20.	FEB.
1971.
LETO X
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
DosSedno varčevanje in znižanje stroškov
To pot smo zastavili tri vprašanja direktorju tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, dipl. ing. Radovanu Vrablu. Našemu povabilu se je rad odzval in na vprašanja odgovoril naslednje:
KAKO OCENJUJETE POSLOVNO LETO 1970?
Z rezultati dela v letu 1970 ne morem biti posebno zadovoljen. Fizični obseg proizvodnje v višini 20,381.351 din je sicer bil za 4 % večji kot prej-
povprečno v letu 1969, smo v letu 1970 OD dvignili za 25 % torej na 1.184 din si s tem nekaj olajšali položaj na kadrovskem področju. Da nismo dosegli svojega proizvodnega načrta z več kot 74 %, so v-določeni meri kriva manjša naročila iz panoge elektronskih sestavnih delov, največ pa aparature s področja zvez. Pripravljali smo se za proiz-
(Dalje na 2. strani)
FRANC GRAMC, ki je v Elektromehanlki zaposlen od 1959. leta, je doživel po vojni nesrečo, ki mu je pustila težke telesne poškodbe. Je invalid II. kategorije in vestno opravlja delovna operacijo krivljenje justlrnega kotnika
Ugodna proizvodnja v Elektromehaniki
Januarsko zadolžitev je tovarna presegla. Ta uspeh je treba pripisati deloma boljši pripravi, deloma pa zaostan-
Direktor tovarne »Elektronika« v Horjulu — dipl. inž. Radovan Vrabl
šnje leto, vendar smo ob tem naš letni proizvodni načrt izvršili samo s 74 %. Vrednost proizvodnje na zaposlenega je pri tem znašala 64.498 din, število zaposlenih se je pa v primeri z letom 1969 zmanjšalo za 2 na 315. Ker smo imeli v ■prejšnjih letih izredno nizke osebne dohodke — 938 din
Letos 25-letnica Iskre
Po sklepu poslovnega odbora bo Iskra Elektromeha-nika Kranj organizator letošnjega DNEVA ISKRE — 4. julija, ki bo združen s proslavo 25-letnice Iskre.
V pripravljalni odbor so bili imenovani: Ivan Cvar, šef kadrovske službe; inž. Vinko Gaber, šef vzdrževanja; Henrik Peternelj, predsednik delavskega sveta; Franc Bajželj, namestnik predsednika poslovnega odbora; inž. Mihalič Stane, sekretar TK ZK; Bogdan Kolenc, predsednik mladinske organizacije in novi predsednik sindikalne organizacije. V pripravljalni odbor pri združenem podjetju Iskra sta imenovana Ivan Cvar in Franc Bajželj. Imenovani odbor ima nalogo, da do konca februarja izdela program proslave.
Glasilo Iskra bo o poteku priprav naše bralce sproti obveščalo. Ker je uredništvo sklenilo, da bo pred proslavo začelo objavljati spomine na preteklih 25 let obstoja Iskre, prosimo člane, ki se spominjajo dogodkov, predvsem iz prvih petih let (1945—1950), da nam priskočijo na pomoč. Vsak prispevek nam bo dobrodošel. Kdor želi v teh »spominih« sodelovati naj čimprej pismeno sporoči uredništvu glasila ISKRA, Kranj, Savska loka 4 — svoj naslov oz. lahko redakcijo obvesti tudi prek telefona 22221 int. 333 v Kranju.
Uredništvo
ku iz decembra. Planirana proizvodnja za januar je bila za 33% višja kot v januarju lani, vendar je presežena za 12,8 %.
Poprečna dnevna proizvodnja v januarju je bila 1,538.263 din oziroma za 10% višja kot v decembru in približno 2,3% nižja kot je poprečna dnevna proizvodnja letošnjega leta.
PROIZVODNJA
V JANUARJU
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji
Kinoakustika
Produkcija
EMI
števci
Stikala
Telefonija
Mehanizmi
Merilne naprave
125.3
199.8
196.8
145.3 96,2
126,6
105.9 120,2
84,7
Skupaj	112,8
DE Rotacijski stroji je zadolžitev presegla približno za 25 % predvsem zaradi zalog izdelkov, ki jih je ob koncu leta ■ dobavila firma Perles, deloma pa zaradi več izdelanih rezervnih delov kot je
bilo planirano. DE Kinoakustika je plan visoko preše-gla, vendar je del preseganja treba pripisati višjim cenam in spreminjanju plana. Material je bil že predhodno naročen, zato je bilo treba izdelke kompletirati, kar pa ja izven predvidenega plana. DE števci plana ni povsem izpolnila predvsem zaradi zastoja v proizvodnji eno in trifaznih števcev. DE Stikala je plan presegla za 26 %. Lahko bi bila realizacija še višja, če ne bi imeli problema zaradi kontaktnih materialov in bronze. DE Telefonija je kljub velikim problemom izpolnila mesečni plan. Največ zastojev povzroča stalno ka-snenje dobav materiala in kupljenih delov. Dosti težav jim je tudi povzročila nujna izdelava central M 48. DE Merilne naprave so zaostala približno 15 % pod planom zaradi nedobavljenih ležajev za sinhrone motorje. DE Mehanizmi je plan presegla za 20 %. Malenkostno so presegli plan pri števcu pogovora, izdelali pa so manj dvo-tarifnih številčnikov.
Primerjava proizvodnje v letošnjem januarju z lansko proizvodnjo v istem mesecu je naslednja:
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	168,2
Kinoakustika	92,6
Produkcija	85,1
EMI	129.2
Števci	124,6
Stikala	116.0
Telefonija	134.8
Mehanizmi	133,7
Merilne naprave	74,4
Orodjarna	145,8
Vzdrževanje	27,5
Druge storitve	34,6
Skupaj:
127,7
,~k z letnega občnega zbora aktiva ZZB NOV Iskra Commerce, ki so ga Imeli 2. februarja 1.1. V prihodnji številki našega mka homo s tega zanimivega zbora poročali malo bolj obširno, saj so se bivši hord pogovorili o vrsti resnih problemov
Z letošnjim letom smo uvedli stimulacijo na izpolnjeni plan po asortimanu. Zaradi tega bomo vsak mesec tudi*
Družbeno usmerjanje deSitve dohodka in osebnih dohodkov
Sprejem Zakona o samoupravnem’ sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih in usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v skupščini SRS
Kakor je znano je Skupščina socialistične republike Slovenije na svojem zadnjem zasedanju sprejela Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih in usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. O nujnosti sprejema tega zakona ni potrebno posebej govoriti. Deformacije ravno na tem področju so take, da je treba preiti dejansko na družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov.
O sprejemu tega zakona se je v naši republiki govorilo že precej časa. Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v deiovnih organizacijah, ki je bil sprejet avgusta 1968 izhaja iz temeljne predpostavke, da delovni ljudje v združenem delu z družbenimi sredstvi pridobivajo in razpolagajo z dohodkom, kot z rezultatom svojega in družbenega dela ter ga po načelu delitve po delu delijo v svojem in skupnem interesu. Zakon pa tudi hkrati omogoča, da se z zakonom predpišejo ukrepi' za družbeno usmerjanje delitve. Prav tako tudi zakon dopušča možnost, da se predpiše progresivno obdavčenje za osebne dohodke namenjenih sredstev, ki presegajo s sporazumom oziroma z zakonom določeno višino osebnih dohodkov.
Na teh načelnih predpostavkah in izhodiščih je tudi izdelan navedeni republiški zakon. Zakon izhaja iz osnovne predpostavke, da je delitev dohodka in osebnih dohodkov ena temeljnih samoupravnih pravic delovnih organizacij. Hkrati pa upošteva izredno velik družbeni pomen te samoupravne pravice, katere vloga nenehno zelo raste. Nesporno je namreč, da se delitev dohodka v delovnih organizacijah prej ali slej na določen način odrazi tudi v širši delovni skupnosti. Delovnim ljudem v delovnih organizacijah je treba najprej omogočiti, da sami ocenijo ali je njihova delitev primerna tudi s širšega družbenega vidika in da lahko tudi temu primerno sami ukrepajo. Prav tako pa je treba tudi upoštevati, da samoupravljanje ni samo pravica, ampak tudi odgovorna dolžnost delovnih ljudi v organizacijah združenega dela. S produkcijskimi sredstvi v družbeni lastnini morajo gospodariti v lastnem interesu in interesu družbene skupnosti, sredstva morajo smotrno uporabljati, da dosežejo čim večji učinek za delovno organizacijo in družbeno skupnost, pri razporejanju dohodka pa so dolžni zagotoviti razvoj materialne osnove svojega dela. Celotna sredstva, ki jih določi delovna organizacija za osebne in skupne potrebe delovnih ljudi, morajo ustrezati produktivnosti dela in poslovnemu uspehu organizacije, sredstva, ki jih pa dajejo posameznemu delavcu, pa morajo ustrezati uspehu njegovega dela, dela delovne enote ter uspehu delovne organizacije kot celote.
To so pomembna načela katerih se morajo delovni ljudje v okviru izvajanja samoupravljanja v delovnih organizacijah pridržavati. Zato je tudi nujno družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov uveljaviti iz teh stališč. Pri tem pa se predpostavlja, da je treba ta proces razvijati predvsem s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
V zakonu se izhaja iz načelne predpostavke, da so nosilci samoupravnih pravic odločanja o delitvi dohodka hkrati tudi najbolj poklicani subjekti, ki jih že lastne koristi spodbujajo k temu, da so, ne samo znotraj delovnih organizacij, ampak tudi med njimi delovna razmerja in razmerje med osebnimi dohodki, med seboj primerno vskiajena. V zakonu se z ozirom na to najprej okvirno vpiše vsebina samoupravnega sporazumevanja in to z orisom ne pa z definicijami, nekaterih poglavitnih meril, nato pa je urejen postopek samoupravnega sporazumevanja. To samoupravno sporazumevanje naj bi torej postalo temeljni način, samoupravni sporazumi pa temeljna oblika usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov. Razumljivo je, da so ti samoupravni sporazumi podvrženi določeni verifikaciji. Samoupravni sporazumi morajo predvidevati tako delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki jo je utemeljeno mogoče označiti za družbeno ekonomsko primemo. Zato zakon predvideva sprejem tudi tako imenovanega družbenega dogovora, katerega sprejmejo Izvršni svet skupščine SRS, Gospodarska zbornica SRS in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, v katerih določijo merila in metodologijo za presojo ali so sklenjeni samoupravni sporazumi skladni s temeljnimi, ekonomskimi in socialno-političnimi intcncijami družbenega usmerjanja. Zato ti samoupravni družbeni do-

nn
■■
■■
■■
■■
USI ■ ■
■ ■
»Usmerniki« Novo mesto
Naj več ji problem — pretesni prostori
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja sekretar Iskrine tovarne »Usmerniki« Novo mesto — SIMO MRSIč
Vprašanje: Po odhodu prejšnjega sekretarja, ki je prevzel delovno mesto sekretarja v otoški tovarni, ste prevzeli delo sekretarja v Iskrini novomeški tovarni. Kakšen vtis ste dobili, ko ste se soočili z realnostjo v tej tovarni?
Odgovor: Preden preidem na direkten odgovor bo prav, da povem, da sem bil pred tem 14 let zaposlen v občinski skupščini Novo mesto, kjer sem sodeloval na področju narodne obrambe, zato lahko rečem, da sem Iskro že prej poznal, seveda pa ne v taki meri, da bi lahko dajal kakšne izjave. Zdaj pa lahko rečem, da je tovarna naredila name dober vtis.
Odgovor: Zdaj je zaposlenih 155, kaže pa, da jih bo v tekočem letu 180. Največji problem so po mojem mnenju pretesni prostori. S premajhnimi prostori ni moč misliti na razširjeno proizvodnjo. Začeli smo z gradnjo skladišča; po obljubah sodeč, ’ bo gotovo do junija. Tudi z gradnjo nove proizvodne hale bomo pričeli letos.
Nadaljnji pogovor se je dotikal sodelovanja z uredništvom glasila. Po sekretarjevi
izjavi sodeč so v novomežB tovarni dani vsi pogoji u čimboljše sodelovanje.
ABC
Dosledno varčevanje in znižanje stroškov
Vprašanje: Vaš naglas kaže, da niste iz teh krajev?
Odgovor: Res je! Doma sem iz Karlovca, žena pa je domačinka. Všeč mi je Dolenjska.
Vprašanje: Kot je znano, je tovarna dobila tudi novega direktorja. Dobro sodelujete?
Odgovor: Naš novi direktor je po poklicu elektroinženir in je zelo ambiciozen. Prepričan sem, da bo kolektiv pod njegovim vodstvom in s pomočjo strokovnjakov, ki so in ki še pridejo, dvignil tovarno na višji nivo proizvodnje.
Vprašanje: Koliko je tu zaposlenih in kateri so po vašem mnenju naj večji problemi?
(Nadaljevanje s 1. strani) vodnjo v velikem obsegu, vendar še iz najrazličnejših vzrokov — v tovarni in izven nje — s proizvodnjo nismo mogli začeti. Nabavili smo za to proizvodnjo veliko materiala, ki nam je bistveno povečal zaloge v skladiščih in seveda še oteževal položaj na področju likvidnosti.
KAKŠNE REZULTATE PREDVIDEVATE V LETU 1970?
Letos bomo dosegli bistveno večjo proizvodnjo in proizvodnost, predvsem na področju zvez, kjer bomo končno začeli s proizvodnjo aparatur »ČUK«. To seveda ne bo šlo brez težav, vendar računam, da pa le-te ne bodo prehude. Še nadalje bomo izboljševali osebne dohodke, da
bomo nekoliko laže izboljšaj li svojo kadrovsko struktura Mnogo si obetam od uvedbi avtomatske obdelave podat kov, ki jo sedaj zelo intenz» no pripravljamo. To nam Ix v prvi fazi omogočilo točno evidenco zalog materiala, zmanjšanje zalog z izločit« jo in odprodajo nepotrebni: materialov, s tem pa man ji vezavo sredstev in boljšo lt kvidnost. Prav tako si obetan uspešnejše planiranje in la» siranje proizvodnje. Nadalje vali bomo obnavljanje in n» dernizacijo opreme, saj smo
v ta namen v zadnjih letil bistveno zvišali stopnjo amortizacije. Naša skrb bo tudi,! doseči čim večji izvoz, saj st: naše potrebe po devizah pre ccjšnje. Doslej smo izvažali samo na konvertibilno podre čje in predvidevam, da bo ta
»Elektromehanika« Kranj
Mladina kranjske tovarne bo izdajala svoje glasilo
Vodstvo mladinske organizacije v Elektromehaniki Kranj se je pred kratkim odločilo, da bo izdajalo glasilo mladine, ki je zaposlena v tovarni in obratih kranjske tovarne. Naslov glasila »Mi« dovolj zgovorno kaže, da so to prve črke besed MLADINA ISKRE.
V petek, 12. februarja, je imel uredniški odbor bodočega glasila prvo sejo, kjer je bil navzoč tudi predstavnik kranjske tovarne tov. Ivan Cvar, ki je mladim v okviru kompetenc nudil vso možno pomoč. Za finančna sredstva pa bodo odločali samoupravni organi. Zaradi vsesplošne štednje so se dogovorili, da bo glasilo ciklostirano, izjema bodo le barvne platnice, ki jih bo po izjavah sodeč sodobno opremil tov. Jovo Grobovšek.
Namen mladinskega glasila; mladino v podjetju kulturno.
gospodarsko in politično osveščati. V programu namreč piše: »Poraja se problem družbene deziorientiranosti, peša privrženost podjetju in angažiranju v samoupravljanju, o kulturi se mize molči. V zavest mladih je treba vreči puščico, ki bo dovolj ostro zadela ...«
če bo vsebina taka, kot je bila v programu nakazana, bo glasilo mladine, čeprav ciklostirano — rosna poživitev ob naši vsakdanjosti.
—Fi—
DOPISUJTE V ISKRO!
ko tudi v bodoče.
KAKO BO VPLIVALA NA POSLOVANJE VAŠE TO VAR NE DEVALVACIJA IN OSTA LI STABILIZACIJSKI UKREPI?
Kot sem že omenil, so nak potrebe po uvoznem materalu precejšnje in jih ne bo mogoče bistveno zmanjšati Pred devalvacijo smo ocenje vali naše potrebe po uvoznem materialu v višini 3,2 milil-din, po devalvaciji pa je vrednost tega materiala narasli na približno 4,4 milj., k® predstavlja povečanje za ske raj 40 %! Pri domačem materialu predvidevamo povečanje stroškov za 3 %, kar zone1 predstavlja povečanje stre škov za približno 0,2 milj-
Ti in še nekateri drugi P0, večani stroški bodo seveda vplivali na višino dobička. * gospodarskem planu smo pred devalvacijo predvideli dobiček v višini 1,510.000 din zaradi prej navedenih poveča nih stroškov pa se bo te;0 zmanjšal na pičlih 120.000 din To nas sili, da vse sile in pa zornost usmerimo v varčevanje in zmanjševanje pošlo*’ nih stroškov, če hočemo, o3 bomo dosegli rezultat, ki M boljši od tega, ki ga poka® ta grobi izračun.
»Elektromehanska « Kranj
0 gibanju OD v letu 1970
Poslovni rezultati tovarne v letu 1970 so nam omogočili nadaljnji porast osebnih dohodkov. Za ugotavljanje gibanja osebnih dohodkov je v naši družbi uveljavljen kot merilo poprečni neto zaslužek delavca. Po tem merilu in v primerjavi s preteklim obdobjem smo dosegli naslednja poprečja:
leto
N din
Dosežen 1969 Planiran 1970 Dosežen. 1970
967
1087
1142
Po navedenem je poprečni osebni dohodek nasproti letu 1969 porastel za 18,1 % oz. nasproti planu za leto 1970 za 7 %. Ker je bil plan proizvodnje presežen za 9,8 %, če od tega odbijemo 2 °/o več zaposlenih od planiranih in upoštevamo še opravljene nadme za dosego plana, lahko ugotovimo, da so bili izplačani osebni dohodki v letu 1970 v skladu z doseženimi rezultati proizvodnje.
Ko je na eni strani porast nominalnega osebnega dohodka v skladu z rezultati poslovanja, pa na drugi strani jtaradi porasta življenjskih
stroškov v letu 1970 lahko ugotovimo, da je realni osebni dohodek ostal na višini predhodnega obdobja oz. se je pri delavcih z najnižjimi prejemki celo znižal.
Porast poprečnega osebnega dohodka kljub temu ni zboljšal položaja naših delavcev nasproti zaslužkom delavcev podobnih kvalifikacij v drugih gospodarskih organizacijah. Po družbenem proizvodu in številu zaposlenih naj večji kolektiv v ZP IŠKIM _e žal po višini osebnih dohodkov med 19 organizacijami ZP na 14. mestu. Podobna situacija je tudi v okviru občine, kjer smo v kranjski industriji na predzadnjem mestu in zaostajamo za občinskim poprečjem gospodarskih organizacij za 13 %.
Primerjava zaslužkov po kvalifikacijski strukturi, ki smo jo opravili v preteklem letu v nekaterih podjetjih nam sorodne stroke oz. primerljive po dejavnosti, velikosti družbenega produkta in številu zaposlenih, pa so nam pokazale močna odštevanja tudi znotraj posameznih kvalifikacij delavcev. Medtem ko se po višini zaslužkov pri vi-sokostrokovnih, višje strokovnih in nekvalificiranih delavcih približujemo višini zasluž-
kov v sorodnih podjetjih, pa ugotavljamo pri srednje in nižje strokovnem kadru, pri visokokvalificiranih, kvalificiranih in delno polkvalificira-nih delavcih predvsem na delih, ki so plačana po času, močno zaostajanje. Posledica teh notranjih nesorazmerij je bil močan odhod prav teh delavcev iz tovarne, saj je postalo že problematično najti kvalificiranega delavca ali pa težaka za delo v naši tovarni.
Brez dvoma bi tovarna tako kot druge gospodarske organizacije več vložila v rast osebnih dohodkov, če je ne bi zaradi izvedenih rekonstrukcij odplačevanje anuitet sililo v to, da je iz ustvarjenega dohodka morala izločati dobršen del v sklade in odplačevanje zapadlih anuitet. Iz teh vzrokov nismo mogli slediti drugim in zagotoviti delavcem ustrezne osebne dohodke.
GRUPIRANJE DELAVCEV PO RAZPONIH OD
Tabela prikazuje grupiranje delavcev po razponih OD v absolutnih vrednostih poprečno mesečno, obenem podaja strukturo in preslojevanje določenih grup delavcev v odstotkovnih deležih.
Razponi OD v \D mio	Število delavcev 0 mesečno 1969 1970		Struktura 1969 1970		Razlika % 1970-1969	
do 500	81	39	2,10	C,90	—	1,20
501- 609	154	93	3,99	2.14	—	1,85
601— 800	1246	533	32,29	12,25	—	20,04
801—1000	1099	1311	28,48	30,14	+	1,66
1001-1200	584	901	15,13	20,71	+	5,58
1201-1400	344	517	8,91	11,89	+	2,98
1401—1600	162	353	4,20	8,11	+	3,91
1601—1800	85	228	2,20	5,24	+	3,04
1801—2000	47	127	1,22	2,92	+	1,70
nad 2000	57	248	1,48	5,79	+	4,22
SKUPAJ	3850	4350	100,00	100,00		
Iz prikaza je razvidno, da tudi v letu 1970 še nismo uspeli odpraviti minimalnih OD, saj se še vedno pojavlja poprečno mesečno 39 delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki (do 500.— N din), kar predstavlja 0,90 % vseh zaposlenih v tovarni. Istočasno pa tudi ugotavljamo, da se je delež teh delavcev relativno zmanjšal. V primerjavi z letom 1969 'o zmanjšanje predstavlja 1.20 odstotka vseh zaposlenih ali absolutno od 81 na 39 delavcev.
Kolona razlik odstotkov kaze na značilne premike delav-ce'( iz spodnjih razponov v 'asje. V letu 1970 se znatno zmanjšuje delež delavcev v apodnjih treh razponih, kjer J» vključeni OD do 800,— ” d*n- V tem, ko se je v 1969*11*6 tr* razPone v letu
razporedilo 1481 delavcev Poprečno mesečno ali 38,38 %,
*e je v letu 1970 grupiralo v razpone le še 665 delavcev 1 15,29 % vseh zaposlenih.
azlika 816 delavcev se je (Dalje na 6. strani)
porazdelila v višje razpone, ki izkazujejo večje osebne dohodke od 800.— N din.
l)o so omenjeni strukturni premiki pomembni poudarja še en podatek, ki je tudi razviden iz tabelaričnega prikaza. To je OD, ki se v tovarni najpogosteje pojavlja (modus) in doseže v letu 1969 višino cca 780 ND, kar je razvidno tudi iz dejstva, da se je največ delavcev (1246) s svojimi zaslužki uvrstilo v razpon 601—800 N din. V letu 1970 pa se je največji delež delavcev (1311) uvrstil v razpon višje, to je v razpon 801-do 1000 N din in je po izračunu najpogostejši OD v naši organizaciji v letu 1970 znašal cca 928 N din, kar predstavlja 19 % porasta proti letu 1969.
Ce se je število delavcev iz leta 1969 v razponu 601—800 N din znižalo za 20,04 odstotka in istočasno beležimo v naslednjem višjem razponu le manjši relativni porast — 1,66 % — števila delavcev, po-
V zasluženi pokoj je odšel tov. Jože Stefančič, zaposlen v skladišču kovin kranjske tovarne. Sodelavci so mu poklonili spominsko darilo, mu izrekli najboljše želje za srečo, zdravje in zadovoljstvo v pokoju. Imenovani se prek uredništva iskreno zahvaljuje za izredno pozornost in želi vsem članom kolektiva, posebno pa nekdanjim sodelavcem čimveč uspehov
»Več truda, če hočemo uspeti«
Iz razprave na občnem zboru sindikalne podružnice tovarne »Elektromehanika« v Kranju
V krajšem sestavku je bilo že v prejšnji številki objavljeno poročilo in izvleček iz razprave na občnem zboru sindikata kranjske tovarne. Dodano je bilo, da bo o,osebnih dohodkih v Elektromehaniki podrobneje pisano v prihodnji številki. Zadevni članek je objavljen v tej številki na 3. strani.
ti režijsko delovno silo. Mno-nja sem, da bo treba storiti revolucionarni ukrep: preglodati režijska delovna mesta in odvečna sprostiti za večje število produktivnih. Cim hitreje moramo stopati v konkurenčnost tehnologije; čimprej moramo povečati izvozno dejavnost, kajti jugoslovanski trg je za Iskro, vsaj za nekatere izdelke, premajhen! . .. Treba bo več investicij, in sicer tja, kjer analize kažejo hitro in plodno vračanje,«
Ko je direktor govoril o znižanju dinarske vrednosti (devalvacija) in zadevnih ukrepih, je pripomnil, da kranjska tovarna ni med najbolj prizadetimi, saj ima do-kajšen izvoz, ki je dolgoročnega pomena. Nekatere podražitve še ni moč predvidevati, saj se včasih dejstva čez noč spreminjajo. Glede OD je bil direktor mnenja, da produktivnost sicer raste, vendar pa stroški proizvodnje zmanjšujejo njeno vrednost. Pri tem je ponovno omenil nič kaj popularne ukrepe o omejevanju zaposlovanja, saj preveliki stroški ne dopuščajo prebohot-nega večanja zaposlenih. Ukrepi o notranji stabilizaciji, ki jih bodo v kratkem sprejeli samoupravni organi in družbeno politične organizacije bodo morali biti izvajani s strogo doslednostjo, saj bodo sprejeti v dobro vsega kolektiva, ki hoče trajno rast, zaupanje, zadovoljstvo in zadovoljiv standard. Sindikat mora stati za temi skieipi, kolektiv pa mora biti o vsem pravočasno in pravilno informiran.«
Tov. Stane Mihalič, inž., sekretar TK ZK kranjske tovarne, je predvsem poudaril bolečo točko: fluktuacija delovne sile, predvsem inteligenčnega kadra. Dejal je: »Zaradi odhajanja strokovnjakov so se samoupravni organi, družbeno-politične organizacije in vodstvo tovarne dogovorili oz. zavestno odločili, da višje OD prejmejo predvsem omenjeni kadri t.j. VS in SS. Mi smo mislili takrat, da so osebni dohodki edini vzrok za zapuščanje tovarne. Moram reči, da smo se zmotili: še vedno odhajajo — Vzrok: zrahljani odnosi, zato je naša prva dolžnost, da ta pereči problem uredimo.«
Tov, Martin Brce iz MEA
je govoril o vlogi sindikata, ki naj se poleg že ustaljenih * metod dela močno zanima za gospodarski plan, odnose, po-(Laije na 5. strani)
V prejšnji številki je bilo napisano, da je razprava obravnavala predvsem delovna počutje (odnosi), fiuktuacijo, osebne dohodke, direktor tovarne je nakazal smernice. V tem sestavku pa bi ob rob razprave napisal še nekaj misli. Predsednik obč. sind. sv. tov. Stane Božič je nanizal dokaj tvorne misli o odnosu OBČINA : ISKRA; ugotovil je precejšen napredek zadnjih štirih let, pokazal na velik iri združen umski potencial v Iskri, ki ima možnost sodelovanja povsod, nakazal pa je tudi na potrebno in pozitivno razpoloženje, ko se govori o vzgojno varstvenih objektih, če hočemo, da se bodo žene-matere bolj sproščeno in z večjim interesom posvečale delu- v naših podjetjih in družbenem življenju. Dejal je, da v občini Kranj skoraj primanjkuje delovne sile, hkrati pa je težko sprejeti dejstvo, da so v Iskri in tudi drugje še skupine ljudi, ki prejemajo pod-poprečne osebne dohodke. Omenil je tudi devalvacijo; nekontrolirano dviganje cen lahko sproži nevaren piaz, zato se bodo sindikati močno angažirali pri vseh ukrepih, ki zadevajo predvsem tiste z nizkimi OD.
»Leta 1971 bo treba vložiti več truda, če hočemo uspeti,« je dejal v razpravi direktor kranjske tovarne tov. Jože Hujs, dipl. oec., in nadaljeval: »Z istim številom ljudi bo treba več narediti. Mi ne smemo neomejeno zaposlova-
cš
» Elektromotorji« Železniki
IMovo vrednotenje zahtevnosti deSa
V decembru je DS Iskrine tovarne elektromotorjev sprejel novo oceno delovnih mest in novo vrednost grup. S tem je bilo zaključeno obdobje dela sedemčlanske komisije, ki je izbrala sistem vrednotenja zat.tevnosti dela, delovno mesto in vodila razpravo o ocenitvi v javni razpravi pred sprejemom samoupravnih organov.
Obstoječi sistem analitične ocene delovnih mest se je pokazal kot preživel. Službe v tovarni so se vsak dan srečavale s problemi, ki so bili zaradi veljavnosti starega sistema nerešljivi. Poleg tega se je delo na posameznih delovnih mestih bistveno spremenilo. Posebno je bilo to čutiti v proizvodnih oddelkih, kjer praktično ne obstajajo več dela, ki zahtevajo kvalificiranega človeka. Imela smo primere, ko je delavka zaradi visoke grupne postavke in preseganja norme dobila enak OD kot njen mojster. Problemi so se množili iz dneva v dan, zato je bilo nujno nekaj ukreniti. Končno je bila postavljena komisija, ki je s primerjavami raznoraznih priznanih sistemov izbrala sistem, ki se ji je zdel najugodnejši in primeren za našo tovarno.
Cilji novega ocenjevanja
Glavni cilj, ki si ga je postavila komisija, je bil: poiskati tak sistem, ki bo glede na sedanjo situacijo
a)	dvignil v rangu srednji kader.
prvi kcirak k enotnejšemu vrednotenju delovnih operacij v vsem Združenem podjetju. Poudariti moram, da vrednotenje zahtevnosti dela in »Katalog del« vrednota vsa dela po istih merilih in principih. Napačno bi bilo misliti, da sta to dva različna sistema.
Na osnovi opisov delovnih mest je komisija vrednotila zahtevnosti dela oz. delovnih nalog, za vsako delovno mesto posebej. Za »Katalog del« smo izbrali prek 130 različnih operacij. Za vsako operacijo smo na osnovi tehnoloških postopkov in diuge dokumentacije naredili podrobno analizo operacije in nato operacijo ocenili. Pri tem smo se naslanjali na »Katalog del«, ki ga je izdelal ZZA, v kolikor so zadevne skupine del že izšle in so nam bile dostopne. Moram se zahvaliti tovarišem iz ZZA, da so nam bili vedno na razpolago in da so nam nesebično pomagali in nam tudi v trenutkih malodušja bili v moralno oporo. Ko smo. z ocenjevanjem končali, smo primerjali rezultate med seboj, tako končno šte-
vilo točk, kot po vsakem kriteriju posebej. V tej fazi dela je biila komisija včasih izpostavljena tudi pritisku raznih vodij, posameznikov ali skupin, ki so hoteli z »dobro besedo pomagati« svojim podrejenim do boljše ocene njihovega delovnega mesta.
Ko je komisija z ocenjevanjem zaključila, je dala rezultate na vpogled vodjem sektorjev in sprejemala pismene pripombe. Utemeljene pripombe je upoštevala, večino pripomb pa zavrnila. Tako prečiščeno oceno je daia v razpravo na UO, ta pa je sprejel sklep, da se ocena da v javno razpravo. Skoda le, da zaradi negotovosti gospodarskega plana ni bilo mogoče dati poleg tudi nove vrednosti grup. Marsikak ugovor bi na ta način odpadel.
Komisija je prejela prek 40 ugovorov na oceno posameznega delovnega mesta ali delovne operacije. Bilo je nekaj primerov ugovorov vsega oddelka, ali določene kategorije delavcev v oddelku. Sestanka z družbenopolitičnimi organizacijami pa se je proti pričakovanju udeležilo zelo malo članov odborov. Na teh sestankih so se razlagala načela po katerih smo delovna mesta ocenjevali in v diskusiji pojasnevali in utemeljevali
(Dalje na 7. strani)
Lansko jesen so z dvema prostovoljnima akcijama v katerih je sodelovalo 54 članov delovnega kolektiva se-miške tovarne kondenzatorjev, začeli z izgradnjo rekreacijskega centra na Primoste-cu. Opravili so izkop za predvidene objekte, hkrati pa tudi zakopali električni kabel. Z deli bodo nadaljevali takoj spomladi in bodo zgradili je-
dilnico in bife, kuhinjo is sanitarije. Razen tega so ic bavili tudi ¿love šotore ij blazine tako, da bo v manjiij in družinskih šotorih laht: hkrati letovalo okrog 30 & nov. Predvideno gradnjo bo do dokončali že do začeli letošnje počitniške sezone.
Posnetek iz tovarne kondit zatorjcv v Semiču
Občni zbor sindikalne organizacije iskra Commerce
Novi predsednik koordinacijskega sindikalnega od-
Alfonz Medved iz sektorja
b)	odpravil nepravilnosti, ki so posledica krize pred nekaj leti,
c)	sistem naj omogoči čim objektivnejše ocenjevanje in naj bo čim enostavnejša za obračunavanje OD, predvsem za strojni obračun.
Zdaj lahko trdimo, da smo osnovne pogoje dosegli. Kot sem že omenil, se je komisija s primerjanjem raznih sistemov, ki so v uporabi, odločila za sistem, ki ga je izdelal Zavod. Razlogi, ki so nas v to vodili, so naslednji:
1.	ker je vzorec, ki smo ga ocenili, dal žaljene rezultate,
2.	ker je sistem že uporabljen v Aparatih in to uspešno,
3.	ker smo se lahko posvetovali z avtorji sistema iz ZZA,
4.	kor je na razpolago vsa potrebna literatura.
Potek dela
Ko so bila delovna mesta, ki jih je komisija obravnavala kot vzorec — ocenjena, je bik» podano UO izčrpno poročajo in analiza rezultatov ocene. Mnogo so nam koristile izkušnje iz tovarn; »Aparati«, pa tudi pomoč in nasveti avtorjev sistema iz ZZA. Organizirali smo seminar, kjer so avtorji imeli predavanje o sistemu. Poleg tega so dodali izčrpno informacijo o »Katalogu del«, ki ga pripravlja ZZA za vso ISKRO; le ta bo lahko postal
bora je postal dipl. ing. telefonije
Podobno kot doslej že dobršen del naših delovnih organizacij, je 6. februarja tudi Iskra Commerce izvedla redni letni občni zbor sindikalne organizacije, na katerem so se pogovorili o dosedanjem delu in prihodnjih nalogah v novi mandatni dobi. Občni zbor sindikalne organizacije je bil v dvorani družbenopolitičnih organizacij v Ljubljani in se ga je udeležilo lepo število članov tega delovnega kolektiva.
Poročilo o delovanju sindikalne organizacije Iskra Commerce v preteklem obdobju
je podal njen dosedanji predsednik dipl. ing. Marjan Japelj. Iz poročila povzemamo glavne ugotovitve, da je bilo delo sindikata na večini področij dokaj razgibano in marsikje ugodni rezultati. Sindikalna organizacija je pozorno spremljala vsa dogajanja znotraj te delovne organizacije, po dani možnosti skrbela za življenjsko raven zaposlenih, pri pomembnejših odločitvah znotraj organizacije skušala podpreti izpeljavo številnih akcij, zelo aktivna pa je bila tudi njena komisija za šport in rekreacijo delavcev.
Seveda vselej in povsod delo sindikalne organizacije in njenega koordinacijskega odbora ni bilo lahko že zaradi teritorialne razdrobljenosti po Ljubljani pa tudi po vsej državi, vendar pa je kljub temu uspevala tekoče naloge sproti in kolikor se je dalo uspešno reševati. Za dosedanjim predsednikom so na kratko poročali tudi predsedniki sindikalnih komisij, nakazujoč pri tem vse probleme in delovne ' rezultate posamezne sindikalne komisije. Občni zbor Iskra Commerce sta nato pozdravila zastopnik mestnega sindikalnega sveta Ljubljana Zvonko Žagar in predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra Jože Čebela, k:
sta občnemu zboru zaželel: čim bolj uspešno delo. Sl* njič je povzel besedo glavt direktor Iskra Commerce .M tod Rotar, ki je govoril : poslovnih rezultatih delov« organizacije v preteklem slovnem letu, V svojih izvam njih je poudaril, kakšne ni pore in vsestranska prizade vanja je v preteklem letu njj ral žrtvovati delovni kolekij Iskra Commerce, da so bj uresničeni tako visoko posuj Ijeni poslovni cilji. Glavni ij rektor Metod Rotar je nacije ugotovil, da čakajo v k tošnjem poslovnem letu Iskrt Commerce še veliko večje “ spričo najnovejših stabili* cijskih ukrepov in nedavi devalvacije dinarja še temtf žje naloge, toda trdnost J enotnost delovnega kolektiv prav tako pa osebna prizaft vanja vsakega posamezniki] tem kolektivu zagotavljata^ vršitev tudi teh nalog, čepi]]
ob splošnih gospodarskih gajanjih pri nas ne bodo laike.
Na osnovi poročila nadw nega odbora je bila ko“]“ dosedanjemu koordinaciji1" mu odboru sindikalne orga# zacijc izrečena razrešnica, “j to pa so izvolili novi odW-za čigar predsednika je bil e voljen dipl. inž. Alfonz p dved.
OBVESTILO
Bliža se 25. obletnica Iskre. Naše glasilo bo v kratkem začelo objavljati zadevne spomine, zato prosimo jubilante 25-letnega dela v Iskri, ki bi nam lahko ka j povedali ali svetovali, da pošljejo naslov Uredništvu glasila Iskra, Kranj — Savska loka 4 oz. prek tel. 22-221 int. 333 v kranjski tovarni.
Uredništvo
HENRIK
OBID
Tvoje kratko, vendar plodno življenjsko pot je prekinila zahrbtna bolezen, ki si ji podlegel. Gotovo si se pred odhodom brez vrnitve spomnil vasi Zakrite pri Cerknem, kjer si se pred 47 leti rodil. Tujci so takrat vladali na tem lepem našem ozemlju in prav zato si se s starši sreselil v Slovenijo, kjer si brez strahu lahko govoril v materinem jeziku in pel slovenske pesmi. Ostal si v Podnartu in si ga vzljubil.
Tegobe minule vojne ti tiso prizanesle; doživljal si negotovo usodo zapornika; trpljenje je žlahtni-'o tvoj plemeniti značaj.
Po končani vojni si se vrnil domov in se leta 1947 zaposlil v kranjski Iskri, kjer si bil zaposlen do tvoje prezgodnje smrti. Bil si vzoren delavec, mojster, poln vedrine in snovanj. V svojem dolgoletnem službovanju v Iskri si opravljal več odgovornih ielovnih funkcij, med drugimi si bil tudi zadnja le-‘a varnostni tehnik in nad-
ornik električnih naprav.
Poleg svojih delovnih nalog, ki si jih tako vestno opravljal, si bil tudi vzoren mož in dober oče trem otrokom. Ustvaril si svojim dragim topel dom in varno zavetje. Iskreno sočustvujemo s tvojo družino, ki te bo zelo, zelo pogrešala.
Sodelavce, prijatelje in znance je težko prizadela tvoja prezgodnja smrt; ostaja nam le spoznanje, da usoda dostikrat netim-Ijivo posega v naša življenja, naša snovanja, srečo in hotenja. Tako je bilo tudi s teboj... V tem kratkem življenju pa smo te zaradi tvojega odnosa do dela, iskrenega tovarištva in nesebičnega sodelovanja, iskreno vzljubili in prav zato te ne bomo nikoli pozabili.
Sodelavci obrata »Vzdrževanje« v »Elektromehaniki« Kranj
» Več truda,
(Nadaljevanje s 3 strani) slovanje, OD in družbenopolitično življenje. Ko je govoril o nazivih, je dejal, da so nekateri v tovarni, ki jim kot vse kaže, naziv zadostuje, brez da svoje znanje (po nazivih sodeč) prelivajo v delo, čeprav dobivajo dobre OD. Tak odnos do dela ne opravičuje ne naziva in ne OD. Govoril je tudi o otroškem varstvu, ki je pod kritiko.
škoda, da se je tov. Brce v razpravi vračal v razne izjave naših voditeljev v leta nazaj, saj je s tem ohromil svojo dobro pripravljeno diskusijo, ki bi jo brez škode lahko skrajšal za polovico; s tem bi bila razprava bolj udarna, aktualna in tudi poslušana.
Tov. Miha Šmid iz obrata MEA je v razpravi poudaril, da se premalo gleda na uspešnost dela. Pri delu je treba upoštevati poleg izobrazbe, prakse itd. tudi uspešnost, ki naj se tudi nagrajuje. Glede izobraževanja v tovarni je dejal, da bi bilo potrebno, da ima tovarna interes za izobraževanje vseh tistih, ki se hočejo izobraževati, posebno mladih, čeprav morda za nekatere poklice začasno ni planiranih delovnih mest.
Ob koncu je razpravljal tudi tov. Vinko Plešec iz orodjarne. Dotaknil se je že večkrat načetega vprašanja strokovnih služb v ZP. Morda v naglici ni mogel kontrolirati svojih mnenj, ker je govoril preveč pavšalno o delu posameznih oddelkov, tako da iz besed ni bilo moč povzeti kako, zakaj in koga je vzel v precep. Ko pa je v nadaljevanju nizal v uvodu zelo razširjene misli, je moč reči, da je treba delati na boljši koordinaciji in večjem angažiranju posameznih služb ali
če hočemo uspeli«
posameznikov pri pomoči organizacijam ZP oz. naj bi bil del strokovnih služb ZP nekak servis strokovnih uslug, ki bi jih naročale organizacije in seveda tudi plačale. Strokovne službe naj bi imele tudi nalogo, da bi koordinirale skupna stališča glede štipendij, regresov, študija, morda celo kadrovanja in nagrajevanja. H koncu je dejal, da so organizacije premalo informirane o dejavnosti
omenjenih služb,
To je kratek povzetek iz dokaj živahne razprave. Seveda bi oilo v razpravi zanimivo slišati tudi o takozva-nem rekreacijskem življenju, c kulturni dejavnosti ter o življenju mladih v in izven tovarne. Morda so nekateri predolgo diskutirali, pa je druge zamoril čas!? Kljub temu: prav bi bilo, da bi tudi o tem govorili! Glede poročil komisij pa drugič!	B
mm	x* ■	xjr	m
Za cim uspesnejse gospodarjenje
Znižanje vrednosti dinarja (devalvacija^ sili samoupravne organe, da čimprej pripravijo načrt stabilizacije, in da ne čakajo zgolj na zunanje ukrepe. Tako je poslovni odbor kranjske tovarne na
18.	seji obravnaval predlog gospodarskega plana za 1971. leto. Po temeljiti razpravi predlogov strokovnega kolegija glede čim uspešnejšega gospodarjenja v letošnjem letu, je poslovni odbor sprejel med drugim naslednje sklepe:
Omejiti zaposlovanje režijskih delavcev, zaposlovanje produktivnih delavcev pa urejati z notranjimi premiki pri čemer je troba razčiščevati tudi nekatera režijska delovna mesta. Stanje zaposlenih nikakor ne sme preseči 5350 oseb.
Glede skrbnejšega in odgovornejšega poslovanja je poslovni odbor sprejel sklep, da je treba razčistiti zaloge R3 in R6, izboljšati obračanje obratovalnih sredstev in izboljšati kontrolo pri naročanju uvoznega materiala. Čimprej je treba dobiti koope-
rante za manjša dela, ki v tovarni niso rentabilna.
V nadaljevanju seje je bil poslovni odbor seznanjen, da je bil januarski proizvodni plan dosežen s 112,8%. Glede na dokajšnje težave in probleme, posebno pri nabavi materiala, je bil proizvodni rezultat v vredosti 33,841.788 N din za januar dokaj ugoden, vsekakor pa so bili navzoči mnenja, da bo zaradi ev višjih cen repromateriala produktivnost treba še dvigati, hkrati pa zmanjševali proizvodne stroške.
Na predlog odbora za kadrovske zadeve je poslovni odbor imenoval na razpisano mesto pomočnika direktorja za razvojno dejavnost tovariša Franca Silo, dipl. 'nž., dosedaj zaposlenega v ZZA v Ljubljani.
Poslovni odbor je sklenil, da plan inves.icij ostane v obsegu kot je predlagan, vendar so dovoljeni notranji premiki, predvsem pa naj se končajo investicije, ki so v teku. Prednost imajo investicije, za katere se dokaže večji ekonomski učinek.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit.iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii iiitiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiHiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SO ONI SPOSOBNEJŠI?
Prejeli smo dopis dipl. ing. Lucijana Vuge iz tovarne v Novi Gorici, ki je preživel jesenske mesece 1970 v Angliji, kjer je s štipendijo Združenih narodov proučeval tehnologijo in vprašanja kvalitete ter zanesljivosti pri družbi Lucas Ltd.
V teh mesecih si je lahko ustvaril sodbo šc o širših problemih tehnologije, financiranja, investiranja in družbenih odnosov te močne družbe v Veliki Britaniji. Vseskozi si je zastavljal vprašanji: So oni sposobnejši?
In če so, v čem se to odraža? Glede na zanimiva avtorjeva zapažanja in na dolžino sestavka, ga bomo objavili v nadaljevanjih.
SKICA KOMPANI JE
Lucas (Industrial) Ltd, s sedežem v Londonu in Birminghamu, sodi med velike družbe v Angliji. Ima 80.000 zaposlenih, z letno prodajno realizacijo približno 10 milijard N dinarjev, od tega Približno 70 % v Združenem kraljestvu, 10% v Evropi in 6% v ZDA, brez prodaje izdelkov tovarn, ki jih Lucas ]nia v tujini. Knjižna vrednost osnovnih sredstev grupe znaša 1,7 milijarde N di-
narjev. Dejanski vpliv Lucasa pa je še veliko večji, saj ima pod kontrolo doma in v tujini dolg spisek družb in tovarn.
Glavna področja aktivnosti so v avtomobilski Industriji, predvsem kompletna avtoelektrična oprema, zavorni sistemi in amortizerji (GIRLING) ipd. Tovrstna proizvodnja je v Angliji utrpela zlasti lani 8 % upad spričo pogostih stavk in dosegla 2,250.000 vozil, kar pa je še vedno 10 % manj kot
pred sedmimi leti. Svoj vpliv pri tem ima dokajšen uvoz avtomobilov, saj je zgolj Volkswagen v zadnjem obdobju rekordno podvojil prodajo, med drugimi pa tudi ŠKODA uvozi v Anglijo približno 4000 vozil letno. Pač pa je zanimivo, da od 800.000 v Angliji letno izdelanih diesel motorjev, nič manj kot tri četrtine izvozijo s pretežno Lucas — CAV zaganjalniki in ostalo avlo-električno opremo ter sistemi za vbrizgavanje plinskega olja.
Drugo zelo pomembno področje Lucasovega uveljavljanja je letalska industrija, kjer so v Angliji povezani z British Leylandom in Rolls Roycem pri projektu letala »Concorde« in načrtovanju evropskega airbusa ter ostalih letal; mednarodno pa z Boschem, s katerim sta ustanovila skupno družbo za
evropsko področje. Seveda je tu vrsta projektov, ki zaenkrat le črpajo sredstva (Concorde, Lockheed Tri — Star itd. ter angleško-fran-cosko vojaško letalo Jaguar), nedvomno je pa to daljnovidna in hvaležna naložba. Naj omenim, da se je preko Leylanda naša letalska tovarna »SOKO« iz Mostarja vključila v enega teh industrijskih podvigov za evropski airbus prav konec lanskega leta.
Kot izredno perspektivno področje, v katerega programsko prodirajo z gradnjo novih in nakupovanjem že obstoječih tovarn, je avtomatizacijska oprema: pnevmo-liidravlika, elektronika in aranžimi elementi avtomatizacije (npr.: Simms Motor and Electronics Co.).
Za naše razmere dokaj nenavadno pa je, da v perspektivah za 1971. leto postavljajo na prvo mesto stabilnost industrijskih odnosov znotraj panoge, katere del
so — tu so seveda poglavitni odnosi s sindikati.
že bolj pa jih Jugoslovani razumemo, ko navajajo pričakovano pomoč vlade motorni industriji pri prodaji avtomobilov na domačem trgu. Velike nade pa polagajo v izvoz in direktno proizvodnjo lastnih tovarn v deželah na vseh kontinentih — ZDA, Kanadi, Južni Afriki, Avstraliji, Mehiki, Indiji, Franciji, Nemčiji, Španiji itd. Zlasti, ker njihova predvidevanja doma niso rožnata. Kljub temu, da je investiranje v razvoj in moderno tehnologijo tako visoko kot nikoli poprej, pravijo, da pri taki inflaciji, ne bo moglo dolgo trajati; zastoj bi nujno sledil ekspanziji. Mo. da je v tem tudi politični pritisk, saj ni skrito, da Lucas letno podpira konservativce s pol milijona N dinarjev; medtem Ro daje univerzi približno štiri milijone N dinarjev letno.
Družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov
(Nadaljevanje z 2. strani)
govori niso namenjeni neposredni uporabi. Tvorijo le podlago za presojo v kakšnih okvirih se giblje delitev po merilih iz samoupravnih sporazumov in ali se ti okviri lahko štejejo za družbeno primerne. Delovne organizacije se bodo torej ravnale pri delitvi samo po verificiranih in registriranih samoupravnih sporazumh. Neposredna uporaba splošnih družbenih dogovorov pa je po zakonu stroga izjema. Do takšne uporabe pride lahko samo, če bi delovne organizacije ne sklenile samoupravnega sporazuma, ali če bi katera od udeleženk samoupravnega sporazuma, odstopila, ne da bi sklenila novega ali pristopila k drugemu verificiranemu spora-
Zakon tudi določa posledice, ki zadenejo delovne organizacije, ki bi delile dohodek in osebne dohodke v nasprotju z določbami samoupravnega sporazuma. Taka delovna organizacija bi bila dolžna odvesti v sklad rezerv prispevek od tistih sredstev, ki presežejo gornjo mejo sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev po samoupravnem sporazumu. Ta prispevek pa je dokaj ostro progresiven, da bi bil hkrati lahko dovolj učinkovita sankcija za delitev, ki bi jo označili za grobo kršitev samoupravnega sporazuma.
To so le nekatere osnovne misli iz Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovoru o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Nesporno bo v vsej zadevi važen družbeni dogovor, kateri se že tudi pripravlja. Z navedenimi predpisi bomo nesporno le omogočili, da se bomo na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov približali ustavnemu načelu delitve osebnih dohodkov po delu delavca in čimbolj omejiti nepravilnosti na tem področju.	P. G.
■ ■
BH
Hfl
Naposled bomo Fe debili prepotrebni projektivno-posSovni center Iskre v Ljubljani
■■
E»
■ ■
Lokacijska razdrobljenost enot Iskra Commerce in uprave združenega podjetja na mnogih mestih v Ljubljani in Kranju, je v dosedanjem poslovanju ZP nenehno ustvarjala vrsto problemov, od visokih najemnin za vse te poslovne prostore (letno nad 3 milijone novih dinarjev) pa do same učinkovitosti poslovanja vseh teh enot in služb. Zato se je vsa ta leta znova in znova kazala nujna potreba po lastni stavbi, v kateri bi bilo mogoče namestiti vse te službe pod skupno streho in jih tako tudi zaradi osredotočenosti na enem samem mestu poslovno intenzivirati in jim ob vedno večjih zahtevnostih njihovega poslovanja zagotoviti ustrezne delovne pogoje.
Že nekajkrat doslej so odgovorni činitelji poskušali to pereče vprašanje učinkovito rešiti, vendar so take ali drugačne okoliščine to rešitev vsakokrat preprečile in naše enote so ostale vsaksebi, z njimi pa vrsta težav in na-daljnih stroškov za selitve, preurejanja slabo ustrezajočih prostorov in- podobno. Dokaz za te probleme je dejstvo, da so enote Iskra Commerce in ZP danes razmešče-
ne v skupno 23 objektih v Ljubljani in v Kranju, kar nedvomno v poslovanju med njimi povzroča razen finančnih tudi druge težave.
Slednjič se je za rešitev tega žgočega problema Iskre pokazala ugodna priložnost z nakupom nedograjene stolpnice »B« na Trgu revolueje v Ljubljani. To je bila edinstvena priložnost za Iskro, saj bo lahko z dograditvijo končno na zares idealni lokaciji združila vse dejavnosti tako Iskra Comemrce kot tudi uprave ZP in tako zagotovila poslovno učinkovitost, katera je prav v boju za stabilizacijo celotnega našega gospodarstva še tem bolj potrebna tudi v našem združenem podjetju, če hočemo njegovo nadaljnjo rast in njegov procvit.
Pred meseci so vsa prizadevanja odgovornih činiteljev stekla v to smer in danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je srečno opravljena prva faza na poti do lastnega projektivno poslovnega centra Iskre v Ljubljani. Samoupravni organi ZP Iskra so se izrekli za nakup in dogradnjo omenjenega objekta v Ljubljani, skljenjena je bila kupoprodajna pogodba med Izvršnim svetom skupščine SRS
O gibanju OD v letu 1970
(Nadaljevanje s 3. strani) meni, da so se istočasno tudi iz tega razpona izvršili premiki in porazdelitev po razponih navzgor in smo tako v letu 1970 priča močnemu notranjemu preslojevanju, predvsem PK, KV in VK kategorij delavcev.
POPREČNI OD PO DELOVNIH ENOTAH
Analiza poprečnih OD po delovnih enotah v letu 1970 in gibanje teh povprečij v odnosu na poprečni OD v letu
Ugodna
proizvodnja...
(Nadaljevanje s 1. stranll)
v poročilu prikazovali kakšen uspeh so obrati dosegli glede na asortiman.
REZULTATI PO
ASORTIMANU
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	88,0
Kinoakustika	74,2
Produkcija	109,0
EMI	86,6
Števci	87,3
Stikala	81,8
Telefonija	93,2
Mehanizmi	99,6
Merilne naprave	84,7
Skupaj	89,6
Tovarna je v celoti izpolnila plan po asortimanu z 89,6 %. Najslabše je svoje planske obveznosti po asortimanu izpolnila Kinoakustika, to predvsem zaradi že opisanih težav. Telefonija je januar zelo uspešno zaključila, saj je tudi po asortimanu skoraj izpolnila plansko zadolžitev.
1969	kaže splošen porast poprečnih mesečnih neto OD po delovnih enotah, ki je sicer v posameznih enotah različen kot posledica vpliva različnih faktorjev. Poleg rednega povečanja obračunskih postavk (OD) so različen porast povprečij v delovnih enotah pogojevali še število nadur na zaposlenega, odstotek doseganja in preseganja norm, določene organizacijske spremembe in različne stimulacije.
Med delovnimi enotami se po višini poprečnih OD še vedno pojavljajo na prvih mestih Tehnične službe, Orodjarna in Organizacijska služba. V teh enotah pa istočasno beležimo največji delež nadur na zaposlenega (Organizacijska služba) ali pa močno preseganje norm. Vpliv na višino povprečij pa ima tudi nagrajevanje po kvalitetni normi (Orodjarna).
V tovarni kot celoti se je poprečni OD povečal za 22,2 % ali od 908,78 N din na 1110,60 N din, vendar v tem povprečju niso zajeti neindividualizi-rani OD.
DELO V PODALJŠANEM DELOVNEM ČASU
Plan nadur v tovarni je presežen za 1,9 %, k čemer je pripomoglo v največji meri prekoračevanje plana nadur v enotah, ki imajo že po planu velik fond nadur. Močnejše prekoračitve ugotavljamo v Organizacijski službi, Tehničnih službah, Števcih in Merilnih napravah, kjer se kaže prekoračevanje plana za 20 in več odstotkov. Na drugi strani pa šest delovnih enot
ni izkoristilo nadurnega dela v planirani višini.
Ce ob nadurah upoštevamo še število zaposlenih v posameznih enotah, ugotovimo, da se v največji meri poslužuje nadurnega dela v Organizacijski službi, kjer pade 7 nadur povprečno mesečno na zaposlenega. Sledi Kadrovska služba s 5,9 nadurami na zaposlenega, vendar so tu nadure opravljene le v čuvajski in vratarski službi. Vse ostale
: v; - rž;?-'
enote izkazujejo manj nadur na zaposlenega. Služba kvalitete je po tem kazalniku na zadnjem mestu in sicer pade tu le 0,1 nadure na zaposlenega. Kljub temu pa predstavlja nadurno delo v tovarni precejšen delež v osebnih dohodkih, saj se celotna masa OD vsled nadur poveča v takem iznosu, da bi z njo lahko plačali mesečno 136 delavcev s polnim delovnim časom.
N. Z.
Betonski skelet stolpnice »B« na Trgu revolucije v Ljubljani
in Iskro, pripravljen pa tudi investicijski program.
Delavski svet ZP je 22. jj. nuarja letos ta investicijski program potrdil in tako smo se tudi s tc strani približali rešitvi tako nujnega problema Iskre, katerega predstav lja lastna poslovna stavba si» di Ljubljane.
Z nakupom in dograditvijo stolpnice »B« na Trgu i» volucijc v Ljubljani si je Iskra pridobila tudi pravico, da na področju ob sami stolpnici v naslednji fazi zgradi prizidek, kakršnega vidimo že ob stolpnici »A«, katero je dogradila Ljubljanska banka. S tem so podane ugodne možnosti, da bomo v prihodnosti! s to gradnjo zagotovili še nove prostore, ki bodo glede na predvideno širjenje ZP Iskra v naslednjem obdobju potreb-
Seveda bi lahko ob tem nakupu in gradnji napisali še veliko podrobnosti, zanimivih za bralca, vendar se bomo morali omejiti le na nekaj bistvenih podatkov o tem, kako bo mogoče stolpnico »Bi in pozneje prizidek ob njem izkoristiti za namestitev on-stoječih služb Iskra Commerce in ZP. V 12 etažah stolpnice »B« bo za delovne prostore na razpolago 10.722 kvadratnih metrov koristnega prostora, kamor bo mogoča preseliti do 800 zaposlenih, medtem ko bi nadaljnih 40) zaposlenih lahko dobilo ustrezne delovne prostore v naknadno dograjenem prizidku z dvema etažama, ki pa bo mimo tega imel še vrsto drugih prostorov. Tako bi v končni fazi v obeh objektih lahko delalo skupno 1-200 oseb. Ob dograditvi stolpnice »B« se bo v del prostorov hkrati z Iskro preselila tudi Gospodar, zbornica Slovenije, katera pa bo v zameno odstopila Iskra Commerce celotne prostore na Titovi 19, kjer je v spodnjih prostorih že naša filiala Ljubljana z industrijsko prodajalno. Gradnja same stolpnice pa je takšna, da bi bila mogoča dograditev še nadaljnjih pet etaž v jekleni konstrukciji, s čimer bi lahko pridobili delovne prostore za probližno 200 zaposlenih.
Seveda za nakup in gradnjo Iskra sama nima na razpolago potrebnih finančnih sredstev, zato bo morala rešiti z ustrezno bančno hišo še po membno vprašanje kreditov, ki bodo omogočili začetek do gradnje stolpnice »B«. Tudi na tem področju pa odgovorni činitelji z vso prizadevnostjo skušajo čim prej rešiti obstoječe problemc^da bi tako pospešili izgradnjo in uresničitev načrtov, po katerih bomo naposled vendarle pošli do učinkovitega lastnega pro jektivno-poslovnega centra, katerega je Iskra potrebovala že dolga leta, a ga bo še bolj potrebovala v nasled njem obdobju.
O vprašanju financiranja in poteku izgradnje objekta na Trgu revolucije v Ljubljani pa bomo bralce našega lis14 še nadalje obveščali.
S seje planinskega društva iskra
Komaj teden dni nas še loči do letošnjih IX. zimsko-športnih iger Iskre v Kranjski gori. Snežne razmere kljub delnemu poslabšanju vremena v zadnjih dneh še vedno obetajo dobro smuko in ugodne pogoje za tekmovanje. O pripravah, posamičnih in tudi izbirnih tekmovanjih v nekaterih naših organizacijah smo v »Iskri« že nekajkrat spregovorili, za danes pa nam je ostalo le še to, da so se v ponedeljek, 15. t. m. sešli vodje športnih ekip naših delovnih organizacij in po že ustaljenem sistemu za prijavljene tekmovalce izžrebali štartne številke, s katerimi bodo na sobotnem veleslalomu krmarili s Podlesi v dolino, še zadnjič torej naše vabilo tudi netekmovalcem, ljubiteljem smučarskega športa, naj si v soboto 27. februarja v Kranjski gori polnoštevilno ogledajo zanimivo tekmovanje. Nasvidenje v Kranjski gori.
l\8ovo vrednotenje zahtevnosti deSa
Odbor Planinskega društva, ki jc konec lanskega leta imelo svoj redni letni občni zbor, se je 11. t. m. sestal na svoji prvi letošnji seji, katere osrednja točka dnevnega reda je bilo konstituiranje novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik ing. Simon Primožič, za podpredsednika dipl. ing. Štefan Dolhar, za tajnika Janez Šilc, za gospodarja Lojze Kirbiš in za blagajnika Angelca Rozman. Razen tega je bila imenovana komisija za izlete, katere predsednik je ing. Boštjan škorjak, njeni člani pa so še: Marjan Vernik, ing. Franjo Merše, Janez Bernard, Drago Cencič in Marjan Kralj.
Na seji so sklenili, naj bi se pogosteje sestajal sekretariat PD Iskra v sestavi: ing. Primožič, dipl., ing. Štefan
Iz tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu smo prejeli dopis, ki govori o mačehovskem razumevanju sindikalne organizacije do aktivnih smučarjev v tovarni. Dopis v celoti objavljamo v želji, da bi ta kritika rodila zaželene sadove in bi odbor sindikalne organizacije tudi do smučarjev pokazal več razumevanja. Vsebina dopisa je naslednja:
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega ljubljenega moža in očeta
HENRIKA OBIDA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz obrata Vzdrževanje in kadrovske službe za izraze sožalja, denarno pomoč in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo tov. inž. Vinku Gabru in tov. Vinku Udoviču za pomoč pri (izvedbi) organizaciji pogte-ba in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Naj lepša hvala vsem za sočustvovanje ob tej težki izgubi.
Žena Katarina in otroci
ZAHVALA
Ob smrti moje ljube mame IVANE GAŠPERLIN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Kinoakustike to-v^rne »Elektromehanika« Kranj, za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
Hčerka Tončka Gašperlin *IIIN imuni» i :l~Bca ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega dragega moža
ALBINA DOLHARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu »števci« m znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem sindikatu, sodelavcem v zakovalnici in lakirnici za cvetje in denarno Pomoč,
Žalujoča žena Roza
Dolhar in Janez Šilc, ker je celotni odbor včasih težko sklicati na sejo.
Predsednik je člane odbora obvestil, da bodo konec februarja izdelane značke PD Iskra, katere naj bi člani društva ob poravnavi članarine prejeli zastonj. Prav tako je poudaril, da bo treba z ustrezno propagando po naših delovnih organizacijah in obratih pridobiti čim več novih članov, ki bodo spričo dokaj širokega delovnega programa društva prav gotovo radi sodelovali in pripomogli, da se bo planinstvo v naših kolektivih zares razvilo v množično dejavnost, tako koristno slehernemu.
Da bi se dosedanji in novi člani Planinskega društva Iskra lahko pripravili za predvidene izlete in planinske ture, že danes objavljamo tu-
Postalo je že tradicija, da se pržanski smučarji vsako leto udeležujemo občinskega sindikalnega prvenstva, kot smučarji mnogih drugih podjetij v občini Ljubljana-šiška. To nam je doslej sindikalna organizacija omogočala tudi v letih, ko je bilo spričo slabših poslovnih rezultatov, sindikatu dodeljenih manj sredstev.
Glede na lanske poslovne rezultate naše tovarne pa je bila dotacija sindikalni organizaciji tolikšna, da bi lahko med drugim tudi za razvoj smučarskega športa le-ta žrtvovala malo več sredstev, toda, žal se je zgodilo obratno. Menimo, da je v tolikšnem kolektivu le 5 % zaposlenih, ki se ukvarjajo z rekreativnim smučanjem, resda skromen odstotek, in bi bilo prav, če bi to dejavnost skušali dvigniti vsaj na raven, kakršna jc v drugih tovarnah ZP. Toda v zadnjem času je v naši sindikalni organizaciji za smučanje popolno nerazumevanje in se zato ni čuditi izjavi, da je smučanje zgolj zabava vsakega posameznika, ki je imela za posledico to, da so udeleženci občinskega sindikalnega prvenstva v Martuljku sodelovali na prvenstvu na lastne stroške, kakor bodo na lastne stroške tekmovali tudi na mestnem sindikalnem prvenstvu Ljubljane, ki bo 6. marca v Kranjski gori. Ne vemo, kaj k vsemu tudi menijo aktivni športniki v ostalih panogah. Vsekakor pa tak odnos do aktivnih smučarjev, ki s svojimi rezultati pomagajo do atirmacije »Iskra - Avtomatika« tudi na športnem torišču ni opravičljiv.
Več pozornosti in razumevanja je za smučarje pokazalo vodstvo tovarne, ki je kljub dokaj težkemu položaju po devalvaciji in v borbi za stabilizacijo dalo udeležencem sindikalnega prvenstva plačan dan izrednega dopusta, da so lahko tekmovali.
-V. T-
di okvirni program, ki ga je pripravila komisija za izlete. Predvideno je, da bo za člane PD Iskra vsak mesec organiziran po en izlet ah planinska tura in sicer v času od marca do oktobra, ko je vreme najbolj ugodno za množične izlete v naš prelepi planinski svet.
Tudi letos, kot lani je ali
21.	ali 28. marca predviden turni smuk na Komno, ki bo potekal približno po isti trasi kot lani in se ga bo lahko udeležilo do 40 članov PD Iskra. Podrobnosti o tem izletu bomo še javili prihodnjič. To bo vsekakor dvodnevni izlet, za katerega vlada med planinci-smučarji dokajšnje zanimanje. V aprilu program predvideva Triglavski smuk, prav tako dvodnevni izlet z udeležbo 40 članov. V maju bo izlet na Golico, združen z razvitjem prapora našega planinskega društva, na katerem je pričakovati udeležbo 90 članov. Za dvodnevni izlet na Peco v juniju računajo z udeležbo 80 članov, medtem ko naj bi se predvidenega dvodnevnega izleta v Dachstein v Avstriji letošnjega julija udeležilo 40 planincev Iskre.
Avgusta se bo 40 članov PD Iskra povzpelo na Špik, v septembru pa bo na vrsti množični pohod Iskrašev na Triglav, kjer udeležba prav gotovo ne bo manjša od 200 udeležencev izleta. Za konec planinske sezone v letošnjem letu pa komisija za izlete pripravlja še enodnevni izlet v Semič v Beli Krajini, na katerem predvidevajo udeležbo 80 članov PD.
Seveda ta program še ni dokončen in ga bo PD Iskra po potrebi in možnostih še dopolnilo, ali pa spremenilo, vsekakor pa je dobra osnova za živahno aktivnost našega planinskega društva, ki se bo v drugem letu svojega delovanja moralo še razživeti in k sodelovanju pritegniti vse ljubitelje gora in našega planinstva.	-Jo-
(Nadaljevanje s 4. strani) stališče komisije. Komisija je zahtevala, da družbeno-politične organizacije zavzamejo do ocene neka stališča, ki jih potem v javnosti tudi zagovarjajo. Komisija si je na ta način ustvarila dosti širši krog ljudi, ki so usmerjali in formirali javno mnenje in na ta način pomagali komisiji. Verjetno pa bi bilo prav, če bi imeli informativne sestanke v tovarni že prej, kot je bila ocena dana v javno razpravo. Dejstvo je, da so bili člani kolektiva premalo ali netočno informirani in od tu izvira določeno nezaupanje, s tem pa tudi toliko ugovorov.
O rešitvi ugovorov je komisija poročala UO, ki se je z rešitvijo strinjal. Tako popravljena ocena se je predložila v obravnavo DS, ki jo je brez bistvenih pripomb po krajši razpravi sprejel soglasno.
Vsa delovna mesta so razdeljena v petnajst grup. Delovna mesta v isti grupi imajo isto osnovno obračunsko postavko. Vrednost 1. grupe je 730 din, razpon med 1. in 15. grupo pa je 1:3,85. Osebni dohodki šefov sektorjev in direktorja niso zajeti v sistemu. Njihovo višino bo določil UO, zato bo dejansko razmerje višje. Nove vrednosti grup zagotavljajo, da praviloma ne more noben član ko. lektiva imeti za isto delo manjši osebni dohodek, kot ga je imel po starem sistemu. Le na tak način bomo zreducirali število prizadetih delavcev na minimum. Novi sistem je stopil v veljavo s L 1. 1971.
DS je zadolžil odgovorne komisije, da pregledajo vse ostale stimulacijske in druge pravilnike, ki so v zvezi z nagrajevanjem in jih vskla-dijo z novim sistemom nagrajevanja. Poleg tega je določil startne grupe za pripravnike. Tako bo celotni sistem nagrajevanja prilagojen novi oceni delovnih mest.
Ob koncu se zahvaljujem inž. Mareku in njegovim sodelavcem iz ZZA za pomoč in trud pri tem, da bo nagrajevanje slonelo na pravičnejših in modernejših načelih, kot doslej.
Peter Gortnar
V dobršni meri »krivi« za odlično organizacijo IV. zimskošportnih sindikalnih iger Kranja: Franc Medja, Dore Oražem, Oto Pičulin, Jaka Vehovec, Igor Slavec. Vsak na svojem torišču so si prizadevali, da bi kljub obilici tekmovalcev in tekmovalk prvenstvč uspelo in tako je tudi bilo
Še ščepec kritike
■■ ■■■ "~jyrjjrw"wmu‘ ./imwy jrn ""■■■■■■•'••■r-.
...... .
Bogata bera smučarjev tovarne »Elektromehanska« v tVlojstrani
Solidna vožnja Ivana Kejžarja iz »Elektromehanike«
V Mojstrani so bile 13. in 14. februarja letos že IV. zimsko-športne igre občinskega sindikalnega sveta Kranj, na katerih je v 3 ženskih in 4 moških tekmovalnih razredih nastopilo skupno nad 400 tekmovalcev na dveh različnih tekmovalnih progah. K uspehu prvenstva je pripomoglo lepo vreme, medtem ko za organizacijo lahko rečemo samo, da je bila odlična. Proge so bile zaradi poledenelosti zelo hitre in zahtevne, kljub temu pa ni bilo veliko padcev.
Vodja ekipe Janez Arh iz »Elektromehanike« je na ta veleslalom pripeljal močno ekipo smučark in smučarjev, ki so sc v dokaj močni in
Smučarji Iskra Commerce so se pomerili v veleslalomu
V	soboto, 13. februarja so se na progi Podles v Kranjski gori med seboj pomerili dokaj borbeni smučarji Iskra Commerce, da bi pred bližnjimi IX. zimsko-športnimi igrami ZP Iskra pretehtali svoje moči. Ob lepem sončnem vremenu in dobri organizaciji, katero so organizatorji tekmovanja v celoti poverili strokovnjakom Smučarskega kluba »Akademik« iz Ljubljane, je tekmovanje vsestransko dobro uspelo.
V	veleslalomu so udeleženci tekmovali v treh razredih in sicer ženske in moški nad 35 let starosti na progi, katere dolžina je znašala 450 metrov in je imela višinsko razliko 80 metrov ter 22 vratič, moški do 35 let starosti pa na daljši — 650 metrov dolgi progi s 110 metrov višinske razlike in 29 vratci. Progi sta bili precej trdi in ledeni, zato tudi hitrejši, vendar pa ne pretežki, pomembno pa je, da so bili tako tekmovalni pogoji za vse tekmovalce enaki.
V	posameznem tekmovalnem razredu so bili doseženi naslednji rezultati: ženske: 1. Cirila Solar 1:02,3, 2. Marta Vrhovec 1:10,0, 3. Ivica Rogelj 1:10,1, 4. Meta Javornik 1:13,4,
5.	Milena Terlikar 1:14,5, 6. Dragica Koprivnikar 1:28,3, 7. Marinka Brzulja 1:33,1; dis-
kvalificirane so bile: Erna Mihalič, Marija Perčič, Tončka Potokar in Lučka Dolenc, štartale pa niso: Jelka Fortuna, Milka Marolt in Marta Žvab; moški nad 35 let: 1. Jerko Kos 47,9, 2. Viktor Bezek 51,3, 3. Pavle Zupan 53,0, 4. Marjan Knoll 55,0, 5. Janez Juretič 56,1, 6. Jože Pogačnik 57,3, 7. Stojan Flajs 1:00,2, 8. Janez Trojar 1:15,0, 9. Boris Leskovar 1:32,3, 10. Miroslav Juranji 1:33,9; diskvalificirani so bili naslednji tekmovalci: Brane Tomažič, Jan Petkovšek, Slavko Munda, Marko Porenta, Marjan Brezar in Marjan Ziherl, štartali pa niso: Simon Primožič, Franc Jenko, Janez Jeglič in Marko Deu; moški do 35 let starosti: 1. Anton Mesesnel 1:02,1, 2. Andrej Vrhovec 1:03,9, 3. Jože Škorjanc 1:06,2, 4. Vitomir Čehovin 1:08,0, 5. Vitoš Valenčič 1:10,0, 6. Andrej Nunar 1:11,2, 7. Franc Ekar 1:16,9, 8. Jože Meden 1:18,2, 9. Branko Suhadolnik 1:19,4, 10. Ljubo Verbič 1:26,7, 11. Franc Por 1:55,9, 12. Viljem Košir 2:04,8; diskvalificirani so bili naslednji tekmovalci: Matevž Kumer, Rajmund Lušnic, Pavle Časar, Janez Slavec, Ante Barbarič, Marjan Cankar, Žarko Brzulja, Andrej Puc in Janez česen, štartali pa niso: Fortunat Orehek, Jože Jošt, Franc
Krnc, Vojislav Zlatkovič, Franc Gregorinčič, Zdravko Vrbič, Srečko Trobec, Vlado Flerin in Metod Benedik.
Skupno je torej nastopilo 48 smučark in smučarjev, a čeprav je tekmovanje v vseh pogledih dobro uspelo, kot smo že dejali, ne moremo mimo kritike, da se pri takšnih tekmovanjih navadno prijavi še veliko več tekmovalcev, ki pa že vnaprej vedo, da ne bodo nastopili. To vsekakor nima pomena. Tudi na veleslalomu Iskra Commerce bi bila udeležba boljša, če bi štarta-lo še vseh, sicer prijavljenih 16 smučarjev. Po končanem tekmovanju je bila slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev diplom in lepih prak-tačnih nagrad najboljšim v restavraciji »Bor« v Kranjski gori.	-C-
številni konkurenci prav dobro uveljavili, tako posamično, kakor še posebno v ekipnem vrstnem redu.
Zmagovalec četrtih zimskošportnih iger sindikalnega občinskega sveta občine Kranj je postala ekipa »Elck-tromehanika« I v postavi: Branka Tolar, Rela Kavčič, Milan Nadižar, Tomaž Jamnik in Milan Koblar, ki je imela najboljši skupni čas 3:36, 3. Druga je bila ekipa Sava s časom 3:54,5, tretje mesto pa je osvojila druga ekipa »Elektromehanike« v postavi: Metka Krmelj, Darinka Bohinc, Marjan Drinovec, Stane Pogačnik in Ivo Bevc, ki je dosegla skupni čas 4:05,3. Sledile so ekipe: IBI, Tekstilindus, Sava II, itd.
Posamezniki iz »Elektromehanike« v tekmovalnih razredih pa so se uvrstili takole: ženske (do 25 let): 1. Ema Žagar (Sava) 39,6, 2.— 3. Branka Tolar (Elektro-mehanika) in Darinka Gros (Pod. za stan. izg. Kranj)
41,2__7. Metka Krmelj,...
13. Jerica Sušnik ... 18. Zala Kržišnik; ženske (25 do 35 let): 1. Rela Kavčič 41,0 ... 3. Darinka Bohinc 45,5,... 16. Marta Tabar; ženske (nad 35 let): ... 2. Anica Finžgar 46,4; moški: do 25 lot: 1.—2. Blaž Andoljšek (Elektro Kranj) in Milan Nadižar (Elektromehanika) 32,7, .. . 9. Davorin Dolar, ... 12. Ivo Šemrov, ... 14. Vlado Ahačič, ... 15. Marjan Drinovec, ... 17. Jure Mohorič, ... 20. Janez Dovjak, ... Franc Sajovic; moški: od 25 do 35 let: 1. Tomaž Jamnik (Elektromehanika) 48,1, ... 6. Brane Jaklič, ... 10. Ivan Kejžar, ...	11. Stane Pogačnik,
... 15. Lovro Dagarin,... 16.
Uspešen nastop smučarjev »Avtomatika« in »Elementi«
V okviru sindikalnega smučarskega prvenstva občine Ljubljana-šiška, na katerem je, 13. t. m., v Gozd-Martulj-ku nastopilo 105 tekmovalcev iz 19 delovnih organizacij, so
Udeleženci izbirnih tekem Iskra Commerce med razglasitvijo rezultatov
se prav dobro odrezali tudi smučarji naših tovarn »Avtomatika« na Pržanu, pa tudi tovarne »Elementi«.
V tekmovalnem razredu moških do 30 let starosti je zmagal Sršen »Avtomatika« s časom 40,0, v razredu do 40 let starosti pa Milan Bernik »Elementi« s časom 38,3. Med ženskami v razredu do 23 let starosti je zmagala Bitenčeva »Avtomatika« s časom 43,0, prav tako pa se je tudi ekipa »Avtomatika«. solidno uvrstila na 2. mesto za zmagovalno ekipo »Lek«, ki je dosegla le 1 točko več. Tu naj posebej pohvalimo smučarje pržanske tovarne tudi zato, ker so se občinskega prvenstva udeležili zaradi nerazumevanja svoje sindikalne organizacije kar na lastne stroške.
Veleslalom je potekal na 350 m dolgi progi, ki je imela 25 vratič.
Roman Pikec, itd.; moški: med 35 in 45 let: ... 8. Rudi. Benedik, ... 13. Franc Br& zar, ... 16. Peter Ropret, .
17.	Štefko Vidic, ... 21. Milan Koblar, ... 26. Ivo Bevc itd.; moški: nad 45 let: ... 2. Ivan Stražnik (Šolski cen- j ter Iskra), 3. Alojz Lakner, j ... 6. Avgust Smole, 7. Sta-! ne Penko.
Razveseljivo je pri tem, da j se je tekmovanj v Mojstrani i udeiežilo kar lepo število smučark, ki so dokazale, da niso od muh, zato je pričakovati, da bomo vrle pred-, stavnice iz »Elcktromehani-kc« polnoštevilno videli tudi na naših zimsko-športnib igrah 27. februarja v Kranj-! ski gori v družbi smučark ii ostalih naših delovnih organizacij.
Prav glede na dosežene re-; zultate smučarjev »Elektromehanike« na letošnjih tekmovanjih za občinske sindikalne prvake, lahko računamo, da bo prihodnjo soboto v Kranjski gori zares vroče, kajti tudi v drugih naših tovarnah niso lenarili, pač pa razpoložljive in do kaj ugodne snežne razmere j uporabili zato, da bi se na srečanje Iskrašev na strmini i Podles kar najbolje pripravili.
Slovesna razglasi tev rezu! [ tatov in podelitev lepih prali-' tičnih nagrad, ki so jih za! zmagovalce v posameznem razredu in ekipnem vrstnem | redu prispevala številna go renjska podjetja, je bila pred hotelom »Triglav« v Mojstra ! ni, ki je prav ta dan slavila petdesetletnico obstoja smučarskega društva in so bili tu tudi smučarski' teki za memorial znanega smučarja-tekača Jožka Janše.
Razpoloženje med števil nimi smučarji in . smučarkami je bilo prijetno, zlasti pa so organizatorji poskrbeli) tudi za tiste, ki so se uvrstili j na »zadnje čelo«. Letem ss za nagrado podelili tradicio! nalne petrolejke s prižganimi svečami.
Prav je-, da ob koncu po 1 hvalimo organizatorje, tehnično vodstvo in vse, ki s® -kakorkoli pomagali, da so
IV.	zimsko-športne igre občinskega sidndikalnega sveti Kranj tako lepo uspele. & posebej pa smo lahko veseli rezultatov, ki so jih dosegli zastopniki tovarne Iskra-»Elektromehanika«.
-J. C,—
ISKRA — glasilo delovn* ga kolektiva ZP Iskra Kranj« industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuj« uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — 0^ govorni urednik: Janez Sil« — Izhaja tedensko — Rokop*-sov ne vračamo — Našlo* uredništva: ISKRA Kranj. Savska loka 4, telefon 22-221. int. 333 - Tisk in klišeje *CP Gorenjski- tisk« Kram