicer na ljubljanskem odru proizvajale. (Prodana nevesta (prvič 1- 189-1), Poljub ifHubička), Dalibor in Tajnost (Tajenstvi). Po prevratu se je Prodana nevesta proizvajala v Ljubljani kot prva opera in sicer 3. decembra leta 1918. V Mariboru se -je prvič proizvajala v sezoni 1921-23 in sicer 10-krat, ter v, sezoni 1922-23 pet ■krat. Proizvajala sc je tudi v slovenskem in hrvats-kem jeziku svojčas ,v jŠTrstu. Kakor v operi, tako je Smetana tudi M 'drugih svojih skladbah izrazilo nacijo-nalen. Od njegovih orkestralnih, kom-or-noglasbenih in pevskih skladb smo doslej 'imeli priliko slišati v Mariboru: Ma vlast. Simionička slika za velik orkester. 1'«) grandijozno delo je -proizvajala tukajšnja Vojna muzika pod vodstvom kapelnika g-Herzoga. — Trio (g-mol) je -igral ko-mornogodbeni ansambl Glasbene Matice (vijolina g. ravnatelj Topič, klavir jjdč, Barvitiusova in celo g. Comelii)- — Znamenit kvartet »Z tneho života« smo slišali od ZikovceV« Ob priliki turneje po Jugoslaviji je praški pevski zbor Smetana pri svojem tukajšnjem koncertu imel pa vsporedu zbor Robiicka. Iz tega vidimo, da nam Smetana s Svojimi umotvori nikakor ni neznan. Od Smetane pa vodijo še intimnejše niti do pase slovenske glasbe in sicer posredno ( jftra-t-ko Sila: Nemoč. Tragedija mladosti. (Ej pondeljkovl Vprizoritvi1- na 'di jaški akademiji.) Motto: » ds, pe bo nerazumevanja, pohujšanja jn; obsojanja!« V pondeljhk zvečer priredimo mariborski dijaiki umetniško akademijo v Nar. gledališču. Razve n glasbenih točk ro tudi na sporedu recitacije originalnih pesmi in. drama. Pesmi učitelj iščnilk a Koprive so nežnega liričnega značaja, v katarih se zrcali mlada mističnemu poglabljanju udarna duša. bdi no v tem nekoliko sorodne so pesmi gimnazijca Fermeta, ki pa skuša s krepkimi izraz/ orisati vsakdanjost življenja v nasprotju z vsečlovečansko ljubeznijo, ki še le Hntore ustvariti pravega Človeka. Docola druge naravo so Krošcljevo »Mlad« pes-taii«, prekipevajoči spevi milade, čdstc in ncosknmjerm ljubezni. Vso pesmi pa so Porojene v težkih trenutkih mladih živ-kicuj, hi hrepene iz današnjega kaosa. ■&aito je vsem' tremi skupna molitev. Razumeti in občutiti jih zamo.ro vsakdo, ki fee.sajno malo SŽivj, ® itpravp sgddnjpst, po osebi nestorja izmed naših komponistov, Antona Foersterja- Ort nam ga je takorekoč dal, ker ga je vzpodbujal, kot mladega pravnika v Pragi, da. se posveti poklicu glasbenika. Kot njegov nekdanji mentor je tudi ocenjeval njegovo opero »Gorenjski slavček«, ki je obenem prvo slovensko muzikalno delo te vrste. V pondeijek zvečer vsi na akademijo srednješolcev l Politične testi. ^ * O surovosti mladinskega časopisja jceveri ljubljanski narodnosocijakii listič »Nova pravda ■. Nc bi na to reagirali, da ni imenoval tudi našega lista. Jezi ga, da smo poročali o obsodbi odgovornega urednika »Nove pravde« Rt and-•nerja zaradi obrekovanja dr. Kalana. Pišejo, da je hotel Bran-dner doprinesti dokaz resnice, da pa je bil ravno 'takrat tako bolan, da ni mogel niti iz postelje. Obžalujemo g. Rra minerja radi bolezni, toda on in njegova »Nova pravda« ne smeta na drugi strani imeti sveta za tako neumnega, da bi ne vedel, da se da v taktni' slučaju na predlog odvetnika zagovornika ali pa na. lastni predlog z zdravniškim spričevalom doseči edgode-nje razprave. Če mn je bilo resno z dokazom' resnice, hi bil to na vsafc način moral storiti. Naj torej g. Braneta er ne farba svojih ovčic z zavijanjem, kij mu ga noben resen človek n« bo verjel, nas pa naj ne obklada z očitki o surovosti, če smo objektivno poročali o njegovi obsodbi. * Bcndotova politična pota. G. Roman Bende, ki je postal skupno k radikalcem dr. Groissmannom lastnik »Murske Straže«, je zaradi svojega spora s fajmošfari in kaplani izstopil iz klerikalne stranke ■ib bo sedaj nekaj časa premišljeval: kara na levo pelje cesta, kam na desno vod' pot. To premišljevanje bo trajalo do prvega volilnega boja, ko bo- g. Bende iz same ljubezni, do slovenskega ljudstva (je ve d a) im v interesu 'obmejnih Slovencev (kajpa!) odprl podružnico radičev-sk«ga- »Avtonomista«, kateri že sekaj pripravlja pot, V zadnjih številkah namreč na vse pretege hvali »Avtonomista«, ki je — kakor znano — splaval v dobro plačamo radie e velite vode. Okoli »Avtonomista« jn »Murske Straže« se bodo šolali rjoveči levi, ki iz prave levje ljubezni do slovenskega ljudstva, ne vedii-ž o v nobeni dosedanji politični stranki, ampak -bi hoteli sami odrešiti slovenski narod, G. Bende je v zadnji številki oznanil »svoj« programi federativno republiko. Majikn Slovenija, pripravi se, da te odreši bodoči -republikanski poslanec g. Bonde! * Močno klofuto od zaveznikov radikalov je dobila naša SKS. Skupno izda- Drugače pa bo marsikdo hote alj nehote mislil o drami »Nemoč«, kjer se pokaže dijaško življenje v najžalostnejši obliki. Pri mladi gospodinji stanujejo trije študentje. Prvi je trpeča p ropali-ca, ki so ne more rešiti vsakdanjosti, v katearo ga je dovedlo n e po znanj e samega, sebe in ženske. Drama se začenja, ko najmlajši študent ob spoznanju svojega propadanja začne boj z gospodipjo-žen-sko, ki ga zapeljuje in se naslaja ob njegovi mladosti. Hoče se je otresti, kor je spoznal, da ta vsakdanjost nj. pravo življenje mlade duše, ampak da je bila velika prevara. Bojuje se s žensko, s svojo telesnostjo, toda v boju propade in, kakor pač mlad človek pada iz ekstrema v ekstrem, pograbi samokres in se hoče ubiti. Gospodinja, ki že pozna ekstremno •sti mladih ljudi, pa ga zbudi iz teh sanj tn. ga prepriča o njegovem, igračanju in nemoči. Obupan se študent razjoče, ne vedoč ne kod ne kam. Tedaj pa se vrneta ostala dva s ponočnega pijančevanja, še steklenico vina sta prinesla s s$boj. 0-bupan prime za kupico in zahteva vina, da sc napije do nezavesti in pozabljanja. Drugi zavriska v svojem sarkastičnem veselju, ker je dobil tovariša, bratovsko se okleneta in polna preotiranja do življenja zapojeta Levstikovo zdravico, ■drugi pa skloni alavo in se razjoče, ker jajo časopis, bratijo se na vse mogoče načine proti demokratom, toda radikali jim vračajo prijateljstvo s klofutami. —-»Slovenec« ^ve namreč povedati, da je radikalska, vlada v zadevi Kmetijske družbe odločila, da se morajo voliti cd podružnic novi delegati, šele potem se naj izvrši občni zbor družbe« • Sedaj je vsakomur na dlani, zakaj so klerikalci, ti ljuti tigri, izposlovali pri radikalcih od-godenje občnega zbora Kmetijske družbe: ker so imeli za zmago na občnem zboru premalo delegatov in upajo, da jih bodo na novih občnih zborih podružnic dobili več. Ker poznamo nedelavnost SKS, se bo to skoro gotovo tudi zgodilo. T*1 tcifco SKS s rvevo T^lTtTlco proti demokratom zaigrala še to zadnjo postojanko, ki jo je imela. Zahvalijo se naj samostojni kmetje neumni politiki svojih voditeljev in pa prijateljem radikalom, s katerimi skupaj izdajajo v Ljubljani »Narodni dnevnik« — proti demokratom- * Solunska konvencija -jc bila v seji Narodne skupščine 29. febr. soglasno sprejeta. Pri tej priliki jc demokrat Šu-menkovič ponovno ostro kritiziral našo zunanjo politiko- Besedilo konvencije pa se je spremenilo. Poprej je stala v njej dosledno beseda »Srbija« mesto »kraljevina SHS«. Radikali so pristali, da se jc to spremenilo. ‘ * PašReva avdljenca- Včeraj smo poročali o PašKevi avclijcnci pri kralju, katere vsebina ni. bila znana. Danes pa se izve. da je hotel Pašič od kralja doseči pristanek na razpust Narodne skupščine. Kralj pa ni pristal. * Italijani izpraznili v«e ozemlje pri Reki1. Tiskovni oddelek našega ministrstva za zunan je zadeve poroča, da so Italijani 28. tm. izpraznili ozemlje, k} je pripadalo naši državi po rimskem' sporazumni ter da se je izročitev oziroma prevzem! izvršil v pc-polnem iredif. Dnevna kronika. — Današnji »Tabor« in Smetanov jubilej. Z ozirom na veliki kulturni pomen stoletnice rojstva češkega skladatelja Smetane, ki jo slavi danes ves češkoslovaški narod, smo dali današnji številki »Tabora« obeležeje Smetanovega jubileja. Na uvodnem mestu prinašamo mesto običajnih političnih člankov prispevke o Smetani in opozarjamo nanje naše čitatelje. — Smrtna kosa. V,Žalcu je umrl v noči na L tm. posestnik in gostilničar g. Fr. Virant, star 69 let. Bil je vri narodnjak; pečal se jc zlasti s konjerejo in hmeljarstvom- Kot hmeljar je bil večkrat odlikovan. Naj v minv počiva! — Pisateljeva zalivala. Za mojo šestdesetletnico so mPčastitali mnogi prijatelji in znanci- Ker se ne morem vsakemu posebe zahvaliti, storim to tem potom, želeč vsem vse najboljše, Zlasti sc še zahvaljujem Učiteljskemu društvu za Maribor in bližnjo okolico, ki mi je na svojem zborovanju dne 22. svečana tl. pismeno izreklo skupno svoje častilke. Vsem skupaj in vsakemu posebe kličem iskreno: Bog Vas živi še dolgo let v delu za procvit in blagor naše-lepe domovine! V Mariboru, dne 1. marca 1924. —« Jos. Kostanjevec- — Mariborska oblast in prosvetna ti« prava« Ljubljanski listi prinašajo kot nekako gotovo stvar, da se šolska uprava ne bo delila na obe oblasti, ampak ostane nedeljena za celo 'Slovenijo. Šolski zakon pride v kratkem na vrsto, zato je -umestno, da izrazijo sedaj šolski kakor tudi drugi krogi svoje mnenje vlcde delitve prosvetne uprave ter pravočasno potrebno ukrenejo, da ne bomo doživeli presenečenj. Kolikor poznamo mnenje učiteljstva in tudi drugih krogov mariborske Slo-of i c o jc spoznal, da se je zopet izgubil mlad človek. Taka je .vsebina -drame. Marsikdo sc ho •začudil, .marsikdo bo vše zanikal in obsodil, toda, ljudje božji, resnica bo vendar le ostala resnica. Življem j e današnjih mladih ljudi je ta,ko polno zablod, kakor je sploh vsa sedanjost velika zabloda- M nogo je vzrokov. Niso krivi sami, nikdo ne more obsoditi otroka, ki je zažgal hišo, ker so starišj pustili vžigalice na mi.zj. Veliko je kriva pomanjkljiva vzgoja. Vsega dobi dijak v šolah dovolj, le za življenje, za spoznavanje samega sebe ne 'dobi skoraj ničesar. Mlademu človeku govoriti o življenju, o telesnoti — to je proveč kočljivo. Tn zato se zpodj včasih' da postano v nižjih razredih najboljši učenče v višjih razredih največja prbpabca, Pa, to še ni vs«v Ves svet 'jo donos preplavljen: z raznimi ..kulturnimi t j; gob altu it'ut; dmštvi, fcj vabi jo mir dl no v svoje vrste, kajti vecmo se je bila mbudiTtn. ono ki je dajala organissacjjam življenja. -Proti tafcjm je sola nemočno, zlasti, KUo so priznane kot kulturne orl državne oblasti, Prirojajo nastope in voseMeo, katerih -praznoto mora navadno izpolniti mladina. Za syoj trud pa. dobi alkohol, ples ip godbo, na veselici t,e ji pokaže .vesel* življenje, polna mriiioevaiiočf-j«« uprave. Oblastna upiuva faiia bi nepopolna. ako bi ne imela tudi prosvete- — Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se vookrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v j takih slabih dneh je pravi Kellerjev Elza-| fluid! Dobro služi za umivanje in oblo-• ge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pa-kovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dan.; 35 dvoj« natih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dirf. in 10% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen V. Foller, Stubica donja. Elzatrg št. 201, ITrvatsko. — Socialistični človekoljubi. V ljubljanskem občinskem svetu se je te dni pokazalo, kako »globoko« cenijo socialisti in komunisti tista načela, ki jih zahtevajo za proletarijat: načela, da je treba biti človeku človek in da se ne sme nikogar uničevati, ker ima vsak človek pravico do življenja. V ljubljanskem občinskem svetu pa je zahteval nek rdečk ar, da naj se ruske dijake kot Wrangk>vce vrže na cesto in nato izžene v Rusijo, kamor spadajo. Duševno revni ljubljanski komunist ne vidi v teh dijakih ljudi, temveč stvari, ki se jih lahko vsak čas vrže -na cesto in pomandra. Smešno je m neumno, dolžiti 20—25-letne fante rcakci-jonarstva in ivranglovstva, ko so vendar bili ob izbruhu revolucije komaj 13 do 18-Ietni dijaki in so prav- tako malo odgovorni za ruski carizem kakor ljubljanska komunistična »g-oflja« za španski fašizem. Tudi mi imamo svoje nazotre o carizmu in Wranglovj akciji, ne vidimo pa v ruskih dijakih krivcev reakcijonar-nega nasilja, kakor Marcel Žorga in tovariši niso odgovorni za še brutalnejša nasilja boljšcvikov v Rusiji in za orgije sovjetskega militarizma. Češka vlada podpira rusko dijaštvo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, pri nas pa bi jih naj izganjali kot nekake zločinec ih sicer y imenu socializma, ki se bori za pravice zatiranih! — Zakon o južni železnici, tj- zakon o odkupu in o organizaciji prog južne železnice v naši državi je bil 29. febr. predložen narodni skupščini. — Novi oblastni odbor Orjune v Mariboru ima nalogo ustanoviti ljubljanski pokrajinski, odbor v smislu sklepa glavnega odbora Orjune od 24. febr. y Beogradu. hrepenenja se mu vrže v objem, v katerem pa kmalu spozna varljivost in pro-palost. Toda, ker ni imela nikc*ga tudi. in-Še večje nase hrepenenje iz tega življenja. Otresimo ss bojazljivosti pred kočljivostjo; bolje je, da se pokaže mlademu človeka v tzgml-nji mladosti spoznanje, da bo se takrat, kol ho ga okusil sam »a lastnem1 telesu, lahko rešil jz pogubo.ioinih valov. \ vr a b ir n«; ^''Hlarlljoru, dno 2."Marca 1S2& m—*?x^wmxi*;iair> nsj~x»M*xzJier.i tf cu:"CZCsnB' c — Na meščanskih šolah se morajo po sklepu ministrstva prosvete ukiniti vse sporednice, v katerih ni več ko 15 dijakov ali dijakinj. Tudi nadure se morajo kolikor mogoče reducirati. _ — Pustne obhode po vaseh je prepovedalo ptujsko okr* glavarstvo za letos, ker je prišlo ob tej priliki vedno do pre- *eP2_ Meščanska šola v Žalcu. Pripravljalni odbor *a zgradbo meščanske sole jo sklical dne 11. tm. Žalčane k ponovnemu posvetovanju o zgradbi potrebni1 prostorov za meščansko šolo, koja bi »e morala sicer ukiniti, ker v sedanjem poslopju osnovne šole ni zadosti učnih sob. Odzvalo se je povoljno število Žalčanov Načelnik krajn. šol. sveta je poročal o položaju im zahtevi višje šolske oblasti. Gospod župan je orisal dalekosežni pomen te šole za Žalec ter za celo Savinsko dolino sploh. Povdarjal je, da se moramo vsi z vso vnemo popri jeti, da zgradimo potrebne prostore in tako ohranimo meščanske šole našemu trgu. Gasi okoliške občine prav pridno pošiljajo svojo mladino v Žalec in se zavedajo velike važnosti meščanske šole, vendar kažejo le malo uvidevnosti tam, kjer so gmotne žrtve neizbežno potrebne. Znano je tudi prenapolnjenost celjskih meščanskih šol kamor ne bo nihče sprejet od okoličanov v najibližji bodočnosti. Mala občina si sama ne more naložiti tega bremena potom doklad, ko je bi preobčutno zadela zlasti manj imovite sloje. Da se ohrani Žalcu in okolici ta prva slovenska meščanska šola iz predvojne dobe za bivšem Štajerskem, priborjena z največjimi napori in borbami od nam Slovencem »krajino sovražnega nemškega deželnega odbora, so Se zborovalci odločili za zbiranje gradbenega sklada v gotovini in materijala ter poverili to važno zadačo novoizvoljenemu stavbenemu cdtooru. — Sprejela so je soglasno nastopna resolucija: Na sestanku v gostilni Kukec dps 17. febr. 1934 zbrani Zalčani izjavljajo, da bi pomenila ukinitev meščanske šole v Žalcu katastrofo na kulturnem in gospodarskem polju ne samo trga samega ampak tud:; celo Savinske doline. V času stare Avstrije z najhujšimi napori priborjena edina slovenska meščanska šola, ne sme pod nikaikimi pogoji pasti, oso-bito, 'ker naj služi razmahu glavnega vira savinskega blagostanja — našemu hmeljarstvu. Zaradi tega naprošamo merodajne činitolje, da zastavijo Vse svojo moči, da se ta za 'nas neobhodno potrebni kulturni zavod obdrži in ž njim doseže konečni cilj, hirati duševno in praktično izobraženo mladino, bodočnost našo Irt naših potomcev. Apeliramo na državo, da tudi ona priskoči temu zavodu na pomoč: kajti čim1 višja izobrazba, tem več uspeha, tem večja davčna moč Savinske doline. Mi tukaj zbrani se zavežemo prispevati vsak po svoji moči k zgradbi in apeliramo pa danes navzoče, da se tej našj akciji pridružijo in z odprtimi rokami podpirajo zgradbo našega prepotrebnega učnega zavoda. — Krvava ljubezenska drama v Osje-ku. V Osjeku se je odigrala 26. fabr. krvava ljubezenska drama. Pri odvetniku dr. Milankoviou je bila uslužbema 19-Iet-ria Poljakinja Viktorija Kliš. Deklica je bila jako lepa in temperamentna in je mnogim mladeničem zmešala glave. — Pred kakšnimi 8 mesci sc je seznanila z 244etnim Pavlom Tokačem, železniškim uradnikom, ki se je v njo smrtno zaljubil in ji zapretil, da jo ubije, če ne bo njegova. A dekle ga ni ljubilo, temveč mm je sporočila, naj ne hodi več k njej. On je pa vendar vedno še zahajal k njej, pri čemur je seveda prišlo do burnih cen. 36. febr. zjutraj, ko je šla Viktorija v klet, da prinese dr. Milankoviču steklenico »gisbibleTa«, je skočil k njej nenadoma ljubosumni Tekač, — »Ali boš moja! Vprašam te zadnjič!« je rekel s pritajenim glasom in jo zagrabil za roke; — »Ne! Rekla sem ti že!« — »Ne bošf!« — »Ne«. V tem hipu jo je Takač Izpustil, zgrabil revolver iin na njo 4 krat vstrelil. 2 strela sta zadela, 3 ne. Z velikim naporom se je Viktorija dovle-Kla v stanovanje. Njeno stanje je brezupno. Takač pa je pobegnil na Madžarsko, kjer se je od žalosti — misleč da je mrtva — vpijanji in v tem stanju streljal nase. Zadel se mi ravno v srce in če živi, vendar je tudi njegovo stanje brez upanja, da hi .okreval. — Izseljevanje v Kanado. — Izseljeniški kemisarijat poroča o izseljevanju irt življenju na Kanadi sledeče: Vsi poljedelci', kateri pridejo na spomlad in poleti v Kanado, ostanejo, ako želijo, pri poljskem' delu celo zimo. Lab:. ; pa gredo delat tudi v gozde, kjer se dela 2 meseca, In imajo od prilike iste pogoje kot poljedelci. Gozdnim' delavcem, katerim poteče pogodba v irteseou marcu, se lahko dovoli, da naprej delajo pri gozdnih korporacijah, če jim pa ne ugaja, se lahko vrnejo k poljskemu delu. Na vsak način se ozira v prvi vrsti na ljudi, ki so že v Kanadi, za ostalo število, katero manjka, razpiše kanadski vselitveni u-radnik v Anversu prazna mesta ju izda po ukazu kanadske vlade garantna pisma. Navadna plača delavca znaša 30—40 dolarjev mesečno, ter ima pri podjetju prosto brano in stanovanje. Torej je njegova plača deloma čist zaslužek. — Čeprav mora vsak delati, vendar mu je zbiranje prosto in lahko dela, kjer ura dopade. — 74-lctnico rojstva praznuje 7. tm. predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk. Šole bodo slavile ta dan s primernimi predavanji. — 75-!etnica Ivana Gešova. Te dni slavi v Sofiji 75-lctnieo svojega rojstva bivši bolgarski ministrski predsednik Ivan Gešov. Njegovo javno delovanje datira vse iz leta 1869, ko je bil dopisnik londonskega lista »Times« iz Bolgarske* Od leta 1870 je pisal v amerikanskih časopisih, kjer je v lepih člankih opisal nasilje Turkov nad krščanskim ljudstvom. Sedaj je predsednik bolgarskega Rdečega križa. — Nedeljski počitek v Turčiji obvezen. Od 15. febr. naprej je stopil v veljavo v Turčiji obvezen nedeljski počitek. Kakor nam je znano, so imeli Turki do&edaj petek kot tedenski dan počitka. — Poljska prodaja svoje rudnike Italiji. Ena največjih italijanskih bank je kupila pred kratkim časom od poljske vlade za 10 milijonov lir koncesijo za eksploatacijo enega največjih rudeko-pov v bivši avstrijski Šlcziji. — Strašen zločin v blaznosti, V Berlinu se je dogodila strašna rodbinska tragedija. Elektrotehniku Ehrhardtu se je o-mračil um in je v tem stanju razbil svoji ženi s kladivom glavo, sina je ustrelil s samokresom v trebuh in hčer najprej« do nezavesti pobil ter jo nato vr gel skozi okno na cesto, kjer je mrtva obležala. Nato je skočil morilec- na balkon, si prestrelil glavo in se vrgel na cesto, kjer je tudi on obležal. Policija, ki je s silo vdrla v zabarikadirano sobo, je našla ženo vso razmesarjeno, a še živo. Sina, hčerko in njega pa so odpeljali v mrtvašnico. — Obednice in spalnice v zrakoplovih. Ameriška zrakoplovna družba, ki vzdržuje normalni promet med poedini-mi artieriškimi mesti, uvaja v zrakoplovih posebne spalnice za potnike, ki potujejo več dni. Istočasno se v zrakoplovih uredijo skupne obedovalnice, kakor je to običajno pri brzovlakih. Dobila se bodo podnevi in ponoči topla in mrzla jedila, vse to pa seve po ameriških cenah. — Vpoklic novincev v Rusiji. Berlinski »Lokalanzeige|« poroča, da je predsedništvo centrale ljudskih komisarjev Unije sovjetskih republik sklenilo, vpoklicati spomladi vse moške osebe, rojene leta 1902, v aktivno vojaško službo. Pa se ljudje jezijo nad monarhistično in militaristično Jugoslavijo! — Otvoritev skupnega gledališča v Subotici z madžarskim in našim osob-jem. Ker ni dal Beograd na večkratne urgenco nobene subvencije za vzdrževanje narodnega gledališča v Subotici, je sklenil mestni senat v Subotici, da otvo-ri hrvatsko-srbsko-madžarsko gledališče im prevzame mesto vzdrževalne stroške. Gledališče nc bo takoj angažiralo večjega števila igralcev, temveč bo klicalo igralce iz Zagreba in Beograda na gostovanja. Tako dobj Subotica svoje stalno gledališče. — Največja nesreča v zraku. Poročilo visoke komisije o raziskovanju krivde zaradi katastrofe »Dixmuidena« je bilo izročeno predsedniku vlade Poincareju. Maršal Fayolle trdi, da je bil velikanski zrakoplov uničen od bliska ter so ne more nikomur pripisati krivde na tejj veliki .nesreči. 1 Prevrat 1918. Prevratne dogodke' v Mariboru in tik ob naši severni narodni meji na Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini bom popisal v posebni knjigi. Pozive za podrobne podatke sem poslal osebam, katerih požrtvovalno delo iz onega časa mi je osebno znano. Morda sem nehote vendar koga pregledal. Kdor torej ni dobil takega poziva, pa se je vendar udeležil ob prevratu v gori omenjenem o-zemlju osvobojevalne akcije in bi hotel prispevati s kakršnimkoli poročilom iz one dobe, naj mi to naznani; da mu pošljem okrožnico z vprašanji. Prevrat pa je seveda potresel na slov. Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini tudi mesta in druge podeželske kraje, k-i sicer niso bili v neposredni bližini današnje državne meje, a se je po odločnem nastopu našega življa v njih vendar mnogo iz premenilo nam na dobro. Dasi takim krajem vsled nedovolj-nega gradiva ne kaže posebej obeloda-njati svojega prevratnega dela, bi bilo vendar škoda, da se pozabi požrtvovalni trud posameznika, ali cele občine* Tudi zadevna poročila po novinah iz prevratne dobe so večinoma pomanjkljiva in še ta zdaj iz spomina. V dosego celotnega pregleda tukajšnjega prevratnega gibanja nameravam tudi to gradivo — seveda ako in kolikor ga pravočasno dobim — uplesti v istočasne zgodovinske dogodke na naši severni meji in prosim vse državne, občinske in župnijske urade, šolska vodstva, društva In sploh vse, ki želijo, da se njihovo delo očrta: naj pošljejo potrebne podatke na moj naslov v Maribor do 15* aprila 1924. Posebno naj poročevalci omenjajo prevzetja uradov, narodne svete, narodne straže, shode itd. Neobhodno potrebni so mi zapisniki in uradni spisi narodnih svetov. Po vpora-bi jih bom vrnil, ali pa — seveda z dovoljenjem lastnikov — oddal z drugim dobljenim gradivom v hranitev »Zgodovinskemu društvu« v Mariboru. Poročila naj bodo popolnoma nepristranska in naj jih podpiše več oseb, ako le mogoče take, ki so sodelovale ob prevratu. Dobrodošle mi bodo fotografije, slovenski in nasprotni tisk onega časa (letaki, lepaki, časopisi), sploh vse, kar Je v zvezi z našim osvobojenjern. Imena poročevalcev bom navedel v knjigi med viri. GENERAL MAISTER. Dopisi. Ples ^Langobardov" pri Sv. Lenartu. (Važen donesek za naše zgodovinarje.) Pri kopanju ilovice za svoje lonce je nalete! zgodovinar Ernest Pollanetz popolnoma slučajno 11 a velik lonec, .ki jo bil poln starih listin, pisanih na prav finih oslovskih kožah. Ker mož kljub svoji izobrazbi zraven slovenščine jn srbščine ne govori drugih starih jezikov kakor lenarški kuheltajč, mu je bilo malo tesno pri srcu, ko se je bal, da mu ne bo mogoče razvozlati tajnosti, skrite v listinah. Lahko si mislite, kako mu je poskakovalo srce, ko opazi, da so listine pisane popolnoma v krasno zvenečem; jeziku, katerega še danes tako uspešno govori visokocenjena Frau AmbL In kaj je čital v teh listinahf Za časa kralja Agilufa se je priseli! k Sv. Lenartu lončar Liutprand. Takrat so imeli v Lombardiji že dosti loncev, pri Sv. Lenartu pa še nič. Kot pagun pa ni mogel napraviti nobene prave kupčije, zato se je dal krstiti in sprejel pri krstu ime Krnesto. Privabil je k Sv. Lenartu iz Lombardije še tudi spretnega svečarja kakor krojača in tako postal ustanovitelj Lon-gobardske kolonije pri Sv. Lenartu. Kruti grofi Herberstein pa so vzeli tudi tem1 plemenitnikom osebno svobodo in jih silili Ha različna dela na njunih velikih posestvih. Sosebno važno je bilo grabljanjo sena in otavo na travniku Polani nižje Sv. Lenarta. Pri tem delu se je posebno odlikoval Erncsto Liutprand, keir je imel najdaljšo grablje in ga je zato grof E-razmo Herberstein odlikoval s priimkom Pollanetzo. Počasi ge je pozabilo, prvotno ime o ni Ir od Liutprandcr in so o-stali samo še lončarji Pollanetzi, katerih potomci imajo prej omenjenega zgodovinarja še kot živečega pr odstavite! j a cvetoče obrti. Te listine 'so bile pisane na kož] ošMv, katere so svojčas ti priseljenci Jongo-bardski prignali s seboj iz Italije jn ko-jih kri še danes plaši po našem trgu. Ta historični dokument pa ni samo važen za rodbino Pollanctzov, katerim! je s tem' zajamčena pristna krvnost germanska, marveč za vse one, ki še sedaj govorijo v lepi »Langobarščiui«, katera je najboljši dokaz za pristnost in čistost njihovega pokoljen.ja. Zato se ni treba čuditi, čo se tj potomci velike preteklosti krčevito branijo vzeti v svoj Langobardski Feuerwehr drugorodni manj vredni element Slovencev in da je za enkrat tudi deželna vlada v Ljubljani smatrala kot pravilno, da sinejo v temi društvu gospodariti samo Langobardi. Jasno je, da sc tako društvo, ki je vir lepili dohodkov, ne sme pustiti v slovenske roke. V društvu vlada vendar komunizem. Če Arevald nima denarja, si ga izposodi iz 'blagajne, če 'Rozamunda kaj rabi, je istotako. Prispevajo pa v to naj manjvredni Slovenci in sicer na ta način, da plačajo krepke vstopnine jn druge prispevke pri veselicah te odlično družbe. Že tretjo veselico priredi ta slavni Fouervvchr tekom1 letošnje zime in to dne 2. marca 1924 nalnšča radi tega, ker ima istega dne Sokolsko društvo svojo mažkerado. To okolnost si naj zabil ježijo oni s»odje v Ljubljani, k.i so stali na stališču, da imenovano društvo Langobardov ni politično društvo. Mi pa sf bodemo prizadeval} pokazati se hvaležne različnim pripotovati im! Langobardom, in bodemo skušali '-idobiti še več domačih obrtnikov, ki bodo olajšali tem gospodom težko bivanje v, tuji deželi. S. Iz Pragerskega. V »Taboru« od 27. febr. tl. natisnjena notica »Železniška nesreča na Pragerskem« je sestavljena ta-, ko, da mora vsakdo, ki jo je bral, misliti, da se jc nezgoda pripetila vlaku, zasedenemu s potniki, in da je pripisovati le čudežnemu naključju, da ni bilo človeških žrtev. Ker taka poročila begajo občinstvo in jemljejo ugled železniški tt-pravf, postaji in postajnemu osobju, prosim, da blagovolite pojasniti zadevo vi svojem listu v sledečem smislu*. Za časa mojega službovanja nd Pragerskem, tj. od 1. maja 1922 do danes se na tukajšnji postaji še ni pripetila nikaka nezgoda, s katero bi bilo ogroženo potujoče občinstvo. Zato je trditev, »da se je zopet pripetila nezgoda«, popolnoma neresnična* Dalje nista iztirila voza kakega s potniki zasedenega potniškega vlaka, torej tudi ne vlaka 231, ki ga ima poročevalec v mislih. Bila sta ta dva voza sicer namenjena za imenovani vlak, toda iztirila sta med premikom pri sestavljanju vlaka. Taka iztirjenja sc na večjih' postajah dogajajo pogosto in sc bodo šc dogajala, ne da bi se kdo radi tega razburjal. V našem slučaju pa je bilo celo to iztirjenje tako malenkostno, da ni bil poškodovan niti noben voz niti tirna naprava. Vlak 231 bi bil kljub tej nezgodi lahko odpeljal z malo zamudo 10 minut, ako bi bila kurjava delovala v redu; edino urejevanje le-te je povzročilo večjo zamudo. Potniki so vstbpili seveda šele, ko ič bil vlak sestavljen, o kakem ogrože-nju potnikov torej no more biti govora. Upam, da boste v smislu tega pojasnila popravili svoje poročilo, ker Vam pač ne more biti ležeče na.tem, da v slabo b:5 spravljate postajo in osobje.— Fr* Scni-čar, načelnik postaje. Iz Ormoža. V dopi&u g. Jurija Čuriiia, objavljenem1 v št. 46 od 24. tm., se jo vrinila pomota, Glasiti se mora 700 K in ne 7000 K. Svetinje. Č. g, župnik je prod 14 dnevi napadel v »Slov. gosp.« ivanjkov«ko gasilno društvo, ter ga hoče smešiti zaradi njegove nepristrauosti. Kako to, da je g. župnik naenkrat pozabil da ima strašno dosti masla na glavi, kar sc tiče našega društva? Zato dovolite, da Vami znova pokličemo v spomin samo nekatere reči, iz katerih se vidi. kdo je pristranski ju kdo ae. Ko so jc društvo >T A B cnt«.- V MatijiSpn, se je poskušalo kočo v najem vzeti za 50 let in bi občina dala popraviti, ker jo je že eram, da ravno v sredini lope vasi stoji taka svinjarija. Pri imenovani seji kr. šol. sveta je pa stavil župnik predlog, naj bi občina podrla staro koč p in postavila novo, zato bi dobila občina za občinsko pisarno 1 lokal v novi hiši, drugo pa bi se najbrž povabilo za društveni dom klerikalnega izobraževanega društva in druge klerikalne prireditve. Za ta malenkostni lokal bi naj občina izdala sto-tisočc dinarjev. Neumen, naš župnik, res ni, ali sedanji napredni občinski odborniki tudi niso oslički, ki bi župniku kimali. Prejšnji klerikalni 'bi bil že zdavnaj privolil v župnikovo predloge in volil cem naložili novo davčno bremo na njihove rame. Iz tega so lahko učimo, kako potrdimo je bilo, da smo se pri zadnjih občinskih volitvah naprednjaki zedinili, in tako vrgli raz županski stolec klerikalnega župana. Kočo pa naj da župnik s cerkvenimi denarjem! popraviti, ali pa naj bo taka kot je, mogoče še bo ob čas« birme prav prišla. Iz Šmarja pri1 Jelšah. Pretečeno soboto 23. svečana so priredili šmarski trgovci trgovski plesni venček. To je bila prireditev, kakoršne Šmarje že davno ni videlo. Poseben komite pod vodstvom g. Wagnerja je skrbel za predpriprave. Plesni venček se je vršil v okusno okrašeni Habjanovi dvorani in' je svirala vojaška godba Jz Maribora, Do okrog 11. ure je trajal koncert. Nato pa se je razvil ples, kj je trajal do 6. ure zjutraj. Prireditev je bila zares izborno aranžirana in plesna dvorana nad vse okusno opremljena, za kar vsa čast šmarskimi damam, ki so so za to potrudile. Ni ires, da v Šmarju samo spimo, nego resnica je, da napredujemo v vsakemu oziru. Le tako naprej in' življenje nam bo gotovo prijetnejše, kakor če bi tuhtali vsak v svojem! kotu, kritizirali čez državo in slabe razmere tei> mislili samo. ljdai nas zaleze smrt. lXDDDOxnjuu a □ □rrrjagaranap Danes, 1. marca 1924 Sokolska maškarada Narodni dom rornAkiman O. O nrru«»fpnnm Koroške vesti. GuštanJ. Pevsko in godbeno društvo v Guštanju je priredilo svojemu vrlemu članu g. Jamšeku ob priliki odhoda k vojakom odlhodnico. Večer je le prehitro minil v veselem razpoloženju. Z g. Jam-šekoul zgubi društvo marljivega pevca, člani pa dobrega tovariša. Želimo mu najboljše predstojnike, ki jih »bog svojega lepega vedenja zasluži. Guštanj.Ravrre. (Kako daleč smo že prišli!) V kantini, jeklarne na Ravneh je vinjen razsajal delavoe Pavšner ter klical ponovno: »Heil Deutsch-Oostcrreich, nieder mit Jugoslavien! Nieder mit Ser-bienl Nieder mit den Čušen!« — Ljudi takega mišljenja je šc mnogo tukaj, samo da nimajo korajže to tako javno in glasno povedati kot Pavšner, ki postane sedaj ir naroden mučenik! — Neončur-stvo v novejšem času sploh pričenja mogočno vzdigovati glavo! Pri lično za to so razne veselice in plesi, kjer se nem1-škutavijo natrpa kot slanikov. Tako je bilo na plesu požarne hrambe v Guštanju, tako v Kotljah. Celo v znanj slovenski gostilni Cvitauie v Tolstem vrhu so se zbrali mladi smikolini in nadlegovali slovenske goste z nemškim kru-lenjem, dokler niso bili prisiljeni oditi. Glavna tovarna tega nemškutarskega materijala je seveda jeklarna grofa Thurna tukaj, zato so pač razmere ne bodo preje zboljšale, dokler — jeklarna ne zaspi, kajti presekati zveze, obstoječe preko meje, ni mogoče. Žalostno je tudi dejstvo, da okolica nima zavednih kmečkih fantov, ki bi temu pojavu bili najlažje kos. Celjske vesti. Krajevna organizacija JDS za celjsko okolico inia 6. tip- ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu svoj drugi članski sestanek. Himen. . V Zagrebu se je poročil g. Franc Zagoričnik, knjigovodja kamnoseške družbe v Celju, z gdč- Anico Adam iz Zagreba. Mnogo sreče! Svoj 87. imendan je slavila 1. marca ga. Albina Kapusova, najstarejša Slovenka v Celju, stara mati gospe dr- Božičeve. Njena hiša je bila svoj čas ognjišče narodnega življenja. Jubilantki še na mnoga leta. Drugi mladinski koncert s predavanjem priredi 9. trn. Glasbena Matica v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 11. uri dop. Ljudsko vseučilišče v Celju priredi 6-tm. predavanje o Dalmaciji- Podružnica Jugoslov. Matice v Celju je imela 28. febr. občni zbor. Predsednik, g- ravnatelj Jeršinovič je podal lepo sliko o delovanju društva. Celjska podružnica šteje danes 288 članov in je nakazala lani pokrajinskemu odboru 30.000 D-Za novega predsednika je bil izvoljen g. Rafko Salmič. Staremu odboru, zlasti g. Jeršinoviču je bilo izrečeno zaupanje in zahvala. Kultura in umetnost x Macharjevo }me. Maohar se nikjer ni podpisoval s polnimi krstnim imenom, zato se mu je često zgodilo, da je dobival razna imena. Večinoma je veljal za Jana, pa tudi »a Jindrieba, v resnici pa je — tako v»aj zatrjujejo — Josof. jaz sem v svojem feljtonu o Mach ar ju uporabil ime Jindfich, ki mi jo ostalo v spominu iz čeških virov, — v resnici pa jo bil J. S. Macher krščen na Jožefa. Menda se svetniki Jožef, Henrik hi Janez ne bodo pulili zanj.j,it' Maohar tudi ne zanje, zato je trnka napaka lahko odpustljiva. x Zveza duševnih delavcev v Sloveniji. Na ustanovnem! občnem zboru 30. dec. 1923 izvoljeni odibor ZDDS se je konstituiral na seji 18. januarja sledeče: preds. univ. prof.* dr. L. Pitamic, l. podpre ds. ^rž. pravdni k dr. I. Jančič, 2. podprods. žtiptt. F. S. Finžgar, blag. inž. L. Novak, tajn. dr. M. Pivec, orib. prof. tir. D. Lončar, ur. I. Lavnirin, odv. dir. I. Goričan, sodrn. svetn. A. Lajovic, zdravn. dr. I. Pintar, univ, prof. dr. M. Vidmar. — Prva naloga, ki si j0 je stavila ZDDS, jo dati inicijativo, da se ustanovijo slične zveze ipri Hrvatih in Srbih predvsem v Zagrebu in Beogradu in da siku p no z nitaii omogoči ustanovitev državne »ve- < ze za belo našo kraljevino. Zakaj šele ta državna »veza more biti včlanjena v internacionalni zvezi (Comfederation Internationale des TravaiJleuirs Intellec-tuels), ki ima svoj sedež v Parizu. Da bo mogla ZDDS izvršiti svoje naloge, je potrebno predvsem, da združi v sebi vsa 'društva in vse skupine v Sloveniji, čigar člani so duševni delavci. Dnuštva, ki so dozdaj včlanjena v ZDDS predstavljajo le del onih, ki bi po svojem značaju vanjo spadala. Naj bi se ona, ki so še zunaj, zavedala, da more le močna skupna fronta vseh duševnih delavcev pripomoči do zaželjeucga uspeha. Priglasitve je nasloviti na »Zvezo duševnih delavcev c Sloveniji« Ljubljana, Kongresni trg 7 (pisarna Slov. Matice). x Februarski broj »Jadranske Straže«. Prhnili smo drugi broj Jijope pomorske smotre. Broj je zakasnio radi likvidacije tiskate, u kojoj se je dosad tiskao, tako te se je zadnji čas list mo-rao pre ni jeti u d ragu štampariju i dok nijo bio sklopljen ugovor s uovom štamparijom, revija ni je mogla uči u štaimpu. I ovaj je 'broj (pum poučnog [ zanimivo# gradiv#!, le uspjelih i dobro re-produkovanih slika. Na naslovnoj je strani opet nova naslovna slika, koja prikazuje moruara s dalekozorom na re-fl ek toru ratnog broda, a rad je akad. slikara Seitza, »uktora umjetničkjh razglednica »Jadr. Straže«. Od slika isti-čenio lijepe sn trnke Komiže na Visu, sv jetionjka »Mulo« kod Šibe tiske Rogoznice, umjetničku fotografij« »Mjeseči-na na Jadranu«, pogled na Šibenik, te šest drugih slika iz Šibenika, devet fotografija o prvo j našoj pomorskoj Vojnoj Akademiji u Gružu, portrete generala Smiljaniča, i siiku engleske podmornice »L. 24«, koja je pred par dana poto-nula. Glanci -so; Ratna mornarica, trgovina i industrija, u kom pisac por. freg. B. Martinec, zgodno povezuje ulogu rat-he mornarice s razvojem' prdvrednog djelovanja pojedinih država. Dalje so nastavlja vrlo poučna radnja kap. b. h. N. Stankoviča o pomorskoj histeriji Jadrana. U nizu članaka »Naši primorski gradovi« ovaj je put vooma stvaran 5 dokumentovan člahak o Šibeniku, u kom pisac (Dis) raspravlja aiktuelno potrebe ovo-g našeg primorsikog grada. Ži-votopisom' poznatog vojskovodjo generala Smiljaniča, tc kratkimi ali iserpivim prikazom' dosaclanjeg rada našeg pomorsko# športskog kluba »Gusar« svr-šavaju članci, a ondai slijede rubrike »Avijntilca«, »Listak« i »Društvene vi jesti «. Ukupno ovaj broj ima 28 stran a sa 21 slikom. Najtoplije preponičamo o v« odličnu i reprezentativna našn pomor-»ku smotru. . r ; i !-■ Izpred sodišča. Dva pretepača. ‘25-lotni Franc Rakuša in 21-letni Tomaž Zemljič, oba delavca v Bodislkv-cih, okraj Ljutomer, sta bila dne 28. avgusta 11. predpoldne a* vinotoču Vincenca Miheliča v Malt Nedelji. Ko so šli Matija Horvat, Vinko Vrbnjak in Fran M’in ari o od maše domov, je začel Rakuša »kozi okno vinotoča kričati: »Auf-biks smrkavci, sem' hodi, kdor ima karaš.« Mimoidoči go šli mirno naprej. Naenkrat pa prileti za njimi Rakuša in u-dari HorArata z roko po glavi. Napadeni »grabi napadalca in ga vrže na tla. Pri temi pa sta padla oba in sicer tako, da je bil Horvat na Rakuši. Medtem je priskočil zraven Zemljič, potegnil Horvata raz Rakuša top temu dal svoj žepni nož z besedami: »Dregni ga, dregni ga.« Rakuša je nato pelinil z nožem štirikrat svojega nasprotnika. Prizadjal mu je razun lahkih poškodb tutcli težko na desnem nadlehtju. Rakuša prizna, da je iz joze zabodel svojega nasprotnika, Zemljič pa taji, da bi on bil soudeležen. Obsojena sta bita oba in sicer Rakuša na 1 leto, Zemljič pa na 8 mesecev, težke ječe. f v. Mlad nasilnež. Podpregledniik finančne kontrole Miha Sok je dne 8. novembra 1923 zašli Suval v šolskem' poslopju a* Št. liju tamkaj zaposleno zidarje radi tihotapstva. V zasliševanje so je vmešaval 18-lefcni delavec Konrad Potrč v Št. Ilj« ter vprašal finančnega organa^ če Uaa tudi SfrW».\ ■ za njega kaj. Po svojem! imenu povprašali, je ponovno zaničljivo odgovarjal: »Kaj vas to briga.« Ta žalitev je dala financarju povod, da Potrča aretira. Temu Qia se je slednji protivil. Pograbil jc financarju okoli pasu j n ga hotel vreči na tla. Sodišče ga je vkljub tajenjii' obsodilo radi pregreška po ^ 104. in 93. srb. k. z. na 14 dni zapora. Zopet nož. 20-letrii posestnišiki sin' Jakob' Klobasa a* Okoslavci h, okraj Gw. Radgona, je dne 26. dec. 1923 pp; nekem' pretepu zabodel z nožem Karola Budja v pljuča, Klobasa, ki sAToje dejanje prizna, j« bil pred okrožnim sodiščem' obsojen radi hudodelstva težke (eleane poškodbe na 4 mesece težke ječe. Sraka. 57-1 e tih Franc Časar, ki je služil pri Karolu Aublu pri Sv. Lenartu za hlapca, je bil dne 15. febr. z vozom a- Mariboru. Na dvorišču mesarja Rudolfa Veleja jc a zel raz konja Franca Frasa kožuh. 7, njim je pokril svojo kobilo tu ga piri-kril skrbno s plahto. Ko je Fras opazil tatvino kožuha, ki je vreden najmanj 5(>1XI K, je začel povpraševati po njem, Časar je pa molčal. Neki paznik, ki j« nadzoroval {kaznjence pri delu na Vele-jevem) dvorišču, je pripomnil, da bo mu zdi Časarjeva -kobila debelo pokrita in zares je Fras našel pod plahto svoj kožuh. Časar je nadalje osumljen, da jo 'istega dne opijanil svojega sohlapca Matijo Črnka tor mu pri tej priložnosti ukradel 7 ključev. Z onim ključem' jo odprl Ornikov kovčeg in vzel H njega hranilno 'knjižico z vlogo 4o 40 K ter zimsko čepico. Končno je Časar osumljen, da je prodal sohlapcit Črnka klobuk za 100 K, ki ga je še ne-znano komu ukradel. Piri ' okrožnim1 sodiščem' jo bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 6 tednov težke ječe. SporL : Coucours hippique povodom zagrebškega velesejma se vrši L in 4. majat.b v Zagrebu. Obsegal bo nagradno jahanje, nagradno skakanje posamezno in vi dveh, tekmo v skakanju v višino itd. —• Vse informacije daje tajništ\-o jugoslov. Jockeykluba v Zagrebu, Opatička ul št, 27. : Nov avijatični rekord. V; Daytonirt v državi Ohio je dosegel amerikanskil avijatični poiročnjk Mac Ready svetskj) rekord v letalstvu. Dvignil so je s posebnim' zrakoplovom a- višino 12.494 m, torej 1000 metrov višje kot francoski avijati-čar Gadi Lacointea. Film. I. Mariborski foioskop. Samo še done« in’ jutri so predvaja krasna Shakespearova drama v 7 dejanjih »OtheHo«. Odi pondcljka do srede (vključno) jo n« vr. sti »Miss Bcryll«, v glavni ulogi igra Lya Mara. : ]. ' , Orjuna. Orjuna Studenci. Uradne ure tajništva vsak pondeljek in vsako sredo od 7.-8. ure zvečer v Čitalnici Narodni dom. Sprejema se istotam tudi članarino za letošnje leto. — Zdravo! Tajnik. Zmaj v Mariboru!? Kani' A-se beži, kam' vse hiti, kaj trušč in hrušč pomeni? Kanj.' množica ljudi drvi, kaj v Mariboru je na dnevnem' redil V dvorani mali Narodnega doma tam zmaj strašan sedi. Z oči mu bliski švigajo bror, grom®, iz žrela plamen živ. žari. Tam! priredi naš »Sokol« maškevaidtv h kateri vabi staro, mlado. In da popolnejši bo ta sijaj, a vsem dobrim vam postreže fcudj zmaji Se mnogo vem, pa ne povetn1, —• /' Kdor hoče vedeti o vsem kan okrog zmaja se godi, ’j-) ®a fflaškerado djvuo asi hitil '(»T A B O it< --------------- na postili torek dne 4. marca t. 1. z za- /•StraSf 6, mariborske vesi. Maribor. 1, marca 1924. ,;in LUidska univerza. V porideljek dife 3;'iniarča ot> pol 20. ur* prodava g. prof. Prade Škof o postanku svetov ja, Fo.pre--davanju bo odborova seja " m Občni z.bor »Jugosleveiiske Matice« •preložen. Z ozirom! ma dijaško akademijo v Maribora jo Jugoslovanska Matica 'ddgodila na porideljek napovedani občni zboir in dotočila, da se vrši občni zbor nepreklicno v pondeljek 10. marca, v pro-ftorili NaTodnega doma. m Češki klub in Jčsl. Lipa imata v nedeljo 2. marca ob pol 11. uri dopoldno y. Grajski kleti z zastopniki gledališča, Glasbeno Matice id vojaško godbe skupno sejo radi proslave stoletnice češkega skladatelja Bedrieha Smetane. Točna udeležba vseh prizadetih nujna. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in narodne karte za stanovanje. Navodila so ista 1_ot •lansko leto. samo glede znižane vožnje se priipofnni, da je začasno dovoljena samo za CSR. m Državna loterijo. Srečke za k razred 7. kola se razpečavajo pri blagajni glavne pošte. Kupite in obnovite jih pravočasno! m' Poglavje o solidarnosti. Prijatelj lista 'nam piše: Te dni sc mj je zgodilo, da serni v družbi prijateljev v neki tukajšnji kavarni'pil. nekaj buteljk vina Srt’nekaj'kav. Zgodilo se nam jo pa, da isi©-nami je hotelo zaračunati oboje nad 'tarifo na ceniku. Šele na naš protest se .parnJ je izstavil pravilen, račun. Gospode jkavaraarje prosimo, naj svoje plačilne natakarje ponče, da tako postopanje ka-tvarnam ni na korist. ml Čudno obnašanje gospoda mestnega fizika. G.mestni fizik dr. Leorihardt so jo nedavno vozil v Gradec, ker iu‘u je zbolela mati. Pri reviziji vlaka ga je ca-Tinski uradnik po predpisih vprašal, koliko ima denarja^. Mož pa ni hotel razumeti in je zanieLji-vo vprašal »Wie!« Ko .ga jc uradnik opozoril, da bi kot. mestni fizik pač moral razumeti naš jezik, je milostno 'odgovoril, da ima »tri biljada dinara«. Nato nui- 'je uradnik ul ju d no vrriil po.so.š, grimestari fizillr pa’je .paseš z jezo iu arogantno pograbil in mrmral. .Se Havzoči inozemtoi so se zgražali nad ‘ 'ir.iegovim' obnašanjem. Mož se bo seve-, da mlcral zagovarjati radi §'104. pred sodiščem!, Zanimive ljudi še imamo v naši •miagistratni službi. m' Občinstvo opozarjamo, da: si pravočasno uabavi Vstopnice za di j. "akademijo. Gledališka blagajna je v nedeljo odprta od 9. ure do 12. 1 mi Razglas stanovanjskega oblastva v Mariboru. Prejeli smo j,n' objavljamo: V »aJdbjoml času se zopet ponavljajo slučaji, 'da Se stranke vselijo v izpraznjena 'stanovanja brez dovoljenja stanovanjskega oblastva. Stranke se v kustnemi in-toresu opozarjajo, da se izognejo nepri-likam, da se v smislu predpisa čl. 14. .stanovanjskega pravilnika smo vseliti v izpraznjeno stanovanje samo ona str a riba, kateri je bilo tozadevno stanovanje dodeljeno z odločbo stanovati jakega oblativa. To velja tudi za hišne posestnike, kateri morajo tudi. predati predpisa*-noi prošnjo za dodelitev tozaidcjfjrga iz-vraanjenega stanovanja v lastni hiši, •alko žele priti vanje. Stranka pa, kal era še je vselila brez dovoljenja stanovanjskega oblastva, se mora izseliti, te v sc taki stranki ne more pod nobenim pogojem! dodeliti tozadevno stanovanje, temveč drugemu prosilcu. Poleg tega seknz-tnuijejo tudi.hišni posestniki, kateri so dovolili vselitev strank brez dovoljenja stanovanjskega oblastva, ali sc sami ■pselijo v lastno hišo brez predhodnega dovoljenja stanovanjskega oblastva, z denarno kaznijo do. 6000 Din.'Nadalje se stranke onozavjajo, da Slani tukajšnjega istattiovanj-skega oblastva 110 sprejemajo prosilcev za stanovanja v stanovanjskih zadevali v svojem stanovanju, ter da imajo prosilci za stanovanja v smislu Čl. 37, stanovanjskega pravilnika v svojih.1 prošnjah, katere so vložijo pri stanovanjskem oblastva, navesti vse odločilne razloge, iz katerih izhaja potreba stanovanja, ral Maškarado imrodj tudi letos Sokolsko društvo v Studepoih pji Mariboru/ četkoml ob 8, uri zvečer. Kdor jo bil na maškeradak prejšnja leta, nas gotovo poseti tudi letos in; pripelje seboj tudi •svoje znanec. Torej ha svidenje, prijatelji društva, od blizu in daleč. m) Učnj tečaji zri. damsko in moško krojenje. Vpisovanje zadnji dan v pon-deijek 3, m ar e a v hotel' »Meran«, v Ma-aiboru. m: Nočno lekarniško službo od. 2. do 9. tm. ima lekarna pri »Zamorcu;< (WoIlf) v Gosposki ulici. m Maškerada ISŠK Maribor v Narodnem domu na pustni torek obeta postati zelo zabavna. Zanimanje za prireditev je veliko. Lanskoletna prireditev v Go-tzovi dvorani je bila v vsakem oziru prvovrstna in-si odbor prizadeva letos v Narodnem domu enako vprizoriti. — Kontrola mask bo tudi sedaj stroga in jo s tem: zasiguran tudi moralni uspeh. Športu prijaznemu in zabaveželjuemu občinstvu priporočamo pa pustni torek obisk mnškerade v Narodnem donvn. m Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salon, lepo zračne sobe za klube in> obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti sc sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. nv V gostilni »Beli zajec«. Meljska cesta so vrši v nedeljo dne 2. marca domača zabava s plesom. Poje pevsko društvo »Krilato Kolo«. Za dobro kuhinjo in izborno pijačo jamči gostilničar, ml Grajska klet. Nedelja 2. marca tl. koncert nar. ž.cl. gl. društva »Drava«. —• Začetek ob 20. uri. . m Iz »Klub-bara«. Kakor doznavamo, prevzame -puzikulmo vodstvo v Klub-baru Veliko kavarne s 1. marcem; tl. zopet domači umetni-k-pianlst g. Pepo V/interhalter. 01) tej priliki priredi salon,skl orkester g. Kaplaneka v soboto, dne L mprča v Veliki kavarni kompozicijski večer, pri. katerem’ sc bodo izvajale samo ipijnovejše kompozicije g, Win-terhalterjh. Ta večer bo nedvomno vzbudil pozornost vseh" pr.iiatoljev lepe jp moderne .glasbe. V ostalem opozarjamo na tozadevni, oglas! Narodno gletfaf!33$. REPEETOIRE: Sobota, I. marca ob 1!). liri Mogočni prstan«, ab. B. Nedelja, 2. marca ob 17. uri »Janko in Metka« (kuponi). Zadnjič v sezoni. Nedelja, 2. marca ob 20. uri »Uri treh mladenkah«, Al). C; (kuponi). • Pondcl.iok, 3. marca. Dijaška akademija, izven. Torek, 4. marca ob 17. uri »Lumpacij-vagabund«,. zadnjič v sezoni. Današnja predstava »Mogočnega prstana« (dne !. marca) se vrši Izjemoma cb 19. (sedmih zvečer), na kar opozarjamo cenj. občinstvo- »Mogočni prstan«. Pri današnji in pri vseli nadaljnih predstavah Milčinskega narodne pravljice »Mogočni prstan«, so znižane cene. Nedeljski predstavi. V nedeljo popoldne ob 17. uri (petih) se vprizori zadnjič Vi tej sezoni krasna Ilumpcrdinckova pravljična opera »Janko in Metka«. To opero priporočamo mladini kot odraslim. Prvi se bodo naslajali nad čarobno-pravljičnimi motivi, odrasli bodo pa poleg tega uživali še izvanredno lepo glasbo. Za to predstavo veljajo znižane cene. Zvečer ob 20. uri se ponovno vprizori ena uajpriljubljenejšjh operet »Pri treh mladenkah«. V vlogi Schobra gostuje tudi to pot g. Janko iz Celja. Predstava je za a bon- C. Smetanova proslava v mariborskem gledališču,; Stoletnico smrti velikega češkega skladatelja Smetane je nameravalo proolaviit mariborsko gledališče 2. marca s ciklusom »Ma vlast« (Moja domovina). Ker .pa so nastale v, orkestru 1110111 en tabo nepredvidene ovire, se ta proslava 2. marca no vrši, pač pa se bo proslavilo velikega pokojnega glasbenika s tem, da se bo vprizprMa še koncem tega meseca oz. v začetku aprila njegova vedno sveža narodna opera. Prodana nevesta. Preinljera v drami. Prihodnji teden sc vrši premijera Wicdove satirične igre v štirih dej. »2 X 2 = 5«, Režira g. Železnik. S • ;.-o^ .aasw.u^., Želje gledališkega občinstva. Prejeli smo in objavljamo: V nedeljo s«1 je predstavljala v Narodnem gledališču burka š petjem! »Lumparij Vagabund«'-v skoraj popolnoma prazni hiši. V tej priliki se u šojam o vprašati vodstvo narodnega' gledališča, zakaj ne da preprostemu ljudstvu, 'kakor tudi. meščanom več naših domačih narodnih iger: kakor Legionarje, Rokovnjače itd. Kakor nam1 je znano, se te narodno igre že dolgo časa niso tu proizvajale ali pa na; tem1 odru sploh šo ne. Če pogledamo malo muzaj, n. pr. Ljubljansko gledališče pred preobratom, ki jo bilo znano kot. jako dobro in na višku umetnosti (? TJrcd.) vendar so bile pa repertoarju vsako leto poleg drugih večjih dri, tudi naše narodne spevoigre. Že v nacionalnem oziru bi bilo priporočati vodstvu narodnega gledališča v Mariboru, da nam' da; nekaj narodnih iger z godim m. pr. Legionarje ali Rokovnjače, posebno še ko se nahaja in- sodeluje pri narodnem gledališču skladatelj sam. Vsekakor lepo, da se nam! nudi lep užitek s modernimi dramskimi predstavami, vendar ne smemo pozabiti 'na naše domače, narodne igre in upoštevati željo preprostega ljudstva, ki v največji meri podpira gledališče v Mariboru, obenem pa tudj so ozirati na politične .in nacionalno razmero mariborske. Prosimo in upamo, da ugodi vodstvo narodnega gledališča želji ljudstva. Obiawe. § Cercle frarigais priredi v nedeljo, dne 2. marca ob šestnajstih in pol v Vesni družabni večer z zabavnim programom in čajem' za svoje člane in po njih povabljene goste. Radi priprave čaja in peciva prosi odbor, da se prijavi udeležba v petek dno 29. febr. ali v soboto, dne «1. marca, v društveni čitalnici (drž. gim. pritličje na levo) med 17. iu 19. uro. Prispevek za čaj 10 D za osebo. § Pustno vrvenje. Kakor že poročano, priredi na pustni torek t. j. 4. tiri. ob 20. uri v Gotzovi dvorani športni klub Ra-pid maškarado. Ker vlada veliko zanimanje za prireditev, se.sporoča, da se mize ne umrejo rezervirati. Vhod mask ob K-21. uri. Kdor ni dobil .vabila, naj oprosti in si ga naj nabavi v trgoviui Kafer, Šolska ulica 2, kjer se bodo do torka opoldne ob 12. uri prodajale vstopnice incl. nočni davek po 20 Din. — Vstopnice pri večerni blagajni od 39. ure stanejo 2-5 din. ; § Prikrojevali).! tečaj v Mariboru. — Zadruga, krojačev in sorodnih obratov v Mariboru naznanja, da so bo vršil pri-krojcvalni tečaj od državno nastavljenega strokovnjaka iz Ljubljane. Člani zadrugi1, ki se hočejo tega tečaja za gospode in "dame udeležiti, se jiaj javi.jopri načelniku do 15. marca 11. § Vtopnice za športno maškerada ha pustnj. torek v Narodnem domu se dobe v predprodaji v trgovini g. Baloha na Grajskem trgu In v trgovini g. Pr. Majerja na Glavnem: trgu. Priporočamo posebno onim, ki. pridejo v maskah, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji. Cena 20 D z veseličnim in dinarskim davkom' vred. § Koncert. 3. Ju 4. marca se vrši v gostilni. »Orovič«, Vetrinjska ulica, koncert. Policijska ura podaljšana. Točilo so bode črno jn. matrono Gotzovo pivo j 11 na razpolago bodo domači krofi. Igra. salonski orkester. Vstopnina prosta. Za obilen obisk sc priporoča gostilničar. § Športna maškerada. Ena od naj-iepšili pustnih veselic bo gotovo maškerada, katero priredi I. Slov. šport, ldub »Maribor«, dne 4. marca, tl- v prostorih Narodnega doma- Vabimo občinstvo, da se polnoštevilno udeleži te veselice, ker jc eventualni dobiček namenjen povzdi-gi slovenskega športa. § Vabilo na velike pr odpust 110 veselico, katero priredi tnmhuraški odsek nar. žel. glasb, društva »Drava« dne 2. marca v vseh prostorih gostilne Novak v Rušah. Začetek ob 37. uri. Vstopnina 5 Din. Za obilno udeležbo prosi odbor. § Delavsko društvo »Enakost« v Studencih priredi dne 2. marca tl. pevski koncert v gostilniških prostorih F. Stihi 1 j (gostilna »Triglav«) v Studencih. •Po končanem' sporedu prosta - diava. Začetok ob 19. uri. Za obilen obisk prosi ♦ IV, Mariboru, dne 2. marca 1924 — i t § Zarja v Pobrežju ima v nedeljo dne 2. marca, pustno veselico v gostilni Rojko na • Spodnjem! Pobrežju. Začetek ob 3. uri. Domačini in gostje dobrodošli. § Pevsko društvo »Zvon« na Teznu prirod;! na pustno nedeljo, to je 2. marca tl. ob 35. uri v gostilni g. Vollnvaier :a na Tržaški cesti veselico z burko »Resnica se jo izkazala«, petjem', šaljivo pošto in plesom. Vstopnina 5 D. K obilni udeležbi vabi odbor. Filatelisti., Vsak četrtek ob' 20. uri sestanek y gostilni Novosel, Rolovžki trg št. 8. J i Gospodarstvo. g Mednarodni sejem v Brislu, V Br¥« slu se bo vršil V. oficijelni trgovinski iu mednarodni sejem. Prospekt je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g V. Vzorčni sejem v Milami. V Milami se vrši od 12. do 27. aprila V. vzorčni sejem. Italijanski generalni konzulat v Zagrebu posreduje pri prijavah naših industrijalcev, ki hočejo razstaviti svoje .vzorce. g Vzorčni semenj za živino v Milan«, V Milanu sc bo vršil od 12. do 27. aprila 3924 vzorčni , semenj za konje, govedo, prfšiče 'in' ovce. Prospekti semnja so .interesentom1 na razpolago v pisarni trgovske ari obrtniške zbornice, ; Tujci w Mariboru novo prijavljeni y hotelih iri prenočišči!!' dtie 3. marca 3924. Hotel »Merari«; Hartl Ivan, šofer, 'Frauenau. Juug-man Rudolf, toženih, Zb e ono. Schols ,F. tovarnar, Berlin. Kiasing Ernst, ravnatelj, Trst, Semelj Teodor, špediter, Petrograd. Goldschmied Franc, potnik, Dunaj. Oset Franc, trgovec, St, Herca, Čeč Karl, ravnatelj, Ljubljana. Tepp* Albert, uradnik, Olmiitz. Persich Josip, trgovec, G raz. Teichner M., el ek trike r Bicli-tz. Heinrich Maks, trgovec, SzrobeK Švimiair Miško, adj-unkt, Grade. Pfiok' Marjeta, potnik, Dirnaj. Stohr Edvard, potnik, Dunaj. Gritz K., potnik, Dunaj. Hotel »Pri zamorcu«. ■! ■ Mazde Zora, zasebnica, Ljutomer. Plavšak Ludvik, posestnik, Ivanjkovci, Weisbach Paul, potnik, Praga. Borkano-vifi Žarko, zastopnik, Milanovac. Poved Rudolf, trgovec, Dramlje. Besja Adolf, trgovec, Maribor. Arhanič Vjekoslav, trgovce, Zagreb. Mayor Paul, odvetnik, Koprivnica. Hotel »Črn! orel«. Umsbach Artur, odvetnik, Ljubljana. Mihelič Fani, zasebnica, Maribor. Faganel Ivo, od v. kan., Gorica. Menhart Ana, zasebnica, Maribor. Sršen’ Franc, uradnik, Celje. Kolarič Anton, posestnih, Ranhovcc. Streiehcr Hinko, tes. moj.. Slatina. Wabei- Nikolu, potnik, Zemrijii Fingcir Vi lini, potnik, Osijek. Gostilna »Halbwidl«. Schwa-rz Adolf, artist Jaszi. Aumajer Marija, ar ti.st in ja, Linz. Micbl Emilija, ar tistin ja, Dresden. Deruov-šek Julij, trgovec. Maribor. Friedman Martin, monter, Bavarsko. Vajdič Ant., trgovec. Sedlarjevo, Kranjc Josip, kuplanv Radoslave!, Peternel Josip, trgovec, Podčetrtek'. Hote! »Kotovo«. hinik Iguac, livar, Bjelovar. Glaser Marko, delavec, Ruše. Golob Franc, trgovec, Slatina. Vas .Josip; kmet, Prekmurje. Česi Drago, Ijvač, Bclovar, Gostilna »Holekriecht«. Žlender Josip, čevljar, Pilštanj. Novak Antonija, natakarica, Šmarje. Beido Franja, zasebnica Litija. Grm' Cecilija/ kuharica, Velenje. Kraner Anton, delavec, Lajte-rsberg. Gostilna »Pri grozdu«. Pjeliler Beti, zasebnica, Sv, Lenart, Pintarič Vinko, posestnik, Martinci, Schickcr Josip, posestnik, WoJka, žaga-šen Boštijan, trgovec, Bosna. fjkKjjlua Lttschmgg. 'Čemeč Fran.c, zid^r, Erdelj. Maček F* kurja/, Loit^clf ^ >.oubi>r. '□iajaidaiaiaiDiD Prodaja na velike le za trgovce, E 3250/23 D. S. Merežkovslri: □ulijan Odpadnik. (Dalje.) (58) Stratcnilka Je z izkušenimi pogledi opazovala atletove vaje. Obraz mu je bil slejikoprej top .kakor bikovski in ni kazal ilikakega zanimanja zanijo. Gospa 'je ■nekaj zašepetala svoji sužnji na ulm, nato pa se je popolnoma zatopila v opazovanje močnih, zajetnih atletovih’ pleči* ugajalo ji je, ako so se he.rlvulške mišice napenjale pod grobo, rjavo kožo n’a ogromnem' lirhtu. Atlet je lovil in vsrkavat vzduh kakor kovaški ineh in dvigal železno n teže visoko nad glavo, ki je po Svoji moči bila podobna živalski, a je navzlic glupemu o.birazn iaraževala iz-vcst.no lepoto. ‘3 " ci&D-1"" Zavesa na v¥atih' se je razgrnila; gruča gledalcev se je umaknila in dvoje mladih kapadočijskih kobil, ena bela, druga orna, je dobrzelo v hlev. Mlada j ah,alka je lahno, s posebnim gutu-ralnim1 vzklikanjem, skrhala 's kobile na kobilo, blato je 'napravila še en' opašete obrat v zraku in je skočila na tla — krepka, sladka, vesela kakor nienc kobile: prt nagem' životu so ji polzelo maj-bkene kapljico pota. Takoj nato se ji je približal mlad1! gizdalinsko oblečeni hi-pPdijakoTi trnsile »V. Apostolov Zefirin, ha glasu' kot velik ljubitelj cirkusa, poznavalec kohjev in stalni go.' vseh konjskih tek"cmt; znanje bil. daje stavil vtsoke svote za stranko »višnjevih« proti »zelenim’«. Nosil je škripave polučev-Tje z rdečimi petami. Po njegovih’ počr-helik obrvih,1 napudranem1 in uaTurrfe-n jenenf obrazu in skirhVio Sfegovanih kodrih bj človek sodil, da je podohnejši mladi 'devojiki nego cerkvenemu služabniku. Za njegovim' hrbtom1 je stal sn-ženi. obilno natovorjen z najrazpovret-Siejčimi' zavitki, zvitki’, zavoicki’ tkanine — nakupljenimi v modnih' trgovinah. — Krokate, tule vonjavo, ki si’ jo saželela predvčerajšnjim1.. "nwi 'X’J 1 ' 11 ' Z laskmdm’ poklonom je Mpodijalčort [podal jahalki elegantno, z višnjevim' vo-fckom zapečateno steklen ičico. — Ves 'dan sem1 tekajo d trgovine do trgovine. Jedva sem jb (našel. Najčistejša nadira! Šole davi’ so jo pripeljali iz Apameje. 1 ’ *|j ■ :1? * — In tile zaWjčki,l?,; ■" je vprašala Krokala zvedavo. 1 ' *!*;'}’«* * •— Svil« % nw>deniiml"vzorči in še druga damska rohai ":V.. — Vse za tvojo? . .' •— Da, da, vse za mojo’pobožno sestro, častito miatroino Bležilo. Treba je, da pomagaš bližnjemu'. Ona mteogo da na moj okus pri izbiri tkanin. Od ranega jutra sem’ ha cesti zavoljo njenih' (naročil. Da si človek ne unese nog! Toda nič ne rečeni1, hič ne god,m jami’. Bfezila je tako dobrodušna, dejal bi, sveta ženska! — Le to je škoda, da je stara, — se je zasmejala Krokala. — EJ, t*' htali tam, vtenhif svežega smtaHvIriega listja in o-briši not s črne kobile . « ! ^ — Da, a: tudi starost ima svoje prednosti — je onfttavsi a; Takon in1 si sa-movšeč nrecal bete. skrbim negovane in' z dragocenimi prstani obložene roike, nato pa se j« nagnil k’ nji in ji dejal po-tihoirin: na uho: ' — Nocoj torej? — Ne vem1. Mogoče . . ... Ali prineseš kaj zame ;. "!l' i’*' !***' — Na boj se, Krokala:' ne pridem pravihorok. Tinam košček tinskega, vijoličastega škrlata. Kakšen' Vzorce, ko bi ga le normala! h|*' ’ Vnt, Dijakom' 5e i"1*! položi na usta dva prsta, jih poljubil in 'cmokni'!: 1 — No, kar zamakneš se! '' - Kje si ga vzel? ’ ****' "’w — V Sirnikov« trgovini prj Korisfan-cijevih kdpeljih', kaj pa — uo, kako pa misliš, dekle, o meni? Tz škriata lahko skrojiš dolgi tarintinldion. Le red no, kaj je tam uvezeno? No. kaj misliš? ; — Kaj pa jaz vem! Cvetice, zveri? — Ne cvetice in tee zveri, temveč cela zgodba cinika Diogena, modrijan a-berača, ki je živel v sodu. Vse z zlatom' in s pisano svilo! t ' S — AK, to pa utegffe biti zares prelepo! — je vzkliknila jahallka. — Pridi1, pridi prav gotovo. Čakam’ te. Zefirin »e je ozrl na vodeiio uro — kle- psidb, kj je stala v zidni vdolbini, in se mu je začelo muditi. — Pozen sem. Zdaj teci dalje; tako moTajn! na željo Meke matrone k oderuhu, potlej pa še k zlatarju, k patriarhu, v cerkev, v službo. Na svidenje, Krokala! — Pridi, ne prevari me, — je vpila za njim in’ mu žugala s prstani. Hipadjjakan je odšel, Skripaje s saf-junovimi polučevlji, za njimi pa 'je stopical z robo natovorjeni suženj. Zdajci je pribežala gruča konjskih' hlapcev, jahačev, plesalk, gimnastov in kirotiteljev divjih zveri. Gladijator Mir-milion je z železno mrežo čez obraz kalil na žerjavici' debelo palico, ki mu je rabila za krotenje pravkar Iz Afrihe dospelega leva; izza stene je bilo slišati, .}c a-ko se zver vz ptenj a m1 r.>ove. 71 -v — Še v grob' hite spraviš, vnukinja, Ju sebe v večno pogubljenje. Oh. že spet čutim1 bolečine v križu. Slabost pa je čemdalje Hujsa! H" — To s1 ti, dedek Gnifoii? Kaj pa stokaš venomer, a? — je zamrmrala Krokala srdito. ■**?:■*', < "itk*b • «• — Lažeš. Grifon'. — jo odvrnila! deklica, — saj pis? tak’ revež, skopuH tl. Pod posteljo imaš zabojček , . * Grifon je prestrašeno aateiahuit"® »teko: "A — Nehaj! Molči! "$P~ ' ’' '""Vij' l(Dalje ppiK.) 1 Vazelino in kremo zb čovljc, Spago In gurte n*, debelo ia drobno. Drago Rosina Maribor, Vetrinjrta 56. 5596 Ne pozabioaročnino! VILIM PICK I Maribor Tel. 334 Aleksandrova cesta 26 Tel. 334 poftuja rama tekstilno in manufaktnrno blago po ntjnižjih cenah. KennnsaBBaaBBBBaBiHnaBffiBBaaaaaaBBBaaBBBHB | KEMIČNA PRALNICA IN BARV ARIJA JOS. REICH, LJUBLJANA podružnica Maribor uljudno naznanja, da je z 1. marcom preselila svojo poslovalnico iz Gosposke ul. 38 v Slovensko ul. 8 dvoriSte desno Dražbeni oklic. V pondeljek, 3. marca 1924 popoldne ob 2. uri prodado se v Mariboru, Mlinska ulica št. 15 na javni sodni dražbi jedna dvovprežna kočija, 3 vozovi, različni sodi, konji, 2 nova pisalna stroja, 1 mlatilni stroj, različno pohištvo, 1 preproga in 1 železna blagajna. K dražbanju začelo se bo pozivati še le pol ure po navedenem času, med tem pa se te predmete lahko ogleda. 458 Okrajno sodišče v Maribora, odd. XI., dne 18. februarja 1924. JP TJ M in perje po ni it ih cenah vedno v zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10 .TRGOVSKA AGENTURA z lepim majhnim stanovanjem oboje zelo dobro opremljeno na prodaj. Podjetje bi ko-liftkaj pridnem« podjetniku nosilo krasen in siguren dobiček. Nahaja se 70 km ed Maribora na obmejnem ozemlju in mora biti prodano zaradi posebno nujnih okoUčin na hitro roko in le po inventarni vrednosti. Potrebnih je okoli 60.000 Din. Ponudbe pod ,Ze!o redka in ugodna prilika 398“ na uprave .Tabora*. 398 8—8 » Ceneno češko perje! lin kg sivega opnljenega perja 65 Din, na pol belo 80 Din, belo »0 Din, boljše 100 in 120 Din, puh 150 in 180 Din, boljša vrsta 226 Din. Po-šiljatve carine prosto proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Blago sc tudi zamenja in nevšečc vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Snch* sel, Lobez It. 38 kod Pilzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo krog 14 dni. Edino le električni BRZOVAR in POTAPLJftLNIK patenti p. HEUEEKffi das*ta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. Dobivajo se pri lastniku M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi apa-ratl v funkciji. 50—5 356 rEHTRffl.HH RHHKH d. d. Zagreb podružnica Maribor IBBB javlja, da je spremenila vsled fuzije z Banko za trgovino, obrt in industrijo, d. d. Zagreb in s Centralno eskomptno i mjcnjačno banko, d. d. Zagreb svoj dosedanji naziv v Kdor hote dobro zobno kremo, na] se prepriča, da je to le ITO ki sc povsod dobi M a t Pristopajte k Jugoslovenski Matici. Vse bančne poste izvršuje pod nespremenjenimi pogoji. 468 2-1 §€l®bnk@, ieDke PRODA SE TAKOJ dinamo za električno razsvetjavo (Gleichstromm), napetost 155 voltov 17 Arnp., razsvetljuje 70 do 100 žarnic, pripraven za mline ali žage, cena Din 5000.—. Lesna in Kovinska Zadruga 401 Strnišče pri Ptuju. 3—3 dobro namočene po najnizji ceni Glavni trg. Podpirajte so koiski tisk! poJzmirodno itizfeih cenah v zalogi pohlStva 25 LET JIOLEK Urška, al’ že veš da je dobit A. ViCEL, MARIBOR Glavni trg št. 5 ■ emajlirano težko posodo znamke 1 »Goliath* ia lažje vrste, češkoslovaškega 'proizvoda, pločevi-\nntto in lito posodo, porcelanasto, kameninaato in stekleno robo najboljše vrste. Vse kupuje pri njemu; zato hiti, da ne »a-, 41J rnndiš. 40—2 pisalni stroji 17. svečana 1899—1934 Cez 300.000 strojev v porabi Zastopstvo: American ImportC©. MARIBOR • Koroška cesta 24 >: Maribor Goapctka ulica 20 (fjrchauova hi#*) hlBF* Svoboden aplcd [ Ceniki brezplačnai 'gfiSsfSTi »T A 1? O tt«. IV MariPorn', "rfrfe 2*. ffiarca' 1024 Mala oznanila. Pohištvo laataih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Šereev in drag, Vetrinjska tri, 2. 106 Tajno dopisovanja najlažje, če imaš knjigo ,11 A-BILONSKA UGANKA". Dobi se v vseh knjigarnah. 406 Šivalni stroj tudi za krojače, omare, postelje, posoda, mize, stolice in drogo na prodaj. Vpraša se: Rotovški trg 8, I. nadstropje, levo. 471 Na prodaj! Nova mehka spalnica hrastovo pobarvana in lakirana, kompletna, za Din 2750'—. Aleksandrova cesla št. 203, misarstvo. 470 PLESNI VENČEK v gostilni od 17. do pri .Zlatem konju“ v torek 4. marca 1.1. 24, ure s poied*no puranov in krofov. Za obiien obisk sc priporočata A. M. Nekrep Dobra izrežbajna natakarica želi s 1. marcem v dobro ido-, fo gojtilno v Mariboru. Izve 1 • »e v Ribiški ulici 4, Maribor. [ 452 Iščem mesto hišnika ali kuhinjsko sobo. Naslov pove u-t prav* »Tabora11. 457 Ali hočete hitro dobiti službo? Tedaj si naročite iz Osijeka konknrzni in posredovalni list „Fortuna“. Vsaka številka prinaša krog 300 oglasov iz cele države o prostih mestih za moške in ženske v srbskem, Ur-vatskem, nemškem in madžarskem jeziku. Cena 10 I). Naročnina za cel mesec tki : Rtu, četrtletno 100 Din. 369 Družabnik oe išče za dalmatinsko klet. Odda se isto proti kavciji na račun. Ponudbe na Oglasni zavod Sušnik, Maribor, Gosposka uliea, 464 Okrajne zastopnike za Ormož, Ljutomer, Veržej, Zg. Radg< n j, Sv. Lenart. Slov. Gradec, Marenberg in Prevalje 1 sprejme svetovna zavarovalnica, Ponudbe pod »Mesečna plača* na upravo lista. 407 tesni strokovnjak, z dolgo letno prakso, spreten knjigovodja, bilar.cist; zmožen slo-r venskega, Jhrvatikega in nem-' ■ 'Skega dopisovanja, aignren kalkulant, urni računar, sc po-nuja s 15. marcem pod »Kavcija* na upravo list** 465 Mali postranski zaslužak išče poštni uradnik, v najbolj->: šib letih, upokojen _ povodom redukcije. Zadovoljuje se z \ ' malim dohodkom. Ponudbe na r airedni»tvo.,Tabora* pod »Re-duairan*. * 2—2 1 >1Waske nepozabit« se fotografi-’■ rati. Atelje bode na 1. in 4. /marca de 9. ure zvečer odprt. Foto Vlaiič, Gosposka ulica it 73. 426 ; 3-2 rna in bigi jensko briviki salon Fr, Nc urejeni bnvsti salon rr, Novak, K Aleksandrova cesta 22, se cenj. I. „ občinstvu priporoča, prvo vrstiva ; • .poetražba, gg. gostom in aho-huntom na razpolago predalniki .»a lastno brivuo orodje. Urad-- sikom in poduradnikom v v predplačilu popust. 2622 50-30 rTrgovska hiša v Maribora na l zelo ugodnem prostoru na pro-i daj. Pojasnila pri upravitelju j "lak. Skasa, Maribor, Krekova , 'ailica 16, in pri lastniku Ro Jvert Stohr, S.. Polten, RchieC-. stattpromenade 3, Ostorreich. 912 10-6 Uradnik išče za 15. marca o opremljeno sobo s hrano. Ponudbe pod »Mirna stranka" na upravo lista, 443 IS »Milin j-*- i pa pisava, za 1400 I ! 'prodaj. FrankopaceTa r. Salamon, Maiiber. iktofmelster motor, hv obra- ,ta. na prodaj. Na ogled: [Melj-| -uka -cesta 68. 447 l' • . v- . OnL kateri‘bodo imeli na p»J-v atni torek mačku, naj pri 1 dejo v srede, dne o. mavca v * gostilne Pavlič, Stolna ulica | #t. 10, da ga preženejo. |456 čMeblfrar.a soba za.- enega nli ; dva gospoda, s hrane ali brez i 'hrane, se takoj odda. Rrinci-f pove ulica 1, pritličje, 453 Ooepeciičnz oe epBojmo na ; hrano in stanovanje. istotair. se sprejme tudi več gospodov na dobro domače brane. Jenkova ulica 6/1., 'Trata .4, 454 ~Wa predaj-40' delnic Zadružne gospodarske banka v Ljubljani. Ponudbe pod »Delnice" sa upravo »Tabora*, 466 Mladi lovski psi čiste pasnae na prodaj. Loika ulica št. 2, Sulcer, 473 Radi preselitve na prodaj popolna kuhiniska in spalna o-prema. Pohištvo je popolnoma novo, moderno in iz trdega lesa. Poizve sc v Cvetlični ulioi št. 27, pritličje, vrata 3. 463 Preklic. Podpisani Ivan Fajdiga prekličem vse žalitve, katere sem izustil o lesnem trgovca Franju Podlipniku v Maribora. Ivan Fajdiga. 476 V najem in na prodaj. Trgovski lokal, centrum Trgovska hiša, centrum Pisarna, skiadišca Veliko trgovsko podjetje samo 600.000 kron Vila za vseliti Posestvo od 00— Veleposestvo, grad 2—9 milj. REALITETNA PISARNA „RA-PID“, MARIBOR, Gosposka ul. št. 28. 474 PREMOG iz svojega premogo-kopa pri Veliki Nedelji prodaja .Slovenska premogokopna družba* z o. z. v Ljubljani, WoIfova ulica št. 1 /£. 290 Popravilo čevljev brez izjeme kakor tudi vsa naročila po meri sprejema čevljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva ul. 9. Cene zmerne! Postrež ba točna! 349 Dežne ponjavo za voevvn in konj«, gamaše, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, gonilne Jermane v vseh Širinah i. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slemškov trg 6. 346 Cenjenemu občinstvu, posebno primorskim rojakom, naznanjam, da sem prevzel krojaško delavnico Ivana Sušteriča v Mariboru, Pod mostom 1. Postrežba točna in solidna. Cene zmerno. A. Jug, krojaški mojster. 437 V gostilni »DOMOVINA Vetrinjska ulica 1, se vrši dne 2. in 4. marca pojedina klobas in domačih krofov’. Točijo se 455 pristna črna in bela vi#a. Za obilen obisk se priporoča M. Knuplež. VELIKA KAVARNA Sobota, 1. marca oh pol 9. uri Sobota, 1. marca zvečer i IVAN LEGAT, MARIBOR Vrazova ul. 4, teleron 434. Špecij-alist za popravila pisarniških strojev. Prevzema za Maribor; ANT. RUD. LEGAT, Slovenska ulica 7, za Celje: ANTON LEČNIK, CELJE, Glavni trg 4. 435 Ot¥@ri§n dne 1. marca 1924 trgovino z modnim, damskim in moškim perilom, platnom in sifonom v Šolski ulici štev. 4. 462 Za obilen obisk se priporočam Ivo Vekjef. Sl m ta g ■ a BSsraaananflMiBMHHBMaGinaaBaaaaaaBnoaaaaa Po lastni ceni za reklamo prodajamo eepice po D 45*- in ostalo blago brez konkurence 1 l. VtaHnvIč Ki. Maribor, Gosposka ulica 26 Novosti prihajajo! 128 Lene ptriStro *B8 pMl i. phižfvi na psu [Paiteiisa mara GrrtAPftat KNBl rrepress Bhso za jiiištvs FesMJss perje S sodelovanjem salonskega orkestra g. Kfi« PLANEKA, na glasovirju g. WJNTERHALTER. SPORED; 1. Koračnica 2. Spomin na Maribor — valček 3. a) Ob zibelki h) Preludij. Ges-dnr, glasovir-solo s sprem-Ijevarijem orkestra 4. Predigra k operi »Hdtoke-Ujni* 5. Pomlad ljubezni G. a) Valse bosteu, b) Tango, c) Schimmy, č) Klub-bar-Schimmy. KLUE-BAR Od 1. marca 1924 prvorazredni marčni sporedi Goru et Lalla, Havatn eieontric Karpaty Trlo, angleški moderni plesi 2 Edison, najboljši akrobati sodajnosti Miss Emllla, Ery Vera: narodni plosL Mara Zlatarjeva, na glasovirju: P. Wlnterh«tt«r. Velika kavarna Torek, 4. marca Torek, 4. marca Maškarada« Koncert s plesom PUETRl ZAVOI ZA PREM90 D.H V UUBLJI prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za ia. austrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete II—2 Naslov: 385 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 15/11. Polenovke, kislo zelje lečo grah najfinejšo banatsko moko KDOR ZIDA ALI POPRAVLJA HHO kupi po najnižji ceni nosile® (traverze) - žičnik® (žrebije) - c®m®nt strešne lepenke i. t. d. kakor vsako vrsto železnine pri Ivan KoražiJa Aleksandrova 42 Meljska cesta 1 Na drobno 44 10-7 ua debelo i%l£d|ititelj: asejfoijc. Rudolf Ozljn. Tiska: MfAjihorsilfa ti^ktirac d. i,