Leto XIX. LIST Številka 92. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '«leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za ino- “™S: Casopl* za trgovino, industrijo. '• ■■ ■ ■■■■■• • ■ ■ •' ' . . . Uredništvo m upravnlštv« )e v Ljubljani v Oregorči. čevl ulici 23. - Rokopisov ne vračamo. - Račun pri pošt. nranilnicl v Ljubljani št. 11.953. — Tel. St. 26-52. Izhaia V8ak *- trtek In soboto Ljubljana, torek 18. Cena VSO V krog Vsa leta svetovne gospodarske križe smo .aV pri nas mOdro naslanjali »a izgovor, da je nered v našem gospodarstvu bistveno povzročila kriza sama in da je drugod Še celo/,m#d&ThujŠe nego pri, nas. Ni dvoma, aa je svetovna kriza kot nered v cenah kmetijskih izdelkov in pridelkov na naš kot agrarno deželo mogočno vplivala. Se manj pa moremo danes dvomiti, da je bil ta izgovor >pri nas občutno pretirano rabljen in da je zaradi tega. skrajno škodljiV. '-fre; glede na samo dovolj znano dejstvo, da še miti nismo imeli statistike, iz katere bi mogli številčno primerjati učinek krize, pa tudi ne glede na našo krivdo, da se do nastopa krize sploh • nismo dosti zmenili za napredek našega kmetijskega gospodarska in slasti izvoza, torej že brez teh postavk je bilo pri nas od začetka krizne dobe jasno, da je prišel izgovor na krizo ravno prav političnim ekstremistom, fei so zanj skrivali svojo nesposobnost in brezglavost naše gospodarske politike. Treba je le malo primerjati letr niče, kdaj se je uporabljala krilatica o syetoyni gospodarski krizi in kdaj se je pričela pri nas igra z zaščito kmeta ter denarnih zavodov, pa takoj spoznamo, da so krilaticO križe zavohali in ptinesli k nam najprej ljudje politike špekulacije, ki zatorej že bistveno niso mogli ne hoteli pomisliti; kaj naj država nujno ukrene v obrambo našega gospodarstva. Nasprotno so ti elementi krizo naravnost klicali nad. nks ih po njih zaslugi tičimo še dahe« v blatu, .dočim se drugod: gospodarski voz že uspešno pomika na prosto. Kaj bi sioer ibiJO; razumljivejše, kakor da ljudje, ki svare tako resno pred svetovno gospodarsko krizo, pravočasno poprimejo in z vso odgovornostjo ter temeljitostjo poiščejo rešitvel Baš tega pa niso storili: Odigrala se je komična slika, da je zacvetela kupčija politikov s krizo. Če danes pogledamo nazaj, se nam razkrije, da smo dosegli že dokaj čuden in edinstven rekord, na eni strani hitrostni rekord v izkoriščanju kr jze jn ljudskega nezadovoljstva, na drugi strani polževi rekord pri delu za reorganizacijo gospodarstva. Zlasti letos je presenetilo vso Jugoslavijo dejstvo, da se pri naš zboljšanje noče in noče tako hitro pokazati ko drugod. In res, za nas se noče pokazati. Morcta še hekaliko računamo z dobro žetvijo itd., a denarja na trgu se ni, boben poje na deželi kar naprej svojo pesem, revirji propiildjb, štbber ža stebrom še dalje pada. 'Načeta so že velika gospodarstva; Pač pa čutijo, kakor vse kaže, že Veliko zboljšanje pri nas tilj$.' miie/dhn, da ne bi zvedeli: za nov uspeh, tujcev ih tudi za nove mastne afere tujcev v naši. v »i 9° j tujci' bolje ^poznali nažo deželo, kot jo .,poznamo mi? Pri' vsej naši sistematični maio-iparno^^ za skupno in za načrtno delo,.^:'j3491jmorazdeti,dai je teko. Ali pa niso tudk naši ljudje že tako' izčrpani in zbegani od nereda id hdktnihdšti, da ima breit' skrbiji celo v(€jlikp prednost pred nami ža zarodi samih naših političnih napak? Tudi to je ver svežimi silami tujega velekapitala in špekulacije, ki preplavljata naše dežele. Kaj bi se mogli naučiti iz tega? Samo1 poglejmo stvarem pogumno do'dna, he zakrivajmo si jih ne' s strankarskim ne narodnim fanatizmom, poglejmo, zakaj so se z našimi vrednotami okoriščali baš najibolj avanturistični tipi sveta! Zato, ker je nered povsod leglo nesnage, ker živi špekulacija tam, kjer normalno pošteni ljudje ne morejoi več uspevati. Nered je pri nas v naj večji meri zakrivila r- ne tuja kriza in ne. naša kriza, temveč — vprav izrazita politikar-ska kasta, ki ni rastla na njivi gospodarstva, marveč na miza uprave, daleč od produktivnega truda za vsakdanji kruh. In to je še mnogo slabše, nevarnejše, kajti v državi, kjer je v prvih letih osvoboditve mogla uprava po pravici veljati za torišče vsega novega, skupnega življenja, tu so korenike zla v upravi Še tem globlje, nedosegljive. To jd svet neverjetnih možnosti. Tu je doma vrtoglavica, vsega našega skupnega življenja, tu se je zaplet krog, v katerem se sučemo. In v tem vrtenju smo zdaj na točki javnih del. Ostala vprašanja, zlasti gospodarska, tako rekoč tiče. Pa kaj vi-dimo? Vidimo, da smo pograbili zdaj javna dela in da smo v njih prav tako obstali na neverjetno nizki stopnji, kakor že dotlej pri vsem. In tako bo šlo dalje, dokler se gospodarski — naravno določeni načrti ne bodo mogli zadovoljivo vzporeditj s politiko, dokler se ne odvije vrvica: ako ni večen krog.-.''/nuAv,- m .01- h j;:n .'•'jut i :it ših temeljnih življenjskih vprašanj že nekakšen invalid v primeri s Po ukinitvi sankcij se je pričakovalo, da bo Italija čimprej normalizirala svoje trgovinske odno-šaje s sankcionističnimi državami in da bodo trgovinske pogodbe, ki so bile ža časa izvajanja sankcij suspendirane, zopet stopile v veljavo. Kmalu, pa /so,* sporočili iz Rima, da sn^trajo zaradi sankcij za _ *** kakor tudi vse plačilne dogovo Tako je danes Italija v m benem stanju z velikim šfeviTom držav, med drugimi* tudi z našo. Na celi*atvari pa je najbolj zanimivo dejstvo, da Italija ne smatra .za ugasle pogodbe z onimi državami, s katerimi ima aktiven saldo, ampak samo s tistimi, s katerimi ima pasiven saldo; Vzrok za to odločitev italijanske vladei pa je v tem, da Italiji primanjkuje deviz in želi zato omejiti uvoz o•* ' Uvoz Izvoz.; - v Jugoslavijo v ltalijo v milijonih dim joji isepteinber 44,1 62,1 oktober ; '>69;4 skupno 182,7 267,1 Italijanska vlada Sinatra, da bi mogel bštati uvOz' iz Jugoslavije isti kot V zgoraj označenem' razdobju, izvoz Italije v našo državo pa bi moral biti znatno višji od jugoslovanskega izvoza' v Italijo. Razmerje naj bi bilo 3'i 2 tako, da bi naš uvoz'v Italijo dosegel me*-sečno okoli 60 milijonov, italijanski izvoz pa>okoli 90 milijonov din. Na podlagi razlike 30 milijonov bMtalija znižala terjatve naših izvoznite>v v .patih me- milnonov. Zateni uu milijonov pa $afarila Jugoslavija pri italijanski "industriji blago, pri čemer ser omenja gradnja siltisov, ureditev ua&ifa pristanišč in slično. Tudi 'avtoteobile, ki jih kupujemo v Angliji in Združenih državah Severne Amerike, bi nam lahko dobavljala Italija in celo ceneje. Kot uvozno blago se še omenja r. riž, južno sadje, volnene in bombažne tkanine, proizvodi iz umetne svile, elektrotehnični predmeti itd. Kar se pa tiče italijanskih uvoznikov, ti že težko čakajo na uvoz našega lesa, živine, jajc, fižola itd. Po najnovejših vesteh potekajo pogajanja zelo ugodno ih lahko ;račUnamo, da bodo trgovinski od-nošaji med našo državo in Italijo v najkrajšem ča9u . vzpostavljeni. Kar se tiče vprašanja uvoza leBa, ki je za nas najbolj pereče, se namerava rešiti takole: z odobritvijo ministrstva korporacij v Rimu: so ustanovile Federacija trgovcev z lesom in Federacija, lesnih indu- . im ni molulioc)! inii:iwd v oisbi m I strijalcev medfederalni odbor, ki ‘ naj upravlja in razdeljuje, kontingent lesa, ki bo v bodoče uvožen ‘v Italijo. Ta odbor je že konstituiran in je že začel z delom, pri tem pa se bo ravnal po direktivah italijanskega državnega podfajni-štva ;za trgovino in valute.,.Uvo,zni kontingent se bo razdelil med po-edine italijanske uvoznike na podlagi količin, ki 60 jih ti uvozili 'v, letih , 1933, 1934 in 1035. Pri tem bo, tudi upoštevana italijanska uvozna družba za uvoz lesa, ki je ibila ustanovljena koncem lanskega lpta in, ki se ji je pripisoval monopolni značaj za uvoz, leša/ Italijanski uvozniki lesa so morali predložiti do. 10. t. m. vse fakture i» dokuipente o neposrednem uvozu v letih 1933, 1934 in .1935, obenem s tem pa, tudi prošnje za uvoz v četrtem kvartalu tega leta z označenjem tarifne pozicije, kvantitete, kvalitete, izvora in vrednosti. blaga. Uvozni kontingent, ki bo za vsako državo nakazan četrtletno od državnega podfajništva za trgovino in yalute, bo stavljen na razpolago Federaciji trgovcev z lesom in Federaciji lesnih indusfrijcev, odnosno njihovemu medfederalnemu odboru. Ta odbor pa bo razdelil kontingent posameznim uvoznikom na osnovi uvpžepih količin v zadnjih treh letih. 'S.; ,s m Stanie e • lid '4;, IA j V kolikor pezeta trenutno uradno ndtira; sfe njen kurz ne razlikuje bistveno od zadnjih notacij' pted izbruhom državljanske vojne. *V Londonu je pezeta notirala dne 17; julija 36.59, 7. avgusta 38.78. Španske borze,ižjetno blagovnih, še niso odprte. V'Parizu in v New Ydrku pezeta sedaj he notira. V poštnem prometu Velja še vedno istari kurz, Iti velja* v večini tudi ph legalho izvožene pezete pri ob-jmiejnih obračunih. Po- revoluciji povzročeno nezaupanje v'špansko valuto pa se kaže na črnih deviz-taih borzah in‘v kurzih;, ki se plačujejo’ v inozemstvu za ilegalno izvožene pezete. V Barceloni so plačevali bežeči inozemci fantastične kUrife do 80 jjhzet Za 1 angleški futit, v Franciji pa so ponujali pe-ieto 90—95% pod ofic. kurzom, j Prva bilanca1'španske banke po začetku' državljanske vojne od dne d, avgusta pa Za enkrat ne daje povoda ža kako resno bojazen. Dbtok bankovcev je sicer* nadalje pastel na 5.570 milijonov' (25. julija 5,480 mili j., 28: junija pa 5,880 ilij. pežet). Stanje zlata' je ostalo icRhna Z 2,2 milijarde neizpreme-njfeno, srebho pa ;Ke je z 0,64 milijarde nasproti' prejšnjemu stati Ju (0,65) malo zmanjšalo. Strah pred inflacijo ,se je izražal v kopičenju srebra, kar je dovedlo v Barceloni do težkoč. pri plačilnem prometu. Stanje zlata, ki, ga ima banka v inozemstvu, je le nekoliko nazadovalo, in sicer od 0,29 na b,27. Madridska vlada, ki je za finančno politiko, kljjib ražnim nasprotnim izjavani od hfrkhi uporhiške vlade v Burgosu, edina merodajna, hpČe držati p-ezeto tako doma ko tudi v' inozemstvu. Kot ukrep, ki,‘se obrača v prVi vreti' proti begu kapitala, je treba sniatrati zaporo bančnih dobiolmetij. Dvigi so Sedaj dovoljeni lie za London, za davke in za plačilo blaga, siceršnji dvigi pa le do 2000 pezet in v bližini francoske meje ležečih ozemljih do 500 pezet. Trgovinska biiahca je nanovo obremenjena s prepovedjo izvoza živil, kemičnih in farmacevtskih proizvodov ih tistih surovin, ki so potrebne za domačo industrijo. Istočasno še j d dvignil uvoz vojnega jmfiteriala in živil, kar je bilo pogrebno pri prometnih težkočah zal .preskrbo^Velikih mest z živilftsDai & obdrži1 kupna moč pezeth^j«/ blld 'prepovedano' zvišat®žfrq vilohi in Obleki. "b oJcT .etem Velika lavna dela v F Francoska zbornica je sprejela zakonski načrt, ki ga je predložila vlada in ki obsega program velikih javnih del, 8 katerih izvedbo naj bi se pobijala brezposelnost v Franciji. Ta program določa za 1. 1936. izdatek štirih milijard frankov in bi se od te vsote že letos izdala ena milijarda. Za tri naslednja leta pa je določan letni izdatek 7 milijard frankov. , On ene milijarde frankov, ki je določega , za javna dela, se namerava izdati samo za mezde 650 milijonov; drugih 350 milijonov pa bo Šlo za nabavo materiala. Prva tranša bo služila za izvedbo po načrtu Marqueta že začetih pa zaostalih ja,vpih del. , Kar pa se tiče novega načrta, ki je preračunan na 3 leta in ki predvideva 20 milijard izdatkov, obsega te izgraditev države na gospodarskem, poljedelskem, higienskem in znanstvenem področju, kot tudi za športne naprave, nove šole in institucije za dvig tujskega prometa. Za narodno obrambo bodo po 'načrtu, t. j. pred 1. januar jem 1987 zgrajene le vojašnice in druga poslopja. Dela pa, ki naj služijo za utrditev in obrambo pristanišč, letališč ih utrdbe' na vzhodu države, so vsebovana v drugi tranši, Od dne,, ko bo stopil zakon v veljavo, pa do 31. decembra 1936, bo vlada z dekreti v ministrskem svetu določila program del, ki naj se izvajajo. Za upravna dela se bodo nastavile pomožne moči. Kontrola načrtov, vodstvo in, nadzorovanje del, pa bo poverjena arhitektom in civilnim inženjerjem. Glede delavcev je določeno* da se pri delih ne sme zaposliti več kot 10% inozemcev. Vlada si pridržuje pravico, da v dveh mesecih po uveljavitvi zakona prisilno razlasti privatne objekte, predvsem nezdrave stanovanjske hiše. Oškodovani lastniki bodo dobili odškodnino v državnih rentah. Znesek 4 milijard naj se krije s posojilom. Vlada je prepričana, da bo pfi svojih stremljenjih deležna polnega razumevanja in podpore francoskega naroda. Tudi Bolgarija dobi kmetijske zbornice Bolgarski minister za poljedelstvo Vasiljev je izjavil, da j e pripravil predlog za uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbornic, ki jo bo predložil v najkrajšem času ministrskemu svetu v odobritev. Kmetijske zborhiče bodo uraden zastopnik kmetskega stanu. Njih naloga bo proučavanje razmer bolgarskega kmetijstva in vseh vprašanj, ki so z njim v zvezi, stavljale bodo vladi predloge, ki bodo v korist kmetijstva in ščitile interese' kmetov. Vse posameznosti orgahi-i zacije še niso znane, doznava - se; pa, da bo ena tretjina svetnikov izbrana iz vrst kmetov, pna tretjina od kmetijskih začŠUgpffretjo pa imenuje kmetijskvjmfuisjee^/jd .•,>[ Kmetijske isbornfčfe »bbdo p«« čeče^o pospeji ševimjttclpbljedelktvav 'Gled^ovšelr ziahondvyodredb itiiprtiHlaikov;i*51 bflddin<»9 z*&iH a;n ipeljidetetepmt (.vktjitfeiiivi(terlwe), Uiihe^skkiAufd^ ukonipidfcuvltiiifn ifteltafailhtmiittailiž fami;'bbvjada p.Tiedhodmvv!peaši*i* ga sv«4 ikmetijBke žbornlCe/ cb 3do Lep zaključek škofjeloške razstave V nedeljo je bil zaključni dan obrtno - industrijske razstave v Škofji Loki, o kateri smo v našem listu že obširno poročali. Izražene so bile želje, da bi se ta nadvse uspela razstava podaljšala, vendar pa zaradi tehtnih razlogov zlasti pa zaradi prevelike izčrpanosti razstavnega odbora in ker se bliža čas šolskega pouka tem željam ni bilo mogoče ustreči. Lep zaključek pa je doživela razstava v petek, ko jo je posetila Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je posebno zanimali za Čijfkarske izdelke, v nedeljo pa so se nenadoma in nenapovedano pojavili na razstavi knez namestnik Pavle, vojvoda Kentski in kraljevski namestnik dr. Perovič. Prišli so okrog 16. ure s svojim spremstvom, med katerim sta bila tudi načelnik v ministrstvu dr. Lazarevič in inšpektor v ministrstvu za gozdove in rude g. Kraljevič. Ta dan so obiskali razstavo tudi še komisar Zbornice za TOI dr. Logar, bivši minister Ivan Mohorič, tajnika zbornice za TOI dr. Pless in dr. Pretnar in še mnogo drugih predstavnikov cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti ter vsi župani okraja. Vsi obiskovalci so se vpisali v spominsko knjigo. Knez namestnik Pavle, ki je znan ljubitelj starin in umetnosti se je posebno zanimal za cehovsko razstavo, nadvse pohvalno pa se je izrazil o krasnih mizarskih izdelkih. Visoki gostje so se okrog petih vrnili na Brdo. Škofjeloška razstava je znova dokazala visoko strokovno usposobljenost škofjeloških obrtnikov in industrialcev ter utrdila stari sloves Škofje Loke kot enega naših važnih gospodarskih središč. Uvaja se vrhovni nadzor izvoza svežega sadja Po odločbi Centralne komisije za izvoz sadja se je začel 15. t. m. uradno izvoz svežih sliv. Centralna komisija je določila, da se bo uvedla letos najstrožja kontrola ne samo pri izvozu svežih sliv, ampak tudi za ostalo sadje. Ta vrhovni nadzor do sedaj še ni bil izvajan Doslej je vršil kontrolo le sreski ekonom. Zaenkrat se je uvedel ta vrhovni nadzor v Subotici, kamor sta odpotovala v to svrho dva uradnika ministrstva za trgovino in industrijo. Doznava pa se, da bo uvedena ta kontrola izvoza sadja tudi v drugih obmejnih mestih (v Mariboru in na Jesenicah). Kreditna turistična pisma v Italiji Da bi se povečal tujski promet v Italiji, je vpeljal Zavod za devizni promet s tujino' v Rimu posebna turistična kreditna pisma ter jih dal na razpolago tujim bankam in turističnim pisarnam. Ta turistična pisma se prodajajo za svobodne devize po uradnem tečaju italijanske lire in s priraču-nanjem določene premije turistom, ki žele potovati v Italijo. Kreditna turistična pisma se morejo nabavljati samo pri pooblaščenih zavodih izven Italije. Poleg tega je izdal uvodoma omenjeni zavod tudi hotelske bone in bone na bencin, ki pa jih morejo turisti kupiti pri italijanskih turističnih uradih že na sami meji. Tuii par »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 15. avgusta objavlja: Uredbo o preskrbovanju industri; za semensko olje z oljnatim semenjem. Razglase o volitvah občinskih odborov za občine: Blagovica, Dobruttje, Dolnji Logatec, Gornji Logatec, Planina, Polje, Ponikva, Sromlje, Sv. Vid nad Grobelnem, Šmarje pri Jelšah in Tuhinj. — Objavo banske uprave o pobiranju obč. davščin v občini Sromlje. Pod tem naslovom objavlja »Ju-gosk>Yenski Lloyd« v svoji številki od 15. avgusta naslednji članek, ki nam zdi zelo aktualen in ga zato objavljamo v celoti. »2e v številki Od TŽ. t. m., pod naslovom »Senzacije, ki bi jim bilo treba energično napraviti konec«, smo odkrito nastopili proti-domačim parazitom, ld bi radi poceni živeli na račun patriotizma in raznih popularnih parol in akcij, pri tem pa se skrivajo za hrbte neodgovornih in večkrat zelo sumljivih tipov. Ravno tako in zelo pogosto smo ožigosali vsako ničvredno delo domačih ljudi in se nam zato ne more in ne sme očitati kaka pristranost, če na isti način spremljamo in kritiziramo tudi delo onih tujcev, ki- jih moremo v naši družbi, posebno pa v našem gospodarskem življenju, čisto upravičeno imenovati tuje pa-rasite. - Nam, ko tudi vsakemu drugemu, ki pozna gospodarsko življenje, je čisto jasno, da morejo biti tujci in njihov kapital zelo potrebni ih koristni za čim uspešnejši razivoj in napredek v vsaki panogi našega gospodarstva. Tako so n. pr. koristni za našo državo tisti tujci, ki pridejo z lastnim kapitalom in na korekten način k nam, žive pri nas in trošijo, ustanavljajo industrije, ki jih mi zaradi pomanjkanja kapitala ne moremo, zaposlujejo našo intelektualno in fizično delovno silo in se ponašajo lojalno napram našemu naTodu in državi. Hvalevredni so tudi oni tujci, ki kot neobhodno potrebni specialisti z veliko izkušnjo in dolgoletno prakso v tujih industrijah, prihajajo k nam, da poučujejo naše ljudi v novih delih. Taki tujci imajo pri nas pravico do dela in zaslužka. Število teh je zelo majhno, pretežni del tujcev pa moremo po pravici postaviti v skupino para-sitov, ker so prišli in na žalost še vedno prihajajo k nam z namenom, da odžirajo kruh domačim ljudem in se okoriščajo brez vsake protiusluge za naše narodno gospodarstvo. Takih tujih parazitov, ki so mnogi izmed njih v svoji državi skrahirane in ne ravno neoporečne osebnosti, je posebno veliko med zastopniki tujih firm, ki navadno delajo tako, da po pravici izzivajo odpor naših ljudi, niso pa niti svojim firmam v čast in posebno korist. Žalostno pa resnično je, da ti tuji paraziti, ki navadno nimajo nobenih pomislekov, da pri svojem delu na naših plečih nagrabijo čim več denarja, najdejo zelo pogosto protekcijo in zveze tam, kjer bi jih ne smeli in v nommimh prilikah bdi ne h* mogli najti. Vse to dobro Vidi in"v* daš intelektualni in manualni delovni svet in zato ni čudno, če se upira proti tem tujim parazitom in njihovim protektorjem. Potem ni čudno, če še pojavljajo tudi listi, ki vodijo borbo proti tistim, ki omogočajo in vzdržujejo take pa-rasite. 0 moralnih lastnostih in delu teh tujih parazitov bi mogli navesti na stotine primerov, ki bi morali postaviti ko gora veliko vprašanje; Kako prihajajo ti tujci k nam? Kdo jih tu vzdržuje?. Kako morejo oni, kot škodljivi in nepotrebni tujci bivati pri' nas? Zakaj niso bili panogi izmed njih, ki so s svojim delom prišli že navzkriž z državnimi in običajnimi zakoni, čisto enostavno poslani preko meje? ., , Izmed številnih slučajev hočemo navesti samo dva primeta, ki naravnost izzivata gornja vprašanja: Tujec Zipser je bil kot direktor »Tapreda« obsojen na ječo, ker je z glasovitim prebijačem ponareja uradne listine. Na sodišču se je torej dokazalo, da ta tujec ni ravno zaželjen in koristen, jn, bi zato vsakdo upravičeno mislil, da bo po prestani kazni poslan preko meje. Tako delajo povsod in se je tudi pri nas o tem poročalo in govorilo. Zipser je »odsedel« kazen, sicer pa je ostalo pri starem. Še vedno je v Jugoslaviji in je desna roka onega Kar niti kot lastniki niti kot funkcionarji, kar velja celo potem, ko preneha njih služba pri Francoski banki. Ne smejo se baviti z efektnimi posl, na lasten račun, ne smejo nalagati svojega premoženja v akcijah in končno bo odpravnina, ki je bodo dobili, ko zapustijo svoje mesto, manjša ko doslej in bo sploh nje višina več ali manj odvisna od Vlade. Tako važnih kredituopolitič- nih izprememb, ki se nanašajo na eskomptne in efektne posle banke, pa novi zakon ne vsebuje; vlada si je le pridržala pravico, da bo ta vprašanja po predlogu generalnega sveta uredila v času med 15. avgustom in 15. decembrom z uredbo. »Times« smatrajo, da bo po tej poti uvedena v Franciji politika prostega trga (open market). Taka politika seveda olajšuje državno razširjenje kredita. »Temps« pa izraža bojazen, da bo nova organizacija banka bistveno otežkočala, da bi se v vsakem primeru vodila zdrava valutna politika; odslej da ne bo več podrejen kredit valuti, ampak valuta kreditu. Ce bi prišla država v hudo finančno stisko, ne bo več organa, ki bi branil valutne interese pred potrebo po kreditu. Tudi zastopniki velikih gospodarskih /.druženj v generalnem svetu bi imeli večinoma bolj pred očmi želje njih združenj, kot pa varnost denarne veljave. Francoski senat pa-je k temu za-ionu napravil nekaj prav važnih izprememb, ki jih je morala vlada, v interesu, čiru hitrejše uveljavitve zakona, rada ali nerada sprejeti. Takd jč' dobila generalna skupščina pravico, da "voli razen treh cenzorjev, še dva člana generalnega sveta, ki .imata glasovalno pravico, s Čimer bi bile pravice in vpliv delničarjev ojačeni. Nadalje e senat odredil, da ima višji svet hranilnic pravico, poslati svojega zastopnika v generalni svet, na drugi strani pa odločil, da ne sme biti noben bankir član sveta. Od 23. članov generalnega sveta jih bo sedaj namesto 13 le 12 posredno ali neposredno odvisnih od vlade, ki pa ima še vedno večino v svetu. Tudi določbe zakona o okrnitvi svobode guvernerja in obeh pod-guvemerjev je senat večinoma črtal. Najvažnejša izprememba zakona pa je ta, da je senat črtal določbe o eskomptnih in efektnih poslih, ki naj bi se uredile z uredbo. Vlada bo morala sedaj predložiti svoje načrte glede izpre-membe kreditne politike Francoske banke parlamentu. Kljub temu pa je gotovo, da bo naletela vlada pri gospodarskih in finančnih načrtih na manjše ovire ko doslej. Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič je prišel včeraj na Bled v spremstvu bana dr. Natla-' čeua in narodnega poslanca dr. V. ... Janjiča. Predsednik vlade je odšel [» najprej v vilo Belvedere, nato pa se je takoj odpeljal na grad Brdo, kjer je bil sprejet v avdienco pri knezu namestniku. Za novega ministra pravosodja je bil postavljen dr. Nikola Subotič bivši minister financ v vladi dr. Korošca leta 1928. Novi minister te, položil prisego v nedeljo ob 10. Url v kabinetu predsedstva vlade. Po tridesetem dnevu državljanske vojne v Španiji se borba z vedno večjo srditostjo nadaljuje in je položaj za oba tabora še vedno negotov. c- Vladne čete prodirajo polagoma toda stalno proti Cordobi in so le še 15 km oddaljene od mesta. Na severnem bojišču se jim je posrečilo krvavo odbiti napad upornikov na Irum, kjer so se posebno odlikovali ženski oddelki. Uporniki pa so zavzeli po hudem boju Badajoz in s tem vzpostavili zvezo med četami generala Mole in Franca. Nekatere vesti sicer pravijo, da Badajoz še vedno ni popolnoma zavzet. Iz uporniškega tabora poročajo, da sta Irun in San Sebastian obkoljena od uporniških čet. Zanikajo tudi vest, da je polkovnik Aranda, ki brani Oviedo, kapituliral. Tudi poročilo, da so vladne čete zavzele Granado, zavračajo kot neresnično. Vlada pa poroča o uspehih njenih čet, ki prodirajo proti Huesci in Tomelu. Borbe v okolici Granade in Cordobe se nadaljujejo in razvijajo ugodno za vlado. Prav tako da še trajajo borbe okoli Ba-dajoza. Nadalje javljajo, da so zavzele vladne čete vojašnico Res y Carcel, zadnje pribežališče upornikov v Gijonu. Tudi z Balearov javlja vlada uspehe, kjer se je njenim četam posrečilo izkrcati na Ma- ^°Nemška križarka »Deutschland« je izkrcala v Malagi oddelek mornarjev v strojnicami, da zaščiti tamkajšnje nemške državljane. Prebivalstvo pa je zavzelo proti nemškim mornarjem grozilno stališče; vendar do spopada ni prišlo. ŠpMiilui vlada je izpustila vse nemške državljane, ki so bili zadnji čas aretirani v Španiji, med njimi tudi posadko letala, ki je bilo zaplenjeno ob portugalski Transport municije je zadržala v Antverpnu strokovna organizacija transportnih delavcev, špediter je sicer izjavil, da je namenjena municij a za Guatemalo, pa mu niso verjeli, ker so sumili, da je poslana španskim upornikom. Iz Seville je prispel v Burgos general Franko in sta ga pozdravila na letališču generala Mola in Ca-banellas. Vsi trije generali so imeli nato konferenco, o kateri pa ni izšlo nobeno poročilo. V Lilleu je imel francoski notranji minister Salengro govor, v katerem je odkrito izjavil svoje simpatije za madridsko vlado V desničarskih krogih in desničarskem tisku Je povzročila ta izjava hudo razburjenje. . Katalonska delavska zveza je pozvala vse delavstvo, ki je organizirano v njenem okviru, naj se vzdrži vsakega samovoljnega po- Devizno tržišče Tendenca nestalna; premet din 8,523.751*90 Devizna kupčija v tem tednu ni bila tako živahna kakor pretečeni borzni teden, kar je razvidno tudi iz dejstva, da so bili zaključki v glavnih devizah, t. j. v, angleških funtih, amer. Golarjih in Avstrijskih šilingih ter deloma v nemških markah znatno manjši. Skupni promet prejšnjega tedna v posameznih devizah je bil napram prometu predzadnjega tedna tale (vse izraženo v tisočih dinarjih): Devize: Amsterdam Berlin Brueelj Curih Din deviza Dunaj London ;New York Pariš Solun Varšava Stockholm nudila din 238*— za en angleški funt, dočim je zanj zahtevala privatna ponudba dosledno na vseh borznih sestankih dih 238*50. Na tej bazi so bili perfektui-rani vobče vsi zaključki v devizi London. Narodna ■ banka je intervenirala še nadalje v Curihu, Amsterdamu in Parizu ter dala vsega za din 160.000 deviznega blaga. V privatnem kliringu je ves teden notiral angleški funt din 238 za denar in din 238*50 za blago, le 10. t. m. je bila zaključena ta deviza na bazi din 237-20 do din 238*80 za en angleški funt. Notice ostalih deviz so bile v privatnem kliringu sledeče: Predzadnji Minuli teden 127 138 295 307 priv. k lir. 99 1 155 215 88 355 avstr. pr. ki. 574 367 avetr. pr. ki. 1802 1729 priv. kldr. 1790 196 287 77 34 21 boni 1 — — 117 banka je nalik prej- Devize Povpr. Pon. S primo Narodne banke New York 10. VIII. 4335-01 4371-32 14. VIII, 4335 01 4371-32 Pariz 10. VIII. 287-71 28915 14. VHI. 287-73 289 17 Praga 10. VIII. 180-47 181-58 14. VIIiI. 180-33 181-44 Efektno tržišče Tendenca za državne papirje stalna Nalik prejšnjim tednom tudi tokrat ni bilo perfektuirano nobenih zaključkov. Privatni vrednostni papirji sploh niso beležili in tudi za delnice Trboveljske premogo-kopne družbe ni bilo v tem borznem tednu nobene denarne notice, dočim je ta papir beležil v minulem tednu din 130*— za denar. Državni vrednostni papirji so na prvem in zadnjfem borznem sestanku tega tedna notirali: 7% inv. pos. 10. VIII. 14. VIII. 10. VIII. 14. VIII. 10. VIII. 14. VIII. 10. VIII. 14. VIII. 10. VIII. 14. VIII. 10. VIII. 14. VIII. voj. škoda 10. VIII. 14. VIII. 8% Blair 7% Blair 7% Seligm. 4% agr. ob v. 6% begluške 82-— 83-83--73 — 73-86--86--48--48--66 — 66-362-364 — din - 84- - 83- - 84-- - 84-- - 74--73-50 87 — 87--49--49-— 67‘-67-- 364-— 365- Žitno tržišče Tendenca^ nespremenjeno mjrna V teku tedna je bilo na tukajšnji borzi prodano par vagonov pšenice, 3 vagone koruze in en vagon pšenične moke. Cene so ostale povsem nespremenjene tako pri žitu vseh vrst, kakor tudi pri mlevskih izdelkih. Na petkovem borznem sestanku dne 14. t. m. so bile dosežene cene: 127-50 126-60 122-50 122-50 125-50 119-— 117"— 10. VIII. 11. VIII. 12. VIII. 13. VIII. 14. VIII. nem. marka din 13-35-13-55 13-50-13-70 13-53—18-73 13-50—13-70 13-50-13-70 avstr. šil. din 8-50-8-60 8-50-8-60 8-50—8-60 8-48-8-58 8-48-8-58 Devizna tečajnica tega tedna ne očituje posebnih tečajnih iz-p^ememb, pač pa kaže (e malenkostne tečajne oscilacije pri Londonu, New Yorku in Parizu. Cu-'rih je beležil ves čas nespremenjeno na bazi dosedanjih tečajev. Notice od 10. oziroma 14. t. m. So te: Devize ■ ‘!-u bv:n Amsterdam Berlin Bruselj Curih London S iprimo lO.VHI. 14. VIII. 10. VIII. 14. VIII. 10. VIII. 14. VIII. 10. VIII. 14. VIII. 10, VIII. 14. VIH. Povpr. Pon. din din Narodne banke 2966-73 2961-32 2966-78 2981-32 1754-91 1768-78 1764-91 1768-78 795-61 740-07 785-61 740-67 1424-22 1481:29 1424-22 1431-29 219-27 221-82 319-27 221-32 Nova pšenica. (cene po pogojih Privdlirane a. d. za izvoz . | do , I io. 8.. 1. Iko ladja; Tiea I (od severne meje do vključno Curuga) kval. 79/2%..................... Tisa II (od Zabija do ustja Tise), kval. 79/2%.............................. Begej, kval. 79/2%......................... Tisa Kanal (od Kule do B. Gradišta), kval. 79/2%............................. Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana), kval. 78/2% . . . . . . Kanal kralja Aleksandra, kval. 78/2% Bačka (Donava-Banat, Don.-Baranja), kval. 78/2%.............................. Donava, Srem, kval. 77/78/2% . . . Donava, Srbija, kval. 77/78/2%—3% Sava (Srbija, Srem, Bosna), kval. 77/78/2%-3% ....... 116-— 2. fco vagon: Sektor Gornja Bačka in Gornji Banat, kval. 79/2% ............................ Ostala Bačka in ostali Banat, kval. 78/79/2%.............................. . Srem in Slavonija, kval. 78/3% . . Srbija, glavna proga, kval. 77/78/3% Srbija, ozka proga, kval. 77/78/8% . Južna^Srbija, pariteta Skoplje, kval. Žito: din din Koruza; zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon bačka tn banatska postaja . . 99-— 100-— zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . . 113*— 114*— činkvantin sremski, zdrav, suh,, rešetan, fco. vagon naklad, postaja ..... 117-t- 118 — Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 110-— 115-— Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 180’— 136*— -i Bi: ,nft nova, 72 kg, 2%, Iranko vagon baranjeka postaja . . . . . 104— 105-— deželnih pridelkov). do do do 31. 8. 30. 9. 31. 10. dinarjev 128-50 130-50 133-50 137- 129-50 128-50 132-50 131-50 136- 185-- 125-50 127-50 130-50 134-- 124-50 124-50 127-50 121-— 119-— 127-50 127-50 130-50 124- 122-— 118-— 121-- 181-— 131"— 134*— 127-60 125-50 124-50 dinarjev 122-50 124-50 127-50 181-— 120*50 122-50 127-50 129 — 114-50 116-50 119-50 123-— 111-50 113-50 116-50 120-— 110*50 112-60 115-50 119-— l#9-»6 | iu-60 114-69 ,* tM* r: " izdelki: - - - din w.v t ni davek, plačljivo proti duplikatu . . 170’— 175*— < Otrobi: pšenični, debeli, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek; Iranko vagon . 1„; bačka postaja . . . 105*— HO*— pšenični, drobni, v egaL 50 kg vrečah, bruto za npto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 85-— 88*— Lemo tržišče Tendenca še nadalje mlačna Po časopisnih vesteh se vrše radi našega izvoza v Italijo pogajanja. Baje se bo ustvaril nekak provizorij, ki bo urejeval naš uvoz iz Italije, to pa vse dotlej, da bo sklenjena nova trgovinska pogodba. Zaenkrat počiva uvoz, kakor izvoz in vse delo stoji! Bogimo pa se zelo, da bi predolgotrajna pogajanja koncem kancev niti ne privedla do zaželjenega, uspešnega zaključka. Francija, ki jo tako radi posnemamo in ji vsepovsod zvesto sledimo, je že sklenila trgovsko pogodbo z Italijo. Zakaj ji mi tudi v tem pogledu ne sledimo? Tu gre predvsem za Slovenijo, ki je baš vsled sankcij izgubila italijanski trg. Gledati je treba zdaj predvsem na to, da se Slovenija pri teh pogajanjih kar najbolj odškoduje za njene dosedanje izgube. Pri dodeljevanju izvoznih kontingentov mora biti v prvi vrsti upoštevana Slovenija, da bo mogla svoj les vnovčiti na italijanskih trgih in si vsaj s tem za silo odpomoči od katastrofalnih posledic, ki so jej prizadejale sankcije. Nova doloilla za izvozsve- * žega sadia iz Jugoslavlle Tudi letos so bile obnovljene določene refakcije za pošiljke svežega sadja iz Jugoslavije v srednjo Evropo, če gre za izvestne količine blaga. Te refakcije so sedaj objavljene in veljajo od 15. t. m. Izšle so obenem z naslednjimi direktnimi tarifami za sadje: jugo-slovansko-avstrijska tarifa za sadje št. 14, jugosl.-nemška tarifa št. 38, jugoslov.-češkoslovaška tarifa št. 6, nemško-grška in bolgar-sko-avstrijska direktna tarifa za sadje. Bistvena razlika med lanskoletno in novimi refakcijami je v tem, da so bile stare refakcije določene procentualno, nove pa so številčno. Nadalje so refakcije razdeljene v dve skupini: v prvo spadajo pošiljke sadja iz Jugoslavije in Grčije, v drugo pa transporti iz Bolgarije/Prva skupina; za pošiljke svežih jabolk, sliv in grozdja jugoslovanske in grške proizvodnje, pri pošiljkah od najmanj a) 10.000 ton, b) 75d0 ton, c) 5O00 ton in d) 2500 ton, ki so namenjene za Švico, Nemčijo, Češkoslovaško' in preko teh držav naprej; vračajo jugoslovanske, madjarske, češkoslovaške iu avstrijske želei-cnie ad a) 460, ad b) 370j ad c) 280 in ad d) 1180 par za 100 *kg. Omenjene najmanjše količine se morajo odpremiti v času od 15. avgusta 1936 do 31v marca 1937 po enem pošiljatelju ali več pošiljateljih, če ti do 31. avgusta t. 1. izjavijo gen. dih drl železnic v Beogradu, da so se zedinili glede cilja odpreme omenjenih najmanjših količin. Pravico do refakcije ima pošiljatelj, reklamacije na povračilo pa je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1937 gen. dir. drž. železnic v Beogradu. Isti pogoji so tudi za transporte bolgarske proizvodhje z razliko, da so tu pogojene najmanjše količine od a) 20.000 ton, b) 15.000 ton, c) 1O.O0O ton in d) 5000 ton svežih jabolk, svežih sliv in grozdja, povratek pa je enak kot za pošiljke iz Jugoslavije, t. j. ad a) 460, ad b) 370, ad c) 280 in ad d) 180 par za 100 kg. Sicer pa so vei drugi pogoji isti kot za transporte iz Jugoslavije, oziroma Grčije. Ker pa se je začela izvozna sezona za te proizvode že pred 15. t. m. in prihajajo gornje refakcije v poštev šele Za transporte od 15. t. m. dalje, bi bilo treba odobre-nje gornjih refakcij razširiti tudi za nazaj, ker bodo mogoče ravno ti transporti manjkali, da ae doseže čim zadovoljivejši kvantom. Taksni zakoni Konec meseca septembra ali v začetku meseca oktobra izide pod naslovom »Takse« knjiga, ki bo obsegala popoln zakon o taksah, zakon o sodnih taksah, dedne, darilne in prenosne pristojbine z vsemi pravilniki, ministrskimi normativnimi razpisi, razsodbami državnega sveta in upravnega sodišča in podrobnim komentarjem k posameznim členom taksnih zakonov oz. tarifnim postavkam. To komentirano izdajo taksnih predpisov je priredil znani pisec finanč-nopravnih strokovnih del g. Sušeč Štefan in ni dvoma, da bo z njo ustregel vsem trgovskim in pridobitnim krogom. Iz rokopisa knjige, ki je že v tisku, je razvidno, da' je v tem delu obravnavana vsa taksna in pristojbinska snov v sedaj veljavni obliki. Obseg celotne, v tem delu nanizane snovi je tolikšen, da je vsekakor mogoče trditi, da slične, v vse podrobnosti taksnih vprašanj posegajoče zbirke taksnih predpisov došlčj v strokovni književnosti te vrste ni-sirio imeli ne v slovenščini, pa tudi ne v srbohrvaščini. Da ohrajii knjiga svojo aktualno vrednost daljšo doto let, namerava avtor tako k »Taksam« kakor tudi k svoji lani Izdani knjigi »Ne-posjedni davki« kdajati v primernih razdobjih vse poznejše zakonite in normativne ispremembc in dopolnitve kot »dodatke« k pošftmez-4im Blehdili ’ jo ;tar|$ij»^ jpfsta v-kaga. |c| se bocU* lahkp'^žiU. .pri- pise, običaje in navade v hmelj-ski trgovini. Nad delom hmeljskih nakupovalcev se bo vodila najstrožja kontrola po vseh poklicanih funkcionarjih ih prizadetih članih, Ako se bodo ugotovile najmanjše nered-nosti, ki bodo y nasprotju z uzancami in splošnimi trgovinskimi običaji, se bodo legitimacije krat-. komajo odvzele in postopalo zoper kršitelje najstrožje. V hmeljski trgovini so upravičen poslovati samo tisti, ki so v posesti pravilnih" listin, to so na-kupovalske legitimacije ali obrtna pooblastila. Predsedstvo »Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju.*« Povpraševanje po v talini roma nalepili' i^MjljfNlI* ustreznih mestih. Te »dodatke« bodo prejeli naročniki knjige proti plačilu neznatnih tiskovnih stroškov. Ker nudi knjiga »Takse« vsem pridobitnim krogom, zlasti industriji, obrti, trgovini in denarnim zavodom vseskozi zanesljiva iz avtentičnih virov zbrana podrobna pojasnila v -vseh taksnih vprašanjih, ni dvoma, da se bodo morali v svojem poslovanju posluževati te knjige vsi pridobitni krogi, To je pa tudi povsem razumljivo, ker gre za njihovo lastno korist, da se vendar že orientirajo v labirintu taksnih predpisov in da se obvarujejo pred nepotrebnimi izdatki in možnostjo občutljive materialne škode. Nabavne stroške knjige jim bodo stoterokrat nadoknadili poslovni prihranki! Naročila sprejema tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Les in lesni izdelki: 838 — Casablanca: upognjen bukov les, parjena bukovina, jelkov les, orehovina, furnirji in leseni koVčegi; ’ '1 839 — London: leseni obeiaSpi-ki za obleko; V 840 — Carigrad: jelkove in, smrekove deske, deske za zaboje za suho grozdje; 841 — Berlin: jelkov in smrekov les, črni bor; 2 —. Izmir: šiške; Budhpešta: lesno aftnb; ‘> ’ 880 — Izmir: bakrov dksid; - v barva, plesira in Ze v 24 urah s~u;,£; Itd. Škrob) la svetlolika srajce, ovratnik« in manšete. Perc suši, monga In lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-®. Selenbnrgova ni. 8. Telefon it 88-78. 844 — London: zastopnik za' ,trd les, kot za hrastov, bukov in jesenov; 845 — La Caire: navaden in bel bukov les in leseni električni pribor; Dežejni pridelki; 846 — Tel-Aviv: riž, hmelj, konoplja, razna povrtnina; 847 — Berlin: bela in črna čebula; 848 — Passau; bela in črna čebula: Ju 849 — Tel-Aviv: grah, fižol, po-vrtninske in paradižnikove kon-serve, konservirpne kumare; 850 — Dunaj: večja tvrdka išče Ste —r'Manohester: verige za ži-vuro; * - • v 865' •+- Tel-Aviv; vse vrste tekstilnega blaga; 866 — Amsterdam: svilene in bombažne tkanine in odpadki volnenih in bombažnih blagov; 867 — Tel-Aviv; cement, gips, lim, vijaki, steklo, tekstilno blago, umeten gnoj, papir; ^ Rabat (MarokoL zastop-steklarsko blagom nik I*ro»vodi rudarstva: % & 870 — London: železna ruda, rude, ki vsebujejo fosfor, limonit; 871 — Rim: svinčena ruda in oglje; 872 — Dunaj: velika dunajska tvrdka išče stikov z našimi koncesionarji kaustičnega magnezita; 873 — Tel-Aviv: marmor. Razno : 874 — Budapešta; ocetna kislina; 875 — Dunaj: sirotka za metle; 876 — Bagdad: .kožno blago, novosti, galanterijsko blago in razni drugi Artikli; 877 — Berlin: roženi glavniki. Opomba; 1. Sfax (Tunis) — Večja tuniška kap ter 25 kratkih plaščev za zbor Mihaldžič, zastopniki akademskih policijske straže v Zagrebu. n»iia*n . Dne 10. septembra bo pri Avtomobilskem polku IV. armijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija, za prodajo raznih odpadkov od železa, jekla, ghme itd. Dne 1. septembra bo pri ekonomskem oddelku Gen. direkcije drž železnic,; v Beogradu: ofertna licitacija za dobavo raznega Samotnega materiala ter železne in brončene žice. Licitacija bo samo za domače izdelke. Dne 4. septembra bo pil Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za; dobavo kabla za državni rudnik v Zenici. EL arfei Dne 41 septembra bo pri Direkciji pomorskega saobračaja v v Splitu ofertna licitacija za dobavo delov za stroje parobroda in dne 7. septembra za dobavo nafte. stikov z liašimi tovarnarji ih pro-1 tvrdka išče adrese naših proizva izvajalci konoplje. | jalcev' klobas Navodila vsem hmeljskim trgovcem, ki zaposljujejo nakupovalce Predsedstvo srbskega združenja trgovcev v Celju opozarja vse člane hmeljske trgovce, ki zaposlujejo oziroma nameravajo zaposliti hmeljske nakupovalce za letošnjo hmeljsko sezijo, da se ravnajo po sledečih navodilih: Kakor so bili prizadeti člani, s posebno okrožnico pozvani, se morajo nakupovalci prijaviti upravi združenja najkasneje do 15. oziroma 18. avgusta t. 1. Na kasnejše prijave se ne bo. mogoče ozirati na želje članstva glede naglih rešitev teh prijav, ker ima združenje še dovolj drugih opravil, zato odklanja združenje slehernp odgovornost za prijave nakupovalcev, ki se bodo predložile po določenem terminu. Nadalje se bodo sprejele prijave nakupovalcev samo tistih članov, ki so nasproti združenju poravnali svoje obveznosti; Enako se bodo odklanjale prijave tistih nakupovalcev, ki so ge v pretečeni seziji pregrešili zoper katerekoli pred- Proizvodi sadjarstva 851 — Tel-Aviv: sveže in suhe slive, jabolka, hruške, orehi, sadne konzerve in razno sadje; 852 — Bruxelles: sveže slive; 853 — Tel-Aviv: sadne konser-ve, suha jabolka in hruške; 854: Berlin: koščice rožičev. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva 855 — Lous le Saumier: sir ementalskega tipa ali Bruyčre; 856 — Izmir: vosek; 857 — New-York: razna krzna, posebno od polhov; 858 — Beograd: neka poljska tvrdka išče stikov z našimi izvozniki zajcev, fazanov in jerebic; 859 — Trst: ponuja se zastopnik za pijavke; 860 — Tel Aviv4 žive ribe, perutnina, jajca, sir,, mesne konser-ve, meso z rižu (v konservah). Industrijski proizvodi; 881 — Bagdad: volneno, svileno, bombažno blago in pletenine, železno in methltto blago; 862 — Buenos-Aires: cement (100 ton cif Buenos-Aires in 300 tort cif Santa F6); 863 — iHaipburg: kazein; 2. Milano :— Večja italijanska trg, hiša išče stikov z našimi tvrdkami kemične stroke. 3. Anvefs — Belgijska tvrdka išče adrese naših tvrdk, ki bi hotele prevzeti zastopstva za surov bombaž. ( 4. Grohingen (Holandija) — Holandska tvrdka želi plasirati v naši državi rabljene vreče iz jute in išče naslove naših interesentov. 5.' CarigTad Turška tvrdka išče naslove ,naših uvoznikov starega železa. 6l Hamburg — Večja nemška trg, hiša išče'naslove naših zastopnikov'za biciklje in njih pribor. Nemško zračno oboroževanje Junkers Flugzeug- und Motoren-werke A. G. je dvignila sedaj.svoj akcijski kapital za 119,5 milijonov na?. I8av milijonov mark. Akcijski kapital -družbene znlšal do sedaj le 10,5 m-ilij. mark ih se je torej več ko podvanajstoril, Ta ogromna ^rausakpija , je bila mippRjOteBfc brez vsakega pojasnila in je značilna za tajinstvenost, s katero je obdana nemška oboroževalna industrija. Nič ni znanega, kdo bo prevzel nove akcije. Vsekakor pa se iz tega vidi, da zavzema nemško zračno oboroževanje gigantske dimenzije. Doma in po svetu Knez namestnik Pavle in vojvoda Kentski sta sinoči obiskala Ljubljano, kjer sta sl ogledala v trgovini Tizian stare umetnine. Kralj Edvard VIII. je po ogledu Korčule dopotoval včeraj v Dubrovnik. Doznava se, da se bo sestal na Krfu z grškim kraljem Jurijem. Kralj Edvard se je pripeljal s svojo jahto v petek v Trogir, kjer si je ogledal slovito trogirsko stolpno cerkev sv. Ivana. V soboto pa je priplula kraljeva jahta, spremljana od obeh rušilcev v splitsko luko. V Splttu si je kralj popoldne ogledal vse znamenitosti mesta, med njimi tudi DIoklecianovo palačo. V nedeljo dopoldne se je pojavila jahta »Nahlin« pred Lombardo na Korčuli, kjer se je kralj izkrcal, popoldne pa se je odpeljal z motornim čolnom v. Korčulo. Angleški vojni minister Duff Cooper, ki1 spremlja angleškega kralja na njegovem potovanju po naši revijeri, je izrazil željo kralja Edvarda, da bi opustili v mestih, ki jih obišče vse manifestacije, ker se hoče temeljito odpočiti v naši lepi Dalmaciji. Dr. Izidor Cankar, vseučiliški profesor za umetnostno zgodovino Izvozniki, ki se zanimajo za eno od datedenjji ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Rathički doin, ter naj |ln znan kulturni delavec” le bU pfi tem havedejo: 1. številko, pod imenovan za jugoslovanskega po-katero je blago navedeno, 2. točno! slanika v Buenos-Airesu. Cesti-označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, A količino razpoložljivega blaga, 5. qeno, Iranko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago« 61 plačilne pogoje in 7, rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Dobave - licitacije Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 20. avgusta ponudbe za dobavo 1561 kg železne pločevine ter 1309 kg topljenega železa. Direkcija drž. železnic v Ljubljani, gradbeni oddelek, sprejema do ’2l. avgusta ponud.be za dpbavo raznega železa, zveznih drogov iz kovnega železa za kretnice, 5000 kg karbolineja, 3000 kg katrana ter 1000 ma specialne bitumenske lepenke. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 26. avgusta ponudbe za dobavo 60 m azbestnega tkiva, 3 kg azbestne vrvice, svedrov in drugega orodja, bakrene, medene pločevine, bakra in bakrenih zakovic. it; ‘ , „s Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. avgusta ponudbe za dobavo 15 turoksavtomatov, električnega motorja za pogon 1 eie&trivuega motorja za pogon , une o. septemura uuuavo om kompresorja s pripadajočimi deli.suknenih kap, 200 letnih bluz in 1 električnega motorja za pogon črpalke. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 27. avgusta ponudbe za dobavo plošnatega železa, okroglega železa ter vijakov z maticami. Artiljerijsko tehnični zavod mornarice v Tivtu sprejema do 5. septembra ponudbe za dobavo raznih Igel, .jeklenih ščetk in vžigalic. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 15. septembra ponudbe za dobavo svečk za aeroplanske motorje ter kablov za nizki in visoki vzpon teh motorjev. Nabava 4700 kg bencina. Direkcija pošte v Ljubljani- (razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo 4700 kg mešanega bencina na dan 5. septembra 1936. Pogoji po din 10-— v pisarni direkcije Sv. Jakoba trg. LICITACIJE ;V Dne 3. septembra bo pri Upravi policije v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 90 plaščev; dne 4. septembra za dobavo 800 hlač In dne 5. septembra za dobavo 300 tamo! Sokolske olimpijske tekmovalce je sinoči sprejelo na kolodvoru na tisoče Ljubljančanov, ki so jim priredili navdušene ovacije. Tudi na Jesenicah jih je številno občinstvo burno pozdravljalo. Zaključek XI. olimpijade je bil v nedeljo, čeprav so se tekmovanja končala prav za prav že v soboto. 15 dni je tekmovalo 52 narodov za olimpijske lovorike. Od teh so bili nagrajeni le tekmovalci iz 29 držav, drugi pa so ostali brez nagrade. Za Jugoslavijo je v tej težki borbi za športni pristiž narodov, priboril srebrno kolajno naš odlični telovadec Štukelj. Pod Skuto se je ponesrečil av-t strijski turist Ulrik Molzer iz Sin-čevasi. Zasul ga Je plaz, pri čemer je dobil težke poškodbe' in so ga prepeljali, v celjsko bolnišnico. Savinjski hmeljarji so zborovali v nedeljo na Groblji v Savinjski dolini. Zborovanje je bilo dobro obiskano in je poteklo prav živahno. Vršil se je tudi občni zbor Hmeljarske zadruge. IV; kongres slovanskih geografov in etnologov je bil o tvor j ep v veliki dvorani sofijske univerze. Na kongres je prišlo 420 delegatov iz vseh slovanskih držav med njimi tudi 30 Jugoslovanov. Obnovo trgovinskih odnosa jev med Bolgarijo in Busljo zahtevajo od vlado bolgarski gospodarski krogi,1 khea začeli v to avrho z naj-živahnejšo akcija, iv .0! Svečana seja 'Študentske Male Antante je bila v nedeljo v Zagrebu in sa ji prisostvovali podban oblasti, češkoslovaški in romunski konzul, predstavniki mesta in še mnogo drugih odličnih osebnosti Osijek je odklonil zahteve gospodarske sloge glede znižanja mitnine in tržnine. člani gospodarske sloge so zato hoteli kmete odvrniti od obiska osiješkega trga, pa jim to ni povsem uspelo. V zvezi z obiskom šefa franc, gen. štaba Gamelina v Varšavi Se govori, da ni izključeno, da bo dovolila Francija Poljski posojilo, ki naj bi se uporabilo za oborožitev Poljske, ker je dosedanja oborožitev poljske armade nedostatna. Francoska letalska delegacija je prispela v Moskvo z dvema letaloma. Delegacijo vodijo lastnik znane tovarne letal »Potez«, glavni nadzornik francoskega letalskega ministrstva Lagarte in zastopniki raznih letalskih družb. Težka avtomobilska nesreča se je pripetila med Celjem in Vojnikom, kjer sta trčila nek češkoslovaški avtobus in osebni avto v katerem so se pa tudi nahajali 'češkoslovaški državljani. Pri osebnem avtomobilu se je pri tem vnel benzin v tanku in je šofer zgorel, ostali štirje potniki pa so dobili hrtde opekline. Pri graščini Volčji potok je tragično preminula gospa Helena Souvanova, soproga veletrgovca g. L. Souvana. Pokojnica je bila stara šele 52 let. Naše iskreno sožalje. Nova pošiljka zlata iz Madrida je prispela v Pariz. Z dvemi letali so pripeljali 2353 kg zlata, ki bo deponirano v Francoski banki. Položaj Italijanov v Abesiniji je po izjavi dr. Martina, abesinskega poslanika v Londonu, zelo težaven. Zaradi deževne dobe- je onemogočeno vsako delovanje letal in motoriziranih oddelkov, kar izrabljajo Abesind za neprestane napade na italijanske posadke. Tudi prehrana italijanskih čet je zelo otežkočena, ponekod celo onemogočena. Ras Guksa, šef province Tigrea, ki je že iz vsega početka italijah-sko-abesinskega konflikta stopil na stran Italijanov, Je odpotoval v Italijo. : Sovjetska vlada je odredila, da se poveča efektivna šila rdeče armade od 1-3 milijona mož na 1-6 milijona; To se je zgodilo na ta način, da se je vojaška obvezna dolžnost uvedla, že z 19. letom, do-čim so bili doslej vojaški obvezane! klicani pod orožje šele z 21. letom. Gradnjo rezidence reis-ul-ulema v Sarajevu je sklenila vakufška direkcija. Palača z njegovim stanovanjem in pisarnami bo zgrajena na At-majdanu nasproti parka Carja Dušana. hi; Sovjetska letalca Levanevski in Levčenko, ki sta skušala poleteti iz San Diaga v Kaliforniji v Moskvo, sta s svojim monoplanom nasedla na neko pečino ob obali in čakata na plimo, da se osvobodita iz neprijetnega položaja. Prva romunska podmornica »Del-finul«, zgrajena v Italiji, je bila v nedeljo krščena v Constanzi. Svečanosti je prisostvoval kralj Karol s člani vlade. Mariborski živinski trg Na sejem dne 11. avgusta je-bilo prignanih 6 konj, 14 bikov, 130 volov, 440 krav iti 15 telet, skupaj 605 glav živine. , .Povprečne, cene sp bUpV dpbeji voli 1 kg žive teže od din 3*50 do 4*25, poldebeli voli od 280 do 3-25, plemenski voli 3-— do 3-80, biki za klanje 2-80 do 3-—!, klavne kra-^ ve debele 2‘50; do ?;8Č, plemenske krave 2-50 do 3’—, krave za klo-bgsarje 1*75 do 21—, molzite krave 2-25 do 3-—, breje, krave' Ž75 do 3,^0, mlada ?ivina ,3r2&, do 3-fe, teleta i <3*50 do 4—. Prodanih je bilo 392 glttv* živih©. »bom Mesne bene* volovsko meso L višf^’ l kg’8 d^ iO din', II. vrste 6 do 8, meso Jjfikov, 'krav, telic 4 do telečje meso I. vrste 8 do 10, 11. Vrste 5.do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12. ■ VI. ant' a\ !flSliii.\ lgpje, razpi^uj^ zg Prometno Upravo. Zabukovca na dan' 2. septem-tifk 4936 neposredno pisrheno 'pogodbo za dobavo 1600 metrov jeklene žične vrvi 19 mm. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 14. avgusta 1906. bhktd] »KansorcU Trgovskega' (IMm, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«. (L d- njen predstavnik O. Mihalek. vsi f Ljubljani