St. 238. V Ljubljani, četrtek dne 17. oktobra 1918. Leto II. HflPREJ Mo jogoslovanske socialno Hale loke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. t!r®dnHtT* la spramiitT« * Ljubljani, Frančiškama » obča itev. 6, L saditi. Učiteljska tiakarnv Naročnina: po pošti i dostavljanjem na dom i* celo leto K 42—, ra pol leta K 21'—, u četrt leta K IOTjO. za mesec K 350. Za Nemčijo celo leto K 46, za oatalo tujino in Ameriko K 54. In.era tl: Rnoatopr.a petit vrstica 30 v; podojen proator KI"—; razglasi in poalana vratiča po 60 v: večkratne objave po dogovoru primeren popuat Reklamacije .a list «o poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Razvoj ne počiva. Dogodki sc v zadnjem času tako hitro menjavajo in izpreminja se položaj preko glav diplomatov, vlad in narodov. Tako živahnih in obenem tako velikih sprememb v velikem obsegu, cele Evrope, pač še ne pomni zgodovina. In ta veliki proces se vrši povsem mirno, povsem duševno, ne z boji, ne s krvoprelitjem, ki pa končno utegne dovesti tudi do tega. če ne bo opozicionalna reakcija umela pomena te slavne zgodovinske dobe. Poslanice in govori kar dežujejo, narodi in vlade, odgovorne 'n neodgovorne klike konkurirajo, kako bi zastavili svoj vpliv, da bi se razvila zgodovinska epizoda v njih prilog; eni se zatekajo k vladarjem, eni h kapitalistom in aristokraciji, drugi zopet k ljudstvu, k narodom. Ce pomislimo, da so kapitalizem, denarna in fevdalna aristokracija imeli doslej vso oblast v svojih rokah, da je obstoječi sistem izkoriščal že pred vojno množice ljudstva, zlasti pa je sedaj med vojno ljudstvo moralo izkrvaveti, nam bo jasno, da JjMa odpor proti sistemu, odpor proti samo-držtvu posameznih finančnih kast vzklik popolnoma naravnim potom. Nobenega dvoma ni več, da je demokracija vstala, je postala močna in zahteva svoje pravice. Isto, kar pa velja za ljudske množice, velja tudi za vse zatirane narode. Gibanje za demokracijo in osvoboditev narodov je postalo tako gigantsko, da je ni več s'lc, ki bi ga mogla ustaviti. Svobodo zahteva vse, kar je tlačeno, samoodločbo zahtevajo narodi, da si pribore s tem pravico in možnost lastnega razvoja, ki pa je doslej oviral, da. Popolnoma onemogočal vladajoči sistem. V tem »tiči veliki pomen sedanje zgodovinske dobe. V monarhiji je proces tako dozorel, da so voditelji parlamentarnih strank izjavili, da ne marajo več odločitve parlamenta o notranji preuredbi monarhije. Narodi zahtevajo, da se 10 yprašanje reši izven parlamenta, med naravi, ker parlamentu, ki doslej ni imel prav »ikake ingerence na važne dogodke, ne morejo zaupati. Tudi to je naravna posledica sistema. 1,1 celo pravilno je to, zakaj znosne razmere 'ned narodi in avtonomnimi skupinami se mo-yei° ustvariti le med njimi samimi. Sami ho-heiC) odločati o političnih razmerah, o gospo -carskih odnošajih. V »Arbeiterzeitung« pravi sodrug o. B„ da je to stremljenje plod dosedanjega sistema ter da hočejo meščanski sloji narodov pomagati svoji industriji na noge. To Jp resnica. Dalje pravi, da bodo narodi odlogi potem, kam se naj gospodarsko naslonijo. Vl svojem članku razmotriva O. B. dalje, da so Cehi gospodarsko vezani na nemške pokrajine, ne pa Poljaki in Jugoslovani kot agrarci na nemške pokrajine ali Ogrsko. Enako tudi Ogrska ni gospodarsko odvisna od celokupne države. Gre torej za to, da se narodi orientirajo in določijo smer in interes svoje bodoče gospodarske politike. Naravna posledica bi pa tudi bila, da bi se morali avstrijski Nemci nasloniti gospodarsko na Nemčijo, če se podu-navska monarhija ne orientira za enotno zvezno gospodarsko enoto. Nahajamo se torej pred važnimi problemi, v katerih se pa naše vlade ne orientirajo. Vedno prihajajo prepozno. Pol leta in že več izdelujejo načrte, a dogodki se vrste mimo bi-rokratične vlade bliskoma, tako da je vse delo — post festum. Sedaj menda izdelujejo za Jugoslovane Ilirijo. In vendar, to vprašanje spada že v predvojno dobo! Prišli smo do nekakšne mrtve točke v avstrijskem parlamentarizmu in v ustavi. Korigirati se sistem ne da več, le prenoviti ga j£ mogoče sporazumno z narodi. Sporazumno z narodi, z uvedbo demokracije bodo avstrijski narodi tudi umeli ustvariti pametno politično in gospodarsko obliko enotam, ki potrebujejo svoboden razvoj in praktično prikladno obliko. Vsaka druga pot utegne imeti bridke posledice, a končno mora vendar zmagati pravična stvar ljudstva in posameznih narodov. Sodba socialno demokratičnega delavstva o zgodovinskih mejah. Mirovna volja je tako mogočna in neomejena, da je nikaka vprizoritev z nadaini in razpoloženjem ne more izpremeniti. Za narode je sedaj razen mirovnega vprašanja merodajno le še vprašanje preustrojitve njegove usode. Najbolj pereče je za Nemce notranje Avstrije. Marckhl, Mravlag in Ornig tega sicer ne bodo pojmili, ker mislijo, da se suče svetovna zgodovina za usodo nekaterih spodnještajerskih krajev, ki so navidezno nemški, kakor to mislijo tudi nekateri scveročeški poslanci in nekateri poslanci na nemško - češki jezikovni meji. Gre pa še za mnogo več: za bodočnost Nemcev v Avstriji v splošnem. Nemški nacionalci proslavljajo čestokrat junaštvo nemško-avstrijskih vojakov in požrtvovalnost nemškega prebivalstva v Avstriji. Resnica je. da so vsi narodi v tej vojni mnogo žrtvovali in trpeli. Nemški nacionalci pa upajo in zahtevajo zato hvalo vlade in dinastije. Važno vprašanje nastane: Kako si hoče nemška Avstrija ali kako si hočejo nemški deli Avstrije zasigu-rati svojo prihodnjost? Predvsem danes ne ve nihče, kako bo izpadla usoda Nemčije. Spekulacij ki se pola-ščajo premočne Nemčije, je pač mnogo. Nemci v Avstriji so mnenja: Sami smo ljudje! loda večinoma so obkroženi od drugih narodov, češko meščanstvo javno . LISTEK. Narodno gledališče v Ljubljani. Nušičev »Svet« je komedija iz malomeščanskega življenja, satira na uničujoči vpliv sveta«, javnega ljudskega mnenja ki je tem jurskim ljudem vsega spoštovanja vredno uij lm,za ureditev lastnih razmer — pravi suž-tiia Pn lllv'icga, svetovega mnenja so. Ma-ženo inTVa’ uradnik v pokoju, živi s svojo Ijivo iiri Nado in Jelico, neoporek- iih n’p 0^n° in zadovoljno življenje. Ničesar rente v 'dih rodbinske sreče. Ideal Po- bjns(Je" mirno, tiho žitje v krogu svojih rod-s f1'1 članov, zjutraj ureja vrt, dopoldne gre j 1 'tateljem-vpokojencem Gašperjem, ki že 25 k zahaja v njegovo hišo, v kavarno, pred , 'Miom čisti svojo pipo in opravlja druge ma-j J11kosti, da preide čas, po kosilu zaspi na svo-C.*! Priljubljenem naslonjaču, igra nato s pri-‘ te|ieni tarok, nato zopet kavarna . . . dan na dan se ponavlja ista pesem njegovega pre-prostega življenja. In kako točen je v izpolnjevanju teh svojih dolžnosti! Sobna ura niti za minuto ne sme zaostajati. Pravi pravcati filister! In taki so vsi domači. Leta teko, da sami ne vedo kako. In njegova starejša hči Nada je med tem že dosegla 18. leto. Treba je misliti na možitev; dekle mora med svet. To je za Porentovo rodbino nekaj novega; Pomešati se med svet, odpreti duri, da pride v sobo svet in da se rodbina sama tudi pomeša vanj • • • Porenta mora sicer s tem žrtvovati svoje mirno življenje, toda, ako hoče, da se hči omoži, da ji nakloni srečo, je treba, da pride med svet in se spozna z njim/Gospa Ana vodi svoji hčeri v posete, kupi jima novo obleko, zamenja svoj stari klobuk z novim, e, tako zahteva svet! Pa tudi Porentov doni odpre vrata posetom. Svetu pa ne ugaja njegovo preprosto pohištvo. Nada je že dobila ženina in ljudje govore, da Nadina dota ne bo velika; saj niti modernega, lepega pohištva ne premorejo pri Porentovih. Zaradi sveta je treBa priznava, da hoče nemška ozemlja Češke, Moravske in Šlezije, ki predstavljajo največji del nemške industrije, priklopiti prihodnji češki državi — na podlagi historičnih mej staro države sv. Vaclava. Vendar tudi na jugu je za nemške Avstrijce več vprašanj na j večjega pomena za prihodnji gospodarski razvoi. Za delavstvo so ravno tako važne, kakor za meščanstvo. In če opozarjamo nanj, ni vzrok ta, da odkrijemo sedaj naenkrat svojo ljubezen nemškemu meščanstvu. Pozabili nismo, kako so v vsem ravnali z nami in še ravnajo. Da tega ne bodo mogli ponavljati, za to bo treba poskrbeti pri preureditvi nemške Avstrije. Tiče se usode vseh Nemcev, od katerih jih ni malo delavcev. Delavstvo pa je prosto vseh vladajočih in pravnih historij, ono računa le s tem, kaj je. Ono vsled tega tudi ne pripoznava ni-kakih historičnih naslovov za vladanje drugih. Ono zametuje historične vladajoče naslove nemškega meščanstva kakor tudi Slovanov. Konstituiranje narodov Avstrije se ne more izvršiti na podlagi historičnih mej, temveč na podlagi naravnega naseljevanja, s skrbnim varstvom manjšin, ki morda prehajajo v drugo jezikovno ozemlje. Delavstvo ne pripoznava nikakih zgodovinskih mej, niti znotraj, niti zunaj nemškega jezikovnega ozemlja. Oni nasprotujejo ne le satnoodločevalni pravici narodov, temveč tudi naravni pravni zavesti širokih ljudskih mas. predvsem delavcev. Neodgovorna postranska vlada. .Akcija, na katero so bili vabljeni voditelji parlamentarnih strank k avstrijskemu cesarju zadnjič v av-dijenco, je ostala brez uspeha. Meščansko časopisje, ki se ni doslej zgražalo nad nikakšnimi ustavnimi izrastki, občuti sedaj jako neprijetno, obstoj postranske vlade, kf je tudi sedaj, kakor že tolikokrat, preko parlamentu odgovornih ministrov povzročila tudi to akcijo avdijenc. Tako pravi »Neues \Viener Tagblatt«: »Javnost se vprašuje, je-li Avstrija mora biti vedno* gnezdo bolehave malo srečne eksperimentalne politike. Kakor znano, odklanja ministrski predsednik dr. baron Hussarek odgovornost za ta movi poizkus, in zato se usiijujo vprašanje, kakšno mesto pravzaprav sprejema ustavna odgovornost za zadnji korak. Ni se treba sklicevati na že davno preizkušeno resnico v vseh ustavnih državah, da povzroča le zmede in škoduje javnemu mišljenju, če vodi politične posle mesto, ki ne nosi odgovornost vidno. Značilno je, da celo list, tako konservativnega kopita kakor je »Reichspost«, dostavlja sobotnim sprejemom naslednje razmišljcvanje: »Ministrski predsednik, ki pri sprejemih ni bil navzoč, je izjavil, da se avdijenee niso izvršile na njegov predlog. Ali je torej bil ta predlog kakega drugega člana kabineta ali pa kakega političnega faktorja, ki ie izven politične odgovornosti, je vendar vprašanje, če se je s temi nezadostno pripravljenimi sprejemi tako potrebni politični razjasnitvi in dinastičnim interesom kaj koristilo«. kupiti novo pohištvo. Hudo je Porentu za naslonjač, ki mora romati v podstrešje, toda, če to zahteva svet? Poset se vrsti za posetom. In svet ima govoriti vedno več. V Porentovi hiši služi Katra že 15 let. tako da jo že imenu- , jejo kar tetka Katra. Toda svet govori, da je tetka Katra — Nadina sorodnica — dekla! To se ne spodobi za pošteno ugledno rodbino. In kaj poreče ženin? Porenta kratkomalo sklene: Katra mora iz hiše. Vsem je hudo po nji, po pošteni priljubljeni »tetki«, toda svet hoče tako. Pa že pride v posete gospa Židanova in pove; Ljudje govore, da bo dal Porentov prijatelj Gašper Nadi doto in da zato prihaja vsak dan k njim. Tako govori svet, in kaj bo rdkel ženin Stojan? Pri prvi priliki odpusti gospod Porenta svojega prijatelja — zaradi sveta. Ker so odslovili staro Katro, pride v hišo nova služkinja, mlada in lepa. Pa že dobi gospa Ana anonimno pismo, da gleda za njo stari Porenta in svet govori . . . Tudi lepa služkinja mora takoj iz hiše. K 15Ietni Jelici hodi glazbeni učitelj; in kaj si je zopet izmislil svet? Da je Nada »Neues Wiener Journal« še dostavlja: »Res ne gre, tla bi se politika države, zlasti ob tako usodnem času kakršen je sedaj vodila na več tirih, ki streme v nasprotne smeri, in vplivati utegne le vznemirljivo, če zunaj vidnih konstitucionalnih oblasti tudi drugi faktorji, ki jim ni treba nositi nikakršne ustavne odgovornosti, vplivajo na smer politike. To vstvarja negotovost in nezanesljivost razmer, ki je danes nevarneja kakor ob mirnih dnevih«. Doslej je bilo to sicer vedno tako, iu nikoli nismo vedeli, kdo pravzaprav ministre v Avstriji nastavlja in odstavlja — toda molčalo je vse meščansko časopisje, zlasti nemško, ker so vedno mislili, da je ta neodgovorna politika njim v prilog... Šele sedaj so prišli z besedo na dan, ko opažajo, da je ta politika uničujoča za njih blagobit. Obračun s krivci. Berlinski listi poročajo, da je bavarski so-cialnodemokratični strankin zbor, ki je bil prav dobro obiskati, po poročilu predstojniškega člana Adolfa Miillerja sprejel naslednjo resolucijo : »Strankin zbor Bavarske pozivlje državni zbor, da se sestane in voli državno sodišče, ki naj dožene in obsodi vse krivce, ki so prejšnje mirovne akcije izjalovili in se zaraditega napravijo odgovorne za nesrečen izid vojne, za ogromna bremena in žrtve, ki smo jih prenašali med vojno in jih bomo morali prenašati še potem. Ta preiskava se ne sme ustaviti pred nobeno še tako visoko stoječo osebo.« Dalje je zahteval strankin zbor, da naj se po volji naroda napravi zakon, ki naj razveljavi kazni in ustavi preiskave zaradi notranjepolitičnih prestopkov in vojaških zločinov, dalje vse iz nerednega mišljenja nastale vojaške prestopke in zločine ob poudarjanju socialno-demokratičnih načel. Končno zahteva strankin zbor izpremembo Nemčije v ljudsko državo s popolno samoodločbo in zastopstvom ljudstva v državnem zboru in občini, da se preprečijo bodoče vojne, da se obnovi človeška kultura. Priklopitev Prusije zvezi svobodnih narodov je potrebna.___________________________________________ Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 16. oktobra. Uradno se razglaša: V Srbiji in Albaniji se premikanja naših čet izvajajo brez sovražnikovega upjivanja. Na Sasso Rosso je bil italijanski sunek zavrnjen. Boji na zapadni fronti. Berlin, 16. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina .kraljeviča Ruprechta: Na Flanderskem je sovražnik svoje ljute napade nadaljeval. Glavni sunek njegov je meril na Thourout in na železnico Iseghem - Kortryk. Mestoma so naše čete obdržale svoje pozicije, mestoma pa so se v boju umaknile na zadaj ležeče postojanke. Zapadno Lille smo se nekoliko umaknili. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Med Borihainom in Oiso živahni napadi močnih sovražnih čet. Napadi so se izjalovili pred našimi črtami. Srditi boji so se razvili tudi pred našo novo črto severno Laona in zapadno Aisne. Izpostavljene točke smo izpraznili, sicer so bili napadi zavrjeni. — Armadna skupina generala Galhvitza: Ljutl napadi ameriških čet so se izjalovili v našem ognju. Vkljub veliki premoči je sovražnik pridobil le malo tal. Amerikanci so imeli velike izgube. Berlin, 16. oktobra zvečer. Mesto Donai' je pod težkim artiljerijskim ognjem. Na Flanderskem so odbili sovražne -napade. Angleži obstreljujejo Lille. Berlin, 16. oktobra. Angleške čete obstreljujejo Lille že od včeraj zjutraj s topovi najtežjega kalibra. Menin v angleških rokah. London, 16. oktobra. Reuterjev urad javlja: Angleški oddelki so včeraj zavzeli Menin. Politični pregled. Kronski svet na Dunaju. Predvčerajšnjim se je vršil na Dunaju kronski svet, ki je razpravljal o fede-ralizacijskem načrtu groia Silva-Tarouca. Kronski svet je federalizacijo odklonil, ker baje niti ententa ne zahteva tako dalekosežnega preustroja države in ker je baje iz taktičnih razlogov boljše čakati. Vkljub temu vlada pri Slovanih mirno razpoložnje in samozavest. Pripominja pa se, da VViisonov odgovor Nemčiji kronskemu svetu, ko je zboroval še ni bil znan. ™ Pred preložitvijo italijanske fronte. Na predvčerajšnji seji avstrijske delegacije so vložili poslanci Fon, dr. Korošec in tovariši interpelacijo zaradi nameravane preložitve jugozapadne fronte in \ ojnega ozemlja v slovenske dežele. Nemška nota, podana kot odgovor na Wilsonova vprašanja, vsebuje tudi namen monarhije in njeno obljubo, da izprazni zasedeno ozemlje. V slučaju, da pride do izpolnitve te obljube, se bo nova fronta umaknila na stare državne meje ter grozi jugoslovanskim, po vojni popolnoma izmozganim, ob Italijo meječim pokrajinam huda nevarnost, posebno pa sestradani, razbiti in oropani Goriški, kamor se je iz žena, starcev in otrok obstoječe prebivalstvo komaj vrnilo, in ki bo iznova zasedeno od vojaških mas brez discipline, največja beda. Stradajoči in zmrzujoči vojaki bodo vsled pomanjkanja stanovanj in razdejanja krajev prinesli novo nesrečo nad te pokrajine ter težko ogrožali javno varnost. Enako bi se razprostrla etapa čez jugoslovansko ozemlje, ki je itak gospodarsko uničeno in ima komaj za nekaj tednov hrane. Za Nemce iu Madžare je komodno prelagati vojno ozemlje na račun Jugoslovanov. Zato pa je dolžnost zastopnikov jugoslovanskega naroda, da poskrbe za varnost, življenje in imetje mučenega naroda. Vsled tega protestiramo proti temu, da bi sc na jugoslovanskem ozemlju napravila nova frota in etapa in bomo zahtevali premirje, ki varuje našo zemljo pred opustošenjem po nahujskanih nemških in madžarskih četah ter nam bo zasiguralo življenje, premoženje, hrano in neodvisno izražanje mnenja. Pridržujemo si nadaljne korake glede premirja. Za danes vprašamo vojnega in zunanjega ministra, ali sta pripravljena v svrho olajšanja bodočega izpraznjenja zasedenega ozemlja odrediti takojšnji odpust vseh črno-vojniških letnikov in ga izvesti z vso moeočo naglico. — Vtisek VVilsonovega odgovora na Dunaju. VViisonov odgovor, za katerega se je zvedelo v torek zvečer, je vzbudil na Dunaju veliko konsternacijo. Splošno se sklepa iz Wilsonovega odgovora, da namerava Wil-son popolnem streti nemški imperializem in njegove zastopnike. V političnih krogih računajo s tem, da že v najkrajšem času odstopi cesar Viljem in sicer v sporazumu s cesarjevičem v prilog princu Eitel Frideriku. Brez dvoma bodo pogoji izpraznitve zasedenega ozemlja, ki jih ima diktirati maršal Foch, zelo težki in se bo dovolil za izpraznitev le zelo kratek rok. 1 udi v ustavitvi podmorske vojne bo morala Nemčija brez ugovora privoliti. Odgovor Avstro-Ogrski se pričakuje v najkrajšem času. ==■ Jugoslovanski polki v svojo domovino! Poslanci dr. Korošec in tovariši so vložili v delgaciji interpelacijo na vnanjega ministra in obenem na vojnega ministra v zadeli stališča Jugoslovanov k pogajanjem premirja in miru. Interpelanti izjavljajo, da sodelujejo Jugoslovani v dosedanjih zastopstvih samo še, da se borijo za mir in da se izvede v primerni obliki ločitev od sosedov, zato vprašajo: 1. Ali je skupna vlada pripravljena še enkrat odpreti pot miru s tem, da pripusti zastopnikom narodov, ki so bodo konstituirali v narodnih vladah, vpliv in izvedbo pogajanj o premirju m miru? 2. Ali je pripravljena vlada takoj odpustiti jugoslovanske polke v svojo domovino? zaljubljena vanj in da že obžaluje, ker se je zaročila s Stojanom. Ta preklicani svet! Zaradi njega je odpuščen tudi glasbeni učitelj, in končno pride še najhuje: Svet govori, da hoče prevzeti gospa Ana Nadi zaročenca, saj je vedno pri njima in ženin Stojan se je baje pri peti čaši med prijatelji izrazil: Boljša mati, nego hči! To je preveč. Gospod Porenta tega ne prenese več. Gre in spodi ženina iz hiše; ne pomaga niti jok neveste, niti opravičevanje ženina, niti rotenje matere Ane. Zaradi sveta je prišlo tako daleč, da je porušen mir v rodbini; svet je vzel ženi stari klobuk in prinesel novega, zapodil je staro Katro in pripeljal novo služkinjo, no tudi to je vzel; svet mu je odtujil prijatelja, spravil njega in ženo v sramoto, pognal iz hiše glasbenega učitelja in končno še — ženina. Jelica dobiva od glasbenega učitelja ljubavna pisma, ki se podpisuje celo G-dur! In ona da mu odgovarja z A-moll! To spravi gospoda Porento iz^ ravnotežja. Iz hiše zapodi že na pol blazen ženo in hčeri, iz podstrešja pa si da prinesti zo|)et staro pohi- štvo. Vrne se-zopet stara Katra in prijatelj Gašjier; končno izprevidi, da je vsega kriv le svet in pregovori s pomočjo prijatelja, da ostanejo žena in hčeri doma. Zdi se,, da bo zopet vse dobro. Svetu zaklene duri in zagrne zastor pri oknu: Niti v sobo ne sme nikdo več pogledati. Na njem se kažejo simptomi blaznosti: Začudeno gledajo družina in njegov prijatelj njegovo počenjanje. Pretiravati tudi ne sme ... In njegov odgovor? »Pa naj zopet pride svet!« odklene duri, odpre jih na stežaj, odgrne okno in kliče svet . . . Zanimiva je ta komedija, polna konfliktov iu satire, pomešana je s humorjem, zdravim in neprisiljenim. pei.a~ nje se razvija sicer počasi, toda tem usodneje. Vse kar se godi je nujna posledica ra*n^r,; so obiskale Porentovo hišo. Igralo ^ je dob o. Pohvalili bi posebno g. Danila in go. Bukše-kovo, ki sta se z razumevanjem vtopila v svoj. vlogi Gdč. Garvasova je bila morda premalo temperamentna v igri. Upamo, da bodo reprize še boljše. *•' Stališče Hrvatske. V časopisju se je bila razširila vesi, da pridejo v ogrsko delegacijo zastopniki hrvat-skega sabora in proglasijo, da je ogrsko-hrvatska nagod-ba neveljavna in Hrvatska samostojna ter od Ogrske neodvisna država. Madžarski strah je, kakor se iz Zagreba poroča, zaenkrat neosnovan. Hrvati ne pridejo v delegacijo, temveč ostanejo v Zagrebu, kjer se vrši danes seja Narodnega odbora, kjer se bo določila nadaljnja tjiktika vseh jugoslovanskih narodnih strank. Hrvat-ski delegati se bodo ravnali po sklepih Narodnega odbora. — Iz ogrske delegacije. V vnanjem odseku ogrske delegacije je predvčerajšnjim grof Karolyi ostro kritiziral vnanjo politiko pred vojno in tekom vojne ter zahteval popolno samostojnost in neodvisnost Ogrske kakor tudi odpiavo vseh skupnih ustanov. Ministrski predsednik dr. Wekerle je nastopil proti Karolyijevim izvajanjem ter izjavil, da je delegacija postavno obstoječa dr-žavnopravna uredba, ki se mora spoštovati, dokler obstoja. Ministrski predsednik je naglašal, da bi bila zgrešena politika zahtevati, da naj odpademo od Nemčije in sklenemo poseben mir. Naše stremljenje mora iti le za tem, da privedemo Nemčijo na pot miru. In v tem oziru smo storili vse, in velik uspeh naše diplomacije je, da je na Nemškem prodrla mirovna volja. —- Cesar Viljem naj se žrtvuje. Noriinberška socialno demokratična »Friinkische Tagespost« je pisala, ne da bi bila zaplenjena: »Vsi smo globoko potrti; vsi vemo, kaj se pravi, izgubiti Alzacijo-Loreno. Vemo pa tudi, da smo morali bili vsled vse predolge vojne na to izgubo pripravljeni. Ne mislimo pa, da bi se morali zato malone dvem milijonom mrtvih Nemcev pridružiti še zadnji mož, zadnja žena in zadnji otrok nemškega naroda. Dovolj je, če se krepki členi odsekajo od našega telesa, ne naša aumada, ne naše ljudstvo ne bosta izvršila samoumora. Da se pa Viljemu li. po vseh govorih, ki jih je imel na armado in o njej, morda zdi neznosno, da bi ostal na čelu države, ki bo temeljito drugačna, nego si je on slikal, to prav dobro razumemo. Da socialna demokracija nima nobenega interesa na tem, da bi se ohranilo hohenzollernstvo, je vedno z vso jasnostjo povedala. Tisti pa, ki imajo interes na tem, da dinastija Hohenzollern še dalje vlada v državi in na Pruskem, morejo tej družini njeno podedovano oblast ohraniti le tedaj, če postavijo na prestol koga, ki ni kakor , cesar in prestolonaslednik ugotovil mnenj, ki so v nasprotju s tem, kar se bo zgodilo sedaj in — upamo — kasneje. Cesar, ki je zahteval, naj 42 milijonov Nemcev žrtvuje svoje življenje za to, da se ne odstopi niti kamen od tega, kar sc je doseglo leta 1870./71., cesar naj to, kar zahteva od naroda, sedaj sam izvrši. Cesar ie od svojih »podanikov« vedno zahteval največje patriotične žrtve. Sedaj, ko postanejo podaniki državljani, naj sam pokaže požrtvovalnost, naj sam odstopi in d(a tako sijajen zgled za umevanje časa in omogoči obenem nemški državi in nemškemu narodu ugodnejše pogoje za mir.« •— Pogoji entente. »VVashington Post« javlja: Wil-son in ostali voditelji aliirancev ne bodo prenehali uničevati nemško državo, dokler nimajo jamstva, ki popolnem onemogoča kako izdajstvo Nemčije. »Daily Telc-graph« izvaja na uvodnem mestu: Nemčija je izgubila svoje kolonije in torej ne potrebuje več svoje trgovske mornarice. Izročiti mora ententi vse svoje podmorske čolne. Nemčija se mora kaznovati; dati mora odškodnino za vse potopljene ladje in izročiti nam mora tudi svojo vojno mornarico. Odgovorni nemški faktorji se morajo za svoja grozodejstva postaviti pred medfla' rodno sodišče. — Luksemburg /.a svoje pravice. Luksemburški par-lament je soglasno sklenil resolucijo, v kateri prosi VVil-sona. naj ščiti pravice Luksemburga. Vlada se poziva, naj ukrene vse potrebno, da Nemci takoj zapuste dežel>> in da se izpuste vsi Luksemburžani, ki so jih Nemci vrgli v ječe. Atentat na turškega generalisima. Pretečeno nedeljo je bil v Carigradu izvršen atentat na turškeg11 generalisima Enver-pašo. Enver-paša ni bil zadet. — Iz Rusije. Izvrševalni odbor desno stoječih ruskih socialistov je prejel resolucijo, kjer prafli, da zahteva stranka nobene vojske več proti Nemčiji — k° so to napačno trdi — ampak da se poganja za spl°s" mir in zahteva le izpraznitev vseh, kakor od Neti'CCN tako tudi od Celioslovakov iu entente, zasedenih ki a jev. — Rumunski socialist Raco\vski„ znani pravnik 1,1 žurnalist, ki je sedaj v službi sovjetske vlade, postane najbrž poslanik ruske republike na Dunaju. -- »lzVL stija« naznanjajo, da so dospeli zadnje dni v Moskv trije odposlanci levega krila ameriških socialistov 5°’ druga Rutger in Michclsou ter sodružica Menšo',a' urednica rusko-ameriškega lista »Novy Mir«. V M°' skvo so bili poslani od ameriške informacijske pisar"; za ruske zadeve, ki so jo ustanovili ameriški delavC’ nastopajoči proti intervenciji Unije v Rusiji. Dnevne vesti. Zdravstveno stanje mestne občine Ijubljansk®^ času od 6. do 12. oktobra 1918. Novorojencev je bilo ^ mrtvorojenec 1: umrlo ie 67 oseb (34 domačinov. Stev. 238. NAPREJ. Stran 3. tujcev), in sicer za grižo 4 osebe (med njimi 2 tujca), za jetiko 7 oseb (med njimi 2 tujca), za mrtvoudom 1 oseba, za različnimi boleznimi 18, za pljučnico 21, za influenco 16. Za infekcioznimi boleznimi, in sicer za grižo sta obolela 2 tujca in 1 vojak, za vratico 2 domačina. — Ustavljeni osebni vlaki. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu sporoča, da so ustavljeni od 16. t. m. dalje naslednji osebni vlaki: Na črti Jesenice-Gorica-Trst vlaka štev. 25/43, 20/12 (odhod z Jesenic ob 10.10 dop., prihod v Trst ob 7.33 dop.; odhod iz Trsta ob 8.26 P°P.. prihod v Jesenice ob 9.15 dop.); na črti Divača-l>nlj vlaka štev. 312, 317 (iz Pulja ob 3.55 dop., v Divačo ob 8.25 dop.; iz Divače ob 5.25 pop., v Pulj ob 10.14 POP-); na črti Trbiž-Ljubljana vlaka štev. 1711, 1712 (iz Irbiža ob 6.21 pop., v Ljubljano od 10.46 pop., iz Ljubljane ob 6.57 dop., v Trbiž ob 11.45 dop.); na črti Ljub-liana-Bubnjarci vlaka štev. 2213, 2218 (iz Ljubljane ob 8.00 dop., v Bubnjarce ob 1.16 pop., iz Bubnjarcev ob 3.50 pop., v Ljubljano ob 9.03 pop.); na črti Grosuplje-Kočevje vlaka 2213, 2218 (iz Grosuplja ob 9.10 dop., v Kočevje ob 11.11 dop., iz Kočevja ob 5.46 pop., v Grosuplje ob 7.45 pop.): na črti Novo inesto-Toplico vlaka štev. 2411, 2412 (iz Novega mesta ob 11.12 dop., v Toplice ob 11.30 dop., iz Toplic ob 11.52 dop., v Novo mesto ob 12.10 pop.). — Nove odredbe. Urad za ljudsko prehrano je izdal dodatne točke k ureditvi prometa s sadnimi konzervami. Komisija za železno industrijo je izdala določbe glede proste oddaje železa. — Visoke cene za strešno opeko. Vsled močnega povpraševanja po strešni opeki in vsled majhnih zalog so cene za strešno opeko silno narasle. Cene, ki so znašale pred vojno za 1000 strešnih opek 45 kron, so narasle sedaj na 600 kron. V verižni trgovini plačujejo za 1000 opek 1500 kron. — Zasebni uradniki in uradnice, izobražujmo se! Cim več človek zna, temveč velja, tem dražja delavna noč je. To je resnica, katero more uvaževati vsak zasebni uradnik in uradnica, ki si hoče svoj gmotni položaj izboljšati. Svetovna vojna bode predrugačila tudi naše politične in gospodarske razmere. Nastala bodo nova podjetja, otvorile se nove pisarne in novi uradi bodo rabili novih uradniških moči. Vsled novih trgovinskih zvez iskali se bodo uradniki in uradnice z znanjem fujih jezikov. Za vsakega izmed nas bode prišel čas, ko mu bode dana prilika, da si izboljša svoj gmotni položaj. To pa bode mogel z zanesljivostjo storiti pred vsem oni, ki bode razpolagal z večjim vsestranskim strokovnim znanjem. Skrbeti torej za zvišanje strokovne izobrazbe, to bodi vsakega slovenskega zasebnega uradnika in uradnice prva in glavna naloga,- Nihče naj se ne zadovolji le s tem, kar zahteva od njega zdajna služba, marveč vsak naj stremi za tem, da se seznani s poslovanjem tudi drugih strok. To priliko nudi »Društvo zasebnih uradnikov in uradnic«, ki otvori za svoje člane zimske podučne tečaje. Kakor so listi že poročali, se bode to zimo podučevala, ako sc priglasi zadostno število slušateljev: srbohrvaščina, laščina, trgovsko in hra-niluično knjigovodstvo, zemljiška knjiga in stenografija. So to predmeti, kojih znanje bode prišlo po vojski predvsem v poštev. Kdor se je že učil trgovskega knjigovodstva in misli na službo v kakem denarnem zavodu, na) obiskuje tečaj za hranilnično knjigovodstvo in zemljiško knjigo, ki se zlasti priporoča uradnikom in uradnicam odvetniških in notarskih pisarn ter denarnih® zavodov sploh. Znanje jezikov pa je potrebno vsem. Nihče Se naj ne straši izdatkov za ukovino; denar, ki ga bode to izdal, se mu bode z bogatimi obrestmi vrnil, ko bode dose na pod*aR* z marljivostjo si pridobljenega znanja se •plačano mesto. Kdor torej le more, naj bo * ene,"u ali tudi več predmetom. Podučevalo sc Po ^ ZVe^ei' od 8. do 9. ure. Ukovina se bode določila številu slušateljev. Cim več jih bode obiskovalo kak l> tem manjši znesek bode prišel na enega. Cas za rjmasitev je do 20. t. m. v društveni pisarni. — Odbor. . ~~ Redni občni zbor »Deželne zvezo kranjskih obrtni/ ZadruR v Ljubljani« se bo vršil v nedeljo, dne 27. ra 191s> ob 9. dopoldan v posvetovalnici mestnega m.igostiat^ v Ljubljani. Dnevni red: L Nagovor načelni-nih m J>t®novitev mojsterskih bolniških blagajn, starost- rt- *■ us,”oviiv,,aic'"' “t I * u ‘ Ustanovitev okrajnih zvez obrtnih zadrug, katerih odbor tvori obrtni svet pristojnega obrt-ega obla tva. 5 Predlog 0 ustanovjtvi meSča„skih šol Kranjskem. 6. Ustanovitev strokovnega odseka za ob rt mn6 ta "ieRa P°Sl°Vni retL 7- Rreuredba splošnih 8 N' ;. nadalievalnih šol v strokovne nadaljevalne šole. Prost CV zvezneKa tainika in naietie pisarniških Iti v°'0V 9' ’-,sta,10vitev slovenskega obrtnega glasila. • olitev 12 odbornikov in 6 namestnikov v načelstvo (* Predlogih, ki niso na dnevnem redu, se raz-ztta *