Poštnina plačana v gotovini
LETO V.
LJUBLJANA, JANUAR 1932
20
Irt
o/
St. 1.-2.
Izhaja tedensko. Naročnina: Letno 100,- Din Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Šelen-burgova ulica št.6. Telefon 3052
MERKUR
Avtentični poročevalec izžrebani
vseh tuzemskih loterijskih efektov, vseh žrehalnih državnih in privatnih obligacij, že • lezniških prioritet, založnic i. t. d.
Kač, poštne hran, štev, 11.195
Ministarstvo Finajtsija
Kraljevine Jugoslavije
Odeljenje državnih dugova i državnog kredita
Br. 56.200/VI
28. decembra 1931. god.
n Beogradu.
Na osnovu člana 3 »Zakona o isplati ratne štete« i člana 2 »Pravilnika za isplatu kupona, amortizo'vanili obveznica i izvučenih zgoditaka Lutrijske 2 Va % državne rente za ratnu štetu« propisujem sledeči
Plan
za osmu amortizaciju obveznica Lutrijske 21/2% državne rente za ratnu štetu za budžetsku godinu 1931/32.
Od početka izdavanja obveznica Lutrijske 2\'-z% drž. rente za ratnu štetu do 31. decembra 1930 godine nu-merisano je 4866 serija ovih obveznica, a u toku ove 1931/32 budžetske godine 66 serija obveznica, te je prema tome za isplatu dosudjene naknade ratne štete do sada numerisano svega 4932 serije, i to: 4,600.000 komada obveznica od po 1000.— dinara, 3500 komada od IX) 5000,— dinara i 31.450 komada od po 10.000.— dinara, ili svega obveznica u nominalnom iznosu dinara
4.932,000.000.—.
Od ovoga broja obveznica do sada je, u zamenu za izvršne presude, razdato ratom oštećenim licima obveznica u nominalnom iznosu, i to:
u	toku	1924.	godine	za	Din 3.983,799.000.	
u	toku	1925.	godine	za	Din	272,093.000.
u	toku	1926.	godine	za	Din	44,019.000.
u	toku	1927.	godine	za	Din	154,307.000.
u	toku	1928.	godine	za	Din	310,136.000.
u	toku	1929.	godine	za	Din	44,655.000. -
u	toku	1930.	godine	za	Din	17,947.(KX). -
u	toku	1931.	godine	za	Din	83,720.000.
tako da je od početka razdavanja do 31. decembra ove godine izdato obveznica u nominalnom iznosu svega dinara 4,910,676.000,—.
Ovaj ukupan državni dug po izdatim obveznicama do kraja ove godine, smanjen je u toku budžetske 1924/25, do zaključno 1930/31 godine, i to:
1.	za nominalni iznos obveznica, koje se po članu 3 Zakona o isplati ratne štete smatraju kao amortizo-vane sa Din 97,960.000.—;
2.	za nominalni iznos obveznica, koje su amorti-zovane putem izvlačenja za amortizaciju, i koje se isplaćuju u gotovu po nominal! sa Din 184,646.000.—;
3.	za nominalni iznos pojedinih obveznica, na koje je pao zgoditak i koje su time amortizovanc sa Din L 169.000.—.
Za ukupno Din 283,775.000.—
te po odbitku izvršenih amortizacija u sedam sprethod-nih budžetskih godina, a ne uzimajući u obzir amortizo-
vane obveznice po članu 3 i 12 Zakona o isplati ratne štete u toku ove godine, čiji je nominalni iznos označen pod 11, ovaj dug iznosi na dan 31. decembra ove godine nominalnih Din 4.626,901.000. .
U ovu sumu ulazi i nominalan iznos obveznica od dinara 70,513.000.— koliko je. na osnovu Zakona o povlačenju i upotrebi potvrda i bonova za reparaciju izda-tih na osnovu člana 11 Zakona o isplati ratne štete, u toku ove godine izdato obveznica u isplatu potvrda o neizdatim bonovima za reparaciju i banovima za reparaciju.
11.
U toku ove godine primljeno je i povučeno obveznica i to:
1.	za isvršenc nabavke robe na račun reparacija po ugovoru o miru, iz država osudjenih na naknadili ratne štete po čl. 3 Zakona o isplati ratne štete, u nominalnom iznosit Din 75,182.000.—;
2.	na osnovu tačke 7. § 14. Finansijskog zakona za budžetsku 1931/32 godinu:
od propalih kaucija u obveznicama ratne štete Din
535.000.	—;
na ime državne gotovine u obveznicama ratne štete, koje se isto tako smatraju kao amortizovanc po članu 3 Zakona o isplati ratne štete Din 1000.—;
3.	od Odeljenja Katastra i državnih dobara — Odseka za sekvestar - na ime isplate pozajmica, dobivenih iz sekvestriranih imanja Din 44.000.—.
U toku ove 1931. godine do kraja meseca decembra primljeno je i povučeno obveznica, koje ulaze u amortizaciju, ukupno u nominalnom iznosu Din 75,762.000.—.
III.
Od ukupnog nominalnog iznosa obveznica u
4.910.676.000.	— dinara u ranijim i ovoj godini amortizo-vano jc ukupno nominalnih dinara 359,537.000. te za isplatu kupona br. 8 dolazi u obzir samo obveznica za nominalni iznos 4.551,139.000,— dinara.
Kako prema ostatku duga na dan 31. decembra 1931. godine anuitet iznosi Din 176,825.720.— od kojih Din 63,047.245.— na amortizaciju, to bi obveznice u Din
75.926.000.	— amortizovane po članu 3 Zakona o isplati ratne štete u toku ove budžetske godine i one koje će se izvući za zgoditke, bile dovoljne za amortizaciju, i ove godine ne bi moralo ni jedna obveznica da se amortizuje putem izvlačenja.
Mcdjutim, ja sam rešio da se ove godine amortizuje 36 serija, za koliko je serija predvidjeti kredit za amortizaciju u gotovu, tako da će u budžetskoj 1931/32 godini biti amortizOvano:
1.	u obveznicama koje se po čl. 3 i 12 Zakona o isplati ratne štete smatraju za amortizovane u nominalnom iznosu Din 75.762.000.—;
2.	u obveznicama koje se putem izvlačenja imaju
amortizovati za nominalni iznos Din 36,000.000.	;
3.	u obveznicama koje će se izvući za zgoditke za nominalni iznos Din 164.000.—.
Svega obveznica u nominalnom iznosu Din 111,926.000.—.
Hod 3 vrednost obveznica koje će se amortizovati putem izvlačenja po ovom Planu smanjena je za 24 obveznice koliko je izvučeno za zgoditke na VI. izvlačenju, ali ostalo nenaplaćeno, a u planu za Vil. izvlačenje bile su pokazate kao amortizovane.
IV.
Izvlačenje obveznica za amortizaciju, shodno čl. 2 Zakona o isplati ratne štete, vršiče se po serijama, t. j. svih 1000 brojeva dotične serije od 1 do 1000.
Prema ovome, ima se izvlačenjem amortizovati svega 36 celih serija.
V.
Izvlačenje 36 serija odnosno 36.000.— komada ovili obveznica za amortizaciju ima se obaviti na dan 16. januara 1932. godine.
Naknadna izvlačenja za amortizaciju, u koliko bi za njih bilo potrebe, obaviče se na dan 21. odnosno 25. januara 1932. godine.
VI.
Izvlačenje obveznica za zgoditke, shodno čl. 5 Zakona o isplati ratne štete, vršiče se po serijama i brojevima.
Obveznice koje budu amortizovane putem izvlačenja u mesecu januaru 1932. godine, kao i one, koje se po čl. 3 Zakona smatraju za amortizovane, ne igraju na zgoditke.
VII.
Zgoditaka ima 188.
Shodno čl. 5 Zakona o isplati ratne štete, pošto je 1932 godina parna godina, zgoditci su sledeči:
1	zgoditak od 1,000.000.
2	zgoditka od 500.000. 5 zgoditaka od 200.000.
10 zgoditaka od 100.000. 20 zgoditaka od 50.000. 50 zgoditaka od 20.000. 100 zgoditaka od 10.000.
Din 1,000.000.— Din 1,000.000. Din 1,000.000,— Din 1,000.000. Din 1,000.000,— Din 1,000.000,— Din 1,000.000,—
188 zgoditaka	Ukupno Din 7,000.000. —
Napred pomenu te zgoditke dobijaju obveznice po redu kako su izvučene.
VIII.
Izvlačenje obveznica za zgodlitke izvršiće se 16. februara 1932. godine, a naknadno na dan 20. odnosno 23. februara 1932. godine, — u koliko bude bilo potrebe.
IX.
Na osnovu ovlašćenja po članu 12 Zakona o budžetskim dvanaestinama za mesece: april, maj, juni i juli 1925 godine, a shodno članu 2 Pravilnika za puštanje u opticaj obveznica lutrijske 21/_> % državne rente za ratnu štetu od 5000.— i 10.000.— dinara, do sada je povučeno i poništeno 951.755 komadla obveznica od 1000.— dinara i njihova nominalna vrednost od dinara 951,755.000.— zamenjena sa 44.409 komada od 5000. dinara i 72.971 komada od 10.000. dinara.
Pošto se ove obveznice od 5000.— i 10.000. dinara nominalnih upotrebljavaju i za isplatu izvršnih presuda ratne štete, to je putem zamene kao i putem isplate izvršnih presuda pušteno u opticaj do sada svega 47.909 komada od 5000.— dinara i 104.421. komad od
10.000.	dinara, u nominalnom iznosu 1.283,755.000. dinara.
X.
Shodno članu 4 Zakona o isplati ratne štete:
1.	pravo naplate obveznica amortizovanih na trećem izvlačenju za amortizaciju obavljenom u 1927. godini, zastaneva 1. marta 1932. godine.
Od ovih obveznica izvestan broj komada pojedinih brojeva serije. 359, 362, 416, 494, 532, 536, 607, 635, 654, 698, 1039, 1050, 1212, 1455, 1483, 1522, 1725, 1774, 1845, 3328, 3508, 3662, 3727, 3779, 3820, 3841, 3924. 3974 i 4246, nije još podnet na naplatu.
Krajnji rok za podnošenje na naplatu je 29. febr. 1932. god., pošto od 1. marta 1932. god. ove amortizovane obveznice gube svaku vrednost, te ih ni državna nadleštva posle toga roka ne mogu niti držati niti primati u kauciju ili za kakvu drugu garanciju.
2.	Pravo naplate obveznica amortizovanih na prvom i drugom izvlačenju za amortizaciju obavljenom u 1925. i 1926. godini zastarelo je 1. marta 1930. odnosno 1. marta 1931. godine, te su ove obveznice, kao zastarale, sa svima njihovim kuponima, postale nevredeće i izgubile sva prava i zakonske povlastice ovih obveznica.
Od ovih obveznica serije :3, 62, 138, 159, 214, 284. 404, 407, 408, 555, 633. 796, 816, 1240, 1654, 1753, 1838. 1858, 1868,	2075,	2295.	2408,	2567, 2579,	2634,	2635,	2661,
2676, 2696,	2775,	2805,	2882,	3045, 3180,	3215,	.3301,	3315,
3486, 3538,	3642,	3653,	3685,	3761, 3875,	4066,	4143,	4212
i 4342 pojedini brojevi	nisu	još podneti	na naplatu.
Prema tome ove obveznice i njihovi kuponi više se ne isplaćuju,, niti se mogu kupovati za. pupilne mase, primati u kauciju, upotrebi ti za fondove, zadužbine i depozite javnih blagajni; njima se ne mogu plaćati predmeti ustupljeni iz prikupljenog plena, kao ni predmeti dobiveni na ime reparacija, njima se ne mogu plaćati pozajmice, primljene u novcu iz srestava, dobivenih sa sekve-striranih imanja ili inače, kao i polagati.u kupovinu za bezv'Iasnička imanja.
3.	Na četvrtom, petom, šestom i sedmom izvlačenju, koja su obavljena u 1928., 1929., 19.30, i 1931. god. amortizovane su obveznice, koje nose serije:
58, 94, 115, 129, 137, 151, 209, 241, 265, 527, 614, 628, 734, 739, 780, 854, 930, 948, 1034, 1110, 1146, 1159, 1241, 1248, 1318,	1352,	1378,	1438,	1485,	1556,	1695,	1702,	1731,
1749, 1806,	1823,	1873,	1896,	1943,	1966,	1979,	2036,	2040,
2074,2076,2197,2203,2320,2.339,2342,^353,2,362/2366,236«. 2369, 2414,	2421,	2495,	2529,	25.37,	2618,	2623,	2660,	2973,
2976, 3006,	3053,	3070,	3106,	3150,	3159,	3175,	3189,	3219,
3273,34.35,3442,3471,3523,3544,3577, 3588,3729,3760,3803, 3843, 3942, 39«), 3981, 4005, 4020, 4119, 4145, 4166’4227.' 4318, 4325, 4333, 4.339, 4.340, 4355, 4393, 4413, 4430,’ 4440, 4491, 4500, 4605. 4621, 4647. 4652, 4660, 4824, 4828.
XI.
Po članu 5 Zakona o isplati ratne štete nepiodignu-ti zgoditci zastarevaju za godinu dana. Prema ovome zakonskom naredjenju zgoditci izvučeni na sedmom izvlačenju u februaru 1931. zastarevaju 15. februara 1932. i posle ovoga roka ne mogu se naplatiti. Nenaplaćenih
zgoditaka ima još 35 komada i obveznice, na koje su pali ovi zgoditci, nose ove serije i brojeve:
serija	broj	dinara
2694	39	10.000.
3398	114	10.000.
583	929	5.000.
975	126	5.000.—
1226	110	5.000,—
1448	705	5.000.
1543	148	5.000.—
1609	220	5.000,—
1764	370	5.000,—
1962	574	5.000,—
1983	227	5.000.
2059	526	500.000. —
2502	193	50.000.
4693	443	50.000.
997	854	25.0(X).
1928	39	25.000.
71	685	10.000.
704	349	10.000.
1025	36	10.000.
1406	645	10,000,—
1887	510	10.000.—
2054	761	5.000.—
2142	978	5.000,—
2502	1	5.000,—
2631	172	5.000.
2756	457	5.000.
2908	476	5.000,—
3621	757	5.000,—
3795	784	5.(XX).—
4467	904	5.000.—
4510	379	5.000.—
4642	21	5.000.
4701	967	5.000.—
4753	972	5.000. -
4754	413 XII.	5.000. -
Imaocima obveznica lutrijske 21 2 % državne rente za ratnu štetu preporučujem, da posle 16. januara 1932. godine ne prodaju svoje obveznice dok se prethodno iz »Službenih novina« i zvaničnih lista, koje Odeljenjc drž. dugova i državnog kredita šalje svima opštinskim sudovima i svima finansijskim ustanovama, ne uvere da njihove obveznice nisu amortizovane prilikom izvlačenja
16.,	21. i 25. januara, kao i da li ove nisu izvukle zgoditak prilikom izvlačenja 16., 20. i 23. februara 1932. godine.
Ministar finansija.
Dr. Mil. R. Đordević s. r.
4% obveznice za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921.
I». žrebanje dne 1». januarja 1932.
Izžrebane so bile sledeče serije:
Amortizovane serije: 153 185 379 406 473 590 960 1049 1081 1521 1672	1776 1955 2019	2168	2172 2201	2326
2346 2390 2480 2489	2525 2528	2700	2704	2794 2811	2816
3008 3278 3429 3465	3471 3541	3683	4132	4208 4275	4350
4441 4448 4547 4608	4614 4718	4792	4888	4971 5070	5229
5275 5396 5495 5540	5556 5572 5755	5784	6069 6153	6201
6259 6266 6280 6417	6458 6687	6697	6755	6874 7322	7381
7564 7754 7767 7796	7888 7946	8077	8098	8144 8256	8457
8522 8762 8785 8907	8932 9081	9107	9177	9218 9364	9698
9868 10003 10039 10044 10324 10446 10586 10651 10803 10854 10909 10936 10974 11374 12766 12828 12855 12969 12983 12997 13030 13197 13288 13293 13324 13474 13560 13711 13849 14230 14271 14286 14302 14398 14435 14876 15027 15327 15378 15551 15554 15572 15581 15921 16059 16239 16282 16362 16390 16414 16501 16556 16640 16679 16831 16906 16961 17045 17047 17423 17548 17561 17701 17702 17715 17845 17949 18011 18227 18284 18290 18374 18822 18848 18864 19158 19196 19203 19313 19436 19445 19622 19960 20119 20251 20252 20337 20355 20410 20466 20662 20673 20714 20738 20955 20963 21152 21229 21243 21299 21341 21381 21487 21530 21549 21625 21730 21888 22080 22430 22457 22465 22485 22578 22617 22635 22705 22789 22834 22972 23121 23161 23296 23465 23492 23525 23628 23679 23808 23991 24067 24094 24192 24208 24369 24392 24448 24477 24682 24800 25026 25086 25365 25433 25559 25582 25831.
Broj 125. — Iz Odelenja državnih dugova i državnih kredita, od 2. januara 1932 godine.
Odločba/
Po pokazani potrebi, da se izprernene in dopolnijo izvestne odredbe pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z d'ne 7. oktobra 1931, in na predlog Narodne banke kraljevine Jugoslavije
odločam:'
Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931- se izpreminja in dopolnjuje takole:
Člen 3: drugi in tretji odstavek se izpreminjata in se glasita:
»Pooblaščene banke smejo prodajati plačilna sredstva v inozemstvu samo na podstavi rednih uvoznih dokumentov izvirnih faktur in dotičnih carinskih deklaracij — o že uvoženem blagu, če se obenem predloži potrdilo o protokolaciji firme, odnosno o obrtnem listu kakor tudi o plačanem davku za prejšnja leta in za minulo polletje tekočega leta
Pooblaščene banke smejo sprejemati zaradi izpriča-nja plačilnih sredstev, prodanih v inozemstvu, samo one uvozne deklaracije, ki so izdane izza dne 1. januarja 1932. z dotičnimi izvirnimi fakturami vred, prejšnje deklaracije in fakture pa samo po predhodni odobritvi Narodne banke.
Na uvozne dokumente, izvirne fakture in carinske deklaracije, pritisne pooblaščena banka štampiljko: »Izpričano za vsoto ...,« in pristavi datum; in podpis pod bančno štampiljko .
če je treba plačati blago v inozemstvu naprej, t. j. pred uvozom, sme dajati Narodna banka dovolitve za nabavo inozemskih plačilnih sredstev pa predhodno predloženi in obrazloženi pismeni vlogi in mora v tem odobrilu določiti najskrajnejši rok za izpričanje.«
Člen 4: poslednji odstavek se izpreminja in se glasi:
»Razen teh inozemskih plačilnih sredstev smejo naši državljani nesti s seboj iz države v našem denarju samo do 2000 Din.«
Člen 6: d'oločeni minimum za zavarovanje valute v znesku 5000 Din je znižan na 1000 Din z naredbo št. II./120.360, »Službene novine« št. 258 z dne 4. novembra 1931.* 1 * 3
Dodaja se nov odstavek in se glasi :
»Izvozniki so dolžni, ko zahtevajo potrdilo o žava-
" Službeni list št. 3 iz leta 1932.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. janu-
arja 1932, št. 1-1/2.
3 »Službeni list« št. 432/63 iz leta 1931.
3 »Službeni list« št. 520/70 iz leta 1931.
rovanju valute, predložiti tudi potrdilo o plačanem davku kakor uvozniki piri nakupu deviz.«
Člen 7 se izpreminja in se glasi:
»Po vseh predmetih zavarovanja valute ima Narodna banka pravico, da odkupi 80% zavarovanega zneska. Potemtakem mora vsak pooblaščeni zavod takoj po prejemu ponuditi Narodni banki 80% zneska vsake iz vozniške devize in valute, uvožene iz inozemstva, ostanek 20% pa prodati istega dne na borzi in Narodno banko pismeno obvestiti, na kateri ponujeni odkup se ta prodaja nanaša (da je valuta uvožena iz inozemstva, se dokaže s potrdilom uvozne carinarnice).
Devize, dobljene v inozemstvu za izvoženo blago, za katero ni določeno zavarovanje valute, se morajo predati takoj v celoti pooblaščenim bankam zaradi prodaje na domačih borzah.«
Člen 14 se izpreminja in se glasi:
»Nalogi za prodajo deviz iz inozemstva zato, da se ustvari svobodna dinarska terjatev, ki izvirajo iz posojil v inozemstvu in vse druge devize na katerikoli podstavi, razen primerov iz drugega odstavka člena 7. pravilnika, se morajo ponuditi v celoti Narodni banki v odkup.«
Člen 15 se izpreminja in se glasi:
»Dopušča se nakazniški promet in promet denarnih pisem po pošti z inozemstvom do vrednosti 3000 Din samo enkrat na mesec; vsakdo pa, ki bi se s tujim imenom izmikal tej odredbi, se kaznuje s kaznimi, določenimi v zakonu o kazenskih odredbah.«4
Na osnovi člena 21. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se izdaja po vprašanjih, ki so se pojavila, naslednje
pojasnilo;
1.	Kontrolniki za uvoznike in izvoznike se vodijo kakor prej po starih obrazcih in po navodilih Narodne banke.
2.	V krajinah, kjer nadomeščajo obrtni listi proto-kolacjio firme, se smejo sprejemati ti listi namesto pro-tokolacije pri prodaji deviz in izdajanju potrdil o zavarovanju valute.
3.	Ce ne izpriča izvoznik ali uvoznik dane zaveze glede roka, morajo prijaviti pooblaščene banke vsak tak primer ministrstvu za finance najkesneje v treh dneh, ko mine rok, določen za izpričanje.
Prošnje za podaljšanje roka za izpričanje zaveze je pošiljati ministrstvu za finance po pooblaščeni banki, kateri se je zaveza dala.
4.	Izvozniške devize in valute, na katere Narodna banka ne reflektira in ki se na treh zaporednih borznih sestankih na domačih borzah ne morejo prodati, se smejo na podstavi posebne odobritve ministrstva za finance izvoziti iz države zaradi prodaje v inozemstvu, dobljeno povratno vrednost pa je uvoziti v državo in ponuditi Narodni banki v odkup.
5.	Samo Narodna banka sprejema vse valute v odkup in v zameno za čeke. Če Narodna banka ne reflektira nanje, se je obrniti na ministra za finance za pooblastitev, da se izvozijo te valute iz države zaradi prodaje.
6.	Za potrebna plačila prevoznih stroškov za uvoženo in izvoženo blago po 1. januarju 1932 se smejo prodajati tuja plačilna sredstva na podstavi dotičnih rednih dokumentov (tovornih listov in pod.) v valuti države, kjer je treba plačati prevozne stroške. Banka pritisne na dokumente štampiljko: »Izpričano za vsoto ...«, in pristavi datum in podpis.
1 »Službeni list« št. 428'63 iz leta 1931.
7.	Banke, ki se bavijo z izvozom, ne smejo same pri sebi zavarovati valute, ampak morajo to storiti pri Narodni banki in njenih podružnicah.
8.	Izplačilo povratnih vrednosti za devize, na katere reflektiraju Narodna banka in njene podružnice, se vrši preko žirovnega računa dotične pooblaščene banke, in to takoj, če ima dotična banka zadosten depot pri Narodni banki, drugače pa po vplačilu, t. j. šele po poročilu inozemskega korespondenta Narodne banke, da ji je dotični znesek odobren.
9.	Izhodne carinarnice morajo po izvršenem izvozu blaga vrniti ukoriščena potrdila pooblaščenimi bankam, ki so jih bile izdale.
10.	Inozemci, ki izvažajo blago iz naše države, morajo predhodno izvoziti devize ali nabaviti svobodne dinarje po členih 8. in 9. pravilnika in dobe od pooblaščenih bank potrdila po obrazcu č; v teh mora biti mimo ostalega označeno, da je blago plačano.
Pooblaščene banke morajo strogo paziti na to, da se izdajajo potrdila bodisi inozemcem, bodisi našim državljanom za blago, kupljeno za svobodne dinarje, ki niso nastali pri tej banki, samo, če je izjavila druga domača pooblaščena banka, po kateri so bili dinarji nakazani, pismeno, da predstavljajo ti dinarji svobodno dinarsko terjatev po členu 8. pravilnika (označba s štampiljko ne zadošča).
11.	Izkaze o prodaji deviz in valut je pošiljati Narodni banki v Beogradu ob koncu vsakega meseca, najkesneje pa do 10. dne prihodnjega meseca za minuli mesec.
12.	Čeki, akreditivi, izplačila in pod. v tuji valuti se izplačuje praviloma samo v dinarjih; po odobritvi Narodne banke pa smejo biti izplačani tudi v izvirni valuti ali s čekom, ki se glasi na to valuto.
13.	Efektivni dinarji se smejo pošiljati v inozemstvo samo po Narodni banki.
14.	S svobodnimi dinarskimi terjatvami se ne smejo kupovati devize na domačih borzah brez posebne odb-britve ministrstva za finance ampak samo v inozemstvu.
15.	Ob prenosu svobodnih dinarskih terjatev od ene banke na drugo se mora postaviti v besedilo pisma označba: »svobodna dinarska terjatev«.
Ib. Tranzitni potniki, ki potujejo skozi našo dlržavo, smejo na meji vzeti s seboj vsote, ki so jih prinesli s seboj v državo, in zameniti prinešeno valuto za drugo in to vzeti s seboj iz države, če se zapiše zamena v potni list, ako so prijavili ob prihodu v našo državo obmej-nemu carinskemu oblastvu prinešeno valuto1 in dobili o tem potrdilo bodisi v potnem listu bodisi posebej.
17.	Devize ali valute se v notranjem prometu ne smejo zamenjavati po pooblaščenih bankah in pooblaščenih menjalnicah za, druge devize ali valute, razen če gre za tranzitne potnike.
18.	Trgovanje s kovanim zlatim denarjem: z napo-leondori, turškimi lirami in ostalimi zlatniki, se smatra za trgovanje z valutami v notranjem prometu in v trgovini s kovanim zlatim denarjem se mora postopati kakor z ivsako drugo valuto.
19.	Denarnim zavodom in menjalnicam se prepoveduje težavriranje in kopičenje deviz in valut zaradi spekulacije in se prepovedujejo tudi vse operacije, ki gredo za tem, da vplivajo neugodno na vrednost dinarja.
Ta pojasnila so sestavni del pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931.
Oddelek za državno računovodstvo in proračun naj objavi to odločbo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 31. decembra 1931; št. 145.300/11.
Minister za finance dr. MII. R. Dor de v ič s. r.
Lastnik In izdajatelj: Konzorcij »Merkur-ja«. Predstavnica za konzorcij Zinka Jankole. Za uredništvo Miro Jankole.
Predstavnik za tiskarno »Slovenija« Albert Kolman, vsi v Ljubljani.