SVOBODNA SLOVENIJA
fel
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 42
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de octubre - 15. oktobra 1998
MATERINSKI DAN
•	V različnih državah zahodnega sveta se sP°mir\jajo na vlogo matere ob različnih ^tumih. Tisti, ki živimo v Argentini, smo
*	že privadili, da obhajamo materinski ^ vsako tretjo nedeljo v oktobru. Ta lepa
^entinska navada se je s časom uveljavila tudi
V
v naših slovenskih šolah in Domovih.
zadnih letih je pa tudi že postala navada,
*	je ta dan poimenoval v dan družine. ^ način želimo poudariti važnost druži-!ie kot pomembne in nenadomestljive celijo • enote v človeški družbi. So momenti, 0 je bilo praznovanje materinskega dne f^uženo z neprijetnem občutkom trgovska prizvoka - s pretiranim nakupovanjem 7^ čeprav bi moral biti na neki način 0r^i vsak dan materinski dan, poudarek !'a določenem datumu prebudi zavest vseh «ttov družine o pomembnosti vloge mate-**v njej. S to počastitvijo se pa na noben Aacin ne zapostavlja pomembna vloga, ki jo očetova beseda in lik pri izoblikovanju
%
°«okove osebnosti in izpopolnjevanja.
^ vseh krajih in časih je bila vloga katere izrednega pomena. Ta važnost je pa f®veda bolj značilna v židovski - krščanski ^uc\ji. Vloga žene - matere je na neki ^čin simbol žmage ljubezni in razumevajo nad močjo in netolerantnostjo. Tudi v j^ašnjem svetu, kjer se je vloga ženske ‘Orenito spremenila v sodobni javnosti; ^er se ženske poleg družinskega življenja IJVeljavljajo na znanstvenem, umetniškem, f°litienem in gospodarskem področju in Jer se je hkrati s temi premembami način finskega življei\ja v marsičem preobra-' je vse, kar pomeni biti mati, ostalo ^krnjeno - nespremenjeno.
Če bi vprašali, katere so bistvene lastnosti matere, bi lahko navedli na stotine pridevnikov. Zanimivo je pri tem, da so te vrline hkrati najbolj cenjene lastnosti, ki jih išče svet pri vsaki ženski. Naj navedem le nekatere: nesebična ljubezen, požrtvovalnost, sočutje, žlahnost, pozornost, odpuščanje, intuicija, predanost, odkritosrčnost.
V	navidezni šibkosti je zaznati v materinskem čutu neizmerno moč, vztrajnost, doslednost, zaupanje, upanje proti upanju. Prav zaradi teh lastnosti in odlik je mati opevana v neštevilnih pesmih, je objekt tolikih umetniških stvaritev in kar je še več, dragocen spomin generacij in generacij človeštva.
Ker je bistvo materinstva dati življenje, a ne samo biološko življenje, je na neki način mati vsaka ženska, ki se daruje za bližnjega. Tako je mati redovnica ali laična sestra v misijonih, nesebična učiteljica, požrtvovalna zdravnica ali socialna delavka in še mnogo drugih žensk, ki na najrazličnejših področjih olajšujejo telesno kulturno ali duhovno bedo ljudi.
Naše slovenske matere ima,j o poleg že znanega vsestranskega dela še naknadno obveznost, ki jo izvršujejo z ljubeznijo in veliko žrtvijo: izoblikovati svoje otroke tudi v navdušenju za slovenski jezik in vrednote. Njihova prisotnost je pa tudi pomembna v slovenskem javnem življenju, kjerkoli je že potrebna.
Zato za materinski dan želimo našim materam in ženam, naj jim Bog stotero poplača in naj preživijo veselo praznovanje v krogu svojih dragih!
Katica Cukjati
Laicizem ali laičnost?
Med številnimi podtikanji, ki so si jih » toli izmisliti kritiki pastirskega pisma o **’ ker boljših razlogov proti niso imeli, je . trditev, da katoliška Cerkev pri nas /Sprotuje laični šoli. Ti ljudje ne poznajo like med laičnostjo in laicizmom, ki je , 'J°bna razliki med liberalnostjo in libera-^%>m.
19 c*zein Je ideologija, ki je nastala v ^stoletju, svoje korenine pa ima v razsve-tistvu in pozitivizmu. Laicizem je an-. erikalna reakcija, ateistično in prostozi-r~sko navdihnjena ideologija, po kateri je l^ a vse javno življenje urediti brez ka-U ^ega koli vpliva in navzočnosti religije, t tt8Ue sicer ne iztreblja z nasiljem, vendar jg i\je negativen odnos. Zato ji dopu-
•	samo privatno področje: vera ali nevera ^ebna stvar posameznikov, v katero pa tj, ^ava ne samo ne meša, temveč je tudi ^ akor ne misli upoštevati, tudi če ji pripa-1^1 Veliko državljanov. Najbolj ustrezno se ■ ClZem izraža v tem, da laicistično usmeril r^-avna oblast religioznost zavestno in bolj dosledno ignorira, ji aiTiesto da bi država podpirala reli-vzgojno delo, sama pa bi nastopila tam, kjer ta religiozna vzgoja ne vjšfa ali izpade, laicistična država za-i[j izpodriva religiozno moralno vzgojo 6te ^eno niesto postavlja svojo. Običajno tog neusPešno. Tako hoče država sama tj0 ^žeti nekatere vloge in naloge, ki jih je Host V ^ružbi opravljala verska skupil ’ Se pravi Cerkev. Zato hoče Cerkev Seiti izriniti iz javnega življenja.
e torej samo narobe obrnjeni
43. SLOVENSKI DAN
v San Justu ob njegovi 42. obletnici
Letošnji Slovenski dan je izredno uspel. Še nikoli ni bilo toliko obiskovalcev, tako da je Naš dom postal premajhen. Seveda so pri tem pripomogli gostje iz Slovenije, ki so z zanimanjem prisostvovali vsemu slavju.
V	okviru teh dni so se zvrstili slavnostna maša v sanhuški stolnici, razni koncerti, narodna in modema glasba, kulturni, glasbeni in folklorni programi, prikaz našega delovanja in slavnostni govori ter pozdravi. Seveda pa tudi niso manjkala okusna kosila, prosta zabava, klepet in štanti s svojimi dobrotami.
Podrobneje poročilo bomo objavili v naslednji številki.
Kardinal Ambrožič v Sloveniji
klerikalizem. Če je nekdaj Cerkev izpodrivala državo in si lastila njene funkcije, si hoče sedaj država prilastiti nekatere naloge in odgovornosti, ki jih v civilni družbi ima Cerkev skupaj z drugimi sorodnimi kulturnimi ustanovami. Zato skuša izdelati posebno državno moralo, državno moralno vzgojo, nekateri so sai\jali celo o nekakšni „eivilni religiji”.
Neksy drugega pa pomeni laičnost. To pomeni isto kot nevtralnost države glede filozofskih, religioznih in drugih nazorskih vprašanj. Država se od verskih skupnosti ne čuti ogrožena, zato z njimi tudi sodeluje, kjer je to koristno za državljane in skupno dobro.
Seveda mora modema država upoštevati, da v sodobnem svetu vsi ljuclje niso vemi ali vsaj niso verni na enak način. V sodobni družbi ni monopolov, tudi religioznih, moralnih in vzgojnih ne. Katoliška Cerkev se ne poteguje za noben monopol, ampak samo za enakopravnost. Pravico ima zahtevati, da se tudi njeno vzgojno delo - poleg podobnega prizadevar\ja drugih ustanov - prizna kot legitimno, primerno in koristno.
Laicistična država je danes zastarel anahronizem iz konca prejšnjega stoletja. V bistvu gre za totalitarno državo, ki rtiisli, da mora vse urejati sama, celo vzgojo in moralno zavest državljanov.
Nekaj drugega pa je laična država. Ta ve za svoje pristojnosti, se nar\je zavestno omejuje, religiozno verovanje pa priznava kot legitimen interes svojih državljanov, temu interesu prisluhne in tudi služi. Žal do
Torontski nadškof in kardinal Alojzij Ambrožič, ki je na povabilo ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta prišel na svoj prvi obisk v Slovenijo po imenovanju za kardinala, se je na srečal z novinarji. Prinašamo nekaj njegovih misli:
Na novinarsko vprašanje, kaj meni o odnosu med cerkvijo in državo v Sloveniji, je kardinal dejal, da razmer ne pozna dovolj, da bi jih lahko javno ocenjeval: „Če pa me sprašujete o vtisu, ki sem ga dobil, bi si pomagal s primero iz književnosti”, je nadaljeval; ko je v Italiji propadalo Neapeljsko kraljestvo in se je enemu sloju ljudi zaradi Garibaldijevih idej in akcij „podiral svet”, je junak Lampedusejevega romana Leopard dejal svojemu stricu: „Vse moramo spremeniti, da ostane vse pri starem!”.
Kardinala so vprašali tudi, kako ocenjuje minula leta v Sloveniji. Odgovoril je, da svojega odnosa do komunizma ni spremenil, čeprav je imel priložnost spoznati mnogo komunistov. „Marsikaj se je pomembno spremenilo, ko je komunistična stranka opustila misel, da je avantgarda in vsem nadrejena na kateremkoli področju. Po tistem, ko je komunizem opustil ambicije po monopolu oblasti, pravzaprav ni več komu-
nizem. Drugo pa je, da so bivše komunistične države prešle v divji kapitalizem, tisti, ki ga je tudi Marx kritiziral...”.
V	zvezi z odnosi med matico in izseljenci je kardinal na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj svetoval, „naj se matica vpraša, kaj lahko stori in kako koristi Slovencem po svetu, in ne da predvsem razmišlja, kako lahko slovenski izseljenci koristijo i\jej”.
Predsednik republike Milan Kučan je 9. oktobra sprejel kardinala dr. Alojzija Ambrožiča. Po pogovoru je predsednik Kučan priredil slovesno kosilo, ki so se ga udeležili tudi apostolski nuncij dr. Edmond Far-hat, ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, mariborski škof Franc Kramberger, generalni vikar Renato Podberšič, predsednik SAZU Franc Bernik, predsednik Slovenske izseljenske matice Janez Bogataj (zakaj predstavnik privatne organizacije, ki je polovica izseljencev ne priznava? op. ur.) ter predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci po svetu Marjan Schiffrer.
Kardinal Alojzij Ambrožič je nato v nedeljo somaševal v ljubljanski stolnici. Slavnostne maše se je udeležilo veliko število vernikov. Pred tem pa se je kardinal srečal z rojaki v rodni Dobrovi.
HHi
Slovenija z NATO o Kosovu
Zunanji minister RS Boris Frlec na vprašanje STA 12. oktobra ni želel „niti potrditi niti zanikati” sporočila, daje Slovenija na prošnjo zveze NATO pristala, da sme zavezništvo v primeru letalskih napa-
a^a—m—iMgaaawBiwBswsaaMMwm^i r1 phiwi
tega pri nas še nismo prišli, kar se dogaja v šoli, pa je samo ijajbolj zgovoren primer. Laičnost torej ni nič drugega kakor dosledno izpeljan nazorski pluralizem in medsebojno spoštovanje v sodobni pluralni družbi, brez kakšnega koli nazorskega in načelnega odklonilnega stališča do religioznosti ali do določene Cerkve. Katoličani torej moramo biti za laično državo in šolo, nikakor pa ne za laicistični anahronizem.
dr. Anton Stres, Družina št. 40. 11. oktobra (okrajšano)
dov proti jugoslovanskim ciljem zaradi kosovske krize po potrebi uporabiti slovenski zračni prostor. Novico so že potrdili viri pri zvezi NATO.
Frlec je poudaril, da je Slovenija v stalnih stikih s poveljstvom NATO v Bruslju in pozorno spremlja razvoj na Kosovu in mednarodna prizadevanja za mimo rešitev.
Severnoatlantska zveza je Slovenijo za uporabo njenega zračnega prostora v morebitnem letalskem posredovanju v kosovski krizi zaprosila v soboto, Ljubljana Pa je po navedbah virov pri zavezništvu uradni pritrdilni odgovor predala v ponedeljek.
NATO je že dobil zeleno luč, da s silo dopove Miloševiču, naj umakne vojsko s Kosova. Miloševič je to obljubil, a demokratične države so mu dale le nekaj dni, da to obljubo z dejstvi dokaže.
STRAN 3:
Obisk gospodarstvenikov
|p> Naša skupnost
živil
t
•Am Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
V soboto, 3. oktobra, je Slovenska kulturna akcija priredila vokalni koncert, katerega je izvajal basist Luka Debevec ob spremljavi pianista Christiana Usciat-tija.
Isti dan se je v Slovenki hiši pričel novinarski tečaj pod pokroviteljs. o n Zedinjene Slovenije in Med organizacij ske-ga sveta. Vodi ga dipl. novinar Tone Mizerit.
V prvem tednu meseca oktobra so bile po naših krajevnih domnovih svete ure. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila molitvena ura za prvo soboto. "Molili smo za duhovniške, redovniške in misijonske poklice ter vztrajnost laičnih apostolov.
V nedejo, 4. oktobra, je bilo v cerkvi Marije Pomagaj prvo sveto obhajilo. Podelil ga je delegat za slov. dušno pastirstvo v Argentini, mons. Jože Škerbec.
V sredo, 7. oktobra je bil redni sestanek Zveze slov. mater in žena z razgovorom z dr. Juretom Rodetom po vrnitvi iz Evrope.
V četrtek, 8. oktobra, je bila v Slovenski hiši seja tiskovnih referentov Zedinjene Slovenije, ob 8. uri pa seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije, katero je vodil predsednik g. Marjan Loboda. Razgovor je bil o pripravah za p raz a o van, j e 43. Slovenskega dne.
V petek, 9. oktobra je prišla med nas velika skupina rojakov iz Slovenije. Med njimi sta bila tudi ljubljanski pomožni
Križev pot Slovencev
KOČEVSKI ROG, 1998
DVANAJSTA POSTAJA
Umirajo. Umirajo prestreljeni na robu brezna, umirajo med padanjem, nekateri še dolgo umirajo. Grob se polni. Trupla vrh trupel. Tisoči. Desettisoči.
škof mons. Alojz Uran ter glavni urednik tednika „Družina” dr. Janez Gril. Škof Uran je isti večer daroval sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj. Nato je sledil v dvorani škofa Rožmana v Slovenski hiši ob 50. letnici Zedinjene Slovenije koncert mešanega pevskega zbora iz Mendoze ter Mladinskega pevskega zbora iz San Justa.
V soboto, 10. oktobra, je bil v Slomškovem domu recital pevske skupine Čuki iz Slovenije za otroke slovenskih šol.
V nedeljo 11. oktobra, je bilo v Našem domu v San Justu praznovanje 43. Slovenskega dne ter 42. obletnice Našega doma. Program, ki je bil zelo obširen, se je pričel s sv. mašo v sanhuški stolnici. Maševanje je vodil ljubljanski pomnožni škof mons. Alojz Uran. Pri popoldanskem in večernem programu so sodelovali vsi slovenski domovi v Argentini, pevski zbori in plesne skupine.
V ponedeljek, 12. oktobra, je bil na Pristavi v Castelarju poslovilni večer skupine Čuki iz Slovenije.
VSE MANJ JE SLOVENCEV...
Demografske spremembe v Sloveniji, predvsem glede gibanja in števila prebivalstva, so (na žalost) podobne kot v razvitih evropskih državah. Ob manjšem številu pa je seveda pojav demografskega upada dosti resnejši od onega v razvitih evropskih državah. Konec leta 1997 je bilo v Sloveniji
1,984.923 prebivalcev, kar je za 0,1% manj kot leta 1996. Število živorojenih otrok je bilo lani najnižje doslej - rodilo se je le 18.165 otrok ali 9,1 na 1000 prebivalcev -, posledica takšnega gibar\ja rojstev pa je bil ob normalnem številu umrlih najmočnejši upad prebivalstva po drugi svetovni vojni.
DEŽEVJE IN PLAZOVI
Obilno deževje je v zadnjih dneh povzročilo težave po vsej Sloveniji, največ pa v zahodnem in osrednjem delu države. Močno so narasli hudourniki ter večji vodotoki, sprožili pa so se tudi številni zemeljski plazovi. Voda je po vsej Sloveniji zalila številne stanovanjske hiše in ceste ter povzročila veliko škodo na kmetijskih površinah. Zaradi narasle Soče so v HE Solkan in HE Doblar morali ustaviti proizvodnjo energije. Narasle vode Drave so poplavile približno 350 hektarjev kmetijskih zemijišč ter prek 350 hiš gospodarskih poslopij na Dravskem polju.
ODLIKOVANJE SLOVENSKI IZSELJENKI
Predsednik Kučan je izročil Častni znak svobode RS Mariji Hollander, slovenski izseljenki, ki skupaj z msžem Avgustom Ko-llandrom že 40 let vodi potovalno agencijo v Clevelandu ter vsestransko pomaga in podpira delovanje slovenske izseljeniške skupnosti v Severni Ameriki. Potovalna agencija Kollander deluje že 75 let in je v domovino pripeljala na obisk številne izseljence ter njihove potomce in prijatelje.
BOJ ZA LIPICANCE
Društvo prijateljev Lipice opozarja, da si Avstrija prizadeva pridobiti status dežele izvora lipicancev še za časa svojega iztekajočega se mandata, ko predseduje EZ. Opo-zarj;\jo, da mora Slovenija vztrajati, da EZ razpravlja o statusu lipicancev šele takrat,
V	zadnji številki smo se pomudili ob vprašanju korupcije. Danes se bomo vsaj delno povrnili k tej snovi in si ogledali posledice, ki jih to stanje pušča v družbi. Zanimivo je tudi stališče, ki ga vlada in opozicija zavzemata spričo obnovljenih afer, ki pretresajo argentinsko življenje.
TEMELJNO NEZAUPANJE
Argentinska družba se nahaja v žalostnem položaju, kjer je pomanjkanje zaupanja bistveni činitelj medsebojnih odnosov. Do nedavno seje to nezaupanje izkazovalo zlasti napram vodstvu političnih strank. Potem pa je počasi prešlo na skoraj vsa področja javnega življenja.
Danes normalen Argentinec ne zaupa ne policiji, ne sodniji, ne raznim državnim ustanovam. Knj malo zaupa šoli in oboroženim silam (zlasti po aferi s tihotapljenjem orožja) in komaj se Cerkev reši, ko uživa od vseh ustanov najvišji ugled.
Tragično pa je tudi, da si posamezne ustanove ne zaupajo med seboj. Advokati ne zaupajo sodnikom in obratno. Državni tožilci ne zaupajo ne sodnikom ne policiji. Prav v aferi okoli sodnijskega postopka zaradi
ko bo Slovenija postala polnopravna članica te mednarodne organizacije in bo imela enakopraven glas.
PO MOČI PRVA PRED VRATI EZ
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat zaseda Slovenija med državami, ki se prizadevajo za vstop v EZ, po kriteriju bruto družbenega produkta po kupni moči na prebivalca za leto 1997 prvo mesto in se močno približnje tudi povprečni ravni razvitosti držav EZ, piše v zadnji izdaji Ekonomskega ogledala V primerjavi z manj razvitimi članicami EZ Slovenija po razvitosti zaostaja za Grčijo za slab odstotek, za Portugalsko pa za tri odstotke. Po podatkih Eurostata je druga najbolj razvita tranzicijska država Češka.
VSTOP SKD V VLADO -ČASOPISNA RAČKA
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je 9. oktobra na novinarski konferenci pisanje tednika Demokracija v zvezi z vstopom SKD v vlado označil za podtikanja in časopisno raco ter zatrdil, da je povsem jasno povedano stališče SKD, da ne gre v vlado, ki je nastala s prevaro, ima slab program in v kateri nove politične sile ne bi imele večine.
Po njegovem mnenju je povsem jasno tudi stališče SKD glede združevanja z SLS, da katerega „riaj pride po volji obeh strank, ne po naročilih koga od zunaj”. Razvoj v tej smeri je za SKD možen ob predpostavkah, da SLS zapusti vlado in da se stranki najprej zedinita o programu, je nadaljeval Peterle.
ŠOLA S KRINKO NEVTRALNOSTI
„Dokler bo naša šola monopolno ideo-logizirana - vseeno je, ali se imeniye to liberalizem ali kaj drugega - do takrat bo prihajalo do nasprotovanja, ker demokratičnim ljudem so monopoli tnji. To, kar se pri nas ponnja kot liberalizem, je samo plašč, pod katerim se skriva kontinuiteta. Poglejte učbenike, poglejte zvezke, boste videli, kako to izgleda. Jaz to ugotavljam kot eden od staršev. In pod krinko nevtralnosti ne bomo več gledali prijemov stare ideologije.”
Lojze Peterle, v parlamentu (24. 9.).
(samo)umora podjetnika Cattanea (glej zadnjo številko) je advokat družine znesel svoj srd nad policijo: „truplo je našel nek ribic, avtomobil novinarska ekipa televizije, obleko dva postopača, le policija ni našla ničesar”. Za tem je seveda domneva, da policija ni uspešna, ker noče biti uspešna, ali ker ima navodila, naj ne bo uspešna.
OBOROŽENO NEZAUPANJE
Nezaupanje ljudi se veča tudi napra' oboroženih sil. Upoštevajmo, da je bila svo-ječas to ustanova, na katere besedo se Jf dalo zanesti. Čast je bila bistveni del rji!'0', vega življenja in častna beseda je neka) veljala. Hud udarec zaupanju je bila doba zadnjega vojaškega režima. Ne bomo tuka) analizirali ideoloških stališč, ali vprašan) človekovih pravic. Gre za laž, ki je pokril3 celotno delovanje in za izlorabljanje položaja za osebno okoriščanje ali maščevalnost
Ko se je povrnila demokracija in se je P° začetnih sunkih nepokorščine končno vrnil® mimo razmerje med civilnimi in vojašku111 oblastmi, je vojska počasi dobila nazaj izg"’ bljeni prestiž. General Balza je znal, po P°° priznanja, poklicne strogosti a tudi ideološke jasnosti, obnoviti zaupanje ljudi do ustanove. Ko pa se je sedaj razvedela afera tihotapljenja orožja, prodajanja na črno 111 kriminalnih posegov za pokrivanje (eksplozija v Rio tercero), je senca sumWe ponovno zajela vojsko. Pobeg obtoženega generala Vicaria je položaj se poslabšal.
A tu je primemo, da si nekoliko ogledamo položaj vrhovnega poveljnika vojska General Martin Balza je precej ogrožen P° zadryih sodnih raziskavah. Težko že kdo verjame, da ne bi ničesar vedel o prodal1 orožja, tako v primem Ekvatorja, kot ko Je šlo za Hrvaško in za direktno prodajo oro?lJ Bosni, kar so odkrili zadnje tedne. V 10 zadnjo kupčijo je zapletena tudi mornarica-
Kot je bilo že večkrat rečeno, dejafle samo po sebi ni kaznivo: država prod# orožje komur hoče. A v vseh treh prime11 je šlo za dobo, ko so Zdmženi narodi prep0 vedali prodajo orožja bojnjočim se str#1 kam. V primera Ekvatorja je blamaža s*j večja, ker je bila Argentina garant miru me to državo in Penijem.
Vendar general Balza dejansko ne do® vlja napadov ne vlade, pa tudi ne opozicile; S svojim nastopom si je doslej znal pridob1 ene in druge. Še več, vlada se boji, da njegov odhod škodil že tako majhnemu p1^ stižu menemizma. Opozicija pa se boji, da v primera odslovitve sedanjega poveljnik vlada imenovala bolj menemistično povelj tvo, kar bi bil velik zaplet kaki domne' vladi Povezave po volitvah. Eni in drugi torej prizadevajo, da bi generala potegnil1 blata, v katerega se zadnje čase vedno b° pogreza.
A nekaj je treba priznati. Zadnje postaja vedno bolj jasno, da so tudi v Za vedeli za zadevo pošiljk orodja na Hrva» in v Bosno. Še več, to naj bi iz Washing*01’ celo odobrili. Govori se o diplomats^ „pomežikovanju”, češ, kar dajte, mi b° pa stran gledali. Objavljen je bil celo f° grafski dokument, Kjer se vidi amerišk«^ oficirja ki pregleduje argentinsko orožje Hrvaškem.
RIBA ZAČNE SMRDETI PRI GLA^
To je ljudski pregovor, ki poenostavil dolge debate o vprašanju, kdo je kriv ko cije v nekem narodu. Jasno je da, če v e narodu ne nudi zgleda poštenosti, ne m pričakovati od ljudstva vestnosti v izP° .e var\ju obveznosti. Tu pridemo na plačev V davkov, izpolnjevanje državljanskih ° nosti, pa tudi na osebno poštenost, k* večkrat tudi smešijo po raznih televizi)s programih, novinarskih ali fantastičnih-Nad. na 3-
Tisk. Ref. Zedinjene Slovenije
Gospodarski
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Slovenija gleda na južno poloblo
Predlagani sistem šolske reforme ni evropsko primerljiv
Nekajkrat se je v slovenskih gospodarskih krogih v Argentini govorilo o dejstvu, ^ je v Sloveniji malo zanimanja za izvoz na južnoameriški trg. To je menil ob svojem ^dryem obisku tudi poslanec Marijan Schiffrer, ko je predaval v okviru Slovensko latinskoameriške trgovske zbornice.
Sedaj pa se očividno nekaj premika na lem področju. Tako vsaj moremo sklepati spričo precej številne delegacije, ki bo prihitela v Argentino v drugi polovici meseca Uovembra. Skupino sestavlja vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije ter številni Podjetniki in gospodarstveniki, ki skupno Predstavljajo kar 17 slovenskih podjetij.
Delegacija bo prispela v Buenos Aires v uedeljo, 15. novembra in bo ostala vključno ho sobote 21. ko se vrne v Slovenijo. V tem času bodo gostje imeli razne sestanke s luk^jšhjimi gospodarskimi oblastmi, funkcionarji zunanjega ministrstva pa tudi sre-caPja z zastopniki uvozniških poletij in z gospodarstveniki. Med temi srečanji je omeniti sestanke z najvišjimi predstavniki Argentinske trgovske zbornice in Združenja argentinskih industrialcev (ULA). Obiska-h bodo tudi industrijsko-trgovsko področje
Plata in v notraryosti območje Rosaria, Ner se bodo sestali z industrialci in z gozdarskimi oblastmi province Santa Fe.
Gostje iz Slovenije pa bodo stopili v jhik tudi z našo skupnostjo. Ogledali si °do dvoje slovenskih velepocijetij na pobočju Vel. Buenos Airesa in imeli srečanje j' Slomškovem domu s člani Slovensko latinskoameriške trgovske zbornice.
PODJETJA IN PODJETNIKI
Delegacijo vodi mag. Jožko Čuk, Predsednik Gospodarske zbornice Slo-yenije, katerega spremlja ga. Smilja Kle-Mk, vodja oddelka za Latinsko Ameriko Pri Zbornici. Kar pa se tiče podjetij, ki so Udeležena pri tej gospodarski turneji, so
sledeča:
Brumec-Ručigaj, Mengeš (zastopa ‘**eš Brumec, direktor). Ukvarja se s pre-u'uno na področju zamrznjenih rib in tudi Zarnrzpjene zelenjave.
Comet, Zreče (Marjan Lorger, glavni
%, j
direktor). Izdeluje rezalne in brusne plošče ter lamelne diske.
Efekt, Črniče (David Škrl, direktor). Proizvaja plastične kube in lesene igrače, didaktične kube, dekorativne figure in slične produkte.
Etol, Celje (Ivan Ferme, direktor). Ukvarja se s proizvodnjo aromov in aditivov za alkoholne in brezalkohole pijače, aromov za proizvodnjo slaščic in tudi tobačnih izdelkov.
Eti-Elektroelement, Izlake (Eleonora Kramar, direktorica oddelka za izvoz). Izdelki za električne inštalacije in tehnična keramika.
Iskratel, Kranj (Vasja Doberlet, direktor marketinga). Proizvodnja sistema telefonskih central tipa SI 2000 za javno telefonijo (mestno in podeželsko).
Iskra Varjenje, Ljubljana (Marjan Brajdih, direktor). Proizvodnja naprav za spajkanje (dispositivos para soldaduras).
Kompas Turizem, Ljubljana (Tatjana Juriševič, direktorica). Mednarodna agencija za turizem, turistične storitve in organiziranje kongresov in seminarjev.
Latina Consulting, Ljubljana (Mag. Matjaž Medvedšek, direktor). Storitve.
Liv Postojna (Bogomir Likon, direktor). Proizvodnja in prodaja žerjavov zlasti za gozdarsko obrt in sekundarne prvine.
Luka Koper (Bruno Korelič, predsednik direkcije). Vse storitve za pristaniško dejavnost.
Mehano, Izola (Janja Prelesnik-Čen-dak, komercialist za izvoz). Proizvodnja igrač (pisalni in šivalni strojčki za Stroke,vlaki, punčke, itd.)
Metalna Ecce, Maribor (Silvo Šmarčan, predsednik direkcije). Dispozitivi za transport (mostišča, žerjavi za kontajner-je), hidromehanične naprave, stroji za papir in kartonažo, tiskarski stroji.
Rog, Ljubljana (Andrijana Starina-Kosem, glavna direktorica; Lidija Žagar, poslovna direktorica). Proizvodnja koles in odgovarjajočih nadomestnih delov.
SŽ Metal Ravne (Stanko Triglav, direktor prodaje) Proizvodnja jeklenih zliti za orodje in gradiyo. Proizvodnja in prodaja jekla prvovrstne kakovosti.
Mladinski dan v San Justu
S slovensko sv. mašo v sanhuški stolni-Cl sUio pričeli naš 37. Mladinski dan. Nenačrtno lepo število narodnih noš je v spre-°riu pristopilo v cerkev, ko so se na koru glasile orgle in mladinski pevski zbor iz usega doma. Vsako pesem je skrbno diri-®ral neutrudni Andrej Selan, na orgle pa je niliala Andrejka Selan Vombergar.
.p Maševala sta župnik našega okraja ne Bidovec in delegat za slovensko mla-. 0 v Buenos Airesu Franci Cukjati. Ob ju so stali fantki osnovne šole, ki so pridno ministrirali. Za tem smo pohiteli v °rii. Prva moštva so se že pripravljala za t 0 v odbojki. V takem zanimivem in napeci vzdušju je vse potekalo do opoldanske ^,e> ko so bili domačini in gostje postreže-s kosilom. Razveselila nas je prisotnost oih družin, ki so kakor sedaj mi nekoč mladinski dan v Našem domu; Dri’ main'c *n očetov, ter seveda tudi , rilateljev. Da so ti imeli polne trebuščke j. Zato Prijetne smehljaje na obrazu, pa so fle dobre gospe v kuhinji: Rezka amič, Francka Juhant, Ljuba Lipušček, Parska Miklič- Zalka TrPm in Ivanka Zu-c- Mladi pa so poskrbeli za postrežbo in
V	novem predmetniku osnovne šole ni zajeto tisto, kar je zelo pomembno in je bilo predmet spora: praktičnovzgojni pouk, je v pogovoru za zadnjo številko Maga 7. oktobra dejal Janez Juhant, dekan teološke fakultete, ki je bil v Nacionalnem kurikular-nem svetu (NKS) med tistimi, ki so se zavzemali za večji poudarek na vzgojnih in duhovnih vsebinah, ker pa niso uspeli, je izstopil. Prinašamo izvleček iz pogovora.
Ponovno se je pokazalo, da je sedanja šolska oblast politika, in ne toliko stroka, in da hoče doseči svoj cilj. V ta namen je večino članov NKS izbrala tako, da so delali po njenih željah in nas vedno preglasovali. Za svoj odstop pravi dr. Juhant, da je nepreklicen, „saj v NKS nimam kaj iskati”.
Odnosi med Cerkvijo in državo so slabi tam, kjer je oblast negotova. Kar se dogaja pri nas, je znameiye njene slabosti, kajti če bi bila ta oblast sposobna, bi delala v prid ljudstvu in mu zagotavljala čim boljše pogoje za življer\je.
Zelo se čudi, da je SLS, ki se sklicuje na vrednote, ki so bistveno izročilo našega prostora - krščanstvo, slovenskost, klonila pri potezah, ki sojaoglavitnega pomena. To bo velika hipoteka, ki jo bo ta stranka nesla s seboj, tako kot so jo nesli krščanski demokrati, ko so podprli sprejem šolske zakonodaje, ki je v veliki meri zelo enostranska.
Učitelji so premalo seznanjeni s pravimi problemi prenove. Predlagani sistem
vsebuje predvsem preveč organizacijskih novosti, je preveč centraliziran in ni evropsko primerljiv, premalo pa je tudi odprt do stvari, ki so aktualne za vernega človeka. Cerkev noče nikakršne hegemonije, ampak samo to, da ima možnost, da verniki in verni starši zastopajo svoje pravice in jih uveljavijo tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu.
i 1	S'
Tajfun Planina, Planina pri Sevnici (Brigita Hajnšek Urbajs, vodja oddelka za izvoz in uvoz). Gozdarstvo, dvigala, cir-kulame žage, ročno električno orocije.
Unior, Zreče (Viljem Brvar, član uprave) Kovala, ročna orodja, posebni stroji, tisk kovin, rekreativni turizem.
Kot se lahko razbere iz tega sezpama, je slovensko podjetništvo kaj pestro zastopano. Če bi katero izmed naših podjetij ali kaka zainteresirana oseba hotela stopiti v stik z katerim izmed članov delegacije, se lahko obme na Veleposlaništvo RS v Argentini ali pa tudi na Slovensko latinskoameriško trgovsko zbornico (kontaktna oseba Tone Mizerit).
Iz življenja...
Nad. z 2. str.
Glavo neke dražbe tvori vlada, a tudi ostale oblasti, kot so pravosodna in zakonodajna Pravosodna je izgubila prestiž že dolgo tega. Manipulacija Vrhovnega sodišča je bila v tem oziru usodna. Alfonsin je povišal število članov iz ustavnih treh na pet, Menem iz pet na devet, tako da sta eden in drug imela zagotovljeno privrženost organa Kaj naj stori bodoča vlada? Ali naj poviša število na petnajst?
Primer oprostitve Angeloza, ki se bo te dni povrnil na svoje senatorsko mesto, je sumljiva. Še malo huša je oprostitev, ki jo je bil deležen predsednik Menem, pa tudi guverner province La Rioja v zadevi zgradbe letališča v predsednikovi rojstni vasi. To je bil primer, ko je bilo jasno, da je šla gradba osebnega projekta iz državnih sredstev.
Glava je tudi zakonodajna oblast. Argentinski parlament pa vsi poznamo. Pomanjkanje resnosti in morale sta skoraj bi rekli klasičen pojav. Težava je že v tem, da za poslance kandidirajo mnogi ne po sposobnosti, marveč po politični bližini ali strankarski teži. Nato zadeva prisotnosti in kvoruma. Le malokrat je taram vprašanje politične blokade, ki je dovoljeno in vredno orocije politike. Največkrat pa se zasedanje enostavno prekine (to je tudi pomanjkanje quopruma), da gredo poslanci lahko gledat nogometno tekmo. Pač svojevrstna nemorala. Kdo naj se potem zglediye, če kolektiv ne vozi, ker šofer tudi gleda tekmo?
Morda so te današnje vrstice bolj podobne razmišljanju kot novinarskemu članku. A večkrat smo zapisali, da je namen zaglavja boljše razumevanje vsakdanjih dogodkov. In le v luči splošne korupcije je mogoče razumeti mnogo stvari, ki jih dan za dnem vidimo na televizijskih zaslonih.
čiščenje v kuhinji-
Premalo toplo vreme je pripomoglo, da so se naši športniki hitro pripravili za vsako tekmo. Umik smo točno izpolnili, zato pa ni bilo predolge zamude pri kulturnem programu. Prve vrste so zasedli glavni predstavniki: Marjan Loboda in diplomat mag. Tomaž Kunstelj, vsi z ženami, duhovnika Tone Bidovec in Franci Cukjati, Franci Šenk in voditeljca šole Angelca Klanšek, katerim se lepo zahvaljnjemo, da so se odzvali našemu vabilu.
Najprej so prikorakali najmlajši v urejenih športnih oblekah. Dve dolgi vrsti otrok sta v sprevodu sprejeli narodni simboli. Skupina v gorenjskih narodnih nošah je prinesla slovensko zastavo, med tem ko so iz druge strani dekleta in fantje v argentinskih nošah nosili argentinsko zastavo. Takoj za njimi sta vstopila predsednica in predsednik mladinskih organizacij v San Justu, Monika Klarreich ter Andrej Grilj. Ko smo zapeli obe himni, sta nam podala globoke priložnostne misli: »Bodoči rod pride šele za nami. Pomislimo tudi nar\je in delajmo zarye. Ne smemo se čuditi, če naslednji rod ne bo zahajal v Dom. Prej, kaj smo mi
narobe štorih, da so se odmaknili. S tem pogledom prihodnost bodočih rodov odvisi od nas vseh, mladih in starih. Gledati moramo pozitivno na to, da se ohranjajo Mladinski dnevi, da mladi in otroci govorimo slovenski jezik in da smo tudi ponosni slovenske krvi... „
Za tem se je na dvorišču še bolj stemnilo, zbrali so se mladci v belih oblačilih, ki so v roke vzeli prižgane bakle. Pridružile so Se jim še mladenke in so skupaj sestavili številno gnečo. Trideset ali še več mladih je pod vodstvom prof. Jureta Urbančiča napravilo zelo zanimive in čudovite figure ter poze, ki v nobenem trenutku ni ena bila enaka drugi. Prikazala sta se Virginija in Damijan, ki sta svoji bakli postvila k narisanemu krogu, ki je predstavljal naš grb.
Zaslišala se je poskočna polka in pokazali so se mlajši osnovnošolci v barvastih oblekah in nam prikazali živahen ples. Točko sta zamislili Andreja Zupanc in Veronika Tekavec.
Po dolgem času smo zopet videli nastopiti izkušene plesalce. Tokrat že poročeni, so se v gorenjskih nošah z mirnim valčkom enakomerno vrteli. Skupino mladoporočencev je vodila Emi Marušič.
Ozrli smo se na dolgo vrsto deklet, ki so se pripravila za naslednjo točko. V črnih oblekah in s klobuki so se gibčno premika-
la ob zvoku modeme glasbe. Večje čudo je bilo, ko so se še z drugo melodijo hitreje obračala in energično sukala roke in telesa. Publika je ob koncu navdušeno nagradila dekleta z močnim aplavzom, ki je seveda pripadal tudi iznajdljivemu prof. Diegu Bikelu.
Za njimi so se prikazali dekleta in fantje v bogatih argentinskih narodnih nošah. Glasba znane folklorne pevke je spremljala ples mladih, ki so pokazali tipične argentinske korake. Ples je naučil prof. Ricardo, ki z nami sodeluje že vrsto let.
Kakor je pri nas navada, smo zaključili program s skupno koračnico, med katero smo se vsi nastopajoči zbrali skupaj pred gledalci. Profesorjem in sodelavcem smo se prisrčno zahvalili s poklonom šopka dišečih nageljnov (Tonetu Oblaku za natančno sceno in za vdano pomoč pri programu, Pavletu Malovrhu za luči in Janezu Jerebu za glasbo in zvok). Povezavo je imel na skrbi Pavel Erjavec, ki je nazadi\je še imenoval zmagovalce dnevnega turnirja v odbojki (SDO San Martin; SFZ Pristava).
Domači in prijatelji so ostali še dolgo časa v Našem domu, čeprav je bil hladen večer so se ob prikupni jedači in pijači ter prijateljski družbi pošteno zamotili. Zgoraj v veliki dvorani pa smo se vrteli in zabavali ob zvokih domačega orkestra Rock & Polka
Umrla je Mija Markež
Eden od stebrov naše slovenske šole v Argentini, voditeljica šole na Pristavi, Mija Markež je nenadoma preminula prejšnji torek. Od začetka naše naselitve v Argentini, to je nad 50 let, je vzgajala naše otroke in jih skrbno učila v slovenskem in krščanskem duhu.
Rojena je bila na Jesenic#! 14. apnila 1923 kot tretji otrok družine tamkajšnjega župana Valentina Markeža. Osnovno šolo in meščansko šolo je končala na Jesenicah, nato pa je šla na učiteljišče k uršulinkam v Ljub^ano, kjer je maturirala leta 1943. V maju 1945 je odšla v Avstrijo kot begunka, kjer je začela kot učiteljica v taborišču Spittal ob Dravi in učila prav do svojega odhoda januarja 1949.
Po prihodu v Argentino je začela poučevati na sobotnih tečajih osnovne šole v San Justu leta 1952. Leta 1953 je v Moronu ustanovila šolo, ki so jo poimenovali po pesniku Francetu Prešernu, v kateri je poučevala in jo vodila do konca svojega življenja. Nekaj časa v začetku je vodila tudi dodatna tečaja v San Miguelu in Villa Tesei.
Bila je članica Slovenske dekliške organizacije in nekaj let r\jena predsednica. Ves čas je bila tudi članica Katoliške akcije.
Od leta 1962 je sodelovala pri zamisli dr. Hanželičevega počitniškega doma, kamor je več let vodila otroške počitniške kolonije. Spremljala je tudi nekaj Rasti pri taborjenju v Bariločah.
Za preživljanje je delala v tekstilni tovarni Tintoreria Moron in pri družinski reji perutnine na kinti v Merlu, kjer je ves ta čas tudi živela. Po upokojitvi je bila usluž-bena v pisarni pri Zedinjeni Sloveniji, kjer je vodila slovensko knjižnico v društvenih prostorih.
Umrla je po zelo kratki bolezni 6. oktobra 1998 in bila naslednji dan pokopana na pokopališču v Pontevedri.
Gospodična Mija, kakor so jo poznali vsi rojaki v Argentini, je vse svoje sile posvetila poučevanju in vzgoji naših malih. Redno se je udeleževala učiteljskih sej, pripravljala učni material in bila vedno pripravljena pomagati učiteljicam in učencem, ki so jo prosili pomoči. Posebno ljubezen je seveda posvetila svoji Pristavi in Prešernovi šoli, kjer je vzgojila tri generacije mladih v zavednem slovenskem duhu.
Njeno priljubljenost je pričevalo na stotine rojakov, ki so jo prihajali kropit na dom oziroma jo spremili na njeni zadnji poti; o zahvali so pričali tudi številni venci. Na pogrebni maši, kjer je somaševalo pet duhovnikov, se je od nje poslovilo in se ji zahvalilo več njenih sodelavcev in prijateljev.
V	imenu Pristave je njen bivši predsednik Janez Jelenc dejal med drugim sledeče:
Hvala naklonjenosti Vaši in naši Pristavi že od leta 1953, ko se je pričel redni šolski pouk tečaja Franceta Prešerna. Se spomnite začetka, ko ste poučevali na kegljišču in pod ombujem v poletni vročini, pozimi pa v mrazu? Vaši izredni požrtvovalnosti in ljubezni do otrok, učiteljic in do žive in pisane slovenske bese-: de se moramo zahvaliti, da je tečaj v takih razmerah obstal.
Zgled ste nam nesebičnega ter neutrudljivega dela, jasnega idealizma in kot pristna Gorenjka odločnega značaja.
Pogrešali bomo vaše prozorno plave oči, prijazen nasmeh, velikodušno srce. Z Bogom!
Nadica Kopač Grohar je v imenu Prešernove šole v zalivali omenila:
Niso se še zacelile rane zaradi prezgodnje smrti našega kateheta, že polagamo v grob Vas, ustanoviteljico in 45-letno voditeljico naše šole!
Bili ste nam predvsem zgled ljubezni.
Ne bomo pozabili kako so se Vam vedno orosile oči, ko ste nam pripovedovali o domobrancih. in njih zvestobi Bogu in Sloveniji.
Naj Vam v znak te ljubezni položijo v grob rdeče nageljne učenci Prešernove šole, tudi tisti, ki so mislili, da bodo zajemali iz zakladnice Vaše učenosti in ljubezni, pa jim žal to me bo mogoče.
Nam pa, ki smo z Vami sodelovali, stojte v onostranstvu še naprej ob strani, saj ste nam bili druga mama: skrbna, ljubezniva in nadvse požrtvovalna.
Marjana Batagelj se je poslovila od i\je v imenu Šolskega odseka Zedinjene Slovenije:
Ko se narava te naše Srebrne dežele prebuja v novo pomlad, ko se na zoranih vrtovih naših sobotnih šol poraja nova rast z novimi izzivi in z nevarnostmi, ko se s skrbjo oziramo v bodočnost, - ti, kot dolgoletna, ljubeča in skrbna učiteljica, odhajaš...
Žalostni smo in zaskrbljeni. A polni upanja. Saj odhajaš tja, kjer je večna pomlad. Kjer pomladno cvetje ne ovene, kjer je vsa rast in nega naših slovenskih vrtov izročena najboljšemu vrtnarju.
Uživaj, draga Mija, zasluženi počitek! Veseli se v družbi součiteljic, veroučiteljev tet' blaženega očeta slovenskih šol! In združena z njimi v moči dobrega Boga še naprej skrbno zalivaj naše otroške gredice v zdomstvu!
Predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda se je od pokojnice poslovil z besedami:
„Z gdč. Mijo odhaja v večnost graditeljica in odlična sodelavka tistega, kar mnogi danes imenujejo slovenski čudež v Argentini. Od Vetrinjskega polja pa skoraj do zadnje sobote je posvetila tisoče ur vzgoji njej tako drage slovenske šolske mladine. Če smo govorili o slovenski šoli, je nujno bilo govora tudi o gdč. Miji, in če smo omenjali njo, je bilo prav gotovo v zvezi s slovensko šolo. Gdč. Mija je bila predvsem učiteljica z dušo in srcem. Samo tako lahko razumetno, kako je' mogla več kot 50 let vztrajati pri tem delu. Vzgojila je vsaj tri, generacije begunske in izseljenske mladine. Hvala Vam, gdč. Mija za to.
Čeprav je bilo njeno življensko delo prav na področju šolstva, smo jo videvali tudi pri drugih dejavnostih. Pti, Slovenski dekliški organizaciji, kjer je bila več let odbornica in predsednica, pri apostolskih organizacijah in tolikih drugih, podvigih v skupnosti. Gdč. Mija je povsod pomagala, kjer je mogla. Z veliko ljubeznijo in odgovornostjo je dolga leta opravljala službo v pisarni Zedinjene Slovenije. Srečna je bila v stiku s slovenskimi ljudmi.
Še in še bi lahko našteval dejavnosti gdč. Mije. Vse bi izzvenelo v eno samo
Pisali smo pred 50 leti...
  ______________________________________
KOLEDAR “SVOBODNE SLOVENIJE”
bo prva knjiga slovenskih protikomunističnih emigrantov v Argentini in v vseh ostalih državah.
Poleg koledarskega dela, pregleda argentinske zgodovine ter zemljepisnih ter gospod, podatkov naše nove domovine bodo objavljeni tudi podatki s slikami o dosedanjem življenju in udejstvovanju slovenskih beguncev po raznih taboriščih v Italiji, Avstriji in Nemčiji ter razmere, v katerih sedaj žive v državah, ki so jih sprejele.
Protikomunistični slovenski begunski pesniki in pisatelji bodo v koledarju objavili svoja najnovejša dela.
Knjiga bo stalna priča strahotnega razdobja, ki ga je v svoji zgodovini preživljal naš narod med med drugo svetovno vojsko in po njej pod komunistično diktaturo, ter zvesta spremljevalka v tujini.
OSEBNE NOVICE
V	nedeljo, 10. oktobra sta stopila v zakonski stan v cerkvi sv. Roze gdč. Ang«' la Hladnik in g. Mirko Špacapan. Poročne obrede je opravil in poročno sv. mašo daroval nevestin brat č. g. Janez Hladnik. Za priči sta bila nevestin brat g. Nace Hladnik in bratranec g. Jože Hladnik. Za starešino je bil tudi g. Nace Hladnik, za teto pa nevestina sestrična gdč. Marija Čuk. Na Patemalu pri slovenskih šolskih sestrah, kjer je bilo ženitovanje, je ves čas lepo prepeval pevski zbor iz San Martina, ki ga vodi g. Boris Paušer. V zboru, ki tud1 sicer redno prepeva pri slov. sv. maši v San Martinu, je bilo veliko pevk, nevestinih sovaščank iz Rovt. Mlademu paru nase iskrene čestitke!
Svobodna Slovenija, št. 20;
15. oktobra 194»
Križna gora
IVAN ŽNIDAR
Ene najlepših srednjeve' ških fresk se nahaj;\jo v tej cerkvici blizu Škofje Loke-Nastale so leta 1502 in so izr3' zite predstavnice poznogot' skega slikarstva na naših tleh-
V	prezbiteriju je naslika110 nekaj legend iz življenja sV' Urha in Korbinijana, prvotnih zavetnikov te cerkve. Na p*1' povedno realistični sliki, kij° prinašamo, škof Urh podarja slu za prinešeno pismo kurje bedro še od četrtkove večerje-Ker pa se je medtem dan Pre" vesil že v petek, je hotel vrača" joči se sel Urha zatožiti P0 knezu, češ da sam škof ne spoštnje petkovega posta- ^ glej: kurje bedro seje medtem spremenilo v ribo in je bil® tako potrjena škofova nedolZ' nost.
(2) - KONEC
PRIHOD V ARGENTINO
Okrog 125 od 800 ujetnikov je odšlo tiste dni iz te skupine ujetnikov, ki so imeli to srečo, da so jim Angleži dali na voljo, da odidejo. Vse drugače je bilo s poznejšimi skupinami, ki so bile direktno poslane v titovino. K sreči se je medtem že končala vojna. Od teh, ki so se odločili, da se gredo borit za domovino, so bili redki, ki so prispeli srečno domov in vsi enako pripovedujejo: Med prvimi in na čelu, katerih so odhajali v Jugoslavijo, sta bila oba omenjena Dalmatinca in tisti Srb. ali Črnogorec in to je bilo usodno za naše fante. Bili so špljoni, poslani namenoma v taborišče, bili so v obveščevalni službi Titove vojske. Ko
je transport prispel na otok Vis, so uie*' nike, ki so bili na ruski fronti ali Wafen S in ki so oporekali na transportu, odpeli3'1 in ob pokopališču za zidom postrelili- Me njimi je bil Šramel, doma iz Trbovelj- Osta le so v njetniških oblekah oborožili z itah
janskimi kratkimi puškami in jih p«1 osvobajat postojanko sv. Katarino
islali
nad
ed
ugotovitev, da je vse svoje bogate zmožnosti posvetila slovenski šoli in slovenski, skupnosti. Sedaj se je pridružila gdč. Anici in gospej Lenčki in še drugim garačem iz naše skupnosti, in bo spremljala naše delo iz večnosti. “
Vsi rojaki, predvsem pa šolski otroci jo bomo zelo pogrešali; tudi naš list Svobodna Slovenija, za katero je racino vsak teden skrbela za ekspedicijo.
Vsem sorodnikom pa izražamo naše sožalje. Bog ji plačaj za vse delo za slovensko vzgojo naše mladine!
TD
Reko v Istrlji in to zadnji mesec Pr( koncem vojne. Tam jih je po zanesljivi pripovedovanju več kot polovica Pacll°' Največ padlih je bilo zadetih v tilnik. Str®]' ljali so jih komisarji, ker pač niso juris31 tako, kot so bila ubijajoča povelja. Enot^ ki se je šla bojevat v Istro, je bila P° prihodu v Jugoslavijo poslana kot kazens bataljon, predvsem po zaslugi obeh Da*11^ tincev. Ta napad je pozneje odmeval H1 redkimi preživelimi. Soujetnik bolničar deničnik je bil v odredu, kjer so p°^ ..
15-
maju partizani streljali stotine nemškjjj Ujetnikov v okolici Ilirske Bistrice 111 ■* pokopali v strelske jarke. Fantu, ko se J vrnil domov, se je zmračil um in je taval P okolici Vojnika in Školje vasi. Kolikor se J izvedelo od preživelih, za napad na . Katarino in za padle in kraj pokopa, obl in armada niso hotele dati nobenih p° kov in obvestil.
Nad. na 5.
Novice	iz
Slovenci	v
TOLMIN - Ob 50-letnici smrti skladatelja in narodnega buditelja Vinka Fillija so uneli spominsko slovesnost naprej v cerkvi. nato pa v mestnem kinogledališču. Tam so razni zbori predstavili njegovo glasbeno delo, slavnostni govornik pa je bil Tomaž Pavšič. Filli je bil glasbeni samouk, vendar je napisal 44 skladb z najrazličnejšo tematiko, predvsem za zbore. Kot pevovodja je reševal slovensko zavest v času fašističnega pritiska in pregar\jar\ja. Po vojni tudi ni dobil priznanja od komunistične oblasti in je bil spet preganjan. Prepovedala um je zasedati mesto predsednika prosvetnega društva, člani pa so se mu za krivico °ddolžili z imenovanjem za dosmrtnega Predsednika. Vse do smrti pa je bil pevo-V0(lia tolminskemu cerkvenemu zbora.
LJUBLJANA/HELSINKI - Svetovni kon-Sres mednarodnega PEN-a bo prihodnje leto v Varšavi, leta 2000 pa v Moskvi, Uiedtem ko je letošnji, 65. po vrsti, potekal v Helsinkih. Med 350 pisatelji, pesniki, uredila in dragimi avtorji iz 132 nacionalnih centrov so se ga iz Slovenije udeležili predsednik in članica slovenskega centra PEN, Marko Kravos in Alenka Puhar, in sicer kot delegata, Boris A. Novak pa kot predsednik uiirovnega komiteja PEN-a. Novak je tudi v devetčlanskem izvršnem odbora, ki bo vodil delo mednarodnegtt.PEN-a.
LJUBLJANA - V okvira mednarodnega Projekta „Baby Friendly Hospital Iniciati-Ve > ki ga izvajata UNICEF in Svetovna 2dravstvena organizacija (SZO), je medna-r°dna komisija ljubljanski porodnišnici podelila prestižni naziv „Novorojencem prijazna porodnišnica”. Enak naziv je od leta 990 prejelo že 12.700 porodnišnic po vsem Svetu, naslednji teden pa ga bo dobila tudi celjska porodnišnica.
LJUBLJANA - Istočasno z odprtjem v tockholmu na Švedskem je na Ljubljans-em gradu minister za kulturo Jožef Školč °dprl Dneve evropske kulturne dediščine.
Letos so posvečeni srednjeveškim mestom.
V	Sloveniji kot eni od 44 sodelujočih držav oziroma v mestih Ljubljana, Brežice, Celje, Črnomelj, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kropa, Krško, Novo mesto, Radovljica, Školja Loka in Vrhnika so se večina prireditev v okvira „dnevov” zvrstile do konca septembra. Osrednja prireditev Dne-vov evropske kulturne dediščine v Sloveniji je razstava 53 starih mestnih listin na ljubljanskem gradu.
LJUBLJANA - V 94. letu starosti je umrla najstarejša slovenska gledališka, radijska, filmska in televizijska igralka in redna profesorica dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Vida Jan Juvan. Za svoje več kot 60-k'tno gledališko ustvarjanje in pedagoško delo je med dragimi priznanji prejela leta 1970 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 1977 Borštnikov prstan in leta 1996 Srebrni častni znak svobode RS.
ŠKOFJA LOKA - Založništvo literature DZS je predstavilo prvih pet kr\jig iz zbirke Slovenska klasika. Gre za spise Janeza Trdine, Frana Levstika, Antona Aškerca in Ivana Tavčarja. Založnik načrtuje za vsako leto izid izbora štirih poetov in pisateljev.
LJUBLJANA - V ljubljanski Drami so premierno uprizorili Evripidovo delo Ifigenija v režiji Mete Hočevar, prvo delo v novi gledališki sezoni. Da bi dali priložnosti pridih slovesnosti, je opoldne in zvečer pred poslopjem Drame na Erjavčevi cesti pianist Bojan Gorišek odigral nekaj klavirskih skladb po svojem izbora, med njimi dela Erica Satieja. V prvi predstavi sezone je režiserka Hočevarjeva na velikem odru postavila dve avtonomni besedili starogrškega dramatika Evripida - Ifigenija v Avli-di in Ifigenija pri Tavrijcih, združeni v celoto. Gre za zgodbo o žrtvovani hčeri, čudežno rešeni, ki kasneje postane rabelj. Drami sta nalašč za to uprizoritev prevedla Kajetan Gantar in Marko Marinčič.
Mendoza
SCHREMS - Kolesar Krke Telekoma urazd Štangelj je zmagovalec enodnevne, 9 km dolge dirke za veliko nagrado Sch-retV|sa. To je že peta zmaga Štanglja v tej ®ez°ni, njegov uspeh pa je dopolnil klubski °‘ega Branko Filip s tretjim mestom.
ZUERICH, Švica - Tudi na najnovejši ugometni jakostni lestvici FIFA vodi Bra-Ba> na drugem mestu so svetovni prvaki Jancozi, na tretjem pa Nemci. Tudi na aslerinjjh mestih, ki jih zasedajo Hrvaška, gj §entina in Češka, ni prišlo do sprememb. ^ venska izbrana vrsta, ki je v prvem °gu kvalifikacij za EP remizirala na gos-0v3i\ju v Grčiji (2:2), je na 91. mestu, g HUHPOLDING - Najboljša slovenska auonka Andreja Grašič je zmagovalka enske pripravljalne tekme nemške re-t^2entance v Ruhpoldingu. Na 7,3 kilome-v a cJ°lgi progi na tekaških rolkali je Sloka z le enim zgrešenim strelom prema-a vso nemško ekipo.
OTOČEC - Slovenska igralka Katarina pebotnik je
Woy’S °Pen oehr v finalu med dvojicami premagala
V	3 Zarsko-jugoslovansko dvojico Nora Ko-
Sp^agana,Zarid s 6:2> 6:3-
PTUJ - Šahovski turnir „Kurent 98” na točk1 Se ^ *<01K a* z Delitvijo 1. mesta. S 6 $ak p01* Sta S* razc*elila velemojster Ar-, etrosian in mojster Rade Brglez, ki je o osvojil normo mednarodnega mojstra. *8riš”'^LlANA - Predor v prehodu iz hu u a C*° sla^Hnic na mariborskem stadio-bog vrt je bil na derbiju slovenskega obletnega prvenstva med Mariborom
Teatanicom in HIT Gorico spet prizorišče neljubega dogodka. Koordinator mariborskega kluba Tomislav Prosen je namreč med odmorom žalil, grozil in odrival sodnike, za kar ga je disciplinski sodnik pri Nogometni zvezi (NZS) kaznoval s šestmesečno prepovedjo opravljanja vseh nogometnih funkcij. Zaradi nešportnega vedenja navijačev bodo morali Mariborčani NZS plačati 150.000 tolarjev.
Glasbeno udejstvovanje slovenskih rojakov v argentinskem okolju:
* 29. avgusta je v Auditoriumu Axsys (ex Galli) pel basist Luka Debevec Mayer kot del turneje po raznih mestih Argentine, ki sta jo organizirala Festivales Musicales de Buenos Aires in Shell C. A. P. S. A, ker je na Bienali 97-98 prejel prvo nagrado kot pevec.
* 13. septembra so peli v Teatro Quintanilla med dragimi, ki so izvajali argentinsko popularno glasbo, tudi fantje skupine Los Chanares, katero sestavljajo David, Boris in Sebastijan Bajda ter njihovi bratranci Tomaž, Janez in Roman Bajda. Nastopila sta tudi brata Pavle in Andrej Šmon.
* 15. septembra je imela samostojni koncert v Teatru Quintanilla mezzosopranistka Daniela Bajuk. Program je bil razno-
Prihod v Argentino
Nad. s 4. str.
Ostale, ki so se še nekaj časa nahajali v Grumi, naj bi doletela ista usoda, če bi se javili za vrnitev v domovino. Obiskal jih je slovenski vojni kurat v uniformi angleškega oficirja, salezijanski duhovnik p. Šeruga, ki je opravil zahvalno mašo in fantom razložil takratni položaj doma. Čez nekaj dni je bila selitev na železniško postajo in transport je krenil na jug Italije. Na končni postaji sojih čakali kraljevi oficirji in jih odpeljali v Santa Cezareja in Tri Case, to je prav na peti Italijanskega škornja. To so letoviški kraji, kjer ni bilo več žice in kjer so se že preje nahajale druge skupine Slovencev. Od tam so po skupinah odhajali k edinicam angleškega letalstva Salerno, Brindisi, Ca-serta in dragam, pešadijski bataljon pa v Eboli in pozneje Lamie Camp blizu Napoli.
Kakšen namen so imeli Angleži s temi pomožnimi vojaki, čete pri letalstvu, Jugoslovanski polk in Triglavski bataljon s slovenskimi oficirji, se nikdar ni zvedelo. Pogostokrat so prihajali njihovi višji oficirji, pa se ni vedelo zakaj. Mogoče bi te edinice prišle v poštev še za časa vojne, kot je bila zamisel Churchila za invazijo v Istri, Pa, kot je znano, je bila preprečena od komunističnega vrha. Mogoče bi prišli v poštev še I. 1946, ko je bila nevarnost spopada An-gloamerikancev s Titovo vojsko radi položaja Trsta. Mogoče pa je, da so imeli Angleži kot dobri trgovci, poceni delovno silo.
Ko so po koncu 1. 1946 angleške edinice
Vlado Kreslin v Argentini
na teniškem turnirju Krka v para z Nemko Jasmino
Na kratko turnejo po Argentini je prišel iz Slovenije pevec - kantavtor Vlado Kreslin. Rojen je bil leta 1953 v Beltincih v Prekmurju. Leta 1972 se je preselil v Ljubljano, kjer je delal kot učitelj, kasneje pa tudi na Radio Slovenija. Pred nekaj leti se je profesionalno posvetil petju. Bil je član skupine „Martin Krpan”. Nastopal je z Beltinsko bando (s katerimi je še sedaj), največkrat pa poje sam.
V	Argentino ga je povabilo slovensko društvo v Bemalu, ki je praznovalo 50. obletnico obstoja. Nqjprej je bil gost radijske oddaje „Okence v Slovenijo”. Prvi koncert je bil v podpornem društvu „Triglav” v soboto 26. septembra, ki se ga je udeležilo veliko ljudi; 27. pa je bila Kreslinova glavna predstavitev v zgoraj omenjenem društvu v Bemalu. Navdušenje1 nad i\jegovim petjem je bilo veliko, saj so tam v glavnem prekmurski rojaki.
lik, bil je zamišljen in izpeljan v spomin Georgea Gershwina, od katerega je izvajala več del.
*	17. septembra je ob 15. obletnici Mestnega občinskega mendoškega zbora pel v Museo de Arte Moderno na več mestih kot solist tenor Martin Bajda ml.
Na vseh teh koncertih ali srečanjih je bila navzoča skupina Slovencev, ki so zadovoljni, da se toliko in čedalje več naših rojakov udejstvuje v argentinskem okolju.
V	nedeljo, 4. oktobra, so se po slovenski maši zbrali molilci rožnega venca, da so počastili Marijo in po Njej Boga s prošnjami, ki jih imajo tudi molilci v Buenos Airesu.
M.I.F.G.
V	petek, 2. oktobra je Vlado Kreslin ponesel svojo glasbo Slovencem v Rosario in je imel koncert v njihovem društvu. Zaključna točka pa je bila v prekmurskem domu v Montevideo v soboto, 3. oktobra, kjer je tudi vse razveselil.
Njegova glasba ima poseben slog, mehek, a vendar udaren, otožen; lepa so besedila Kreslinovih pesmi. Turneja je bila uspešna in ljuclje so se veselili takega pomembnega obiska, saj se pozna, da Vlado poje z dušo in srcem in zna navdušiti občinstvo.
Za konec naj dodam, da je Vlado Kreslin eden najboljših glasbenikov in pevcev v Sloveniji. Njegovi nastopi so vedno in povsod množično obiskani. Kot primer lahko povem, da bo imel 1. decembra koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani in so že prodane vse vstopnice.
Marjana Pirc
zapuščale Italijo, so te pomožne vojake odposlali v civilna bagunska taborišča kot D.P. (Displaced Persons), največ v Trani, odkoder so nekateri odšli v domovino, dragi so se izselili v razne države kot Severno Ameriko, Kanado, Avstralijo in dragam, največ od teh pa je 1. 1948 prišlo v Argentino, kjer so med dragimi emigranti začeli ne lahko, toda v svobodi „novo življenje”.
Po pripovedih zbral Ivan Žnidar.
Osebne novice I
Rojstvo: V petek, 25. septembra se je rodil Avguštin Milan Rovan, sin Milana in Monike roj. Keršič.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krsti: 27. septembra je bila krščena v cerkvi Virgen de la Guarda v Hurlinghamu Romina Elizabeta Hren, hčerka Janeza in Ane Marije roj. Klanjšček, botra sta bila France in Vera Zurc, krstil pa je p. Alojzij Kukoviča
V cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena v soboto, 10. oktobra Ljudmila Marija Rezelj, hčerka Andreja in Lorene roj. Albreht; botra sta Viktor Albreht in Irena Rezelj Peršuh, krstil pa je msgr. Jure Rode.
V nedeljo, U. oktobra je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Špela Kunstelj, hčerka Tomaža in Tee roj Perpar; botra sta Marko Kunstelj in Elizabeta Perpar, krstil je ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran.
V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bil krščen Matias Gabriel Breque, sin Carlosa Daniela in Bernarde roj. Gerkman; botra sta Claudio Anibal Hermoso in ga. Teresa Gerkman, krstil pa je Janez Cerar CM.
Čestitamo!
Poroka: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se v soboto, 10. septembra, poročila Marko Burja in Elizabeta Grbec. Za poročne priče so bili njuni starši Tone Burjajn Cvetka roj. Cesar ter Janez Grbec in Beti roj. Urbančič. Poročil ju je ženinov brat župnik Toni Burja CM ob somaševanju nevestinega strica župnika Mirka Grbca.
Čestitamo! Nova slovenska diplomantka. Na
Universidad del Comahue v San Martin de los Andes, Neuquen, je diplomirala Nataša Žurga in postala „guia universitaria de turismo”.
Iskreno čestitamo!
ESLOVENIA LIBRE
Mati oglasi |
ČEVLJI - tudi po meri. Od preprostih do n«ymodemejših italijanske mode. Pridem na dom. Kličite na tel.: 624-8876 od 15. ure dalje.
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N” 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - Sai, '-sto ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351,1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
Zveza trdna - temelj pravi, da bo trden naš obstoj!
31. OBLETNICA PRISTAVE
Nedelja, 25. oktobra
11.00 zbiranje prijateljev 11.15 dviganje zastav
11.30 sv. maša: delegat msgr. Jože Škerbec
13.00 kosilo
16.00 kulturni program
Slavnostni govornik: lic. Franci Markež
Igra „Žlahtni meščan“ (Moliere) v režiji Dominika Oblaka
Prosta zabava
Prisrčno vabljeni!
Obvestila
TOMBOLA V SAN MARTINU
v soboto, 17. oktobra, ob 20. uri
Glavni dobitek: računalnik in še vrsta bogatih dobitkov.
Pridite! Sreča vas čaka!
SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
Redni sestanek sanmartinske zveze žena-mati.
Tombola v San Martinu ob 20. uri. PONEDELJEK, 19. oktobra: SSK-KA: Predavanje dipl. inž. Martina Jakliča „ Denacionalizacij a - aktualna tema v Slovenyi“ ob 20. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 22. oktobra:
SKA: Razgovor z dr. Drago Štoka „Slovenska skupnost v Italiji danes“ ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 24. oktobra:
Občni zbor Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča ob 17. uri v Slov. hiši. Razgovor z dr. Grilom ob 20. uri v
Tiskovni referat Zedinjene Slovenije vabi na predavanje, ki ga bo imel glavni urednik tednika Družina, dr. Janez Gril na temo
Položaj tiska v Sloveniji
Vabljeni vsi, ki se za to snov zanimajo.
Srečanje bo v mali dvorani Slovenske hiše v soboto, 24. oktobra ob 20. uri.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar
e-mail: debeIjak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 881153
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija. Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre“^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk:	■
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-l■
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Slovenski hiši.
NEDELJA, 25. oktobra:
31. obletnica Pristave s celodnevnim programom.
SOBOTA, 31. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SREDA, 4. novembra:
Občni zbor zveze slovenskih mater in žena s predhodno sejo, ob 16.30 v Slovenski hiši.
Slovenska kulturna akcija
Razgovor
Slovenska skupnost v Italiji danes dr. Drago Štoka
dolgoletni poslanec deželi Furlanija-Julijska krajina v Slovenski hiši, v četrtek 22. oktobra, ob 20. uri
NAROČNINO ZA ..DRUŽINO”
lahko plačate v SLOGI do 23. oktobra t.l. v uradnih urah
Če imate pri nas račun, lahko to uredite po telefonu. SLOGA — Glavna pisarna: Bme. Mitre 97 — Ramos Mejia Tel. 656-6565/ 654-6438 /658-6574 Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
t
Pridi, dobri in zvesti služabnik.
Vsem članom in rojakom sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila in odšla k Gospodu po zasluženo plačilo gdč.
Mija Markež
dolgoletna učiteljica naših šol, odbornica in zvesta sodelavka v društveni pisarni. Ohranili jo bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
ZEDINJENA SLOVENIJA
Tiho in nepričakovano je odšla od nas naša dolgoletna zdomska učiteljica
MIJA MARKEŽ
ljubila je naravo in otroški živ-žav, trdno zakoreninjena v Bogu s slovensko zemljo, njenim človekom in ideali.
Naj Bog pogasi njeno žejo po ljubezni in v njej potolaži vse, ki jo bomo tako pogrešali.
Šolski odsek Zedinjene Slovenije.
Svetovni slovenski kongres Konferenca za Republiko Argentino
vabi na predavai\je
“Denacionalizacija -aktualna tema v Sloveniji”
ki ga bo imel dipl. inž. Martin Jaklič, predsednik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije.
Jasen pregled in vsi odgovori na vprašanja vračai\ja premoženja.
V	Slovenski hiši v ponedeljek, 19.t.m. ob 20.
t
Pi-idi, dobri in zvesti služabnik, pojdi v veselje svojega gospoda!
Sredi dela in še vsa polna načrtov nas je v 76. letu starosti nenadoma zapustila 6. oktobra 1998 naša sestra, teta, stara teta in sestrična
Mija Markež
neutrudljiva učiteljica
Pintariču, F-
ki je gorela in izgorela za ohranjevanje slovenske besdede v Argentini. Zahvaljujejo se vsem, ki ste jo prišli kropit, darovali vence, molili in peli ob nielU krsti in se od nie poslovili.
Zahvala duhovnikom msgr. J. Škerbcu, p. dr. A. Kukoviči, T.
Himntelreichu in M. Grbcu za somaševanje pri pogrebni maši.
Žalujoči; sestra Majda,
bratje Joža, Ciril in Franci svakinji Majda in Cristina
nečaki in pranečaki bratranci in sestrične in trije rodovi njenih učencev s Pristave
Buenos Aires, Bariloche, Jesenice, Ljubljana in Kanada