Leto IX., šter. 49. v soboto 5. decembra 1925. številka Di* nniffmiPinTi?Miwi ■■mi > isr-r m mmt ■pmb&tSfk* te p« pranailra vsak dan. V!r&dml£tw* la apravu&tPOi iž^Mfe^oa, p«etnl prodal Itof. 168, • v ■fctJ&M. m te£#gHUKm »Napr©|«, Ljubljana, letovat mhan it VUtCfl. «PS0K*?f’ ||m Sl,- Pri«** ir u»n». 1. .... Din 25-— .... l)in 33-— Ogla«! : •Af • u;\r M*’!» . i*j|a*i: hfww*«& v - m n 5 Din in p» .cl '•»*• r • , -K‘f*r »«• «*.) »«*» vra-ajo. !f»t4 pj Glasilo Socialistične stranke J«q<-c' vi V *w §•»*%»» '***€ ® «• * o te enJkre* r «a teden’ fr- st** * e *rr e>« i r o © c > * i ■» »*■ VII • •- V .. 49 0'^tr 4 j* • o f*>- **#- v ||Kc> '> ir **-*■* a s a K ♦%. LIUDSKI GLAS ^Ifd * *;o t% r* * ‘ k « -, • « « . v s* #* * > \ti-M t rt «<>> ■ 72 — ftt Us m slovenskim paleta tem! Kudarji, kovinarji in drugi delavci so šele tedaj začutili, da Delavska zbornica eksistira, ko so zvedeli, da morajo zanjo prisilno plačevati prispevke. Radi tega si marsikdo ni bil na jasnem kaj je Delavska zbornica? . Že pred vojno je srbska soc. dem. stranka v dolgoletnem boju izvojeva-Ja od nazadnjaške srbske buržuazije takzv. »z.akon o radnjama«. Ta zakon je predvidel tudi ustanovitev takzv. uradničke komore«, t. j. birokratsko institucijo pod državnim nadzorstvom, katere namen in naloga je, Kontrolirati zakon o radnjama. Pod pritiskom revolucionarnega proletariata je jugoslovanska buržuazija po->Obznane« bila prisiljena izdati ze pred 4 leti zakon o zaščiti delav-®®v> ki uzakonjuje 8urni delavnik, delavske zaupnike in Delavsko zbor-n;co. Toda vsak zakon je samo toliko *akon, kolikor stoji za njim zavedna, organizarana sila. Navzlic zakonu kršijo podjetniki 8-urnik, navzlic zakonu so redka podjetja, ki imajo izvoljene delavske zaupnike, navzlic zakonu so vladali v Delavski zbornici 4 leta od vlade imenovani komisarji. Delavska zbornica se ie borila doslej za koristi posameznikov, za delavski razred kot celoto ni storila prav nič. Iz strahu pred obsodbo zavednih proletarcev so birokrati iz Delavske zbornice dolga leta odlagali volitve. Ti vladni sluge so se pokazali še bolj reakcionarne, kakor so njih gospodarji. Dočim so ministri za socialno politiko rekli birokratom, kakor ti sami priznavajo, naj razpišejo volitve, da bodo potem dovolili pobiranje prispevkov, so birokrati 4 leta odgovarjali: brez denarja ne moremo izvesti volitev. Za vse drugo je bilo denarja, samo za volitve ne! Toda to je bila samo pretveza, odlagali so volitve, ker so se bali obsodbe zavednega proletariata za njih izdajalsko politiko v korist kapitalistov. V Delavsko ibornico so bili večinoma imenovani eksponenti Soc. partije za nagrado za Podpiranje fašistovsko-demokratarske Politike. Šele ko se jim je posrečilo pridobiti s pomočjo obljub in nagrad par lahkovernih »komunističnih« voditeljev, so ae okorajžili ter skupaj ž njimi brez znanja delavstva postavili zeleno mizo — akcijski odbor. Ta je sestavljen iz sedanjih in bodočih uradnikov Delavske zbornice (niti enega delavca ni med njimi!) in trosi letake kdo ve s čigavim denarjem s pozivom za vstop v enotno fronto, t nekake žolte nevtralne organi-*aciie. Ti demagoški enotnofrontarji bi hoteli vam delavcem dopovedati, da je vaša strokovna stvar neodvisna od politike, a sami vodijo politiko kapitalistov v vseh institucijah, ki jim stojijo na čelu. Če zmagajo žolti enotnofrontarji, potem bo ostala Delavska zbornica to, kar je bila: zavetišče podjetniške politike proti delavskemu razredu. Take zbornice pa zavedni delavci ne maramo! Če smo že prisiljeni plače vati prispevke zanjo, se moramo tudi boriti, da bo ta zbornica služila delay-skemu razredu, a ne tvorila korita kapitalističnim agentom! Birokrati pod firmo enotnofrontar-stva izvajajo najhujši teror nad delavskimi organizacijami. Zavedne in od kapitalistov v resnici neodvisne delavske organizacije se branijo registrirati, klerikalne in demokratske so registrirali brez ugovora. Preko ministrstva za socialno poMliko so dali črtati vse takzv. neodvisne strokovne organizacije v Zagrebu in Beogradu ter jim tako onemogočili, da bi se udeležile volitev. Obenem torej, ko trobijo enotno fronto s ^>ar lahkovernimi komunističnimi voditelji, organizirajo pod firmo enotnofrontarstva najhujši teror proti neodvisnim! Kakšna bi naj bila Delavska zbornica po nazorih socialnih demokratov? Zavedno delavstvo dobro ve, da so v kapitalističnem družabnem redu najmočnejše orožje za delavski razred njegove zavedne in zato prostovoljne organizacije, ki se borijo za osvoboditev delavskega razreda iz mezdnega suženjstva in za socialistično urejeno družbo. Delavska zbornica pa je z zakonom uvedena prisilna organizacija, za katero mora plačevati prispevek vsak delavec ali delavka, ki plačuje prispevke za bolniško blagajno ali bratovske skladnice. Ta zbornica vse dotlej ne bo resnično branila resničnih koristi celokupnega delavskega razreda, dokler no bo zmagala med delavstvom zavednost, dokler se člani te organizacije ne bodo zavedali, da so njih interesi popolnoma nasprotni interesom delodajalcev in njih agentov. Interesi delavskega razreda pa so predvsem politični, zato varajo delavstvo vsi oni, ki govorijo in pišejo, da mora biti Delavska zbornica nad strankami. Kakor vsaka druga organizacija bo tudi Delavska zbornica torišče političnih nazorov posameznih strank, ki bodo zastopane v njej. Kakor bi morale biti v parlamentu zastopane stranke, ki zastopajo oba razreda naše družbe, tako bi morale biti v Delavski zbornici zastopane samo on# »tranke, ki zastopajo interese delavskega razreda. Kakor kapitalisti z vsemi mogočimi intrigami in nasiljem preprečujejo, da bi zastopali delavski razred v parlamentu zavedni delavci, tako skušajo preprečiti kapitalistični agentje, da bi zmagala na dan volitev v Delavsko zbornico pravi izraz in prava volja delavstva. Nasilje, zapori, demagogija, intrige in laži so tem hujše, čim bližje so volitve. Našim organizacijam, ki se odkrito borijo za resnične interese celokupnega delavskega razreda, skušajo preprečiti udeležbo pri teh volitvah. Naše člane, ki so imeli vpogled v delo zbornice, preganjajo — a Delavska zbornica se ni zganila! Ker dobro ve, da se bo razredni boj izbojeval odločilno na vseh poljih družabnega življenja, bo zavedno soc. demokratično delavstvo manifestiralo na dan volitev za sledeče zahteve: 1. Delavska zbornica naj postane opora delavskega razreda proti kapitalizmu. 2. Delavska zbornica, ki jo vzdržuje delavstvo samo, naj bo v vseh svojih sklepih suverena in avtonomna v okviru ustave. 3. Volitve v Delavsko zbornico morajo biti svobodne. Kandidatno listo lahko postavi vsaka delavska organizacija. Voli naj se s kroglicami. Volilno pravico morajo imeti vsi delavci, ki so v mezdnem ali plačilnem razmerju, tudi poljedelci in posli. 4. Izvoljeni delavski delegatje naj dobe imuniteto podobno kakor narodni poslanci. Izvoljenega delegata nfe sme noben delodajalec odpustiti iz službe, razen v slučajih, ki jih določi Delavska zbornica. 5. Redna zasedanja Delavske zbornice naj se vršijo najmanj 4krat na leto in najmanj po 15 dni; vselej toliko časa, da je debata zaključena. 6. V času, ko ni rednih zasedanj, naj posluje samo tajništvo, ki vodi pisarniške posle, korespondenco z delegati itd. Tajništvo naj sestoji iz 3, na plenumu izvoljenih delegatov, ki imajo za čas, ki ga posvetijo zbornici, dijete. 7.'Delavska zbornica naj postane kontrolni organ delavstva nad vsemi socialno političnimi institucijami. 8. Uradništvo Delavske zbornice mora biti nastavljeno od plenuma zbornice; ne sme biti bolje plačano ko vsak drug uradnik njihove kvalifikacije ter ne srnp izkoriščati svojega urada v strankarske vsrhe, kakor se to sedaj dogaja. Če bi v tako izvoljeni in tako urejeni Delavski zbornici zmagala delavska zavednost, potem je iasno, da bi se lahko uspešno borila za: uvedbo in izvrševanje modeme socialne zakonodaje. Proti vsem zakonom, ki so naperjeni proti delavstvu in ki omejujejo svobodo koalicije, zborov, govora in tiska, za izvrševanje Burnika. Za delavsko kontrolo nad vsemi socialnimi institucijami. Proti indirektnemu obdavčenju. Za enotno in pravično mezdno tarifo vseh delavcev v SHS. Za korenito rešitev agrarnega vprašanja po načelu: Zemljo poljedelcem. Proletarci! Izbirali boste najbrže med 3 ali 4 listami. Klerikalna stranka (SLS) bo posta-Tila svojo listo. Klerikalci odkrito zagovarjajo zvezo v kapitalisti in družabni solidarizem. Kdor ne vidi, kam to vodi, jih bo volil, a ne bo jih volil ooben zaveden delavec. Enotno - frontarska lista »ocialfaši-•tov in pučkomunistov pod komando korunovcev, prikritih zaveznikov kapitalistov, je toliko nevarnejša, ker »o prikriti, tajni zavezniki kapitala. Noben zaveden delavec jih ne bo volil! Listo »Kmetsko - delavske zvezev bodo volili vsi razredno zavedni delavci. Zavednost zmaguje počasi, toda njena končna zmaga je nujna. Zato pojdite v volitve s parolo: Ven r, agenti kapitala iz Delavske zbornice! Ven s kapitalistično politiko! Delavsko zbornico — delavskemu razredu! Alojzij Leskošek: Zakaj sem b i nad mesec dni v p eiskovdlnam zaporu I Dne 30. novembra 1.1. sem bil izpuščen iz zapora na svobodo. Takoj ko sem se vrnil k ženi, sem smatral za važno, da prečitam vse one liste, ki so se bavili z vprašanjem mojega preiskovalnega zapora, kamor sem bil pahnjen dne 29. oktobra t. 1. med zločince kot »zločinec«, osumljen hudodelstva po členu 1. zakona o zaščiti države, kaznivega s smrtjo ali do 20 let robije. Naši sodrugi in čitatelji »Napreja« se bodo začudili (še bolj sem se začudil jaz), kaj sem naredil tako strašnega, da predvideva moje dejanje smrtno kazen ali pa pri milostni sodbi do 20 let robije. Taka kazen je predvidena za tiste, ki se pripravljajo na umor vladarja in tiste, ki svoje priprave tudi izvršijo. Kaj za vraga sem vendar naredil? Tako hinavsko se je spraševal listič kapitalističnega sorodstva, ki nosi ime »Socialist«. Omenjeni listič si je norce bril z menoj z ironičnim zasmehom, češ, Leskošek ni radi »Komunističnega manifesta zaprt«, kajti: »Ali imamo tudi »Komunistični manifest«, ali od nas ni radi tega nihče zaprt«. To se razume tako, da 9em jaz gotovo kaj drugega »zakrivil«. Sicer je mojo zadevo že»Naprej v št. 48. pojasnil, vendar je potrebno, da poročam tudi sam. Kaj sem pravzaprav zakrivil? Zakrivil sem, da nisem hotel služiti kapitalističnemu sorodstvu kot strokovni tajnik v . navidezno nevral-nih organizacijah okrog GRSJ ' ali Strokovne komisije, kakor se te firme imenujejo, in ki vodijo socialpatriot-sko oportunistično politiko SPJ. Našim sodrugom je še v spominu, da me je neka ljubljanska klika že 1. 1S23 obstavila kot tajnika okrožne strokovne komisije v Celju ter mi ustavila plačo. To je bilo ob času zloglasnega Korunovega puča. Razredno zavedni proletariat pa tega ni dopustil. (Glej poročilo okrožne strokovne konference v Celju z dne 22. julija 1923). Pozneje, ko sem postal tudi tajnik »Unije stavbinskih delavcev v Celju«, je začelo kapitalistično sorodstvo pod vodstvom tuk. pekovskega mojstra Korena voditi sistematično propagando proti meni in organizaciji. Ta propaganda je šla za tem, da uniči to organizacijo in tudi mene. To gonjo so gospodje okrog SPJ in GRSJ v Ljubljani podpirali; prepovedati so mi hoteli vsako aktivno udejstvovanje v na-ii stranki, kar ao tem lažje dosegli, ker je konferenca leta 1924 v Ljubljani »prejela Uratnikovo resolucijo, ki je-zahtevala lojalnost napram socialističnim etrankam v Sloveniji. Ta resolucija je bila samo tolažilno sredstvo na zunaj, na znotraj je koristila le korunovcem. Saj še je v najkrajšem času izkazalo, da zapovedujejo Strokovni komisiji le znani strankini pučisti, ki jih je konferenca odžagala. Pod parolo nevtralnosti sem sodeloval za zedinjenje strokovnih organizacij ter prišel proti svoji volji kmalu v Zagreb. Tam sem spoznal politiko SPJ popolnoma, sprevidel sem, da strokovnim birokratom ni šlo za zedinjenje strokovnih organizacij, tem- ve« za uničenje naše stranke, našega tiska ter naših načel. Sodrugom ie centralnega odbora in članstvu »Uni-je stavbinskih delavcev« teror in tajna diplomacija okrog ORSJ ni bila povelji, radi česar so sklicali oblastno konferenco 20. septembra t. 1. v Celje. (Glej o tem poročilo v »Napreju«!) Odkar je nastal razkol 1. 1923, so mi napovedali korunovci (v Celju jih imenujemo korenovce) boj na življenje in smrt. Ta boj se ni razvijal samo z demagogijo in osebnimi napadi po časopisju, ampak so šli nekateri kc-renovci tako daleč, da so me na nekaterih zborovanjih dejansko napadli, eden se je drznil celo na ulici me napasti. Jaz sem vse to prenašal in se nisem ustrašil, ker sem se čutil vojaka na delavski fronti. Odnesli so mi iz pisarne pisalno mizo, pozneje tudi pisalni stroj. Celjski prvak Koren se js- celo izrazil, da bodo šli kore-novci preko nas v boj. To je pomenilo: udaj se kapitalističnim podrepnikom ali pa bodi žrtev reakcije ter izpostavi se celo policijskemu in sod-nijskemu preganjanju. Kajti že dalje časa nam je znano, da je neki višji gospod od celjske policije prigovarjal našim pristašem, da je zedinjenje soc. stranke v državnem interesu. Do-tični gospod pripada demokratski stranki, (če med tem časom ni pristopil kam drugam). Kakšni so bili razlogi moje aretacije? Dne 15. oktobra sem imel v Libojah sestanek s člani keramične organizacije radi izplačanja brezposelne pod- , por?. Tega sestanka seveda nisem prijavil celjskemu srezkemu poglavarstvu, ker se taki sestanki ne prijavljajo niti po'avstrijskem društvenem zakonu, še manj pa po vidovdanski ustavi, ker je bil sestanek omejen na povabljene goste, ki so bili predsedniku vsi osebno znani. Na tem sestanku sem imel po svoii navadi tudi socialistične brošure s seboj, med njimi tudi »Komunistični manifest«. Ker so v Libojah razredno zavedni delavci, so kajpada brošure kupovali. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki je soglašala z resolucijo centrale »Unije stavbinskih delavcev v Celju« z dne 27. septembra 1925. Gerentstvo Strokovne komisije je uvedlo proti meni spijonažo in znano je, da imajo celjski korenovci dobre stike s celjsko policijo in morda v »državnem« interesu tudi še z drugimi takimi faktorji. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo v Libojah. (V Libojah so delavci precej zavedni. Tako so n. pr. dobili posamezni sodrugi že večkrat kako prijazno pismo od »internacionalno priznanega« Korena, da bi on rad prišel v Liboje na shod, pa mu niso nikdar hoteli nasesti). Osumljen sem bil za komunista in komunističnega propagatorja. To izvira odtod, ker stojim vedno na striktnem socialističnem programu zgodovinskega materializma za odpravo invidualistič-nega gospodarstva v socialistični stranki odnosno v pokretu. Celjski višji krogi poznajo za »socialista« samo tistega, ki pokaže svojo internatio-nalno prepričanje v kavarni med celjskimi Nemci pri »Hundert und Durch-marseh«. Tak internacionalizem je za buržuazijo brez nevarnosti. Saj skuša s socialističnimi frazami uspavali proletariat in ga odvrniti od razrednega Tomaž Kruh: hoja. Glede preiskovalnega zapor« samega se bom pozneje oglasil. Danet samo to: vesel sem, da imamo stranko in »Naprej«, drugače bi bil po vsej priliki še ostal v zaporu. Drugače bi se še pritožiti ne bil mogel. Pritožil sem se, da me po nedolžnem držijo v zaporu in tudi radi tega, ker so mi omejevali zakonite ugodnosti. Povedal sem, da so me že 1. 1923 začeli preganjati radi istega delikta iz Maribora ter da je bilo preganjanje ustavljeno. Gospodje sodniki so me smatrali za komunista. (Kaj bi tudi ne, če je korenovstvo ustvarilo v Celju tako javno mnenje, ‘da je Leskošek komunist.) H koncu se je vendarle našel akt iz Maribora in nato sem bil izpuščen na svobodo. Sedaj sem svoboden, vendar se mi zdravje najbrž ne bo še kmalu povrnilo, a še težje moji ženi, ki je med tem časom silno trpela radi preganjanja od hišnega posestnika in raznih klevet, češ, da sem 40.000 Din delavskega denarja poneveril itd. Med obrekovalci so tudi korenovci. »Delavski-kmečki list« piše, da nameravajo Unijo stavbinskih delavcev razpustiti. Ta očitek ni čisto iz trte izvit, kajti zoper mene se je preiskava razširila, ko je bila že radi »Kom. manifesta« zaključena. Slučajno se je zgodilo to tedaj, ko se je šel celjski Koren baie informirat na sodišča in morda tudi na državno pravdništvo. Korenovci so se hvalili, da je g. Koren interveniral v moj prid. Z razširitvijo preiskave so hoteli brez dvoma najti vzrok za uporabo § 15. zak. o zaščiti države (razpust organizacije). Radi tega se čudim, da so neodvisneži se toliko podvrgli in sklenili kompromis s korunovci za volitve v Delavsko zbornico. Če se reakcija pripravlja na razpust naše organizacije, naj ne misli, da bo dobila tudi naše člane. ftUiHU £ .V Kristanovci že 5 let napenjajo vse sile, da bi spravili »Naprej« v grob, da bi potem začeli izdajati svoj list in da bi imeli monopol nad delavskim javnim mnenjem. Mnogo so se hvalili s svojim bogastvom in z našo revščino, čeprav za socialista ni prav nič potrebno, da bi bil bogat, nasprotno, lažje ostane socialist, če ne obogati; Engelsov ni mnogo, da bi bili socialisti, čeprav bi imeli bogastvo. Kaj še, da bi veljali za socialiste ljudje, ki so obogatili na račun delavstva!... Vendar pri vsem bogastvu in naporih zadnjih 5 let niso dosegli svojega uspeha, še vedno jim'je mali »Naprej« enako na poli, kakor takrat, ko jim je bil iztrgan iz rok. Danes še vse bolj, ker je zavednost delavstva zelo narasla. Zato je razumljivo, da izrabljajo prav vsa sredstva, ki mislijo, da bi nam mogla škodovati. Vendar namesto škode nam prinašajo koristi. Predvsem se stranka pri takih bojih utrjuje. Vse članstvo prevzema odgovornost, dočim je bil prej odgovoren samo odbor, še prej pa b posamezna oseba. Dalje je enotnost članstva mnogo večja. Tako n. pr. glede skupnega nastopa pri volitvah v Delavsko zbornico ni prav nobenih predlogov, razen ene same organizacije — povsod drugod so za samostojno kandidaturo. Torej demagogija nima več vpliva, pač pa \pliva ucio nasm zaupmwv ie iu-cii na nasprotnike, da p^vsoti začenjajo misliu o JL»ci. zbornici bolj sivaruo. »V ikavski ibo. niei iuoiajo oni vse Lakaje zastopane, da bo več debate in ua ne bo vetrna kar med i sienami sJaepaia o naši kozi.« Za »iNapivjv je med delavstvom mriogo Vcuje ^auiiiiaaje. io jo najbrž najvarnejši napredek, Kajti »naprej« m lo iiajuiociiejba strankina vez, ampak tu^ii pot v bouocnost. mejna in feospouarsiva zma^a jo odvisna oci le-^a, ce uo eieiavstvo razumelo svoj list. /4jtioa bolje piacamn nastavijencev in pnciobitev uelavstva, io je najvažnejše. ivacelo javnosti pa se je izkazalo tuui za izvrstno obrambno sredstvo, ne le napauaino. ivasa »beračija« je javno znana, zato nic ne pomada, ce surasijo delavce, da »bodo vse izgubili.« Ho so zlasti v zauiijiii mesečin pisali in govorili o konkurzu »bioge«, ni bilo nni enesa slučaja panike med delavstvom, ma eden m zanteval svojih vlog nazaj. iNasprotno, rudar je zastavil svoje pesesivo za jamstvo, da se Vvarletz ne bo bal za svoj denar, 'tako je moral nasprotnik uunniti in grizel si je ustnice ter premišljal, kako bi vendarle dosegel svoj namen. To pa tein bolj, ker je zdaj kasacijsko sodišče še enkrat razsodilo, da smo stranka mi, ne pa dezerterji. To je prevelik polom za »internacionalno priznane? socialiste ...« V svoji onemogli jezi so si izmislili neki načrt, ki ga se ne poznamo v celoti, ki pa je dosegel razpis kon-kurza nad nalogo«. Kar na lepem smo zvedeli, da se \»arletz ne zadovoljuje z danim jamstvom in da ; Sloga« ne more razpolagali s svojim čekovnim računom, z^opel imamo torej sitnosti, kakor nekdaj z »roparskimi vitezi«, in zopet bo trajalo par tednov, da dokažemo, da »Sloga« ne le ni na tleh, ampak da tako trdno stoji, kakor Kon-sumnemu društvu za Slovenijo ni prav. Kajti tam so zelo odvisni od prometa in naši delavci ga napravijo največ. Zelja po Slogini smrti torej ni najboljša pot do stare konsumarske »konsolidacijske točke«, ki svoje patentirane učenosti ne more drugače prodajati, kakor v »Konsuinentu«, ki ga razdajajo kupovalcem zastonj. »Na-preja« ne razdajamo tistim, ki so prisiljeni kupovati si živež... Proti konkurzu bomo vložili rekurz, vendar to ne bo tako hitro rešeno, da bi ne bilo tudi uradno pretehtano, ali je »Sloga« res na tako trhlih nogah. To tehtanje nam pa more edinole koristiti, nikakor pa ne škodovati. Ze davno smo bili pripravljeni vsakemu dali vpogled, čemu ne? Dolžnikom bo pa to bolj nerodno. Mi smo še vedno odlašali s tožbami, ker vemo, da so sodni stroški veliki, pri konkurzu pa ni nič čakanja, najprej je treba izterjati terjatve. Ker smo izvršili tudi. tisto delo, ki jo Bohm hoM. naj se kar samo izvrši, imamo že skoro vse razsortirano, večinoma so tudi opomini že razposlani, upravitelju konkurzne mase ne bo treba drugega, ko tožbo vložiti. Zato svetujemo naročnikom, da poravnajo svoje zastanke, če nočejo imeti še večjih izdatkov. Če so zdaj na zimo v sti- \lzr ki > še mars»k4 V S. štev. »Podlipe« se začne po A. K. zgodovina drugega razcepa, ki ga on imenuje najžalostnejšega ter ga uvaja s citati »Demokracije« II. letnika 8—1‘2. štev., ki je tedaj krenila v komunistične vode, pa je je tudi kar zmanjkalo. Na tako trhlih nogah je stal socialistični pokret Slovenije, da je samo druga orientacija ►Demokracije« zakrivila preokret na levo in s tem razcep in A. K. celo date navaja in sicer 10. julija 1919. Seveda ni zakrivila socialistična »konferenca« dn# 12. avgusta 1919 razcepa, ko je kljub nerazpoloženju delavstva »sklenila« vstop * vlado, v Beogradu menda. Mi tudi radi verjamemo, da konferenca sama razcepa ni zakrivila, a da je ta razcep poglobil* in rai-iirila, o tem pa tudi A. K. menda ne dvomi, ker v istem odstavku zgoraj piše, da mini-sterializem menda ni kriv razcepa. Pa Kristanov »menda« in delavsko nera»položenj« kažeta dovolj jasno na vzroke. Ko vržeš kamen v vodo, se kolobarji širijo. Pa kaj bomo še več pisali o tem, ko A. K. sam priznava v »Podlipi« štev. 9, str. 140: »Mi v vodstvu stranke smo videli, da Je med delavstvom in med zaupniki silna agitacija *• ivmm »radikaliziranje (pa ne v radikalno stranko!) pokreta itd. Toda kljub temu da jc to zrevo-lucioniranje trajalo že od pomladi 1919 — je sklenila konferenca (ne kongres!) vodi-tcljov vstop v vlado dne 12. avgusta 1919. Lepše usluge res • niso mogli voditelji na konferenci napraviti razkolnikom — kakor da so vstop v vlado sklenili. Očitno je izgubil A. K. že vso razsodnost, gotovo je premalo razglabljal!? Pa ne! Na konferenci se je razpravljalo tudi o uničenju komunističnih organizacij in event, mandatov in se je ■ običajno »dnlekovidnostjo« starinov domnevalo, da bodo hočeš — nočeš — moraš šli komunisti vsi v socialpatriotski tabor. To res najžalostnejše poglavje v drugem razcepu kaže pa še v »vojih posledicah čisto druge barve, kajti A. K. pride na točko kompromisov s SDS. Temu poglavju je posvetil A. K. vej vrst in ker nima časa razglabljati, je vsebina temu primerna. Kaj je hotel A. K. doseči s kompromisi in z vstopom v vlado? Na str. 141 štev. 9 »Podlipe« čitamo: Zategadelj (menda ker bo komuniste hudil vzel) sem bil za to, da se delavska moč naj-poprej utrdi, da sodelujejo delavski zastop-»iki pri utrjevanju države ter naj pri tem uveljavljajo pravice ca delavsko ljudstvo (oh, kako lepo!) in naj tadržujejo vinik kapitalistične moči in samozavesti. Dalje pravi na ski, naj se ne jezijo na nas, ampak »a tiste, ki se »Napreja« tako bojij«... Pri tem se bo izkazalo, da je stranka popolnoma po nepotrebnem zastavila »Slogi« za posojilo svoj inventar. Ta je bil dan povrhu, da ne bodo ki> stanovci toliko govorili, da so aarož-nine neizterljive. Ali nam more kaj škoditi, če se to izkaže? »Sloga« b* menda sploh na vsem svetu edina zadruga, ki bo njen konkurz vrnil delavstvu zaupanje v zadružništvo. »Sloga« ima konkurz že par let — kar po^ glejte v stare številke »Socialista«, kolikokrat so nam že preštevali dolgove. Če smo vseeno rasli, če nam j® delavstvo šs dalje vplačevalo deleže, je to dokaz zavednosti, ki drži. Zdaj, ko smo v pravem konkurzu, ko bo sodišče računalo, koliko smo dolžni in kaj imamo, zdaj bodo izpregledali tudi taki, ki niso pristopili k »Slogi«, ker so se bali, češ, omejena zaveza je samo pretveza, če bi pa res prišlo do poloma, bi zgubil ne le delež (50 D) in še enkratno jamstvo (zopet 50 Din), ampak vse do zadnjega bi mi vzeli. Tako se je izjavil namreč neki delavec in ni čudno, ko ga je »Socialist« strašil, da bo vse izgubil! Ko bodo taki zdaj videli, da polom ni polom, da »Sloga« ne bo likvidirana, da ne bo nihče zgubil niti deleža, kaj še kaj drugega, zdaj bodo zopet dobili vero v zadružništvo. Seveda ne v kristanovske tajne zadruge in njih gospodarja. »Sloga« je lastnica gmotnih vrednot stranke po znanem sklepu. Odkar je stranka pravomočno postala pravna oseba, tega ni več treba. Vendar morata to ugotoviti kongres stranke in občni zbor »Sloge« (o Novem letu). Zato je treba dolžno naročnino strogo ločiti od tekoče, prva spada »Slogi«, druga pa stranki. Vse, kar je »Slogi-no«, naj se pošilja še dalje po položnicah ček. računa št. 13.807, drugo pa po nakaznicah na Izo Prijateljevo, ki je izdajateljica v imenu izvrš. odbora SSJ in KDZ. Ko bo zadeva zopet urejena, bomo v listu sporočili. 0HRIA iv--5pw za pecivo in uaniln sladkor dokazano najboljši! isti strani, da ga je skrb za razvoj zadruge (konsuma) gnala v vlado in k vozu meščanstva. Treba je sedaj primerjati stran 111 v 7. številki, kjer stoji: »Prvi razcep jc bil delo mlajših, ki so v glavnem šele v delavsko gibauje pokukali in hoteli seve ne oziraje se na vso zgodovino gibanja vpreči stranko v to* nacionalnega meščanstva, in pa oseb, ki jim je laskalo priznanje od strani buržuj-ske inteligence « Prvi razcep se je pozneje poravnal, kakor piše A. K. sam, drugi razcep pa, pri katerem so starini z A. K. vred prav isto storili kakor očita A. K. mladinom, je imel, kakor piše A K. na str. 125 št. 8 »Podlipe«, najžalostnejše posledice za slovenski proletariat. Pa sedaj so to delo opravili oni, ki niso šele »pokukali« v socialistični pokret in ki so poznali njegovo zgodovino Res, dolgo že nismo čitali večje sofistike, kakor jo piše A. K. ravno v 9. zvezku »Podlipe«. Zaslužijo patent' In kako lepo se vsede »oče slovenskega socializma« »Pod lipo« in zapiše mladinom: »Prepojeni ste buržuaznega naziranja o svetu« in celotni proletariat, »ne pojmuješ prav socialističnega programa in socialistične ideologije!« Pa ti gleda iz salonskih hlač, nekaj kakor hudičevi parklji, kakšna smola! Res ubog je tak proletariat, ki ga vodijo podobni starini! (Dalje prih.) f^§ S SSCiS' u najboljša žitna lova I Iz strank?. s Vsem organizacijam, zaupnikom in naročnikom. Dokler ne bomo imeli zopet čekovnega računa na razpolago, pošiljajte po položnici samo prispevka za »Slogo«, ostalo pa vse po nakaznicah. s Dolžnike »Napreja« in »Ljudskega glasa« opozarjamo na konkura »Sloge«. Če nočejo imeti stroškov, naj takoj poravnajo svoje zaostanke I s KDZ jc že registrirana pri Delavski zbornici. Tako je izjavi] g. Uratnik v Medvodah 29. nov. 1925 na sestanku papirniških delavcev. Torej bo vendarle imela pravico kandidirati v Delavsko zbornico. s Prispevek 7,a rudarsko sekcij ) be za december najbrž že samo 9 Din. Odvisno je to od tega, če bo v novembru za 12 rudarje* več nego prej. Druge sekcije »o vse bolj zadaj. s STORE. Redni letni občni zbor krajevne politične organizaciie SSJ in KDZ bo 13- decembra t. 1. ob 8. dopoldne v gostilni g. Ivana Lipaja. Dnevni red: Poročila funkcionarjev, volitve novega odbora in delegata na strankin kongres, razno. — Oh 10 dopoldne istega dne bo javen shod naše stranke. Referent: sodrug Lovro Klemenčič. — Odbor. JESENICE Krajevna politična organizacija SSJ priredi v nedeljo G. decembra popoldne ob pol 3. v gostilni L. Noča na Javorniku predavanje o esperantu. Predava sodrug Bernot. Po predavanju prosta zabava * sodelovanjem tamburašev ter pevskega zbor« pod vodstvom s. Ambrožiča. Vstopnima 3 a>-narje za osebo. — Thaler. , , , , - - • • I ■■ IIIII ■!« H - IŠČEMO za Krško in okolico ZASTOPNIKE. Pismene ponudbe je poslati z navedb® referenc na M Herkules It. Kohn, Zagreb, Hatzova ul. 10—12, Krojaška dvorana i® prodaja tekstilnega blaga na odplačilo. r Soiir. Leskošek je zopet prost! Tei o njegovem zaporu čitaj v njegovem poročilu! r Proračunske dvanajstine je parlament sprejel. Davek na ročno delo oatane v veljavi. r Zakon o zavarovanju delavcev namerava buržuazija temeljito spremeniti. Bolniške blagajne bi podržavili, velik'del sedanjega uradništva, zlasti mlajše moči, bi reducirali ozir. upokojili. O vsem tem, predvsem tudi o tem, kdo je to zakrivil, bomo še pisali. r Japonski delavci so pred kratkim dobili volilno pravico v parlament. Ustanavljajo tudi, že razredno delavsko stranko. r Matteoitijev proces. Poldrugo leto <3 že minulo, kar je bil od fašistov umorjen sodr. Matteotii, italijanski soc. dem. poslanec, njegovi morilci pa še niso bili kaznovani. Dokazano je, la je imel prste vmes tudi sam usso-lini. Te dni je apelacijsko'sodišče v Rimu razsodilo, da pride pred poroto . samo 5 neposrednih morilcev, vsi ostali pomagači in duševni očetje umora so pa prosti. A tudi neposredni morilci bedo takoj po obsodbi am-neslirani. Tako izgleda pravičnost v državi, nad katero vlada fašistovski nacionalistični teror. In tako vlado hočejo uvesti neki ljdje tudi pri nas! Današnji celotni nakladi je priložen i važna . priloga znanega Bankovno komanditnega društva A. Rein in drug v Zagrebu, kateri priporočamo pažnjo nr.ših čitnteljev. Z ozirom na vseobče poznano serioznost in solidnost te tvrdke so odpadli skoro vsi večji dobitki tega kola, kakor n. pr. Dinarjev 400.(,00, Din 300/ 00, 80.0«), G0 C00 40 n 0 ter premija milijon dinarjev na sreike kupljene izključno pri tem zavodu. KS Gr. J j ZNLR Žj E fc. 'i JM P&-: I,m i h n Stfome »i k h .•>< bli/ij P eŠPfnotf!?^ ''•<»j >• lj i i dini >•! »i /.«» oflfeinsk, <■ ob lito riti.k, s * ji m š' /i a ii (»rjj, »er - • “•otiim 'os. ni»-/.n- detp /./»sr e in o jr, jer-nt* n, {>• evm.» k i‘ uk o ezt>tiji, .i« »roj r> rtč* n I Več plnfl i trti« * 1 \ wt*| kn! ^ -n .J. Ako pi.eš .BUDDHA* i a , v živa s že na zemlji r«j' Uupssi. G. Uratnik se je nad menoj hudo razkačil zaradi članka v 48. št. »Na-preja«, v katerem je povedano, da je bil njegov predlog o izpremembi § 48. pravilnika bratovske skladnice najslabši, še slabši nego kapitalistični predlog. Rekel mi je celo, kako si sploh še upam v Delavsko zbornico in da če bi imel kaj sramote, da bi lahko takoj ven šel. Jaz pa sem mu odgovoril, da dokler jaz in tisti, ki jih zastopam, plačujemo Delavsko zbornico, si usojam zmirom priti vanjo. G. Uratnik, povejte stvarno, kaj je bilo v tistem članku lažnivega! Pripravljen sem poskrbeti, da se popravi, če je bila pa resnica, zakaj razburjenje? — Andrej Martinšek, rudar. ZAGORJE OB SAVI. V 43. štev. »D.-k. listat me je L. M., ki je slučajno doktor, prijel zaradi dopisa, ki sem ga priobčil v 47. štev. »Naprejac »Zakaj sem šel med radikale.« Težko mi je odgovarjati v današnjih razmerah, in to še celo doktorju, meni preprostemu delavcu, ki sem šolo od znotraj malo videl, ker sem sin revnega delavca in ker si moram sam kruli služiti že od zgodnja mladosti. Takoj v začetku dopisa mi L. M. namiguje: »Nam in zagorskim delavcem je t« »zakaj« bolj znan ko Mlakarju.« G. L. M., nič se ne sramujte, kar ven z barvo in povejte, kaj je tisti »zakaj«. Samo iz oči v oči! Dalje stoji: »Ni izključena možnost, da so Mlakarja res dvakrat zaslišali, da so ga spravljali v zvezo z atentati, da so mu grozili, ali to se ni zgodilo samo Mlakarju!« V tem vidim, da mi g. L. M. še vseeno ne- kaj veruje, a prišel bo čas, ko mi bo L. M. še več veroval. — Dalje: »Drugi rudarji — in to na stotine njih — so trpeli in še trpijo.« Vem, v vsakem boju so žrtve, a toliko žrtev, kakor jih je delavstvo doprineslo za prazen nič v Sloveniji, je bilo nepotrebno. In te velike žrtve so bile zaradi nekaj nezmožnih voditeljev in zaradi raznih policijskih agentov. — Nedavno je bil imenovan v »D.-k. listu« neki Bukovnik, ali rečem vam, takšnih Bukovnikov imate še med v,"mi. — Ker smo že pri stvari, bom šel še dalje, a ne zaradi Vas, g. L. M, prosim Vas samo za pojasnilo. Ako je n. pr. v zaporu kak g. doktor, profesor itd., dobi v ječo lahko kar hoče, iz hotela brano, mehke blazine in vse mogoče dobrote tega sveta. Ce je pa zaprt delavec, jadna mu majka! Upam, g. L. M., da mi boste verjeli, da vse to vem. — Opozarjam delavstvo, da se ne sučejo agentje samo okoli delavstva, temveč jih imajo tudi na Turjaškem triu. Zato bodite onrezni! — Dalje piše »D -k. list«, da so drugi vztrajali, Mlakar ne, Mlakar je bil poslanec, dnigi ne. In da sem grdo izkoriščal zaupanje rudarjev. Kar se t:če vztrajanja, g. L. M., verujte, da sem toliko vztrajal, da če bi vi toliko, bi vas že zdavnaj odpihnilo med buržuazijo, odkoder ste prišli. Verujte mi. da je dobro znano, kaj sem prestal v delavskem pokretu, vsem mojim prijateljem in sovražnikom, ker nisem padel zadaja leta med proletariat, pač P" sent bil socialdemokrat že v,19. stoletju. Moj oče je bil med pionirji socializma na Slovenskem, a ne kakšen kapitalistični peto-liziik. Res je, da sem bil poslane-’, zaslužil sem pa menda gotovo to toliko. k~kor vi, g. L. M.! Da sem pa jaz grdo izkoriščal zaupanje rudarjev, to na, g. L. M., ne bo držalo. Jaz sem šel še'e v skrajni sili v radikal iio in to šele tedaj, ko so me plačani agentje s pomočio Ljubljane popolnoma ubili med rudari', šele ko sem videl, da me je vse zapustilo in ker sam vedel, da moja družina ne bi dobila ne dinarjev, še manj rubljev ali dolarjev, filtrat, ko me ni držala več nobena vez in ko mi je šlo za obstanek, takrat sam šel v radikaliio. Povem . vam. g. L. M. da bi si v tistem najboli kritičnem trenutku življenja ne pustil '»komandirati' od nobenega, najmanj pa od v->s. g. L. M Ste me razumeli? — Pa vse kaže. da sem bil ničvrednež, vi na, g. L. M., sko-nn-sko-’. pošteni^k Zato bi pa zelo rad slišal, kaj boste rekli, če vas prosim, da mi rešite to uaanko. — Drugi dan po atentatu v Beogradu. gotovo se še spominjate, smo se hoteli prepeljati čez Savo iz Beograda v Zemun. To je b’lo na večer, stali smo v pristanu. vi pred m^no in jaz tik za vimi, oba komunistična -poslanca, samo z razliko: vi ko* doktor, jaz.kot delavec. Prišel je policijski komisar. V".m kot doktorju je dovolil, da s*e se prepeljali, a mene kot delavca ni pustil. Ko sem nastopil proti temu, zakaj da še mene ne pusti, me ie note^nil na kraj in mi rekel na u^o: »Imam nalogo, da vas ne smem pustiti čez vodo: če vam je koža mila, zgubite se, kakor hitro je mogoče.« In res, malo kasneje bi bilo prepozno. — Govorilo se ie od polcoli.a komunistov, kar se pa‘ni zgodilo. Gospod doktor, razjasnite mi to, zakaj se je proti meni drugače postopalo ne"T> z vami. ali meda zato. ker vrana vrani ne izkliuje oči? — Zdaj pa še nekaj. Ko smo prišli iz emigracije domov, je mene državno pravdništvo radi osumlienia atentata takoj r.arrlo. Ko sem bil izpuščen, me je zopet okrajno glavarstvo priielo in zaprlo zaradi nrestona meje brez dovolienja, tako da sem bil dvakrat zaprt. Ko ste pa vi. g. L. M., prišli nazaj, niso vas zaprli zaradi osumlie-nja atentata, ne zaradi prestopa meie brez dovoljenja, pa ne samo to! Ljubljanska policija vam j^ še celo potni list izstavila, da ste se lepo pripeljali nazaj domov. Torej, g. dr., razjasnite mi to, vam kot vzornemu proletarskemu borcu, vam je šla policija tako izredno na roke, mene pa kot - Judeža vseh Judežev, kakor me je nazval »Glas Svobode« na Tuniškem trgu, mene »o vseskozi preganjali do pred kratkim časom. Toliko za danes, a vsekakor se bova zopet kmalu videla, zato na svidenje! — Valentin Mlak0r TI. JESENICE Na očitke »Opazovnlca« na Dobravi bodi sledeči popravek. O odpustitvi delavcev na Dobravi je bil obveščen sodr. Jeram šele zadnjih par dni pred odpustom, ker zaupniki na Dobravi simi do zadnjega niso smatrali za resino to odpoved. Ko pa se je vsa resnost pokazali, je bil o tem obveščen s. Jeram in oblastno tajništvo v Ljubljani. Sfo"'lo se ie vse, da se odpust nre-preči, intervenirali smo na generalni di,-ek-ciii K. I. D. na Sivi, kjer so nam absolutno odklonili vsako spremembo, pogreje in še. naknadno pa sta intervenirala glavni zaupnik z Dobrave s. Kralj in Jeram pri ravnatelju na Dobravi, kjer pa tudi nisfi imela pravega uspeha. Ravnatelj ie pač pristal na to. da predlaganih šest ali sedem naibolj prizadetih ne bo odrustil. In tako ie na željo delavstva prišlo še zadnji din do posredovanja, kjer ie bil navzoč Golmajer. <> ,ršil v torek, dne 8. d cen b . >P25 < b 10. uri dop v poslovnih prt štorih (hotel pri „• rt ni") Ljubljanska c. št. 10 v Celju. ONE - ' I RED: Dopolnitev pravi’. G as m § 20. z«- užnih pr. vi le občni zbor *Uepčen, če oride -saj polovica članov na t bč i / bor, če tudi t* h n , se skl če p l ure po/nete istih prodorih d, g občri zbor, ki je sklepčen ob PJasčei'>i vo. n« islrm n.es u »n ->ievi u članov, r-------------------- M ufakturna !ryovma | RUDIS - Celje - Gaberje priporoča svojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškegn itd. blaga na drobno in debelo po uajuižjib konkurenčnih cenah k ca o V£55m pomdtgcti ; v slabih časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja? j I N. ŠOŠTARIČ, Maribor! 4 Ale san h >va cesta štev. 13. Ker le ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nizki ceni. \ N. pr. platno po Din 8* , 9* ,10’—, 12* itd. sukno po Din 50*—, 90* , 70* , KO* itd. izgotovljene srajce Din 39* spodnje hlače { Din 24* nogavice Din 7.—. 8* . Kdor nima denarja dobi na obroke, i t«M »tl »ti 11« blagu, p! h U4»»ine. nogavic«, sukanec, v*»z, priporoča sv^jjo bogato zalogo dežnikov \r kakršnikoli . =7-----.-- ■ ■ velikosti po tiainižji ceni. ~— ---■■■■ -■ -■■■— 5 rudeča tu e »in« potna., aromatična čista Ondo - Ceit ion čajna mešanica t zbir, pri lahkem, požar.K j č“-^. pri^močrtem. z »-ne'-~.v tijioa Ze:o važno za vsakocrar r r1 ,*mb «nromm3L.v2caKEs St^SSSS^LSM r3fwSX3EHffl o konfekci s ^ tovarno je ustfa ovil :rj! m Celju SME UNEC v Celju kjer se izdeluje n -i po ebea -amerikansm način obleke za mos e. e ske in otroke goiovo in po meri. Ob ■ so izd lane aO;,. ; o po pr dp su kroja. P- Ho '//:. mos-ie, zenske in o roke gotovo in o meri. . O *'> ni šiofosta od Din 350— naprej. 1 Speciaiile-t.i: Moška obleka, p > meri narejena, j 'tjamčeno piislna volna san o D;n 550 —. Caj-j q ste n o .ke hlač . močne cd Din 45'— naprej. ; Ba.lmi, farse! in -se (i-ej o Liag > o najnižji ceni. Vviik nsk izbira moških i ž.nsiih štofov. Cglej i;* &i: p,,; k.’HC1I, Celie. Gl v i t s 10 ori farni cerkvi. iVAMvamilBJgJBmilLBi.irSZi UH l»■■■■OBBMBBMBBBMaBMMl Si ke zb legitimacije izdeluje najhitreje fotograf hUGOisl hls&Eia t.juS5 jc»3nt«., VaJvaitortev Irg Lh^rpp-o .nft 'C-. '■*. <£t/ li-V fi * ** 4W|' *• £)0 l) p £ 13 «W &*■ U-* «. v ^ uideva sde&t* ■ ......... I V aKMa«aiiattfi,vr.aa» .n, v dolžini 2 Cio & ITS 20 m !!'oivj,etio' c tr e Din 220*—, 20 m trpežnega oksfortt Din C30*— 20 n* močm modrovine (> ruk) Din 240'—, 20 m t' e snega parlmnta /a olr« čje it; zen*:-e ob>eke S in 300-- , 10 m hlače ine dvojno široke (ca; e) za moške obleke Din 395'—, ^0 m ^elega plan,a Ui 2w •— , 20 n, -irovega platna Din 140*— razpošilja veletrgora R. Streme tki, tet e n. 23 itustrovo ,1 cdni*' z čez 1000 siii ami se pošte vsakemu zastonj, vzo e! od sukna, kanteaiu« in ta /--e manufakturne robe pa samo za 8 dni n« o, led. Kom prim: . vlakom osebno kupovat, aobi nakuuu primemo povrui ev 'O .nje. Naročilo čez Uirt 3(J0'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene. Kupujte pn tvrdkah, ki otisčjc v m šem Isfu! :žffl8B8nBii «sn^ lulTilTTmfTnTnTfiuUrimiir^Ti i Hi ffij it UC1TEL1SKA TISKARNA IJui^Sijana — [‘raiiČIŠkanska ulica štev. 0 rcglt^tkcnna sadruga * omejeno Koveao. BezavcII Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjema cev iz de,avskiii vrst. V vaših rokah je kakšno ansearaiano poaiu deiajo trgovci. — Trgovci ko bolj navezani na Vas, nego Vi nanje! j|g4itWMl|tUiiU«ilimB!i>lil»llt|l!BI8l|llM|IUIIIB^^ illlUliliiiiilifliiiiiiiiiltiin i • I Tiskovine n Soi«. lapanstra te urade, najmodernejšo plakate te rabila za veselice, leta« utUjnCke Nojtaodernejša uredbe za tiskanje šasopiaor, knjig, brošur itd, »TEEEOTIP1JA -iacjar litoohafiia I mm msmmi LJUBLjAMSKA EREPITNA BANKA p f. M lilili sMta li5SJI.ll'-SSi m ffJ ii I1.3I.S1'- llolanovljenu 1900. L|tsbljana# Dunsfcjsl&ai c. (j/ lastni PODRUŽNICE: Brežice« Cel?®, Črnomelj, Otoric-r*, KrnnJ, Maribor, Melkovič, Novi Sad, PmJ, Sarajevo, Split, Trat. AGSNCIjA: Logatec. Poštni čsk. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ufibfjana Tal. štav. 261,413, 502 503, 504. m M. © S& prlporoSai seet v ©ttrolc© ©psacSatJocet dela. ^ E o na o a (/) o O ‘Zastonj! filScnzacija jletosnfe jesenske in zimske sezlfe! .... ^ ___ _ Nobena prevaral Prava resnica!t umu i/jgič*--- Da sl pridobimo noveDn..stalne odiemalce za naša noTOustanovljena podjetja, izdelovelrico KONFEKCIJE In čevljev nVOIKA“, dajemo v času od f; ' 12. novembra do 22. decembra t. 1. zastonj sledeče: l par lepih moških '„VOIKA# čevljev, 1 fino ceflr srajco, 2 ovratnika, I ([bele 'spodnje hlače, 1 svileno kravato, 1 par nogavic „VOIEArt, ako kupFe ali naročite pismeno v gori omenjenem času eno elegantno moško obleko ali pa fino vrhnjo zimsko suk’jo za originalno ceno D?rt SCO*—. Vsakdo si noj sam og'eda in se prepriča, dat fe Obleka sama res vredna Din 900*-—, vse drugo pa je zastonj. Izgoto'imo obleko tudi takoj po meri, ako si izberete blago. Zunanji naročniki! Zahtevaite iltfstrovani cen;k! Ne zamudite! Plačate samo vrednost vrhnje obleke, z vsem drugim pa se oblečete od nog do gl«ve zastonj. Zato vsi na Krekov^tre? štev. lO k TEKSTILBAZARJUI -tes nem MU Izdajateljica ia odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ). — Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani: A. SEVER