Dva neprijatelfa. Na eni strani Pivko — na drugi Pucelj. Beograd, konccm junija. To sta dva jimaka, ki znata zavijati rcsnico! Pivko je celo še tako drzen, da se na shodih norčuje iz slovensikih davkoplačevalcev. Pucelj pa, ki je sedaj tudi v opoziciji, in ve, kako odločno se Jugoslovanski klub bori proti vedno višjim davkom, namenoma borbo proti krivici razlaga drugače nego v istini je. Poglejmo, kako se ta dva gospoda obnašata! Dr. Pivjko! Mož je s pomočjo učiteljske agitacije dobil tudi nekaj glasov kmetskih davkoplačevalcev. Sedaj pa vi, kmetski volilci poglejte, kako se iz vas norčuje! Dne 31. niarca je Pivko glasoval za nove davke in za zvišanje starih. To stoji kakor amen v Očenašu. Dne 13. junija je isti Pivko v parlamentu glasoval proti Vcsenjakovcmu jplredlogu za znižanje dohodnine in za znižanje taks. On tega niti ne taji. Pivko mora tako glasovati, ker stoji njegova stranka na stališču, da še Slovenija ni preveč obdavčena! Saj je »Jutro« pisalo tako! Pirko pa pride sedaj in na shodu saruostojnih denaoikratov v Mariboru, 20. junija govori, da so predlogi poslancev Slovenske ljudske stranke za znižanje davkov, za zboljšanje žalostnih raziner »navaden humbug in goljufija«. Pivko si drzne reči, da hoče »samo dokazati, kako globoko so padli slovenski klerikalci«, ker se brigajo za Slovcnijo. Kaj takega more izgovoriti samo človck, ki mu je blagor Ijudstva deveta briga. Vprašam: Ali je to šala, če naši poslanci obsojajo politiko Fašič-Pribičevičeve vlade; če obsojaj-o, govorijo in glasujejo proti povečanju davkov; če predlagajo ,da se morajo davki znižati; če obsojajo korupcijo, to je ¦strašno razmetavanje in zapravljanje davčnega denarja; če zahtevajo varčevanje v državnem gospodarstvu; če govorijo za znižanje vojaštva in izdatkov za armado; če zahtevajo samostojnost Slovenije; če se z vso odločnostjo protivijo brezverskemu šolskemu zakonu; če zahtevajo za naše kraje krščansko šolo; če naši poslanci ne jbožajo z mehkimi rokavicami ne Pašiča, ne Pribičeviča, ne Žerjava, ne Pivka, ampak z vso odločnostjo, z glasno besedo in če treba s pestjo ugovarjajo proti krivicam, ki se godijo našemu ljudstvu? In če se potegujejo naši za pravice invalidov in drugih revežev? Ali jr to šala, humbug in goljufija? Ali s tem pada ugled Slovencev, če nočemo biti podlaga peti naših protivnikov! Pivko, Pivko, daleč si padcl, da upaš celo javno smešiti pravice slovenskega ljudstva! Sedaj pa Pucelj! V svojem »Kmetijskem listu«, ki bo kmalu zmrznil — sredi poletja — piše, da bi biii »klerikalci«, ko so bili na vladi, lahko znižali dohodnino in se tako tudi on norčuje iz Vesenjakovega predloga za znižanje dohodnine. jPucclj; jc bil celi dVe leti kraljevski minisfer zraven Pašiča, a ne enega davka ni znižal. Za časa njegovega ministrovanja se je zvišal zemljiški in drugi davki. — Zakaj se ni Pucelj tedaj usmilil ubogega slovenskega kmeta! Kje je bilo tedaj njegovo samostojno srce? Pri Pašiču! Ni si upal nič storiti za Slovenijo! Res pa je, da so v jeseni leta 1924 naši poslanci in ministri pripravljali predlog zakona o pravičnem izenačenju davkov. Tako bi se Slovenijo razbremenilo. Ko bi naj ta predlog in drugi koristni predlogi prišli pred parlament, pa so »visoki gospodje« našo vlado ^Tgli. Kateri so tisti visoki, vemo vsi. Tudi Puclju je to znano. To sem liapisal, da vidite slovenski davkoplačevalci kaki hinavci in vaši neprijatlji so samostalni demokrati in samostojneži. Ljudstvo jih predobro pozna, zato jim tudi laž in hinavstvo ne bo prav nič koristilo!