Tthaja vsak Pctrtek. Cena mu Je n K nu leto. (Za NemClJo i K, ia Amrrlko ln druge tuje države • K). — Posamezne Številke se prodajajo ——— po 10 vinarjev. " S prilogami: Haš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja Spisi in dopisi sc poSiljaJo : Uredništvu „r>omolluba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: UpravniStvu „Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulicu-- Štev. 22. V Ljubljani, dne 30. maja 1912. Leto XXV. Krvavi dan v Budimpešti. Danes teden je v Budimpešti po ulicah tekla človeška kri. Več mrtvih, do sto ranjenih, nad sto zaprtih. Podnevi se je začela buka, ponoči je še hujše zadivljala. Svetilke je razburjeno ljudstvo razdrlo; namestu plina in elektrik.- je pa gorelo mesto na več krajih. O vsem tem poročamo na drugem mestu. Tu nam gre samo za to, kako je prišlo do tega. Dogodki v Budimpešti so žalostni. Ne pomaga pa prav nič zgražati se nad razsrjeno množico, ki je z nasiljem in pouličnim razgrajanjem šla v boj za politične reči- Za splošno volivno pravico gre na Ogrskem. Odkar jo imamo pri nas, se je začelo gibanje zanjo tudi tam in sicer loto za letom močnejše. Ni čuda; ogrsko ljudstvo vidi, kako je zrastla politična moč našega ljudstva, odkar je uveljavljena splošna in enaka volivca pravica; zato tem hujše čutijo, kako vlada na Ogrskem samo oholo plemstvo in bogati judje brez smisla za ljudske potrebe, brez srca za splošni napredek. Že VVokerle-Košutova vlada je obljubila cesarju, da izpelje splošno in enako volivno pravico. Dve leti je vladala, naredila pa ni nič. Za Weker-lom je prišel znani Kuen-Hedervari, ki 'Je tudi neštetokrat zatrjeval, da se mora razširiti volivna pravica, pa tudi on Prej odstopil, preden je kaj naredil v lem oziru. Zdaj je ministrski predsednik Lukač. Namestu da bi se lotil praviti v veljavo splošno in enako volivno pravico, je pa tako zasukal državno zbornico, da je prišel za predsednika najstrastnejši nasprotnik ljudskih pravic in najzagrizenejši Madžar £r°f Tisa, ki hoče s silo zatreti vse zadeve ljudsko mislečih poslancev. Tisa f0 bil izvoljen v sredo teden; danes te- dqn je pa buknll krvavi upor v Budimpešti. Tisovo ime je bila rdeča cunja, ki je spravila pokoncu ljudstvo. Vsa vedo, da Tisa pomenja protiljudsko misel in ko so že upali, da bo kmalu konec tej strašni plcmsko-judovski nadvladi, jih je izvolitev Tisova za predsednika v državni zbornici izne-nadila, užalostila in malo migljaja je bilo treba, pa so zapustili delavci svoje tovarne in šli na ulico v nevarnost zase, noseč v srcu jezo in sovraštvo nad vladajočo stranko. Nove, pravične Avstrije čakamo. Mi zaupamo, da pride, zaupamo tudi, da prinese nam boljših časov, da dvigne iz teme in zapuščenosti našo domovino. Vemo in vidimo pa tudi, da se rodi v velikih bolečinah. Pri nas še vedno v Nemcih živi misel, da so oni postavljeni za vlado in za gospodarstvo, mi naj pa bomo njihovi hlapci. Ta misel bledi pri njih od dine do dne in prepričani smo, da bo kmalu izgubila svojo moč. Ncmci bodo v pretežni večini spoznali, da morajo pustiti tudi drugim narodom enake pravice, da v državi ne more biti višjih in nižjih narodov, marveč da morajo biti vsi enakovredni in enakopravni sinovi ene države. Na Ogrskem je ravno tista pesem: Madžar hoče biti za gospodarja; vsi drugi: Hrvatje, Srbi, Rumuni, Ru-sini in Nemci, kar jih je na Ogrskem, naj bi bili takorekoč brez pravic. Madžarom je pa še težje kakor našim Nemcem. Naši Nemci imajo v sosednji nemški državi močno oporo. Velik, mogočen, izobražen, bogat narod so, ki nekaj pomeni na svetu. Madžarjev samih je pa komaj šest milijonov; njihova omika je zaostala; nikamor se nimajo opreti; izgubili so pri vseh omikanih narodih na svetu zaupanje. Čim manj imajo duševnih vrlin, tem bolj so surovi. Kjer ni dokazov, se pričerja sila. Zato se pa s tako divjo, surovo silo upirajo splošni in enaki volivni pravici. Naj iztuhtajo vol. okraje kakor-koli, tega ne bodo mogli preprečiti, da ne bi prišlo ljudstvo do besede in da ne bi nemadžarski narodi dobili več poslancev. To je vzrok, da se tako grdo obnašajo proti vladarju in ljudstvu, da obetajo v javnosti izpremembo volivne pravice, skrivaj pa vse podirajo, kar bi moglo to pospešiti. Hrvat pravi: Svaka sila do vremena — vsaka sila trpi samo en čas. Tudi madžarsko nasilje se bo zlomilo. Kri po budimpeštanskih ulicah ne bo ostala brez sadu. Za nas in za našo domovino je ta reč velike važnosti. Samo če se stere sedanja krivična vlada na Ogrskem, se more upati trajno boljših razmer na Hrvaškem in s tem tudi pričakovati, da se vresničijo naši politični cilji. Političen pregled ucaacacaacaczjacalaacacacaa DRŽAVNI ZBOR. Razmere v avstrijski državni zbor, niči se niso nič izboljšale, nasprotno, kaže se vedmo več ovir resnemu delu. Tudi oni poslanci, ki bi radi delali, ne morejo priti do veljave, zlasti ker se jim vedno mečejo polena pod noge. Razni kričači in slepilci ljudstva hočejo pač delo svoje vrste, ki pa je le v pogubo ljudstvu in državi ter v oviro resnega dela. • Tako je zanesel znani vseučiliščni profesor iz Prage in poslanec Masaryk' zopet verski boj v zbornico, kakor smo že osvetlili v uvodnem članku zadnjega »Domoljuba«. Dosegel je, da so se nekatere stranke zopet bolj oddaljile n onemogočuje vedno bolj skupno lelo strank, ki bi sicer v nekaterih stvareh Sle skupaj, pa jih loči kulturno 'laziranje. Druga ovira je službena n-agmatika, ali bolje, nekateri poslanci uradniki, ki hočejo pridobiti le svoje volivce zase z raznimi zmašenimi predlogi, ki niso nikdar izpeljivi. S tem rosijo razpor v zbornici in odrivajo lelavne in pametne može ter jih silijo '.c odporu. Zelo slabo vpliva dalje na razpoloženje v zbornici to, kar se godi na Ogrskem, in pa krivice na Hrvaškem, ki e sedaj niso odpravljene. Naši poslanci, ki so združeni s Hrvati iz Dalmacije v en klub, ne morejo mirno gledati, kako se zatirajo krvni bratje pod madžarsko oblastjo. Vrh vsega drugega nereda je prišla še bolezen sedanjega ministrskega predsednika Stiirgkha, ki je moral radi obolelih oči za dolgo časa pustiti delo. Nadomestuje ga minister Heinold. Zbornica je tako brez pravega vodstva in zato je zmešnjava še občutljivejša. Službena pragmatika. 22. maja je začela • obravnavati zbornica pragmatiko (službeni načrt), ki jo je odsek, kakor smo poročali, sestavil na podlagi vladne predlogo. Predlogi, kakor jo je sestavil odsek, ki obstoji skoro le iz uradnikov, se upira vlada in pametnejši poslanci, ki niso navezani na uradnike-volivce. Vlada je sestavila (načrt za službovanje že tako silno ugoden za uradnike, odsek pa ga je v uradniškem smislu še izboljšal. Načrt ima kakih 20 točk, ki se ne dajo sprejeti in ne bodo potrjene od cesarja. Zato je že samo na sebi nespametno siliti z glavo v steno. Potem jc oa tudi nepremagljiva ovira denarna stran, ker zboljšanje uradniških plač bi zneslo kakih 29 milijonov. In kje naj se vzamejo? Ker ni umestno, da bi so tak ne-priličen in v nekaterih točkah naravnost nevaren načrt sprejel, sklenili so naši poslanci, da se takemu početju astavijo. Niso sicer nasprotniki urad-lištva, kajti vsi se držč načela, da naj )o dober uradnik dobro plačan in naj ;e mu tudi zunaj urada puste gotove pravice, toda kot zastopniki ljudstva ved6, da je uradnik služabnik države n na ta način ljudstva in da zato ne smo dobiti kakih predpravic, s katerimi bi grozil državi. Proti službeni oragmatiki, oziroma proti nesprejem-'jivim točkam iste, je govoril poslanec Verstovšek, ki jc stvarno presodil .•azne paragrafe novega načrta. Zanimivo je, koliko ima naša državna polovica nastavljenih ljudi, ki ;ih plačuje. Vseh je 427.564 in stroški -anje znašajo 763,049.000 kron. Držav-lih uradnikov, pri katerih naj bi ve-jala nova službena pragmatika, je .6.453 in stanejo državo letno 176,742.000 cron. Sem pride še veliko število pod-iradnikov in raznih služabnikov, ki pa im nudi nova pragmatika* le malo igodnosti v primeri z uradništvom. 2' Rusinska univerza. Rusini se bližajo uresničenju davne želje po ustanovitvi rusinskega vseučilišča. Vršijo se že tedne pogajanja med Rusini, Poljaki in vlado. Vlada se je toliko udala, da je pripravljena ustanoviti univerzo, mesto pa še ni določeno. Poljaki so proti temu, da bi bila v Lvovu, ker smatrajo to mesto za poljsko, Rusini pa hočejo vseučilišče ravno v tem mestu. Bati se je, da se radi tega stvar še malo ne zavleče, vendar bodo Rusini z obstrukcijo poskrbeli, da zavlačevanje ne bo predolgo. Italijanska fakulteta. • Dne 23. maja se je prvič zbral pododsek proračunskega odseka za italijansko fakulteto. V tej seji je dr. Korošec krepko prijel naučnega ministra radi govoric, ki krožijo o ustanovitvi italijanske fakultete. Vprašal je, če je res, da se misli razširiti stopnjema trgovsko akademijo v Trstu v pravno fakulteto in če je res, da se misli tam čisto izključiti Slovane. Minister je odgovoril, da vsega tega ni resno vzeti, vendar je bilo v njegovem odgovoru precej nejasnosti. Brambeni odsek. V brambenem odseku, ki mu predseduje naš poslanec Pogačnik, je stavil poslanec Žitnik tri resolucije. V prvi se obrača proti samolastnosti Madžarov, ki izrabljajo razne pogodbe s krivim tolmačenjem v svojo korist; zato naj vlada strogo pazi na to, da se zakoni tolmačijo v zmislu pragmatične sankcije. Ker mnogi ne poznajo naših pravnih razmer do Ogrske, naj bi se na šolah vpeljalo obvezno poučevanje v do-movinoznanstvu. V tretji resoluciji se obrača proti uporabi vojaštva pri volitvah na Ogrskem. Rudniški zakon. V narodnogospodarskem odseku obravnavajo rudniški zakon. Ker so nekateri paragrafi prikrojeni čisto v duhu liberalizma in v korist bogatinov ter raznih judovskih izkoriščevalcev, imajo naši poslanci in tisti, ki se drže istih načel, hud boj. Tudi vlada se je postavila čisto na protiljudsko stališče. Pokazalo se je to nasprotje pri razpravi o prostosledih, to je dovoljenju, da sme kdo kako rudo v določenem obsegu iskati in potem izkoristiti. Dokler ima eden pravico do prostosleda v nekem kraju, drugi tam ne more iskati rude. To pa pelje včasih do grdih izkoriščanj, kakor so dokazali nekateri gališki poslanci. In sedaj hoče vlada tako pravico do prostosleda povečati na deset let. V debati se je oglasil dr. Krek, ki je poudaril pravico države do prosto-sledov v nasprotju s pravicami vele-kapitalistov. Za enkrat je zmagal s svojim predlogom dr. Krek. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Že zadnjič smo poročali, da je izbruhnila v ogrskem državnem zboru zopet obstrukcija, ker so bili Justovci za volivno reformo osleparjeni. Vladna večina pa je sklenila zlomiti obslruk, cijo Justove stranke in spraviti bramlino predlogo do zmage. Zavedali so so" da bo težko streti obstrukcijo. Najprej! je odstopil predsednik zbornice, ki so je zdel vladi premehak, nato pa so izvolili med silnim hrupom in surovimi pretepi za predsednika grofa Tisza. Ta človek je silno surov in odločen, obenem pa jako izvežban politik. Sedanja ogrska politika je vsa delo njegovih rok. Zaradi njegovega velikega vpliva ga nazivajo »nekronani kralj ogrski . Po njegovi izvolitvi je bilo izključenih od več sej nekaj poslancev, drugi so dobili ukore in povelja, da morajo prositi zbornico odpuščanja radi kravalov. Just jc radi tega poraza menda izgubil veselje do političnega dela in se hofo umakniti iz javnosti, kajti tudi izmed njegovih pristašev so mnogi odpadli vsled strahu pred vladnim terorizmom. Iz sedanjih ogrskih razmer tudi Hrvatom ne bo nič dobrega pričakovati, ker je Tisza hud njihov sovražnik. BOJI V BUDIMPEŠTI. Ti dogodki v zbornici so našli svoj odmev tudi na ulici. Ker je bila poražena v zbornici edina stranka, ki resno dela za splošno in enako volivno pravico, razburilo je to, kakor je to samo-posebi umevno, delavce, ki so tako zopet najbrž za lep čas izključeni od vo-livne pravice. Socialna demokracija ki ji tudi v Budimpešti pripada veliko delavstva, je priredila kot protest splošen štrajk. štrajk se od začetka ni posebno obnesel, toda ko so se začele demonstracije, je potegnilo s socialnimi demokrati tudi drugo delavstvo. Pri pohodu po ulicah so se zaceli spopadi s policijo, ki pa so se razvili v prave poulične boje. Policiji je namreč prišlo na pomoč vojaštvo, ki je na par mestih oddalo strele. To je povzročilo še večje razburjenje. Množice so vedno bolj rastle. Da bi se varovale pred policijo in vojaštvom, so gradili takoime-novane barikade na ta način, da so tramvajske vozove zavlekli čez ulico. Te barikade je potem moralo vojaštvo v boju zavzemati. Poročajo, da je vojaštvo splošno lepo postopalo, lc policija je bila surova z ljudmi. Ponoči so sc boji nadaljevali in še pomnožili. De-monstrantje so napadli neko policijsko stražnico in uničili uradne spise. Po ulicah so polivali petrolej in smolo in to zažigali, da so se branili policije. Na nekaterih krajih so mesto skušali tudi zažgati in so pri gašenju ovirali ognjc-gasce. Vojaštvo je menda v nekem predmestju rabilo celo strojne puši-e, . demonstrantje pa bombe. Vseh mrtvih je po nekih poročilih 10, 85 nevarno ranjenih in stotine zaprtih Iver!. Revščina in bogastvo nI sramota. Najboljše krave se v hlevu kupijo. * »Govoriti je srebro, molčati zlato.« Od to« i tudi srebrni glasovi in zlate ribe. aaaaaaananaaaann !---0 D LISTEK paaaaaaaaaaaaaaa Požioavec. (Dalje.) V. Z mešanimi čuvstvi je Veseljak zapuščal sodnijsko poslopje. Bil je sicer prost, smel je šc domov, toda bog-ve, kakšne bridkosti in grenkosti so ga čakale še v bodočnosti. Mislil je na hčerko. Ona ni vedela, kaj ga je vedlo v mesto; nikomur ni črhnil besedice o fem, da je bil povabljen pred sodnijo. Bil si je popolnoma v svesti svoje nedolžnosti; toda sedaj na poti domov je z grozo in strahom v srcu mislil na to, kaj bi se bilo lahko zgodilo. Ce bi ga bili obdržali v ječi! Mrzel pot ga je ob-111 pri misli, kaj bi bilo z Miciko, če bi se ne bil vrnil domov. Zato se je ke-sal, da ji ni prej vsega povedal, da ne gre prostovoljno v mesto. Res, to je naredil lo zaradi tega, da ji ni napravljal skrbi in žalosti, toda prav ni bilo. Zato je sklenil, da ji še nocoj vse natanko pove, da bo pripravljena, če bi imela njega zadeti kruta usoda. In šo nekaj drugega je sklenil. Do sedaj se je pomirjeval z mislijo, da je bil le nesrečen slučaj vzrok požaru; to misel si jo bil zdaj izbil iz glave. Ko je govoril s sodnikom, sc mu je jela v prsih dvigati neka slutnja; poiskati je moral torej krivca, to je bil dolžan svojemu otroku, da ga obvaruje sramote in zaničevanja, dolžan samemu sebi in svoji časti. »koliko zmedena je stopila zvečer Mieika pred svojega očeta. Povedati mu je hotela, kar sta se bila dogovorila s Francetom, in ga tako pripraviti na spremembo, ki je vsled tega morala nastopiti med obema sosedoma. Toda .vsak začetek je težak. Celo popoldne je premišljevala, kako bo začela govoriti. a nič pametnega ji ni hotelo priti na um. Da, ako bi imela še dobro ma-ter! \jc bi se oklenila okrog vratu in ji pošepetala v uho svojo sladko skrivnost. Toda z očetom jc vse drugače. Hči očetu ne more povedati kar naravnost >n natanko, kaj misli in čuti, tako je menila Micika. Konečno se je za silo izmislila primeren uvod, kako bo nagovorila očeta, a ko je stala pred njim, 31 jc naenkrat postalo vroče, kri ji je zalila obraz in na mestu je pozabila vso. . Oče je bil preveč zatopljen v svoje '"i-di, tla bi bil zapazil zadrego svoje hčere. Njej se je pa zdelo kot nalašč, (,a .ie bilo treba prej pripraviti večerjo; d tem je upala zopet najti pozabljeni začetek. . , Ko je Veseljak molče začel večerjati, se je Micika nemirno premikala stolu semintje. Sedaj mora govoriti, če.noče zamuditi sestanka s France-°mJ toda nikakor ni mogla najti prve besede. Oče je odmaknil skledo in pomolil en očenaš; ni mogel mnogo jesti. »Micika, nekaj žalostnega ti imam povedati.« »Oče! Moj Bog, kaj se je zgodilo?« In sedaj ji je izlil vse svoje srce z vsemi bridkostmi in težavami. »Toda oče, ljubi oče, to je vendar nekaj strašnega! In kaj bo rekel France na to! In, moj Bog, popolnoma sem pozabila, da sva se dogovorila, da se v mraku sestaneva. Toda jaz grem in ga pripeljem semkaj. On je pameten človek, on bo vedel, kaj storiti.« »Katerega Franceta misliš?« »Gričarjevega Franceta vendar. Danes hoče z vami govoriti, če bi se smela midva poročiti.« Sedaj je spravila na dan brez uvoda, brez priprave. Micika se je ustrašila, ko se je zavedla svojega čina. Kakor popoldne je povesila oči in njena roka je v zadregi iskala rob predpasnika. Veseljak je začudeno pogledal hčer. Tega nikdar ni pričakoval. »Ta!« se je nekako tuje glasilo iz njegovih ust. Potegnil je z roko preko čela, kakor bi hotel prepoditi kako zlobno misel. Med zaslišanjem je bil sodnik izrekel sumnjo proti Gričurju in on je soseda zagovarjal in branil. Sedaj mu je pa ta sum znova vstajal v duši; Gri-čarju je bilo ležeče na uničenju njegove hiše — drugemu ne. In sedaj je pa prišel sin istega Gričarja in želi njegovo hčer, njegovo edino dete. To je nerazumljivo. Zopet je potegnil z roko preko čela. Toda še predno si je Micika zopet pomogla iz razburjenosti in predno je njen oče mogel priti do kakega sklepa, s8 se začuli koraki po veži. France ni dobil Micike na dogovorjenem mestu; srce mu pa ni dalo, da bi bil mirno čakal. Micika je morala biti doma, in on je prinašal veselo vest. Zato je hitel proti stanovanju Vesclja-kovih in sedaj stal na hišnem pragu. »Dober večer, oče Veseljak — dober večer, Micika!« »Bog daj, France!« France jc obstal in čakal, da ga povabijo, naj vstopi; povabilo pa ni sledilo takoj. Micika je stala s povešeniml očmi in molčala; Veseljak je uprl sre-po oči v Franceta, kakor bi mu hotel zreti v njegovo srce, in tudi molčal. Tedaj se je mladenič naenkrat domislil besedi svojega očeta, da mu Veseljak nasprotuje, da mu noče dati Micike. Toda tudi sedaj se jc potolažil. Zahteval je od Veseljaka njegovo najdražje, njegovo edinico, tedaj se ni smel čuditi, če je ta resno preudarjal in si natanko ogledal njega, komur je hotel izročiti svoj zaklad. »Sedi vendar, France,« se je konečno oglasil Veseljak. France je sedel. Besed, da bi kaj pametnega odgovoril, ni našel. Oče Veseljak mu je pomagal dalje. »Vem, kaj te jo privedlo k nam. Micika mi je že povedala. Prihajaš zaradi tega?« »Da, oče. In prav prisrčno bi vas rad prosil, da mi prošnje ne odrečete. Po inesreči se je podrl plot med našim in vašim vrtom, in tedaj sva se z Mi-* ciko dogovorila, da najbolje kaže, če ga ne postavimo nazaj.« Veseljak je prijel z roko za čelo. Vrt! Vedno zopet vrt! Razumel je mla-. deniča, kaj je hotel. Že Micika mu je bila prej nekoliko namignila. In kar, je France rekel in kakor je rekel, to je bilo vse prav in dobro. Toda beseda plot mu je zopet poklicala v spomin hišico, ki je ležala sedaj v pepelu; v. istem trenutku je v njegovem srcu zo-i pet oživelo vse, kar je bilo v zvezi s po-, žarom — tudi njegov sum. »France, povem ti, da bi mi bil vsak trenutek dobrodošel zet, kajti poznam te, in nobenega boljšega bi ne mogel želeti svoji hčeri. Prej! Čuješ, France T Toda sedaj je to nemogoče.« »Oče!« je vzkliknila Micika. »Oče Veseljak!« France je hotel še dalje govoriti, toda Veseljak je takoj nadaljeval. Mir-, no je donel njegov glas. »Moja hiša je vpepeljena, France. Veš, da ima cela vas mene za požu galca?« »Ne, oče Veseljaki In tudi ni res, da bi bili vi to storili. Roko dam v. ogenj za to.« »Ali veš, da sem danes stal že preči sod/nikom zaradi tega? In če stojim se-* daj še tu pred vama, svoboden, pri svoji mizi, to le zaradi tega, ker mi niso mogli ničesar dokazati. Ali veruješ, da pridejo vsak hip lahko zopet in me za dolgo let vržejo v temnico? Ali hočeS za ženo hči moža, kateremu se obetajo take stvari?« »In če je temu tako, kakor pravite, če vas zapro radi stvari, ki je niste za-, krivili, ali ni ravno v tem slučaju potrebno, da dobi Micika človeka, ki bi ji stal ob strani? Dajte jo meni, oče Veseljak!« Veseljak je globoko zasopel. »Ali veš, da me je tvoj lastni oče obdolžil požiga, da mi hoče naprtiti ne-i kaj, kar je storil morda . . .« »Mojster Veseljak!« Stari mož je obstal. Tega ni smel povedati — tega ne! Smrtnobled je France vstal in s srpim pogledom zrl Veseljaku v obraz. »Veseljak, vi se motite. Moj oče —« »Me je obdolžil požiga — iz oči v. oči. Ne naravnost, a razumel sem ga, in sem mu vrnil, kar mu gre. Tudi on je mene razumel. Pogorišče nas loči, veš, France. Zato se ne more zgoditi, kar želiš.« (Konec prih.) Lončarjev Matevž pred nebeškimi mlL Matevž je bil po svojem stanu Ion* čar in je daleč ha okoli preskrbljeval gospodinje s potrebnimi lonci in lončki, skledami in skledicami. Prodal je dosti, a taka roba je poceni in skupiček majhen, In tako Matevžu ni bilo postlano; na rožicah. .Vrhtega je zbolel na kozah' 3i In pol leta ga je držalo na postelji. Za njim je zbolela njegova žena Jera in jo ležala dve leti, dokler se jc ni naposled smrt usmilila in jo rešila iz te solzne doline. Matevžu pa je ostalo še četvero otrok: slepa Urška, grbasti Jakec, Jerica in Jurček. Matevž sam ni vedel, kaj bo z otroci. Pa je poslal ljubi Bog škrlatinko ter vzel Urško in Jakca k sebi. Matevž je bil tega zelo vesel. — Pa vkljub temu križev in križcev za Matevža ni zmanjkalo. Lani so Jurčeta potrdili k vojakom. »Cesarju je res treba fantov,« je rekel Matevž, »pa meni bi bilo Jurčeta 6e veliko bolj treba.« In tako jc polagoma Matevžu zrasla med ramami velika gora — ogromna grba. To je od samih križev, so dejali ljudje. In vendar Matevž ni godrnjal in tarnal. Samo kadar je bil njegov mošnjiček tako prazen kot želodec cerkvene miši, je v Matevžu nekoliko zavrelo. »Premalo enakosti je na svetu,« je ob takih trenotkih potožil, »eni naj se pehajo, mučijo in potijo, kolikor se hočejo — nikoli ne bodo prišli na zeleno vejico; drugi naj lenarijo, igrajo in se zabavajo — zdravi so kot drenov klin in imajo vsak dan nedeljo; malo več enakosti bi nc škodilo, gotovo ne!« Tedaj pa je ljubi Bog sam ozdravil Matevža. Bilo je v noči pred praznikom svetega Rešnjega Telesa, ko je imel Matevž čudovite sanje. Sanjalo se mu je, 'da je umrl in iz zvonika doli se je glasil mrtvaški zvonček tako milo in otožno, kakor bi se kdo bridko jokal. — Kmalu nato je videl samega sebe na poti v večnost. — Sicer se ni bal, vendar malo skrbelo ga je, kako se bo vsa stvar iztekla. Veliko ljudi je šlo mirne njega, pa skoro sama gospoda. Med drugimi visok, vitek gospod v črnem fraku, svit-lem cilindru, na prsih polno križev, Sijajno zadoščenje Kregarju — li-oeralci pobiti. Minulo soboto, dne 25. maja zvečer sc je završila v Celju zanimiva trodnevna porotna razprava proti vrlemu našemu somišljeniku gospodu Ivanu Kregarju, ki je bil obenem s svojo gospo ter gospo Štefetovo od strani liberalne sodrge obdolžen, da je povzročil neka kaznjiva dejanja pri predzadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico ljubljansko. Liberalci so napeli vse sile, poslužili so se vseh mogočih »lepih« sredstev, cla bi spravili gospoda Kregarja ob dobro ime ter ga z obsodbo vsaj za nekaj časa napravili neškodljivega. Ta njih račun se jim je pa temeljito ponesrečil. Kljub temu, da se je razprava vršila z največjo oprez-41 zvezd in redov. Za njim gospa v žametu in svili; kar šumelo je, ko je šla mimo njega, a ga še pogledala ni. Zopet tam eden v krasni uniformi, tu krasna kočija polna same gospode. Nazadnje dva hribolazca z okovanimi palicami, katerima so je zelo mudilo. »Ali greva prav proti nebesom?« sta izpraševala od daleč, »tu ni nikjer nobenih rdečih in modrih znamenj, pa tudi nobenih kažipotov; človek se kalne more izpoznati.« »Menda bo že prav,« odgovori Matevž — in hribolazeev že ni bilo nikjer. In Matevža je začelo še bolj skrbeti; bal se je, da bi zanj prostora nc zmanjkalo, ako jih bo toliko že pred njim prišlo in še taka gospoda. Toda, ko pride pred nebeška vrata, se voz, ki ga jopreliitel, že zopet vrača nazaj; in vsa gospoda sedi še v njem. Tudi drugi se po vrsti vračajo; tudi oba hribolazca. Visoki, črni gospod sicer kaže na svoje prsi, na križce in redove in pripoveduje, kaj je vse napravil na zemlji in koliko je ljudem koristil. »Si že prejel plačilo,« mu pravi sv. Peter, »saj imaš križce in redove!« Pristopi tudi gospa v svili in pripoveduje, kako je prirejala plesne venčke v korist ubogim sirotam in ponesrečencem itd.; tako tudi vsi drugi tišče naprej in opisujejo svoje zasluge. Pa nebeški vratar samo kratko reče: »Ste že prejeli svoje plačilo!« in jih pusti pred vrati. Matevžu se začnč kolena tresti. Tedaj se sv. Peter še enkrat obrne in zakliče: »Ali Lončarjevega Matevža ni tukaj ?« »I seveda sem tukaj!« zakriči Matevž in z enim skokom jc pri vratih. »Le naprej!« pravi vratar; »priglašeni ste; že čakajo na Vas.« In vrata se odpi'6 in zapro, gospoda od zunaj pa debelo gleda. Matevžu pa nostjo in je bilo povabljenih veliko število prič ter vkljub temu, da so sedeli na porotniških klopeh skoro sami slovenski liberalci, se ni moglo gospodu Kregarju in soobtožnicama ničesar dokazati, s čimur bi zaslužili kako kazen. Porotno sodišče jih je vse soglasno oprostilo. Umevno, da je prejel gospod Kregar tem povodom obilico pismenih in ustnih čestitk, katerim se tudi naše uredništvo prav iz srca pridružuje. Cesarjev dar pogorelcem v Toma-čevem. Cesar je daroval iz svojih zasebnih sredstev 2000 K za pogorel ce v Tomačevem. , Za pogorelce na Uršnih sellh, kjer je pogorela minuli teden ena četrtina vasi, je vložil poslanec Jarc v držav- je bilo silno dobro pri srcu; najraje bi kar od veselja zavriskal. In stopi v prečudno svetlobo, cla' mu kar vid jemlje. Tam spredaj na gori zagleda nebeško mesto, tako blixu in zopet tako daleč, tako zračno in tanko, kakor bi bilo sezidano iz srebrno meglice; in okoli in okoli na tisoče visokih stolpov in krasnih stebričev! O to se leskeče in sveti in žari, zdaj kot čisto zlato, zdaj zopet kot biseri in dragulji v najlepših barvah; in vse je prozorno in jasno kot najčistejše steklo! In naenkrat se oglase zvonovi iz mesta, tako tiho, mirno in ljubeznivo kot najmilejša angelska godba. V tem hipu se utrnejo tri zvezdice nad mestom in priplavajo proti Matevžu; vodno večje postajajo in so nazadnje tri svitle postave. Ko jih pogleda Matevž v obraz, jih takoj izpozna, to je njegova Jera, Jakec in slepa Urška. I'a sedaj ni več slepa: očesci ji žarita ka, kor dve zvezdici. Matevž si kar ne upa z njimi govoriti, tako lepo in nebeško izgledajo. In primejo ga za roke in ga peljejo s seboj. Matovžu je vedno pri-jetneje in sladkeje pri srcu. Zvonovi vedno bolj milo pojo. Naposled začno tudi možnarji pokati. In Matevž vč, da je vse to zaradi njega. In zvonenja iu pokanja ni ne konca, ne kraja. — — Tu se Matevž zbudi. Skozi okno padajo prvi dnevni žarki; zvoni in poka pa šo vedno — sedaj zopet bum, bum — cin, cin . . . Napočilo je namreč jutro sv. lleš-njega Telesa. Iz zvonika so zvonovi slovesno naznanjali veliki praznik in možnarji so nesli praznično veselje Čez hrib in dol. — In Matevž se je razjokal kot otrok; bilo mu je tako milo, a zopet tako dobro pri srcu. Čez ljubega Boga, čez dobrega nebeškega Očeta, brez čegar volje niti las ne pade z naše glave, pa Matevž nikoli več ni godrnjal. nem zboru nujni predlog za hitro in izdatno državno pomoč. Ponesrečil se je velečastiti gospod Janez Nagode, dekan v Trebnjem. Zlomil si je nogo v stegničnem vratu iu se zdravi v kandijski bolnišnici. Srebrno poroko je obhajal dne 23. maja gospod Ignacij Kokalj, podžupan v Lešah na Gorenjskem. V proslavo mu je čvrsta soproga poklonila scdemnaj-i stega otročiča. S prihodnjo številko ustavimo »Domoljuba« onim skupnim odjemalcem, oziroma poverjenikom, ki so prejeli v zadnjem času opomine, a so jim doslej niso odzvali. Vzoren živinorejec! Gospod Frat-C Pavlic, posestnik na Glincah pri Ljub- i-nni iC prctcčeni teden prodal telico, 5o tri leta, ki je tehtala 740 kg. Ku-'-i j,, je gospod Franc Gutnik, mesar ' Glincah, za ceno 700 K. Blejski gtad tujcem odprt. Družba ki je kupila blejski grad, je letos ^pet odprla občinstvu vsa gozdna pota, ki bila sedaj za javnost zaprta. tri 4'4 kilometra 751etnega občinskega reveža Martina Šlanga iz Belepeči. ^lož je bil gluh ter se je splazil pod ograjo ravno v trenotku, ko je osebni vlak pridrdral. Obesil se je minulo nedeljo dne 19. maja v Bistri pri Borovnici Jožef Sinko, hlapec pri graščaku Galletu. Čez 2 dni so ga dobili visečega v gozdu. Doma jc bil s Štajerskega. Medveda ustrelil je v nedeljo, dne 19 l. m. orožniški stražmojster iz Ro-privuika v gozdih kneza Turjaškega na Kočevskem. Medved je dolg 170 cm, telita ::00 kg. Kožo so poslali knezu •Turjaškemu, meso pa prodali v Kočevju. Orožnik je medveda usmrtil z dvema streloma. Na ladji »Titanik« se je ponesrečil ludi avstrijski državljan Jakob Pašič iz Strekljevca, okraj Črnomelj. Nevihta. Dne 24. maja popoldne od tlveh do treh se je gnala nevihta od Kokre proti Ljubljani. Med ploho je bil tresk na tresk. Toče in ognja ni bilo. Strela je udarila na Premskovem pri Kranju v šolo, v čirčičah v Jernejčev kozolec in v Mošah v zvonik, kateremu je odčesnila kos strehe. Pozor pred sleparji. Pred kratkim sta ponujala v Idriji dva agenta neke budimpešlanske tvrdke rudarjem kri-Ke z avtomatično godbo po ugodnih Plačilnih pogojih. Vsak kupec jima je n^oral odšteti na roko vsaj 14 K, ostavk pa v mesečnih obrokih. Kupci so lji'i nemalo začudeni, ko so prejeli z Naročenim predmetom cel račun. Nepoštena agenta zasledujejo. Novi dvekronski novci so prišli v Promet mesto starih goldinarjev dne j;11 maja. Nakovali so jih za 5 milijonov Ton. Ti novci imajo v premeru le 27 milimetrov, tedaj so le nekoliko večji kakor sedanje krone. Stare goldinarje bodo sedaj popolnoma potegnili iz prometa. Lov na modrase. V Radelj ci pri Bučki na Dolenjskem je dobilo županstvo že blizu 200 ubitih modrasov. Naj-strastnejši lovilec je bil J. Kralj iz Sel. On sam je nalovil v bližnji okolici 62 modrasov. Toda pri tem lovu jo je hudo skupil. Dne 14. t. m. ga neka mrci-na ugrizne za prst desne roke. Takoj je začutil silne bolečine. Nemudoma mu navzoči sinko trdno preveže prst nad rano. Le s težavo so preprečili na-daljno nevarnost. Vsled dolgov šel v smrt. Te dni so našli posestnika Janeza Fidlerja iz Nove cerkve pri Celju mrtvega. Po izpo-vedbi zdravnikov se je zastrupil z mišico. Zadnje čase je bil vedno bolj žalosten, ker ni mogel kljub pridnemu prizadevanju priti iz svojih dolgov. V kratkem bi ga bili upniki rubili in mu prodali dom. Utonil je v Savi krojaški vajenec Al. Gregi z Bizelskega. Dne 14. t. m. zvečer je hotel po delu na vsak način še priti v Savo; hitro je raznesel strankam obleko, potem pa brž v Savo, ki pa ga ni dala več živega iz sebe. Samoumor v Trbovljah. V Globuša-kovem gozdu se je ustrelil 211etni rudar Peter Lubše iz Prevorja pri Celju. Zadel se je v srce in razmesaril vso levo stran prsi. Obleka se mu je vnela. Vsled zastrupljenja krvi je umrl v konjiški okolici na Štajerskem mladenič Jernej Brglez, star šele 18 let. Bil je vnet član naših mladeniških organizacij. Smrtno ponesrečeni rudar. Rudar Nikolaj Bolaj v rudniku v Trbovljah je v prostoru, kjer stoji motor, zašel med jermen je, ki ga je zgrabilo za glavo in treščilo ob zid. Obležal je mrtev z razbito glavo. Zapušča ženo in 6 otrok. Vsled brezdelnosti šel v smrt. 72-lctni strojarski pomočnik Lovrenc .Ti-šlcr je bil 33 let zaposlen v mariborski usnjarni. Pred kratkim pa je bil vsled pomanjkanja dela odpuščen. To si je vzel tako k srcu, da je dne 23. t. m. zvečer zapustil stanovanje in tekel k Dravi, v katero je skočil in utonil. Trupla dosedaj še niso dobili. Roparski umor. V noči od četrtka na petek je vlomila v vasi Občine pri Mariboru močno oborožena tolpa vlomilcev pri posestniku Raču. Hišo so popolnoma oropali. Šest domačih ljudi se je krepko branilo pred roparji, vendar pa so nasprotni premoči podlegli. Enega sina so roparji ubili, drugih pet pa je zadobilo smrtnonevarne poškodbe. _ Sneg na GoriSkom. V petek, dne 17. t. m. je na Goriškem v mnogih krajih in tudi okoli Gorice sneg pobelil vse hribe. — Drugi dan je bila pa velika slana. Bati se je, da nam je uničila vse sadje. Ponesrečen tovarniški delavec. 17- letnemu Janezu Paradižu, delavcu za posodo v tovarni v Celju, je butnil težki stroj s tako silo v glavo, da so ga nezavestnega prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je čez dva dni na poškodbah umrl. Suša, toča in slana na Livku pri Kobaridu. Dne 16. t. m. ob 12. uri je prišel blagodejni dež. Za tem je začela padati toča z vetrom in padala je kakor drobnejši orehi in lešniki. Travniki so bili že od suše prizadeti, zdaj pa še od toče, tako da kmetovalec ima le malo upa v bodočnost. Krompir in fižol je bil že precej velik, zdaj je vse opustošeno. Sadje je bilo v najlepšem cvetju, po toči pa ni bilo videti več cveta. Na vse to pa jc na noč 18. t. m. prišla šc slana, ki je pokončala še ostalo. 151etno deklico sta odpeljala iz Ljubljane 231etni Leopold Drame iz Zi-bike in 291etni mizarski pomočnik Avgust Habič. Nagovoril ju je za to dejanje 291etni ključavničarski pomočnik Fran Podbevšek, ki je prevzel deklico v Nabrežini in jo odpeljal preko Go-nue v Avstralijo. Konvertit. V Isibriku na Ogrskem leta 1872. rojeni zidar Janez Hoffmann, evangeljskega veroizpovedanja, sedaj posestnik v Leskovem, je na praznik Vnebohoda prestopil v katoliško cerkev. Domača vzajemna zavarovalnica. Jožefu Cirnski, hišniku na Cirniku v občini Velika Dolina, je zgorel hlev in hram. Zavarovan je bil pri Vzajemni zavarovalnici, katera mu je takoj po domačih izvedencih dala ceniti škodo in tudi v par dneh po požaru izplačala vso zavarovalnino. Pristopajte v obi-l'o "n številu k domači zavarovalnici, ki vam vse pošteno in pa hitro izplača. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2 % brez kakega odbitka. Dnini! in of t. ziilraj lo l. popoldne. Glej inserat! aCaacaacaEacaDacraagjiiEatrTir-in D a Gorenjske novice a a □ —— —---- naaaaacracaocjEzicacaaEragaa g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Župnik in — Španov Rok. V nedeljo, 19. t. m., je Španov Rok iz Zapuž v gostilni pri »Slepem Janezu« kazal in razlagal večji družbi neko ne ravno dostojno sliko ter pri tem meni očital dejanja, ki se ne spodobijo za kristjana, še manj pa za duhovnika. Ta 5» slika se je kazala tudi drugod po Za- , blagajne sokola Franc ŠušterSičiz Za-pužah, Španov Rok je pa obljubil, da puž (Slepi Janez), P^predsedrnk soko :>„,f nonrnviii rin 9.f)n t.ncih slik I la, Ivan Lampič iz Dvora (šuštarček), podporni član sokola. Kmečka hranilnica na pošti je članica liberalne »Zve- bodo dali napraviti do 200 tacili slik zato, da se bo razširila med ljudi. Od kod je ta slika prišla in kdo jo je na redil, to bo pokazala prihodnost. Za danes samo to-le: Poživljam Španove- ze slovenskih zadrug« v Ljubljani, g Tržiške novice. Tržiški Orel je ga Roka in vso izbrano družbo pri napravil izlet na binkoštni ponedeljek »Slepem Janezu«, naj mi navedejo in v Vintgar in na Bled. Izleta se je^ude-dokažejo en sam tak slučaj, bodisi iz ležilo 82 Orlov. Kosilo je bilo v dobro mojega dijaškega ali pa iz poznejšega znani restavraciji g. Zumra, ki nam je duhovskega življenja. Pripravljen sem izborno postregel. Tudi jeseniška dru-za eno samo tako meni podtaknjeno štvena godba je bila navzoča, ki nam dejanje: 1. Takoj se odpovedati šent- je pred odhodom zaigrala par koma-viški župniji, 2. plačati gostilničarju dov. Ta izlet bo ostal vsem v najlepšem pri »Slepem Janezu« v Zapužah 1000 K spominu. — Trški občinski odbor je izza draveljsko gasilno društvo in ljub- volil v zadnji občinski seji v mirovno -.....- sodišče, ki bo poravnavalo razno nepo- trebne tožbe, zlasti one radi razžaljenja časti, sledeče gg.: župnika Potokar, tovarnarja R. Mally in gostilničarja Kavčič. g Živinorejska zadruga na Homcu priredi v nedeljo, dne 2. junija popoldne ob 3. uri predavanje v šoli. Predaval bo vodja deželne kmetijske šole na Grmu g. Rohrman o paši in prašičje-reji. Vsi člani živinorejskih zadrug in prijatelji živinoreje se vabite, da se tega velezanimi-vega predavanja gotovo udeležite. g Občni zbor Živinorejske zadruge za kamniški politični okraj se vrši dne 9. junija ob pol 4. uri v Kamniku v »Kamniškem domu«. Po občnem zboru se vrši srečkanje za člane živinorejskih zadrug kamniškega političnega okraja, ki bo brezplačno. Kdor bo izžreban in bo navzoč, dobi izžreban dobitek. g Živinorejska zveza za kamniški politični okraj opozarja vse one, ki so priglasili svojo živino za na planinsko pašo, da čim preje pošljejo polovico pašnine, ki je določena za živino do 2 leti staro 8 K, za živino, staro nad 2 leti 12 K. Obenem naj pošljejo po nakaznici zavarovalnino proti streli, kdor hoče imeti svojo živino zavarovano. Plača se 10 vinarjev za 100 kron živalske vrednosti. g Iz Križa pri Tržiču. Vendar bodo enkrat tudi pri nas občinske volitve. Ravno ob obletnici lanskih državfao-zborskili volitev dne 13. junija se bomo udarili. Kakor drugod po deželi, bo tudi pri nas nastopila S. L. S. samostojno. Nekaterim to ne gre v glavo. Čemu stranke delati, pravijo. Toda v politiki morajo biti stranke. Politika je vendar delovanje v splošni blagor po gotovih načelih. En sam pa ne more ničesar v politiki narediti. Iskali se mora enakomislečih. Več ko se jih najde in več ko jih je, ki so edini v načelih, lažje kaj dosežejo. Tudi v občinski politiki je treba delati po načelih, ne pa tjavendan. Okleniti se je treba ene stranke in potem s stranko držali. S. L. S. je edina stranka, ki ima moč v deželi in ki res skrbi za splošni blagor in se drži krščanskih načel tudi v politiki. Kdor ni s S. L. S., je zoper njo. Kdor bo nasprotoval pri volitvah kandidatom Slov. Ljud. S., se bo pa moral okleniti druge stranko, čc bo hotel kaj doseči. Torej bo držal ali z liberalno ali s ljanskemu županu tudi 1000 K za mestne reveže ljubljanske. Torej, Španov Rok in vsa njegova kompanija pri »Sle pem Janezu«, na dan z mojimi hudobijami! — V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 27. maja 1912. V. Zabret, župnik g Iz Dravelj. Kakršno življenje, taka smrt. Preteklo soboto smo v Drav Ijah pokopali 251etno kmečko dekle Frančiško Florjančič. Prehlajenje ji je prineslo jetiko, jetika pa smrt. Pokojna Franjica je bila članica dekliške Marijine družbe, šentviške Blaž Potočniko ve čitalnice, šentviškega cerkvenega zbora in draveljskega slov. kat. izobraževalnega društva, pa ne samo članica, marveč je v vseh društvih marljivo delala z vsemi svojimi močmi. Zadnje tedne svoje bolezni je skoraj vsak drugi dan in tudi na dan smrti prejela sv. obhajilo. Eno uro pred smrtjo se je s smehljajočim obrazom in jasnim glasom poslovila od vseh svojih domačih in svojih tovarišic, s trdnim zaupanjem, da se snidemo v nebesih. Tako umira pravični! Njegova dela gredo za njim! — Pogreb je imela veličasten, kakršnih vidimo malo v šentviški župniji. Zastopniki vseh imenovanih društev so jo z zastavami in v ogromnem številu spremili k zadnjemu počitku. Moški in ženski zbor sta ji v slovo zapela tri pretresljive žalostinke. Počivaj v miru, zlata kristalna duša tvoja pa naj uživa večno plačilo! g Iz Št. Vida nad Ljubljano. S a j n i s mo sami! Vojaški major, ki je preteklo sredo vizitiral konje tukajšnje občine, je bil zjutraj ob 5. uri v župni cerkvi pri sv. maši in pri sv. obhajilu, vsem navzočim v najlepšo vzpodbudo. t— Vendar so se našli in objeli! Kdo pa? Kmečka hranilnica na pošti in pa — sokoli. Kako pa? Takole: Glasom zapisnika občnega zbora te hranilnice od 3. marca t. 1. s t a isto-pila iz n a č e 1 s t v a A. Š t r u k e 1 j iz Trate (Ž i b e r t) in I. Brecelj-nik iz Dravelj (Bezclj), Iv. Pavšič se jc preselil v drug kraj, Fran Cirman je umrl. Zato pa so vstopili v načelstvo novo izvoljeni: Fr. Peršin iz Št. Vida, podporni član Sokola, Iv. Pipan iz Vižmarij (Tomažek ml.), odbornik Sokola, Iv. Goljar iz Podgore (Zog-nov Johan), blag. Sokola, Fr. Matjan iz Št. Vida (Kmetovec), predsednik Sokola. Ostali pa so v tem načelstvu: Josip Matjan iz Vižmarii (Porent), nadzornik fii socialnodemokraško. Socialni denio kratje ne morejo upati na zmago. Tin di liberalci sami ne morejo zmagati"' Če bodo možje, ki so pri državnozbor' skih volitvah volili s S. L. S., ostali možje in se S. L. S. držali tudi pri olj. činskih volitvah, bo brez dvoma zm?" gala S. L. S. Vse osebnosti v stran! Ce komu ni všeč eden ali drugi kandidat ali je užaljen, ker ni tudi on kandidat' če je mož, vendar ne bo zato zavrgefi svoje stranke in potegnil z nasprotno stranko. Nekaterim ni všeč, da S. L. 8. kandidira tudi nekaj čevljarjev. To prihaja od tod, ker nekateri mislijo, da je samo tisti človek sposoben za odbornika, ki ima več premoženja in več davkov plačuje, češ, čevljarji nam ne bodo nakladali davkov. V se-danjem času so pač ti nazori liberalizma zastareli. Ni več tako, da bi smela samo peščica bogatejših vladati. Vsi stanovi in vsi sloji prebivalstva so po-klicani k sodelovanju za občni blagor in pravica mora biti za vse! Sicer pa je v križki občini več manjših kot večjih davkoplačevalcev. Ko bi se skušali, kdo bo zmagal, bi bili večji brez dvoma poraženi. Izmed 437 davkoplačevalcev jih je 230, ki niti 10 kron direktnega davka ne plačujejo. Kmetov v občini ni šc polovica. Izmed 38 odbornikov in namestnikov je 20 kmetov med kandidati S. L. S. Torej se jim ne godi nobena krivica. Ni prav, da je stan zoper stan. Le liberalci in socialni demokrati hočejo tako. Liberalci so zoper revnejše, socialni demokratje zoper bogatejše in obojni zoper duhovnike. S. L. S. pa hoče biti vsem pravična. Zato volimo pri prihodnjih občinskih voliti vah kandidate S. L. S.l □□^^□□aaEaaEiciiacraa Dolenjske novice D □ □aanaaaagaaanDr.iaa Iz Dragatuša. Po hudem in vročem boju je moral vendarle enkrat naš Mate Mušič izročiti balo in škarje v druge roke. Županom je bil namreč izvoljen dne 10. maja t. 1. vrli in obče-spoštovani Mate Rogina, ki je, kot vsi drugi odborniki, pristaš Slovenske Ljudske Stranke. Naprednjakoin torej niso pomagale vse njihove grde laži --vse je bilo zastonj, odklenkalo jim je za vselej 1 Da se vidi in spozna vsa gr-dobija in lopovščina naših liberalcev, povemo tu-le nekoliko njihovih laži, ki so bile natisnjene v »Slovenskem Narodu« in »Slovenskem Domu«. Pisali so na primer, da je župnik dal sežgali božji grob, a v resnici je božji grob še zdaj cel in lepo shranjen v župnišču. Pisali so, da je župnik v podružnici v Obrhu zamenjal zlat okrog 600 K vreden kelih za drugi kelih, vreden 50 K, a v resnici je še zdaj isti kelih v Obrhu, kot ga je župnik našel ob svojem prihodu v Dragatuš. Torej popolnoma izmišljeno! Pisali so, da je župnik naročil v šoli otrokom, da nc smejo pozdravljati liberalcev, a resnica je, Ja 0 tem ne ve noben šolar kot edino nek juladi liberalček iz prvega (!1) razredi'.. Njegov oče namreč pridno študira »Slovenski Dom«! Župnik je po pravici jvkel, da, če bi on res kaj takega naročil otrokom v 1. razredu, bi zaslužil, da w ga takoj pošlje v norišnico. No, naprednjakom vse prav pride, samo da ge udari po župniku. Pisali so celo, da je župnik nekega starega liberalca iz Tančegore ogoljufal za 12 K; a resnica je, da je župnik pri posojilnici ravnal popolnoma pravilno, kar je tudi potrdil gospod revizor od Zadružne zveze, ki je letos 8. maja natančno pregledal vse poslovanje nri posojilnici. — Res, gnjusiti se mora poštenemu človeku, če vidi, kaki lažnjivci so ti naprednjaki. Kar na suhem si izmislijo Kako stvar, pa jo nesejo na prodaj v »Slovenski Dom« kot čisto resnico. Sram jih bodi! Sicer pa je itak znano, da takozvanim naprednjakom manjka enega koleščka in da v njihovi buči ni vso v redu. V »Slovenskem Domu« na primer vprašajo slovesno župnika, naj jim pove, zakaj se poslanca Jarc in Dermastia nista iz Dragatuša odpeljala po cesti, kot se vozi kmet Mazelle, ampak sta šla po stranski poti. Če bi bili pri zdravi pameti, bi morali biti veseli, da drugi ljudje o tem ne vedo. Ker pa ravno vprašajo, jim povemo, da sc zato nista gospoda poslanca peljala po cesti, ker so jih ob cesti kot razbojniki čakali zapeljani in našuntani fantje, da bi jih napadli. Zdaj veste vi in tudi drugi ljudje. Če je pa to v čast Dragatušu, je pa druga stvar. O »kme-1u« Mazelletu, ki je s svojim tastom kupil krupsko graščino za 350.000 K (beri stristopetdesettisoč kron) si ne upamo govoriti. On se lahko smeje, ker ima toliko priimkov. Ob volitvah je posestnik in kmet, ko potihne volilni boj-je pa veleposestnik in graščak. Mi pa ie želimo iz dna srca, da bi bili vsaj nekateri naših naprednjakov taki kmetje — kot je graščak Mazelle! O našem liberalnem kolovodju Marinclju pa povemo drugič kaj več, če ne bo dal miru! Enkrat ga je že vzela črna noč — in jo na tihem pobegnil v Ameriko bomo videli — koliko časa bodo še vozili njegovi — avtomobili!? d Semič. Na potopljeni ladji »Tita-n;c<< se jo nahajal tudi iz naše župnije mladenič Jakob Pašič, iz Štrekljevca št. 5, kateri je izpolnil dvajseto leto. — lTsoda mu ni bila mila. Prvič ko je hotel pobegniti v Ameriko, da bi mu ne <''obalo zadostiti vojaški službi, v začetku marca t. 1., so ga v Ljubljani are-•irali in ž njim še enega drugega fanta iz fioliša. Bil je zaprt nekaj čez 14 dni, ivo so ga izpustili iz zapora, je takoj zopet izginil, hoteč opetovano priti v Ameriko. A v žalostnem slučaju je pri-šel ravno na ladjo »Titanic«, kjer se je - kakor se je že izvedelo iz zanesljivih virov — potopil z ladjo vred. To je res pretresljiva smrt za takega mladeniča, posebno pa za stariše. d št. Vid pri Zatičini. Č. kr. deželna vlada v Ljubljani ima naravnost imenitne izvedence. Le poslušajte 1 Že od meseca avgusta lanskega leta sem se vleče preiskava zoper kaplana Koviča iz Št. Vida pri Zatičini, češ, da je napisal brezimno pismo razžaljive vsebine neki gotovi Mariji Anžlovar iz Št. Vida. Imenovana je izročila tozadevno pismo okrajni politični oblasti v Litiji, ki je pričela seveda kaplana brez usmiljenja radi razžaljenja časti preganjati. Zagovornik tožiteljice, dr. Pire, je izročil to pismo v preiskavo dvema zapriseženima izvedencema deželne vlade, in sicer prof. dr. Franketu in nekemu Veselu iz Gradca, ki sta oba skoro pol leta pismo raziskovala in nazadnje slavno kon-statirala, da pisec tega pisma ni nihče drugi kakor kaplan Kovič. Na podlagi izpovedi teh brihtnih dveh izvedencev je bil imenovani kaplan pri c. kr. okr. glavarstvu v Litiji obsojen na 40 K globe in na povračilo 140 K honorarja za modro raziskavanje obeh profesorjev in povrh tega še na vse stroške odvetnika, ki so bili naravnost ogromni. Za pričo sta lahko oba gospoda komisarja v Litiji. Ker je bil kaplan pri vsej stvari popolnoma neprizadet in za imenovano pismo nikdar preje niti vedel ni, se je seveda pritožil na visoko predsedstvo c. kr. deželne vlade zoper to obsodbo, ki se je izrekla zoper njega na podlagi tako imenitnih zapriseženih izvedencev. Tu se mu je kazen sicer nekoliko znižala in se ga le na 10 K globe in 140 K nagrade za oba izvedenca obsodilo, obenem pa naznanilo, da mu je pot za pritožbo na kako nadaljno instanco zaprta. Pa si pomagaj! Toda Bog je pravičen! Ravno preden so prišli ubogega kaplana rubit, se oglasita pri njem dve priči, ki ste bili pripravljeni pod prisego izpovedati, kdo je to pismo pisal. Imeni prič so na razpolago. Na podlagi teh dveh prič je kaplan zahteval novo obravnavo zoper sebe, na katero pa že dva cela meseca brez upanja čaka. Kar je pa najlepše, je to, da se je v tem času oglasil pravi pisec brezimnega pisma, ki je prosto pripoznal po gotovi zanesljivi in veljavni osebi, da je on napisal to pismo in da se kaplanu dela velika krivica, če se njega dolži. Take izvedence, in to zaprisežene, ima visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani, na podlagi katerih potem razsoja in se nedolžnim ljudem krivica dela. Bog ve, koliko razsodb je že izšlo na rovaš takih izvedencev. Je pa tudi že skrajni čas, da se taki izvedenci spravijo v omaro kakor stare hlače. d Iz Št. Vida pri Zatičini. Nekaterim se čudno zdi in se povprašujejo, kako to, da lažikljukec »Slovenski Dom« nekaj časa sem tako molči in si kar nikogar več ne privošči za zabavo. Kako težko že čakamo, da prinese zopet kakega kaplana na krožniku in ga prestavi kakor Jerneja, ki še vedno vesel uživa šentviški zrak in pravi, da ga bo ravno kljub vsem liberalnim litani-jam še nadalje, če Bog da. Vse čaka novih pikantnosti, pa vse zastonj. So, ki pravijo, da je temu lažikljukcu še tistih par bornih naročnikov v fari zmrznilo, ki so ga čitali. Drugi pa govore, da mu je sapo zaprlo, če se spomni, kaj bo, ko ga kaplan Jernej prime za dolga oslovska ušesa in ko bo moral ta po-štenjakovič kakor moker kuže stisniti rep med noge in preklicati, kar je o njem obrekljivega pisal. Od tod tolika ponižnost, od tod ta grobomolk. Koliko je bilo vpitja o Judežih, podlih dušah itd., zdaj pa, ko se je našel pravi pisec onega pisma, bo pa treba vse te etične i- raze samemu sebi nazaj v obraz vreči in reči: »Lažnjivec, fej te bodi!« Živeli toraj koritarji okrog »SI. Doma«! Le tako naprej! Mi že komaj čakamo, kedaj se bo vašim puhlim glavam zopet zahotelo, kako kljukčevo iz klina sneti in se tako pošteno blami-rati. d Najlepši dokaz, koliko veljave imajo privrženci »Slovenskega Doma« v Št. Vidu je ta, da je samo 50 deklet prineslo za napravo novega »Marijinega Doma«, ki se namerava zgraditi, že skoro 400 K. Ko pridejo vsi darovi skupaj, imeli bomo lepo vsoto, s katero bomo gradili dom, ki bo na večne čase krhal zobe liberalnim mogotcem. Le vrlo naprej. Tudi gospodarji so nam obljubili izdatne pomoči v lesu in vožnji. Hvala srčna za dobro voljo, po podporo pa še pridemo. d Iz Tržišča. Neprenehoma laže čez me znani dopisnik v cunji, ki se napačno imenuje »Slovenski Dom«. Ne bom odgovarjal na vse napade, ker je nepotrebno. Naštejem le laži, ki jih je dopisnik nedavno namazal. — Laž je, ko me dolži, da jaz pišem v »Domoljub« čez liberalne Sokole. Nimam za to časa. Tudi mi je pod čast, da bi se jaz ukvarjal z liberalnimi Sokoliči, ki se šele ležejo, pa je že polovica zmrznila. Laž je, ko trdi, da sem pozrbil na stanovska opravila. Resnica pa je, da delam za dva duhovnika in šo nisem nobenega opravila zanemaril. — Laž je, ko trdi tisti šolar, (ki pa je menda že 40 let star), da sem jaz komu kupil ali pa obljubil orlovski kroj. Spričaj, dobiš sto kron nagrade! — Prav liberalno je tudi, dekleta iz Marijine družbe pitati z ostudnim priimkom, ki ga pa ne zapišem, ker je preostuden. Poglej v svojo liberalno vrsto, tam boš našel več takih, ki se jim tvoj priimek prilega. Ostudno in podlo je, namiga-vati, kako ste se zabavali v župnišču; kar povej, kako, pa podpiši se s pravim imenom, da poznam obrekovalca. Čemu se skrivaš pod imenom »napreden kmet«? Zapiši rajši »napreden lažnik«. Omenim naj še, kako sodijo pisavo »Slovenskega Doma« možje, ki so dosedaj prisegali na liberalno zastavo. Eden od teh mi je pisal dobesedno: »Mimogrede pripomnim, da smo dopis v »Slovenskem Domu« tu pri meni vsi obsojali, ker je zelo neumno sltrpucan. Drugi pa je rekel: »Spoznam, da je tiste tri ltronce boljše dati za sol, kakor pa za »Slovenski Dom«. Je pa tudi res; od kraja do konca ne najdeš v njem nič podučnega, ampak same zabavljice in hinavsko zavite laži, večinoma čez duhovnike. To je liberalen »napredek«. — Fran Vidmar, župnik. d št. Rupert. Minulo je. Tako reko sedaj naši liberalci, ko vidijo, da se jim je potopila njihova ladja, na katero so se tako trdno zanesli. V soboto smo izvolili občinsko starešinstvo in tako končali sedemmesečni boj. Za župana je izvoljen Andrej Cerkovnik, posestnik iz Trstenika. Tudi ostali občinski svetovalci — deset po številu — so možje, ki trdno stoje pod zastavo S. L. S. — Dolg boj smo imeli, a priborili smo si častno zmago in sedaj stoji Št. Rupert v vrsti z drugimi občinami v taboru S. L. S. Novi odbor pozdravljamo in mu želimo obilo božjega blagoslova v blagor in procvit lepe šentru-perške občine! Liberalcem pa svetuje-1 mo, naj se udajo v svojo usodo, in naj postanejo nekoliko pametnejši in manj lažnjivi, kot so bili do sedaj. Kakor jim sedaj niso pomagale njihove laži, tako naj tudi za naprej opustijo misel na to, da bi jim kaj pomagalo. Tudi misel na nagajivost in maščevanje do volilcev naj opustijo, ker se zna to na njih samih maščevati. — Zaklal je Valentin Mole iz Vrha svojega delavca, ki je bil takoj mrtev. d Sveta Gora nad Litijo. V ponedeljek, v osmini presvetega Rešnjcga Telesa, 10. junija, bo na Sveti Gori shod okoliških dekliških Marijinih družb. Vso slovesnost bo vodil vlč. g. knezo-škofijski voditelj Mar. družb. Za spovednike bo preskrbljeno, za postrežbo tudi. Bog daj še lepo vreme! Na to slavnost že danes opozarjamo. d Loški potok. Živinorejska zadruga je imela preteklo nedeljo svoj obč. zbor. Iz posamnih poročil posnemamo: Članov je zdaj 42. Dohodkov je bilo 652 K, izdatkov 607 K. Zadruga je imela 7 sej, dva občna zbora in dvoje predavanj. Nabavila jc dva plemenjaka in dva mrjasca. Ker se je govorilo od nasprotnikov, da je pri nas plemcnjakov dovolj (bila sta do ustanovitve zadruge samo dva) navajamo, da zapisnik spuščanja plemcnjakov kaže potrebo nabaviti še enega. Zadruga si je nabavila gnojnični voz, tozadevno sesalko, tro-ker in požiralnikovc cevi, kar je vse Članom brezplačno na razpolago. Nabavi se tudi travniško brano. Zadruga je oskrbovala več glav živine zadružnikov na velikih pašnikih sosednje so-dražke zadruge v Travni gori. Izposlo-vala je tudi, da se je 17 živinorejcev udeležilo premovanja telet na Blokah, kar je prineslo v občino za enkrat 340 kron. To so poročila posamnih odbornikov. Uspeh zadruge se pa kaže že na živinorejskem polju samem, ko dobivajo ljudje od zadružnih bikov lepa teleta. Slednje dejstvo je odprlo oči tem in onim, ki so doslej od strani stali, da i oni spoznavajo pomen zadruge. Razgovor na občnem zboru jc tudi pokazal s kakim orožjem sc borijo naši nasprotniki proti zadrugi. Ti slavni prijatelji kmeta (rdijo, da je član zadruge tako zavezan z vsem premoženjem, da še odprodati ne more prostovoljno najmanjše parcele. S tako trhlimi koli odbijajo od vstopa v zadrugo posamne živinorejce. Resnica na je, da glasom 8' pravil jamči član s 50 K. V resnici pa nima za kaj porokovati, saj zadruzna živina, to je bika, je last bikorejcev, jednako mrjasec. Zadruga nima kaj zgubiti. Obžalovati je le tiste ljudi, ki verjamejo takim čenčam. Ob priliki občnega zbora je bilo predavanje dez. živinorejskega nadzornika g. Legvarta. Poljudno predavanje je bilo z največjim zadovoljstvom sprejeto. Rodilo je sklep, ki se je sprejel na občnem zboru, da se pri nas priredi kmetijski tečaj, kar se bo zgodilo v jeseni. Predavanja .,(.■ je poleg lepega števila mož, udeležilo tudi mnogo deklet.in gospodinj. Prvo poslovno leto izkazuje lepo delo zadruge, želimo ji še v bodoče enake pridnosti in uspešne roke, kot jo je pokazala doslej. Za bodoče leto je bil zopet izvoljen dosedanji načelnik Ivan Bartol, tajniške posle je prevzel pa dosedanji marljivi tajnik Al. Kordiš. Može, ki še niso člani zadruge, vabimo v naš krog. Koristili bodo le sebi. d Iz št. Janža. Pretekli teden je bilo vedno nebo žalostno in celo solzilo je, najbrž nad novima poročencema Ainžkom in Micko, ki sta iskala celi teden liberalne sreče po Ljubljani, Trstu ni Bog vc še kje. Seveda tudi »SI. Dom« se ju z veliko čestitko spominja, — našemu somišljeniku pa obljublja katastrofe glede graditve društvenega doma, ne misleč na parkratno pokrep-čanje svojega želodca na Leskovcu. Ainžek, pometaj pred svojim pragom, da tebe ne prizadene bričev boben! d škocijan pri Mokronogu. Gr-muljska požarna bramba je dobila novo brizgalno. Na binkoštni ponedeljek, dne 27. maja je bila slovesno blagoslovljena. Požarna bramba šteje 20 uniformiranih brambovcev. Njihovo podjetnost in požrtvovalnost so morali priznati celo nasprotniki. d Št. Rupert. U mr 1 a je sestra č. g. župnika, Mina Mrvec, nagloma v soboto zjutraj. Blaga mirna duša, skrbna za vse, je v svoji gorečnosti in pobož-nosti gotovo lahko mirno — dasi nag-lcma — stopila pred Sodnika. Krasen pogreb je pričal, da je rajno teto Mino imel rad skoro vsak. Počivaj v miru in moli za nas pri Bogu, draga teta! — U bili so v soboto večer fanta Žitnika iz Hrastovice na Pijavicali. — Požar v Št. Rupertu je bil tak, da so celo liberalci zažgali najpotrebnejše listine na občini. Pa ne bo nič pomagalo. Gorelo bo še za njimi en čas, četudi so pustili blizu 2000 K dolga. In listine bodo tudi plačevali. d Z Dvora pri Žužemberku. V nedeljo od maše grede so se ljudje menili, da ni čuda, če ima lažnjivi kijukec na Dvoru tako nečeden nos, ker ga v eno-mer vtika v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Poleg tega ga pa še vedno briše v take smrdljive cunje kot sta »Narod« in »Slovenski Dom«, zato so pa tudi njegovi dopisi v teh listih in njegov nos drug drugega vredni. Doslej je lagal samo o našem gospodu katehetu zadnji čas pa je začel smrkati tudi okolu drugih veljavnih mož, posebno pa okolu občinskega odbora. Storil si ne bo iz tega seveda nihče nič, ker si bo vsak pod svojo čast štel, odgovarjati na napade takega človeka, ki mu še od nosa visi. Še manj pa si bo dal kdo od takega junaka predpisovati, s kom sni« občevati. Z njim seveda nihče ne obču-je, kdor količkaj nase drži, ker je on vsakega omazal, kdor se mu je preveč približal. Čudno se nam pa zdi, kako da so mu tako pri srcu razne podpore?, Zlasti denarna podpora, ki so jo dobile občine našega okraja za popravo občinskih potov, mu dela skomine. K j mu všeč, ker se porablja v to, za kar je bila podeljena, pa se zaletuje v občin-ski odbor. On ima najbrže drugo bole< čine, ki bi jih s to podporo rad zdravil. Občinski odbor mu pa pri najboljši vo-lji ne more ustreči, ker nima z vporabo te podpore nič opraviti, temveč je ta zadeva izročena od vlade okrajnemu' cestnemu načelniku. Temu gospodu naj torej odkrije svoje rane! Morda bi mu bilo všeč, ko bi se iz te podpore pla-. čalo tistih 500 krone njegovega dolga; ki jih prenaša po Dvoru od enega do druzega kot mačka mlade. Tudi kaki klerikalni slamniki bi se najbrž zopet prilegli. Na vsak način pa naj skuša g. cestni načelnik vsaj toliko prihraniti te podpore, da bomo kupili za liberalnega dopisnika veliko ruto, s katero ga bomo pošteno vseknili, kadar bo zapustil našo občino in mu tako pomagali, da bo še bolj ponosno odnašal svojo »težko prisluženo« častno diplomo. d Ribnica. Tudi pri nas smo prav pridno nabirali hrošče, ki so zleteli v taki množini, da že dolgo ne tako, pa. je vendar dve tretjini gotovo uničenih. Hvala deželnemu odboru in županstvom za tako skrb, vsako kebrovo leto tako, pa jih sčasom mora zmanjkati. — Zanimiva pravda se je zadnji teden vršila pri našem sodišču. Šlo se je za en brinjev grm, katerega je nek kmet izkopal in ga dal svojemu prijatelju trgovcu, da si ga je doma usadil. Lastnica, katere je bil prej, jo to izvedela, vložila je tožbo in zahtevala celih 100 kron za brin, katerih jej sodišče za enkrat šo ni prisodilo, ker je pri nas brinje boljši kup, vendar sc hoče šo enkrat potegniti za svoj lepi brin, kateri se med zidovjem počuti, kakor slovanska lipa v nemškem Berolinu in se je začol sušiti. Kdor ima dosti brinja, naj ga lo varje, ker bodočnost bo brinjova. — Ker smo ravno pri sodišču, še nekaj. Dosedaj je bila pri nas navada, da so se tožbe vsled zemljiških sporov vlagale pri sodišču, sedaj pa jih ne sprejemi jejo več; kmetje morajo k raznim advokatom, češ, da jc sodnija samo z a revne starčke, ki tožijo za živež. Bomo videli, če je to resnica, vprašanje o tein je že šlo nia pristojno mesto. d Iz Toplic. Prod par tedni je umrl na Vrdunu pri Toplicah 901etni Radee-kijev veteran Janez Zupančič, ž njim jo menda legol v grob zadnji mož iz naše fare, ki je služil še pod Radeckijem. — Velika nesreča je bila zadela 8. maja t. 1. Kosnorjevo družino v Dobindolu. 60-letna Marija Kesner je šivala hlato svojemu sinu, v žepu pa je bil revolver, Djen mož ga je vzel v roko, ga sprožil in kroglja je prebila ženi zgornjo ustnico in jezik ter obtičala v grlu. Bila je takoj mrtva. Naj bi vendar ljudje bolj pazili na tako nevarno orožje! — 19. niaja t. 1. pa je zadela vas Uršna sela velika nesreča. Bilo je ravno žegnanje na nedeljo, ko je začel zvečer ob sedmi uri goreti pod posestnika Janeza Klobučarja, ogenj se je razširil tudi na druga poslopja. Enemu je zgorelo vse, 'drugemu pa je ostal samo hlev in poleg tega je še zgorela kovačnica. Zažgal je Iz hudobije neki delavec J. Kavčič iz Železnikov, ker ni mogel dobiti stanovanja. Začel je praviti ljudem, da mora cela vas zgoreti in čez nekaj minut je žo bil ogenj. Prijeli so ga še isti večer in izročili sodišču. Zavarovani so za 4000 K, a škoda znaša do 14.000 K. Poslanec Jarc sc je takoj obrnil na vlado za podporo. — Spomladanski mraz nam je vzel češnje, češplje, orehe in tudi polovico grozdja; da bi Bog varoval vsaj še to! — Kopališče v toplicah je zopet odprto; ljudje se pohvalijo, kako veliko zdravilno moč ima naša voda. Kdor trpi na trganju ali revmatiz-mu, naj pride poskusit, ker je to domače kopališče. d Iz Velike doline se nam piše, da »Slovenski Dom« vedno samega sebe tolče po zobeh. Opisuje, kako je Marijina družba v Dolinarjevi in Kolaričevi gostilni plesala od solnčnega zahoda pa do 4. ure zjutraj. Saj sta omenjeni gostilni silno liberalni, pogledali smo zglasitve na županstvu in videli, da ni bilo dano dovoljenje. Tukaj imate priliko -- pozovite orožnike, sporočite okr. glavarstvu, naj vendar za Boga, kaznuje take gostilničarje, ki brez dovoljenja napravljajo plese, imajo celo noč odprte gostilne in s tem dajejo Marijini družbi priliko plesati in piti, da se je eclo liberalcev prijela pohujšljivost. Mi vemo samo, da so družabnice ciril-melodarije plesale in pa, da sta se v eni gostilni dva klofutala. Čudimo se, tla takih reči ne naznani ljudstvo po orožnikih glavarstvu in sodniji. Sploh pa lakim ljudem, ki bi bili radi odborniki, ali ki so, pa vsled svoje omejenosti nikoli nič pametnega ne bleknejo — nc dajo nobenega miru občinske volitve. Saj ste vendar vse storili, koliko zakotnih shodov ste imeli, javnih se itak no upate; koliko ste razposlali tiskovin, koliko agitatorjev jc bilo — domači nadučitelj, učitelj z Dobove, domače učiteljice, bivša učiteljica v Kam-njah na Goriškem je prišla celo v našo agitacijsko pisarno, vsi trgovci, krč-marji, vsi najeti dninarji. Res je žalostno, za tako velikanski aparat, pa tako malo uspeha. Občinske jasli, ki so sedaj liberalcem precej visoko vzdignjeno, bo ljudstvo samo pri prihodnjih volitvah odvzelo docela. Popotnik lz mirnske doline. Revež l»o letos naš kmet. Pozeba mu je vzela skoro vse, a sedaj mnogi morajo prekopati vsejani krompir in sejati koruzo ali proso. Noče namreč krompir rasti, v zemlji ima mlade, na solnce pa noče, tako da preti letos hudo. Bog nas varuj! — Trebanjski Orli se mi dopa-dejo! Toliko nasprotstva so vžili, pa glej, kako krepko so razprostrli svoje peruti in se dvigajo. Le naprej, fantje, poštenost vedno zmaga! — Na Mirni sedaj premogokop počiva. Kadar plačajo vzeto zemljišče, se dovoli promet s premogom, no, potem bo pa že več življenja na lepi Mirni. — V Mokronogu sem ravno naletel v gostilni pri »Stari pošti« na shodek liberalcev. Rekli so, da se mora kmetom pomagati, in so ustanovili društvo »Kmečka moč«. Le to se mi je čudno zdelo, da ni bilo nič kmetov tam, edino Flajsov oče. Pa ne, sem mislil, ko bi danes govoril Ribnikar, kar se spomnim, da je zaprt; no, pa počakam, si mislim. Otrobe je prvi vezal Ravnikar iz Ljubljane. Rekel je, da je kmet neumen, ker vpraša duhovnike za svet. Aha, sem mislil, naj pa advokata vpraša, pa bo moral telička seboj prignati. Tudi Strel je grmel in sukal meč svoje zgovornosti, poslušali so pa Glušič, Kunstek, Zlajpah, Durjava, Prijatelj, Zupančič, Zaje, Nahtigal; sami kmetje! Tako se je ustanovila »Kmečka slabost« in še tisti večer umrla; ni imela zaupanja. Je že križ, nobeden drug ni tega kriv, kot gorski gospod župnik, ki je kmete svaril, kmetje so ga pa ubogali. Saj pravim, ta človek je že marsikateremu štreno zmešal! — Mokronoški Sokol hira, načelnik mu je sedaj Čampatov študent, pa mislim, da ga ne bo spravil pokoncu. — V Gabrijelih je pa v ka-veljnovem gnezdu že 7 klopotcev, jih je že sova iz gnezda vrgla. Radoveden sem, koliko kaveljčkov se bo zleglo. O tem drugič! iiDaanaannoaaaaang | notranjske novice jjj aaaaDaaanaaaaaPPP n Iz Knežaka. Kakor je baje zahtevalo napredno »ljudstvo« odgovor na naš dopis, tako ga zahtevajo odločno naši somišljeniki na zadnji drzni dopis v »Slovenskem Narodu«. Podpisanih je — več Knežanov. Mi pa dobro vemo, da je teh Knežanov prav malo. Govori se, da je šla Škravanka k Cučku, ta pa je odklonil, nato so pa gospod Pire in kompanija napisali dolgo klobaso zoper knežke klerikalce. Le perite Česnika, kolikor morete, on ostane kar je bil — začetnik in vodja pivških liberalcev. Boli ga le to, da smo ga ob ustanovitvi požarne brambe pogruntali in ljudi o pravem času na njegove prave namene opozorili. Poudarjamo pa še enkrat, da zoper požarno brambo kot tako nimamo ničesar, samo vodstvu ne zaupamo. Res je, da je tudi v Zagorju ustanovil požarno brambo, ker se s tem tako ponaša, ampak tudi le zato, da bi z njeno pomočjo držal pokonci takoimenovano napredno kmečko stranko, po domače — liberalno. Ali se še spominja g. Česnik, kako je prosil gospoda kaplana, naj ne ustanovi posojilnice, češ, da ni potrebna; ko je pa naša stranka ustanovila posojilnico, je brž ustanovil svojo, in to zopet iz političnih vzrokov, menda ne samo iz — ljubezni do bližnjega. Saj še vemo, kakšne spomine je pustil v Pre-dosljah v političnem, v Zagorju pa — v drugem oziru. Ali bi ne bilo bolj zanimivo, kot potegovati se za Česnikove zasluge, katerih razun za puhli liberalizem nikjer nič ni, podati račune za šolo na Juršičah? Značilne so besede njegove, da je prišel v Knežak pet let prepozno. Da, res prepozno, ampak za liberalno stranko, ker je postalo naše ljudstvo zavedno, Ampak ta' baharija, da liberalci v Knežaku napredujejo! Seveda — nazaj! To je tak napredek', kakor če postane kdo iz profesorja — ljudski učitelj. Kajne, g. Pire? Knežak je bil, kakor znano, soditi po občinskem odboru, vedno liberalen, Česnik je bil liberalen župan, pod katerim se je z njegovo zaslugo razvpilo naše ljudstvo kot najbolj tolovajska druhal, mi pa smo zmagali šele pri dveh volitvah, sedaj pa pravijo, da napredujejo. Seveda, tako kot drugod. Pire naj pa vpraša kakega svojega učenca, kaj uči krščanski nauk, ker trdi dopisnik, da nekdo ni dobil niti odveze, četudi je dal 200 kron za bandero. Ali misli, da se zakramenti prodajajo? Dotični naj bi ostal tako, kakor je bil takrat, ko je to dobro delo storil. Več o tem ne govorimo. Če pa hoče Pire zvedeti, kdo se je tepel pri zadnji slavnosti, naj vpraša tistega, ki je bil opraskan. Če trajajo »gasilne« vaje pozno v noč, ali ni to zapravljanje? Na druge čenče ne odgovarjamo, le to nas veseli, da požarna bramba, kakor so sklenili, za procesijo ne bo šla, dokler bo to vodstvo. Tako je prav! Kdor cerkve nikoli od znotraj ne vidi, naj jo še pri procesiji na miru pusti! Sicer pa upamo, da nas gosp. Pire kmalu zapusti, odhajajoč na slavno mesto Ostrožno brdo, kjer ne bo več zdravil bolnikov na »čudežen« način, kot pri nas, ter nas pozdravi zadnjikrat z avtomobilskim pozdravom: puf, puf I n Ustje na Vipavskem. Dopisniku' »Slovenskega Naroda« le kratek odgovor! Radi Ribnikarja ni tukaj prav nobenega ogorčenja, k večem vlada razburjenje le v dopisnikovi glavi. — Glede volitev tudi ni vse resnica. Grozen terorizem je res bil, pa le na liberalni strani, tako, da niti liberalci niso prav, nič ponosni na svojo »zmago«, ampak se je sramujejo! To je bolj Pirova zmaga. še par takih in liberalna stranka bo fuč. Vprašam, kako se je volitev, razglasila? Kako je bila sestavljena volilna komisija? Kako in s kakšnimi lažmi se je agitiralo? Kdo je glasovnico vzel? Kdo je ponujal za en glas 10 K? Kdo je ponujal za pijačo, češ bo vse občina plačala? itd. itd. No, odgovorite malo na vse to, vi naprednjaki! Splošno znano je, da liberalec ne mara za cerkev in kar je z njo v zvezi, pred volitvami pa postanejo naenkrat silno pobožni in se baliajo, da bodo zidali novo cerkev in župnišče, napravili nove zvonove, pota itd. S. L. S. so je prvič udeležila volitev in je število glasov v tukajšnji razupiti občini dokaj častno. Naši možje so dobili v I. razredu 19 glasov, v II. 25 in v III. 53, skupaj 97 glasov, liberalci imajo večine v vseh treh razredih 70 glasov. Pomisliti treba, da je tukaj silno mnogo tujcev, ki volijo na «2 Ustji in ravno teh 70 glasov večine so liberalci dobili od tujcev. V 1. razredu bi bili naši lahko zmagali, ko bi ne bilo izdajic. Hvala vsem neustrašenim vo-liicem, hvala pa tudi vsem izdajicam, se vsaj poznamo! Na svidenje drugič! n Žili. Načrt za veliki oltar nove župne cerkve je v splošnem že napravljen. V delu so le še podrobnosti, ki bodo v najkrajšem času dogotovljene, tako da bo 17. novembra — na dan birme in praznovanja sv. Martina, farnega patrona — nova cerkev lahko posvečena. Seveda ni upati, da bo ves oltar dodelan, pač pa najpotrebnejše ea posvečenje. Načrt je izdelal dunajski arhitekt c. kr. stavbni svetnik Anton Weber. Tako bo delo, ki je vsled smrti prejšnjega župnika, nekaj zaostalo, kmalu zopet oživelo in žirovska cerkev, veličastna že po sami stavbi, bo dobila v doglednem času tudi taki zidavi primerno notranjščino. Predno se bo delo oddalo, si bo moral seveda vsakdo ogledati podrobnosti celotnega načrta in razne stavljene pogoje, če bo kos obsežnemu in umetnemu delu. — Pa tudi stara cerkev nam je še v spominu. »Straši v njej!« so začeli govoriti, ko se je videla sempatje ponoči luč v stari stavbi. Previdni pa so se bali, da bi ne uganjal kak nepridiprav nerodnosti v cerkvi. No, nazadnje se je pokazalo, da odseva luč iz sosednje liiše v oknih stare cerkve na tak način, kot da bi gorela luč v sredi cerkve. Ljudje, ki so se bali strahov, so si sedaj gotovo oddahnili. D Ig/ fflmššmmi uestssik o j 0C3gl3g3C3ž3C3C30ag3ag3CSCaC30 NAPOVEDANE PRIREDITVE: Moravče. Kamniško okrožje Orla priredi v nedeljo, dne 2. junija, orlovsko slavnost v Moravčah s sledečim sporedom 1. Ob 8. uri ejutraj na Trzinu sprejem bratov Orlov, ki pridejo z vlakom iz Ljubljane, Vač itd. 2. Ob četrt na deset pozdrav in sprejem Orlov kamniškega okrožja s slavno kamniško godbo na čelu pred Ljudskim domom. 3. Ob 10. uri sveta maša. i. Po sveti maši obhod po Moravčah. 5 Ob 12. uri skupno kosilo. 0. Ob pol štirih javna telovadba pri Martinku v Moravčah. Vstopnina za sedeže 00 vin., stojišča 30 vin. 7. Po telovadbi veselica pri Štornku, srečolov in drugo. — K obilni udeležbi vabi odbor. Velika ljudska slavnost na Rakeka ob priliki blagoslovljenja novega društvenega doma se bo vršila v nedeljo, dne 9. junija, popoldne, m sicer ob vsakem vremenu. Spored: 1. Ob tri četrt na tri (po prihodu vlaka od Ljubljane) sprejem in obhod skozi vas do Doma. 2. Pred društvenim Domom (ob neugodnem vremenu pa v Domu) kratek nagovor in blagoslovljenje Doma. 3. Takoj na to ravno tam pete litanije ob spremljevanju godbe 4 Javen ljudski shod pod milim nebom (oziroma v Domu). 5. Javna telovadba Orlov. G. Ljudska veselica. — Pri vsej slavnosti bo sodelovala vrla orlovska godba od D. M. v Polju. Za Orle, ki bodo nastopili pri javni telovadbi, bo od 1. do 2. ure skušnja; dotični naj dojdejo pravočasno poprej. Cenjena društva se vabijo, da se javnega obhoda udeležijo z društvenimi znaki in po možnosti tudi z zastavo. P. n. oD-činstvo se uljudno vabi k obilni udeležbi. — Cerkniško okrožje Orlov. , Občni zbor Slov. katol. izobr. društva na Lokvici se vrši dne 2. junija ob 9 uri dopo -dne v društveni sobi na Gor. Lokvici. 1 opoldne društvena veselica s sledečim sporedom: 1. »Kmet Ilerod«. burka v dveh dejanjih, i. Tamburanje. 3. »Jeza nad petelinom«. 4. I etje. 5. Prosta zabava. . w ... ŽeUmlje. Tukajšnja dekliška Marijina družba obhaja dne 2. junija, na praznik presv Trojice, desetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki bode tudi blagoslovljenje nove zastave, katero bo izvršil mil. gospod stolni dekan Ivolar. Sprejem Marijinih družb je ob dveh popoldne; pričctek v cerkvi ob pol treh. K tej slovesnosti se uljudno vabite dekliške Marijine družbe iz sosednjih župnij. ženski odsek katol. izobraževalnega društva Žiri - Dobračevo priredi dne 2. junija t. 1. v Domu veselico z igro »Naša kri« in drugim zanimivim sporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. Spodnjeidrljskl Orlll Uljudno vabimo vse naše somišljenike in prijatelje k veselici, ki jo priredi naš telovadni odsek v nedeljo, 2. junija, ob pol štirih popoldne v prostorih gosp. A. Svetličiča z zanimivim sporedom. Vstopnina za osebo 20 vin. Prostovoljni prispevki v korist odseka se hvaležno sprejmejo. K zanimivi igri in mnogobrojni udeležbi vabi telovadni odsek Orel. Ajdovec pri Žužemberku. Tukajšnje pevsko in izobraževalno društvo »Škrjanček« je po daljšem odmoru zopet priredilo v nedeljo, 5. maja, veselico, ki je uspela prav dobVo. Ženski zbor je zapel prav dovršeno novo skladbo tukajšnjega g. organista Al. Puclja »Izgubljeni cvet«. Moški zbor je zapel prav pohvalno štiri pesmi. Igra »Repoštev« se je izvajala dovolj dobro. Posebno so ugajaii mali pritlikavčki, ki so kaj vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Prireditev so posetili osobito gostjo jz Žužemberka, Dobernič in Dvora v zelo obilnem številu. — Prihodnjo nedeljo, 2. junija t. 1. (na žegna-nje) priredi »škrjanček« veselico na prostem, pod kozolcem g. Josipa Legana z zelo izbranim sporedom. Igralo se bo »Zdaj gre sem. zdaj tja« in »Kmet in fotograf«. Mešani zbor bo zapel par narodnih pesmic, ženski zbor ponovi »Izgubljeni cvet«, moški zbor zapoje »Planinska roža«, »Slovenac i Hrvat« in »Na straži«. Kdor želi razvedrila in zabave, naj pride v nedeljo, 2. junija, v Ajdovecl Vrhnika. Katol. slov. izobraževalno društvo (Orel, Bogomila) in Katol. dnJštvo rokodelskih pomočnikov prirede v nedeljo. 2. junija, ob ugodnem vremenu skupen pešizlet v Borovnico. Zbirališče pred »Društvenim domom«. Odhod točno ob pol dveh popoldne. Zanesljivo naj pridejo zlasti vsi Orli vrhniške fare, ker se bomo ob jzletu tudi fotografirali. Takoj po prihodu v Borovnico je v ondotnem »Društvenem domu« orlovski shod in seja vrhniškega okrožja, na kateri se imamo pogovoriti o letošnji podzvezini prireditvi, ki bo dne 30. junija na Vrhniki. Na shodu govori brat dr. Jure Adlešič iz Ljubljane. Ker bo ta pešizlet gotovo združen z neprisiljeno zabavo, naj se ga člani in članice kakor tudi prijatelji naših društev v obilnem številu udeleže. Občni zbor živinorejske zadruge za občini Zminec ln škofja Loka bo v nedeljo, 9. junija, dopoldne ob 10. uri v prostorih gospoda načelnika M. Pečnika v Bodovljah št. 1. Vabijo se vsi člani, pa tudi drugi, ki se zanimajo za živinorejo. — Načelstvo. POROČILA O PRIREDITVAH: Mladenlški tabor šentpeterskegn orlovskega okrožja se je 19. maja nad vse pričakovanje obnesel. Ljubljanska okolica je pokazala, da tu niso tla za liberalizem, ne za socialno demokracijo. Okrog IGO uniformiranih Orlov se je zbralo na tem taboru, da jasno izpovedo svoje versko prepričanje, da si iznova prisežejo- zvestobo in prijateljstvo. Vasi Jarše Obrije, Šmartno ln Ilrastje so bile okrašeno zastavami, sploh je bil sprejem od strani ščanov najlepši, za kar naj sprejmo najsrf nejšo zahvalo. Nasprotniki so se poskrili koi niso mogli prenesti to lepe manifestacijo naš« katoliške organizacije. Mnogim je odprlo oOi kje imajo iskati prijateljev in zato se Ijotio naše vrste pomnožile. Na taboru v Jaršah uaa jo pozdravil domačin g. poslanec Dimnik in predsednik Zveze Orlov brat dr. Lovro Poga{. nik nam je v lepih besedah očrtal cilje oriov! ske organizacije; na taboru v Šmartnem naa je pozdravil g. gerent Oražem, za njim jc ,, državni in deželni poslanec dr. Krek razložil' veliki pomen organizacijo v ljubljanski oko. lici, kamor sili liberalizem s svojimi populi-nimi idejami. Pri sv. maši je svirala orlovska godba iz D. M. v Polju. Tabor je zaključit predsednik okrožja preč, gosp. župnik Janko Petrič z zahvalo na vso udeležence. Popoldne so so Orli udeležili šmarnic; po šmarnicah se je razvila prijetna zabava, ki je prinesla 418 K 16 vin. čistega dobička za pogorelce v Toma. čevem, za kar imajo velike zasluge dekliški odseki iz Šmartnega, Most in Ljubljane in da. rovatelji lepih dobitkov. Veseli moramo biti tega dneva, ki je bil praznik krščansko mislete mladine v ljubljanski okolici. Dobrnlč. Naj spregovorim nekoliko več o novi i g r i »J u r i j K o z j a k«, ker bo gotovo zanimalo še tudi druga bratska društva. Dejanje, ki se vrši v Jurčičevi povesti »Jurij Kozjak«, se odigrava v naši župniji. Kozjcški grad je sedaj seveda že razvalina. Povest je torej naše ljudi jako zanimala. Razumemo torej, da je hotelo videti igro tudi na odru. Naprosili smo zaradi tega jako nadarjenega tuk. rojaka J. B., da bi nam povest priredil za naš oder. Kakor je kritika pokazala, so mu je to zadosti dobro posrečilo. Nekateri prizori so v resnici izvrstni: pri drugih bi bilo želeti še nekatero izpremembe — in bi bila igra prav izvrstna. Igra je prirojena za samomoSko vloge; nastopi najmanj 20 oseb; na večjih odrih naj bi se vzelo več oseb. Igra se tudi lahko na manjših odrih; ne zahteva preveč draga kostume in ne prevelike scenerije. — Igrali smo jo dvakrat, obakrat ob natlačeno polni dvorani; drugič nas jo počastilo obilo prijateljev in gostov iz sosednjih župnij, celo tam od Mirne. Vloge so bile prav dobro razdeljene; posebno glavne vloge so bile v prav spretnih rokah. Igravce je vzel na papir fotograf, da bo spomin na to prireditev bolj trajen. — Ce bi morda želeli še kje prirediti »Jurja Kozja-ka«, naj se obrnejo za natančnejše podatke n* tuk. izobraž. društvo I žužembork. V nedeljo, dne 19. maja po popoldanski službi božji je izobraževalno društvo napravilo zabavno prireditev, obsegajočo dvojno godbo — na pihala ln tamburanje ter šaljivo predstavo »Občinski tepček«. Godhene točko so se vse lepo obnesle. Posebno jo ugajalo tamburanje slovenskih narodnih pesmi: »Na vasi«, ki so za tamburanje od M. Ilajuka prirejeno izšle pred nedavnim. Kar se tiče pihalne godbe, se mora priznati marljivost mu-zikantov, da so po tako kratkem presledku od svojega prvega nastopa mogli zopet nastopiti z novo koračnico »Castraldo-Marsch«. Da so to pot že tudi bolj sigurno nastopili, je umevno. — Predstava »Občinski tepček« so je v prvem in drugem dejanju izvršila prav dobro; šepati pa jo začelo v tretjem dejanju, ker je bil nekatere igralce spomin zapustil, tnko da je šepetalcc imel zelo važno vlogo. Drugače je pa ta igra, polna izvrstnega humorja -vzbudila mnogo zabave in smeha. Stavi pa tudi zelo velike zahteve na igralce. Kar se tiče udeležbe, je treba pohvalno omeniti, da sta so zlasti sosednji fari Ajdovec in Dobmiče s prav častnim številom udeležencev odlikovali Komenda, 20. maja 1912. Lep dan bil » za naše Katol. slov. izobr. društvo preteklo nedeljo, dne 19. t. m. Priredila se je igra »Deseti brat« in naš mešani pevski zbor je po« vodstvom g. nadučitelja Krmelja prvič polno-številno nastopil. Pohvalno omenjamo pevke T1 In pcvce, ki so z Gregorčičevo: »Nazaj v planinski raj« pokazali, da je težka umetna pesem tudi med nami mogoča. In kaj naj rečemo o igri sami? — Igralo se je razen malih izlem tako izvrstno, da smemo nedeljsko igro jtaviti na vrhunec vseh dosedanjih. Naši vrli igralci in igralke so pač pekazali, kaj zamore vztrajnost ter resna volja za dobro stvar. Zato pa le krepko naprej za izobrazbo in pošteno tabavo do novih lavorik. Dvorana je bila nabito polna, počastili so nas vrli sosedje od vseh Štirih vetrov. Mnogi pozneje došli niso dobili prostora. Da se občni želji vstreže, ponavljala 6c hode igra »Deseti brat« na binkoštni ponedeljek, dne 27. t. m. Dob. Na Binkoštno nedeljo so se zopet enkrat postavili naši fantje. Moški zbor je zapel par lepjh in priljubljenih pesmi, tamburaški zbor pa je pokazal svojo izurjenost v vcnf ku narodnih pesmi. Krasno so igrali fantje Saloigro »Izgubljeni sin«, burko »Peter in avtomat« je pa-pripruvila gledavcem prav obilo neprisiljene zabave. Za igro »Izgubljeni sin« bo nam naši prijatelji v Domžalah posodili krasno obleko, za kar jim izrekamo najsrčnejšo zahvalo. — Hranilnica in posojilnica ima v nedeljo, dne 9. junija, občni zbor v kaplaniji. Z Rake. Veselica, katero je priredila šolska mladina v nedeljo, dne 12. maja, popoldne na šolskem vrtu, je izvrstno uspela. Kljub vladajočemu vetru so naši mali igralci nemoteno vršili precizno svoje vloge, katere eo l>ile zelo primerno razdeljene. Sploh je imela cela veselica najlepši vtis na občinstvo, katerega je bilo ogromno število. Hvala vsem, ki ee trudijo in kaj žrtvujejo za našo mladino — našo bodočnosti Dobre knjige. Nov inolitvenik za Marijine družbe jo izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb zato, da se vpelje enotnost v vse Marijine družbe. Tako bodo imeli člani moiitvenik, ki zadošča za vse potrebe, ker obsega pravilnik, obrednik in moiitvenik v eni knjigi; moiitvenik je tako jiopolen, da bo služil celo onim, ki ni vpisan v Marijino družbo kot navaden moiitvenik. Moiitvenik je zelo lep, majhen ln priročen, pri vsem tem jo pa knjižica po vsebini vendar zelo obširna in ima nizko ceno 1 K 50 v za v platno vezan izvod, z zlato obrezo 2 K 30 v, v finem šagrinu pa 2 K 80 v. — Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. 100 Praeludia organi je naslov zvezku, ki ga je izdal stolni regens cho-ri g. Stanko Premrl, založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, cena 3 K 80 v, po pošti 20 v več. Preludije so daljše in krajše; nekatere so prikladne za vstop ali konec božje službe-, večina služi za medigre. Izdaja je priročna, kor ležeča, papir lep in trden, tisek iz-redno krasen, napak nobenih. Igre bodo šle po celem svetu, priporoča jih tehtna vsebina. Staršem in vzgojiteljem. Navajajte d"roke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. Spisal o. Julij Lintelo D. J. Cena 25 vin., 20 izv. in več po 20 vin. Založila »Katoliška Bukvama«. Knjižica ima namen, da bi starše in vzgojitelje poučila o želji sv. očeta •n jih pridobila in navdušila za to, da bi vzgojili nov red, ki bi si s pogostim Prejemanjem sv. obhajila ohranil vedno nadnaravno življenje milosti božje. iV resnici, želeti bi bilo, da jo dobe v roke vsi vzRojitelji, vsi slovenski starši! Carl Kronstetner- jeve trpeži lagadne SKRIVALNICA. trpežne, apnene barve postavno zavarovane v 50 vrstah od 24 v kg nagni. Ze desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponare|an|a. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 122G Email-fagadne barve, ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane facade, lesene zgradbe: kot kolibe, paviijone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, stroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto. CARL KR0NSTEINER,Dtniaiiii.jaUpH23 Zaloga: Brala Eberl, LJubljana. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 22. maja: 15, 54, 5, 70, 51. ' Gradec, 25. maja: 11, 53, 62, 51, 46. Dunaj, 25. maja. 2, 32, 19, 66, 82. Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schichi" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček »Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce. Kje je mlinarjeva hči? Pomanjkljiva prebava je vzrok zelo mnogih bolezni. Za vedno uravnavo prebavljanja služi dr. Rose balzam iz lekarne H. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi. Dobi se v vsaki lekarni. — Glej oglas! r 9 izl I Ste I Lo MOJA STARA izkušnja mo uči, da moram za nego kožo rabiti le Steckenpferd lililno mlečno milo Berginanna & Co., Tečin ob Labi. Komad po 80 vin. bo dobiva povsod. 442/11/12 Tržne cesse za 100 kg. Ljubljana, 28. maja 1912. Deželni pridelki: Pšenica .... Rž...... fljda ..... JeCmen .... Oves..... Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova LeCa . . . , . Grah..... Laneno seme Grašlca .... Domača detelja . Fižol RlbnlCan . Fižol PrepeliCar Fižol Mandalon Čebula .... Krompir . . . Zelje sveže . . Zelje kislo brca soda .... Repa gorenjska . Repa sveža . . Repa kisla brez soda Brinje..... Kurilna .... Orehi . j . . . Gobe suhe. ■ . Ježlce...... Želod...... Smrekovi storži Seno...... Slama..... Stelja...... Cena | K V 16 — 00 10 60 22 — 24 r.o 18 60 21 90 20 _ 28 30 43 40 22 — 40 _ 38 60 38 — 17 00 11 50 118 _ 28 75 — 60 4 00 3 30 2 30 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . . . PraSICI..... Ko£!rurii . . . . Kuretnlnaln drugo: Maslo kuhano od K 200 — do . . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Slaninasveža(Speh) Slanina prekajena . Mast svinjska . . Lo)....... Jajca 100 komadov Plšancl . , . . . Golobi..... Raca...... Gos...... Kolonljalno na dobelo Riž Rangon od K 28 — do . . ava Santos od K 278'— . . . Sladkor .... Petrolej .... Cena DO 11» 10« 132 100 Gospodarska zveza v Ljubljani. Zaloga kave, riža, sladkorja itd. Priporoča se trgovcem na deželi. Prodaja semenski fižol, ribenčan, prepeličar in mandalon. Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil. Samostojno eksistenco si more zagotoviti marljiv gospod ali dama kot voditelj podružnice neko razpo&iljalne. Letni zaslužek 5000 do mo K. Strogo solidna stvor, pri-morna zu vsakogar bodisi v mestu ali na deželi Prodajalna ni neobhodno potrebna. Moro se izvrševati tudi l;ot postranska obrt. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod „Fiilalleiter H. F. 82" na anončno pisarno ,,Propaganda, Dunaj XIII. 8. 1710 in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, cefir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči 40-5o m kakov. K 17 40-50 m II. kakov. K 22 proti povzetju,pošt. prosto. Franc MarSIk, Češka Čer-ma, poŠta Nacbod. 4 lidos za poskušajo nn ogled pošiljam ccno moja preizkušena kolesa oziroma «Bohe-mia» pnenmatiko In po sa-mezne dele koles. Zmerni plačilni pogoji. 1 ustrovani cenik zastoni I F. DuSek, tovarna, O počno, St. B. Nr.2lC9, Češko. 10*31 Jir-MN 3 letno jamstvo Naivt ejn in najboljša t vrdka za kolesa; šivalno stroje tor njihove dele. Najboljši izvor za kolos, šivalne stroje, pno-nmatiko in tlmgc potrob-ščine. .lanus kolos s 3 lotniui jamstvom od 95 K naprej, zunania pnenmatika (Man-tol) o u K 4-20. notranja pnenmatika (Lutischlanch), prvo kavosti. nesešiti. od K 2'80, ccetilinsko svetilke od K 2'—, od K 1-20 ročni zvonci in dr-od 20 h, prvovrstno verižice od K 2-70, pedali prve vrsto od K 2-fi0, nesta s prostim tekom (Freilaufnabe) od K 12-50 naprej. Sedla, torbice, osi itd., za vso sisteme, nmlj. cevi v vseh morah itd., najceneje. Lastno poprave, zavod za ponikllanje inemaj liranje. Pošilja vsak dan po pošti. Zahtevajte cenik 1912 zastonj in poštnine prosto. Dvorna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg. Dunaj I. Stnbenring Vsem sotrpinom naznanjam radevoljno in brezplačno, kako som naglo in trajno ozdravela od dolgoletne in težke bolezni ASTHMA Gospa Ana Dietz, I\-o-nakovo 89, Kaiserstr. 49 Rženo-slBtfno kavo pošilja proti povzetju v zavojih po o lig za K 3-75 in kot nameček lepe platnene brisače, žepne robce itd., tovarna 927 Fran Sax MasMi p Prosim, poskusite. [fi Eastonj kljub splošni draginji dobi lepo uporaben predmet, kdor naroči 5 l?g-zavoj S ržene Uavp »Iprobat". 1 poštni zavoj stane samo K 3'70 poštnine prosto. »tprobat" tla sam brez drage zrnate kave zdravo in okusno kavo. Pristno samo če je vrečica zaprta z znamko ,,1'ROBAT". Gernsdorf. žitna pra-žarna: Bernsdorf 20 pri Trutnovu, Gcško. Kuusrfe s no, - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. za žganjekuho, zeleno in rudečo barvo za žganje, Bosansko slivovko in sladko papriko pri Franc Cveku v Kamniku. lf>49 Proda se: dva velika kotla Pridnega in krepkega dečka, poštenih krščanskih staršev išče kot iw učenca za trgovino z mešanim blagom Fran Oblak Sv. Gregor, pošta Ortnek. (fl5 Posestvo je naprodaj v križki lari pri Tržiču. Pri njem je 10 rnerni kov posetve, lep vrt, travnik in gozd. J *iežiV1 se lahko dvo govetli in tri prašiče. - (;,.n!l ' izve pri lastniku Franc Kleindienstu v Goričah pošta Kranj. Dober, pošten, zanesljiv, če mogoče zu vsako krojaško de- rjOmOČnik se sP™irao lo sposoben p Vili Votlin. tako i v t m i no delo pri SIMON JUVAN-U v šent Vid„" nad Ljubljano, j, Mladenič - organisf ki ima fin posluh in vsaj nekoliko smisla za mehaniko, se sprejme v trajno službo. Ponudba na upravo tega lista pod »Organist 1705«. janež Eržen, Cerklje šlev, 93 pri Kranju priporoča v nakup raznovrstne dobre kose in srpe tor razno drugo železje, posebno še emajlirano posodo, v veliki izberi po nizki ceni. ITm 1447 Ne stane nič! Zastonj pošiljam povsodi vzorce sukna, blaga za obleke, za bluze, perilnega blaga, modnega barhenta, platnine, oksforda, posteljnine, kakor ludi vseh vrst blaga za go po-dinjstvo, s čimur se pri veliki izberi in nizkih < nali more tudi doma prav zelo ngodno preskrbeti nakup. Kari Worsche, Maribor ob Dr., Gosposka ulica 10. Jfaročajte naravnost iz £jubljane od prve razpošiljateljske trgovine razno blago in obleke. Izvleček iz cenika. Bela kotenina močna, bela kotenina . . . meter 40 vin. fina, bela kotenina .... „ 47 „ posebno fina, bela kotenina . „ 50 „ amerikansko platno .... „ 56 „ čisto mehka kotenina ... „ 48 „ fina „ „ . . . „ 53 „ Kotenina za rjuhe, 140 do 150 cm široka prve vrste..............K 1-10 flnejše vrste........... 1-35 najmočnejše vrste....... 1-45 Koltrl (odeje) rudeči, veliki....... satenasti s pisano podlogo satenasti s satenasto podlogo Flanelaste odeje cenejše vrste, tigrasto finejše, lepo rožaste . zelo fine, lepo rožaste K 6-60 „ 10-50 K 2-„ 2-50 „ 3-80 Konjske plahte cenejše vrste . . , boljše „ ... debele in težko vrsto fine, suknene . . . K 2-- „ 260 „ 4-80 „ 6-50 Izgotovljene slamnice navadne velikosti in vrste .... K 2-20 Cvilh za blazine po kakovosti blaga, 120 cm široko po 90 vin K 1-20, K 1-50, K 170. ' Ženski pasovi Pasovi komad K 1-10, K 1-50, K 1-80. Modrci K 1-80, K 2'30, K 2-70, K 3-—, K 5 —. Kiotasti predpasniki od K 1-20 do K 3-40. Perilni predpasniki od K 1-12 do K 140. Ženske srajce iz bele mehke kotenino lepo opisano K 2-40 do K 3-—. Moške srajce, bele in pisane od K 2-— naprej. Kambrikasti ostanki 25 metrov-skupaj zavitek 25 metrov K 10--„ 12-50 Hlačevine za moške obleke 120 cm široka, meter od K 1-70 do K 3-20. Sukneni ostanki za moške obleke 3-20 m dovelj za obleko celi ostanek K 9 —, K 12--, 14-50 svitlo in temno. Ostanki ženskega blaga v različnih barvah široko, m od 85 v naprej. Varočajte toraj tu navedeno blago v Vašo zadovoljnost, ker se pošilja proti povzetju, čez K 20- poštnine prosto R- Miklauc. Ljubljana. Stritarjeva ulica št. 5. Hnrijinim družim naznanjamo, da se bo dobilo Hainoveiše vodilo od 20 maja naprej v vezavah po 1 K in 1-50 K. Pravilnik in obrednik sta nespremenjeno ponatisnjena iz „Novega vodila". V tretjem in Četrtem delil pa Marijin upostol Grinjon uči, kako so pride k Mariji, in kako moli tisti, ki jo postal Marijin. Družbenica, ki šo ni prebrala Grin-njonovih vabil v Marijino družbo, naj si gotovo omisli ..Najnovejše vodilo!" Všeč ji bo tudi najmodernejša oblika novo knjižico. — Mladeniška vodilu so dobo šo po 60 h. — Dekliška pa no vef. l'afi pa šo skup vezana z rlebolotisknim molitvenikom. — „Hči Brezmadežne" jo v zadnjih izvodih v prodajalni „Ničman". Pomočnika in vajenca ia kleparsko obrt, z vso oskrbo sprejmo takoj Vinko Belec v Kranju stavbeni in galanterij- iki klepar. 1671 27 letno delile zanesljiva in varčna, z dobrimi spričevali, si želi službo v župnišče na deželo ali na večjo posestvo na deželi. Naslov pove Uprav. „Domoljuba", pod št. 1669 (znamka za odgovor). 1609 1'ridna kmečka zakonska dvojica brez otrok, se sprejmo proti dobri plači in o-Bkiiii za neko manjšo kmetijo na Koroškem. Žena mora biti dobro vešča molže. Potrebna so dobra priporočila. Ponudbe pod 1687 na upravo lista »Domoljuba«. 1687 Majcenejši nakup suknu, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razne vrsto odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino I. Kcstevc, Ljubljana. Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579 krasno posestvo oddaljeno 25 minut od postaje Zihpolje (Maria H.-iin) in 15 minut od farne cerkve in šole 2ih-polje, obsegajoče okoli 65 oralov travnikov, njiv in ,'rozda, vse skupaj. Hiša in hlevi vse v dobrem stiuiju. Bedi se do 20 glav živine. Cona po dogovoru. Natančno so poizve pri lastniku Mihaelu Jci.na, št. Urh. p. Žihpolje p.Celovcu, Koroško. Najboljša in najconojša postrežba za drogor^e, kemikalijo, mndieinnllin zelišča, tudi jio Knoippu, ril,jo ol.|0. toaletno predmete, totografično aparato in potrebščine. sreds..vn r.u desintekcijo. Velika zaloga najfinejšega konjaka in ruma. 11720 Oblastveno koncesirana oddaja strupov. posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, so-litor, ecojan. ltolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila so izvršujejo točno in soliilno. Drogerifa Anton Kane, Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Kupuj o po najvišji coni razna zelišča (rožo), evotjo, korenino, somena, skorjo itd. Ceniki zastonj. Za živinorejce: a šivilje ,, Pri nizki ceni" Zargi Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 5. Dobi so največja izbira in vse po priznano najnižjih cenah in najsolidnejši postrežbi, 500 kron I Vam plačam, ako Vaših kur-in očes, bradavic In trde loie tekom 3 dni brez bolečin nc odpravi mo| uničevalec korenin Hia-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. f'l 2 Kemeny, (Kaschau) I. PoStnl predal 12/161, Ogrsko. Naročajte,Slovenca1 stif. it*. .t> ,t* .t> xtx »t> xtx x*x xt/ - . -. .. . -. .. . — —. . i prolii p®šimmi | Sj Ako hočete mirno spati, krijte strehe z asbestnim Skril jem ki je štirikrat »ZENIT" *A S lažji od opeke, zelo ličen in ne drag. t J, ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, Ljubljana. £ g________________________________________________________________=___________________$r -(> *|« -,v Proda se iz proste roke BlIŠcl TjE^ z zemljiščem za dve glavi živino. Zraven tudi nekaj gojzda. Več sc izve pri lastnici 1657 Jeri Kaštrun v Puštalu št. 18 pri škofjl Loki. Fino semensko ajdo francosko (japonsko) in tuzemsko najboljše vrste 1151 ima za oddati Vilh. Steinherz, Ljubljana Dunajska cesta. Mathianova hiša Za rim. kat. župni urad mesta Varaždina se išče izurjen Nastop takoj. Plača po pogodbi in sposobnosti. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost na župni urad v Varaždinu ali pa na upravo »Domoljuba v Ljubljani. 1672 1080 Zahtevajte vselej Izrecno le tekom 19 let najbolje preizkušeno ..BarthePovo klajno apno. Ponaredbe zavrnite) Dobiva se pri vseh trgovcih; kjer ne, pišite naravnost Mihaelu Darthel 4 Go„ Dunaj X/1 Sfccardsburgg. 44 6 kg 2 K z Dunaja, SO kg 11K Iz LJubljane ali Maribora Dopisuje se slovensko! Lični! Trpežni! Cene brez konkurence! Tovarna In ipe-cljalna trgovina kovčegov,torbic ^ In usnjene robe I Josip Wlnkler 1 k sinovi. ° Ustanovljen« 1876 | Dunaj/.,H/mmsI-Sfortoasse l/L Wlnkler-Jevl nizki kovCeji od K 32 c. £e 1'80 najnovejši amerik. fotogr. aparat „5>icollo". = Eleg. in natančna izvršitev, porabna tudi za potov, in izlete. 4X6 cm vel. Kompl. z opremo, poizkusno sliko In na-'ilon vodilom, po katerem more fotegr. vsak začetnik, brez predznanja, in izvršiti slike. Proti povzetju le K 1-80 pošilja: Leop. Schaediter, Dunaj 522 XVL/2, Lercbenfeldergurtel S. lila Kupi se dobro ohranjena stabilna ponudbe pod »Parna lokomobila 1707« na upravo »Domoljuba«. 1707 in ženske kakor tudi v svojem razvoju zaostali otroci se morajo okrepiti, odporna sila njihovega živčevja sc mora povečati. V dosego tega namena je največje važnosti, da se cla organizmu zadosti redilnih snovi. Kralj redilnih snovi je Nutrigen, v katerem so združene glasom uradne kemične analize najboljše redilne snovi. To svojstvo, prijeten okus in lahka prebava ga je naredila svetovno znanega. Nutrigen ni nobeno zdravilo in nobeno raz-dražljivo sredstvo, ki bi povzročalo kake neprijetne posledice, ampak sestoji iz popolnoma neškodljivih kemično čistih redilnih snovi. Cena Nutri^ena je nenavadno nizka: 1 Škatljica 4 kTOllB, 3 SkatljiCB 10 kron. Pošiljatev po povzetju ali pa predplačilu. Svari se pred ponarejanji. Vsaki pošiljatvi se priloži popolnoma. zastonj vporabno navodilo, ki vsebuje glavna načela koristno prehranitve. — Na željo pošljemo zastonj in poštnine prosto vporabno navodilo živ-ljenskega sredstva Nutrigena. Nntrfgen-pDdietje, BBsdissipiSia vil, Elisabethring 16, oddelek 170. KjiooUS' U mJMlIlljiv^i« kosi sedanjosti je Ia oslini turška kosa z znamko slika Turka Te vrste kose so Iz najboljšega amerikanskega srebrnega jekla, katere se pred vsem dragim odlikujejo l posebno lino !zpcl]avo, lahkoto ln nedosežno rez]o. Dolgosti so 20 dobiti: «1 07 7! 78 S4 60 cm Cena kosam je: l 2;S0 To naročilu 10 komadov skupaj jih pošl em franko na vsako postajo. — Se priporočam F. S. Skrabar. trgovec v Kran|skl gori- 861 Najboljši izvor fijM Ugotovljenih postelj li dobrega, češkega, postelj.pcr)a. » Napoliena v gostem, rdečem nankingu r—"JSl (Inletu): i pernica 180X120 cm In 8 poa- zglavnlcl, vsaka so co cm, z novim, JL? f?^ mehkim, trpežnim perjem K 10'—, pol- / e! 3? P"'1 K 20'- • P"'1 samo pcrnlca J KlE!/QF K k 12 —, K14-—in K 16—, samo / / Eh pudzglavnlca K 3 — K 3-50 K 4 . Dvo- / t ESu? M delna pernica 200X140 cm K 13, K 14.50, f K 17 50 In K 21- . K isti podzglavnlca •---s. 00 ,70 K 4-50 in K 7.'50. 5 kg W i novega, dobrega, belega, po- BL I steljnega peria brez pruliu \ Hk J K 24'—, snežnobelega K 30*-. V^ / boljšega K ."0-—, najboljšega ^^^ ■ ■ v • y K 45'—. 5 kg neskubljenega JV"-« "losjega peria K ->6 in K :io. i.. V Bel puh v velikih kosmičih K 5- . boljši K r.- . najboljši perni puli K G-50 za 1, kg, siv puh 1: kn K L»-50 in K 3-—. Pošilja poštn nc presto proti povzetju. Zamena dovoljena, če sc povrne poštnina Večkrat odlikovano. Tovarna štedilnikov H. Kcloseus, Wels, Zg, Avstrijsko, Po dobroti In kakovosti nepre-kosljlv železni, cmajliranl, por- <*~e> celanasti štedilniki kakor tudi iz —I majolike za gospodinjstvo, hotele, jj!'.''^ jgS I restavracije i d. Načrti za ku- JlfTih-S-l V SM 1 hlnje na paro, pllnove Štedilnike, iimjt--—j i irske peči za trajno kurjavo Do- IH31I&—3 ■K'** bijo se v vsaki železni trgovini, ...—, kakor tudi vsaka pastlla. Vsakoletna poraba vei kot 60.000.000 kosov, Edina Izdelovalnlca; Prva Soška akcijska družba za orlental, sladkorne In čokoladna izdelke, Kralj .Vinohratfy, Dunaj VI., Theobaldgasse 4 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od — ^ 3/ brez ot,biika- ,ako- da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - H ^ /4 / O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tedr.ih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat H. Kalan 1. r., Kanonik I. SuSnlk I. r., zdravnik v LJubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. T-> rm rn rrnrrjjj^n Posteljno perje znamka Avstrija priporočajo najbolje 5 k£ K p 60. boljše K 12 —, belo K 18*—, | sncžnobelo K 30-—, K 36'—, najfinejše K 42 -K 48 -, naredi polne in najlažje postelje, i zato v •like pernice z dvema blazinama od I 18 K naprej. Dobiva se le | D. Schnurmacher, Taus 246 Češko Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. PoSilja poštnine in carine prosto po povzetju. HlnfAril Avtorji na surovo olje iVIOlOI II. In z močnim pritiskom od iti do £0 H P. Obratni stroški 1 I1,, vinarja na uro za konjsko silo. Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol : od t—50 HP, kakor tudi Iokomobll od L' .ti HP. Obratni slroSki 5-6v:narjev na uro za konjsko silo. I. VVARCHALOVVSKI Dunaj, 111., Pauiusgasse 3. — BudapeSla, VI., Vta-kiirut 37. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj. Mifeiit FJ.Uidic&Romp.,1««"^ tovarna zarezanih streSniHov ponudi v vsahl poliiimii množini patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivač ' s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola" Brez odprtin navzdor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streli sedanjosti. Na teljo polijemo takoj v:orce in popis. 814 Spretni zastopniki se iSfisji. se je dosedaj Sc vsak ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanlmivi in bogato ilustrovani cenik velezanimivl In bogato ilU' strovanl cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje 5 vinarjev za dopisnico na tvrdko se dobijo najboljša, najlepša in najcenejša pri svetovno znani razpošiljalni trgovini vLjubljani, Mestni trg, 25, ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, H se \am dopošlje takoj, poštnine prosto. , H. Suttner, Ljubljana št. 1 t LJubljani, Mestni trg, 25. Predno se odločite za nkup ur, zlatnine In src! mine zahtevajte cenik. Mestni trg štev. 25 Zahtevajte cenik! št 1092. orehro z lepim kamnom K 1.10 5t 1085. Zlato na srebro K 2.40 g Št 1085. 14 karat zlato K 6.30 Št 1014. 14 kar. r!at» »riek t lepim kamnom K 5.90 Št 1012. SrZek, zlato na srebro x lepim karan. K 1.80 Št. 803. Jeklena ali nikel nasta cllinder-rem., trpežnim kolesjem, K 7,90 Št 804. Srebrna cilinder' rem., močni srebrni pokrovi, trpežno kolesje, K 9.50 087, 2lato na s-ebro t p kamnom K 2.40 14 karat zlato K 3.80 >ž