Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 časopis slovenskih delavcev Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 30. septembra 1993, št. 42, letnik 52, cena 140 SIT Tudi sindikati se vključujejo v akcijo zbiranja podpisov, s katerimi naj bi potrkali na kosmato poslansko vest. 0 tem na 13. strani. Dušan Thaler, SKEI, jeseniška železarna: »Vlada dokazano zavaja in operira z lažnimi podatki. Izgube napihne za trikrat, iz dobička pričara izgubo, pelje nekakšno spolitizirano sanacijo brez ekonomske osnove... Nam pa proizvodnja raste, prodaja je vse boljša, vse stroške plačujemo redno, zaposlenost smo že prepolovili, naše plače pa dosegajo komaj nekaj več kot polovico zneska po določbah v kolektivni pogodbi. Levji delež sanacijskega denarja požre banka, vso ceno uspeha pa smo plačali le delavci!« Podprla sta ga kolega Janko Dežman iz ravenske železarne in Tone Motoh iz štorske železarne: Prvi je državo obtožil, da nima pojma, kaj bi sploh rada, in s političnimi spletkami ves kompleks pelje v socialni polom, sindikate pa prebrisano postavlja v vlogo grešnega kozla. Drugi je državi poočital strankarske umazane kupčije, ki bodo od preostalih 1900 zaposlenih na cesto vrgle kar 1700 delavcev. Te obsodbe umazane vladne politike so padle na ponedeljkovi tiskovni konferenci, o kateri pišemo na 4. strani. DRŽAVA POMAGALA DRUŽINAM Na 3. strani se je z njim potrudil X 25 Poslansko vprašanje: Kaj lahko stori vlada v zvezi z Metelkovo? Po informacijah, objavljenih v javnih medijih, ni povsem jasno, čigava lastnina je pravzaprav nekdanja vojašnica JLA na Metelkovi. Ne glede na to sprašujemo vlado, zakaj ničesar ne ukrene zoper samovoljo mestnih oblastnikov, ki so se od-|°ČM za onemogočanje Mreže za Metelkovo z najbolj nehumanimi in drastičnimi metodami, kjer manjkajo samo še pendreki in pištole? _ Pričakujemo takojšen odgovor na vprašanje, kaj lahko stori vlada, da se ob sporu, v katerem so civilno-družbene skupine dejansko preprečile nadaljnji vandalizem na Metelkovi, uveljavi spoštovanje minimal-aih civilizacijskih norm. ') sreda Ukrepi mestnih oblastnikov, s katerimi so se lotili Mreže za Metelkovo, odklop elektrike in predvsem odvzem vode, so ukrepi, ki jih je v skrajni sili zoper oborožene sovražnike dopustno uporabiti v vojnih razmerah, v mini pa pomenijo teror oblastnikov nad miroljubnimi državljankami in državljani. Spričo težavnega položaja, ki je nastal ob sporu za prostore na Metelkovi, pričakujemo odgovor vlade še na tem zasedanju državnega zbora. dr. Ciril Ribičič Breda Pečan Miloš Pavlica dr. Mateja Kožuh-Novak OTROKOM? NE IŠČITE DEVICE V KUPLERAJU Bo vlada lahko kdaj pojasnila, da je kar pet ministrstev porabilo več denarja, kot jim ga je odmeril proračun? So naša ministrstva zaslužkarska podjetja? To boste kar verjeli, ko boste na 3. strani DE prebrali o razkroju integralnega proračuna, o v molk zavitem premieru med politiki, ki so lažnivci po definiciji in jih naš sodelavec dolži najmanj malopridnosti, če ne kar narodnega izdajstva. SVJUNCERJEVE GRADNJE Kamničani, ne rušite! Če je Švajncer za svojo črno gradnjo odštel 190.000 mark, davkoplačevalci že trepečejo, koliko bi jih lahko stalo rušenje. Stran 16 m SPOSOBNI, HUMANI, PRIJAZNI MENEDŽERJI Ne ironiziramo! Tako so se predstavili na podelitvi priznanj »Manager leta« na Bledu. Stran 10 Desnica zmagovita Piše: Ciril Brajer Spomenkina krika groze »ustavite desnico!« in »ustavite Janšo« sta odjeknila pravočasno in gromko, a v prazno. Socialdemokrat Janez je postal zastavonoša desnice in vodi jo do končne zmage. »Predčasne državnozborovske volitve so neizbežne, saj nenaravna rdeča črna koalicija poka po vseh šivih. Od njihovih predvolilnih obljub so ostale samo iluzije. Torej, gospa Spomenka, prihaja DESNICA, poizkusite jo zaustaviti!« nam v imenu Slovenske desnice kliče Danijel Malenšek. Pridružuje se mu kamerad z okopov, Sašo Lap: »Slovenska desnica ne bo nasedla na isto prevaro, kot je nasedel DEMOS. V vlado bo stopila tedaj, ko bo na volitvah zagotovljena podpora volivcev za uveljavitev alternativnega socialnega in gospodarskega programa, ki ga desnica pripravlja.« Pretreseni, če že ne prestrašeni razčlenjenalci politične scene si pred desnim plazom postavljajo branik lažnih iluzij - češ, desnica nima šans, saj si bodo njeni potencialni liderji skočili v lase za oblast, narcisoidni in oblastiželjni, kakršni pač so. Varljivi upi? Kaj pa, če Janša, Podobnik in Peterle vržejo žreb, kdo bo vodil vlado, kdo parlament in kdo bo zasedel Kučanov prestol?! Potem boste, levičarji, sredinci in kar vas je še iz enoumnega gnezda, že videli svojega vraga. No, če smo odpihnili udbomafijaške upe, da se desnica ne bo mogla zediniti o najvišji oblasti, naj izničimo še pogost pomislek, da je Slovenija (tudi) kadrovsko premajhna, da bi si lahko privoščila sektašenje. Lari fari! Na poslanskih klopeh se je znašlo »novo besedilo predloga Zakona o organizaciji ministrstev«. Poskusimo mu slediti po desni poti: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vodi Vitomir Gros - variantna kadrovska rešitev je Ervin Sehwartz-bartl. Ekonomskim odnosom in razvoju ministruje Maks Bastl, Marjan Starc pa financam. Na čelu ministrstva za gospodarske dejavnosti je Andrej Capuder po svoji znani paroli Ora et labora. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo je Alojzij Šuštar, za kulturo minister Janez Lesar. Minister za notranje zadeve Marjan Vidmar, ministrstvo za obrambo vodi Lojze Marinček. Jože Strgar postane minister za okolje in prostor, za pravosodje skrbi Jože Pučnik. Tu bo konkurenca najhujša, saj sta protikandidata oba Danijela, Malenšek in Starman. No, zanju še vedno ostaneta ministrstvi za šolstvo in šport oziroma za zdravstvo. Zunanje zadeve bo urejal Adolf Štorman, amnestiran takojci po zmagi desnice. Aha, še ministrstvo za znanost in tehnologijo. Tudi tu bo odločitev težka in bo zanihala med Marjanom Poljšakom in Sašom Lapom. Še tolažba kakšnemu morebitnemu kvazihumanistu, ki bi ga znalo zaskrbeti za usodo zdajšnjih oblastnikov - v primeru uresničene zgornje vizije bi si prav vsi zaslužili invalidsko upokojitev. T časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: Podpis naročnika: Doktor Stane Uhan in kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti DE št. 41, 23. 9. 1993 Pohvala Slovenske investicije po novem Časopis Delavsko enotnost bi rad javno pohvalil, ker je na predzadnji strani uvedla privlačno ru-birko SLOVENSKE INVESTICIJE PO NOVEM, v kateri objavljate fotografije novih in dela na obnovljenih cerkvah. Vsekakor so mi bolj pri srcu stare cerkvice, kapelice in znamenja kot povsem nove cerkve, ki - po mojem mnenju - nekako ne sodijo v vaško okolje in ga na neki način kazijo. Vendar pa, če zaupamo stroki - se pravi urbanistom in arhitektom, se tudi s temi novogradnjami lahko sprijaznimo, saj nam bo lažje živeti z zaupanjem kot pa v večnem sumničenju. Sam sem prepričan ateist in vendar so mi mnogo bolj pri srcu gradnje kot naprimer podiranje cerkva na Hrvaškem ali muslimanskih džamij po BiH, ali če že hočete, cerkva na Kočevskem, sicer v nekem drugem času, čeravno so vse te grdobije (in jih še počno) počeli pripadniki, ki so še ne dolgo tega hodili pod isto zastavo. Tudi na posvetnem področju bodo Slovencem, predvsem delavcem in povsem običajnim državljanom, nekatere politične investicije iz bližnje preteklosti še dolgo časa delale sive lase. Bolj kot zidanje cerkvic nas bodo v nočnih morah preganjale gradnje jedrske elektrarne, rudnika urana Žirovski vrh, Jeklarne Javornik, tovarne glinice in aluminija Kidričevo... in tako naprej. Če boste še objavljali fotografije cerkva, vam tudi sam rad pošljem kako sličico iz domačega kraja. V Sori pri Medvodah, kjer bodo letos svečano praznovali 700-let-nico cerkve in koder sta službovala znamenita Slovenca Valentin Vodnik in F. S. Finžgar, so nedavno tega obnovili stopnišča do cerkve, od koder je čudovit razgled na samostan in preko sorškega polja na Karavanke in Kamniške Alpe. Oglejte si to, fotografirajte in objavite! Všeč bo vam in nam. Jože Praprotnik Medvoška 12 Medvode V prejšnji številki DE je dr. Stane Uhan objavil korekten članek o problematiki plač oz. kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Tu ga je potrebno samo dopolniti, da razlike v izhodiščni plači niso 47-odstotne, ampak 100-odstotne, ker so si poslanci določili izhodiščno plačo v višini 52.000 tolarjev. Poleg tega imajo poslanci, ministri in sodniki sistem, po katerem se njihove plače povečujejo skladno s porastom plač v gospodarstvu, medtem ko so plače drugih delavcev v negospodarstvu praktično zamrznjene, ker je možno njihovo povečanje v skladu z eskalacijsko lestvico šele, ko je mesečna stopnja inflacija več kot 3-odstotna. Iz članka g. Uhana izhaja, da je možno pritrditi nekaterim ugotovitvenim predlogom in in poročila vlade oz. Ministrstva za delo o sistemu plač, in naprej, da vlada meni, da je nujno vpeljati spremembo, po kateri bi bila na socialni ravni dogovorjena fiksna in ne mininalna plača, kot je v kolektivni pogodbi za negospodarstvo, povsod tam, kjer je značilno proračunsko financiranje. Dr. Uhan zaključuje, da predloge vlade lahko samo podpremo. Ugotoviti je potrebno, da vlada takih predlogov, kot jih predlaga dr. Uhan, ni podprla, kajti sindikati, podpisniki KP za negospodarstvo, so vladi že 26. 3. 1993 predlagali spremembo kolektivne pogodbe za negospodarstvo, v katerem so konkretno predložili poenotenje sistema plač v javnem sektorju, s tem da se določi konkretna višina izhodiščne plače, ne minimalne plače v okviru devetih tarifnih razredov z razponom 1:3, in možnost tarifiranja največ 1:6. Na žalost vlada tega ni sprejela in je vztrajala samo pri podaljšanju kolektivne pogodbe. Prvi osnutki zakona o relativnih razmerjih plač v javnem sektorju so pesek v oči, saj ne določajo enake izhodiščne plače za vse uporabnike proračuna, enake eskalacijske lestvice. To seveda pomeni, da se bo nekomu koeficient množil kot sedaj s 26.000 tolarji, drugemu pa z 52.000 tolarji. Tako ne gre za razmerje plač 1:7,4, ampak 1:15, če pa seštejemo vse mogoče dodatke in stimulacije, pa gre za razmerje v praksi tudi do 1:25!!! Vinko Kastelic Kaj se dogaja v Kočni Včeraj, 10. 9. 1993 smo s posredovanjem predsednika IS občine Kamnik in v prisotnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja za občino Kamnik nadaljevali pogajanja s predsednikom sindikata Neodvisnost - KNSS g. Tomšičem o prenehanju stavke oz. razrešitvi delovnopravnega spora s šestimi delavci PE Novotehna Kočne Kamnik. Upoštevaje 14-dnevna pogajanja je predsednik IS občine Kamnik v pisni obliki predlagal naslednjo rešitev spora: - vzpostavitev stanja zaposlenih stavkajočih pred pričetkom stavke delavcev (16. 8. 1993) v PE Novotehna z dnem 11. 9. 1993 ob 7.00 uri, s tem da se na delovno mesto poslovodje PE Novotehna razporedi drug delavec, - umik disciplinskih in drugih postopkov do stavkajočih delavcev s strani vodstva podjetja in obtožnih predlogov s strani pravne službe Neodvisnosti - KNSS, - prenehanje stavke in gladovne stavke najkasneje v štirih urah po podpisu sporazuma, - vzpostavitev pravnega stanja v skladu z revizijskim poročilom o lastninskem preoblikovanju in odločbo SDK. S predlogom sporazuma sem se strinjal, stavkovni odbor sindikata Neodvisnost - KNSS Kočne Kamnik v nastajanju pa je predlog sporazuma žal zavrnil. Delavci PE Novotehne vztrajajo, da vodenje te prodajalne ponovno prevzame bivši poslovodja g. Emil Uršič, ki pa mu je disciplinska komisija 10. 5. 1993 zaradi storitve hujših kršitev delovnih obveznosti izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, in ta ukrep je 21. 6. 1993 potrdila tudi komisija za varstvo pravic delavcev Kočne Kamnik. Zahteva delavcev PE Novotehne po vrnitvi izključenega poslovodje je neupravičena. Upoštevaje določila zakona o stavki, bi bile s predlaganim sporazumom delavcem PE Novotehne zagotovljene vse materialne pravice in pravice iz dela, ob dejstvu, da v Kočni ni bilo nikdar vprašljivo redno izplačevanje plač, povprečni izplačani neto OD za mesec julij pa je znašal 672 DEM. V podjetju je dela dovolj za vse delavce Kočne, tudi za delavce PE Novotehne, če bi le hoteli delati. V razvoj podjetja smo v zadnjih dveh letih vložili 2,7 milijona DEM in letos iz vrst nezaposlenih zagotovili delo 11 delavcem. Zato ponovno trdim, da to ni stavka, ampak upor proti urejevanju organizacijskih, materialnih in kadrovskih razmer v podjetju. Brez reda, delovne discipline in poštenega dela pa v tržnih pogojih gospodarjenja ne more preživeti nobeno podjetje. Kot direktor podjetja ne morem sprejeti odgovornosti, da bi šest delavcev PE Novotehne do takšne mere destabiliziralo podjetja, da bi postal vprašljiv njegov obstoj, nadaljnji razvoj, 330 delovnih mest, 500 milijonov družbenega in 70 milijonov privatnega kapitala delavcev - delničarjev Kočne. Zato bom, ker so pogajalske možnosti izčrpane, ukrepal v skladu s sklepi organov upravljanja, delovnopravno zakonodajo, poslovnimi interesi podjetja in zahtevami večine delavcev - delničarjev Kočne Kamnik. Jože Kopušar, direktor podjetja Kočna Kamnik, d.d. Ropajo nas, ROPAJO! Pripis uredništva Hvala. Ko bomo fotografijo dobili, si jo bomo z veseljem ogledali in kajpak tudi objavili. Ste si morda kdaj v življenju ogledali film ali slike, ki prikazujejo množični pomor Židov v II. svetovni vojni? Ste opazili, kako pohlevno so šli v ZANESLJIVO SMRT v spremstvu peščice stražarjev, pa nihče niti pomislil ni, da bi vsaj enega zadavil ali vsaj poskušal? Preneseno v sedanji čas, ali vidite v čem primerjavo? Jaz jo vidim! Če primerjam sedanje obnašanje Slovencev oz. državljanov Slovenije s takratnimi Židi. Oblastniki nam vedno bolj zategujejo zanko okrog vratu, a Slovenci se jim klanjajo. Prisvajajo si premoženja bajnih vrednosti za smešno ceno! SLOVENCI PA NIČ! Lažejo nam v obraz, obljubljajo nebesa ter nas potiskajo v vlogo Ne morem mimo dejstva, da se dogaja ROP stoletja, saj so država in posamezniki okradli svoj lasten DELAVSKI RAZRED. Nemalo zaslug ima pri tem vlada in parlament, saj so nas okradli z blagoslovom teh državnih ustanov (le kje v razvitem svetu, kamor na vse kriplje želimo, kupiš 10%, preostalo ti podarijo). V srbskem mestu Valjevo stoji spomenik narodnemu heroju Ste-vanu Filipoviču. Preden so ga Nemci obesili, so ga vprašali za zadnjo željo. Odgovoril jim je; »MOJA ŽELJA JE, DA BI OD TOD DO BERLINA VISELI SAMI NEMCI!« Moja sedanja želja je, da bi Slovenci spregledali, kam nas vodijo tisti, ki so nam obljubljali »ne levo, ne desno« in podobne TRAPARIJE ter se združili. Ko pa bo prišel čas obračuna, ki je neizbežen (KO BO DOVOLJ LAČNIH), da bi ob cestnem križu Slovenije viseli VSI, ki so za to bedo krivi. Čeprav sem v svojem življenju lju-dem le pomagal, se je v meni prebudila želja »KAD BI OBESIL VSAJENEGA«? Pa se vrnimo k medvojnim Židom in jih primerjajmo s sedanjimi vojaki države IZRAEL, ki držijo v ŠAHU kar nekaj arabskih držav, ali smo sposobni premagal našo strahopetnost in hlapčevstvo ter pokazati oblastnikom, da smo na tem prostoru tudi mi. Le še nasvet tistim, ki so zadolženi za tiskanje lastniških certifikatov. Priporočam papir »PALOMA«. Bo vsaj za enkratno uporabo! Ivo Leban, Ozeljan P. S. Morda bo sodu izbila dno najnovejša afera z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Njegov direktor se še vedno DRŽI! SLOVENCI, DO KDAJ ŠE? ponižnih hlapcev! SLOVENCI PA NIČ. Po smešnih cenah »PODAR- Vsem odborom SNS! JAJO« stanovanja (glej MLADINO št. 28 z dne 20. 7. 93) našim »LJUBLJENIM« voditeljem, istočasno od črnograditeljev zahtevajo 2.600 SIT na m2 za zrak in kos papirja! SLOVENCI PA NIČ! Izposojajo si po svetu milijone dolarjev za proračun, kar bomo vračali mi z zategovanjem pasu (javni dolg) ter nas preko medijev prepričujejo, kolikšnega zaupanja smo deležni v svetu. SLOVENCI PA NIČ! Pridne, sposobne delavce mečejo na cesto despoti, ki so nas že dodobra okradli! SLOVENCI PA NIČ! Torej, državljani Slovenije, ali nismo podobni medvojnim Židom? Čeprav mi gre ob izjavah sedanjih politikov na bruhanje, jih vseeno poslušam (zaenkrat še brez tablet). V njih je veliko »DOBROT« v korist slovenskega naroda. Vsi, ki ste jih prej poznali, gotovo veste, kje so prej živeli, s čim so se vozili itd. Vsi tudi veste, kako smo mi »PRITLIKAVCI« živeli prej. Primerjajte eno in drugo in se vprašajte (če ne prej, vsaj pred VOLITVAMI), v čigavo korist in za čigav blagor delajo sedanji oblastniki; v SVOJO ali v korist državljanov SLOVENIJE? Pred nekaj časa sem prebral v nekem časopisu, da je japonski minister za promet odstopil, ker sta se zaletela vlaka, čeprav ni bil nič kriv, niti posredno. Pri nas se vrstijo afere za afero, kjer so VIDNI »prstni odtisi« naših ministrov. Toda ministri so še vedno na svojih stolčkih in verjetno tudi bodo, saj letijo v PEN-ZIJO le majhne ribe. Volk sit, koza cela! Poglejmo samo afero z orožjem! Vrhovna oblast trdi, da nima pri tem nič. Le kakšna je suverenost države, če oblast ne ve, kaj ji frči po zraku in se vali čez njene mejne prehode. Kdo bi to moral vedeti? Vsaj štirje so, in sicer: 1. direktor carine, 2. notranji minister, 3. minister za promet, 4. obrambni minister. To so štiri TITULE, ki bi morale pospraviti kovčke. Toda stolčke še vedno grejejo z vsemi privilegiji. SLOVENCI PA NIČ! Omenjeni gospodje so krivi, ker niso vedeli, PA BI MORALI, ali pa, ker so vedeli in NISO UKREPALI! Tako se naša demokracija spreminja v ANARHIJO, ki vodi le v eno smer - DIKTATURO. SLOVEN-CIK PA NIČ! Dne 13. septembra 1993 je Slovenija v svojem tretjem dnevniku objavila lažno informacij0’ da poslanec SNS Ivan Verzolak izstopa iz SNS, poslanec Jože! Kopše pa ustanavlja svojo lastno stranko in da SNS razpada. Odločno izjavljamo, da gre Z0 tendenciozno in sistematično razširjanje lažnih vesti s strani uredništva informativnega programa pod taktirko urednika g. Lada Ambrožiča. Ni nam jasno, koga zastopa 0 Ambrožič, niti kakšne cilje ob tet1 zasleduje. Znano nam je le to, kar je urednik informativnega programa Slovenija izjavil enemu od naših članov, namreč, da bodo na TVS začeli sistematično gonjo prod naši stranki. Ob tem izjavljamo, da bom0 proti g. Ladu Ambrožiču sprožil[ kazenski postopek, v civilni tožb bomo zahtevali primemo odškodnino, obvestili pa bomo tudi častno razsodišče pri Društvu novinarjev Slovenije zaradi fl°' grantnega kršenja časnikarskef kodeksa. Predsedstv0 Slovenske nacionalne strank1 Protest Naše nevladno ekološko gibanj1 SJ je predlagalo slovenski vladi, n# n( spelje akcijo, v kateri bi vsaki sto' venski družini podarili varčno < žarnico Phillips. V ta namen sm° 0 zastopstvu EURODAS d.o-°: °s v Celju predlagali, naj skuša v tel tri, akciji zagotoviti poseben popust m vladi Republike Slovenije pa, d1 $e se odreče nekaterih uvoznih daj0’ tev in še zmanjša prometni davek- J Našo akcijo je ostro napadi , eden izmed slovenskih časnik0° v° (Delo). Zlasti so nam očitali, d° ®ei propagiramo žarnice, ki so škod■ ko Ijive zdravju. Posebej smo se ob? hii nili na Eurodas v Celju, da bi 11 j odgovoril na našo pobudo, zla*0 mt pa reagiral in pojasnil, kakšne ** dejansko zdravstvene lastnost - ka: varčne žarnice Phillips. Dobili fr smo nobenega odgovora. ZdV imamo obljubo zastopnika konk°' renčne firme OSRAM, da bom1 de: dobili ustrezno pojasnilo o zdra? Uec stvenih lastnostih varčnih žarnic- g0l Gospod PERLIČ, Eurodas, ‘f da. menda pojasnil, da z našim gib°' Ser> njem ne želi sodelovati, ker s‘ b"ei v njem baje tudi novinarji, ki so f drq pred leti nekulturno napadali, k ži^ je bil še direktor socialistične(f nor lesnega podjetja v Celju, ki je š" ^ v stečaj. Ura Protestiramo proti takšnem' *hv odnosu Eurodasa iz Celja, saj f ^ za nesprejemljiv odnos do nevW nih gibanj, posebej pa do ekol° H gije, in ni v skladu s poslom, kiJ bi ga opravljali (propagiranje $ p*, prodaja varčnih žarnic), in srtj 0M prepričani, da to ni stališče Pl" JU lipsa. «| $ Pričakujemo pojasnila in opd vičilo Eurodasa. Ekološki pozdrav! V vednost: g. Zvonko Perlič, Eurodas - vlada R Slovenije - vlada kraljevine Nizozemske t - TISK, RTV j ! Karel Lipič, tajnik Sf J ID IS 'vse # . jRei z Jdih *sre Svobodni Sindikati l/ Sloveni JNo #311 *V\ Piše: Martin Ivanič ratii 'jan Ne iščite devic v kupleraju! »V Sloveniji se razkraja sistem integralnega proračuna, kar fls, po mojem globokem prepričanju, ne pelje nikamor drugam K°t v bankrot države.« pl nev cij°’ olak ožel s tno ral' red- ame ,ade Če bi zgornjo trditev zapisal Mičen neravnodušen državljan, bi še lahko rekli, da gre Za primer alarmantne demo-Mlizacije. Če pa jo zapiše izvedenec, funkcionar zadevnega parlamentarnega telesa ln nekdanji, resda malce kratkotrajen finančni minister, te-človek stvar vzame resneje Mzačne seštevati in odštevati. ftiiro ugotovi, da imajo tyučne teze Janeza Kopača 9 zo ^0t trc^no Podlago. Ugo-rož- {avlja namreč, da je bilo v zadetku slovenske države za in-tegralni proračun veliko narečnega, vendar proces ni bil končan. Nasprotno, spet se je °brnil v dezintegracijo, in si-Cer predvsem z nastajanjem raznih skladov in t.i. namen-syh tolarjev (npr. cestnega, očitno kmalu obrambnega ltd.), pa tudi s prizadevanji Ministrstev, da kljub veljavnemu zakonu - tako kot to ves Cas počneta obrambno in no-tranje ministrstvo - obdržijo °z- dobijo lastno računovodjo. Kopač še ugotavlja, da htiančna kontrola finančnega Ministrstva ne deluje... Kaj zdaj? Se ima smisel morali-jčno zgražati in politikom, Mznivcem po definiciji, očitati Malopridno in v končni posle-Mei narodnoizdajalsko po-'Mfje?Ali pa najprej premiera, M je znan, da nikoli nič ne °dgovori, saj še v kamero ne Ogleda kot normalen človek, red' , p/ asih tvs jroti om<> ožil' oži' kod' tudi nO' K kep tV>/, sPraševati o njegovi odgovor $10' n°Ati? Čemu neki! On se je na-■čtto ucil Samo šlager Zgodba sm° 0 uspehu. No, o njegovem Nebnem morebiti! Ali pa Morda spomniti finančnega Ministra na njegove samov-Sepne izjave ob nastopu funk-Clje, da se ne bo pustil imeti za a del °.slu in da bo ali opravljal ikot dolžnost, kot se spodobi, ali pa ’ x Najbrž ste tudi vi, enako m’ *otjaz’ bedasto verjeli, da je iti v kupleraju najti devico. !'ji Pošteno povedano, posa-e si ^znik, četudi bi kakšen po-j0st jnjak v državnopolitično i tii' ^ajnarilo po naključju zablo- ZM Ml in pošten tudi ostal, ,tc More storiti kaj več, kot da bi 0lf.! ,eri}onstrativno odstopil. Se- raf Veda bi to govorilo vsaj o nje-~nt Sovi časti. A to bi pomenilo, v«,. J. J. iI! VC I VLL.KJ, j1 Qa je v brezčastnem leglu pov- Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo Kritikam na račun vlade se je pridružil tudi predsednik SKEI Albert Vodovnik. Povedal je, da delavci ne bodo dovolili, da jih oropajo njihove lastnine. Izkušnje iz nekaterih tujih dežel kažejo, da privatizacija železarn ni nujnost in edina možnost. Primer Metalne po Vodovnikovem mnenju kaže, da so delavci svojo lastnino pripravljeni braniti tudi na cesti. Vedno več delavcev je med pristaši politike SKEI in enake poglede imajo tudi člani Neodvisnosti iz te tovarne. Zato bo, po Vodovnikovem mnenju, kmalu znova prišlo do tega, da bo v enem podjetju le en sindikat. Takšen enoten sindikat bo, po njegovem mnenju, sposoben onemogočiti vse tiste, ki načrtujejo hitre stečaje zaradi lastninjenja in zato, da bi se znebili delavcev kot nadležnih notranjih lastnikov. F. K. izv. • Sploš. kol. pog. izv. • Moje pravice na izv. S Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev... .. izv. • Kariera kot... .. izv. • Socialna država ■■■ .. izv. • Zdrav, zav...... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.............................. Ulica, poštna št. in kraj: ...................................... Ime in priimek podpisnika:....................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. tj ni sc to it sv i sli Pr ! iti st: Al bi iz st ol k te n; to in bc vi dv i N( na nj, i l % Va' bej jat dir je: ser Dne: Podpis nan očrtih Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dali’'8 ti nova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 dol 5 •as z e odi De koj za bo det Prc zac cev Po; lije Pri Prs Š Pat Poe slo' vel anl kat rirr drv lice Pot Zel Pes kla Vej 30. septembra 1993 j BO SOCIALNI MIR {REŠIL NOVOLES? 3i Že spomladi smo pisali, da šasija Novolesa z metodo prisilne Poravnave ne poteka po načrtih, .akrat smo zapisali, da se zadol-^enost ni zmanjšala in da gre ves ohodek Novolesovih družb le za odplačila obresti. Pisali smo tudi 0 ^jemno nizkih plačah delavcev J? 0 tem, da je premoženje posameznih družb last poslovnega si-®tema Novoles. Plače so bile dizke, ker so podjetja morala ustvarjati dobiček, potreben za odplačevanje velikih dolgov. . V letošnjih poletnih mesecih pa Prišlo do resne blokade Novole-spvega žiro računa. Centralizirani Slstem je zaradi tega delavcem J*lzal plače v povprečju za 8 od-totkov. Ker morajo upoštevati ,akon o zajamčenih OD, pa de-avci še naprej prejemajo izjemno 'zke plače. Predsednik sindikata v Poslovnem sistemu Alojz Ven-pravi, da večina delavcev ne asluži več kot 20 tisočakov. Novolesu so blokirana tudi vsa druga denarna izplačila in delavci et°s ne prejemajo ne jubilejnih aagrad ne odpravnin in po novem ?e bo več gotovine niti za družbo prehrano niti za prevoz na y takšnih razmerah se je prejš-JJh teden sestal sindikat poslovna sistema Novolesa. Na seji so °delovali pomembnejši direk-,orji tega sistema, prisostvovali so P tudi Rajko Lesjak, Brane Mišič, Darjan Ferčec in Igor Vidrih iz ^obodnih sindikatov oz. iz lesar-kega sindikata. Sestanek je bil Prvi poizkus pogovora med poslo-°dstvom in upniki na eni strani P neobveščenimi delavci na drugi trani. Na seji so se po besedah jtlojza Venclja dogovorili, da naj .1 odslej plače dobivali do 18. in le 'Zjemno do 25. dne v mesecu. Vod-!y° Novolesa obljublja tudi prvi °brok regresa v višini 10.000 tolarjev v mesecu oktobru. Preostali in druga denarna izplačila J bi delavci dobili do konca le-osnjega leta. Regres za prehrano ® prevozne stroške pa delavci ne odo dobivali v gotovini, ampak bonih in na druge načine. Vodstvo Novolesa je že pred ,vema mesecema ponudilo pred-‘°g socialnega premirja, ki ga sin-Jkst ni mogel sprejeti. Vodstvo ovolesa svoj predlog zdaj obilja skladno z dogovori na omembi seji sindikata Novolesa. Sin- dikati bodo dogovor podpisali le v primeru, če bodo pred tem direktorji delavce seznanili z vsebino socialnega premirja in jih prepričali o njegovi potrebnosti. V nasprotnem primeru bi se sindikat namreč obrnil proti delavcem, misli Alojz Vencelj. Po njegovem mnenju je eden največjih problemov Novolesa popolna neobveščenost delavcev in sindikata o rezultatih dela in gospodarjenja. Podatkov o poslova- pake. Delavcev na čakanju pa je vedno več in to ne vzbuja upanja za ozdravitev podjetja, ki ima velike dolgove, meni Alojz Vencelj. Za mnenje o položaju v Novolesu sem povprašal tudi Rajka Lesjaka, Braneta Mišiča in Marjana Gerčca. Povedali so, da je položaj Novolesa zelo negotov in da se jim zdi, da vodilna ekipa položaja ne obvladuje. Dobro je le to, da se je poslovodstvo skupaj z upniki začelo pogovarjati z de- Proizvodnja masivnega pohištva v Straži, kjer so sosedje iz Novih ambientov že v stečaju. nju menda nima nihče, saj jih sindikat ne more dobiti od nikogar. Če delavci sprašujejo direktorja svoje družbe, jih ta pošilja v Stražo na sedež poslovnega sistema. Od tam pa jih Jože Knez in drugi odganjajo nazaj k njihovim direktorjem. Delavci so tudi popolnoma neobveščeni o načrtih za lastninjenje. Delavci merijo vrednost svojega podjetja zlasti po svojih plačah, zato je težko verjeti, da bodo lastniške certifikate vlagali v svoje firme. Izjema so le tisti, ki so plačani po posebni pogodbi, in teh je po Vencljevem mnenju veliko preveč. Delavci Novolesa se bojijo, da je Novoles že v lasti upnikov in da bodo zato zanje ostale le drobtinice. Delavci tako sklepajo tudi zaradi tega, ker nihče od šefov ne odgovarja za slabo vodenje in druge očitne na- lavci, ki so preveč potrpežljivo prenašali težak položaj zaradi strahu za delovna mesta. Izpolnjevanje dogovorov na seji sindikata Novolesa pa je lahko most za sanacijo Novolesa, vendar le v primeru spoštovanja vseh obljub. Igor Vizjak, predsednik dolenjske območne organizacije svobodnih sindikatov pa nam je povedal, da so s pomočjo pravobranilstva ugotovili, da so v Novolesovih družbah odločali upravni odbori, ne pa skupščine, kot bi bilo pravilno. Svobodni sindikati bodo na tej podlagi skušali dokazati ničnost odločitev upravnih odborov in s tem pomagati delavcem posameznih družb, kot je tista v Soteski, ki se tolčejo za preživetje. F. K. >S1 ZAPOSLENI POSTAJAJO LASTNIKI BEGRADA Begrad iz Črnomlja je med prvimi desetimi po-Vat- ’ j™ ie Agencija za prestrukturiranje in pri-k ‘lzacijo odobrila lastninski program. Je prvo grad-j e,n° podjetje na Dolenjskem, ki lahko začenja izva-h lastninski program. O njem je za DE govoril ; rektor Franc Panjan. O tem, kako gre delavcem, pa bekaj povedal predsednik sindikata Peter Raztresen. ®eSradu gre manj slabo kot drugim. Relativno “er položaj firme je nedvomno posledica uspeš-podenja in ključ za hitro sprejet program priva- 1 acjic, ki temelji na večinskem deležu notranjih 2 ® mikov. Zaposleni bodo že v začetku razpolagali Q,ai"Odstotnim lastninskim deležem. Preostalih 49 q s‘°tkov pa bo v lasti skladov na državni ravni. •••" it e.Vet odstotkov vrednosti podjetja bo pripadlo po-J timskemu skladu na račun neplačanih prispevkov 1 i Premalo izplačane OD. V prvi fazi lastninjenja, ki j °Pravljena v začetku prihodnjega leta, ni predvi-p na biti dokapitalizacija niti ponudba delnic na zaa -6m tr8U- Za izvedbo odobrenega programa bodo cev°SCali iastniški certifikati zaposlenih, upokojen-tn bivših delavcev Begrada. Objavljen je javni ..." fj^vvsem bivšim delavcem in upokojencem, ki žejo vložiti svoje certifikate v Begrad. Vsi, ki se bodo ^ ‘glasili, bodo najprej dobili začasnice, kasneje pa .... Pr|ve delnice Begrada. - ‘ovila upokojencev in bivših delavcev Begrada pa .. Podi ^ire^tor ni hotel izdati. Dejal je, da bi na tej g, magt lahko izračunali vrednost podjetja, ki je po-Vel'bla tainost V vodstvu Begrada pričakujejo, da bo 5«^ a večina od 270 zaposlenih - ti so v posebni kat 1 Poc*Pr^ lastninski program - vložili certifi-tj e v svoje podjetje. Begrad je ocenil cenilec, s kate-..... j so sodelovali že prejšnja leta. Bil je cenejši od # Ijc gl“> ker je s cenitvijo Begrada pridobil potrebno potnc°- Direktor pravi, da so se v času, ko so se £“■ 2 ®S°vali za odobritev programa srečevali zlasti na- nes^°nomskimi in pravnimi vprašanji, ki izhajajo iz kia?reJetih izvedbenih predpisov. Bilo je veliko us-; Veii6yania in Agencijo so prepričali prav o vsem. ‘letno jim je bilo laže kot drugim, ker takrat, ko so oni vložili program, Agencija še ni imela veliko dela. Direktor in vodstvena ekipa Begrada, pa tudi večina delavcev se zaveda, da je vse to le prva etapa lastninjenja. Dogovorili so se, da pride za tem na vrsto odkup deležev, ki bodo na začetku pripadli skladom. Zatem naj bi podjetje tudi dokapitalizirali, o čemer zdaj še ne želijo govoriti. Peter Raztresen je povedal, da je lastninski program podprl tudi sindikat podjetja; ta je med delavci izvedel tudi posebno anketo. Plače še niso nikoli zamujale niti za en dan in zdaj znašajo 90 odstotkov izhodišč iz KP. Delavci so dobili tudi regres v višini 35.000. Povprečna plača v avgustu je znašala 44.000 tolarjev. Sindikat in poslovodstvo sta dobro sodelovala in verjetno bo tako tudi po opravljenem lastninjenju. Peter Raztresen pravi, da ima vse možnosti za sindikalno delo, ker direktor podjetja šteje sindikat za pravega partnerja. Franc Panjan nam je na koncu pogovora omenil še vprašanja lastniškega deleža petih šefov. Po kolektivni pogodbi pripadajo listine za manj izplačane OD le delavcem, za katere se uporablja kolektivna pogodba. Če bo tako ostalo, bodo delavci imeli v povprečju večje lastninske deleže kot njihovi šefi, ki so relativno mladi. V Begradu so obveščeni, da se pripravlja posebna uredba o tem, kako bodo1 neizplačani OD uporabljeni v lastninskih procesih. Direktor Begrada je predlagal, da naj uredba tudi direktorje in menedžerje vključi med te upravičence. Misli, da so bili tudi oni oškodovani, ker so delavci prejemali nižje plače. Njihove plače so namreč določene s koeficientom na povprečje podjetja. Ker smo sindikalno glasilo, moramo zapisati, da direktorji do zdaj niso želeli razgrniti listin o svojem nagrajevanju kljub številnim kritikam na njihov račun. Društvo Manager o tem ni izdalo nobenega javnega sporočila. Če jim vlada ne bo mogla ustreči, pa bodo lahko svoj nadrejeni položaj in višje plače izkoristili v naslednjih fazah lastninjenja. Te bodo na vrsti takoj po konstituiranju delniških družb, ki nastajajo iz družbenih podjetij. Franček Kavčič SEDEM DNI V SINDIKATIH KONEC ROMANTIKE SINDIKALNEGA PLURALIZMA Neprestano napadanje, blatenje, podtikanje in barvanje Svobodnih sindikatov Slovenije in njihovih voditeljev, najprej z rdečo in nazadnje z rumeno barvo, ter stalne negativne izjave na naš račun, ki so v zadnjem času celo na meji dobrega okusa (da ne rečem, da so politično nezrele), prihajale pa so naravnost iz ust političnih strankarskih veljakov in celo nekaterih ministrov, žal pa tudi iz ust sindikalnih kolegov, je pripeljalo do zgornje meje strpnosti in medsebojne tolerance, še najbolj pa je škodilo medsindi-kalnemu sodelovanju za uresničevanje delavskih interesov in pravic. Vse to pa se je počelo v imenu sindikalne demokracije oziroma sindikalnega pluralizma ali demokracije nasploh. Dopuščam, da je to početje morda del demokracije. Demokracija je pač čudna reč. Če je vodstvo Svobodnih sindikatov Slovenije vsemu temu še uspevalo nastavljati hrbet z neko mejo in toleranco, z maniro spoštovanja do drugih (žal in škoda, da samo z naše strani), in biti strelovod zato, da bi v mejah sindikalnega pluralizma in v okviru svojega programa skušalo usklajevati in drugim dopovedovati, da so nekatere skupne točke sindikatov tudi skupni interesi delavstva, se je med članstvom to tolerančno polje vedno bolj zmanjševalo. Še več, zdi se mi, daje vse to, kar je šlo na naš račun - tega pa je bilo za veliki nahrbtnik — člane Svobodnih sindikatov Slovenije dodobra razjezilo in užalilo. Vedno več je bilo namigov naših članov, zakaj in čemu še taka toleranca, vedno več vprašanj, ali poznamo metode in načine dela »onih drugih« v podjetjih, in tako naprej. Da pri tem ne omenim še spreneveda- nja in raztegovanja zakonskih določil zakona o reprezentativnosti sindikatov, in to s strani tistih, ki so zakon spisali, in ki danes pišejo »reprezentativne« odločbe. Zadnji posveti s tisoč in več sindikalnimi zaupniki o nalogah Svobodnih sindikatov Slovenije pri uveljavljanju zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju so dali slutiti, da se je članstvo naveličalo stalnih napadov iz dneva v dan; naveličalo tega, da nekateri časopisi tako enostransko, sporno in pogosto nestrokovno sporočajo in pišejo o nas. Zahteva zaupnikov in članstva: Naredite že vsemu temu konec! je nekako povsod visela v zraku. Opozorilo, da nas je dovolj in da moramo biti bolj odločni, da naj povsod tam, kjer se da, uresničimo in zagovarjamo svoje interese in sindikalno politiko, je bila druga točka zasuka. Obveza zaupnikov Svobodnih sindikatov Slovenije na teh sestankih, da »bodo že prekleto odločno poskrbeli za strukturo v svetu delavcev in v drugih organih v družbah«, vliva upanje in zaupanje vanje. Pa ne samo to, vsi namreč vedo, da se bomo na teh vprašanjih sindikati stehtali, koliko kdo »vaga in potegne«. Zadnji rezultati volitev članov skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in članov svetov območnih enot ZSSS, kjer so po neuradnih rezultatih volitev vse »sedeže«, ki gredo sindikatom, zasedli predstavniki Svobodnih sindikatov Slovenije, opozarjajo, da članstvo misli resno. In nehote se ti ponuja misel, da se končuje obdobje romantike sindikalnega pluralizma. Rajko Lesjak ozica Puhar med gostinskimi delavci: »Ko sem slišala za pripombe na moj govor ob obletnici osvoboditve taborišča na Rabu, sem ugotovila, da me v treh letih še nihče ni prosil za slavnostni govor.« KORISTNO IN PRIJETNO SREČANJE V KOSTANJEVICI Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma so se prejšnji teden zbrali na srečanju v Kostanjevici na Krki. O razvoju dejavnosti in svojem položaju so se pogovarjali s svojimi gosti: ministrico za delo Jožico Puhar, predsednikom Turistične zveze Marjanom Rožičem, Danico Zorko s Splošnega združenja, Stanetom Bizjakom z Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Dušanom Semoličem, predsednikom SSS. Stane Bizjak je povedal, da ministrstvo pripravlja novo strategijo turizma, o kateri bo državni zbor verjetno razpravljal že oktobra. Slovenija mora svojo turistično ponudbo preoblikovati in ponuditi zlasti večjo gostoljubnost. Prav zato so letos na različne načine usposabljali pet tisoč turističnih delavcev in več sto direktorjev. Jožica Puhar je največ besed namenila plačam. Na tem področju, za katerega skrbi njeno ministrstvo, je težko delati, ker se na plače vsi spoznajo in se zato vanje vmešujejo. Ministrstvo pa še naprej zagovarja kolektivne pogodbe in opozarja na nevarnosti vnovičnega administriranja oz. zakonskega urejanja plač. Puhar- jeva misli, da mora država stopiti na prste tistim, ki preveč povečujejo plače. Če gre za monopole, je treba obdavčiti dobiček podjetij. Če pa gre za posameznike, je treba povečati njihovo obdavčitev. Puharjeva bo vesela, če plač ne bo treba znova urejati z zakoni. Zakon o kolektivnih pogodbah, ki ga pripravljajo, pa mora biti podoben mednarodnim konvencijam in bo zato omogočil svobodo pri tarifnih pogajanjih. Ministrica meni, da se bo zaradi posledic privatizacije brezposelnost še povečala. To se bo zgodilo kljub temu, da je ceneje ohranjati delovna mesta kot odpirati nova. Dušan Semolič je najprej pove-dal, da se svobodni sindikati trudijo, da ne bi postali najštevilčnejša organizacija brezposelnih. Če bo v proračunu za prihodnje leto vlada skušala oklestiti socialo in denar za ohranjanje delovnih mest, bodo svobodni sindikati naredili »kažin«. Slovenski delavci se zaradi bojazni za delovna mesta že bojijo iti na bolniško; zato je odsotnost z dela pri nas manjša kot v Zahodni Evropi. Politična kultura v Sloveniji pa je po Semoličevem mnenju zelo nizka, kar se kaže v tem, da sindikatov ne vabijo drugam kot na pogrebe. Marjan Rožič se je strinjal, da je dobro nagrajevanje gostincev pogoj za napredek v tej dejavnosti. Zato Turistična zveza podpira prizadevanja sindikatov. Danica Zorko pa je skušala razveseliti s podatkom, da je gostinstvo s turizmom vodilna gospodarska panoga v svetu. Naš turizem mora odpraviti le veliko napako, da turistov ni. Sekretar sindikata Mihael Zver je želel od gostov dobiti vsaj dva odgovora, O inšpekciji za delo je Puharjeva povedala, da bo morala vlada odobriti denar za boljšo in večjo inšpekcijsko službo z večjimi pooblastili in pravico zapirati lokale. Inšpekcija za delo pa zdaj nima niti avta niti računalnika in tudi plače inšpektorjev so izredno nizke. Na vprašanje o lastninjenju v gostinstvu pa je Stane Bizjak odgovoril, da je v Sloveniji le en lastninski zakon in da velja tudi za to dejavnost. Po uradnem pogovoru so gostinci pokazali, da znajo poskrbeti tudi za svoje dobro počutje in zabavo. Pridnim domačinom, zlasti delavcem Gostinskega podjetja Sremič, je pomagalo tudi lepo vreme in okolje najstarejšega mesteca na Krki. F. K. Kdo ima pravico delavce metati na cesto? Metalna je zabredla v velike gospodarske težave, ki niso samo rezultat tekočega poslovanja, ampak tudi posledica zalivske vojne, razpada Sovjetske zveze, razpada nekdanjega jugoslovanskega tržišča in nekaterih »starih grehov«. Vsi, tako delavci kot menedžerji vedo, da je probleme treba rešiti, in da je za sedanji obseg naročil in proizvodnje zlasti v Tovarni investicijske opreme preveč zaposlenih. Menedžerji vidijo rešitev v programiranem stečaju Tovarne investicijske opreme. Tako bi se čez noč rešili vseh 849 delavcev - tudi delovnih invalidov, mater samohranilk, delavcev z nezaposlenim zakonskim partnerjem in drugih, ki jih zakon o delovnih razmerjih ščiti - in jih poslali na zavod za zaposlovanje brez odpravnin. Potem bi v »zdravo jedro«, ki bi ga začeli graditi v ruševinah starega podjetja, postopoma ponovno zaposlili okoli 400 delavcev po lastni presoji. Nekateri menedžerji, ki so v teh dneh javno nastopali, pa si potek programiranega stečaja predstavljajo dokaj . naivno. Kakor da pri nas ne bi imeli že dovolj izkušenj o dolgotrajnih sodnih poteh in zapletih, ki spremljajo vse stečaje, še posebej programirane. Delavci zahtevajo samo, da pri reševanju problemov v Metalni in reševanju presežnih delavcev upoštevajo tudi njihove pravice, ki jim jih daje zakon o delovnih razmerjih. To pomeni, da zahtevajo ugotavljanje presežnih delavcev po kriterijih iz zakona o delovnih razmerjih in po odpustu pravico do šestmesečne plače in odpravnine. Izguba, ki je nastala, ker lastniki in menedžerji presežnim delavcem Tovarne investicijske opreme niso hoteli dati, kar jim pripada po zakonu o delovnih razmerjih (slovenski parlament je že vedel, zakaj je sprejel takšen zakon!!), je velikokrat večja od šestmesečne plače in odpravnine za 400 presežnih delavcev. Ne gre samo za neposredno finančno in poslovno škodo, ki jo je utrpela Metalna. Gre tudi za velikansko škodo, ker so bili delavci v boju za svoje zakonite pravice prisiljeni poseči po najradikalnejših sredstvih. Tako je bil v Mariboru štiri ure in pol blokiran promet. Koliko delavcev je zato zamudilo na delo? Koliko več bencina so Mariborčani porabili v mestnem prometu? Koliko dalj so morali delati vrtci? Koliko deset tisoč ur je bilo izgubljenih? Ob vsem tem se postavlja še eno vprašanje. Od kod in v imenu koga si zaposleni pri »lastniku« in novopečeni menedžerji jemljejo pravico delavcem kratiti pravice, ki jim jih je z zakoni dala slovenska država, trenutno še vedno edini pravi lastnik bivšega družbenega premoženja. V čigavem interesu to počnejo? Res je, da so za gospodarsko ustalitev in prenovo potrebne žrtve, vendar bi ljudje na vodilnih mestih morali biti zgled skromnosti in odpovedovanja, ne pa da odpovedovanje terjajo samo od drugih. Ko človek gleda odnose danes v Metalni, se lahko vpraša, kaj se je zgodilo v tej družbi: dovče-rajšnji sodelavci, ki so v Metalni desetletja delali skupaj in skupaj »samoupravljali« z Metalno, so se po kdovekakšnem ključu razdelili na menedžerje in delavce. In prvi mislijo, da imajo pravico tovarno reševati tako, da druge mimo zakonov mečejo iz službe... Kdo jim je dal to pravico? To je temeljno politično in tudi moralno vprašanje, ki ga v tem »prehodnem obdobju« ne bo mogoče rešiti, dokler ne bo prišlo do lastninske preobrazbe in privatizacije podjetij. NEODGOVORNI LASTNIKI IN DIREKTORJI V PRIMEŽU DELAVCEV METALNE Potem ko je sredi minulega tedna že kazalo, da so pogajanja med stavkovnim odborom in lastniki ter vodilnimi menedžerji v Metalno vrnila socialni mir, za njeno delo in preživetje še kako potreben, se je konflikt v ponedeljek ponovno zaostril. Minuli petek je namreč pooblaščenec podjetja povsem nepričakovano, in ne da bi o tem kdorkoli poprej obvestil delavce, vložil na Temeljnem sodišču v Mariboru predlog za stečaj Tovarne investicijske opreme. Hkrati je odstopilo domala celotno poslovodstvo delniške družbe Metalna z direktorjem Marjanom Anžurjem na čelu. Delavci, ki so se strnili okoli svojih sindikatov SKEI in KNSS-Neodvisnost, so reagirali bliskovito. Že čez vikend so ponovno zasedli tovarno, v ponedeljek zjutraj pa so nadaljevali stavko in sklicali tiskovno konferenco. Predsednik sindikata SKEI v poslovnem sistemu Metalna Bogdan Ivanovič je javnost seznanil, da si delavci pravzaprav že več let prizadevajo za saniranje razmer v Metalni, še posebej pa odkar je oktobra lani postal večinski lastnik Metalne Sklad Republike Slovenije za razvoj. Po Ivanoviče-vih besedah sindikati niso samo pravočasno opozarjali na probleme, pač pa so dajali tudi povsem konkretne predloge za njihovo reševanje, vendar jim odgovorni praviloma niso prisluhnili. Za zasedbo tovarne in blokade ulic Ko je sredi septembra upravni odbor delniške družbe Metalna dal upravnemu odboru Tovarne investicijske opreme pobudo za stečaj, so delavci zasedli tovarno in začeli stavkati. »Stališče Sklada je bilo, da se delo v Tovarni investicijske opreme nadaljuje, vendar brez plač do stečaja in brez socialnega programa, ki bi dal odvečnim delavcem pravice trajno presežnih delavcev. Sklad in upravni odbor delniške družbe sta pristala le na ožji socialni program, ki bi bil vezan na zaposlitvene možnosti do stečaja in po njem pripravili pa naj bi ga šele ob sprožitvi stečajnega postopka,« je na tiskovni konferenci povedal Bogdan Ivanovič. menijo, da stečaj ni pot za rešitev Metalne. »Počutimo se ogoljufane in izigrane je povedal na tiskovni konferenci Bogdan Ivanovič in povedal, da bodo Delavci seveda sedaj bolj previdni in se z dosedanjimi pogajalci ne mislijo več pogajati. Delavci Tovarne investicijske opreme menijo, da oseb, ki so v Metalni odstopile, ne potrebujemo več, enako pa velja tudi za občinsko oblast. Prav tako ne želimo več kontakti-rati z g. Valterjem Nemcem iz sklada RS za razvoj,« je dejal Ivanovič. Tudi predsednik sindikata KNSS - Neodvisnost v tovarni Milan Živkovič je bil ogorčen. »Predstavniki sklada so nam zagotavljali, da stečajni postopek ne bo sprožen, dokler ne bo pripravljen socialni program in ne da bi se o tem poprej še pogovarjali in pogajali,« je dejal Živkovič in ocenil, da so delavce izigrali. Na tiskovni konferenci je bilo tudi nekaj poslovodnih delavcev, ki niso odstopili in ki tako kakor delavci verjamejo, da se Tovarna investicijske opreme lahko izvleče iz težav brez stečaja. Na tiskovni konferenci je več sindikalnih zaupnikov izrazilo bojazen, da želijo tisti, ki bi morali Metalno reševati, le-to dejansko uničiti. Stane Milutinovič, predsednik SKEI v TPI, je tako dejal, da odgovorni s svojimi potezami delavce pravzaprav silijo v ravnanje, ki uničuje tovarno. »Tovarno so začeli pehati v stečaj ravno v času, ko se zaradi odprodaje dela objektov avstrijskemu partnerju selimo in nimamo priključe- Stavka je prekinjena Rous stavkovnemu odboru v Metalni sporočila, da v glavnih stavkovni odbor z>. 9. P3 S Pc£> f 7 Akj ^ o4?(fo t/ //UoCi' t /g /u < f ' b- z1'«? IP r cfo-GtA J-fu, rn šoh /-«e / Ac> u ief Pr/o , cčp ,r' ču? ^ ,/u L,a* C' / / /c/o.P ^/r Haztizrt jfc, J/ ti / /.j- oc/ou , & c// f — C f 4^ ( cLp J f ix}ru ' f v v t /■•-------7'- ’ r 2tc*cz>C Uccr ž? /v~i / /fs/ , - , . ,// d A/ ■j"/1'*' ^ C , *Žlčp/V=> rcf/l Aor . -SčV-^afč* U3e ŽJ- ^ rf P U 'T' dta „ , Ut Š//(?■, chr /t, J/?f' rtn /J at). /./A- *#<£>)• /*?•$**, . '?e -fcu P/'" P//? ^ / 2j2fc)fi/c - f & /c i/a.Cc ^flavti tvr. t ?ZojV//c / fr&cf bc o/>o/> /l~ _ A, Ur /?o-Wfw L Zgledno sodelovanje Delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se na povabilo sindikalne organizacije in sveta delavcev tovarne Audi te dni mudi v Ingolstadtu na Bavarskem. Udeležila se je svečane proslave ob 25-letnici prvega organiziranega odhoda delavcev iz Pomurja na delo v to tovarno. Poleg sindikalistov iz Pomurja Janeza Kovača, Marka Miliča, Jožeta Turkla in Danila Šipoša, ki so leta 1968 vzpostavili in potem ohranjali stike s sindikatom Audija in svetom tega podjetja, so v delegaciji tudi predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič, član predsedstva sveta ZSSS Milan Utroša in predsednik SKEI Albert Vodovnik. vožnjo na delo. O kakšnih bonih, ki jih marsikje dobivajo, pri njih torej ni bilo govora; kakor ga ni bilo tudi o prodaji kakšne od njihovih počitniških kapacitet. Število zaposlenih se je s 456 leta 1990 do konca letošnjega avgusta resda zmanjšalo na 346, vendar na »mehak« način - z dokupi delovne dobe... Zdaj pa je torej kot strela z jasnega po Velani udarilo poročilo SDK, v katerem revizorji ugotavljajo, da je bilo zaradi slabih poslovnih odločitev in razsipnosti ter sporne odprodaje osnovnih sredstev podjetje oškodovano za okoli 27 milijonov tolarjev! »Na podlagi Markovičeve zakonodaje je naše podjetje ustanovilo Velane d.o.o v Zagrebu, Sarajevu in Mariboru, v katerih imajo večinski delež delničarji, manjšinskega pa Velana Ljubljana. S pomočjo ITEO Ljubljana smo v Diiseldorfu ustanovili tudi Velum Gar-dinen,« pravi Anka Šavija in dodaja, da je bila proti tem d.o.o.-jem, ki so bili pravzaprav povod za revizijo. A zdaj je, kar je! »Vse, kar je zapisanega v poročilu revizorjev, sicer ne drži. Na primer odprodaja osnovnih sredstev, ki je po mnenju revizorjev sporna. To vem, ker sem po poklicu knjigovodja-konter,« se tolaži predsednica Šavija, »zato smo se v predpisanem roku pritožili na zapisnik SDK. Zdaj čakamo na odgovor...« To čakanje in z njim povezana negotovost pa je muka, ki jo Anka Šavija doslej ni poznala. Marsikatero grenko je sicer že slišala na svoj ra- Anka Šavija čun, ko je pred vodil11*! i branila zahteve delavc. da vendar je z leti v podjetij pr, napravila tak sindikat, se spodobi. Zato pa jo ' 1 težkih trenutkih negoto^j lo toliko bolj grize vest vprašanju: kaj pa, če v 1 obdobju niso dovolj varo' družbene lastnine, ki ie ob ohranitvi delovnih n1 torej poglavitni cilj njih0 organizirane aktivno5 »Morda sem preobčutlj1' ker sl vso reč preveč žen1 k srcu,« se plaho nasF svoji nemoči. »Vendar nodušna ne morem biti-kakor bom zdaj od vod5 podjetja zahtevala odg0' na vprašanje, kakšna bo r‘ vojna strategija Velane-tega in pa od odgovora S pa bo potem odvisno, kak metodo sindikalnega 0 bomo ubrali pri varova naše družbene lastnine Damjan K/2‘ neodvisno Konfederacijo novih sindiki Konfederacijo novih sindikatov 61000 Ljubljano, Linhartovo 13 gj Tel.: (061) 129-141, Fox: (061) 30?^ Tel.. (061) 129-141, Fox: (061)307** številka firo računa: 50101 -67B-6& Spoštovano uredništvo Delavske enotnosti! V zadnji Številki vaš' žMl jiva prispevki "Tomšičeva rej “i? Časopisa ste dne 24.09.1993 obj -voma "Pil bi vsak hudič, plačal pa “A) reprezentativnost", ki blatita dobro ime sindi^^ odvisnost-KNSS, zato zahtevamo, da v skladu z zakonom o sku v naslednji številki vašega časopisa objavite demanti ni slovom "Pravna služba Neodvisnosti-KNSS odgovarja" na mestu/ er ste objavili članek "Pil bi vsak hudič, plačal pa niC" Z« objavo se vam vnaprej zahvaljujemo. Pravna služba Neodvisnos ti-f* PRAVNA SLU2BA NEODVISNOSTI-KNSS ODGOVARJA Začetno sodelovanje med občinsko sindikalno organizacijo Murska Sobota in sindikatom Audija je z večanjem števila zaposlenih delavcev iz Pomurja (leta 1977 je bilo v Audiju zaposlenih okoli 800 pomurskih delavcev) preraslo v bogato sodelovanje sindikata tovarne Audi s svobodnimi sindikati vseh štirih pomurskih občin. Pomurski svobodni sindikalisti so z vsakoletnimi stiki z nemškimi kolegi dosegli, da so se za naše delavce uredili stanovanjski problemi, izboljšala njihova socialna varnost in prav tako njihovih družin, otroci teh družin so se po šolanju, ki je potekalo v slovenskem jeziku, tudi lahko zaposlili v tovarni Audi. Največji uspeh sodelovanja obeh sindikatov torej je, da so slovenski delavci na vseh področjih izenačeni z domačimi delavci. Dolgoletno sindikalno sodelovanje je pripeljalo do pobratenja mest Murska Sobota in Ingolstadt ter do uvedbe proizvodnje šivanja preoblek za avtomobilske sedeže v tovarni Mura. Tovarna Audi je ob 20-letnici sodelovanja podarila srednji poklicni šoli v Murski Soboti učno-vzgojne pripomočke - avto Audi 100 in avtomobilski motor z vsemi priključki. Profesorji srednje poklicne šole iz Murske Sobote pa so se dopolnilno izobraževali v izobraževalnem centru tovarne Audi. Pavle Vrhovec žaljiva prispe1 in "Tomšičeva objavljena dva plačal pa nič" in vedstvo Ni Tomšiča dolžite za dejanja, ki odgovoren. Eta k 1 reprezentativnost", v katerem dne 24.09.1993, naslovoma "Pil bi vsak budi« viiun L , v rva v«* a = — eodvisnosti-KNSS in njegovega predsednika Franceta jih ni storil in zato zanj® Dl Vedstvo Neodvisnost-KNSS zanika vsako povezavo z neplačano terjatvijo podjetja Viki d.o.o., saj je Borza dela d.o.o. b sadežem na Jesenicah, ki je v članku navedena saim—nrfl oseba, tako da za dolgove te organizacije vodstvo Neodvisnosti-KNSS ne odgovarja. Vodstvo Neodvisnosti-KNSS pošiljke živil podjetja Viki d.o.o. ----“ ~4 * ni niti naročilo, niti Predstavnici podjetja Viki d.o.o. Jasmini SadiC je predsednik Neodvisnostl-KNSS France Tomšič v telefonskem lovoru obljubil, da bo zadevo interno raziskal. Ker od ( iktorja Borze dela d.o.o. ni dobil ustreznih pojasnil v * sl poslovanjem te organizacije, je prav on, ki ga v vašem 4 zal X lite in obrekujete, zadevo prijavil ustreznim organom in hteval, da se uvede postopek v skladu z zakonom. avna služba Neodvisnosti-KNSS opozarja uredniški odbor otnosti, da bo prisiljena proti odgovornim osebam 108. členu Kazenskega zakonika RS, v primeru, da litve, podtikanja in blatenja sindikatov dstva nadaljevale. loZiti primeru, da se bodo ■ ov Neodvisnosti-K^S msnost-KNSS V Ljubljani, 28.09.1993^ O. septembra 1993 POIZKUSNO DELO IMAM ŽE OBLJUBLJENO, A Ml NI LAHKO PRI SRCU... *Imela sem večjo srečo kot moje sošolke, ki že nekaj mesecev hodijo na zavod kazat svoja spričevala in Ptaševat, kam zdaj v službo, pa jih oni pošiljajo pred vrata, naj pogledajo na spiskih prijavljenih prostih e'ovnih mest, ki visijo tam na tabli, če je kje kaj. Doslej niso našle še nobenega, jaz pa sem že na tretjo košnjo dobila pozitiven odgovor in imam zdaj obljubljeno poizkusno delo. Naročila sem se tudi na vaš ^sopis, da bi kaj več zvedela o tem, kako do trajne nastavitve, vendar takšnega branja ni veliko, zato pa ,Sak teden toliko več o samovoljnih šikanah šefov, grabežu direktorjev in, jasno, odpustih - če si upaš akšno naravnost povedati ali če komu nisi po volji. Veliko razlogov torej, da mi pred prvimi dnevi dela J 'shko pri srcu,« nam piše J. L. iz Ljubljane. »Povejte mi, kaj vse moram vedeti o svojih pravicah in °lznostih, da bi ne napravila kaj narobe in po izteku poizkusnega dela ne ostala brez službe.« Qgovor: Na splošno tole: pravice in l. Ižnosti delavcev ter deloda-«lcev so urejene z zakonom, po-^obneje pa v kolektivni po-8°dbi, ki je sklenjena za dejav-ft0st oziroma za posamezno organizacijo. Značilnosti za delo Pr> določenem delodajalcu mora Ureiati splošni akt le-tega (pra-vdaik, statut itd.). Seveda pa sPlošni akt ne sme zmanjševati Pravic, ki so zapisane v zakonu 7* kolektivni pogodbi. Na poi-•tusno delo so vas že sprejeli, ar pomeni, da bi vas morali udi seznaniti z aktom, ki ureja Pravice delavcev. Dobro ga preste, saj nepoučenost ali neved-P°st ni olajševalna okoliščina Prekršku; je pa lahko razlog, Pavici. < . ;oVySj Ho: st v iro' te ste prikrajšani pri kakšni rici. ^osebne pravice in odgovoriti ter druge posebnosti, ki se nanašajo na delovno mesto, na katerem boste delali, morajo biti zapisane v pogodbi o zaposlitvi, ki jo morate podpisati, preden nastopite delo. Ste jo že? V tej pogodbi se delavec in delodajalec dogovorita o tistih pravicah in posebnostih, ki sc nanašajo na delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje. Dokler pogodba o zaposlitvi ni sklenjena, bi ne smeli začeti delati. Delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi je celo prekršek, kazniv po zakonu. Če boste zaposleni pri zasebnem delodajalcu, ki nima splošnega akta, s katerim so urejena delovna razmerja, mora določbe o pravicah in dolžnostih delavca vsebovati pogodba o zaposlitvi. Vendar pravice, obveznosti in odgovornosti pri zasebnem delodajalcu ne morejo biti manjše, kot jih določata zakon in splošna kolektivna pogodba. Pravice delavcev, ki jih ni mogoče zmanjšati, so: pravica do omejenega delovnega časa, do dnevnega in tedenskega počitka ter do počitka ob praznikih in nedeljah, do letnega dopusta in pravica do odsotnosti z dela v določenih primerih. V nekate- rih primerih odsotnosti z dela (npr. bolezen, osebne okoliščine) ima delavec tudi pravico do na- Veliki zločini in procesi 20. stoletja Charles Manson, Dr. Crip-pen, Al Capone, Adolf Eich-mann... so imena, ob katerih nas spreletava srh. Vzbujajo nam stud in občudovanje obenem. To je prav dokumentarna televizijska nadaljevanka, ki s pomočjo rekonstrukcij predstavlja naj večje zločince 20. stoletja in sodne obravnave, ki so postale legenda v zgodovini svetovnega prava. Raziskovalci so zbirali redko gradivo v knjižnicah po vsem svetu ter zbrali 250 tisoč ur arhivskih posnetkov, ki pokrivajo obdobje od 1896. leta pa vse do danes. Velik del tega gradiva ni bil še nikoli prikazan na televizijskih ekranih. domestila plače. Vsi zaposleni imajo tudi pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. S svoje strani pa imajo seveda delavci dolžnost in odgovornost do izpolnjevanja delovnih nalog. Za svoje delovne obveznosti tudi disciplinsko odgovarjajo, kar pomeni: če kršijo zakone in določbe pogodbe, ki so jo podpisali, tvegajo sankcijo (disciplinski ukrep). Kaj več vam za zdaj ne morem svetovati. Oglasite se kdaj na našem uredništvu ali pri založbi; imamo še nekaj izvodov različnih priročnikov z nasveti, kako naj zaposleni uveljavljajo svoje dolžnosti in pravice v skladu z veljavno zakonodajo. V. O. DE KANAL - DE Zgodbe, ki so pretresle svet, temeljijo na arhivskih materialih in so obogatene z novimi in dopolnjenimi pričevanji. Vsaka epizoda obravnava en sam primer. Kako je bil zločin storjen, zakaj, motiv zločinca, ključna dogajanja med preiskavo in pomembni trenutki procesa, in kaj se je dogajalo na sodišču. Dokumentarna serija, trenutno le 13 od 26 epizod, bo na sporedu ob sobotah zvečer ob 21. uri na drugem programu TV Slovenija: predvajati jo bodo začeli že to soboto, 2. oktobra. Prva oddaja pripoveduje o zločinu, ki je pretresel Ameriko - Ugrabitev Lindberghovega sina. Kljub plačani odškodnini so po 72 dnevih našli truplo ugrabljenega sina ameriškega heroja Charlesa Lindbergha. Sodili so in obsodili nemškega tesarja, vendar še vedno ni jasno, če je zločin zakrivil sam... KAJ DELAJO Sindikat novinarjev Slovenije Izračuni izhodiščnih plač poklicnih novinarjev za mesec september 1993: Tarifni razred Značilna opravila Razmerje Mesečna bruto plača za IX/93 v SIT I. enostavna opravila 1,00 41.030,00 VI./l fotoreporter 2,00 82.060,00 VI./2 vestičar 2,30 94.369,00 vn./i poročevalec 2,50 102.575,00 VII./2 specializirani novinar 3,00 123.090,00 VII./3 urednik novinar 3,30 135.399,00 VIII./l komentator 3,80 155.914,00 VIII./2 urednik uredništva 4,50 184.635,00 Rast življenjskih stroškov 0,7 % Izračun po eskalacijski klavzuli 0,7 % V skladu z 62. členom znaša povračilo stroškov za prehrano med delom za mesec september 1993 5.200,00 SIT. Povračila stroškov v zvezi z delom na podlagi sindikalne liste za mesec september 1993: 1. DNEVNICE - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) 2.500,00 SIT - polovična dnevnica (nad 8 ur do 12 ur odsotnosti) 1.200,00 SIT - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 900,00 SIT 2. KILOMETRINA 20,60 SIT 3. LOČENO ŽIVLJENJE 24.607,00 SIT Izziv vsem sindikalistom, članom strank Mladina, 27. 9. 1993: Ali obstaja neka politična grupacija, ki bi bila vsaj približno na strani tega, kar smo nekoč imenovali delavski razred? Metka Roksandič, predsednica podravskih svobodnih sindikatov: Ne. Niti slučajno. Zaveznike imajo delavci samo takrat, ko zagrozijo z uporom. Miloš Pavlica, poslanec Združene liste, podpredsednik SKEI, podpredsednik Delavske stranke: Za komentar kolegičine izjave ga bomo naprosili za naslednjo številko DE. jih« reto s i0 ženf asm1 r ra L Vi 3dst Igo' lod ie--i S? ■aks1 bi jvaT »...< {rit1 > 5’ Slo"1 302-S1 1-6 | ■* ‘ | • ' - . - ' • - KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. 4rA sH KO JE W¥A OBLAST Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Orienta! Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Rudi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. H 55 o Ci a ,« e m 'i at g I Komunizem je razpade! ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umreti s Sarajevom I- 55 o 0 0> ,® e 01 £ n c O Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. fc Ui 1 e o o> £ n e Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni. iiesv* limmm Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« NAROČILNICA naročam(o) naročam(o) naročam(o) naročam(o) naročam(o) Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA izvod (ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE X Naročeno pošljite na naslov :. Ulica, poštna št., kraj:_ Ime in priimek podpisnika:-------------------------------------------------------------------- 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. Dne:__________________________________ ________________________________________________________ Žig Podpis naročnika 10 30. septembra 1993 NA TKŽNEM PREPIHU I Dileme slovenske gospodarske politike Letos jeseni lahko naša ekonomska politika gospodarsko rast na Slovenskem pospeši ali pa zopet (podobno kot spomladi) zavre z ukrepi na treh različnih področjih: 1. S hitro privatizacijo lahko poveča, s počasno pa zmanjša možnosti za nemoteno načrtovanje gospodarske dejavnosti in investiranje. Pri tem je še zlasti pomembno, kolikšna bo pravna varnost zaposlenih, od katere je odvisno, kako zlahka se bodo novi lastniki odločali za redukcijo (t.j. zmanjšanje) dejavnosti in zaposlenosti, da bi čimbolj znižali stroške in povečali dobiček na enoto vloženih sredstev. Stranski učinek takšne redukcije je izguba tržnega deleža in postopno samoukinjanje podjetja, zato je pomembno, da ga lastniki še pravi čas (ko ima zaradi dobička visoko ceno) prodajo. V naših razmerah so se z redukcijo zasluženi dobički dose-daj bolj ali manj delili v plače preostalih zaposlenih in takšna rast plač je bila neposreden vzrok za upadanje proizvodnje. Večja pravna varnost delovnega mesta zmanjšuje možnosti redukcije in podjetnike sili k povečevanju dobička s širitvijo podjetja in agresivnejšim marketingom. Načeloma bi morala privatizacija povečati nagnjenost slovenskega prebivalstva k investiranju ter okrepiti odpornost in Piše: Franci Križanič vitalnost slovenskih podjetij. 2. Z aktivno tečajno politiko (nakupi na deviznem trgu) lahko država poveča konkurenčnost slovenskega gospodarstva v tujini in mu omogoča lažjo zaposlitev zmogljivosti zaradi povečanega povpraševanja po njegovem blagu in storitvah na tujem. Takšno politiko mora spremljati stabilizacijska monetarna in protimonopolna politika, pa tudi ustrezen socialni pakt med delavci, kmeti, gospodarstvom in vlado. Končni cilj je rast zaposlenosti, dohodka in blaginje. V našem primeru je bilo spomladansko zmanjševanje devizne vrednosti tolarja posledica spleta okoliščin (nezaupanja prebivalstva in gospodarstva v »interventne ukrepe« slovenske oblasti), ne pa zavestne protirecesijske politike. Še več, z napovedanim uvozom kapitala (za pokrivanje izgub v bankah in za gradnjo avtoceste) se je slovenska vlada odločila za pasivno tečajno politiko. Kam to vodi, smo v rajnki Jugoslaviji videli med Duranovičevo administracijo in zlasti po njem obdobju. 3. Z ustrezno protiinflacijsko politiko lahko slovenska država omeji rast cen in stroškov ter prepreči tako nadaljevanje inflacije kot poglabljanje likvidnostne in dolžniške krize. Pri tem je poleg monetarne politike pomembna tudi kontrola cen blaga, ki se v Sloveniji oblikujejo enotno, in vpliv na davke, plače in obresti. »Interventno« je možno vplivati samo na ceno monopolov, davki in monetarna ponudba (za odpravo inflacije in recesije, t.j. stagflacije, bi bilo potrebno znižati davčne stopnje in voditi omejitveno monetarno politiko) sta tako v domeni rednih ukrepov ekonomske politike, medtem ko je na plače in obresti možno vplivati samo posredno - na primer s socialnim paktom, v katerem država delavcem, kmetom in gospodarstvu jamči ustrezno protiinflacijsko politiko. Zadnje čase se pri nas tudi na tem področju ne obeta nič dobrega, saj protimonopolna politika »poka po vseh šivih«. V indeksih inflacije se bodo rezultati podražitve hrane in bencina prav pokazali šele jeseni, kar bo verjetno negativno vplivalo na gibanje povečanih stroškov, realni upad tečaja tolarja in s tem znižanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na tujem, doma pa se nam zaradi povečane negotovosti utegne upadanje produkcije ponoviti. Združenje Manager je v minulem tednu tretjič podelilo priznanja »Manager leta« in »Ženskam prijazno podjetje«. Dvodnevno jesensko srečanje manager jev sta s svojo prisotnostjo in svojimi mislimi počastila predsednik republike Milan Kučan in premier Janez Drnovšek v spremstvu finančnega in gospodarskega ministra, Gasparija in Tajnikarja. Nagrajenci pa so se skromno smehljali izpod reflektorjev, kot bi tako hoteli dodatno potrditi veljavo misli predsednice združenja Anice Berglez--Volk, izrečene ob podelitvi priznanj, češ da so tokratna priznanja še veliko bolj veljavna od podeljenih lani in predlani, saj so letos gospodarske razmere še bolj zaostrene. Predsednica združenja, sicer direktorica Zlatarne Celje, je izkoristila priložnost in zavrnila »mnoge izmišljene in nedokazane očitke na račun managerjev«. To smo razumeli, kot da managerji, posebej pa še nagrajenci, izkazujejo »vse vrline etičnih načel kodeksa združenja Manager, odličnost v uporabi manager-skih znanj in izkušenj, izredno fleksibilnost, vztrajnost in delovno zavzetost; odlikujejo jih sposobnosti v medčloveških odnosih in visoke spodbude za humano koriščenje človeških potencialov, skrb za strokovni napredek sodelavcev in skrb za socialne razmere zaposlenih in njihovih družin; predvsem pa jih odlikuje strateško razmišljanje in vodenje, kar je v kriznem vzdušju najzahtevnejše in obenem najbolj dragoceno«. Managerji, ki so letos še bolj kot kolegi izkazovali omenjene lastnosti, so Metka Wachter, direktorica podjetja Krka Kozmetika d.o.o., Borut Mokrovič, direktor Terme Čatež d.d., in Branko Pavlin, direktor podjetja Comet Holding d.o.o. Najbolj prijazno delovno okolje za ženske pa je ustvaril direktor Konfekcije Komet Metlika d.d., Anton Tomc. Za kaj so omenjeni managerji pridobili priznanje »Manager leta« in »Ženskam prijazno podjetje«? Metka Wachter, direktorica Krka Kozmetika d.o.o predvsem zato, ker je uspešno nadomestila izpad bivšega jugoslovanskega trga, vendar ne samo to: lani je izvoz povečala SPOSOBNI, HUMANI, PRIJAZNI MANAGERJI Najuspešnejši menedžerji: od leve proti desni Borut Mokrovič, Metka Wachter in Branko Pavlin. na 1,4 milijona mark (leto poprej je podjetje imeli za 300.000 mark izvoza), letos v prvi polovici pa je z izvozom zaslužilo že dva milijona mark. Podjetje ima kljub velikemu izvozu drugi največji bruto dobiček na Dolenjskem, povprečne plače pa v neto znesku dosegajo 750 mark. Borut Mokrovič, direktor delniške družbe Terme Čatež je uspel z izredno racionalizacijo poslovanja in hitrim obračanjem zalog povečati bruto dobiček izpred leta poprej s 3,3 na 7,6 milijona mark. Plače za 15 odstotkov presegajo po-nožno kolektivno pogodbo. Branko Pavlin, direktor Comet Holdinga iz Zreč, je dosegel izredne rezultate pri osvajanju najzahtevnejših tujih trgov, pri tem pa povečeval izvoz za nekaj deset odstotkov letno. To je uspelo, ker je po- djetje pridobilo mednarodne certifikate za kakovost ISO si ndikat 9000 ter EN 29000 in BS 5750. Plače so na ravni kolektivne • pogodbe, za 11 odstotkov nad1 panožnim povprečjem, bruto ^ dobiček pa je dosegel 8 od- ^ stotno stopnjo. S priznanjem za »Ženskam ^ prijazno podjetje« hoče zdru- ^ ženje Manager pospešiti angf'j 3c žiranje sposobnih izobraženi*1 pr žensk na vodilnih mestih. P°' udariti hoče tudi uspešnost ^ podjetij, kjer so zaposlen6 „v pretežno ženske, in promovi-, Us rati urejenost podjetja po z1*"'tri; nanji podobi in počutju ljudi. Če k temu dodamo še dolg0' ^ letno poslovno uspešnost KO' Zl meta (32 let pozitivnega p6' ^ slovanja, letos pa še 90-od' jjn stotni izvoz in 6 mili j onov v ( mark deviznega priliva), sm° zapisali glavne vzroke, zaka] je priznanje za ženskam naj' bolj prijazno podjetje ousw ^ v roke Antona Tomca, direk' # torja Kometa. Boris Rugdl ^ S Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij S Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja 1111111 Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič Cena i.800SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061 -311 -956. <0 o Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:. >o o Ulica, poštna št., kraj: .. Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: Podpis naročnika Pogodba o zaposlitvi določa (tudi) osnovno plačo V kolektivni pogodbi se določa izhodiščni OD za (plačilno, tarifno) skupino del, v pogodbi o zaposlitvi pa osnovni OD za konkretnega delavca. Šele v pogodbi o zaposlitvi se opredmetijo vsa za delavca pomembna določila KP. Čeprav se osnovni OD delavca določi z razvrstitvijo v skupino iz KP, smo v dosedanji praksi (in teoriji) kar nekako prezrli ali podcenili pomen pogodbe o zaposlitvi. Določila KP o pogodbi o zaposlitvi - v 6. členu SKPg in v 22. členu KPng - so oblikovali pravniki in prav tako obrazce teh pogodb (npr. GV 220-01 in dalje). Pa vendar imajo prav pravniki oz. sodniki zdaj največje težave pri reševanju sporov zaradi neuresni-čevanja tako kolektivnih kot individualnih pogodb. V kolektivnih pogodbah, ki navajajo vsebino pogodb o zaposlitvi, manjka bistveno določilo, da mora vsaka pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi razporeditev delavca v določeno tarifno skupino iz KP, poleg tega pa tudi v določeno (pod)skupino v okviru iste skupine iz KP. Podjetje praviloma nima za razvrščanje samo osem ali devet skupin (razredov) kot KP, ampak več, tudi nekaj deset (pod)skupin. Zgrešeno je prejšnja SKPg (v deveti alinei 6. člena) določala OD s pogodbo o zaposlitvi. Z njo se lahko določi le osnovni OD oz. plača, kot je opredeljeno v zadnji SKPg (Ur. I. RS, št. 39/93). V negospodarstvu pa si (22. člen) določamo še kar naprej celovito plačo kar s pogodbo o zaposlitvi. Sporno je tudi določilo, da se s pogodbo o zaposlitvi delavcu določajo nadomestila OD. Ta morajo biti namreč že določena z zakoni, KP in pa z akti organizacije. Nasprotno pa ni določila, da se delavcu, ki opravlja (bo opravljal) določena dela na podlagi razvrstitve na določeno delovno področje (mesto), priznajo - praviloma samo pri določenih delih - dodatki za (težje) pogoje dela oziroma vplive okolja, če ti niso vsebovani že v ovrednoteni zahtevnosti teh del. Podobno velja za posebno odgovornost za pretežno umska dela. Predvsem pa bo morala dati stroka (ponekod ga je že dala) odgovor na vprašanje, kaj so »normalni pogoji dela«, iz katerih naj bi izhajali izhodiščni OD v KP. Podobno velja tudi za pojem »normalni oziroma pričakovani delovni rezultati« ter v zvezi s tem pojmom iz KP način določevanja delovne uspešnosti delavca po pogodbi o zaposlitvi. Tudi na tem področju je nemalo delovnih sporov. Tovrstni spori so nadvse pomembni, ker je (bi moral biti!) kriterij delovna uspešnost odločujoč pri določanju presežnih delavcev. Pa ne le za odpuščanje delavcev. Delovna uspešnost delavca oziroma osnove in merila zanjo, ki bi morala biti vnaprej določena in (načelno) opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, je pomembna še zaradi cele vrste drugih razlogov. Ugotavljati se začne že pri poskusnem delu, kjer je le-to predpisano. Če delavec ne dosega »pričakovanih« delovnih rezultatov, se lahko razporedi na drugo del°' I Delovna i^pešnost je (lahko) °s' % nova za odmero dolžine letne9a kri dopusta, lahko pa tudi izredne9a dopusta (kot nagrada npr.). De( s0 ( lovna uspešnost je lahko tudi kr*' ^ terij za dodelitev posojila za sta' , novanje itd. Končno je osnovi 09 °t (iz pogodbe o zaposlitvi) skupa) Pre z OD iz naslova delovne uspešno' pla sti (učinka) delavca osnova za df go§ litev OD po uspehu podjetja inse cilj za druge oblike OD, ki jih šel1 ^ uvajamo, tudi na podlagi lastni' ^ njenja. Končno se v praksi pojav Ijajo tudi primeri, ko se delovtit uspešnost delavca uporablja kriterij za razvrščanje v višjo pino (horizontalno napredovanje)■ I * Največje težave pa imajo s°' |jf dišča in podjetja z razporejanjem |» delavcev v (pod)skupino, kar r treba opraviti s pogodbo o zap slitvi ali s posebnim sklepom- * -, tema aktoma naj bi poslovodni oj] pje[j gani ali ustrezna strokovna sZuž™ stav aru; razporedila delavca v (podjshv pino na podlagi akta o sistemih ciji del (delovnih mest), ki r jjgJ mora biti skladen z vsakokratP organiziranostjo podjetja ozirom# zavoda. vali, L°P' hm Kakorkoli razpravljamo o prd- Tristo najuspešnejših B.R. Plače so menda največji krivec, da gospodarstvo nima dovolj ebarja za oživljanje dejavnosti. Zdaj je dokončno znan tudi „ v^vec za to: sindikati! Le-ti nikakor ne morejo zanikati, da niso De- j čim višje plače, ko pa je to v njihovih programih. Poleg tega icri- ,° direktorji te dni (tako v združenju Manager kot v UO Gospo-stfl- , arske zbornice) jadikovali, da previsoke plače zmanjšujejo OD °nkurenčnost podjetij. Za visoke plače ni kriva niti vlada, saj '■Pa{ j\remier Drnovšek najbrže v javnosti ne govori enega (da so 'n,°e. Piače velik problem), »doma« pa dela drugo (zvišuje plače v ne-“jt |°sPodarstvu). Po zadnjih izjavah tistih, ki pritisnejo svoj odlo-šelt' 2 ' Pečat na papir, je stvar jasna, rešitev pa preizkušena in tiji-. Zapravljivce, kot so sindikati, je moč ukrotiti le z zako- jaf notn - o zadrževanju plač na primer... B. R. 0 L PROGRAMI LASTNINJENJA TRD ZALOGAJ »Siljenje delavcev v interni odkup delnic v podjetju, kjer so zaposleni, češ da si s tem zagotavljajo delovno mesto, drugače pa ne, je velika nesramnost. Velika nesramnost!« je na tiskovni konferenci v preteklem tednu dejala direktorica Agencije za privatizacijo Mira Puc. »Slaba podjetja tako ali tako niso primerna za vložitev delavskih delnic.« Taki pritiski na delavce menda že so v nekaterih podjetjih, katerih vodstva se bojijo, da bi delavci v skrbi za vrednost svojih delnic le-te hoteli vložiti v kako drugo, bolj obetajoče podjetje. Mira Pu-cova je potem opozorila še na interni odkup delnic z obveznicami, ki je mogoč, vendar le ob soglasju latnikov obveznic (delavcev) in podjetja, nikakor pa ne kot enostranski akt, denimo vodstva podjetja, ki bi želelo svoje neizplačane obveznosti do delavcev enostavno spremeniti v delnice. Vendar ta opozorila niso bila glavni namen sklica tiskovne kon- ference Agencije za privatizacijo. Mira Pucova je hotela predvsem povedati, kako daleč je delo agencije, zavreči nekatere očitke na račun te službe in pojasniti (tako, preko sredstev javnega obveščanja) podjetjem, da agencija ni bavbav, ampak lahko podjetjem zelo pomaga. »Vsaj do sedaj, ko še ni bilo v obdelavi veliko programov privatizacije, se naši sodelavci lahko v vsakega temeljito poglobijo, in to tudi počno, ter poiščejo napake, neskladja z zakoni in na to podjetja opozarjajo ter skupaj iščejo najboljši program. Zato zavračamo očitke, češ da postopamo kot birokrati,« je dejala direktorica Agencije za privatizacijo. Če se je v kakem podjetju postopek zavlekel, se po prepričanju Mire Pucove ni zavoljo zbirokra-tiziranosti agencije, ampak zaradi površnosti, neskladnosti z zakoni in prenizko ocenjenim družbenim premoženjem. Doslej je agencija odobrila vsega 32 programov lastninskega preoblikovanja, pretežno manjšim in srednjim podjetjem, večinoma storitvenim. En program je zavrnila. Ali bodo držale napovedi vlade, da naj bi do junija prihodnjega leta lastninsko preoblikovanje izvedli v štiristotih podjetjih? Mira Puc je previdno ocenila, da bi ta »cilj« bilo še mogoče doseči. Kot kaže, se podjetja obotavljajo, seveda pa so tu še podjetja, ki so v reviziji dosedanjih privatizacijskih postopkov. In kako je s podjetji, ki V reviji Gospodarski vestnik so objavili tradicionalni seznam ‘‘Tristo naj večjih podjetij«, ali kot mu letos pravijo, tristo naju-‘Pešnejših. Seznam je zdaj ažuriran s podatki o bruto dobičku, aih Jakosti podjetja in naravi lastnine, je pa žal nepopoln, saj kar -u- ^tjina podjetij, ki bi lahko bila uvrščena med prvih 300, ni ,a„ a°tela objaviti podatkov o sebi. Škoda, kajti s tem bodo tisti, ki lih Q0.^° želeli vložiti svoje delnice v uspešna podjetja, nemara >0- [Okrajšani pri iskanju dobrih priložnosti... Na seznamu manj-0st prvi dve najuspešnejši podjetji glede na lanski zaključni ,ne acun, pa tudi šesto, sedmo, enajsto... Tako s tretjega mesta vi- kolono« koprska Interevropa d.d. z 1,4 milijarde tolarjev ;u-' u'a_rjenega bruto dobička, za njim pa sta Lek d.o. s komaj kaj di. ,, anJsim dobičkom in Petrol Trgovina r.o. s polovico manjšim jo' ,°bičkom. S seznama pa so izginili nekdanji socialistični velijo- ,anU ki so razpadli na manjša podjetja. Sploh pa je v primerjavi 30- razvrstitvijo podjetij lani opaziti velikanske premike navzgor }d' jj1 bavzdol po lestvici, med katerimi bi bili lahko nekateri, če bi ioV botrovali samo poslovni rezultati in ne tudi spremembe 0iO v °rganizaciji podjetij, na meji čudežev. siEnited KAKO SE POSLOVNO ODPRETI SVETU Gospodarska zbornica bije trd boj za naklonjenost svojega članstva, ki ni navdušeno predvsem nad obveznim članstvom in nad članarino, ki sodi zraven. Željam po svobodnem pristopanju v zbornico in težnjam po odcepljanju posameznih strokovnih združenj se na Gospodarski zbornici upirajo med drugim tudi z razširjeno ponudbo storitev za svoje člane. Vse po tržnem načelu, da mora vsak, ki da denar, zanj nekaj uporabnega tudi dobiti. Zato je zbornica razvila obsežen in po besedah podpredsednika GZ Jožka Čuka učinkovit program svetovanja podjetnikom: o tem, kako ustanoviti podjetje, prek borze ponudbe in povpraševanja s podatki iz cele Evrope (recipročno seveda), prek raznih poslovnih ponudb doma in v tujini, do podatkov o bonite- tah možnih bodočih poslovnih partnerjev ali o tržnih raziskavah. Skupaj s pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti naj bi to bil dejansko popoln servis za gospodarstvo, ki ima zdaj preko 23000 poslujočih podjetij, med temi 90 odstotkov malih in srednjih. Omeniti velja tudi, da je moč povsod po Sloveniji na 13 območnih zbornicah in 23 panožnih združenjih dobiti posebno zloženko »Prevetritev poslovne ideje«, v kateri je zbrano vse od osnovnih vprašanj, na katera mora poslovnež imeti pripravljene odgovore, preden začne nov program, podatkov o pogojih poslovanja s tujino do virov finansiranja, pridobivanja bančnih kreditov in nekaj drugih osnovnih pravil, ki jih mora podjetnik upoštevati pri poslovanju. Zbornica je naredila, kar je mogla, da bi slovenskim podjetnikom odprla vrata v svet, v tržno socialno gospodarstvo, kot je dejal Jožko Čuk. Žal pa je spreminjanje »poslovne« miselnosti slovenskih podjetnikov sila težavna in negotova naloga. B B so se preoblikovala po Markovičevem zakonu o podjetjih iz leta 1989? Problem je, ker so prenizko ocenila vrednost družbenega kapitala in morajo to napako popravljati. To so že storili v Mladinski knjigi Trgovini, Svilanitu in Odeji iz Škofje Loke. Zanimiv pa je podatek, da podjetja ne vedo, ali imajo takoime-novane Markovičeve delnice ali ne. Agencija je prejela 23 vlog podjetij, toda od teh so le tri imela prave Markovičeve delnice. Prijavilo pa se je tudi neko privatno podjetje, katerega lastnik se je ustrašil, da je storil kaj narobe. Vsekakor pa utegne proti koncu roka za prijavo programov nastati pred vrati agencije velika gneča. Takrat utegnejo v njej postati dejansko administrativni, še zlasti, ker zaenkrat nimajo dovolj denarja, da bi zaposlila predvideno število strokovnjakov. Vseh družbenih podjetij je 2600, 700 pa jih je v mešani lasti... Verjetno bodo nekatera podjetja tudi zamudila rok. Ta se ne bodo potem več mogla lastniniti po svojem programu, ampak bo način in rok za olastninjenje določila Agencija. Za konec omenimo še dve napotili Mire Pucove podjetjem in lastnikom certifikatov. Podjetja naj najprej raziščejo, pravi, koliko je med delavci zanimanja za notranji odkup, šele potem naj izdelajo predprogram lastninjenja; s prenosi na sklade itd. pa naj ne začnejo prej, dokler certifikati ne bodo že v podjetju. Delavcem pa svetuje, naj certifikatov ne dajo iz rok prej, preden ne bo program lastninjenja njihovega podjetja izdelan in potrjen. Boris Rugelj V zbirki Aktualna tema založbe ČZP Enotnost je izšla: Svobodni Sindikati w Slovenije KDO ODLOČA 0 DRUŽBENEM KAPITALU Jj iiT Di k°n 0 gospodarskih družbah (v nadalj-10 J®1® besedilu: ZGD) določa v drugem od-vku 578. člena, da se zakon -----,---------------- podjetjih drT-u dnem obdobju še naprej uporablja za ^uizbena podjetja in javna podjetja v druž-v j11 ^stnini ter podjetja za zaposlovanje in-tQ ldov v družbeni lastnini. Glede upravljanja Pomeni, da zaposleni delavci v skladu s pr-pfl>' Pod■ °^S*av^om Nena zakona o podjetjih ta ><#fp Ujetja upravljajo bodisi neposredno, bodisi p Vedno preko svojih predstavnikov v orga- V0 , it SVeyaPravljanja (praviloma so to delavski Drugače ZGD ureja upravljanje v prehod- pf j . obdobju v drugih podjetjih oziroma j). v, u2bah v riniT*—- ------ ‘ 1 ' oah v družbeni in v mešani lastnini. 579. '1012*cl1 določa, da delniško družbo, družbo 0t^l dr-n -?meleno odgovornostjo, komanditno sW zbo, družbo z neomejeno solidarno odgo-nsin, ostio. javno podjetje in podjetje za zapo-0' anie invalidov v mešani ali družbeni lastilo1: drnvVV katerih celotnem kapitalu je delež (f’6 kovtne®a kapitala, upravljajo poleg lastni-■ T jr* Predstavniki družbenega kapitala. roK‘ iwa določba samo navidezno drugače ureja ^" horiaVljanie družbene lastnine kot pa pred-■ftild h ^ksčba (to je 578. člen), kajti predstav-0" družbenega kapitala so odgovorni delav- cem, ki so družbeni kapital prenesli v podjetje oziroma družbo, in ti jih tudi imenujejo in razrešujejo. Predstavnike družbenega kapitala so v organe upravljanja družb imenovali pretežno delavski sveti družbenih podjetij, čeprav praviloma za to niso imeli pooblastil v zakonu in statutih podjetij. O njihovem imenovanju bi morali odločati neposredno zaposleni delavci kot edini zakoniti upravljalci družbenega premoženja. Izjema je določena le v 122. a členu zakona o podjetjih, kjer mora organ upravljanja podjetja v družbeni lastnini, ki je sprejelo sklep o izdaji internih delnic oz. o prodaji dela podjetja, in ki se je organiziralo kot podjetje v mešani lastnini, imenovati v skupščino predstavnike družbenega kapitala. Posledice teh nezakonitih imenovanj so zelo hude, ker so nezakoniti tudi vsi sklepi skupščin družb (vključno z imenovanji upravnih odborov in direktorjev), v katerih so odločali takšni samozvani predstavniki družbenega kapitala. ZGD nima nobenih določb o imenovanju, razrešitvi in odgovornosti predstavnikov družbenega kapitala. Zato je treba pri reševanju teh vprašanj upoštevati, da so delavci edini zakoniti in legitimni upravljalci družbenega kapitala oziroma družbenega premože- nja že od leta 1953 dalje. Noben zakon tega ni spremenil, niti zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Slednji le določa, da se družbena lastnina v posebnih postopkih preoblikuje v privatno in državno lastnino. Glede na navedeno ne more biti sporno, da predstavniki družbenega kapitala v podjetjih oz. družbah predstavljajo upravljalce družbenega kapitala, to pa so zaposleni delavci oz. (in) delavci podjetij, ki so svoj družbeni kapital vložila v ta podjetja oz. družbe. Ti delavci oz. vlagatelji družbenega kapitala tudi imenujejo in razrešujejo predstavnike družbenega kapitala. To ni samo pravica delavcev, ampak tudi njihova upravljalska obveznost. Kjer nimajo statutarnih ali drugih določb o urejanju teh vprašanj (in praviloma teh določb podjetja nimajo), zbori delavcev urejajo ta vprašanja po lastni presoji, pri čemer morajo upoštevati temeljna demokratična načela volitev (demokratično predlaganje kandidatov, tajno glasovanje, večinsko odločanje, oz. lahko uporabijo kar bivše določbe o volitvah v delavskem svetu). Pobudo za sklic zbora delavcev lahko da sindikat, organ delavcev ali skupina delavcev in celo delavec posameznik. Franc Skinder - ™£ah del”“» » i«""' «S=ino-tob,aže- - 'sszstsr« S ESE# proračuna Cena brošure 950 SIT. Naročite jo lahko na naslov ČZP Enomost Liiibljana, Dalmatinova 4, telefon št. 321-255, 110-033, faks 311-956. ' NAROČILNICA__________________________________X Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo..izvod(ov) brošure KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:............................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot. individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju Kraj, dne: žig Podpis naročnika 12 30. septembra 1993 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA! LASTNIKI POSTAJAJO BOGOVI Razprodaja družbenih stanovanj »po konkurenčnih cenah« se izteka, za mnoge z grenkim priokusom. Večina je z nakupom zadovoljnih; na začetku prodaje je znašala cena kvadratnega metra družbenega stanovanja 240 DEM, s 60-odstotnim popustom pa le 96 DEM. »Neimetniki« stanovanjske pravice so se ob teh številkah trikrat prekrižali, predno so verjeli, zatem pa jih je začela glodati zavist. Marsikaterega novopečenega lastnika nakup ni osrečil; šele zdaj se je začel zavedati in ugotavljati, kakšno stanovanje (in v kakšnem objektu) je pravzaprav odkupil - ne glede na to, da v njem stanuje že 10, 20 ali 30 let. Kako si drugače razlagati vik in krik novih lastnikov v posameznih stolpnicah in drugih velikih zgradbah, ki se morajo sprijazniti z dejstvom, da bodo morali že kar takoj sofinancirati nujna vzdrževalna dela, ki jih ni mogoče odložiti in še manj tega zahtevati od dosedanjih upravljalcev?! Mamljiva kost Zakonodajalec se je velikanskega in zanj povsem nerešljivega problema usposobitve slabo vzdrževanih - v številnih primerih pa tudi slabo in neprimerno zgrajenih - stanovanjih nedvomno zelo dobro zavedal. Presekal je dolgoletne prepire o prenizkih, za mnoge pa vedno previsokih stanarinah, o zapravljenih ali nepravilno uporabljenih sred- V vsakem večjem kraju v Sloveniji so igrišča, na katerih se mladi in stari divje podijo za žogo in na vso moč kričijo, žvižgajo, ploskajo, da se razlega daleč naokrog. Cene se od kraja do kraja malenkost razlikujejo. Za uro igranja je treba plačati 500 tolarjev, zvečer, ko je osvetljeno, 600 tolarjev, ob sobotah in nedeljah 700 tolarjev. Ura z učiteljem stane 1190 tolarjev. Vsi časopisi (posebno DE) pišejo o velikanski brezposelnosti v Sloveniji, delavci stavkajo kot po tekočem traku, sliši se, da ljudje nimajo za preživetje, torej ne za mleko in kruh, pasove močno zategujejo. Lačnih je vedno več in revščina trka na vrata naše opevane države. Po drugi strani pa navadni delavci plačujejo za uro igranja z žogo 500, 600, 700 tolarjev. Štruca kruha stane 80 tolarjev in vsak lahko izračuna, koliko štruc kruha dobi za tisti denar, ki ga zaigra v eni uri. Kadar je tekma, pridejo gledalci. Navadni delavci, ki najbolj kričijo, da so plače prenizke, in navadni upokojenci, ki vpijejo, da jih oblast vsakodnevno peha v revščino, lahko plačajo za stojišče 900, za sedež 1200 tolarjev. Delavcev in upokojencev, ki gledajo to divjanje z žogo, je vedno okrog 3000 do 4000. Ce jih občan opazovalec, ki jih precej pozna, vpraša, zakaj tako raz-metujejo denar, dobi odgovor, da gledajo brezplačno. To pa ni res, ker je zelo strogo. Redarji zelo pazijo, da ne bi kdo gledal kje brezplačno, in takoj stvih za vzdrževanje itd. in prevalil odgovornost za popravila (vzdrževanje) na ramena novopečenih kupcev. Ponudil jim je mamljivo kost v obliki nizke cene in še bolj nepričakovanih visokih popustov, z dodatnimi pojasnili pa močno razširil krog možnih kupcev. Od tod do prekupčevanja s stanovanjsko pravico je bil samo korak. Oblast bi ga lahko ustavila, pa ga ni in ga zdaj tudi ne more več. Koliko bo samo oguljufanih starejših ljudi, ki bodo v »svojih odkupljenih« stanovanjih postali brezpravni in zaničevani preužitkarji, pa ne bodo imeli pravice do izpraznjenih upokojenskih stanovanj, v domovih za ostarele pa ne našli prostora?! Koliko bo razočaranih lastnikov, ki bodo morali razdreti kupoprodajne pogodbe, ker ne bodo zmogli plačevati vzdrževanja? In kakšno šele bo naše presenečenje, ko bomo počasi, iz leta v leto, ugotavljali, koliko nekdanjih družbenih stanovanj je postalo najemniških ali pa bo vsakega spodijo. Torej brezplačno ni mogoče ne igrati ne gledati tekme. Torej delavci, upokojenci, ni bede v Sloveniji, kot se piše in govori. Dobre dohodke imajo vsi, ki gledajo, plačujejo in tako podpirajo dobičkarje. Hodijo, vozijo se na razne zabavne prireditve po Sloveniji, ker morajo vse videti. Ko jim zmanjka denarja, ker so ga zapravili, pa kričijo da nimajo za preživetje. Dobro bi bilo, da bi vsakega gledalca natančno preverili kar na igrišču in na prireditvi, potem bi ugotovili, zelo naglo menjavalo lastnike? A zdaj je, kar je! Bil je čas »kupčije stoletja«, zdaj pa je čas, da pod njo potegnemo črto. Bilanca je takšna: Slovenija ima okrog 650.000 stanovanjskih enot, po statistiki pa vsaka nekaj nad tri stanovalce. Namen avtorjev stanovanjskega zakona je bil celovita ureditev tega občutljivega področja, zato so v enem zakonu združili tisto gradivo s področja stanovanjske zakonodaje, ki so ga do 3. oktobra 1991 urejali kar štirje različni zakoni. Zakonodajalec je z novim zakonom želel ustvariti pogoje za enakopravne tržne odnose pri nakupu, financiranju, upravljanju in uporabi stanovanj ter stanovanjskih hiš v vseh lastninskih oblikah stanovanj brez omejitve obsega lastnine. Se mu je to posrečilo? Ta zakon je res dokončno rešil vprašanja lastninjenja stanovanj in preko postopka lastninjenja nekdanjih družbenih stanovanj, ki je da so navadni delavci in upokojenci tisti, ki preveč zapravljajo denar. Zatorej ne dajati denarne pomoči tistim, ki hodijo na igrišča in prireditve zapravljat denar. Prosim, da te vrstice objavi priljubljeni in zanimivi časopis DE. Lovrenc Skonečnik, Selce P.S. (Navadni delavci in navadni upokojenci so največji osli in bu-dale, ker nosijo denar dobičkarjem, to pravijo vsi opazovalci, ki so na preži pri igriščih.) v glavnem končan, odpravil nekdanja družbena stanovanja. Pred začetkom stanovanjske reforme je bilo v Sloveniji namreč 230 tisoč družbenih stanovanj, kar pomeni, da je bila v družbeni lasti približno tretjina vseh stanovanj. Do konca letošnjega marca pa so nekdanji najemniki (pod ugodnimi pogoji) že odkupili skoraj polovico teh stanovanj. Davčni vijak Razmerje med lastniškimi in najemnimi stanovanji v Sloveniji bo približno 85:15 v korist lastniških. In kaj pomeni biti lastnik? Predvsem pravico, da določi najemnino po lastnem preudarku. Vendar si je država pridržala pravico, da lahko neposredno poseže v oblikovanje najemnin, kadar je to potrebno, da bi »preprečila negativne posledice tržnih razmer«. Zato pozna zakon lastna, najemna in sekundarna stanovanja. Lastno stanovanje je tisto, v katerem stalno prebiva lastnik in/ali njegovi ožji družinski člani. Sekundarno stanovanje je stanovanje, v katerem niti lastnik niti kateri izmed družinskih članov ni stalno prijavljen, stanovanje pa tudi ni oddano v najem. To določilo je zlasti pomembno pri odmeri davka, saj država ni zainteresirana, da bi stanovanja ostala prazna, in ima z »davčnim vijakom« možnost lastnike takšnih stanovanj spodbuditi, da jih oddajo ali prodajo. Zakon loči tudi štiri oblike najemnih stanovanj. Socialna stanovanja so v lasti občin, ki so tudi zadolžene za reševanje socialnih stanovanjskih problemov. Do teh stanovanj so upravičeni slovenski državljani, katerih skupni prihodek ne presega višine, ki jo določajo predpisi s področja socialnega varstva. Kako težko je priti do »socialnega stanova- DELAVCI IN UPOKOJENCI ZAPRAVLJAJO DENAR nja«, smo v DE že poročali. Še posebno, če občine denar od izkupička za družbena stanovanja porabljajo za vse mogoče namene, pa jim nihče ne stopi na prste. Službena stanovanja oddajajo delodajalci zaposlenim (nekateri ugledni jih lahko po »posebnem ključu« celo odkupujejo), profitna stanovanja pa lastnik oddaja najemniku (kar že ime pove), da bi si ustvaril dobiček. Kot smo že menili, ni pri višini najemnin načelno nobenih omejitev, praktično pa imajo pristojni organi možnost posredovati, če presodijo, da najemnine lezejo v neznosne višave. Večina bo seveda skušala najeti neprofitno stanovanje, ki naj bi jih pod točno določenimi pogoji gradile neprofitne organizacije s pomočjo sredstev stanovanjskega sklada ter jih oddajale za neprofitno najemnino. Kdaj bo to »zaživelo v praksi«, še ni znano. Najslabše za podnajemnike Najslabše med vsemi novimi kategorijami stanovalcev v privatnih stanovanjih se bo nedvomno (z)godilo podnajemnikom stanovanj, ljudem, ki ne sodijo v nobeno izmed omenjenih kategorij stanovanj (in stanovalcev). Ti za sobo s souporabo kuhinje, kopalnice in sanitarij že zdaj plačujejo nesorazmerno visoke zneske, preračunane v »znano« valuto. Da ne govO' fc rimo o najemnikih privatnih 1 opremljenih stanovanj, ki mo- 1 rajo poravnati najemnino, za 1 leto ali dve vnaprej, če hoče]0 ^ do strehe nad glavo. Vse te najemnine so že zdaj visoko » komercialne. Kdo jih bo učin- dv< kovito nadziral? Morda bona-jemnikom pomagalo določilo, da bo treba pristojnim orga' nom prijavljati prav vse na- j jemne pogodbe z višino na* otr jemnine vred, kar pomeni, da že bodo najemodajalci obdav- dri čeni. Takšnim davkom se ]e lis doslej večina zlahka izognila- 'la Toda zakon govori le o oddaj1 M stanovanj - ne tudi opreme. 1° 1 prav ta je (njen najem) postala ^1 že astronomsko draga. jen Naj obračamo vsa ta dejstva Jno tako ali drugače, povedala ep bodo isto: od razprodaje druz- ^ benih stanovanj pod tržno ^ ceno so lastniki dobili le drob' j tinice od denarja, ki so si g® pre obetali. Posojilojemalci, ki nis nameravajo graditi stanova- eep nja, bodo še enkrat opehar- Pai jeni, kajti državna blagajna, c ki jim je velikodušno obljub' g • ljala beneficirane obresti, jirn ne bo mogla ustreči - ali pa b® treba črtati celoten preostal1 nacionalni stanovanjski pr°' gram. Vse kaže, da je novi stanovanjski zakon ustvaril razmere, ki so še vedno pravi el-dorado za njegovo izigravanje in vse mogoče nečedne posle- V. B' OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Delavstvo in alkoholizem V treh zaporednih številkah časopisa RDEČI PRAPOR (66, 67 in i :i« :__________Homrtl/ranllo io Hr Henrik Tum3 68) glasila jugoslovanske socialne demokracije, je dr. Henrik Tuma nhia\/ii cvnip nreHavanie. imel oa ie na mladinskem shodu v Gorici objavil svoje predavanje, imel ga je na mladinskem shodu . -dne 22. maja 1910, z naslovom DELAVSTVO IN ALKOHOLIZEM. Navajamo nekaj njegovih misli: »Prvi odločilni vzrok alkoholističnega zla je torej uredba današnje človeške družbe. Dokler bo primanjkovalo kmečkemu in delavskemu ljudstvu zdrave hrane in stanovanja, dokler ne bo imelo obleke, da si bo pokrivalo mnogokrat premrle ude, toliko časa bo alkoholizem _— ___L tf_____- ___ ' _ -tl: _ '_ __ u . IVI r—, l A r, / A « o rt ft-vt , I I —v O 7^ vedno vabil ravno najnižje in najrevnejše sloje, da se mu izroče za trenutek mamila. Dokler ne bo čutil delavec potrebe po čitanju, p° druženju, po razgovarjanju, dokler ne bo imel nekoliko želje p° uživanju lepote prirode in umetnosti, po petju, glasbi, gledališču in razstavah, dokler ga ne bo mikala luč in vzdih prirode, toliko časa ga bo prazni, dolgi čas vabil in motil, da se bo vdajal pitju. Največji krivec je torej današnja družba, ki ne pripušča največjemu delu človeštva spodobnega življenja. Vsled tega je socializem in njega predstaviteljica socialno-demokratična stranka protialkoholistična že pri svojem gospodarskem političnem nastopu, ker hoče odpraviti v prvi vrsti korenino zla, t.j. hoče priboriti delavstvu spodoben način jr.'. .1!- I. — — - — — ? -J — —. , — -» z-V rol/O j življenja, kar pomeni zdravo hrano, spodobno obleko, zdravo spodobno stanovanje in toliko politične in splošne izobrazbe, da bo vedelo uporabiti prosti čas v korist svojega zdravja in svoje izobrazbe. Socializem in socialno-demokratična stranka sta pričela takoj, ko so se pojavili prvi plodovi organizacije, in je delavstvo zmagonosno politično in gospodarsko nastopilo, povsod tudi dejansko in orga-nično boj proti alkoholizmu. Lahko rečemo, da je iz vrst socialno-demokratične stranke najkrepkeje zadonel klic: Proč z alkoholizmom1. Delavstvo se je jelo zavedati, da je alkoholizem najhujši sovražnik vsake organizacije. Delavec, ki pije, ni vreden biti socialist, in četudi pravi, da je, je slab socialist. Delavec, ki je odvisen od alkoholizma, se proda za ono ceno, za katero si lahko kupi alkohola, je nezanesljiv pri volitvah, nezanesljiv pri štrajku, predstavlja anarhične elemente in slabo organizatorično delo. V skrbi za svoje krepke organizacije je pričelo delavstvo tudi z antialkoholnim gibanjem. Pri tem je delavstvo konstatiralo, da mu je treba vse drugačne izobrazbe, nego jo je dala do sedaj šola in cerkev. Stoletja in stoletja je imela cerkev vso vzgojo ljudstva v svojih rokah, zato je bila šola v prvi vrsti cerkvena šola, in vendar ni znala dati kmetu, ki je bil docela v oblasti duhovstva, niti najmanjše izobrazbe, ki bi zbudila v njem željo po boljšem življenju. Tudi splošna šola, čeravno že 50 let stara, ni izpolnila tega, kar se je od nje pričakovalo. Tudi takozvana moderna šola je odvisna od cerkve. Kakor ni imela cerkev tekom 1000 let nikakega rezultata, tako je tudi država ne more imeti, dokler nima pred očmi le blagostanja ljudstva, ampak jo vodijo oziri do duhovstva, kapitalistov in fevdalcev. Naša Avstrija n.pr. ima največji del svojih dohodkov od alkohola. brodovje po ljudski masi zaužiti alkohol. Država torej pospešuje prodajo najhujšega strupa, zato da vleče dohodke in ž njim vzdržuje militarizem, to je ravno ona moderna prikazen, ki delavstvu in kmetu ugrablja najboljše delovne moči, ki ju največkrat odvadi plodnega dela. Ta prikazen na državi je tako ostudna in neverjetna, da mora vzburiti vsakega trezno mislečega človeka proti onim institucijam v državi, ki omogočujejo alkoholizem. Nezaslišano dejstvo pa je, da istočasno cerkvena in državna gospoda govori o antialkoholičnem gibanju. Namesto, da bi zadušila zlo v kaleh tam, kjer ima moč in dolžnost, pa zasaja strupeno rastlino, jo goji, da doraste in daje strupene plodove, potem se pa jezuitsko zgraža nad gnusno prikaznijo in nad delavcem, t.j. nad onim, katerega privaja k pitju. Zato se mora delavska mladina sama zaveda11 velikega zla alkoholizma, kot socialne bolezni. Kjer se delavska mladina bori proti gnili današnji družbi, proti počenjanju države in popuščanju cerkve, proti alkoholizmu, tam se tistočasno bori tudi proti militarizmu, in lahko rečemo, kadar ne bo več pijanca, tudi ne bo več vojaka. Ait( dati *ž, lat, iSelt ?ud fplo «to kra, Kve, dat] Pet »a , ,.»! (il c Soči Pari PHi log,- »ak Hla, sed£ Z Davek od vina, piva, žganja donaša Avstriji toliko, da si s tem vso oboroženo silo, in lahko rečemo, da v Avstriji plačuje topove in L [ten k0 tosi Prej M Sirti st dl ko k c sttie stue nie G Rtt kla User ?Ld nih yod, hter hito n,no socialne programe drugih fzav, so prvenstveno zaščitili dve kategoriji prebivalstva, brezpo-St,"e 'n družine z otroki...« L*di v tedanjem predlogu je bila 6 vedno pobuda za uveljavitev .Nošnega otroškega dodatka za ‘eto 1995. i tez poletje pa se je vlada naen-at premislila in predlog za j'edbo splošnega otroškega do-atka enostavno premestila na JJet let kasneje, na leto 1998, torej v,a čas, ko ne nje ne parlamenta Sedanji sestavi ne bo več. .“Počakali smo, kako se je odlo-' odbor za zdravstvo, družino in “oialno politiko pri slovenskem Parlamentu in takoj zatem pod-I a njegov kompromisni pred-nam je povedala Andreja Čr-ak-Meglič iz Zveze prijateljev gladine. Gre za rahlo povečanje edanjega selektivnega otroškega Pripravljalni sestanek predstavnikov sindikatov in Zveze prijateljev mladine o zbiranju podpisov. Dr. Janez Drnovšek je menda na seji vlade celo izjavil, »da bo vlada cestni. in vojaški tolar že nekako požrla, otroškega pa ne več...« Zato so se v Zvezi prijateljev mladine odločili za civilno družbeno pobudo zbiranja podpisov. Gre za moralni pritisk na poslance, ki prav te dni odločajo o usodi otroških dodatkov. »Želimo predvsem povedati, da ne moremo po eni strani pisati različnih volilnih obljub in parol, krat so se akciji pridružili Zveza svobodnih sindikatov, Sindikat vzgoje in izobraževanja, Pergam, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, pričakovati pa je, da se ji bodo še drugi. »Gre za širok družbeni problem. Ne le za to, da drastično upada število rojstev, grozi biološko izumrtje naroda, ampak tudi za to, da v razmerah družbene krize nosijo največje breme ravno družine z otroki. Če gledamo socialne programe drugih držav, ki so ZALOGAJ OBTIČAL V GRLU Lahko bi rekli, da so za sedanji zdravstveni ..fnutek značilna velika nesorazmerja, ne to-ko med potrebami in možnostmi, kot smo bili °slej navajeni, ampak bolj med potrebami in ^Vrtalo izkoriščenimi možnostmi. Marsikatera ženska, ki je te dni obiskala ''ekološko kliniko v Ljubljani, je osupla ob-I °Ta pred obvestilom, da od prvega oktobra . tos na kliniki ne bo več pregledov, češ da so dosegli število pregledov obveznega zdrav-Venega varstva, ki jih je Zavod za Zdravko zavarovanje Slovenije odobril za letoš- Gre za Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki ' je služba družbenega knjigovodstva ugoto-v a kopico pomanjkljivosti v poslovanju, pred-T eM 'e dovolj premišljeno obračanje denarja. Wh člani odbora za nadzor proračuna in jav-torT nanc državnega zbora so poslovanje za-ua ocenili za neurejeno, v posameznih pri-®ri/i neažurno, neracionalno in celo nezako-°> za kar so vzroki različni. Nekateri so stali v tesni povezavi z vlado, ki si je pri ,v°du izposojala denar, drugi letijo med dru-rovaš napak poslovnih enot v Ljubljani j^Jdada je ravnala nezakonito, ko je sprejela jn eP 0 pokrivanju izgub v zdravstvu za nazaj /j 0 Plačevanju starih računov še iz leta 1991, r je pokril zavod sam. Osnovni vzrok za k L,s,£re2no financiranje zdravstva v preteklosti str 10 prelivanje denarja, zbranega s prispevno za zdravstvo, za druge namene v ok--'l u integralnega proračuna. Vse kaže, da je Podpise v podporo akciji »Za večjo pomoč države družini in otrokom« je treba takoj poslati na naslov: Zveza prijateljev mladine, Miklošičeva 16, 61000 Ljubljana. Vse podpise bodo poslali državnemu zboru, ki ravno te dni odloča o otroških dodatkih. Na prvem vseslovenskem srečanju delavcev zdravstva in socialnega varstva, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Dolenjskih Toplicah, se je zbrlao skoraj tisoč udeležencev. Bilo je prav prijetno in koristno,, so povedali zadovoljni organizatorji srečanja, ki bo verjetno postalo tradicionalno. Starejši so v taktih Agropopa plesali celo v dežju, najmlajši pa so uživali v otroški ustvarjalni delavnici. Več kot očitno je, da tudi zdravniki, medicinske sestre in socialni delavci pogrešajo družabnost, in prav zato je njihov sindikat naredil pravo potezo. Srečanja se je udeležila tudi ministrica Jožica Puhar. (Na sliki kramlja z Nevenko Lekše, sekretarko sindikata). Tudi to je politika Za večjo pomoč države družini in otrokom Spoštovane državljanke, spoštovani državljani! Slovenski parlament bo konec septembra 1993 obravnaval predlog Zakona o družinskih prejemkih. Odločal bo o višini otroških dodatkov in številu otrok, ki ga bodo prejemali. Danes prejema otroški dodatek le vsak četrti otrok. Univerzalni otroški dodatek, dodatek za vse otroke, naj bi po predlogu Vlade uveljavili šele leta 1998, po predlogu parlamentarnega Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pa že leta 1996. Mladim se je danes težko odločiti za otroka. Velika brezposelnost, nerešeno stanovanjsko vprašanje, negotova družbena situacija usodno vplivajo na odločitev za rojstvo otroka. V Sloveniji naglo upada število rojstev. Leta 1980 je bilo rojenih 29.900 otrok. V letu 1993 se bo rodilo le nekaj čez 19.000 otrok, kar bo 10.000 rojstev manj kot leta 1980. Stroški družine z enim otrokom so za 40% večji, pri dveh otrocih za 77% in pri treh za 115% v primerjavi s parom brez otrok. Odločitev za otroka je osebna odločitev, toda k tej odločitvi mora pomagati tudi država z ustrezno politiko in zakonodajo. Zato predlagamo, da Parlament sprejme amandmaje, ki jih je sprejel Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pri slovenskem parlamentu: L Dosedanji otroški dodatek povečajmo z novim proračunskim letom za 3% zajamčene plače. 2. Krog upravičencev razširimo tako, da bodo otroški dodatek dobivali vsi, katerih dohodek na družinskega člana je nižji od 50 % povprečne slovenske plače. 3. Univerzalni otroški dodatek, dodatek za vse otroke, uveljavimo 1. 1. 1996. S svojim podpisom se pridružujem navedenim zahtevam. Od poslancev pričakujem sprejem odločitev, ki bodo bolj naklonjene otrokom in družini. S svojim podpisom podpiram amandmaje k predlogu zakona in s tem izdatnejšo pomoč družini in otrokom. Ime in priimek __________________ naslov ________________ ------------------------ podpis ________________________ j *®a(no v prvih dveh dneh tega tedna smo prejeli na naš naslov več kot a tisoč podpisov, ki podpirajo poziv slovenski javnosti Za večjo Kjmoč države družini in otrokom,« so nam povedali na Zvezi prijateljev Radine v Ljubljani. Akcija zbiranja podpisov poteka po vsej Sloveniji U(h na sindikalni ravni. Pobuda za uvedbo splošnega hoškega dodatka je sicer stara 6 Več kot poldrugo leto. Zveza jfhzin pri Zvezi prijateljev rulade j. --------, . ,. e je že aprila lani poslala pončem v republiški parlament robudo za uvedbo splošnega otro-pega dodatka. Ravno na podlagi Pobude so potem spremenili os-,utek zakona o družinskih pre-™Okih. Predlog zakona, ki bi ga ;va "'orali obravnavati na zadnji seji $ePubliške skupščine prejšnjega lž' "stava, je že vseboval splošni ;0O hoški dodatek, ki naj bi začel ,b- eliati z letom 1995. ga „ pa na zadnjem zasedanju ki 5reišnie skupščine tega zakona *so obravnavali, so celotno proza eduro enostavno prenesli na nov ar' ™rlament oziroma na državni na> “or. Le-ta je predlog zakona ib- Pfavnaval hkrati z resolucijo im družinski politiki julija letos. dodatka, za razširitev zdajšnjega kroga upravičencev, ki doslej niso dobivali otroškega dodatka, splošni otroški dodatek pa naj bi uvedli leta 1996. Vlada je negativno odgovorila na takšen kompromisni predlog. ki kar • pokajo od ljubezni do otroka, sprejemati resolucije o družinski politiki, ki naj bi celovito zboljšala položaj družine z otroki, hkrati pa ne narediti ničesar. To je sprenevedanje, kajti potem je boljše, da tovrstnih papirjev ne sprejemamo,« je ogorčena Andreja Črnak-Meglič. Civilno družbeno pobudo so v Zvezi prijateljev mladine zasnovali tako, da so k sodelovanju povabili tudi vse sindikate. Zaen- Uvcdba splošnega otroškega dodatka bi v zdajšnjih razmerah lahko vplivala na večjo rodnost. Podatki iz raziskave, opravljene v letu 1990, namreč kažejo, da imajo ljudje za ideal tako veliko družino, ki bi nas lahko spet pripeljala do normalnih demografskih razmer. Le 4,5 odstotka anketiranih si želi enega otroka, 80 odstotkov si jih želi imeti dva, preostali pa tri in več. Stanje, ki ga prikazujejo statistični podatki, pa je takšno: 10 odstotkov prebivalcev nima otrok, 20 odstotkov ima enega, 50 odstotkov dva, 20 odstotkov pa tri in več otrok. Ti podatki govorijo, da imajo ekonomski pogoji v življenju družine pri nas še zmeraj pomemben vpliv na odločitve o številu otrok. Zato bi bilo nujno sprejeti takšne ukrepe, ki bi materialno podprli mlade družine. Sistem se spreminja, človeška plat ljudi pa ostaja ista V založbi ČZP Enotnost je pred izidom delo Vladimirja Kavčiča z naslovom Stebri družbe — Psihosocialni portreti sodobnikov V založbi ČZP Enotnost bo v prihodnjih dneh izšlo novo delo pisatelja Vladimirja Kavčiča z naslovom Stebri družbe. Z avtorjem smo se pogovarjali o njegovem novem delu in času, ki opredeljuje njegove junake, ter nekaterih drugih značilnostih njegovega pisanja in družbeno-kulturnega delovanja, saj je bil še nedavno vpliven družbeno kulturni delavec. - Čeprav ni posebej prijetno od umetnika zahtevati, da pojasnjuje svoje delo, vas za začetek vendarle prosimo, da nam približate smotre vašega novega literarnega dela, zlasti še podnaslov - Psihosocialni portreti sodobnikov. - Motor mojega pisanja je bila vedno želja po odkrivanju specifik, ki oblikujejo splošno podobo določenega časa. Nosilci te specifike so vedno konkretni ljudje in pisatelja vedno intri-gira vprašanje - kako je mogoče, da je bilo tako. Pisateljevo delo je pač vedno pisateljsko dejanje in ni vedno speljano do kraja po logiki sociološke ali psihološke znanosti. Pa vendar poskušam s pomočjo znanosti in s poljudnim pristopom obravnavati značajske lastnosti - tipologijo tipičnih struktur Slovencev v določenem obdobju. Ta tipologija me pri mojem pisanju nenehno preganja, pa naj gre za čas NOB, socializma ali sedanjih, kot pravimo, procesov demokratizacije. - Nekateri vaši portreti so razpoznavni, pri drugih gre najbrž za značilne predstavnike. - Knjiga je rezultat kompromisnega pristopa, poskušam prikazati in razumeti globalne družbene premike in aktualne osebnosti, ki jih živijo. V opombi na začetku knjige sem zapisal, da je podobnost z živimi osebami namerna. To sem napisal z lahkim srcem, saj je takih oseb večje število, določene lastnosti je mogoče pripisati mnogim, morda nekateri izbrani sodobniki celo niso najbolj tipični. Nekatere bi celo želel in hotel prikazati, pa premalo vem o njih, da bi bil pravičen in izčrpen, le enostranske vednosti pa ne bi želel uporabiti. - Vendar so nekateri potreti vendarle precej izzivalni. - Pri pisanju sem računal tudi na to, da je literatura s spremembami družbenega sistema izgubila nek naboj, ki ga je imela. V mislih imam subverzivno, rušilno dejavnost, ki jo je predstavljala literatura zaradi pomanjkanja svobode. Prej se je zdelo, da so ovire oprijemljive, da se je smiselno boriti proti njim in da so vidni tudi rezultati. V sedanjem sistemu so vse ovire legitimne in legalne. Pravico imajo revščina, pomanjkanje dela, nezaposlenost. Delo ni več človekova pravica, če človek nima dela, je kriv sam, še bolj pa prejšnji sistem. V takih razmerah se spreminja tudi vloga umetnosti, potrebni so drugačni stilni prijemi, drug način pripovedi, probleme je treba predstavljati na bolj intrigantski način. - Vaša literarna ustvarjalnost je bila doslej zelo raziskovalna, odlikovala jo je težnja po popolnosti in iskanje dovršenih izraznih možnosti. - Pri dosedanjem literarnem delu sem si prizadeval raziskovati, preizkusiti možnosti jezika, literature, romana, v to vnašati moderne komponente in najnovejša spoznanja ter s tem psihološki in sociološki položaj človeka. Posvečal sem se estetskim in razvojnim nalogam, vrtal sredi jedra zgodovine, ki usmerja dosedanje generacije. Pri Stebrih družbe pa sem izstopil iz dosedanjih prizadevanj. - Če smo prav razumeli vaše novo delo, gre za vprašanje zverižene morale ljudi v določenem prelomnem času? - V mojih delih na tematiko NOB so me zanimali vzgibi, ki so pripravili ljudi, da so se na primer tako lahkotno odločali o usodi ali življenju drugih, ob obdobju socializma pa na primer, kako so se ljudje tako zlahka prilagajali potrebam ideologije in politike. Moralno niso bili prav nič zavezani, na perfiden način so se poskušali prilagajati politiki, poskušali so jo uganiti, celo več, jo prehitevati. In izgovarjajoč se na te pritiske politike od zunaj so prišle do izraza njihove siceršnje značajske lastnosti, njihov pohlep, laži in licemerja. - Vaše najnovejše delo pa posega v najnovejši čas, čas večstrankarstva in »nove« demokracije. - Ob prehodu v novi sistem sem hitro začutil, da bo prelom globlji in temeljitejši, kot smo mislili. Pri procesih demokratizacije ne gre le za utrjevanje in razvijanje demokracije, za razpad nekega sistema, za stranke, trg in blagovne odnose, kar vse naj bi zagotavljalo edino veli-čavno demokracijo, marveč tudi za to, da smo se znašli v razmerjih, ki so zgodovinsko utemeljena in ne morejo biti boljša, kot so. - Če prav razumemo, gre spet za ljudi? - Gre za celo vrsto frustracij, pri nekaterih, ki so bili tako povezani s sistemom, da se niso mogli odtrgati, celo za tragedije. Po drugi strani, se pojavlja cela vrsta ljudi, ki so se novim razmeram izredno hitro prilagodili, ki so bili na čelu gibanja za demokracijo, pojavljajo pa se tudi taki, ki so že prej zaradi svojih oblastnih ambicij doživeli debakl. Kvaliteta ljudi se v novih razmerah po človeški plati ni spremenila, čeprav se je sistem korenito spremenil in se še bolj bo. - In to obravnavate v svojem novem delu? - Vedno sem bil prepričan, da je pisateljeva naloga odkriti temeljno gibalo časa, sodobnikov in sebe. Sodobnost je za pisatelja izredno zahtevna in nepregledna. Hitro lahko nasede prepričanju, da so gibala v družbeni organiziranosti in njenem spreminjanju, vendar je za literata pomemben človek sam, kako se vključuje v družbena gibanja. - Gre za hoten poskus? - Nisem imel načrta za to knjigo. Kot avtor sem se znašel pred meni nerazumljivo blokado objavljanja. Portrete sem pisal namesto dnevnika. Pobuda je nastala ob individualnih primerih, gre za eksperiment, pisal sem zaokrožene podobe osebnosti. Ko je bilo portretov že deset, se je pojavila možnost, da nekatere objavim. Odmevnost pri bralcih me je spodbudila, da vztrajam, nato je prišla zamisel, da jih objavim v knjigi. Sedaj se zavedam, da bi bilo delo celovitejše, če bi dodal še kakih deset portretov, in da se ne ukvarjam s ključnimi figurami. Gre bolj za drugorazredne osebe, za margi-nalce, ki pa so gotovo na svoj način prispevali, da je čas, kakršnega živimo, tak kot je. - Osebam, ki jih opisujete, ne pripisujete kdo ve kako visokih moralnih kvalitet. - Vsak sistem nosi s seboj tudi nek subverzivni naboj, ki mu preprečuje, da bi postal tisto, kar želi afirmirati. Nikoli se ne zgodi tisto, kar je načrtovano, v zgodovinske spremembe je vgrajen človeški element, bolj ali manj vplivni posamezniki, ki povzročijo nezaželen, nepričakovan in nenačrtovan rezultat. To pa je tudi humus prerajanja družbe. Tudi z vzpostavitvijo parlamentarne in večstrankarske demokracije ni bila izrečena zadnja beseda. Danes ustvarjamo neokapitalistični sistem, ki bo družbeno tvoren le kratek čas, kajti jasno je, da v svetu ta sistem ni dal vseh odgovorov na vprašanja, ki mučijo človeštvo. Gre za več demokracije za vedno širši krog ljudi in socializem v neki drugi obliki se nam bo še naprej valil pod nogami. - Za vse vaše pisanje je značilna velika štu-dioznost, tako vsebinska kot slogovna. - Če se ne motim, gre za moje devetindvajseto literarno delo. Jezik je bil od nekdaj moja huda bolečina. Pričakoval sem, da jezik lahko ogromno nudi, zavedal sem se, da je lahko izredno prefinjeno izrazno sredstvo, če ga uporablja pravi človek in opisuje pravo vsebino. Tako sem iskal nove možnosti, raziskoval roman in izrazne možnosti literature. V romanu Pustota sem se posvetil tovrstnim vsestranskim analizam. - Ob raziskovanju estetskih možnosti literature pa ste enako zahtevano raziskovali tudi vsebino, čas dogajanja, o katerem pripovedujete? - Seveda sem se tudi z vsebino veliko ukvarjal, druga svetovna vojna je bila moja osebna travma, saj sem jo kot otrok doživljal v zelo radikalni obliki. Doživljal sem jo na pojavni ravni, zato sem si zadal veliko nalogo spoznati, kaj je to v resnici pomenilo. Zbral sem ogromno zgodovinskega, faktografskega, sociološkega in psihološkega gradiva, ki mi je omogočilo postaviti svoje junake verodostojno, pravično in razberljivo. Tudi pritiski, da sem pri pisanju nekritičen in ideološko vprašljiv, so me silili k prizadevanjem za čim bolj študiozno poglabljanje v problematiko. - Morda vam zaradi tega pripisujejo, da so vaša dela izredno obsežna. - Če bi nekatera dela znova pisal, bi jih najbrž lahko za pol skrajšal. Moje delo Žrtve menda obsega 3400 strani. Ponuditi sem moral ogromno gradiva, da so bile predstavitve prepričljive. V romanu sem predstavil podeželje, konkretno življenje v moji Poljanski dolini. Od devetdesetih opisanih oseb so jih v organizaciji ZB šestdeset identificirali, za trideset pa so me prosili, naj jih povem, saj imam boljše in več podatkov od njih. Čas je bil zelo zahteven, bil pa sem med prvimi imeni, ki so obravnavala to travmatično obdobje. Priznanja za to nisem doživel, obvarovalo pa me je, da je bila pri meni ideologija stranskega pomena. - Takšen način dela je bil najbrž tudi zelo naporen, saj ste bili ves čas v službi, celo zahtevne in odgovorne funkcije ste opravljali? - Imel sem srečo, da sem rad in lahko delal, bilo pa je treba žrtvovati ogromno časa, odde-lati dva šihta na dan. Opravljanje poklica pa mi je omogočalo majhno, pa vendarle, pisateljsko svobodo in neodvisnost. Nikomur nisem bil zavezan, to mi je omogočalo izdelke, ki so jih založbe sprejele ali pa tudi ne; vendarle sem ii»e' ki večino tekstov objavil. Seveda pa sem zaradi pisanja tudi težave, tudi pri ljudeh: danes veljajo za disidente že od nekdaj, Pč takrat niso kazali širine, kot jo danes razgl3' šajo. Omenili ste odgovorne politične funkcij V tedanjih razmerah sem imel zelo dober štap za politiko, pravzaprav sem se (so me) zgod3! vključil(i) v politiko. Moji pogledi na ko®' kretno dogajanje v celotnem obdobju od 195, do 1980 pa so bili taki, da nisem nikoli i®6' zaznavne funkcije. Bil sem lahko član gledal1' škega sveta ali kakega upravnega odbora, P0-polnoma neprimeren pa sem bil za pomend5' nejše vloge, saj sem bil nenehno v konflOT s tistimi, ki so vedeli, kaj je prav. - Vendar ste postali predsednik takrat® kulturne skupnosti Slovenije? - Ne vem, če je bila to zaznavna funkcij3. Prej so nagovarjali že osem ljudi in jaz sem tc vedel, zato nisem imel nobenih iluzij, kaj naj P to pomenilo. Sem pa sprejel, ker me je kultur3 zanimala, ker sem se celo življenje z njo ukvar' jal teoretično in praktično. Ni mi šlo toliko P spreminjanje, omogočilo pa mi je vpogled v d°' gajanje z drugega zornega kota. 1 - Bili ste tudi kulturni minister. - Na podoben način sem postal kulturni minister, ker nekdo drug ni hotel več biti. Tem1 pa se je izognil lahko edino tako, da si je naš3 naslednika. Tudi predsednik vlade ni bil n,( kaj zadovoljen z izbiro. Eno leto pred iztek0® ij mandata sem mu ponudil odstop, vendar takrat ni sprejel. - Vendar na teh funkcijah niste bili sD°' nimni! - Morda res. Na zborih kulturnih delavce' sem gotovo imel nekaj nastopov, ki so bili radi' kalne j ši od poznejših ustanoviteljskih govore' na zborih strank. Je pa politična kariera bi' stveno drugačna od blizu kot z razdalje, stran' karstvo me ni zanimalo. - Lahko kaj komentirate nedavno »opred® litev« novorevijašev? - Govoril sem že o subverzivnem naboju p1 [ sateljstva. Sprememba sistema je te ljudi poti5' nila v novo vlogo - na oblast, vendar jih tc utesnjuje. Najbrž se niso zavedali nevarno5" identifikacije s politiko. Nepotrebno je, da 5f pisatelji ukvarjajo s pisanjem ustave, na prl' mer. To je nujno nestrokovno, voluntarističn°! saj ne gre za novo literarno zvrst. - Vendar so to ljudje, ki so danes na vodili mestih v kulturi. - Poglejte, pisateljsko društvo je še danC| relikt tistega društva, kakršnega so v Sovjetski zvezi ustanovili po vojni in je bilo nadomestek sindikata - transmisija diktature proletariat3. Danes je transmisija določenih skupin ljudi k političnega vrha. Z visokoletečimi program-skimi naslovi manipulirajo z družbenim dena®' jem. V demokratičnem sistemu bi bilo društ',° lahko edino civilnopravna oseba, s sredstvi h1 po volji članstva. Tako pa je paradržavna institucija in opravlja državne naloge. Ne poznam primera, da bi v času, ko sem M kulturni minister, knjiga slovenskega pisatelj3 ne mogla iziti. Capuder je to oklestil za pol°! vico, danes pa praktično sploh nimamo vcč relevantnih meril. Vpliv izvajajo neformal®6 skupine ali pa prevladuje strankarski vpliv' Model se ponavlja, tudi danes ne manjk8 drugo- in tretjerazrednih državljanov. Če tc danes ideološko izpljune ta ali ona skupi®2' nimaš več nobene možnosti karkoli dela® Edino v vrsto za pomoč pri Karitasu se lah»c postaviš. Igor ŽiM V EVROPO SMO STOPILI DALJNEGA OKTOBRA 1943 i Kočevje, Kočevski proces, Kočevski Rog, Kren, Kočevarji, Kočevska reka, Kočevski zbor... Baza 20, mnogo bolj kot v preteklih M tih. Mladosti dajati to pop0 Zagotovo nisem navedel vsega, kar nas veže na Kočevje in njegovo zaledje, pa tega tudi hotel nisem. Tokrat bi se rad vrnil k tistemu, kar pomeni kontinuiteto nekega naroda, ki se predstavlja za slovenskega. Najprej so eni rekli, da je del zgodovine izdajstvo, in sedaj drugi, tisti bivši izdajalci, govore o zločinskem obdobju slovenske zgodovine. Kako razjedamo sami sebe! In travme ljudi, ki so dialog vo- dili skozi puškine cevi, s kolaboracijo, v osvobodilnem boju, revoluciji, z mučenjem in pobijanjem, pridno prenašamo na generacije, ki s vsem tem nimajo ničesar, razen da so bili v vse to vpleteni njihovi starši in drugi sorodniki. Prav nikogar več ne zanima 15-odstotna brezposelnost, kajti pomembno je napraviti novo desno koalicijo, in celo parlament se ukvarja s preteklostjo, namesto da bi se z današnjim in jutrišnjim dnem. Nova zaveza lahko piše, kar želi, in pošteno povedano, gre za ljudi, ki imajo pred sabo kratko prihodnost in daljšo preteklost. Zato je njihov pogled obrnjen nazaj! Radi bi se pred koncem svojega bivanja spovedali in nam sporočili svojo resnico. To pravico imajo, kot moramo vsi vedeti, da je resnic veliko. Na koncu bodo vse resnice ujete v mrežo zgodovine; le-ta pa bo očitno še nekaj časa morala hlapčevati politiki. Spravna maša pod Krenom očitno ni bila tisto, kar je imela namen biti! Rane niso pozabljene, temveč odprte nico, je neodgovorno in Pl svoje zares zločinsko. Venu3' so mladi primorani živeti s 1 doto preteklosti, in mn°6 upajo, da bodo mladi razd0' pridno razpihovali tudi v prl’ hodnosti. Zato palimpsetstvo, ko el ne žele na Kočevski zbor, k° bi tako priznali kolaboracij0 zato zanikanje obdobja zg0] dovine, ko je narod v sr°j Evrope nacifašizmu in pod®°: jan ju rekel ne, in pri tem sk3^ šal svoj upor peljati po 1°^ timnih poteh. Vse drugo je ®jP stalo iz strahov sovraštva, ga danes znova mirno sej°) dalje. Ampak mi imamo P®2, vico živeti s svojo zgodovi® . in to brez bremena tistega, k ni naše! j S Kočevskim zborom je s® , v te b, lil Čc la Zi Šf v< st T, zi di le ra loi venski narod stopil v Evrop' Milan Bratel ki d( ki d< iz $ tcije; DRŽAVA AU RAVBARKOMANDA II. Odmev Janeza Kopača in odgovor °£, š/. 40,16. septembra ■at*1 ______________________ :cija V vašem časopisu z dne 16. m V ^ptembra me je vaš novinar aj b' ‘Vo Kuljaj v članku z naslo-tur« tom DRŽAVA ALI RAVBAR-:v0r' KOMANDA? poosebil v obliki ;o države, »ki se ji fučka za na-1 d°' r°dnogospodarske koristi, je Podkupljiva in s tem gnila.« * nadaljevanju sem kot eden . °d državnih uslužbencev ■ nll( ? njegovem članku označen 'er* Kot državna svinja, ki jo mo-ias£ rajp deiavci obilno nakrmiti, ■ n\ Popisal mi je sprenevedanje ’ !Pd. Svoj izbruh nizkotnosti r K*1 9tadi na dejstvu, da je moja tena petodstotni solastnik po-3ii0' 7etia. je nekoč najelo posolilo pri podjetju HIT Consul-vCeV “^9 in da sem to izjavil meni adi' tebi nič, ob dejstvu, da sem 3ro< Predsednik parlamentarnega bi- °dbora za finance. rani-------------- iVe razumem povezave teh žalitev z najetjem posojila in mojo funkcijo. Podjetje, v katerem je majhen solastnik moja žena, pač najema posojila za svoje poslovanje pri bankah in drugih finančnih organizacijah, tako kot vsako drugo podjetje. Konkretno omenjeno posojilo je bilo najeto po tržnih pogojih in tudi odplačano. Jaz za najetje sploh nisem vedel in s tem nimam nobene zveze. Pa tudi če bi vedel. Ali je najeti posojilo po tržnih pogojih nemoralno ali nezakonito? Žalitve in namigovanja novinarja Kuljaja pomenijo povsem isto, kot da s svinjo, podkupljivostjo itd. zmerja kateregakoli državljana, ki je kdaj najel kakšen kredit pri banki, v kateri so se dogajale neke nepravilnosti. Morda je kdaj kje kakšen kredit najel celo novinar Kuljaj in je pravzaprav z vsemi temi izrazi ocenjeval sebe? Ali pa je morda sporno to, da je moja žena sploh kje zaposlena in da je celo petodstotni solastnik nekega podjetja, ki se tako kot mnoga druga trudi poslovati in plačevati davke, da »nakrmi državne svinje«? Članek razumem kot jasen namig na to, da se je moja družina od mojih političnih stališč v parlamentu osebno okoristila. Tudi če bi bil v tem kanček resnice, kar bo moral novinar Kuljaj dokazati ali pa se opravičiti, takih žalitev, spoštovani g. urednik, v življenju še nisem doživel iz pisanja v kateremkoli, še tako nizkotnem časopisu. Posebej nizkotno pa je tako pisanje o bivšem sodelavcu časopisa Delavska enotnost, kjer sem doslej z veseljem objavljal svoje komentarje in celo knjigo o davkih. Ali ste morda vi, g. urednik, sodelovali z državno svinjo in podkupljivcem? Trdim, da ne. Jaz ali katerikoli član moje družine nikoli v življenju ni storil kaj nezakonitega ali kaj nemoralnega. Tudi to naj g. Kuljaj, če je resnica drugačna, prosim, dokaže. Spoštovani g. urednik! Od vas oz. časopisa Delavska enotnost pričakujem, da na isti strani, kot je bil objavljen ta nizkotni članek, objavite opravičilo uredništva. Nadalje, od g. Kuljaja pričakujem, da se mi poleg uredništva še posebej opraviči in v svojem opravičilu navede, da se opravičuje za neutemeljeno žalitev mojega dobrega imena in dobrega imena moje žene in podjetja, katerega solastnica je. Želim, da je opravičilo objavljeno v poudarjenem tisku, tako kot so bile žalitve novinarja Kuljaja. Poleg tega pa zahtevam, da pod enako velikim naslovom, pod katerim je bil objavljen žaljivi članek, objavite tudi to moje pismo kot moj odgovor na članek, k čemur vas zavezuje zakon. Menim, da vam navedeno opravičilo veleva vaš ponos. O tem, da je uredništvu žal, da je objavilo tako nizkoten tekst, niti ne dvomim. Upam pa, da je za storjeno zlo žal tudi vašemu novinarju Ku-Ijaju. S spoštovanjem Janez Kopač Prašičja farma ipH ,tiS' it« osti a s« pri' žnO' 0 Spoštovani gospod Janez Kopač_____________ Seveda imate prav, da je uredništvu žal - kot vselej, kadar naše pisanje koga osebno prizadene. Še posebno, če gre za sodelavca. Res pa je, da v spornem članku pod »poglavjem Janez Kopač« nisem našel ničesar bolj žaljivega, kot sta izraz »sprenevedanje« in ugoto-vitev, kaj je »dal Janez Kopač vedeti o naši državi«. In res je tudi, da pisec ne govori o Janezu ne= Kopaču, ki je v očitno obojestransko zadovoljuj^ Stvo v DE objavljal komentarje, ampak o Ja-itet nezu Kopaču kot »eminentnem predstavniku države oziroma njenih teles«. Torej ne o Vas osebno, ampak o državi ima DE resnično mnenje, ki bi lahko bilo žaljivo. Pa ni, ker je dobronamerno! Gotovo nam je namreč vsem skupaj žal, da si nismo dosanjali mirne, urejene države, v kateri bi človek z veseljem živel že zato, ker bi videl, kaj mu dobrega obeta. Namesto tega strankarski boji, politične spletke, korupcija, klanovstvo, grozljiva socialna diferenciacija... Pa kaj bi naštevali vse grehe, za katere je pač sokriv vsak, ki sodeluje pri državni oblasti. Ciril Brajer, odgovorni urednik DE Namesto opravičila Priznati moram, da me je žolčni in sprenevedavi odmev Janeza Kopača malce presenetil. Toda o tem kasneje. Janeza Kopača osebno poznam kot čisto v redu možaka. Zvečine so mi bili doslej všeč tudi njegovi parlamentarni nastopi. Reklo bi se torej lahko, da ga cenim tudi kot politika. Tembolj me je zato presenetil njegov nastop pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje primer HIT. Iz tistega, kar je povedal, se je dalo jasno sklepati, da je tudi Janeza zajela mrzlica lobiranja, katerega cilj je bil sprejeti tak zakon o igrah na srečo, ki bi bil po meri Novogoričanov. Z dejstvi, ki jih je sam pomagal razgrniti pred parlamentarno komisijo, pa je dosegel, da se mi je kot profesionalnemu novinarju začel upirati Janez Kopač - državni uslužbenec. Le kot tak je bil tudi »predmet« moje komentarične obdelave v članku »Država ali ravbarkomanda?« Moj komentar v tej zvezi je „ * # ^č*va«%#waiHica tnglov bi eljij )lo; 0 iin« div- ijk« , te ina ati ak« tni znak KHSS Ko so naši bralci prebrali zgodbo o svinjski trgovini, ki s* jo je privoščila Borza d. o. o. * Jesenic in ki jo je po besedah Jasmine Šadič ustanovila KNSS, so nam poslali tale Posnetek s pripisom: »Poši-‘jamo vam novi zaščitni znak sindikata KNSS. Pazite, da ne boste izpustili zavarovalnice ~°t sponzorja in poroka bodo-Clh neplačanih pojedin!« Arturjeva gorila Artur je spet zableščal v vsej svoji slavi. Na pasjem tekmovanju je nastopil v vse b°lj priljubljeni disciplini agi-tity. Toda glej zlomka, ob veličastni mrcini ni tekel njegov lastnik Janez Drnovšek, kot zahtevajo običaji v tem sPortu. Ce bi si spodrsljaj privoščil možak Dolančeve konstitucije, bi mu še oprostili. Toda človek Drnovškovih fizičnih zmogljivosti?! j • problem torej ne tiči v kon-?lc*ji> °b Arturju je moral telesni čuvaj teči očitno le zaradi lastnikove vzvišenosti. Ali pa gre morda za princip, jjt se je Drnovška oprijel v vodenju koalicije - spustiš svoje •jrvosledce in goniče, jim podeliš revirje in iz višav spremiš, kakšnega hudiča bodo Ugnali?! ZEP NAJ ODLOČI! Ko sta se srečala minister za šolstvo Slavko Gaber in nadškof dr. Alojzij Šuštar, je slednji opomnil, koliko ljudi se prišteva h katoliški cerkvi, kar naj bi kajpak imelo svojo težo tako v pogajanjih o verski vzgoji kot tudi o drugih zahtevah slovenske cerkve. Odstotek tega prištevanja je res visok, le pove ne prav ničesar. Veliko vprašanje je namreč, ali je za »prištevanje« dovolj že to, da je bil nekdo krščen ali da si za kakšen praznik rad privošči šunko in potico. Gotovo bi to pripadnost cerkvi, če naj bi že bila pogajalski argument, cerkev zlahka preverila, če bi le hotela. Nič drugega ni treba, kot da začne zagovarjati »nemški model cerkvenega davka«. Po njem je ta davek obvezna dajatev državljanov - ki se izrečejo za člane cerkve. Po takšnem sistemu bi šele videli, na kako trdnih nogah stoji 80-odstotna opredelitev za katoliško cerkev, ki jo je pokazal zadnji popis. A glej šmenta, cerkvi niti ni do jasne slike. Raje čara v megli in ni čudno, da se zavzema za »italijanski model cerkvenega davka«. Po njem se za 0,8 odstotka celotnega davka, obveznega za vsakega davkoplačevalca, ta šele potem odloči, kateri verski skupnosti ali socialni ustanovi ga bo namenil. Verjetno cerkev pri opredelitvi za ta ali oni model ne računa toliko v denarju kot prav v jasni sliki pripadnosti, ki jo nemški model neizprosno pokaže, italijanski pa komaj ugotovljivo zakrije. C.B. vseboval vsega tri stavke. Kako jih je prebral Janez Kopač in kako razumel, je, kar mene zadeva, povsem njegov problem. Res pa je, da me je s svojim odmevom samo še bolj utrdil v prepričanju, da moje razmišljanje v omenjenem članku docela »stoji«. Kdo je tu nizkoten, bodo presodili bralci sami. Seveda mi pa še na kraj pameti ne pade, da bi dokazoval tiste »kančke resnice«, ki si jih v prizadetem (!?) samoljubju izbira Janez Kopač in poskuša z njimi celo nespretno žugati. Nasprotno, v celoti ostajam pri tistem, kar sem zapisal, kar seveda tudi pomeni, da se Janezu Kopaču v nobenem primeru ne mislim opravičevati. Formalno sicer ni nobene potrebe, toda če Janezu Kopaču to vendarle kaj pomeni, lahko zapišem, da pri figura-ličnem »krmljenju državnih svinj« nisem imel v mislih njega. To lahko dokažem s »Paradigmo svinj pri koritu«, kar je bil naslov enega od člankov, s katerim smo v DE pospremili v bivši skupščini sprejeti zakon, s katerim so si naši poslanci lepo postlali do smrti. Mislim, da je toliko slikovitih primerov takšnega »krmljenja«, da jim Janez Kopač z vsem tistim, kar je povedal pred preiskovalno komisijo, še ni nobena resna konkurenca. Torej ni nobene resne potrebe, da bi se Janezu Kopaču opravičeval kar po nareku. Če pa Janez Kopač misli drugače, ima, da bi to dosegel, na voljo eno samo možnost. Hočem reči, da poskusiti ni greh! Ivo Kuljaj Ko prebiram vaša članke o delu našega parlamenta in vlade, se mi dozdeva, da sta omenjeni instituciji vse bolj podobni »prašičji farmi«, kjer se dobro rojena čreda drenja za boljši prostor pri koritu. Vse tisto kruljenje in cviljenje je namenjeno izključno polnjenju lastnih riti. Kdo in s kakšnimi težavami polni korito, jih vse figo briga. Zato predlagam radikalno dieto, ki naj počasi povrne duševno zdravje tako v omenjeni instituciji kot tudi tistim, ki so takšno početje prisiljeni plačevati. Sprožite državljansko pobudo za revizijo zakona o poslanskih in ministrskih plačah. Potrebnega števila podpisov vam ne bo težko zbrati, o tem sem prepričan. In ker ni verjetno, da bi parlament tako pobudo sprejel, naj gre na referendum. Predlagam: 1. Osnovna poslanska plača ni višja od plače profesorja na srednji šoli. 2. Osnovna plača na vodilnih položajih v parlamentu in v vladi ni višja od plače univerzitetnega profesorja. 3. Poslanci in člani vlade nimajo nobenih dodatnih privilegijev, npr. tistih, ki izhajajo iz naslova njihovega dela (povračilo potnih stroškov etc.). 4. Osnovna plača predsednika republike in predsednika vlade ni višja od plače sodnika vrhovnega sodišča. 5. Ob vsakem povečanju nacionalnega dohodka za 0,1 % se plača vsem navedenim poveča za 1 %. Vanja Matijevec, Arai, Japonska p.s Ker je na dlani, da je v zadnjem pismu naših bralcev prizadeto dobro ime nedolžnih svinj, se uredništvo DE od tega pisanja ograjuje. 16 TE New deal a la’Korže Horoskop Nenavadno darilo Švedska sopranistka Jenny Lind (rojena 6. oktobra 1820) je bila zaradi svojega prekrasnega glasu imenovana tudi »švedski slavček.« Skromna in zelo pobožna mladenka s švedskega podeželja je odkrila svoj talent in nenadoma postala »zvezda številka 1« na vseh svetovnih pevskih odrih. Za vstopnice na njenih koncertih so se enako zagrizeno pulile tako kronane glave in plamenitniki kot tudi finančni in industrijski magnati in navadni smrtniki. Njeni koncerti so bili vselej razprodani do zadnjega kotička. Vedno pa je pred vrati dvoran ostala tudi velika množica razočaranih oboževalcev brez kart, ki so bili za vstopnico pripravljeni plačati nekajkrat višjo ceno, če bi jim jo kdo le hotel prodati. Kljub vsej svoji slavi pa je Jenny Lind ostala skromna, tiha in pobožna, kakršna je tudi bila pred svojo kariero. Za svoje petje ni pripisovala zaslug sebi, temveč ga je imela za božji dar, ona pa je bila prepričana, da je le sredstvo, katerega se poslužuje bog, da bi ta dar posredoval ljudem. Zato ni nikoli zavračala nastopov, kakor to mnogokrat počnejo muhaste zvezde, neprestano je nastopala, da bi tako čimpopolnejše izpolnila Njegovo voljo in svojo dolžnost. Tudi skoraj ves zaslužek s turnej, šlo je za vrtoglave vsote, je bil darovan potrebnim, sirotišnicam, bolnicam, zavetiščem, torej bednim in zapuščenim. Tudi s tem je Jenny Lind presenečala javnost, sama pa je bila prepričana, da tako deluje v večjo slavo Gospodovo. Skoraj do zadnjega diha je opravljala svojo »dolžnost«. Po nekem nastopu so v garderobo Jenny Lind prinesli darila. Teh je bilo kot po navadi na kupe. Med njimi je bila tudi lepa škatlica. Ko jo je pevka odprla, se je izkazalo, da je polna črvov, ki se zaredijo v moki. Vsi prisotni so v zadregi obmolknili, mučno tišino pa je naenkrat pretrgal vrisk Jenny Lind: »O kako čudovito! Motite se, to ni slaba šala kakega čudaka, to je najlepše darilo in najlepša potrditev za moje petje. Saj veste, da krmijo s črvi iz moke slavce.« V tem tednu so bili rojeni še nemški državnik in vojskovodja Paul von Hinderburg, italijanska tragedinja Eleanora Duše, ameriški izumitelj George VVestinghouse, danski fizik Niels Bohr, francoski filozof Denis Bidierot, ameriški filmski igralec Buster Keaton in slovenski pisatelj Franc Jelovšek. Deni Užaljeno brani svoje dobro ime, za katerega ni čisto jasno, ali ga sploh ima! Jeseni je za vsakim grmom dež, pravi ljudski pregovor. Če september štejemo že med jesenske mesece, se je letos ta pregovor več kot uresničil! Padavinskih dni je bilo kar lepo število (v Ljubljani kar 14). Količina padavin je bila pa zelo različna. Največ so jih, kot je jeseni najbolj pogosto, dobili v zahodnih krajih. Najmanj dežja pa je padlo v Prekmurju in na zgornjem Štajerskem Tam po višini vode v vodotokih lahko sodimo, da je še suša! Mura je izjema, ker izvira daleč v Alpah. Srednja mesečna temperatura v Ljubljani je nekoliko nižja od povprečja, ki znaša 15.5° C. Verjetno vas je malo, ki dvomite v ta podatek, saj nas je septembra večkrat zeblo, kot smo se greli na soncu. Oktober je dober, so rekli včasih. Kako bomo rekli letos? Prilegel bi se sončen in topel, bogat z jesenskimi barvami. Ampak narava je muhasta in se zadnja leta očitno jezi na svoje neposlušne otroke, ki ji delajo preveliko škodo. V začetku tedna je svojeglavo vreme skorajda pometlo z vremenskimi napovedmi. V petek je pred nami nova fronta, ki se že naznanja z vlažnim jugozahodnikom. V noči na soboto se bo pomaknila nad Slovenijo, zato bo v soboto juyužLailuuiiin, m puv^ruucu večinoma ooiacno in niaano vreme z oDcasnimi padavinami. V nedeljo bo le toliko drugače, da bo količina padavin manjša. Če Se bodo uresničila oredvidevanifl n količini narta vin hnHn Planinskem polju, na Ljubljanskem' barju, da o Cerkniškemlezeru^niti‘ govorimo. NAJPOMEMBNEJŠA STRAN Švajncerjeve gradnje Janšev prijem Janez Švajncer, direktor III. uprave v ministrstvu za obrambo, je letos v Volčjem Potoku kupil parcelo z dvema stanovanjskima hišama, za kar je odmaknil 190.000 DEM. Potem je eno podrl in na istem mestu na črno zgradil novo. Te dni pa je od inšpektorja s kamniške občine prejel odločbo o rušenju črne gradnje, izvršitve katerega morebitna pritožba ne zadrži. Bog ne daj! Uredništvo DE z vsem dolžnim spoštovanjem do tamkajšnje urbanistične ureditve prosi kamniške občinske može, naj ne ruši Švajncarjeve hiše. Ne toliko zaradi bodočega brigadirja in njegove družine, čeprav tudi zaradi njiju, temveč še zlasti zaradi nas, ubogih davkoplačevalcev. Če bodo Kamničani štajerskemu črnograditelju porušili hišo, nam je že zdaj jasno, da se bo za nakup ali gradnjo nove, primerno povečal vojaški proračun. Janez Janša, minister za afere, se ni dal kaj dosti motiti z »Mariborsko dinastijo«. Res pa je, da smo v časopisu Naša vojska namesto obljubljenega nadaljevanja o poslovanju in mahinacijah z denarjem v mariborski časopisni hiši Večer brali nek »ne tič ne miš« komentar spod peresa (koga drugega?!) Janeza Švajncerja. Poleg tega pa še dve strani pogovora z Janšo v Večerovi sobotni prilogi. Torej: obljubljenega pisanja o denarnih »umazanijah« na Večeru ni bilo, Janez Švajncer ni odstopil, dobili pa smo veliki intervju z Janšo v Večerovi prilogi. Kravja kupčija ali »dinastija po KOS-ovsko«, kot smo zapisali ža zadnjič? Poslej ne bodo več na tapeti niti udbovski niti kosovski novinarji, temveč samo še tisti, ki jih drži za jajca Janez Janša! Vse se vrača, vse se (s)plača!!? i Tomšičeva il**1 'nHll m m | ~ i L TP* 1 reprezenta- tivnost i* fer Bizjakova tehnologija France Tomšič, šef nekega sindikata, je na volitvah za skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije nastopil skladno z zakonom o reprezentativnosti sindikatov z reprezentančnim številom elektorskih glasov. Primerno temu je bil reprezentančen tudi rezultat: v skupščino zdravstvene skupnosti ni bil izvoljen niti en kandidat KNSS. Odveč je poudarjati, da je imela pri tem volilnem golažu prste vmes udmo-mafija. Spet bomo odšli na dopust z zdravstvenim denarjem, nakupovali računalnike in posojali denar, bankam, podjetjem, ministrstvom in celo KNSS oziroma Borzi d.o.o., da bo končno lahko plačala tisti drobiž za nabavljeno svinjino. Medtem pa morajo člani KNSS vedeti, da bodo morah najemati kredite po višjih obrestnih merah, da bodo lahko poravnali prispevek za zdravstveno varstvo. Tak je pač davek neke raprezentativnosti... Ivo Bizjak, notranji minister, ki ni vedel, da je v Mariboru že deset mesecev uskladiščeno orožje za boljševistični puč, je bil neznansko presenečen, ko je v časopisu prebral pismo »poštenih policistov«, ki obtožujejo večino svojih šefov. Tembolj ker je bil prepričan, da je vse udboštose pred njim že počistil Igor Bavčar. V glavo mi ni šla le eleganca, s kakršno je Bavčar to počel. Kljub temu se je podvizal in izjavil, da »so že ukrepali, česar njegov predhodnik ni storil«. In rezultat teh ukrepov? »Inkriminirani« šefi bodo sčasoma zamenjani ah pa tudi ne. Odvisno pač od tega, kaj bo minister Ivo izluščil iz knjige Ivana Mačka Matije »Spomini«. Predvsem v tistem delu med vrsticami, kjer se zve, kako se dela in koristi tehnologija vladanja, in ki predpisuje, da se »pošteni policisti« ne podpisujejo! Udbokuli Humoreska Z gobo do drža vljanstva »O čem bomo besedovali danes?« je malce zvito vprašal tovariš NepO' sredni proizvajalec raznih strok, ki se je pravkar pretegnil po močnem požirku piva, ki ga je predenj malo prej postavil oštir bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. - Pa dajmo o gobah! smo dejali malce razneženi, kajti dan preje smo nabrali kakšnih štirideset jurčkov v sosedovem gozdu. »Jaz pa bi raje govoril o reviziji državljanstva,« je dejal tovariš Nepo-sredni. - Ah, dajmo raje o jurčkih, gozdovi so jih polni. To je lepša tema, smo prigovarjali. »Morda je lepša, je pa zato pogovor o reviziji državljanstva daljša tema.« - Zdi se, da vam ni pri srcu ne ena ne druga tema, ker nas hočete speljati na pravljico o jari kači in steklem polžu... »O ne! Jaz bi res raje govoril o reviziji državljanstva. To je zdaj v žarišču našega zanimanja. Gobe pa bodo tudi jutri... - O hudiča, počasi jih bo pobralo... »Bodo pa rasle še prihodnje leto, pa čez sedem let, saj je vseeno.« - Tudi o reviziji državljanstva se bomo še pogovarjali leta in leta. »Saj zato, ker se ne pogovarjamo zdaj, bomo to mečkali še tako dolgo- Jaz sem za debato o reviziji. Kdo je za?« Tovariš Neposredni je dvignil roko in pristavil: - Stoprocentno smo za. Torej? »Morate še vprašati, kdo je proti?« - Kaj vi ste proti? Kakšen Slovenec pa ste? »Dobro, morate še vprašati, kdo je za debato o gobah?« - Veste kaj, če že sitnarite, pa dajmo združiti obe temi. »In kako boste to naredili? - Čisto preprosto. Gobarstvo je na Slovenskem najpopularnejši šport, celo bolj kot smučanje. Saj lahko vidite, kako silne množice vsak dan bezljajo v gozdove in iz njih tovorijo košare in koše gob.« - Ja in? Kako boste to povezali z revizijo državljanstva? »No, pomislite vendar. Kdor od tujcev bo hotel dobiti slovensko državljanstvo, bo moral biti gobar...« - Torej bo le rekel: Jaz sem gobar! In bo dobil državljanstvo? »Oho, to pa ne. To bo moral dokazati.« - In kako? »Ker je večina prosilcev za slovensko državljanstvo z juga, tam pa je gobarstvo nekaj manjvrednega, s čimer se ukvarjajo le ubogi in pa cigani, bi to že bila ena od selekcij.« - Že, ampak kako bi to selekcijo izvedli operativno? »Preprosto. Prosilca za državljanstvo oziroma tistega, ki bi bil podvržen reviziji, bi posebna komisija odpeljala na rob bližnjega gozda. Potem bi ga napotila v gozd, samega seveda, da naj iz gmajne prinese vsaj eno užitno gobo. Seveda zdajle ni primeren čas, ker je gob preveč. Malce bi bilo treba počakati. No, in ko bi potencialni slovenski državljan prišel iz gozda z omenjeno gobo, bi mu jo komisija ukazala pojesti...« - Kaj pa, če je ne bi hotel? »Potem ne bi dobil državljanstva.« - In če bi se zastrupil? »Potem državljanstva ne bi potreboval.« - Kaj pa, če ne bi našel nobene gobe? »Potem sploh nikdar ne more postati slovenski državljan.« - Ampak precej južnjakov se v gozdu nelagodno počuti. Kaj če ne bi hoteli v gozd? »Potem državljanstvo sploh odpade.« - Kaj pa če bi vseeno šli v gozd, pa bi se izgubili? »Potem jim državljanstva pač ne bi bilo treba podeliti. Bili bi pač pogrešani.« - Oh, veste kaj, vi pa vaše gobe... »Nič moje gobe! Zdaj pa hočete debato o gobah obesiti meni. Saj ste vi vztrajali, da se pogovarjamo o gobah. Jaz nisem nič kriv!« Bogo Sajovicv - r whm DELAVSKA ENOTNOST ZNANOST 0 VESOLJSKIH POLETIH AVTOR: BORUT LEVEC DENARNI FOND AZIJSKA ITEZNA UTEŽNA ENOTA GRŠKO MESTOV EPIRU HRVATSKI PISATELJ (IVAN) OBESEK ZA OKOLI VRATU KRILO RIMSKE KONJENICE MESTOV JUŽNI JU ARABUl (KAVA) liMi M Vi I : / I I V BOLGARSKI PISATELJ (LJUBEZEN) DVANAJST MESECEV KOBILCA IVANA SLOVENSKI NARODNI HEROJ GLASBENIK SPSS AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA T0LKAČ, BET KEVIN OSBORNE SLOVENSKI PESNIK DANSKA IGRALKA NIELSEN RUSKO NOMADSKO LJUDSTVO OSTANEK KART MONGOLSKI VLADAR SOL OCETNE KISLINE HRVATSKI KOŠARKA (ŽELJKO) NEMŠKI FILOZOF ATELETINJA NIKOLIČ J0RIS IVENS PODUK, NAVODILO BL0HMDA- L0VA ELEKTRONSKA OPERA DRŽAVLJANSKA VOJNA V ZDA JAMBSKI VERZ KOSITER VRSTA VRBE VRSTA OGLJIKO- VODIKA 0KREPČILNA PIJAČA ALFI NIPIČ OBNAVLJA- JO P0ŠK0D0VA. UMETNIN SKANDIN. MOŠKO IME SLAST, APETIT GRŠKA ČRKA AMERIŠKI SOCIOLOG (TALC0TT) PESNICA SIEDEL NAPRAVA V ZVONIKU IGRALKA GARDNER KRAJ PRI ZADRU GRŠKI BASNO- PISEC AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA PLANOTA NAD VIPAVO REKAV ČRNI GORI »ALEA« IACTA EST (CEZAR) KAMEN OB CESTI RENE CASSIN ZDRAVILNA RASTLINA IGRALKA DEREK I MESTO ZVERINA AZERBAJDŽANA SANITETNI MATERIAL NEKDANJA MERSKA ENOTA ZAŠILO HLAPLJIVA TEKOČINA HRVATSKI NOGOMETAŠ INTRENER (KRASN0DAR) TINA TURNER AMERIŠKA .KUKAVICA JONSKI FILOZOF IZ MILETA SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI LOVRO KUHAR PREČNA NIT V TKANINI KONEC POLOTOKA JAPONSKI 3URZ0 “ BURŽOAZNI POLITIK STAREJŠA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA rakev ovofa ] P In sa Nagradna križanka št. 42 EGADSKI OTOKI, ARTA, ERNA, ONAN, LIKER, RECKLINGAUSf* HN, VAASA, RUTKA, KNE, CASL, UREA, ALVAREZ, Am*‘h ISLANDIJEC, SJENICA, PEJORATIV, TER, MOL, ADE, SAJE Rešeno križanko nam pošljite do 11. 10. 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 42 Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 40 SP, BAR KOHBA, LOS, ALDO MORO, ALASKA, ČETA, MIKELN, ELENA, NAPOVEDOVALKA, Al, RC, PAR, POLJANSKA DOLINA, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 40 1. Marija Vovk, Cesta na Griču 8, 63320 Velenje, 2. Miran Dobovšek, Krekova 12, 62000 Maribor, 3. Marjan Mrvar, Kamniška 14, 61230 Domžale. Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil Križanko pripravil ■s A l O MO n 0 ugankar