Mostnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 16. novembra 1937
lmm	uai	n	.trtrnirHgjBaaBBBBMHiMBBMM
MARIBORSKI
Štev. 261. Leto XI. (XVHU
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Socialni boji
Naše stoletje bo v zgodovini zavzelo vidno mesto, ki bo nudilo dovolj snovi vsem raziskovalcem socialnega izživljanja; politični in kulturni zgodovini, znanosti, sociologiji i. t. d. Posebno poglavje b° odrejeno diplomatskim zakulisnim sI>'etkam, ki bo moglo razgrniti vso prekanjenost, taktiko in nemoralo sedanjosti V službi teh tako usodnih iger za narode in človeštvo sploh.
Karakteristična poteza prve polovice ^ga stoletja pa bodo trenja »od spodaj navzgor«, socialni vzponi ali revolucionarno razpoloženje mas na vseh koncih hašega planeta, razpoloženje, izzvano po nacionalnem, kulturnem ali drugačnem interesu, pred vsem pa po težnji za goii obstanek. Socialni boji narodov bodo napolnili stolpce naše zgodovine, ki ji polni vsebino neugnana nestrpnost narodov.
V zmedi in prerivanjih, ko ne bodo še zlepa umirila kazalca, je težko odgovoriti na to vprašanje, kakor je nemogoče napovedati, kako se bo to končalo. Danes Vemo le toliko, da bi eni radi zadostili svojemu gonu po nadvladi, drugi — in m ie večina delovnih zemljanov, — da se otresejo težke eksistenčne nesigurnosti, oziroma, da se življenjske prilike izboljšajo in ustalijo.
Vse kaže, da smo pred novo socialno 'tvorbo, ki je psihološko menda že zgrajena, čeravno v grobih in motnih obrisih ter bolj od negativne kakor od pozitivne strani. Vse ideologije obračajo svoje puščice proti obstoječemu gospodarsko-socialnemu redu, češ, da je ta oni črv, ki gloda temelje znosnemu življenju poedin-ca in narodov. Tarča je kapitalistični gospodarski sistem, katerega bistvo in cilji so v protislovju z interesi znatne večine človeštva.
Z državami je kakor s posameznikom: Potrebe rasto, sredstva pa se krčijo. Nižjim narodnim plastem se pod težo dajatev krivijo hrbtenice, redki veliki pa odrivajo svoje obveznosti.
Po tej poti gremo v slepo ulico, kjer sredstva, ki jih rabi država zase in v ublaženje gospodarskega življenja odpovedo. Veliki gospodarski viri so zlasti v Ameriki, pa tudi drugod, v rokah raznih 'tvorniškili kraljev, njih podjetja so država v državi. To uvidijo že mnogokje in zro v velike gospodarske objekte kakor na edino možnost, ki bi državi nudila potrebna sredstva; pomembne gospodarske edinice s splošno in vsakodnevno potreb J>inii dobrinami naj prevzame država. 1'orej podržavljenje— nacionalizacija, eta t>Zacija, socializacija.
Opaža se zanimiv in posrečen pojav da
se take reforme pojavljajo na ozem-|j*h največjih kapitalističnih eksploatacij *n vezane miselnosti. Včeraj smo poro-cali o nacionalizaciji britanskih rudnikov. Zanimiv primer pa daje pravkar Mehika.
Predsednik mehiški, general Carde-Jias je odvzel namreč omeriški družbi ^Jandart Oil iz Kalifornije pravico izkoriščanja petrolejskih ležišč na 350.000 ha, ^ehi francoski družbi pa na 500.000 ha Zemljina. Vlada pravi, da je po ustavi Pri rod no bogastvo državna lastnina. Do-'siei so Zedinjene države vedno ščitile in-crese svojih državljanov. Ali jih bodo tudi sedaj, ko gre za ogromne ^sote in gr°zi industriji petroleja s podržavljenem mehiških petrolejskih ležišč konku-i?ItCa na svetovnih tržiščih, kjer sc mehi-ij, vlada pojavlja kot nov ponudnik?
, j o je menda prvi korak mehiške vlade Dostopnemu razlaščenju vseh proizvod 'h sredstev in ustvaritvi novega gospo-r&ko-sociainega reda ter prva država
Britanski rušiltispremljalo betgllskega vladana
LONDON, 16. novembra. Britanski rušilci plujejo nasproti belgijskemu parotoro-du »Prince Albert«, na katerem se nahaja
fl
Kralj Leopold 111.
belgijski kralj Leopold, da ga spremljajo v Dpwer, kjer ga bo čakal vojvoda Glou-cestrski, nakar bo belgijski kralj nadaljeval svojo vožnjo v London. Na postaji Victoria bo čakal belgijskega kralja britan ski kralj Jurij VI. s člani kraljeve rodbine in člani vlade. Nato se bosta oba kralja v spremstvu odpeljala po ulicah, kjer bo razvrščena kraljeva garda s posebnimi stražami do Buckinghamske palače. Belgijski kralj ostane do petka gost angleškega kralja in se z veliko pozornostjo pričakuje njegov govor, ki ga bodo prenašale vse britanske radijske postaje.
(inem	Mam	vleimm: ftatuu
LONDON, 16. novembra, ttavas poroča: Dopisnik »Daily Heralda« poroča po vesteh iz Gibraltarja, da je ob priliki zad-
deinonstriralo pred sedežem Francovega visokega komisarja. Demonstranti so nosili napise: «Smrt Francu in njegovim
njega upora proti generalu Francu v Te-j agentom za rektrutiranje!« Tudi so bili tuanu, izgubilo svoje življenje okoli 60 napisi: »Po 18. juliju 1936 je odšlo v Spa-Arabcev in 20 Špancev. Tisoči manife- nijo 150 Arabcev! Niti eden se ni vrnil, stantov Mavrov je prodrlo v Tetuan in * Maščujmo jih!«
'fmuoski	mpški	inštmHtiai$ka
NANKING, 16. novelbra. Mesto Sučau je v razvalinah radi neprekinjenih bombnih napadov v zadnjih 24 urah. Vse tele-grafične in telefonične zveze z Ninkimgom so prekinjene. Ker je vlada odločena, da hrani Nanking za vsako ceno, se je prebivalstvo pričelo umikati v druga mesta ob gornjem delu reke, dočim ostanejo uradni-
ki vlade še v mestu.
NANKING, 16. novembra. Agencia Stefani poroča: Kitajska vlada je sklenila s francosko vlado dogovor, v smislu katerega odpošlje Francija večje število častnikov kot vojaške inštruktorje na Kitajsko.
ietje mmStteskegahm..
PEJP1NG, 16. novembra. Dopisnik »In-telligence News Service« poroča, da je prispel semkaj Čengšigosu, 80 letni politični svetovalec mandžurskega cesarja Puia, ki se je nastanil v bivši zgodovinski cesarski palači. Ta dogodkek je dal povoda raznim vestem, pred vsem tem, da pripravlja cesar Pui s pomočjo Japoncev državni udar in da se hoče proglasiti za cesarja velike države, ki naj jo tvorijo
sedanja Madžurija skupno z zasedenimi kitajskimi pokrajinami. Gre torej za neke vrste vpostavitev Kitajske pod žezlom stare mandžurske dinastije. Predstavnik japonskega vrhovnega poveljstva v Pei-pingu je izjavil, da je takšna želja cesarja Puia sicer razumljiva, vendar pa ni japonski vojski do tega, da bi združila Mandžurijo s severnimi kitajskimi pokrajinami.
PaSeaujsfsa dada
PARIZ, 16. eovembra. Nemalo senzacijo je zbudila vest, da se je valencijska vlada podala v London. V ozadju tega potovanja vseh članov valencijske vlade so nesporazumi med valencijsko in katalonsko vlado, ki jo zahtevala od valencij-ske vlade, da se ji podredi, češ da itak nima več skoraj nobenega ozemlja in da
torej no more radi tega več zavladati nad Katalonijo, katere upravljanje pripada izključno katalanski vladi. Nekateri krogi zatrjujejo, da se vodijo tajna pogajanja med Francom in katalonsko vlado v svrho premirja. V Barcelono so se preselili le nekateri oddelki valencijske vlade.
pMteS&am dee&via	a
in sktoftšciua
BEOGRAD, 16. novembra. Do zna v a se, da se bosta narodna skupščina in senat
za Rusijo, ki usmerja narodno življenje na pot socialistične doktrine. Ali bo eksperiment uspeli-,.
Kol In ogenj
»Jutro« piše v št. 265: »V svoji zadnji številki je »Domoljub« spregovoril tudi o konkordatu. Napisal je o njem uvodnik z naslovom »Ulični napadi«. Najprej razlaga sklepe nedavne konference ju-goslovenskega episkopata v Zagrebu in prihaja do zaključka, da »ima dobre strani tudi nizkotna borba proti konkordatu. Pri tej priliki smo se naučili marsičesa. Naj nam še kdo začne govoriti o verski enakopravnosti in verski strp-ljivosti. Prišteli ga bomo javnim lažni-kom. In če nas bo klical pred sodišče, bomo zmagali mi. Katoličani so v tej državi živeli 19 let brez konkordata in bodo, če Bog da, živeli tudi v bodoče. Živeli bomo, borili se bomo, a nikdar se ne bomo nikomur prilizovali in pred nikomur ne bomo suženjsko padali za sprejem konkordata na kolena... Ali kaj bo- . mo odslej razumeli pod besedama »verska strpljivost«? Molče nam bosta trobentali: Kar je moje, je moje, a kar je tvoje, je tudi moje. Ali: jaz lahko naredim kar hočem, a če ti tega i»e moreš, stisni zobe m molči. Molči, pa če bi te tudi na kol pribili in ogenj pod teboj zakurili. Mi pa hočemo odslej živeti in delati, imajoč zred očmi zlato resnico: Svaka sila do vremena, a nevolja redom ide...« Čudimo se razburjenju »Domoljuba«. Saj njemu in njegovim nihče ničesar noče. Govoriti o nekem pribijanju na kol in kurjenju ognja pod njim, ko ves svet ve, da niso na kolu ne on, ne njegovi. Nasprotno, tako dobro se jim godi, da nimajo drugih skrbi, kakor kako bi si izmislili kje kakega mučenca, da bi ljudje ne spregledali resnice.«
..Zgodovinski" pouk
»Koroški Slovenec« poroča v št. 45-: »Zgodovinski pouk na naših šolah. Prijatelj našega lista nam je vposlal na ogled šolski zvezek nekega učenca 3. razreda. V zvezku beremo sledeči »zgodovinski« sestavek:	Die Slaven verlieren ihre
Selbstandigkeit. — Zur Zeit Karls des Grossen hatten sie noch ihre eigenen Fursten. Die Slaven in Siidungarn erko-ben sich gegen die Frank en. lhr Anftihrer war Lindewird. Die Karntner Slaven hal fen hnen mit. Nun kamen von Frankreich drei grosse Heere. Die Slaven wurden voHstandig geschlagen. Als Strafe dafiir verloren sie ihre eigenen Fursten undes wurden bayrische Grafen als Herzoge eingesetzt. Einer der bdeutendsten \var Arnulf Herzog von Karaten. (Slovani izgubijo svojo samostojnost. — Za časa Karola Velikega so imeli še svoje lastne kneze. Slovani na južnem Ogrskem so se uprli Frankom. Njihov voditelj je bil Lindevid (Ljudevit?). Koroški Slovani so Jim pomagali. Nato so prišle iz Francije tri velike vojske. Slovani so bili popolnoma poraženi. Zato so bili kaznovani. da so izgubili svoje lastne kneze in so bili bavarski grofje postavljeni kot voivode. Med najpomembnejšimi je bil Aranlf, koroški vojvoda.)«
Prepovedano
V »Novi dobi« št. 46 čitamo: »Četniški sestanek v Celju prepovedan. Pripravljalni odbor Udruženja četnikov v Celju sporoča, da je informativni sestanek, ki bi se moral vršiti v nedeljo 14. t. m. ob pol 10. dopoldne in na katerem bi bil mo-
sestala pričetkom meseca decembra, ko ima bo predložen novi proračunski osnutek za 1938-39. Po končanem delu v finan- ral biti izvoljen pododbor, predstojništvo čnem odboru bo narodna skupščina takoj mestne policije v Celju po č 25. zakona o pričela obravnavati novi državni prora- društvih, shodih in posvetih iz razlogov čun.	:	javnega miru in reda prepovedalo**
Gias iz Korotana
10.253 slovenskih šoloobveznih otrok
Prva šolska statistika po plebiscitu — Torej: Vsak drugi koroški Slovenec šolo*
obvezen otrok! — Slovenske občine v konkurzu rata: Katero mesto je važnejše za Koroško
Avstrijski list: Osterrichische Piidago-|bor radi Dolitičnih nepriiik razpuščen in
deželna vlada je imenovala komisarja, Ta je tajnika takoj odslovil. Na podlagi po: godbe zahteva 18.000 S., to je približno
gische Warte« priobčuje v svoji oktobr ski številki statistiko o avstrijskih šolah, v katerih ni nemški jezik poučni jezik. V šolskem letu 1936-37 je bilo 15 ljudskih in 6 meščanskih' šol na Dunaju s češkim učnim jezikom, 13 nernško-hrvaških in 6 hrvaških ljudskih šol na Gradiščanskem, 6 madžarskih ljudskih šol na Gradiščanskem in 67 nemško-slovenških šol na Koroškem. Statistika o šoloobveznih otrocih, ki niso nemškega pokolenja, pravi, da je v Avstriji 3825 otrok češkega, 6802 hrvaškega in 10253 slovenskega pokolenja. Prvič po plebiscitu sploh je nemška statistika povedala, koliko je v Avstriji otrok narodnih manjšin, kajti sedaj šele bi se moglo dognati, koliko manjšinskih šol bi moralo biti, ki bi bile urejene po željah narodnih manjšin. Četudi moremo z mirno vestjo trditi, da je na Koroškem najmanj 12.000 otrok s slovenskim občevalnim jezikom, je že to za nas veliko zadoščenje, da javni urad pripozna, da je nad 10.000 slovenskih otrok. Isti urad pa je izdal leta 19,35 podatke o ljudskem šte tju, ki se je vršilo spomladi leta 1934. Po tej statistiki pa je na Koroškem samo 26.800 Slovencev, torej je skoraj vsak drugi koroški Slovenec šoloobvezen otrok!!
2413 madžarskih otrok ima 6 ljudskih šol z madžarskim učnim jezikom, 6800 hrvaških otrok ima istotako 6 ljudskih šol s hrvaškim učnim jezikom in 10.200 slovenskih otrok pa nima niti ene slovenske šole! Kajti tip teh dvojezičnih šol pod vodstvom ekstremno nemško-nacionalno usmerjenih učiteljev, ki so obenem tudi eksponenti koroškega Heimatbunda, šolskega društva Siidmarke in drugih nerri-ško-nacionalnih organizacij, je nemoralen in največja krivica, ki se more prizadeli kakšni narodni skupini.
Kdaj pa bodo celovški merodajni krogi uvideli, da je res treba rešiti to vprašanje v prid manjšine, ki je itak tako skromna in ponižna in katere zahteve ne obsegajo več, kakor pa to, kar je za eksistenco najnujnejše potrebno?
♦
Pred par leti je morala napovedati občina Železna Kapla prisilno poravnavo, nakar je sledil konkurz, ker ni mogla poravnati vseli obveznosti, ki so ji nastale vsled zidave velike šole, kina in radi.gospodarstva nekdanjega župana, ki igra danes v Rusiji precejšnjo politično vlogo. Meseca .oktobra pa je napovedalo konkurz vodstvo občine Otok. Radi svoje krasne romantične lege v sredini južnega brega Vrbskega jezera je postalo svetovno znano in je imolo v nekaterih letih tudi izredno dober tujski promet. — Občina obsega samo okrog 600 duš in je bilo prebivalstvo z občinskimi dokladami že itak preobloženo. Leta 1931 je bil nameščen — seveda po posebni protekciji nekaterih mogotcev — upokojeni orožnik Bruno GOritzer za občinskega tajnika z mesečno plačo 170 S. to je približno 1600 Din našega denarja. Nastavljen je bil za dobo 10 let. Lela 1933 je bil občinski od-
160.000	Din. Ker občina te vsote, katero mora plačati na podlagi sodnijske obsodbe, nikdar ne more plačati, je napovedala konkurz.
Celovdc in Beljak se prepirata med seboj, katero mesto je važnejše za Koroško in katera gora naj bo tako srečna, da se bodo najlepši inozemski avtomobili po krasni asfaltirani cesti vozili do nje-neha vrha, ali Dobrač, kateremu so Nem-
Celovec in Beljak se prepi>
ci dali v zadnjem času ime: Villacher Alpe, ali pa severno od Celovca ležeči Vrh (zgodovinsko znani mons Caranthanus), katerega imenujejo Olrichsberg. Beljaška občina je izdelala projekt za idealno zim-sko-športoi teren na Dobraču in v njegovi okolici, ki bo s podporo vseh merodajnih in privatn.li faktorjev že letos toliko izvršen, da se bodo vršile važne mednarodne zimsko-športne tekme. VMetu 1940 pa se naj celo vršijo tam FIS-tekme. Raz-ventega bi bila cesta na .Dobrač tudi velikega stratigičnega pomena, medtem ko nudi Vrh samo priliko za lep izgled na srednje Koroško,	-oc.-
Preizkus moči in site med mariborskimi in zagrebškimi rokoborci
Po profesionalnih rokoborbnih tekmah v Mariboru >e prišel v našem mestu težkoatletski šport nekako v zastoj in to tembolj, ker so bile razmere v težko-atletskem športu v Mariboru nezdrave. Pred leti se je sicer ustanovil Pekovski športni klub, ki je sedaj znova poživil svojo delovanje. Zbral je znova najboljše težko atlete našega mesta v svoji sredini in pričel znova s s motrenim delom, katerega rezultat je bil sobotni težkoatletski večer v veliki unionski dvorani. Da je v Mariboru še vedno veliko zanimanje za ta-moški šport, dokazuje med drugim tudi obisk sobotne' prireditve, saj je prisostvovalo borbam okoli 700 gledalcev.
Na sporedu je bil dvoboj med PSK. in zagrebškim »Herkulesom«, ki igra v ju-goslovenskem težkoatletskem športu vodilno vlogo. Atleti PSK so imeli težko stališče in to predvsem radi tega, ker si niso bili na jasnem, na kakšni višini je prav za prav zagrebški težkoatletski šport. Naši atleti namreč že dolgo niso imeli prilike, da bi merili svoje moči z močnejšimi nasprotniki, toda sobotni nastop je dokazal, da so atleti PSK dobro izvežbani in da jim manjka samo še nekaj rutine, ki b*] jih usposobljala za uspeš-nejše nastope proti močnejšim nasprotnikom. PSK je sicer v dvoboju s Herkulesom podlegel'v boksu in v rokoborbi, vendar pa je bil časten: v boksu v razmerju 2:3, v rokoborbi pa v razmerju 1:3. V rokoborbi bi PSK sigurno dobil še eno točko, če bi dobil naš odlični atlet in borec Pirher nasprotnika. Tako pa si je moral »izposoditi« svojega klubskega tovariša Plohla, ki ga je v ekshibicijski borbi v 5. minuti položil na blazino.
Vse tekme so bile zelo zanimive in napete, zlasti boksarske, in pa zadnja ro-koborbna tekma med Fišerjem iti Zagrebčanom Ujakovičem, tako da je občinstvo popolnoma prišlo na svoj račun. Tudi organizacija je bila odlična in so se posamezna točke vrstile v naglem, zaporednem poteku Posamezni rezultati so bili naslednji:
Boks: mušja kategorija do 51 kg: Senekovič (P): Radel (H) neodločeno; lahka kategorij? do 60 kgr: Gojsnik (P) je podlegel Kmjčniku (H) po točkah; v/eiter (65 kg): Pitne r (P) je premagal Mehelina (H) po točkah; srednja kategorija do 71 kg; Štrukelj (P):Tomie (H) neodločeno; težka kategorija do 80 kg: Albini (H) je po točkah porazil Jevšenaka (P). Točke 3:2 za Herkulesa. Izven konkurence sta merila svoje moči Meglič in Fajdiga od PSK in se je borba končala neodločeno.
Rokoborba:	peresno-lahka kate-
gorija: Merla (H) je zmagal nad Kem-perlom (P) po točkah; lahka: Pongrac (H) je v 14. minuti s tušem premagal Kosiča (P); wel(er: Deluci (H) v 3. min. s »tušem« zmagal nad Cokanom (P); srednja kategorija: Fišer (P) je premagal Ujakoviča (H) po točkah. Stanje točk: 3:1 za Herkules1. Izven konkurence je Pirher v 5. min. položil na blazino svojega klubskega tovariša Plohla, Lepenikod PSK pa Škofliča (PSK) v 3. min. Kot sodnik pri boksu je fungiral g. Kovačevič iz Zagreba, posle sodnika pri rokoborbi pa je opravljal g. Rihter iz Zagreba.
*
PSK je s svojim prvim letošnjim nastopom lahko zadovoljen in smo prepričani, da bo v kratkem času igral v ju-goslovenskem težkoatletskem športu zopet ono vlogo, ki mu po znanju njegovih atletov tudi pripada.
h Maje £mdmte
Lepe lovske trofeje. Nedavno je bil v občini Črensovci v Prekmurju velik lov, kjer je padlo 250 zajcev in 5 srnjakov, kar je vsekakor lepo število in kaže. da se na tem lovišču divjačina primerno goji. Teden dni pozneje pa je ustrelil v istem lovišču nekdo iz Štrigove mlado srno s šibrami, kar pač m v skladu s sklepi lovskih društev.
Prosvetni minister M&garaševič in Sokolstvo
Včeraj popoldne je prosvetni minister Magaraševič sprejel zastopnika sokolskega saveza prvega podstarešino Engel-berta Gangla in Milivoja Smiljaniča, ki sta ga podrobno informirala posebno o prosvetnem delovanju naših Sokolov, o Petrovi sokolski petletki in sokolskem delu na vasi. Obenem sta ga prosila, naj se zavzame za to, da se bodo mogli Posvetni delavci, ki so Sokoli, nemoteno posvetiti svojemu delu v sokolskih vrstah in sta ga opozorila na vse težave, s katerimi so se morali doslej boriti. Mini' ster jima je obital vso svojo moralno po-inoč ter jima zagotovil, da bodo v bodoče vse šolske zgradbe kakor prej spet popolnoma na razpolago sokolstvu.
Zviša«© dnevnice
Na predlog prometnega ministra je ministrski svet izdal odlok, da se delavstva državnih prometnih ustanov povišajo dnevnice z veljavo od 1. novembra t-. 1« ker je že prej izšla uredba o zvišanju doklad regularnih državnih uslužbencev. To zvišanje mezd znaša, po krajevnih razmerah in drugih kriterijih do 10%. — Efekt tega povišanja'mezd znaša na leta 22 milijonov dinarjev.
£§'ntmmke mvke
Priprave Sokola v Ljutomeru. Poročali smo že o pripravah dramatskega odseka-Sokolskega duštva v Ljutomeru, ki se marljivo pripravlja na uprizoritev Kreftovih Celjskih grofov v režiji br. Prešla. Da bo tudi ta predstava, kakor vse dosedanje ob odlični sveneriji odlično uspela, smo prepričani.
Jesensko vreme. Tudi p-ri nas smo videli že letošnje snežinke, nismo pa jih mogli otipati, ker so takoj skopnele, ko so padle na mokra tla. Med redkimi snežinkami je tudi deževalo. Prevladuje pa deževno, južno vreme, tudi severni vetrovi so nas že nekoliko pobrili, dočim imajo še naše livade lepo zeleno barvo.
ttrnke
Podružnica CMD je priredila v soboto 13. t. m. svoj tradicionalni Martinov večer. Dobra postrežba in zelo marljivi domači jazz sta storila svoje, tako da je.potekel večer zelo animirano. Obisk pa m našemu zavednemu občinstvu v čast. — Gmotnih koristi od te prireditve podražite bo imela. Proti pričakovanju dobro se je pa obneslo nagradno kegljanje, ki tC bilo zaključeno v nedeljo 14. t. m. 10M serij po 3 lučaje! Po odbitku stroškov ostane podružnici okrog 1000 din čistega. K uspehu so pripomogli vneti bistriški kegljači, gostje iz Maribora in Zg. Polskave. Največ doseženih točk je bilo 36, kar se je posrečilo 3 igračem' ki so odnesli vse tri nagrade. Prvi 2 nagradi po in 75 din sta odnesla gg. Garmiš ifl Vra-njek iz Zg. Polskave. Cast bistriških keg-gljačev je rešila«gospa Irena dr. Zemljičeva, marljiva blagajničarka naše podruz. CMD, ki je dobila 3. darilo v znesku Din 50.
liMuki
Dunajski kostanjarji! Njihov poslovni krog je širši, kakor pri naših kostanjar-jih. Tudi jabolka pečejo,.pistače in krompirček. Košček pečenega krompirja 7—8 grošev! Preko dne nimajo ti kostanjarji preveč posla. Ko se zvečeri, je njihova konjunktura boljša. Poučno je razgledovanje onih, ki se približujejo kostanjar-
skim ognjiščem. Pristopi starejši gospod. Sivi lasje mu molijo izpod globoko povezanega klobuka. Morebiti ne želi, da bi ga kdo videl, ki ga pozna? Kupi dva pečena krompirčka, plača in nadaljuje svojo pot.
»Kdo je ta gospod?« pobaram kdsta-njarja.
»Kaj ga ne poznate?«
»Nisem Dunajčan.«
»A, tako. Potem ne morete vedeti. Biv 1 ši avstrijski minister je. Svojčas mu j
menda krompirček ni ugajal. Danes mu gre v slast. Zelo ga hvali.«
Pristopi drugi starejši gospod. Vsi ti starejši ljudje imajo posebne poteze na obrazu. Kakor po istem kroju so vsi ukrojeni.
»Kdo pa ta?« povprašam.
»Tudi podobna veličina.«
»Tudi bivši minister?«
»Ne. Bivši general, visoka živina. Celi armadi je svojčas poveljeval.«
»Ali je tudi zmagal?«
»Zmaga pa menda ni ravno bila, če se dobro spominjam.«
In se tako naprej vrstijo. Same bivše veličine. Danes so vsi dobri odjemalci pečenih krompirčkov. In če gre njim v slast tale krompirček, zakaj bi tudi jaz ne poskusil?
Pa sem tudi jaz sledil na pot bivših ministrov, generalov in podobnih nekdanjih velmož. Zares imeniten krompirček,
okusen in dobro pečen. Ko ga takole s slastjo povživam, si mislim: Kaj bi meni! Vedno mi je bil v slast. Bogve, če je tako tudi z drugimi, ki ga danes kupujejo pri kostartjarjih.
Tudi drugi pojavi zbudijo kmalu pozornost. Kolikokrat tožimo po gostilnah: ni miru. Kočevarji, slaščičarji..., vse ponuja svojo robo. Nadležni smo, sitni postanemo. Kaj bi s tem! Ko bi ti godr-ujavsi vedeli, kako je na Dunaju, bi ta nadlegovanja čutili naravnost kot blagodejen mir.
Sediš pri vrčku piva in kaniš zvrniti vase prvi zalogaj. Pred teboj stoji gluhonema ženska in ponuja rože. Jedva si se okrepčal in nameravaš spregovoriti s svojo družbo, ko se pojavi pred teboj po-nujalsc vžigalic. Komaj ga odpraviš in hočeš znova posvežiti v toplem prostoru sušeče se grlo, ko se znajde pri mizi nov — gost. Položi na mizo malo beležnico. Celo s prenašalci reklamnih letakov
imaš precej posla. Pri nas so zadovoljni, da letak vzameš. Tam ti pa po sprejetju letaka pojasnjujejo, da stane ta zadevščina — dva groša. To, za kar bi pri nas skoro prejel nagrado, to je, da letak sprejmeš, je na Dunaju plačljiva reč. Potem pristopi mož srednjih Met. Položi na mizo kuverto z napisom:	»Abgebauter
Beamter jn Not bittet um giitige Ab-nahme. Preis 30 gr« (grošev). V kuver-tici komadič obliža.
In tako se nadaljujejo procesije prostakov, revežev 111 siromakov, če si PT1.!'e v gostilno z namenom, da se s svojin prijateljem porazgovoriš o tem in on*-1 » potem st kruto motiš. Bolje je, da si kr ni! drugam. Tvoje sedenje pri gcstilms ' mizi ni nič drugega kakor zamudno, 1 prijetno odpravljanje vedno znova ^ P javljajočih se »gostov«, ki jim pa za
kakor bi si sam
moreš tako pomagati, želel.
(Dalje.)
V M
a r i 'b o r u, dne 16. XI, 1937.
MUm& Mmjm
Masarykovi spisi« »Moderni človek na boženstof«, »Jak pracovat?« ter »Idely humanitni« izidejo v angleškem prevodu v založbi Alton in Unwin v Londonu.
»Pri treh mladenkah«. Ob priliki 1. reprize omenjene operete smo v oceni pozabili navesti, da je imela gdč. B. R a s-Bergerjeva ob tej priliki prav za Prav svoj uspešen operetni debut. Tudi hi bilo prav, da se nudi tudi abonentom ^Valih abonmajev možnost, da si ogledajo to predstavo. Z zasedbo ob priliki Prve reprize z g. P o v h e tom kot dvornim steklarjem (menjaje zg. P. Ras-bergerje.m!) in da se g. Povhetu, ki se ie izkazal ob priliki zrežiranja lanske »Dolarske princese«, nudi možnost kakšne nove režije v letošnji operetni sezoni- saj zahteva sporednost izvajanja oper nega in operetnega repertoarnega programa pritegnitev vseh razpoložljivih moči.
75 letnico je slavil včeraj znameniti nemški pisatelj Gerhart Hauptmann.
Ptujsko gledališče. Dne 19. t. m. je v mestnem gledališču v Borko vi režiji premiera »Kvadrature kroga«.
»Ceškoslovensko-jihoslovanska revne« (Praga) prinaša v pravkar izišlem zvezku članek o T. G. Mas-aryku, dalje besedilo govora, ki ga je imel prof. dr. M. Murko pred 40. leti na Dunaju pred grobom Vuka Štef. Karadžiča in ki mu 150-letnkm rojstva velikega Vuka daje aktualnost; v govoru poudarja prof. Murko celoten pomen njegovega dela z vidika slo vanske vzajemnosti. Prof. Karel Paul (Praga) je prispeval pregledni članek »Vuk Št. Karadžič in češkoslovaški buditelji«. Dr. Rajmund Habrina (Brno) je avtor članka »Udeležba žene na izgradili jugoslov. narodne kulture«. Jaroslav Kudrnočskv (Praga) odkriva čitateteljem revije Hrvatsko Zagorje. Obilna je kronika dogodkov, v rubriki Literatura, znanost, umetnost so to pot popolnoma izostala slovenica, rubrika Jugoslov. literar ne novosti, ki jo je doslej vešče urejal dr. O. Berkopec in ki je v taki reviji neizogiben del njenega informativnega poslanstva, je tudi v tej številki izostala, kar moramo samo obžalovati Gosp. in turistična rubrika prinašata mnogo zanimivega drobiža. Številko zaključujejo poleg Priloge »Slovanski Jadran« podrobna poročila o odmevih smrti T. G. Masaryka v organizacijah Jč lig.
50 let poteka danes, odkar je umrl veliki reformator našega javnega življenja France Levstik, neumorno delaven kot Pesnik in pisatelj, novinar in politik, jezikoslovec in dramatik itd. Bil je velik duh, ,(i se mu ob 50 letnici njegove smrti globoko klanjamo.
t Josip Šinko, Moji spomini. Sličice iz slovenskih narodnih borb pred in med vojno. Založil in izdal Vekoslav Špindler, novinar v Mariboru. Tisk Mariborske tiskarne, ki je 35 strani broječo knjižico okusno opremila. Knjižica vsebuje fgodovinsko dragoceno gradivo, ki je Jzšlo kot ponatis nedavnih podlistkov v »Večerniku«. Gradivo, ki predstavlja dragocen prispevek k naši narodni zgodo-vini ob severni meji, je skrbno zbrano ter urejeno. Posamezna poglavja so razbeljena takole: Dijaška leta v Mariboru, Lepote in težave učiteljskega stanu, Po °dpovedi učitelji službi, Dr. Geršakova boba v okraju, Smrt ljube mi žene, Dvaj-Set let župan. Težave med svetovno voj-n°> Narodu zasije zlata svoboda.
izdaja te knjižice ne bo samo poučnega pomena, ampak bo nedvomno tudi Nmdbudne važnosti za zbiranje ter obe-Jbanjenje sličnega gradiva iz, drugih sre-bjšč racionalnih borb v predvojni dobi. Dgromna škoda bi bila, če bi šlo v izgubo takšno zgodovinsko in nacionalno ^ažuo gradivo, kakor ga v obilici vse-'ll'e ta knjižica, ki bo dobrodošla vsem *!a^m knjižnicam, predvsem pa šolskim,
u bo lahko naša mladina Črpala iz nje Pctvcbnih spodbud iti naukov za bodoč-host.
Ljudska univerza v Mariboru. V torek •_ n-ov. predava znameniti potovalec in F^nani potopisec tor priljubljeni preda-J^telj prof. Janko Mlakar. Tokrat nas 0 Povedel skozi norveške fjorde tja f°: i_ pod sam severni tečaj na Spitzber-?e; l’o deželo polnočnega ,sonca je leto-sr!f P0~it,1ice Predavatelj sam prhodil. S ‘ 'Kami nam bo prikazal to deželo, polno
M»m
Velik uspeh koncerta Rude Firkušnega
Sinoči je mariborsko občinstvo napolnilo veliko unionsko dvorano do zadnjega kotička ter nas utrdilo v veri, da ni še zamrlo zanimanje za lepoto glasbene umetnosti. Mladi češki pianist F i r k u š n f je bil zopet med nami. S svojim prvim koncertom pred letom je občinstvo tako navdušil, da je letos dosegel obisk, ki ga naše koncertne razmere le redko kedaj dosežejo. To je za umetniško kvaliteto mladega pianista morda še najboljši dokaz.
Kot prvo točko programa nam je podal »Sonato v h-molu in »Pastorale« iz pred-klasične dobe od A. Scarlattija (1655-1725) ustanovitelja napoletanske šole; dalje grandioznih 32 varijačij v c-molu L. v. Beethovna; Schubertov »Impromptu« op. 80 št. 4; Smetanovo »v Čechach« iz cikla »Sanje«; dva stavka iz Janačekove nedokončane sonate: Con moto in Adagio; ter mogočno »Toccato« ruskega skladatelja Prokofjeva, ki smo jo slišali v njegovi izvedbi prvič na njegovem lanskem koncertu in ki je že takrat pustila na nas največji utis. Spored je zaključil pianist z Dvorakovim koncertom v 3 stavkih v g-molu op. 33, ob spremljevanju pomnoženega ma tičnega orkesta, pod vodstvom matičnega dirigenta ravn. g. M. Kozine. Program ie umetniško rastel od točke do točke. Vsako skladbo je mladi umetnik podal dovršeno, s fineso in profinjeno tehniko. Vidi se. da tli v njem oni mladostni ogenj, ki se neposredno prenese na poslušalce in navduši do vzhičenja. Povsod se pri umet niku očituje mladostni zanos in velika glasbena tradicija naroda, ki mu gre danes prvenstvo v glasbi z imeni Dvoraka, Smetane, Fibicha, Kubelika, Kocjana, On-drička itd. itd. Nepregledna vrsta mož, ki je s svojo umetnostjo izpričala kulturno zrelost svojega naroda in mnogo doprinesla k njegovi osamosvojitvi. Morda sc bo v bližnji bodočnosti priključilo k'tem ime nom tudi ime umetnika — virtuoza — Rude Firkušnega. Morda smo kedaj sliša
ii že katero izmed točk njegovega programa podano v dozoreljši obliki; pa kaj za to; vse to mladega umetnika še čaka. Saj je pravemu umetniku usojeno, da mora rasti in žalostno bi bilo, če bi moral napisati, da je še tako mlad umetnik že vse dosegel, da je njegov ustvarjalni duh proniknil že v vse tajne umetnosti. — Podčrtati pa moram, da srečamo le redko kedaj v tako mladostni dobi tako zrelega umetnika, kakor je Ruda Fir-kušny. To nam je izpričal še posebno v Dvorakovem koncertu, ki zahteva v vsakem pogledu velike tehnične spretnosti in stilnega podajanja, ki je bil po mojem mnenju tudi najbolj dovršena točka programa. Orkester je rešil svojo nalogo (ka kor pač zamore ob danih prilikah rešiti) najboljše. Ako bi ne bil ta aparat tako drag, bi se z več sistematskimi vajami (posebno deljenimi) seveda v mnogo večji in izčiščeni meri lahko izpel in zlil v celoto z veličino solista. Dirigent g. ravn. M. Kozina je svojo težko nalogo rešil zadovoljivo in obdržal veliki orkestralni aparat v pravilnem ritmu in dobro odmerjeni distanci s solistom.
Od prevelikega navdušenja občinstvo ni hotelo zapustiti dvorane in je mladega umetnika neštetokrat priklicalo na oder. Dodajati je moral mnogo — in le težko se je občinstvo moralo sprijazniti z dejstvom, da je konec tega odličnega umetniškega večera. Takega navdušenja v koncertni dvorani ni bil v Mariboru že dolgo deležen kak umetnik.
P. S. naj še omenim, da je bila zveneča reklama z Lisztom nepotrebna. Če pa se bo gojila naprej sistematsko, bo le v škodo celokupnemu koncertnemu delovanju. Bilo je za Lisztom še mnogo drugih veličin, med njimi tudi domačih; ne bodimo — Slovenci — ne zametujmo še tega, kar nam je tujina priznala.
Prof. Karo 1 P a h o r.
Iz policijske shižbe. Z današnjim dnem je stopil v pokoj višji nadzornik policijskih agentov g. Anton Pavletič. Bil je korekten uradnik in pravičen v svoji službi. Na njegovo mesto pride podnadzornik policijskih agentov g. Mihael Šrok. Gosp. višjemu nadzorniku Pavletiču želimo v zasluženem pokoju čim več sreče in zadovoljstva !
Kršitev predpisov o odpiranju in zapiranju obrtnih, trgovinskih in gostilniških obratovalnic. Mestno poglavarstvo razglaša: »Ker se kršitve naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic po raznih obrtnikih in trgovcih vedno bolj množe tor se predpisi o odpiranju in zapiranju v veliki meri izigravajo, opozarja mestno poglavarstvo, da bo v bodoče kršitelje .najstrožje^ kaznovalo ter se po potrebi poslužilo tudi naj višjih kazni t. j. do 3000 Din oz. do 30 dni zapora. Obenem se glede na številne nove prijave opozarjajo imetniki gostilniških obrtov, da se v izogib strogemu kaznovanju točno drže predpisane policijske ure. Pripominja se, da se ne bodo upoštevali nikaki izgovori.«
Barvarsko ulico bodo asfaltirali in sicer na pripravljenost hišnih posestnikov, da krijejo stroške za asfaltna dela.
Lep; iu veseli Dunaj si ogledate najceneje ob priliki »Putnikovega« izleta s posebnim vlakom od 11. do 16. decembra za le Din 265.—. Prospekti, informacije iu prijave pri »Putniku« Maribor - Celje -Ptuj.
S »Pufnikom« v Graz v četrtek, dne 25. novembra, vožnja in vizum le Din 100.—. Vožnja z luksuznim kurjenim avto-karorn! Prijavite sc takoj pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
Na Spitzberge nas povede drevi naš splošno priljubljeni predavatelj prof. Janko Mlakar. Predava v Ljudski univerzi.
Iniercondnentale & Caro i Jellnek, Ju-goslnvenska transportna d. d. je preselila svojo pisarno na Aleksandrovo c. 35 (bivši prostori »Putnika«-a). Telefon 21-43. Glej oglasni del!
Union kino. »Avgust močni«, velefilm razkošja. Lil Dagover in komorni pevec Mihael Bohnen.
večnega snega in leda, kjer sta noč in dan skoro isto. kjer se narava kaže v nam ncsluten.il) lepotah in prividih.
Mariborski nacionalni javnosti! V proslavo ujedinjenja prirode na dan 1, decem bra t. i zvečer sokolska in vsa druga nacionalna društva Maribora, svečan sprevod in baklado po mestu, nakar že danes opozarjamo vso javnost. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev.
Pod pretvezo, da jo bo poročil je izvabil že dolgo zasledovani 41-letni Karel P. od kuharice Antonije Kavčičeve iz Žalca 15.000 Din gotovine. Mariborski policiji se je končno le posrečilo izslediti drznega ženitbenega sleparja, ki ga je izročila v tuk. sodne zapore.
Iz davkarije. Tukajšnja davčna uprava razglaša: V smislu čl. 148. zak. o neposrednih davkih ie potekel dne 15. novembra 1937 skrajni rok za plačilo IV. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksus (pav šaliran), rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bru to-promet in dne 1. novembra 1937 drugi polletni obrok zemljarine. V smislu čl. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem iztirjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. 12. 1928, št. 146.000 (Uradni list 32-8 iz leta 1929) se opominj. vsi davč. zavez, ki so zaostali s plačil, teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30. in 59. zgoraj citirane uredbe.
Prva žrtev letošnjega snega. Mali, komaj 6letni Strugarjev Vili iz Ruš se je smučal po snegu, ki je ležal po rebreh hriba v senčnih legah. Pri tem je zdrsel po hribu tako nesrečno, da se je pri tem spodrsnil'ter si zlomil desno nogo. Poklicani reševalci so ga iz koroškega kolodvora odprernili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
Kje ie zlata ura... Zlato uro in verižico je izgubi! sinoči od Trga svobode rto Grajskega kina mesarski pomočnik R a z b o r š e k Franc iz Krčevine, line-
čšdtJs ieSefimme vesU
TATARESCU SESTAVLJA HOMOGENO LIBERALNO VLADO.
BUKAREŠTA, 16. novembra. Liberalni disidenti in romunska fronta Vajde Vojvoda so odklonili vstop v Tatarescovo koalicijsko vlado, nakar je Tatarescu vrnil kralju mandat ter istočasno sprejel nov mandat za sestavo homogene liberalne vlade, ki bo razpisala volitve in ki bo vodila usodo Romunije nadaljna štiri leta.
JAPONSKA ODKLANJA POSREDOVANJE VELESIL.
TOKIO, 16. novembra. Predsednik tokijske vlade, princ Konoye, je izjavil zastopnikom tiska, da ne more Japonska odstopiti od svoje zahteve, da se Kitajska priključi protiboljševiškemu bloku in da se otrese vsakega boljševiškega vpliva. Japonska odklanja posredovanje velesil, ker da ni to potrebno, in če je, le pod japonskimi pogoji.
novani je utrpel s tem škodo 2000 dinarjev.
Vse kradejo. Pred Grajskim kinom je postavil svoje kolo v vežo mizarski vajenec iz Motherjeve ulice 18. Medtem, ko ■je bil pri večerni predstavi, mu je doslej še neugotovljeni zlikovec odstranil iz kolesa dinamsko luč v vrednosti 350 Din. Za drznežem poizveduje policija.
TOrek, 16. novembra, ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Red C.
Sreda, 17. novembra, ob 20. uri: »Marija Stuart«. Red D.
Četrtek, is. novembra ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Red A.
Bhkim tm famk
Kruta smrt nam je iztrgala iz naše vasi nekdanjo dolgoletno posestnico Ano Golobovo, znano daleč okrog radi njene gostoljubnosti in dobrosrčnosti. Doživela je starost 70 let. Mučila jo je bolezen že celih osem let, v kateri ji je bil g. Dr. Zorec najboljša pomoč in tolažba, vsak čas, neprenehoma in mu gre za njegov trud in požrtvovalnost najtoplejše priznanje, prav tako tudi kulturnemu pevskemu dru štvu ,godbi, požarni brambi v Bistrici in vsem sosedom, prijateljem in -znancem, ki so spremili rajno dobrotnico k zadnjemu počitku.
Rjava kraljica
Zadnja, kolikor toliko samostojna država na otokih Južnega morja je Tonga, kateri vlada kraljica Salote. Ta pristna južnomorska rjava kraljica je te dni prispela v avstralsko mesto Sidney na obisk. Ko je njen oče Tubou II leta 1917 umrl, je izročil vlado svoji tedaj 18 let stari hčerki Saloti. ki pa je pokazala toliko vladarskega smisla, da je iz svojih 100 Palmovih otokov napravila pravo srečno državo, kakršne najbrže nikjer druge nima svet. V državi Tonga ni ne bogastva ne revščine, kor je tako urejeno, da za vse, kar državljani potrebujejo skrbi občinsko občestvo. Vsak izmed
20.000	Togancev zna pisati in brati, ker imajo izvrstne šole. Država sama ne pozna nobenih državnih dolgov, zato so tudi davki kaj malenkostni. Na drugi strani pa imajo državljani vsak zase velike prostosti, tako da ne čutijo nobenega pritiska od strani kake oblasti. Kraljica je bila vzgojena v angleškem zavodu na Novi Zelandiji, zato se drži tudi nekaterih angleških navad. Tako zahteva, da se mora praznovati tudi sobota, kakor jo praznujejo Angleži. Zato tudi v njenem kraljestvu v soboto nihče ne sme kaj delati ali igrati. Kraljica seveda izvrstno govori angleški jezik ter je sploh zelo izobražena. Zato pa med svojimi državljani pospešuje civilizacijo, katera se je med njenim vladanjem res zelo raz širila. Dasi se kraljica strogo drži šeg in navad svojih prednikov ter je v tem pogledu prava nacionalistka svojega naroda. vendar v krogu svoje družine doma živi docela evropsko življenje. Kraljiča ima lepo palačo, v kateri prebiva s svojim možem ter s svojimi tremi otročiči.
Okm m svet
v
SteuibU sinovi ludi^e fta se ža£...
STOCKHOLM, 16. novembra. Predsedstvo vseli ženskih organizacij na Švedskem je poslalo Mussoliniju brzojavko, v kateri mu izražajo čestitke, da se je njegov sin vrnil iz Španije in s tem razveselil svojo mater. Številni sinovi Italije pa se žal ne bodo nikdar več vrnili k svojim materam, radi česar prosijo švedske žene Mussolinija, naj pripomore k temu, da se španska državljanska vojna čim preje kon
ca.
PARIZ, 16. novembra.. »Jour« poroča, da se italijanska pomoč generalu Francu vsebolj zmanjšuje ter domnevajo, da so vzroki v nastalem nesporazumu med voditelji fašistične legije in frankovskim vrhovnim poveljstvom. Rimski krogi menijo, da se španska državljanska vojna bliža svojemu koncu.
I/ timaii sa tema tet
BERLIN, 16. novembra. Tukaj gradijo tovarno za industrijsko predelavo kavnih ostankov, kjer je mnogo masti in celuloze in iz katerih je mogoče dobiti 12 odstotkov maščob, ki se lahko uporabijo pri izdelavi plina, ter 8% drugih porabnih
snovi. Vsako jutro bodo po večjih kavarnah, restavracijah in hotelih nabirali ka-vine ostanke in obstoja mnenje, da bodo v Berlinu lahko dnevno zbrali okoli 9 ton vlažnih kavnih vsedlin.
ftatnske novice,
V nedeljo dne 7. t. m. je odlikoval tov. župni starešina J. Klemenčič v Zohrer-jevi dvorani tov. Tomaža Krajnca st., predsednika, z zlato kolajno z dvema pal movima vejicama, tov. Antona Keršiča, podpoveljnika z zlato kolajno z eno palmovo vejico, tovariša Tomaža Krajnca ml. poveljnika, in župnega odbornika z zlato kolajno, tov. Goldschniga Karla, tajnika, z zlato kolajno, tov. Megliča Jurija z zlato kolajno, tov. Repnik Jurija z zlato kolajno, tov. Kovačiča Ludvika z zlato kolajno, tov. Vabiča Rudolfa z bronasto kolajno, tov. Potočnika Antona, ml. z bronasto kolajno, in tov. Brezovska Ivana z bronasto kolajno za uspešno, zaslužno delo. Obenem je župni starešina čestital odlikovancem, nakar se mu je poveljnik tov. Krajnc v imenu prost. gas. čete prisrčno zahvalil in obljubil, da se hoče framska gasilska četa vedno držati
vzvišene gasilske ideje m se pokoravati predpisom gasilske organizacije.
Soštoki
Koncert septeta bratov Živko. V petek zvečer so uspešno koncertirali v Sokoi-skern domu bratje Živko iz Maribora, ki tvorijo že močno izgrajen in glasbeno izobražen septet. Zbor je v Šoštanju kakor po ostalih krajih Slovenije že znana pevska družina, ki jo odlikuje velika umetnost, izrazito dinamično in ritmično podajanje ter globoko doživljanje pesmi. Tako je s svojim programom takoj osvojil srca vseh v dvorani.
Poroka. V škalski cerkvi sta se poročila g. Dore Drovenik, učitelj v Zavodnjem, in gdč. Vida Krolnik, učiteljska abi-turientka v Ljubnem. Da bi srečno bilo!
Ne pozabi naročnine!
Prodam
Prvovrsten
CVETLIČNI MED
a Din 10.—, pri odjemu 10 kg Din 15.— dobite pri Kmetijski družbi, Meljska c 12 6626
Stanovanje
Oddam
SOBO IN KUHINJO
Tržaška 82.	6624
Vdovcu ali vdovi oddam POLOVICO STANOVANJA
Turnerjeva 28.	6625
Zgubljeno
POŠTEN NAJDITELJ
ki jc našel včeraj zjutraj 200 Din, naj jih proti nagradi odda v Nasipni 80.	6630
Službo dobi
MLADEGA FANTA
poštenih staršev sprejmem kot slugo. Linzner Meljska c. 31, trgovina	6631
Elegantni damski
B	I	v °kusnih modernih barvah,
W I IBS\I puloverji in volneni šali zopet novo dospeli pri
C. BDDEFELDT, gosposka ulica
dobite poceni pri
I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15.
Zakaj se kava ne poceni. »Jugoslov. Ku rir« poroča: Že mesec dni leži na beograjskem pristanišču okoli 300.000 kg kave, ker ne da Narodna banka dovoljenja, da se vplačajo na račun Nemčije marke za to kavo. S posebnim sporazumom z Nemčijo je urejeno vprašanje uvoza kave v Jugoslavijo čez Nemčijo. Nemčija je kupovala kavo v Braziliji ter je plačevala po klirin-gu, kavo je deloma izvažala v Jugoslavijo tudi proti plačilu po kliringu. Jugoslov. uvozniki so plačevali kavo z markami v jugosk>vansko-*nemški kliring. Ta praksa je trajala že dve leti. Pred enim mesecem ■pa so poslale nemške firme v Jugoslavijo okoli 300.000 kg kave. Ta kava je tudi prišla na beograjsko pristanišče in uvozniki so na podlagi svojih dokumentov pro sili od Narodne banke dovoljenja, da kupijo marke za to kavo. Narodna banka pa je te prošnje odbila. Nato so nemške oblasti urgirale pri Narodni banki ter jim je ta odgovorila, da bo naprošena dovoljenja izdala. V resnici pa uvozniki kave še danes niso dobili ta dovoljenja ter leži kava zato še vedno v pristanišču. Ker pa je Brazilija odpravila izvozno takso na kavo, o čemer sm že poročali, bi se morda tudi pri nas pocenila kava za 2 din. Ker pa je bila ta kava kupljena pred znižanjem te takse to ker bodo sedaj stroški za kavo, ki leži v beograjskem pristanišču narasli. se nameravajo uvozniki kave dogovoriti, da ostane še 3 mesece v Jugoslaviji cena kave neizpremenjena.
Razglašen je konkurz o premoženju zapuščine pok. Jožefa Ranila, sedlarja in posestnika v Budini pri Ptuju.
Potrja s© prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Pavel Kuhar iz Maribora s svojimi upniki.
Nova družla za izkoriščanje antimona.
Kakor znano je izkoriščanje antimonske rude v Jugoslaviji v rokah nemško-švica_ skega kapitala, ki je odkupil bogata ležišča v Podrinju in Lisi. Sedaj poročajo iz zelo zanesljivega vira, da se je ustanovila nova družba za izkoriščanje antimonovih ležišč. Družba bo izkoriščala ležišča pri. Bojanovcu ter v okolici Lise. Tudi v tej družbi ima kapital večino, vendar pa bo udeležen tudi domači kapital Dovoljenje za ustanovitev nove družbe je trgovinsko ministrstvo že izdalo.
Kakšna bo letošnja zima
Že se oglašajo preroki bodoče zime. Najprej vremenoslovci, ki trdijo, da tudi letos ne bo zime, da bi drevje pokalo. Mnenja so, da bo letošnja zima prinesla malo snega in malo mraza. Baje je temu kriv takozvani Golfov tok, ki postaja vedno bolj topel. Norveški profesor Sand strom je zadnja leta raziskava! temperaturo te velezanimive reke v Atlantskem morju, tekoče od juga proti seve-
Lord Halifax, ki odpotuje danes v Berlin-Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da »ima njegovo potovanje službenega značaja.
vsem vpliva temperatura Golfovega toka na severno evropsko obalo. Ker pa je tam topleje, ne more tudi ne v .Srednji Evropi biti večjega mraza. Z vreme* uoslovci soglašajo tudi drugi vremenski preroki. Med najzanesljivejšimi so starodavni naši pregovori, ki tole pravijo 0 bodoči zimi: Če je na dan sv. Uršule lepo vreme, pripravi lopato za duri, če je grdo, pa pred duri. — Kar je k sv. Lenartu snega v dolinah, toliko ga je v pustu na planinah. Tudi naravi sami se ns mudi preveč v zimsko spanje, še mali palčki se zgubljajo nekje v hostah in ne silijo k hišam. — Dalo bj se torej iz vsega sklepati na milo zimo, ki ne bode mnogo drugačna od lanske.
Čudovito.
»Očka,« je vprašala mala Tiotca, »kje si se prav za prav rodil?«
»V Celju, Tinica.«
»•In mamica?«
»V Ljubljani.«
»In jaz?«
»V Novem mestu.«
»čudovito in vendar smo sc zbrali tako lepo.«
Na lovu
ru, in ugotovil, da je toplota v zadnjih lov?
»Vračate se z lova? Pa kje vatu ie
letih resnično poskočila in da je tod vzrok nestalnih zim zadnjih let. Pred-
»V — bolnišnici.,
(Iz »Ošiš. ježa«.)
INTERCONTINENTALE & CARO I JELINEK jugoslovanska transportna d. d.
je preselila svojo pisarno na Aleksandrovo Č. 35 (bivši prostori „Putnik-a“)
Telefon: 2143
Zbirni vagoni iz inozemstva — Carinjenja
Tarifne olajšave pri inozemnih transportih
Brzojavi: INTERCARO
Skrivnosti
70
Že je hotela poklicati postreščka in oditi z njim k očetu.
Potem se je zopet spomnila Everardo-vega ukaza in je trpela... ni čakala.
V trenutku največjega nemira sc ji je zazdelo da je nekdo potrkal na vrata.
»Naprej!« je rekla s slabotnim glasom.
Vrata so se odprla in vstopil je Leon.
Blanka je vzkliknila in mu planila naproti. Zazdelo se ji je, da je z njim prišlo odrešenje in mir.
»Ah, vi stel« je dejala radostno.
Leon jo je presenečen pogledal.
»Ali me niste pričakovali?« je vprašal.
»Kako hi vas mogla tukaj pričakovati!«
»Torej gospodična Armande ni tukaj?«
»Armande?... Kaj hočete s tem reči?«
»Ali niste poslali k njej moža, ki bi jo naj pripeljal k vam?«
»Kdo vam je povedal kaj takega?«
Leon je prebledel.
»Tedaj mi morate govoriti popolnoma odkrito, Blanka,« je dejal z negotovim glasom, »kajti zgodilo se je nekaj nenavadnega, morda strašnega. Pred kratkim se je oglasil v hiši gospoda Lausona človek, ki ga ni nihče poznal in želel govoriti z gospodično Armando. Gospoda Lansona ni bilo doma in kakor se je zdelo, je neznanec to vedel. Izročil je Ar-mandi pismo, ki sem ga bral, ker je ostalo doma in mi ga je hišna pokazala. Pis-
mo je bilo podpisano z vašim imenom in >c rotilo gospodično Armando, naj gre z neznanim možem, ker je samo od nje odvisno dobro ime in svoboda mojega očeta.«
»In gospodična Armanda je šla s tem človekom?« je vprašala Blanka.
»Odšla je z njim.«
»Kani jo je odvedel?«
»Tega ne vem.«
»In se še ni vrnila?«
»Upal sem, da jo najdem tukaj, in sedaj ...«
Blanka se je prijela z obema rokama za glavo. Priečla je razumevati, da. se za tem skriva nekaj skrivnostnega in strašnega.
»Gospodični Armandi nisem pisala in, je tudi nisem videla.«
»Kdo bi le pisal tisto pismo?« je vprašal Leon. »Ali sumite koga?«
»Ako malo pomislite, ga boste morda sami najprej odkrili.«
»Jaz?«
»Da, da, vi, Blanka.«
»Ah, ali mislite torei, da sem jaz ir^13. pri tem opravka?«
»Preden sem se oglasil pri vas, sem vprašal po Everardu,« je dejal Leon. »Očeta ni tukaj.«
»Tako so mi povedali in prisegel bi. da se za njegovo odsotnostjo skriva no
zk>či»-«	. ju«
»Vi žalite in obrekujete mojega oc« •
gospod!«	,
»Branite ga ako ga morete!« & ,
jezen Leon. »Saj ga ne poznam od
nes in dobro vem, da ie vsega zm
žen ...«	(DaW
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d..
jKedatav.aik ravnatelj STANKO DETELA. v Mariboru.