LISTEK. JANKO GACNIK: Nacionalna vzgoja. (Zmage narodnih šol.) (Konec.) Izvrstno že služijo ponemčevalcu čitan« ke. Berila hvalijo nemške cesarje, nemške vojvode, nemške vojskovodje, nemški zna^ čaj, nemške kraje — o Slovanih molči čitan* ka, • če je treba kaj zapisati njim v prilog. Pišejo se nemški in avstrijsko patriotični reki, računstvo s številkami predočuje vefe čino nemških dežel, rek in jezer, hribov in gora ter velikih mest — slovanski kraji so pusti, mesta majhna in zamazana, visokih gor ni. O lepoti Bleda ne zveš, četudi ti je pred nosom, Rusija se ne obravnava, četudi zavzema polovico Evrope — otroci bi znali izvedeti, da je skrvanska in to bi znatno za* vrlo ponemčevalno delo v išoli. Najbolj pris merna in hvaležna učna predmeta za ponem« čevanje pa sta bila zemljepis in zgodovina. Kako radi se otroci uče o državah, deželah in mestih, posebno, če so slike — in za te je bilo priskrbljeno, če po Jcom arugem ne, pa po Schulvereinu, pa tudi v knjigah so bile lepe slike nemških krajev. Z žarečimi očmi so otroci naštevali nemške reke, nemške gore in nemška mesta in so se veselili učite* ljeve pohvale, za katero žal niso videli grde« ga, potujčevalnega namena: tatu, ki je kradel iz nedolžnih src koroške slovenske dece slo* vensko narodno zavest. In kaj šele zgodo« vina, ta najljubši predmet šolske dece, če jo zna učitelj zanimivo podajati. Niso slutili nedolžni slovenski otroci, da padajo, kakor sicer volkovi v nastavljene toda skrbno za» kritfe jame, ko so se učili o delih slavnih nem= ških mož, o »nemških kraljih in cesarjih, o nemških zmagah in o junakih teh zmag, o slavnih nemških vojskovodjih, saj so bili Nemci tudi Laudon, princ Evgen in celo slavni borec pri Sigetu, jugoslovenski Leoni« da Nikoiia Šubič Zrinjski; imenovali so ga Nikolaus Zriny. Celo v jznanstvehi učni knji^ gi, predpisani za učiteljišča, je natiskano, da je 'bil Zrinjski Madžar —• torej vse, samo ne Slovan. Sicer ipa so v šoli uporabljali za vse slovanske kraje le nemška imena, če pa to ni bilo mogoče pa italijanska ali celo mad* žarska imena. V ilustracijo hočem navesti učno uro iz zgodovine učitelja Samesa v Li» beličah. Ne vem, katero znamenito nemško osebnost je že obravnaval, toliko (pa vem, da je bilo zanimivo in da je učitelj, potem ko je nas za dotično nemško osebo že na« vdušil, poudaril: glejte otroci, taki so Nemci, zdaj pa poglejmo Slovence — gkjte, takšni so in nič boljši — in imenoval je znanega vaškega pijanca m delomržneža, po šoli pa mi je na cesti rekel: glej, da boš Nemec. Sploh so bili Slovenci pijani Kranjci, Čehi in Hrvati tatovi. Srbi svinjarji, pa — Rusi ušivci — če se je v šoli Iže 'govorilo o Slovanih. Seveda je tudi petje nemško^nacionalnih pesmi služilo ponemčevalnim namenom. Uspehi ljudske šole v ponemčevanju so bili veliki. Če pomislimo, da je bilo na dan ple* biscita oddanih v trdno slovenskih občinah po 30 do 70% glasov za nemško Avstrijo in če pomislimo, da sta v teh vaseh nac;onialno delovak le šola in )cerkev — in je slovenski župnik branil in ohranjeval, kar se je nacio« nalno ohraniti dalo, spoznamo velikanski uspeh, ki ga ije koroška šola za nemško idejo dosegla med našim narodom. Škoda, da ni statističnih podatkov, koliko ljudi je koro« ška šola odtujila našemu narodu in ijih pri= vedla v nemški tabor. Statistika te vr.ste bi pokazala, za nas Slovence večje izgube, nego smo jih utrpeli v najbolj krvavih bitkah; in te izgube so nam prizadeli brez vsakršnih izgub za Nemce koroški učitelji. Zmago na dan plebiscita je odločil za Nemce zopet učitelj prav tako, kakor je po izjavi nemških vojskovodij zmagal leta 1866. v boju med Avstrijci in Prusi, pruski učitelj; učitelji pa so zmagali in bodo še zmagali drugod in marsikje, samo da nam dandanes tega nikdo noče priznati in je namen tega skromnega referata, da se vsaj učitelji sami spomnimo važnosti in pomena svojega stanu in da po tem itudi uravna svoje korake naše učitelj* sko udruženje, kadar gre za blagor nas in našega naroda in lepe naše domovine. Ne dvomim v foesede profesorja Skaviča :na ljubs Ijanskem kongresu UJU, ko je poudaril, da smo sedma velesila mi učitelji in nikdo dru* gi. Tega !bi se moralo zavedati vse učiteljstvo naše države, predvsem pa vsi tisti, ki jim je za močno, edinstveno in ljubljeno enotno državo Jugoslavijo. Ne trdim, pač pa samo poudarjam, da imam vtis, kakor da se pri nas dosedaj ni polagalo osnovni, narodni šoli tiste pažnje, iki jo zasluži po svoji važ^ nosti; pač, važnost se je polagala, toda le na šolo kot tako, to je ma zidavo (novih šoli, iraz« širjevanje šolskih poslopij, atvarjanje novih razredov in vzporednic — duši šole, narodo« vemu učitelju, pa imam vtis, se ne pripisuje tiste važnosti, ki jo v resnici ima za ves na» rod, za celo domovino. Dobro delo se nam« reč dobro plača, važno delo še boljše. Mi učitelji smo idealisti in bomo ostali, ker nas svet v našem idealizmu še ni pokvaril in zato ne zahtevamo velikih plač '— saj vemo, da rabi država težko nabrani denar vsepovsod — toda boli nas dejstvo, da smo glede na« grad zapostavljeni za stanovi, ki po našem mnenju ne vrše za državo, kateri služijo prav nič važnejšega dela nego ga vršijo uču telji narodnih šol. iZdi tse mi, da se pomen narodne šole omalovažuje. Do dela, ki se omalovažuje, človek nima veselja. Do dela pa je treba imeti veselje; posebno mnogo veselja, t. j. navdušenja, pa je treba učitelju narodne šole, za njegovo delo, ki ga vrši dan za dnevom za lepšo bodočnost svojega na» roda. Tudi jugoslovenski učitelj hoče vzgojiti narod, ali mu hoče vsaj dati .podlago, da bo sposoben tekmovati s sosednjimi narodi, pa naj bo to na kulturnem, gospodarskem ali pa na bojnem polju. Učitelj narodne šole hoče in želi to, ali tudi ion rabi opoiro in to je iz« boljšanje njegovega družabnega položaja. S trdno vzravnano hrbtenico, veseljem v sfcu, v ¦glavi pa prost vseh vsakdanjih Iskrbi za svoj lastni obstanek, bo z novo vnemo in z še vse večjim navdušenjem šel |v [boj za zma< go jugoslovenske misli, pa naj bo to kadar* koli, kakorkoli in kjerkoli. Naj Tzklije iz lepše bodočnosti jugoslovenskega učiteljstva tudi lepša bodočnost jugoslovenskega naroda in lepe in močne njegove domovine Jugo* slavije.