Delajmo za večjo in boljšo proizvodnjo
LETO II. - Štev. 38
KOPER« 21. septembra 1931
Cena 5 din
Ali je varčevanje	zasedanje
OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
gospodarska potreba? Na
V življenju je že neštetokrat preizkušen in potrjen ljudski pregovor: Kdor varčuje, ta ima! To, kar ugotavljamo pri posamezniku, se potrjuje tudi v življenju narodov in držav. Mnogokrat se vsiljuje človeku pogrešna predstava, da je-varčevanje znak revščine, da tisti, ki ima veliko, ne varčuje. Toda temu ni tako. Zgodovina in poznavanje družbenega življenja nas, učita, da- tudi varčevanje zahteva določeno kritičnost in dobro presojanje družbenega dogajanja, kar pa predpostavlja določeno kulturno in ci-vilizatorično stopnjo družbenega razveja. Če malo globlje pogledamo v življenje današnjih kulturno in civilizatorično najbolj razvitih držav, ugotovimo, da se povprečno prav v ; teh državah najbolj varčuje. Življenje teh: držav sicer na prvi pogled dela. videz, da se ogromno troši in razmetuje, toda kaj kmalu lahko v celoti ugotovimo,, da se res ogromno .troši, ker je tudi ogromno dobrin na razpolago,ali vsa ta o-gromna potrošnja je v celoti mogoče na strožjem gospodarskem. rq-čunu kot v katerikoli drugi gospodarsko zaostalejši državi. Zato varčevanje ni, znak. gospodarske -zaostalosti m gospodarskega poleta, -če pogledamo okrog v našem I-str-skem okrožju, moramo ugotoviti, da se z varčevanjem ne ■ moremo posebno ponašati. To velja skoro za vsako družbeno gospodarsko dejavnost, To velja za proizvodne in neproizvodne panoge, za obratovanje podjetij samih kot tudi za njihovo investicijsko delavnost. Prav gotovo ni v skladu z načelom varčevanja,: če imamo- na primer v naši konzervni ribji industriji določen del delovne sile le delno izkoriščen, če se ne usmerja na izkoriščanje stranskih obratov, če se v mrtvih ali v nepolnih sezonah ne proizva-jajo stranski proizvodi, ki bi .mogli izravnati siceršnji padec proizvodnje, in podobno. Podobne primere lahko navedemo za vrsto drugih indusrijskih obratov.
• Smiselno isto velja za naše gostinstvo, trgovino, promet itd. V gostinstvu so doslej direktorji podjetij stalno dopovedovali, da je ena glavnih težav v obratovanju gostinskih podjetij okolnost, da je premalo osebja na razpolago. Toda komisija, ki je naša gostinska podjetja v teh dneh pregledovala, je. ugotovila, da je osebja v gostinskih podjetjih daleč preveč in da je -p%y to ena bistvenih okolnosti,, ki ogroža rentabilnost naših gostinskih podjetij.
Zasluga novega gospodarskega sistema je, da dela takemu in podobnemu »razkošju« konec.
Primer posebnega »razkošja« nam nudi naša investicijska delavnost. Predvsem glede gradbenega materiala ni bilo veliko ozirov. Ne glede, ali gre za deficitni ali za nedeficitni material, trošilo se ga je iz »polnega*, kot da ga. nikoli zmanjkati ne more. To nam dokazujejo vsi naši »spomeniki«, kot so: garaža v Se-medeli, športni vrt v Kopru, ribarnica in hotel v Kopru, gimnazija v Bujah itd.
Novi gospodarski sistem tega ne dopušča. Vsak pojav gospodarsko nesmotrnega trošenja delovne sile, materiala in drugih sredstev se bo maščeval v prvi vrsti nad tistim, ki ga povzroča in zakrivi. Prav gospodarsko smotrno- varčevanje je terilélj novemu gospodarskemu sistemu. Varčevanje je v novem gospodarskem sisemu neposredna, gospodarska potreba.
Kje in kako lahko varčujemo? Varčujemo lahko ali z varčno u-porabó proizvedenih dobrin ali v obratovanju podjetij ali ustanov samih.
Varčevanje z varčno uporabo proizvedenih dobrin Stremi obdržati razpoložljiva sredstva čim dalje v koriščanju, podaljšati čas njihovega trajanja oziroma možnost njihove uporabe.
Posebna vrsta tega varčevanja je nalaganje denarnih sredstev na hranilne vloge v denarne zavode. Novi gospodarski sistem daja za to dovolj pobude, ko omogoča slehernemu, da si lahko nabavi poljubni predmet, proizvod, blago za določen znesek denarja. Način, si pribaviti dovoljna denarna sredstva za nabavo tega ali onega blaga, pa so ravno hranilne vloge v, denarne zavode, v banko. Priznati je treba, da so ljudje to možnost novega gospodarskega sistema pravilno • razumeli kar dokazuje tudi izvršitev gotovinskega plana za mesec, avgust tega leta. Zelo se je povečal promet na • hranilnih vlogah. Postavljeni plan .hranilnih vlog je presežen povprečno preko dve tretjim. Naložbe na hranilne vloge presegajo dvige s hranilnih vlog za okrog 5 %y kar potrjuje pravilnost in trdnost novega gospodarskega sistema.
Toda varčujemo lahko' tudi v o-bratoVanju samem, bodisi' da gre ta proizvodnjo ali za neproizvodnjo. V proizvodnem obratovanju ne glede, ali 9*e za industrijski, obrtniški, kmetijski ali drugi obrat,, mo-remo varčevati z delovno silo, z na-terialom, s stroji,- z orodjem, z napravami, zgradbami' itd. Kolikor večje je v tem varčevanje, toliko nižji- so proizvodni stroški-. Nižji proizvodnji stroški za isti proizvod predstavljajo višjo' proizvodnost dela. Cim višja je proizvodnost delat, tem višji je tudi celokupen dobiček podjetja, tem povoljnejše se plasirajo proizvodi tega podjetja na trgu. Ugotoviti moramo s tem v zvezi razveseljivo vest, da so nekateri delavski sveti že začeli v< tem smislu uravnavati obratovanje svojih podjetij in iz tega vidika kal-
kulirali povišanje svojih dobičkov.
'-.Tildi v neproizvodnem obratovanju je varčevanje važno. Tudi tu se lahko varčuje z delovno silo, z materialom, s stroji, aparati, z na-p-dvami, zgradbami itd. Ker neproizvodno obratovanje šol, bolnic, zavetišč in drugih neproizvodnih ustanov živi p-edvsem na račun dohodkov proizvodnih podjetij, je tu Varčevanje še posebna dolžnost. Z umestnim , varčevanjem v neproizvodnih ustanovah se lahko delovnemu ljudstvu prihranijo težki milijoni. ,
Iz obravnavanega sledi, da mora biti varčevanje gospodarsko pravilno. Varčevanje mora biti takšno, ki .gospodarsko življenje in razvoj pospešuje, ne pa da g,a. zavira. Na primer: prekomerno varčevdnje z oljem za mazanje srojev ne prinaša koristi, marveč škodo, ker se s tem stroj prehitro izrabi in propade. Smiselno isto velja za delovno silo, material in drugo. Varčevanje se more torej gibati v mejah. pogojeg. družbenega gospodarskega razvoja.
Gospodarsko smotrno varčevanje ustvarja v ljudeh tudi pravilen odnos do proizvedenih dobrin, ki so plod dela.. Varčevati se pravi, pravilno ceniti sadove dela, spoštovati delo samo. Z varčevanjem se ustvarja najsglidnejši temelj vsakemu napredku in gospodarskemu prčevitu, predvsem pa socialistični izgradnji družbe.
Delovni kolektivi, delavski sveti v naših podjetjih in obratih morajo vprašanje gospodarsko smotrnega varčevanja obravna/uati kot enega temeljnih pogojev napredka na svojem delovnem mestu.

dpfedanjlh izkušnjah
I -I.lì lull
V ponedeljek fé Bild v &opiu'IV.-redno zasedanje Isrskéga okrožnega ljudskega odbora/ Fo bitve-titvi predsednika skupščine tov. Ernesta Vatovca in po sprejetju dnevnega reda je tov. Gobbo Nerino-Gino poročal 0 izvajanju gospodarskega plana v času od 1. januarja do 31. jphja 1951. Poročilu, je , sledjjp tipkaj živahna in plodna diskusija.
Tovariš dr. Kovačič je obravnai-val, vprašan je borbe proti škodljiv* cem, predvsem škdoijivcem, češnje in breskve, ki lahko povzročijo veliko škodo našemu sadjarstvu. Zato je treba biti tembolj pozoren, da te škodljivce zatremo.
Tov. Erminij Medica,1 je govoril o vzrokih, ki, so zavirali izvedbo industrijskega plana proizvodnje v bujskem okraju. Eden izmed tèh vzrokov naj bi bila premajhna pomoč okrožja nižjim organom. V tem pogledu je tov. Medica omenil tudi nekatere konkretne primere. Nato so se oglasili k diskusiji tov. Radin iz Izole in tovariši iz Krkavč in iz drugih vasi, ki so obravnavali vprašanja, ki, zadevajo, njihove .kraje.	,
Tov. Ivan Knez je obvestil skupščino .o raznih špekulacijah v pogledu socialnega zavarovanja z u-veljavljenjepi novega odloka. . To je primer nekaterih delavk v tovarnah v Izoli, ki so prišle delat samo zaradi otroških doklad. Omenil je nadalje potrebo znižanja režijskih stroškov nekaterih — predvsem gradbenih — podjetij in po u-
v®cffci	Kòritrdìe/in disciplirie
na delu z vzpodbujanjem delavcev m večjo, Uto%šrAt»-©izCodfijo. -
Drugi, tovariši, med njimi nekateri iz, Izole, so., razpravljali o politiki cen, predvsem o ceni kruha, ter ..z» izboljšanje .kvalitete.
Za .tem so prečitali predloge no-viq„odJpkov. V diskusiji so se, ogla-
sili razni tovariši, ki so razpravljali o raznih vprašanjih, težavah ft<T ki> jih"3č' lahktf’ priifaKòVàti ''prt izvajanju teh novih odlokov in seveda vedijd tudi v zvezi z novim finančnim sistemom. Vsi predlagani odloki so bili s popravki sprejeti. Predloge in vprašanja tovarišev Beltrama, Lanze, Gobba in
ter drugih bo Istrski
Lesjaka
krožni izvršil, odbor čim pfej rešil.
Ob zaključku dela je skupščina na predlog Izvršilnega odbora predlagala izvolitev sveta za kulturo pri lOi.O, ki je sestavljen iž 23 članov, predstavnikov oblasti, kulturnih delavcev in raznih kulturnih ustanov.
o izwréStvi	plana
Pomembm uspehi ljudske oblasti na gospodarskem področju v prejšnjih letih zaradi . navezanosti gospodarstva ,, Istrskega' , okrožja -tja . naravno jugoslovansko zaledje in eleoporpska .porrtsč .Jugoslavije s.o omogočili, da, smo v gospodarskem pftnu ft trškega, okrožja za, gospo, darsko leto 1951 začeli izvajati zn^tpp ob$ežnej,še naloge. , kot prejšfijilj , letih. Predvsem na področju investicijske dejavnosti se to Vidne? kaže. Indeks, planiranih investicijskih del za 1951 leto po vrednosti v primeri z vrednostjo izvršilnih investicijskih del v 1950. letu znaša 13fifc.
Težišče gospodarskega plana Istrskega okrožja., je bilo postavljeno na investicijsko dejavnost in 'na doseganje ter mazvijasje* novih proizvajalnih 'Sil, dočim 1 se je ' izkoriščanje- obstoječih proizvajalnih sil ih gospodarskih možnosti postavilo na drugo mesto. Ta okolnost se o-priža tudi v izvršitvi plana na ob-
Odgovori podpredsednika vlade in zunanjega ministra tovariša Edvarda Kardelja
V zvezi z glasovi za morebitna neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo o tržaškem vprašanju je podal v ponedeljek podpredsednik vlade FLRJ in njen zunanji minister Edvard Kardelj izjavo in med drugim poudaril, da je načelno stališče jugovslovahske vlae glede tržaškega vprašanja znano že iz pariške konference.
Jugoslavija je takrat predlagala tako razmejitev med njo in Italijo, ki bi potekala vzdolž narodnostne meje med Slovenci in Italijani oziroma Furlani.
Prinašamo nekaj, odgovorov tov. Kardelja na vprašanja dveh tujih, novinarjev v Beogradu.
Vpra.šajne: »Kakšno je stališče jugoslovanske vlade do revizije mirovne pogodbe z Italijo?«
Odgovob: »Stališče jugoslovanske vlade do vprašanja revizije mirov, né pogodbe z Italijo je-zaradi mnogih svojih podrobnih strani odvisno od razvoja italijansko-jugoslo-vanskih odnosov in. od rešitve najvažnejšega vprašanja, ki - obstoja v naših,, odnosih do ■ .Italije,. to je tržaškega vprašanja. ,Ne .gre za to, da bi postavili pogoja kakršne koli vrste, temveč preprosto za to, da ima revizija katere koli mirovne pogodbe pozitiven učinek samo v primeru, da izhaja iz realnega sporazuma med. vsemi „državami, ki jih ta revizija, neposredno zadeva. Ge ne bi biio tallo, bi revizija utegnila opogumiti sile,, ki so odgovorne za napad ,v preteklosti, in one, ki danes kujejo napadalne načrte. Maršal, Tito. je nedavno zelo jasno izrazil našo željo, da rešimo, tudi za, ceno ..žrtev, sporno vprašanje z Italijo. Rešitev teh vprašanj bi odstranila številne vzroke nasprotij, ki so imela ,v preteklosti tako tež-, ke posledice v odnosih med Italijo in Jugoslavijo in ki so pripeljala do napada Mussolinijeve Italije na Jugoslavijo. In,, nasprotno; če ta vprašanja ne bi bila rešena, bi bi-
m I
lo nemogoče ustvariti tisto ozračje HTecftebdjnega in miföjjubn^a zaupanja, brez katerega si ni mogoče niti zamisliti,. da bi v Jugoslaviji tako pozitivno sprejefi jrevizijo mirovne pogodbe z Italijo. To bi mogli mi ugpdno .sprejeti s.amo v primeru, če, bi bila pozjtiven re?plT tat spremembe odnosov v tem delt), sveta, rezultat odpravitve starih ekspanzionističnih tendenc proti jugoslovanskim narodom. In pa u-stvarltve dobrih soseskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo na osnovi enakopravnosti«, ,
Vprašanje: Ali je prišlo do kakšne spremembe v jugoslovanskem stališču v vprašanju STO, in če je, kakšne so?
Odgovor: »Naše stališče do vprašanja STO je znano v svetovnem javnem mnenju jn ni doživelo nobene .. spremembe«.
Vprašanje: »Ker jugoslovanska
konference
vlfida ne sprejema kot osnovo za neposredna pogajanjc^iz Italijo tri* stranske izjave iz marca 1948, na kakšni drugačni, osnovi bi bila jugoslovanska vlada pripravljena razgovore.2 italijansko vlado,?* ■ ■
, Odgovqr: »Načelno, s*ališče jugo-sipv^sftevlade,- glede../tržaškega vprašanja je znano svetovnemu •javnemu,mnenju, že. odHiasa mirovne konference. Sedanja-politika jugoslovanske, vlade glede tega vprašanju, izhaja,, iz želje, da se ustvarijo. hpljši, odnosi-jnsd--pbema Sosednima .državama na Jadranu in da se .okrepijo- činitelji miru v tem delil. Evrope. Zaradi, tega rezultati bodočih, volitev, v Trstu pe bi mogli na noben način vplivati na stališče jugoslovanske , vlade do vprašanja STO. Ne glede na to še naša Vftda pe ,?eli vmespvat-i ali. vplivati na . rezultate .yolitev.-v Trstu ,in sodi, da ee to..vprašanje,tiče, izključno pr,ebi,valstya Jega .»mesta«.
dobje od 1. ft. do 31. 7, 1951. Plan investicij'je v navedenem obdobju skupno izvršen s 49.4%, dočim je plan industrij sko-rudarske proizvodnje v istem obdobju skupno izvršen le s 37%. V tem je bistvena napaka i planiranja i izvrševanja planskih nalog v obravnavanem obdobju. Večjo pozornost se je posve-člalo. izgraditvi novih investicijskih objektov, kot pa si prizadevati, obstoječe proizvodnje - in druge kapacitete gospodarsko smotrno in čim-popolnejše izkoristiti.
-,- Novi- gospodarski ukrepi,. ki smo jih v našem gospodarstvu uvedli s !.. avgustom tega leta, zahtevajo tu odločno preorieijtacijo. Gospodarski rgcun, ki je in mora biti vodilo ,in merilo v naši gospodarski dejavnosti, nas napotuje, da y gospodarjenju samem v konkrenem izkoriščanju obstoječih kapacitet si zagotovimo potrebna materialna in finančna sredstva za nadaljnje, razvijanje proizvajalnih sil, in gospodarskih možnosti in s tem tudi za izvajanje investicijskih del. Investicije morajo biti torej odraz potreb izkoriščanja proizvodnih kapacitet in morajo služiti njihovemu, skladnemu izpopolnjevanju in raz-širjevanju.
PROIZVODNI PLAN
Proizvodili plan industrij sko-rudarske dejavnosti je bil do 31. 7. tl. realiziran šele 37% letnega' plana. Tako smo na primer v predelavi premoga dosegli 45.2%, v proizvodnji soli 39%. v ladjedelništvu 42%,-v, lesni industriji 48%y v prehrambeni. industriji 37%.' Zaradi težav, ki so nastopile v plasiranju in v zakasnjenih. uvozih strojev in mehaničnih- sredstev, smo pri boksitu do-seglft š«|e , 21.7%, letnega piana. Razmerje, v realizaciji, med gk-ra-,. jem Koper in Buje je znatno slabše ,za okraj;,Buje. Glavni vzrok, te-. njU je treba iskati,:v, pomanjkljivejši organizaciji industrijsko-ru-darskih podjetij v okraju Buje v primèri z okrajem Koper.
Iz gornjega je. razvidno, da nismo, v nobeni industrijsko rudarski veji dosegli predvidenega plana.
Nizka izvršitev plana industrij-sko-rudarske proizvodnje v celoti izvira predvsem iz naslednjih okolnosti;, ...	;	,,	,	-, :
1. pri postavljanju plana se je. pretiravala zmogljivost industrij-ško-rudarske proizvodnje. Indeks
povjlanja proizvodnega plana v 1951*'- letu naspfòti 1950-, letu' znaša 152%. To prihaja predvsem očitno do izraza v višini 50.000 ton je moral, biti rebalansiran na 16.000 ton. Podobno velja tudi za proizvodnjo kamna nekaterih drugih industrij-sko-rudarških proizvodov.
2.	Pri postavljanju plana industrijsko rudarske proizvodnje za 1951. leto se niso dovoljno upoštevale izkušnje za izvršitve istega plana v preteklem letu, kakor tudi so. se omalovaževale težave pri nabavi osnovnih surovin, kot so na primer tehnične maščobe za industrijo mila, olje in bela pločevina za ribiško konzervno industrijo, sladkor in alkohol za industrijo likerjev in podo-bno.
3.	Spremljartje industrijsko-ru-darsko - proizvodnega plana je bilo slabo orgahizirario. Ustrezna poverjeništva niso mnogokrat poznala dovolj konkretnih težav in potreb jndustrijsko-rudarskih podjetij na področju svoje gospodarske dejavnosti. To velja predvsem za proizvodnjo boksita in eksportnega kamna, kar je povzročilo tudi v zunanji trgovski bilanci občutne težave.
4.	V - vodstvu - industrijskih rudarskih podjetjih se je močno odražalo birokratično mišljenje, da morajo njim poverjeništva oziroma uprava za plan oskrbeti material in so se pritoževali nad nezadostnimi kon-
tingenti, ne da bi sami podvzeli potrebne korake. Delavski sveti so v tem pogledu dali več koristnih predlogov in dokazali svojo iniciativnost. Tudi v plasiranju proizvodov se je močno odražala biro-kratična tendenca pritisk in dopisovanja namesto prožnega operativnega ukrepanja na tržišču samem.
5.	Organizacija podjetij je bila mnogokrat premalo okretna in je velikokrat dušila koristno iniciativo delovnih kolektivov. Delovna sila v podjetjih ni bila mnogokrat pravilno razmeščena, zaradi česar je bila nizka proizvodnja dela, kar je povzročilo znatne proizvodne stroške.
6.	Izkoriščanje surovin za osnovno in postransko proizvodnjo v mnogih podjetjih ni bilo dosledno izvedeno, kar zmanjšuje možnosti izkoriščanja kapacitet.
.7. Proizvajalci so bili na proizvodnji premalo stimulirani. Delo v večini ni bilo normirano in urna mezda ni vzpodbujala k dvigu proizvodnje. V podjetjih, v katerih so začeli normirati, se je pokazal ugoden rezultat. Dosledna uvedba norm in akordnega sistema bo izvrševanje planskih nalog v industrijsko-rudarskih podjetjih znatno dvignila, od Česar bodo proizvajalci v smislu novih predpisov o delitvi dobička imeli znatne koristi.
Poleg navedenih, v bistvu subjektivnih razlogov, je tudi nekaj vzrokov nizkega procenta izvršitve pja-na . industrijsko-rudarske proizvodnje objektivnega značaja. Ti niso predvsem:
1. Znatni del proizvodnje, ki je planiral, se realizira šele v drugem polletju 1951., kot na primer sol, gradbeni material, boksit, koncentrat paradižnika, vložena zelenjava, marmelada, sadni sirupi, mišteta in proizvodi konzervne industrije.
(Nadaljevanje na drugi strani)
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
V soboto popoldne je bila slavnostno spuščena v pogon nova oddajna aparatura radia jugoslovanske, čope Trsta., St,ari, 70,0 watni oddajnik je zamenjal novi, moderni 5 kilovatni, ki bo ponesel .programe koprske radijske postaje mnogo dlje kot dosedanja .mala aparatura..
Pri slovesni otvoritvi, ki je bila na Belem križu pri Portorožu so s? zbrali predsavniki ljudske- oblasti s predsednikom IG IOLO tov. Julijem Beltramom, namestnik komandanta VUJA major Sužnjevič, sekretar CK KP STO Branko Babič, zastopniki množičnih organi-za-čij in. tiska. Posebno je razveselila nay^oqe, da je bil v njihovi- sredi podpredsednik prezidija Ljudske skupščine, ljudske republike Slovenije naš priljubljeni pisatelj France Bevk.,
Ko je godba odreda JA iz Portoroža izvedla i uvodne zvoke, je navzoče pozdravil direktor radia tov. Lado Pahor, in v svojem govoru po-
RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
odfiaia' pii naw-fj? aÉIainiku v
udaril, da je novi oddajnik plod po-žrtvovafttegfe dela -in naporov • ti-sočeTih delavnih rok po Vaseh in mestih našega.,okrožja in Jugoslavie. , »NWbr močnejši, .oddajnik, nam zato narekuje, da primaknemo naše mikrofone še bliže našemu ljudstvu«.
Zn tem je tovc Beltram v kratkih besedah- poudaril naloge ‘nove postaje prj širjenju in poglabljanju idej osvobodilne borbe, utrjevanju in branitvi bratstva ter enotnosti
narodov na tem:ozemlju,-kot bistveni-element miru-in napredka pri iz* gjradnji socializma, pri širjenju in obrambi resnice o Jugoslaviji, pri pomoči delovnim ljudem Istrskega okrožja, za -izgradnjo socialistične demokracije im pri izvajanju svojega i kuluriae&a in prosvetnega-po-
slanstva. fratq j^oV.-Beltram prere-zaiiipri vifodu' ^ novo poBtope Arak.
Podpredsednik . Zfveze Ialijanov Istrskega okrožja tov. Borisi je prav tako pomembno poudaril pomen novega oddajnika.
* GoVör tovariša Franceta Bevka,' kiu-je :-pozdravii dogodek V '‘imenu ste venske.kulturne javnosti, je sledil, .ogled novega oddajnika, ki. ga je dobavila francoska tovarna Compagnie Frammise. Thompson Houston in -kj je zgrajen -po,najmodernejših, tehničnih pridobitvah- Pohvaliti je, treba tehnično osebje Ra- -dl ja. jugoslovanske - cone Trsta/ ki jg,- mnogo pripomoglo s požrtvovalnim : delom, da- je ubil- oddajnik v kratkem času montiran, in da brez vsake , napake deluje.
1
De Gasperi. je podprt od. cirkuške reklame svojega . časopisja le priromat v glavno mesto Kano.de, Ottawo, da bi tudi on, s svojimi nasveti pripomogel k utrditvi atlantske obrambeBrez njega bi namreč skoraj gotovo propadel atlantski svet z Ameriko na čelu. Saj je klerikalna Italija, ako verjamemo njenemu kričanju, os, a-krog katere se vrte Eisenhoweri j evi načrti. Sider nima ne topov ne vojakov, zato pg vrha rs.-jaino« diplomacijo in CLN v> Trstu. Prvo bo reševala- svetovna, drugi ..pet tržaško vpraščhjc. »Vij'- je slednje po ninerijn - iraden : (stične megalomanije tako ies:>'> tpcsvete.no š prvim, da ne bo težko pristaviti novemu voditelju rimske zunanje politike Ufallnh’tčni ‘ptškrčiK k ognjišču, kjer ■ v: m-revdjo kuhati čisto drugo'jr' .-Tl načrti s6 le preveč o* čit ko izhajali iz divjega vpitja V s’esednem imperialističnem taboru, ko je ‘njegov boter vzel v roke popotno palico in obljubljal ob gin-tjivetri slovesu, da gotovo ne pride praznih rok nazaj. Toda podoba je, da možakarjev v Ottawi res niso posebno zanimale želje solzavega italijanskega imperializma, marveč politična stvarnost v svetu in zato se De Gasperi ni posebno odrezal. Ni mu bila 'dana prilika- da spusti govoranco o žalostni usodi Trsta, ki trepeče kdaj se bo mogel zdru*
Žalostni
ttti m s fc’ “%■ ■
žiti z mdqrWrMrWO. P.dìei.jh nekako iz vloge f imrrh.rdi jejm&gleno in nejasno, kaj bo vse Italija naredila za atlantsko zvezo, vendar je vse ostalo zelo neprepričljivo, tako da ni naredilo - prav- nobenega vtisa. Zatrr .se pa . romar De Gasperi pripravlja s toliko večjo gorečnostjo na Belo hišo, kjer misli, da se bo lažje skašljal hot pred širokim občinstvom v Oltavrij kjer je vsak Imel svoje lastne skrbi, in ga je zato poslušal samo. S. pol ušesa.
Tritmäti iri AchVsòn l)h vPrjètnó pričtiknjeta ž rdđov'e'dnostjo. Kdj bi le imel -tiovega ■ povfčdati ih zakaj je nagnal starega lisjaka Sforzo, ki je napel vse svoje izrabljene sile, da bi dobro služil spletkam nenasitnega rimskega imperializma? .Verjetno je tudv'poslal naprej ameriškima državnikoma nekaj šopov .svojega Giornale di Trieste in Messagera Veneta, da bosta točno poučena p' iredentističnih bo-lečinah in da. mu samemu ne bo treba, zgubljati s tem, preveč časa': No potem bo začel nekako takoi Italija je', cd nekdaj bila največja prijateljica Amerike ih še bolj ‘Anglije. Zato se je borila z njima v zadnji vojni ramo ob rami proti
’S
fašistični oQxetfiù Anglijo ga laka globoko Ijhm, dà jv. JI hotela kar pokloniti Sicilijo, ko je Malti ne-darbno, tako islaba predla.,otj nacistov. Če ne bi Italija tedaj, pravo-časno .z:/vsemi svojimi silàml skočila na stran ■zapadnjakov, bi fašit stična os gotovo zmagala. Zapadni svet .mora to pomoč pravilno oceniti in nagraditi. Poleg,tega ima danes De ’Gasiperijeva Italija najmočnejšo vojsko v Evropi: tako, da se ji,mirno duše,.lahko poveri: celotna obramba atlantske zveze. Treba bi bilo,,samoy da pošlje Amerika • tja večji del svoje vojska in Italija bo neomajno branila., južni del atlant‘ ske fronte. Seveda' je zato :treba-dati že nekaj .vnaprej, ker brez nič' ni' nič. Diéffo dé Castro in drugi izvedenci1 za zunanja vprašanja so ühjalv: da' bi bil najboljša nagrada Vest/in njegovo o,zemlje."Ah; če ‘bi Truman in Aohenson poznala te strašne IjuQi, >bi mu gotovo dala Uè }tol "Jugoslavije navrh, le da bi imela mir pred njimi. Sider "SW pa Inez Trsta in njegovega4''Ozemlja teko in tako 1 ne, mote vrniti do-mmv. ker'bi, mn ne; bilo odpuščeno; ■ tudi ako bi se zatekel '■ v najbolj zakoten vatikanski klošter.
Poleg tega.pa. mora Amerika malo pomisliti tudi na demokracijo. mmoTra' ÌT morajo’ pac‘'držati skupaj. Tako je bila vedno navada,-'Zlasti pa mora to veljati sedaj; ko se je Italija tako težko otresla mu-solinijanske miselnosti,rin postala pravi vzor demokracije, Kolijco. truda ga je le stalo predno je pridobil vse neofašiste, misine; daJ nunciste, monarhiste, kvalunkviste, in njegove demokrate, da jih.'lepo spravi pod skupen klobuk. Vsi riami-' reč sedaj složno brez razlike in enoglasno zahtevajo, naj dajo STO Italiji. Ali si je. sploh možno misliti primer večjega demokratičnega, so-' delovanja. Ako sedaj Truman hoče razumeti' te demokratične skupnosti in razbije ano osnovo,, ki jo dr.uži, potem je ■ demokracije v Italiji konec Italija bo šla zopet ona' pota,, iki - jih ,je navajena in bo . začela,. z nova prisegati na fašistov-shi evangelij. Če pa pade demokracija, v Italiji, boišla po gobe „tudi po vsem svetu,. Atlantska zveza bo izgubila svoj smisel in zapad najbolje da odpre na široko vrata pohodu kominformističnih trum. -Veliko vprašanje; ali bo‘De Gas-peri ■imel s 'temi' »razlogi« 'V 'Wa-shingtonn' vèc ‘uspehih kot v Ottawi in 'kit ne bo ostala njegovi iredètii Ustioni: propagandi še nčAalje edini argument, hreščeče in'hripavo ponavljanje dajte nam‘Trst;‘dajte nam Trst. "	“ '	‘
V Severni Ameriki vlada^ visoka
politična konjukura:. Prihajajo ministri, poslaniki in generali, raz- , pravijajp. o oborožitvi .in razorožitvi, o miru in vojni, o atlantski varnosti in svetovnem sodelovanju. Potem ko Se je posrečilo Spraviti Ameriki-po.d streho »mir sprave« Z Japonsko, s katerim si je napravila iz nekdanjega najhujšega sovražnika prijatelja in zaveznika, proučujejo .možnost,- ali se ne bi isto dalo -doseei z Nemčijo. Zato so se sešli tudi, ta. teden »trije veliki« v Washingtons da bi še enkrat pre, tlesli že - tolikokrat prerešetano vprašanje nemške oborožitve, ki jè doslej zadevalo zldsti pri Francozih na -odpor, - Ti se namreč upravičeno boje,-. da bi obnova nemške vojaške šile mogla znova ustvariti ono Nemčijo, kd. je že tolikokrat strmoglavila-Evropo v nesrečo. Zato so se od vsega začetka zavzemali za skupno tevropsko vojsko, v kateri bi se spojile posargezne nacionalne armade. Oče te zamisli je bil sedanji francoski ministrski predsednik Pteven- Velika diplomacija se je pa njegovim -zamislim ne malo posvetovala češ da- so le preveč utopi-stččne- -	-	: ■
Veftdäi1 kakor poročajo sedaj iz WbsMüfgt'oria, 1 stvar le - ne izgleda več tako' brezupna in bi celo imela možnost ostvar-itve., Nastala naj bi že v prihodnjih mesecih neka skupna'evropska. - armada,. kjer. ne bi imel: glavne besede, več., pruski generalni štab,, brez katerega bi si skoraj še, pred. nekaj, leti ne- bi rifagli predstavljati evropska ’ vojske. Nič več ne . bo tradieionalnih uniform, ampak ena sama edina uniforma fri skupne-častniške šole-za'nastajajočo evropsko zvezo. -Komaj je nehal sestanek v W’as-hirigiionu so isti državniki odleteli v ’Optavo, da ukrepajo tam o zapadni obrambi. Kot. prva točka dnevnega reda se » je obravnaval sprejem Grčije in Turčije v atlantsko zvezo. Američani, ki imajo interes, da je kolikor mogoče mnogo držav v tej organizaciji so predlog podprli, manj navdušeni so bili Angleži; najmanj pa skandinavski člani atlantske zveze, ki se sma-trbjo za manj ogrožene od Sovjetske zveze kot Grki al i Turki. Zato se’: boje,- da bi bilo treba prezgodaj ■ iti: pobirat- za te kostanj v žerjavico. .Čeprav se vprašanje tega sprejema že dalj časa pretresa, še vedno ni-o njem prišlo do sporazuma med vsemi atlantskimi - člani.
Òttuwskih’ razgovorov se udeležuje tudi italijanski ministrski predsednik De Gasperi. On pa ni odšel v Ottawo, kakor je sam po-védaì ob‘svojem odhodu, da bi re-šdval zapadno öbi-ambo, ampak da bi se otresel mirovne pogodbe zlasti ■ pa,- da' bi pridobil žapadne državnike Zato, da bi se rešilo tržaško1 v£rtM&njfe v smislu zahtev italijahske irédehte.' Zato je njemu, k£r sé bo ukVenìlò o atlantski ob-r-aWibi; že -Vnbprej prav. Toliko bolj žghvorett- Sä jè glede težav, ki mu bolj. leže 'liri isfeu. Zato je že dajal neke’ izjahe, ne da bi ga /kdo za to käj vjrfäsal. Dejal je,’ dà mora biti konec 'iidiktdta«, s čemer je mislil
miföVHö pogodbo, in je milostno pristavil, da je pripravljen pogajati se z Jugoslovani, vendar le na temelju tostranske izjave, ali z dru--gimi besedami, da pripade vse tržaško ozemlje. Italiji. Dalje po njegovem mnenju sprememba mirovne pogodbe ni odvisna od pristanka Jugoslavije, kar pomeni z domačimi besedami, da mu zapadnjaki- lahko dajo tržaško ozemlje, rie da bi vprašali za pristanek Jugoslavijo. Zaenkrat pa njegové želje še niso zadele ria prav odprta ušesa. Ker. kakor službeno javljajo iz Ottawe, niso tam še nič razpravljali o Trstu.
Crni oblak n$ nebu, ki ga pred- -stavlja perzijsko-angleški spor glede petroleja tudi še ni izginil. Obe stranki sta dospeli do konca kompromisnih predlogov in izgledata, nepopustljivi. Iranski ministrski predsednik Mosadek je mnenja, da mora spet spraviti zadevo z mrtve točke in je zato sklenil dati Angliji, ultimat, češ da v primeru, da ne sprejme perzijskih predlogov, ali sama ne stavi noVih, bo izgnal v 15 dneh Vse Angleže iz abadari-skih čistilnic in petrolejskih polj., Švoj poziv je poslal posredovalcu, Harrimanu, naj ga on izroči angleški vladi! Vendar se -Harrimanu dozdeva, da so Mosadekove domislice včasih malo pretirane in da jih ne' narekuje zdrava pamet kolikor sovraštvo do Angležev, ter mu je zato malo neljubeznivo odvrnil, da- on -ni njegov kurir. Zato se Mosadek hrepeneče ozira po novi pomoči, katere je baje našel v Rusiji in njenih satelitih; Ti so, kakor pravijo, najresnejši interesenti za njegov petrolej, samo naj že enkrat nažene Angleže. Slednji podprti od Američanov pa zopet groze, da niso investirali svojih milijard' za Sovjete in njihove satelite in da bodo raje ' Spustili v abandske tvornice nekaj svojih komandosov, da napravijo red. Stvar je torej, kakor vidimo, zelo Zamotana in še vedno rie kaže; 1 da bi moglo v kratkem dö nekega zadovoljivega konca.
Približno nekako podobno je tudi v 'Koreji. Tam tudi Kitajci in Se-veirni Korejci pravzaprav ne vedo, kaj hočejo.'Vsak dah sl izmislijo nòve incidente in potem psujejo sile Združehih narodov na vse mile viže. Hujšega pa rie naredijo. Američani pošljejo potem na take pritožbe Svojo komisijo, ki potrpež ljivo' posluša vse očitke. In takp grie’ tà''štkar iz dneva v dan že lđ tednov. Brije’ pa ’ zbirajo ’ med tem severnjaki močne sile, za novo o-fenzivo in naj bi imeli med fronto in mand-žursko mejo zbranih okrog 800.000 vojakov. Med temi so tudi internacionalne brigade, ki naj bi jih sestavljale zlasti tehnične čete. Vendar ameriški generali pravijo, da se vseh teh ljudi nič ne bojijo, Podoba je, kakor da se je na Koreji že drug drugega naveličal in da bi znala vsa stvar, čeprav pride še, vedno dnevno do srditih krajevnih spopadov počasi le nekako zaspati.
Jesen, ki nastopa, se imenuje jesen odločitev. Vendar te odločitve še niso dozorele. Lahko pa najbližji čas zanese nove momenta v to dinamično mrtvilo.
ISTRSKI TEDNIK
; i-1 ir

KAKŠNA BO LETOS
Lastniki in brajde, to so na kolih, trstju in žici privezane ter široko razpredene trte, so že pred dobrim mesecem začele rdeti in rumeneti. Na grozdih pisane jagode se v soncu vse bolj svetlikajo. Grozdje dozoreva in trgatev je pred nami.
Po naših vaseh bomo kmalu lahko spet slišali od ranega jutra do ppznega večera cviljenje z grozdjem težko naloženih voz. Odvažali bodo grozdje z vinogradov v kleti, v stiskalnice, kjer bodo predelali mošt, ga pretakali v vrelne kadi, da bo tu vzkipel ter se pretvoril v dobro kapljico. To bo trgatev, to bodo največji dnevi naših vinograd-
ker slabo vpliva na kakovost vina. S trgatvijo se torej ne smemo prenagliti; nikakor nas ne sme prevariti navidezno zadostna količina sladkorja v soku grozdja, bolje je, da počakamo še kak teden in pridelek bo boljši. Zadnji dež je prišel prav v času, ko je bila nevarnost, da bo začelo grozdje veneti. Zato bo zelo povoljno vplival na pridelek in je treba predvsem tam, kjer grozdje ne gnije, počakati s trgatvijo.
Prezgodnja trgatev ne škoduje samo celotnemu gospodarstvu, ampak prav tako posameznemu pridelovalcu. To so ugotovili tudi naši strokovnjaki. Pri grozdju, ki ima
lacije. Krkavčan srednji kmet Je-rabica na lašč ni hotel prodati ne vina in ne grozdja, čeprav bi moral obvezno oddati precejšnjo količino. In je obdržal vino do nedavnega, ne da bi izpolnil lansko obvezno oddajo. Nove gospodarske ukrepe je izkoristil za špekuiacijp. Prodal je 60 hi vina, ne da bi prispeval niti dinarja za dohodek na gospodarstvo. Sicer mu prodaje nihče ne očita, ker je vino njegovo,-če ga je sam pridelal. Toda špeku-.. lacija na račun ljudske oblasti ni dovoljena niti v novem gospodarskem. sistemu. Podoben'primer je bil tudi s kmetom Jožetorii''Gorela iz Nove vasi. Ta pa je célo‘ prò'dat jal vino na drobnò j)o 80 dinarjev in ni plačal niti pare za dohodek gospodarstva. Take elemente morajo sami kmetje na zborih Volivcev razkrivati, ker ti zlorabljajo naše zakone in škodijo nhpredku ter skupnosti.	1 ;
Ko sem v pogovoru s kmeti v Šmarjah, Novi vasi. Borštu in
drugje spraševal, če bodo letos sami predelovali grozdje, ali če ga bodo raje prodali, sem povsod dobil bdgòybr, da bodo raje prodali grozdje, ker se bolj splača. Obenem pa, da se jim ne ho treba toliko mučiti iä predelavo grozdja. Podjetje »Vino« je poskrbelo vinogradnikom v.zamenjavo za grozdje tudi gradbeni les kakor trame, de-s^e„ kole (Ml 'Zato je večina vinogradnikov . .tembolj navdušena nad tako . zamenjavo in si bodo kmetje lahko nabavili potrebni material za pibS&yilo:. „lastnih stanovanj, kleti ah Zi; .karkoli. Nekateri kmetje so gisde-tia tq sapo še izrazili željo, da''tii: kpetijsko-nabavjfe zadruge sjcfbel?. ; tuor izd; prevoz 'lesa v domačo da' bi 'seme mučili brez pof^è z" .oslički'in vdžmi. To je eptjä^4ykp;..kö pride kamion v vas i.e (froždje, naj pripelje tudi les, nameštbeda bi prišel prazen. Vsakokrat ; menda ne bo peljal embalažo! Tako È0 prav za kmete in zadruge.	G. B.
IZOLA. — Zakaj ni v trgovinah dovolj kruha? Vsak dan že ob šestih zjuraj čakajo izolanske gospodinje pred pekarnami in trgovinami za kruh. Vsakdo ne more čakati v vrsti. Zaradi tega se v Izoli zelo pritožujejo. To vprašanje bi se dalo rešiti tako, da bi dobivale vse trgovine kruh, ne samo nekatere in namesto ob šestih, ob sedmih zjutraj. Pa ne samo to. Izolani se tudi .pritožujejo, da v mestnih pekarnah pečejo zelo slabo kruh in da je, ko je še svež kot blato. Uprava mestnih podjetij v Izoli bi morala kaj ukreniti, da pekarne dobro delajo. Poleg tega bi morala tudi poskrbeti, da bi imele tudi gostilne že ob osmi uri kruh, ker navadno, v tem času
V Hrpeljcih so se borci oddolžili
SP •	! s 07. ’ dni . o [b i
Svečssno odkritje dwéh-■spominskih plošč
nikov, to bodo prazniki vseh Istranov.
Razen zgodnjega avgustovca je začelo letos dozorevati hkrati skoraj vse grozdje, zlasti v vinogradih na sončnih, položnih gričih. Re-fošk, ki navadno najkasneje zori, je tod že precej sladak, ponekod celo še slajši k-»kor drugje maločrn ali brgundec. Le škoda, dal ga je malo. V nekaterih krajih je ostala na trti sama luščina. Predvsem vinogradi nad Izolo, v okolici Kort, Nòve vasi, Padne, St. Petra in Krkavč so letos zelo prizadeti. To je posledica suše. Zaradi suše, ki zelo vpliva na zorenje grozdja predvidevajo kmetje, da se bo letos začela trgatev prej kakor druga leta. Te dni je sicer nekaj deževalo, toda kmetje pravijo: »Kar je, je.«
V bližini Kopra, v Rižanski dolini, onkraj Marezig, v okolici Boršta in drugod pa grozdje še najlepše zori. Kmetje se tu zaradi dežja rie pritožujejo tako. Zdaj je tod poleti vedno padla kaka rosa. Vinogradom so te precej koristile. Zato bodo imeli vinogradniki tudi boljšo trgatev.
Posamezni vinogradniki okoli Strtinjana in Sv. Lucije so že začeli trgati zgodnje sorte. Sicer v manjših količinah, ker te sorte so po večini že pobrali za trg. Prezgodnja trgatev pa ni priporočljiva,
okoli 17% sladkorja se pri donosu 25 hi mošta, ki ga povprečno pridelamo na enem hektarju vinogradov, uniči 75 kg grozdja. Torej pri tolikih hektarjih vinnogradov, ki jih imamo pri nas, koliko grozdja bi bilo uničenega? Se več! Posamezni pridelovalec je na zgubi tudi pozneje pri prodaji vina. Znano je, da plačujejo vina po količini sladkorja oz. alkohola, ki ga vsebuje. Iz grozdja, ki ga pred časom pobero, pa ni mogoče napraviti vina z visoko gradacijo. Zato je razumljivo, da bo cena temu vinu tudi neprimerno manjša. Ali ni pri tem v prvi vrsti najbolj prizadet vinogradnik? In seveda tudi skupnost.
Na trgatev se naši vinogradniki povsod živahno pripravljajo. Urejujejo kleti, popravljajo in čistijo sode. Lani se je zaradi neurejenega kletarstva marsikomu skisalo vino. Zato bodo letos pri tem bolj previdni. Mnogi so sklenili, da ne bodo predelovali grozdje doma, pač pa da ga bodo prodali vinski kleti v Škocjan. Edino za lastno uporabo ga bodo predelali. To se jim bo bolj izplačalo, kajti grozdje bo verjetno dražje kot pozneje vino. Vsaj lani je bilo tako. Zato so se mnogi kesali, zakaj niso že lalni prodali grozdja namesto vina. Pri tem pa je bilo tudi nekaj primerov špeku-
Ze v jutranjih urah so začeli od vseh strani prihajati v Boršt bivši, borci in aktivisti. Večina je imela puške. Tu so se razporedili po bataljonih in četah ter v več smereh začeli prodiratti v strelcih proti bunkerju komande mesta Koper, ki ga je pred sedmimi leti z minami. vrgel v zrak okupator.
Bilo je v zgodnjih jutranjih urah 9. februarja 1945. leta. V mali vasici Hrpeljci nad Dragonjo so fašisti in Nemci obkolili partizanski bunker komande mesta Koper, V njem je bilo osmero partizanov, ki n/iso zaradi neugodnega terena 1-meli drugega zatočišča. Bunker je bil dobro komufliran, toda zaradi izdajstva je bil odkrit.
Strnjen sovražni obroč je začel z močnim napadom na bunker. Nepričakovani sovražnikov naskok je partizane v začetku iznenadil, toda kmalu se je osmerica hladnokrvno pognala v boj. Vendar zaman, ker so junaki kmalu uvideli, da je nemogoče zlomiti obroč in da je usoda njihovih mladih življenj v sovražnikovih rokah. Komandant Frenk! je dal povelje za srditi, zadnji odpor. Pri tem je razen komandanta padlo v sovražne roke vseh sedem partì-, zanov. V bunker se je umaknil sam junaški komandant Frenk, ki, je sklenil, da se bo pred smrtjo še maščeval. Ko se je fašist poganjal v bunker da bi prijel Frenka živega, je ta sprožil v njega rafal in. fašist se je kakor snop zgrudil na tla. Nemci so spoznali, da se jim ..ju?,
NOVI ODLOKI SPREJETI na zadnjem ZASEDANJU Istrskega okrožnega ljudskega odbora
Na svojem III. rednem zasedanju v dneh 30. in 31. julija t. 1. je Istrski okrožni ljudski odbor sprejel vrsto predpisov, ki so v osnovi iz-premenili 'strukturo gospodarstva v Istrškem okrožju, na IV. rednem zasedanju, ki se je vršilo v ponedeljek 17. L m. pa je bilo sprejetih devet novih odlokov, ki po večini dopolnjujejo pravni sistem, na katerem temelji naše gospodarstvo. V kratkem navajamo vsebino in pomen posameznih odlokov.
1, Odlok o izvrševanju investicijskih del izpolnjuje občutno vrzel, ki je roslej obstajala v naši gospodarski zakonodaji in ki je imela . kvarne posledice za naše gospodarstvo. Bili so primeri, ko so se posamezni objekti še dovrše-vali, pa še ni bila ugotovljena-končna kapaciteta objekta, ni bil jasen način tehnološkega procesa in slično. Posledica tega je bilo povečanje gradbenih stroškov visoko nad predvidene stroške.
Tudi nekateri že dovršeni objekti kažejo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče o pravem času odstraniti, če bi investitor gradbena dela sproti nadziral in če bi posebna strokovna komisija izvršitev gradbenih del pregledovala ter o tem izdajala odločbe o odobritvi, dopolnitvi oziroma popravi gradbenih del.
Novi odlok pravno regulira investicijsko dejavnost, ki mora temeljiti na načelih gospodarskega računa: . Obvezno sklepanje pogodb med investitorjem in ustreznim podjetjem na podlagi proračuna bo zaostrilo vprašanje odgovornosti enega in drugega ter odpravilo nekatere negativne pojave v našem gradbeništvu, zlasti glede upoštevanja rokov in stroškov. Samo na stop višje sile in sprememba cen matérialu, delovni sili in prevoznim nad 10 % se upoštevajo pri končnem računu. Ta se izvrši šele potem, ko komisija za kolavdacijo izda : odločbo, s katero-, se objekt odobrava kot ustrezajoč investicijskemu programu in načrtu.
3. Odlok o dopolnitvi odloka o vzdrževanju stanovanjskih poslopij določa, da se pri krajevnih oziroma mestnih ljudskih odborih osnuje amortizacijski sklad stanovanjskih poslopij, katerega sredstva se zhi-rajo tako, da hišni lastniki oziroma upravitelji odvajajo vanj po 70% od pobrane najemnine. Ta predpis ima globok socialni pomen, saj je stanovanjski fond temeljne važnosti za družbeno življenje. Znano je, da se v našem okrožju ta fond slabo vzdržuje in propada znatno hitreje kot, normalno. To pa seveda ogroža življenjske pogoje delovnih ljudi. Zato je intervencija oblasti o takih pogoüh pravilna, sai se bo H bc uoije 70^, najemnine iztekalo
v omenjeni fond, ki bo služil samo velikim popravilom (kapitalnim remontom) stanovanjskih poslopij s tem pa dvigu življenjskega standarda naših delovnih ljudi.
3.	Odlok o ustanovitvi organov
za revizijo dopolnjuje naš sistem gospodarskih predpisov. Namen revizije je, da prepreči materialno in finančno škodovanje podjetij ter da zagotovi pravilno in smotrno gospodarsko in finančno poslovanje. Revizijo lahko odrejajo delavski sveti in pristojni organi uprave, pri svojih dolžnikih pa tudi Istrska banka.
4.	Odlok o dopolnitvi odloka o * davkih, da se podjetjem, pri katerih ni finančnim organom na razpolago detajlnejših knjigovodstvenih ali drugih ustreznih dokazil, iz katerih je razvidna višina stvarnih dogodkov, odmeri dohodnine po ugotovljenem brutoprometu.
5.	Odlok o pooblastilu Izvršil" nemn odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora, da postavi posamezne gospodarske panoge javnega interesa pad enotno upravo so narekovale izkušnje dosedanjega vodstva gospodarstva v Istrskem okrožju. Nujno potrebno je namreč, da se posamezne gospodarske dejavnosti javnega interesa organizirane tako, da ima ljudska oblast lahko v vsakem času vpogled vanje in tako možnost, da zaščiti interese delovnih ljudi. Da bi se to lahko doseglo, se pooblašča Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, da ob nastopu odgovarjajočih pogojev posamezno
8.	Odlok o dopolnitvi ctdloka o prejemkih oseb v delovnemu in; u" službenskem razmerju določa, da podjetje krije nedoseženi <3el fonda stalnih plač iz sredstev svojega rezervnega fonda, če pa tega ni, prejmejo delavci in nameščenci plače v sorazmerju z ustvarjenim plačnim fondom. V kolikor 'pa podjetje brez lastne krivde ne doseže plana realizacije, zagotovi Istrski okrožni ljudski odbor s kreditom ali dotacijo sredstva, največ do 80 % določenega fonda plač, izjemno pa tudi ves znesek fonda sta lnih plač.
9.	Odlok o dopolnitvi odloka o socialnem zavarov >anju delavcev in uslužbencev ter. njihovih družin.
V smislu 19. in. 35. člena odloka o socialnem zavarovanju pripada pravica do preži (/nine zavarovancu za vsakega otro'/f.ri in vnuka, ki ga preživlja do dovršenih 17 let starosti, če pa se šolajo pa do konca. predpisanega rednega šolanja, toda najdalje da 24. leta starosti. Novi odlok ta prećhpis izpreminja v toliko, da gre zavarovancu pravica le, dokler otj-ok oziroma vnuk ni starejši od ll let, pozneje pa samo, če se šola ci-ziroma če je učenec v gospodarstv u, največ pa do dovršenega 24. leta starosti. Ta predpis torej izključuje od pravice do preživnine biste odrasle otroke po obveznem šolanju, ki niti ne nadaljujejo šej anja, niti , ne, postanejo učenci v gospodarstvu.
naški partizan ne bo nikoli podal; zato so poslali v Pomjan po eksploziv, da bi pognali bunker v zrak.
Frenk, ki je predvideval fašistični načrt, si je med tem sprožil strel v glavo ter pretrgal nit svojemu še mlademu življenju. Junaštvo našega mladega komandante, ki je bil eno leto med nami v Istri in se odločno boril proti sovražniku, bo o-S! alo v trajnem, neizbrisnem spominu vsakogar, ki ga je poznal.
Ujete'partizane so fašisti, odpeljali po dva škripaj z uklenjeninii rokami in se niso več vrnili domov. Sirno Valeriju Jakominu (Jelenu), ki ni bil zvezan na drugega, se je posrečil beg-..in rešitev pred smrtjo. O vsem tem in o delu komande mesta Koper je v nedeljo na bunkerju padlega junaka Frenka govoril tov. Jakomin. .
Ko je vqjaska godba iz Portoroža zaigrala pred bunkerjem žalo-stinko padlim borcem za svobodo,-je tov. Franc Benčič odkril prav pred bunkerjem spominsko ploščo junaškemu’komandantu Francu Pla-nincu-Frenku.
V nadaljevanju popoldanske svečanosti se je v Hrpeljcih pred hišo, kjer je'-bil sedež komande mesta Koper, zbrala velika množica ljudi, domačinov iz bližnjih in oddaljenih vasi ter članov Zveze borcev koprskega okraja. Zbrani množici je najprej govoril domačin Ernest Jermari in povedal, kako je ljudstvo Boršta, Laborja in Glema ter b.Iižrijih'i vasi sodelovalo s partizani, kakd' je vzljubilo komando mesta- Kopji-,- katere sedež je bil ves čas med borbo v njihovih vaseh, kako je vzljubilo junaškega komandanta; Frenka. Ko je dejal, da ljudstvo teh vasi ne bo nikoli pozabilo težkih dni borbe, je podčrtal, da ne bo pozabilo prav zaradi tega, ker je vsakdo, stari ali mladi, žena in pionirji,, sodeloval v borbi za svobodo.
Nato je govoril tov. Rado Pišot-Sokol in v svojih besedah med drugim izrazil priznanje ljudstvu Boršta in okoliških vasi za njihovo delo s partizani med NOB. Precej na široko je orisal pomen Narodno o-svobodilne borbe, današnjo graditev socializma in iredentistično ter šovinističnd gonjo, ki jo zadnje čase vodi italijanska reakcija in ko-minformisti, da bi omadeževali našo slavno preteklost in pridobitve. Tov. Sokol je v zvezi s tem med drugim rekel: »Vsak, kdor se bo drznil stegniti roko po našem ozemlju, se bo spekel.« Ko se je potem vprašal s kakšno pravico bi se hoteli polastiti našega ozemlja italijanski iredentisti in šovinisti in kakšne dobrote je imelo naše ljudstvo od fašistične Italije in kaj nam
0#j vestilo
Urad za potna, dovoljenja pri Vojni upravi Jugoslovanske Armade
sporoča, da. je vzpostavljen v Pira-!
nii. pomožni urad za izdajapje potnih dovolilnic za potovahje vfLRJ.
Nov uróff prične poslovati že 25. septembra'; Sedež’*je‘ v ulici Matteotti štev, 22, soba štev. 4.
Ta urad 3e osnovan zato, -da se odpravijo ' težave,, ki jih ima prebivalstvo' Pirana in njegove širše okolice žd potovanje na urad za potna dovoljenja v Koper.
ponuja danes De Gasperi, je eden iz med množice vzkliknil: »Požige naših domov in vasi!« »Tako je!« je vzkliknila množica in so nato začeli ploskati in odobravati.
Tov. Sokol je zatem goyoril o delu komande mesta Koper in rekel, da je prvi pogoj za zgraditev socializma pri nas naša enotnost in strnjenost okoli komunistične Partije. Govornika je večkrat z odobravanjem in .ploskanjem prekinja-, la množica. Po govoru so odkrili na steni, hiše spominsko ploščo.
V poznem popoldnevu so_potem slavili v Hrpeljcih ta pomemben zgodovinski dan. Borci so v skupinah prepevali partizanske in borbene pesmi. Pozno.v noč je' igral orkester JA iz Portoroža. G. B.
pride precej gostov na malico, pa ni kruha.
SEČOVLJE. — Se tri nove črpalke bodo postavili v rudnik. Zadnje čase pripravljajo ,v Sečoveljskem rudniku tri nove črpalke, ki jih bodo postavili v rudnik takoj po dobavi še nekaterih delov iz inozemstva. Ena od teh črpalk bo čr-' pala na minuto 8 kubičnih metrov vode, medtem ko bo zmogljivost ostalih dveh tri kubične metre na minuto.
NOVA VAS. — Zakaj nimajo vode nan področju KLO Nova vas? Zaradi prevelike suše je v vseh bližnjih izvirkih Nove vasi zmanj-kala voda. Ljudje morajo tudi po uro hoda daleč po vodo. Nekateii, ki imajo globoke vodnjake pred hišo si še nekako pomagajo. Toda vodo iz teh vodnjakov ne more uživati človek pač pa samo živina. Zato je problem vodovoda ne samo v Novi vasi pač pa tudi v Krkavčah, St. Petru in Padni. Tu je treba iskati predvsem v malomarnosti nekaterih za to odgovornih ljudi. Lani so imele vse štiri vasi nakazane kredite za zgraditev vodovodov. Ker pa se zato ni nihče zanimal je kredit šel po vodi. Zdaj bo treba iskati drugje sredstva za napeljavo vodovodov v vasi. Prav tako’je v teh vaseh tudi z gradnjo ljudskih domov. V Novi vasi n. pr. se ne morejo sporazumeti za zemljišče, kjer .naj bi gradili zadružni dom. Lastnik zemljišča, kjer so že začeli kopati temelje za zadružni dom, Ivan Pucer zahteva v zameno za to zemljišče prostor, kjer je zgrajen spomenik padlim borcem in od tega na noben način noče odstopiti. Verjetno bi hotel Ivan Pucer, da premaknejo spomenik zaradi tega. To je seveda nesmisel. Pa vztraja na tem, da bo obdržal zemljišče, kjer naj hi bil zadružni dom. Tako, se ne morejo sporazumeti. Gradnja zadružnega doma pa čaka. Na po-
dobne ovire so naleteli tudi po ostalih treh vaseh na področju KLO Nove 'vasi. Zato je potrebno, da se te zadeve enkrat razčistijo in da se temeljito sporazumejo o vseh teh stvareh, saj ljudski domovi bodo koristili vsem.
SV. ANTON. — Kak o je z no" vimi gospodarskimi ukrepi med našim ljudstvom. Odkar je bila ukinjena takoimenovana carinska meja na Rižarii, se je pri naših kmetih to takoj poznalo. Ljudje se zanimajo za cene v Jugoslaviji. Ko smo imeli preteklo soboto množični sestanek članov kmetijske zadruge, je bila diskusija tudi o tem in o številnih drugih vprašanjih. Člani so zahtevali naj bi upravni odbor zadruge 'nabavil les v zamenjavo za grozdje ali vino. Dejali so, da kmetijska zadruga v Marezigah ima na razpolago deske in drugega lesa za vino ali grozdje. Prav tako, da ima za svoje člane gradbeni les po zelo ugodnih cenah tudi zadruga v Dekanih. Zakaj torej ne bi poskrbela tudi naša zadruga za les? Ko smo razpravljali o letošnjem načinu odkupa grozdja, so nekateri člani dejali, da bi dali grozdje raje za les kakor za denar. Člani zadruge so v diskusiji tudi zahtevali, da bi večkrat šli z, zadružnim kamionom na kak sejem v Sežano ali Hrpelje, da bi si tam lahko nakupili stvari, ki so po nižji ceni kakor pri nas n. pr. prašiči. Nekateri kmetje gredo včasih kar s kolesom do Sežane in prinesejo prašiča v vreči na rami. Na istem sestanku smo tudi govorili o ceni mleka. Kmetje smo zahtevali naj odjemalec mleka takoj na mestu preveri kakovost, da se tudi lastnik ali prinašalec lahko prepriča. Te zahteve kmetov je potrdil tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora, ki je bil tokrat prisoten. Dejal je, da imajo kmetje prav zahtevati kar je pravilno.
*	V. T.
Poročilo o izvršitvi plana
gospodarsko
panogo postava pod
USTANOVLJEN JE ODSEK ZA NAPREDEK KMETIJSTVA
Za. boljši razvoj kmetijstva-v na- n naše-kmete je ustanovitev tega od-šem okrožju se je-pred dnevi usta- seka želo Važna. V kmetijske zadrin nov<33 v Kopru »Odsek'za napredek ge . pride h. pr. v prodajo neko riknu »ti jstva«.	-	-:	- metno - gnojilo; zaščitno sredstvo
Odsek bo imel nalofeo, -da prak-ru : itd., «S'katerega pa naši kmetje ne
k ■	.	....•	ti'1 no na terenu vodi.rdzrié kmetij-	- vedo, kako se ga uporablja; tedaj1
je izreci kazen največ do 500 sire akcije in da dela poskuse za	- bo-odgovorni za-to v odseku unorä-
inarjev.	rčapredek našega; kmetijstva, V od-	i bo 'tega razjasnil' ter' po potrebi
rs-eku so zastopane vse kmetijske	'f tudi praktično pomrigal, tako da se
Iianoge: vinogradništvo, kletarstvo, naši kmetje vadijo uporabljati raz-'-za vsako panogo je zadolžen po en
enotno upravo.
6. Odlok o spremembi odloka o prekrških določa, da v takoimenova! nem mandatnem postopku pooblaščeni organi, predvsem pripadniki Narodne zaščite, lahko na licu mesta s izterjajo denarno kazen do 500 dinarjev od tistih, ki jih pri samem prekršku. Ta predpis bo pripomogel k poenostavljenju-postopka v malenkostnih stvareh,
7. Odlok o spremembi odloka o dobičku in razdelitvi dobička v gospodarskih podjetjih. Dosedanji predpis je določal, da podjetja, ki proizvajajo sol in alkoholne pijače odvajajo v proračun Istrskega o-krožnega ljudskega odbora tudi vso maso dobička, ki izvira iz njiho-, vega monopolnega položaja. Poka.a zala pa se je potreba, da se ta preči:. pis razširi tudi na vse druge proizvode, katerim odredi Istrski ;0. krožni ljudski odbor monopol me cene, ker ne bi bilo pravilno, ‘da
bi se z dobički
okoriščala ta podjetja,
iz monopolnih jjep
i
kmetijski srokovnjak, ki bo praktično vodil delo svoje panoge in dajal nasvete ter strokovno pomoč našim kmetom in kmetijskim delovnim zadrugam.
Odsek bo imel svoje posestvo v Ankaranu, na katerem bo vršil razne poskuse z umetnimi gnojili, semeni, zaščitnimi sredstvi itd., istočasno pa bo ustanovil po vsem o-krožju manjše poskusne postaje pri kmetijskih delovnih zadrugah in pri naprednih, kmetih.
Za kmetijske delovne zadruge in
na riova sredstva. Nadalje sé na raznih kulturah pojavijo škodljivci,- Naš kmet ne ve, kako bi se proti njim boril, tedaj bo prav tako odgovoren za to pri odseku dajal našim kmetom in kmetijskim delovnim zadrugam navodila, nasvete ter tudi praktično vodil borbo za uničenje škodljivca.
Istotako se bo odsek bavil z vsem, kar se nan&ša na kmetijstvo, zato kmetje in kmetijske delovne zadruge držite še navodil in izkoriščajte pomoč »Odseka za napredek kmetij-tva.«
(Nadaljevanje s prve strani)
2.	Ribolov se je v letošnjem letu znatno zakasnil. Tudi sama ribja letina v tem letu znatno zaostaja za ribjimi letinami v preteklih letih, kar zmanjšuje lov rib. Te o-kolnosti vplivajo na manjšo realizacijo proizvodnega plana v konzervni ribji industriji.
3.	Potrebna mehanizacija za izvršitev postavljenih proizvodnjih nalog se je v dobavi zakasnila, kar velja predvsem za proizvode boksita in izvoznega kamna, zaradi česar se v obravnavanem obdobju ni dosegla planirana proizvodnja, kar zmanjšuje' predvesm realizacijo proizvodnega plana.
INVESTICIJSKI PLAN
Investicijski plan za leto 1951. znaša skupno 524,518.000 dinarjev. Do konca julija t. 1. je bil investicijski plan po vrednosti izvršen v Višini 259.293.000 dinarjev ali 49.4% lentega plana. V okraju Koper je bil investicijski plan realiziran v višini 100,732.000 dinarjev ali 53.5% in v okraju Buje je bil realiziran v višini 66,052.000 dinarjev ali 41.3% letnega plana, dočim je bil realiziran cijski plan okrožnih gradenj realiziran v višini 92,529.000 dinarjev ali 52.9% lentega plana.
Od skupnih investicij v gradbena dela v višini 335,126.000 dinarjev je bilo do konca julija izvršenih
205.100.000	dinarjev, ali 57.8% letnega plana. Od skupnih investicij v opremo v višini 169,392.000 dinarjev je bilo realiziranih do konca julija 54.192.000 dinarjev ali 32% letnega plana. Cèlotna izvršitev investicijskega plana je po posameznih gospodarskih panogah naslednja:
v industriji in ru- letni plan darstvu	65,002.000	din
v kmetijstvu	68,101.000	din
V	gozdarstvu	1,120.000	din
v gradbeništvu	5,490.000	din
v prometu	110,418.000	diri
v trgovini, turizmu
in gostinstvu	75,896.000	din
stanovanjska komunalna dejavnost	87,888.000 din
v kulturni socialni dejavnosti	74,974.000	din
v delavnosti državnih organov	17,629.000	din
izvršitev od 1. 1. — 31. 7. 1951
19.697.000	ali 30.4%
44.483.000	ali 51.j%
184.000 ali 16.4%
5.536.000	ali 101.0%
49.701.000	ali 45.0%
6.3.943.000	ali 84.0%
26.905.000	ali 30.7%
42.012.000	ali 56.0%
6.731.000	ali 38.3% Izvršitev plana investicij v posameznih okrajih je naslednja;
OLO — Koper
Od letne investicijske vsote 189,584.000; dinarjev je bilo do konca julija izvršenih investicij v višini 100,712.000 dinarjev ali 53.5%.
V	em znaša izvršitev gradbenih del
91.406.000	dinarjev ali 64% letnega plana, dočim znaša nabava investicijske opreme 9,306.000 dinarjev ali 19.8% letnega plana.
OLO-BÜJE:
Od letne investicijske vsote 159 milijonov 532 tisoč dinarjev je bilo do konca julija izvršenih investicij v višini 66,052.000 dinarjev ali 41.3% letnega investicijskega plana.
V	tem znaša izvršitev gradbenih del 59,355.000 dinarjev ali 47.4% letnega plana, dočim znaša nabava investicijske opreme 6,697.000 dinarjev ali 19.6% letnega plana.
Izvršitev plana investicij OLO — Buie znatno zaostaia za izvršitvijo plana investicij OLO — Ko-
per, čemur je treba iskati vzrok predvsem v okolnosti, da je gradbena operativa na področju OLO — Buje znatno slabše organizirana kot na področju OLO — Koper. Tudi v zaostajanju ažuriranja knjigovodstva gradbenih podjetij OLO — Buje je nadaljnji pomembnejši vzrok za nizko izvršitev plana investicij, ker to stanje onemogoča pregled nad izvrševanjem gradbenih del in nad višino gradbene storilnosti.
INVESTICIJE OKROŽNEGA MERILA
Od letne investicijske vsote 175 milijonov 402 tisoč dinarjev je bilo do konca julija izvršenih investicij v višini 92,529.000 dinarjev ali 52.9%. V tem znaša izvršitev gradbenih del 54,339.000 dinarjev ali 62.2% letnega plana, dočim znaša . nabava investicijske opreme 38 milijonov 190 tisoč dinarjev ali 43,4% letnega plana.
Najvišja realizacija investicijskega plana do 31. julija 1951. je bila dosežena pri investicijali v trgovini, turizmu in gostinstvu, ki znaša 84% letnega plana. Nasproti temu pa realizacija investicijskega plana v industriji in rudarstvu do konca julija tl. v višini 30.4% pa nesorazmerno zaostaja, dasi mora biti industrija in rudarstvo poleg kmetijstva in turizma ena glavnih pridobitnih gospodarskih panog, na katerih mora temeljiti gospodarstvo Istrskega okrožja. Iz tega se vidi, da na področju industrijsko-rudar-ske delavnosti ne zaostaja izvrševanje samo proizvodnega plana, marveč zaostaja tudi izvrševanje investicijskega plana, kateremu dejstvu je treba v bodoče posvetiti posebno pozornost in predvideti potrebne ukrepe.
Razvoj gospodarstva glede na postavljene planske naloge je v razdobju od 1. 1. do 31. 7. 1951. v posameznih važnejših gospodarskih delavnostih naslednji:
V rudarstvu prihaja v poštev predvsem proizvodnja boksita, izvoznega kamna in črnega premoga.
Dosežena proizvodnja boksita do konca julija tl. znaša 2.651 ton, kar je le 5.3% od prvotnega letnega proizvodnega plana v višini 50.000 ton. Navedena višina letnega proizvodnega plana bi ustrezala le polni mehanizaciji podjetja Boksit, če bi obratovalo skozi vse leto. Nasproti temu pa se je podjetje Boksit kasno mehaniziralo, tudi začetek njegovega obratovanja datira šele od meseca marca. Zaradi teh razlogov se je navedeni prvotni plan boksita reibalansiral na 16.000 ton boksita za leto 1951. Za mehanizacijo podjetja Boksit je bilo v
letošnjem letu okrog 500 ton ali 67% letnega plana. Vzrok zaostajanja te proizvodnje leži v pomanjkanju ustreznih postrojenj.
Do konca julija tega leta je bilo proizvedeno 328 ton mila, ali 22.5% postavljenega letnega plana. V tej proizvodnji se občuti pomanjkanje " tehničnih maščob. Plan proizvodnje kristalne sode je bil v istem času realiziran v višini 213 ton ali 82% letnega plai^. S proizvodnjo loščila za čevlje s" je začelo šele v mesecu marcu, ko so bile dovršene potrebne tehnične priprave, zaradi česar too glavna tozadevna proizvodnja v II. polletju.
Za proizvodnjo apna se je v dolini Mirne v letošnjem letu pričelo z gradnjo apnenice. V ta namen je bilo do konca julija tega leta investiranih 1,090.000 dinarjev in je apnenica v zaključni fazi izgradnje. Da se izboljša kvaliteta opeke se je izvršilo sondiranje na terenu pri opekarni Nardone in se je začelo uporabljati ilovico,, ki daje boljšo kvaliteto proizvodu.
Sorazmerno ugodno se je razvila lesna industrija. V mesecu maju tega leta je bila postavljena v obratovanje žaga pri trgovskem podjetju »Bor«, ki pokriva potrebe po žaganem lesu. Izvršitev plana proizvodnje pohištva se na območju koprskega okraja v glavnem pokriva s postavljenimi planskimi nalogami.
V proizvodnji metel, ščetk, krtač in drugih podobnih izdelkov, je predvsem vprašanje sirkovine.
Proizvodnja sadne pulpe, paradižnikove mezge in marmelade se razvija normalno. Občuti še delno pomanjkanje ambalaže, predvsem votlega stekla.
Razvoj kmetijstva in kmetijske proizvodnje je v razdobju od*l. 1. do 31. 7. 1951. ugodno potekel. Z nabavo dveh traktorjev Ansaldo, škropilnic, frez, plugov in druge kmetijske opreme se je mehanizacija v kmetijstvu znatno povečala. Predvidena je nabava še dveh traktorjev Ansaldo. Setvena površina z intenzivnimi kulturami se je povečala za 7% na račun žitaric. Okrožni ljudski odbor je dal znatna devizna sredstva na razpolago za nabavo potrebnih umetnih gnojil, predvsem za intenzivne kulture in za vinogradništvo. Za dovršitev . druge etape melioracijskih del v dolini Mirne in nadaljevalna melioracijska dela v dolini Dragonje in v Ankaranu je bilo do konca julija investiranih 26,326.000 dinarjev ali 80% letno planiranih investicij za melioracije.
Za povečanje in obnovitev vinogradniških površin je bilo razpisano nagrajevanje za sejanje trt. Do konca julija je bila v obliki nagrad
I. polletju stavljeno na razpolago ' izplačana nagradna vsota 1,779.765
okrog 21,000.000 lir, katere vsote pa podjetje Boksit ni izkoristilo v celoti. Glavna proizvodnja boksita se predvideva v drugem polletju tega leta.
Za obnovitev rudnika Sečovlje je bilo investiranih 10,954.000 dinar-jev ali 34% letno planiranih investicij. Pretežni del investicij pri rudniku Sečovlje je treba izvršiti v II. polletju, da bo rudnik Sečov-je sposoben, da začne s koncem tl. s proizvodnjo.
Plan proizvodnje morske soli je bil realiziran do konca julija tl. v visini 9.700 ton morske soli ali 39% letnega proizvodnega plana. Zaradi pomanjkanja postrojenj se se z rafiniranjem soli še ni pričelo. Potrebno je izdelati načrt in proračun potrebnih investicij.
Od proizvodnega plana magnezijevega klorida 250 ton in magnezijevega sulfata 500 ton se pradvi-(K> a, du iju skupna realizacija y
dinarjev. Vinske kleti v Umagu in v Kopru, se dovršujejo. Do konca julija je bilo za dovrševalna dela teh kleti investiranih 12,034.000 dinarjev ali 15% več, kot je bi'o v ta namen predvideno v letnem investicijskem planu. Znatno podporo je prejelo sadjarstvo.
Za obnovo obstoječih sadovnja-njakov je bila do konca julija v obliki nagrad izplačana znatna
vsota. Na tej podlagi je bilo v letošnjem letu zasajenih 19.990 komadov sadnih drevesc. Uvoženih je bilo tudi 38.000 komadov divjakov breskev, ki so se posadili v razsodnikih -v. Celegi in na kmteijski šoli v Sko-ijanu. Za zatiranje sadnih s '°riljivcev so bile dane na razpo-lsg° dovoljne količine zatiralnih sredstev. V pogledu zatiranja oljčne mušice se pravkar ukrepa.
Za pospeševanje živinoreje je je bila v Ankaranu ustanovljena (Nuduljsv-nji na Ceii ii strani)
V nedeljo so v Zagrebu odprli peti povojn-i velesejem. Ta za -zdaj v naši državi največja gospodarska ustanova se je razvila iz skromnih začetkov. 2e letà l’852 in 1864 so imeli v Zagrebu prve splošne gospodarske razstave, ki so se ponavljale v letih 1891, 1896 in 1906. Leta 1908 pa je nekaj podjetnih meščanov, ki so videli ^velesejme v Gradcu in na Dunaju, sklefiilo modernizirati vsakoletni »kraljevski sejem« v Zagrebu. Hoteli so privabiti čim več ljudi, da bi mogli prodati domače izdelke. T.reba je bilo premagati razne težave. Vse prireditve zagrebškega velesejma 1. 1910, 1911 in 1913 so -bile krajevnega značaja. Vzpodbujale so obrtnike, trgovce in druge poslovne ljudi, da bi kar najbolje razviN svojo dejavnost.
Po prvi svetovni vojni so zagrebški velesejem reorganizirali in leta 1922 je bila v Zagrebu prva mednarodna razstava vzorcev. ’Domačih razstavljalcev je bilo 533, tujih pa 117. Od takrat je v Zagrebu velesejem vsako leto. Leta 1924 je bila na velesejmu prva avtomobilska razstava, leta 1925 pa prva posebna kmetijska razstava. Takrat se je po vsej Evropi povečalo zanimanje za mednarodne velesejme. Vse države so si prizadevale -prirejati velesejme v najugodnejšem času. Zato je -bilo več primerov, da so -bili velesejmi prirejeni sočasno. Mednarodna trgovska zbornica je na kongresu leta 1924 y Parizu predlagala prirediteljem velesejmov, naj se sporazumejo glede datumov, da ne -bi bilo med njimi škodljive konkurence. In na to pobudo je prišlo leta 1925 v Milanu do sestanka predstavnikov velesejmov iz mnogih držav. Ustanovljena je bila Unija mednarodnih velesejmov in zagrebški je bil eden prvih in najstarejših njenih članov.
V mnogih državah prirejajo velesejme v več mestih. V stari Jugoslaviji je -bil leta 1921 ustanovljen ljubljanski velesejem, leta 1931 pa beograjski. Oba sta imela od leta do leta več razstavljalcev in obiskovalcev. Prv>i povojni velesejem v Jugoslaviji in v tem delu Evrope je bil v Zagrebu leta 1947. Dokazal je, da smo vzlic velikanskim človeškim in gmotnim žrtvam obnovili -državo in začeli, gradit-i nove gospodarske temelje. Nova Jugoslavija je s prvim povojnim velesejmom dokazala, da želi sodelovati z vsemi miroljubnimi -narodi in imeti z njimi trgovinske stike. Domačih razstavljalcev je -letos na zagrebškem velesejmu okrog 450. Iz Slovenije jih je 49 od največjih podjetji, kakor so jeseniške železarne, do zadrug, ki bodo razstavile idrijske čipke al-i najnovejše otroške igrače.
Letošnji zagrebški velesejem je namenjen kupcem in proizvajalcem. To je velesejem sklepanja poslovnih pogodb. To pa je velikanskega pomena za našo državo. Naše gospodarstvo 'stopa na svetovni trg ift sicer ne le z bukovimi hlodi, presnim sadjem in bakreno rudo, marveč tudi s profili, električnimi motorji in drugimi industrijskimi izdelki. Da bi bilo omogočeno kar najboljše poslovanje, bosta med velesejmom tudi tako imenovana »poslovna dneva« in sicer 15. in 24. septembra. Da ne -bo na njem gneče, letos ne bo nobeni-h olajšav za skupinske obiske. Običajni popust na državnih železnicah pa bodo imeli obiskovalci tudi letos.
Na zagrebškem velesejmu sodeluje 12 tujih držav, in sicer ZDA, Avstrija, Belgija, Egipt. Anglija, Francija,
Italija, Izrael, Nizozemska. Zahodna Nemčija, Švica ii STO. Razstavljajo mnoge svetovno znane tvrdke. Obiskovalci bodo videli na velesejmu med drugimi tudi reakcijski -motor, izdelek tovarne »Ro-lce-Royce«.
Na zračni progi Beograd—Zagreb -bo med zagrebškim velesejmom letalo razen rednih letal tudi posebno letalo, namenjeno obiskovalcem velesejma. Iz Beograda bo odhajalo ob 8.30 in v Zagrebu bo ob 10.15, vračalo pa se -bo ob 17. uri. Obiskovalci iz Ljubljane, Skoplja, Titograda, Sarajeva in drugih mest -bodo imeli na razpolago izredna letala za potovanje v Zagreb prvo in drugo nedeljo. Popust -bo znašal 20%. Med velesejmo-m bedo v Zagrebu tudi propagandni poleti nad mestom jn okolico. Za pol ure poleta boš -plačal 400 din. otroci dc 12 leta pa 200 din. Na Trgu republike v Zagrebu bo JAT prikazoval vsak večer filme o svoji dejavnosti.
Da bi obiskovalcem velesejma prikazali tudi kulturno življenje Zagreba, so sestavili bogat spored raznih prireditev, ki -bodo od 15. do 30. sept. Sodelovale -bodo vse hrvatske umetniške in kulturne ustanove. Hrvatsko Narodno gledališče bo uprizorilo devet glasbenih in šest dramskih predstav. Pripravili so sama novejša dela. Gledališče »-Komedija« -bo imelo predstave v-sak dan, med njimi devet operetnih. V dvoran-i »Istra« in SK-UD Joža Vlahovič bo 22. in 27. septembra »Večer pesmi in plesov hrvatske-ga naroda«. V isti dvorani bosta dva večera operete, baleta in humorja ter dva koncerta moderne jazz glasbe-. — Vsi zagrebški muzeji in galerije, tudi privatne, bodo med velesejmom odprte vsak -dan od 9. do 17. -ure. V Zagrebu bo med velesejmom tudi beograjski cirkus »Zvezda«, ki bo prirejal predstave ma Langovem trgu.
in
kulturne spomenike moramo bolje zaščititi
Zgodovinski in -kulturni spomeniki so ogledalo -narodove dejavnosti v preteklosti in sedanjosti. I-talija-nski imperialisti, ki ;so hoteli Slovence ini Hrvate na Primorskem ter v Istri e-no-stavno izbrisati z zemeljske o-ble, so ise v svoji -protislovaniski -gonji (posluževali -barbarskega sredstva uničevanja slovanskih zgodovinskih ter kulturnih spomenikov. Slovenskim ljudem v Kobaridu je še v živem spominu, kako so fašisti spomeniku slovenskega skladatelja Volariča oddrobili glavo i-n jo kotrljali po trgu.
V Istri so italijan-siki fašisti na veliko uničevali slovanske zgodovinske, kulturne spomenike, kjer -koli so jih našli. Na H-umu so izklesali črke iz glagolskega spomenika, ki je bil eden izmed najle-pši-h v Istri, isto so storili tudi na Kaštelu pri Sečovljah, glagolsko plo-šlčo v Gračišču pa so poškodovali s pdški-ni-mi streli.
Omenili smo le del zločinskega uničevanja. Znano je nadalje, da so italijanski iredentisti -uničevali tudi arhive, ki pričajo o kulturni dejavnosti Slovanov na Primorskem ter v Istri. Take zločinske dejavnosti pa se poslužujejo tudi danes, kjer koli mo-rejcK
Ljudska oblast je pri nas -takemu početju -na-pravila enkrat za vselej konec, zaščitila je z zakonom nele tiste spomenike, ki se nanašajo -na
LOUISA ADAMIČA
Slap Savice
stapa v SEDMO leto svojega življenja
Slovenska gimnazija v Kopru je s tem šolskim letom stopila v sedmo leto svojega obstoja. Vrata na novo prepleskanih učilnic so se spet odprla in dijaki naših mest iri vasi so se spet zbrali, da bodo s svojimi učitelji nadaljevali z delom, ki so ga prekinili pred velikimi počitnicami.
Prvič v zgodovini slovenskega šolstva v naši Istri imamo popolno gimnazijo, kajti v tem šolskem letu je gimnazija v Kopru dobila svoj osmi razred in bo ob koncu šolskega leta poslala v svet svoje prve maturante, ki bodo šli na visoke šole ali pa se posvetili takoj kakšnemu poklicu in z znanjem, ki so si ga pridobili v gimnaziji pri. graditvi boljšega življenja našega delovnega ljudstva.
Mlada je ta naša gimnazija. Sedem let ni veliko v življenju srednješolskega zavoda, ki je začel rasti v težkih povojnih prilikah in ki si mora šele ustvarjati svojo tradicijo. Vendar je rast koprske gimnazije danes tako krepka, da se lah-HiiimiiiiimiiiuiniiiMiMiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffaiiiiiiiiniiiiiiii Slovane, ampak spomenike, ki -so važni za znanost in kulturo na splošno. Vendarle moramo poudariti, da je klj-u-b zakonski zaščiti vseh -navedenih spomenikov -potrebna -budnost. >
Imeli simo -nekaj primerov, da so tu i-n tam ljudje ipoškodovali -zgodovinske spomenike zaradi -neobveščenosti ter neznanja, toda tudi -poskuse odnašanja iz -našega ozemlja. Italijanski fašisti so leta 1944 odpeljali iz Kopra celoten stari mestni arhiv, mestni muzej pa oropali največjih -u-, met-nin. Pri nas se brez dvoma najdejo protilj-uidski elementi, ki prežijo na razne zgodovinske spomenike ter čakajo -ugodnega trenutka, -da bi jih odpeljali iz našega ozemlja. Proti vsem takim -poskusom pa bo ljudska oblast postopala po zakonu i-n krivce najostreje kaznovala. Nt bo od-več, če navedemo, da je PNOO za Slovensko Primorje ter Trst 29. V. 1945 izdal odlok, ki je še vedno v veljavi ter odloča tudi: »Vsi znanstveni, umetniški ter ostali -kulturnozgodovinski predmeti -morajo ostati tam, kjer so, in je -najstrožje prepovedano njihovo prodajanje, zamenjavanje, -poklanjanje, odnašanje, skrivanje, poškodovanje ali uničevanje. Krivci se bodo morali zagovarjati pred. sodiščem.«
Vsi ukrepi za očuvanje zgodovinskih ter kulturnih spomenikov -so sestavni del -boja -našega delovne-ga ljudstva za splošen napredek in lepše življenje, za uveljavljanje vseh svojih -pravic i-n popolno odpravo vseh preostalih sledov nekdanjega izkori-ščanja.
ko meri z drugimi zavodi te vrste v naši Istri, ki imajo že skoraj stoletno tradicijo za seboj, in da je postala kulturna nujnost, globoko zakoreninjena v živem telesu našega istrskega ljudstva.
Naša ljudska oblast se vsega tega dobro zaveda in nudi naši gimnaziji vso materialno ter moralno pomoč, ki jo ta potrebuje. Nedavno je prispela iz Slovenije prva pošiljka opreme za učilnice in kabinete, ki jo je poslal gimnaziji Svet za prosveto in kulturo LRS v dar. Ostali del popolnoma novega pohištva je na poti, tako da bo gimnazija v kratkem času imela vso novo notranjo opremo in bo tudi v tem pogledu lahko dostojno zastopala slovensko kulturo v tem našem obmejnem ozemlju.
Poslopje gimnazije je staro iri ne odgovarja svojemu namenu. Prva leta je še nekako šlo, ko je število dijakov bilo še precej • nizko. Danes pa postaja tesno, kajti vsako leto število dijakov narašča- ini po-J treba novih prostorov za učilnice, kabinete, risalnico, glasbeno sobo itd. se čuti vsak dan bolj in-postaja že pereča. Šolska oblast se je zaradi tega začela baviti z mislijo, da bo treba prej ali slej začeti zidati novo poslopje za slovensko gimnazijo v Kopru!. Naši. sosedi v Bujah so nas pretekli in so lani odprli za svojo mladino monumentalno zgradbo, ki je v ponos in diko našim bratom v bujskem okraju. Tudi mi ne smemo zaostati za njimi ter moramo z vsemi silami delati na tem, da bomo dali našim dijakom in našemu ljudstvu gimnazijo, ki bo resnično odgovarjala svojemu namenu in bo ustrezala vsem zahtevam modernega srednješolskega zavoda.
Šolsko leto 1951/52 se je letos pričelo s skromno slavnostjo, na vora tov. ravnatelja sodelovali tudi kateri so poleg programskega go-dijaki z nekaterimi recitacijami in pevskim zborom. Ravnatelj je v svojem govoru nakazal naloge iri delo, ki čakajo dijake in vzgojitelje v nastopajočem šolskem letu. Po končani slavnostni otvoritvi, ki so ji prisostvovali samo dijaki in profesorski zbor, ker staršev naše mladine ni bilo, kar je treba obžalovati, so se učenci razgubili po svojih razredih in pričeli z delom v novem šolskem letu, za katerega jim želimo, da bi bilo plodonosno iri v korist naše socialistične domovine, ki jo gradimo kljub gospodarskim težavam in napadom ter klevetam z vzhoda in naših najbližjih sosedov z zahoda.
Vse, ki so ga poznali bodisi osebno bodisi po njegovih delih, je globoko pretresla novica, da je tragično umrl ameriški pisatelj slovenske narodnosti Louis Adamič. Zapustil nas je veliko prezgodaj, saj je preteklo komaj dobrega pol stoletja, kar se je rodil 23. marca 1899 v Blatu pri Grosupljem. Gotovo lahko rečemo, da z njim nismo izgubili samo slavnega rojaka, temveč tudi zvetsega sinu naše domovine.
Njegovo razgibano, bojev, in spoznanj polno življenje je bila zanimivo, da se ne smemo čuditj, ako mu je služilo kot podlaga za literarno delo, saj so njegova najpomembnejša dela predvsem, avtobiografskega značaja; »Smeg v džungli«, »Rojakova vrnitev«, »Moja Amerika« in celo roman »Vnuki«. Ko je tako povezal svoje osebno življenje s svojim delom, ga je hkrati vsega prepojil s silnim čustvovanjem do obeh svojih domovin ■— Velike Amerike, sestavljene iz vseh narodov sveta, in male Slovenije, ki je s svojimi, izseljenci kakor vse druge evropske dežele vključena v Adamičevo novo domovino. Od slovenskih priseljencev, ki so s svojimi osebnimi, narodnostnimi in kulturnimi problemi prvi prebudili v njem vrsto vprašanj, na katera je iskal odgovora v svojih prvih pisateljskih poskusih, je bil samo še korak do priseljencev ostalih narodnosti. Postal je glasnik teh osemintridesetih milijonov z njihovo zamotano duhovno dediščino, ki so jo prinesli iz starih domovin, hotel jih poučiti o njihovi svojstvenosti in njihovem porpenu za Ameriko, jih rešiti občutka manjvrednosti nasproti »pristnim« Američanom in jim pokazati, da prav oni lahko ustvarijo v Združenih državah kulturo in civilizacijo, ki bo vsenarodna in zato edinstvena na svetu.
Toda dolga je bila pot do priznanega pisatelja in vplivnega javnega delavca od štirinajstletnega dečka, ki se je leta 1913 izkrcal v newyor-škem pristanišču in najprej dobil službico pri poštnem oddelku slovenskega lističa »Narodni glas«. Po treh letih, ko se je za silo naučil angleščine, je Adamič izgubil to svoje prvo časnikarsko delo: poslej je pomagal prekopavati cestni tlak, nakladal je blago na tovorne vozove in bil za pometača v neki svilami, dokler ni vstopil leta 1918 v ameriško vojsko in prišel kot vojak strica Toma na francosko-nemško fronto. Sele pozimi leta 1920 je slekel vojaško suknjo in jel romati po vsej širni Ameriki za delom, iščoč zaposlitve danes tukaj, jutri tam. Ustavil se je v Kaliforniji, najprej kot delavec, nato kot časnikar in pomožni pisar pri pristaniškem pilotu. V tej službi je končno lahko večji del dneva pisal ali čital. Ko je leta 1928. priznana ameriška revija »The Mercury« objavila prvo njegovo novelo, mu je bila odprta pot kot pisatelju.
Znova je začel Adamič potovati po deželi, živo čuteč, da je tudi on eden od osemintridesetih milijonov, ki so prišli čez morje pomagat Ameriki, da bi postala velika in strašna. Boj delavstva proti izkoriščanju, težke, obupne razmere množic med gospodarsko krizo iri pretresljivi napori priseljencev za njihov bedni obstanek so ga pripravili do tega, da je napisal in izdal svoje prvo večje delo »Dinamite« (1. 1931.), v katerem popisuje razvoj stoletnega razrednega boja v Ameriki. S tem tehtnim, obsežnim delom se je Adamič trdno usidral v ameriški književnosti, sledila mu je že naslednje leto prav tako uspešna knjiga »Smeh v džungli«, ki je neke vrste biografija, povezana z usodami drugih priseljencev. Ta knjiga je prevedena tudi v slovenščino. Za obe deli je Adamič prejel Guggenhim-ovo nagrado, s katero je potoval v Evropo, v »staro domovino«. Kot bister, nepodkupljiv opazovalec se ni dal premotiti videzu, s katerim so ga skušali preslepiti uradni krogi. Po vrnitvi v Ameriko je v svoji knjigi »The Natives Return« (Rojakova vrnitev) ostro napadel tedanje razmere v Jugoslaviji z njenim političnim in moralnim teror-
jem ter gospodarskim neredom. Ta knjiga je morda izmed vseh Adamičevih del doživela največ uspeha; že prvi mesec po izidu so prodali
50.000	izvodov, za Ameriko neza-slišno število, pozneje pa so jo dve leti šteli med best sellerje, med knjige, ki se najbolje prodajajo. Politična brošura »Struggle« (Borba), v kateri do podrobnosti popisuje rnetòde monarhofašističnega režima, je prav tako imela velik odmev, saj je društvo za zaščito političnih jetnikov poslalo tedanjemu jugoslovanskemu poslaniku v Washingtorm protestno spomenico zaradi ' nečloveškega' ravnarija Jugoslavije s političnimi^ jetniki, _ pod-
ik
mite« obvezno ' berilo na mnogih ameriških gimnazijah in univerzah. Številne ameriške revije širijo njegove ideje. Odkar je prodrl s svojim gledanjem na veliki človeški eksperiment, ki se danes dogaja v Ameriki, je izšlo o tem na stotine knjig drugih pisateljev, Adamič sam, pa je postal glavni urednik velike knjižne zbirke, posvečene problemu priseljencev. Tudi Roosevelt je vsaj deloma sprejel njegovo tezo • in ga med trojno imenoval za svojega svetovalca glede na vprašanje priseljencev. Med vojno pa se je Adamič spet'pokazal zvestega stari domovini in posvetil naši narodnoosvobodilni borbi knjigo »My
pisal/,pa šti. jp pajugfednejli amer.: native Land« (Moja rodna zemlja), riški 'pisatelji kakor. Theodore Drei-	ki'ima tem večjo vrednost, ker se
ser, Upton Sinclair, Sherwood Ani	ne omejuje, samo na dogodke pri
dersop,in drugi.	nas med okupacijo temveč pojas-
Zddj isledi’najplodòvitéjsa pišate- fijuje ' vzroke, ki so nujno morali ljeva dób% &; malega sleherno leta- "**"'*«; ar,	-Ti.Br.sia-
izidé .knji-gia. ÌSfajprej dva romspri, ■ edini .fereeno, leposlovni deli, ki ju je napisal Adamič: leta 1935 »Grandsons« (Vnuki), leta 1936 »Craddle of life« (^iihelka življenja). Pomembnejši’je prvi roman »Vnuki«, v katerem se je Adamič spet povrnil k problemu, kaj je pravzaprav 'Amerika in kako vpliva na ljudi,
V tem romanu o tretji - generaciji' slovenske priseljeniške : družine popisuje Amèriko kot deželo -senc, ljudi brez korenin, tradicij in trdnosti, Roman je pisan: v . prvi'osebi,-zakaj Adamič nam 'pripoveduje' hkrati o ljudeh svoje knjige in o samem sebi; dobimo 'ga v kratkem .v slovenskem pfévódù. Po knjigi'
»Hiša v Antigui«, v kateri popisuje vtise s potovanja v Guatemale, izide 1. 1938 najobsežnejše Adamičevo delo »Mi America« (Moja Amerika).
V tej knjigi je Adamič razvil misli, na katerih je gradil poznejše delo, z njo si je tudi pridobil naklonjenost ameriškega predsednika Roosevelta. Problem priseljencev v ZDA je obdelal še v knjigah »Fbom Many Lands«, »What’ s Your Ma-, me«, »Two Way Passage« in »A Nation òf Nations«, poleg tega je izdajal svojemu političnemu in socialnemu konceptu ustrezajočo revijo T ^ T (Trends and Tide), ki jo je leta 1948. zaradi raznih težav ustavil po svoji drugi vrnitvi iž Jugoslavije leta 1949. pa spet obnovil.
S svojimi deli je globoko posegel v ameriško javno in kulturno življenje, saj so knjige »The Native’s Return, My America« in »Dyna-
privesti do razpada stare Jugoslavije in upora • njenih narodov ne samo proti okupator-ju, ampak tudi proti domačim oblastnikom . in izkoriščevalcem.
Kot zadnja v dolgi vrati Adamičevih knjig je »The Dinner ad the White House« (Večerja v Beli hiši), v kateri popisuje ragovore med Churchillom in Rooseveltom pri neki večerji, v Beli hiši, na katero jfe bil povabljen tudi Adamič z ženo, odnose med obema državnikoma in njuno gledanje na svetovno politiko. Knjiga je vzbudila tem večjo pozornost, ker je Churchill po izidu zahteval nekatere popravke.
Januarja 1. 1949 je Louis Adamič spet prišel obiskat staro domovino — zdaj novo Jugoslavijo. Med nami je preživel nekaj mesecev, se do podrobnosti seznanil z našimi razmerami, govoril z našimi vodilnimi državniki in kulturnimi delavci pa tudi s preprostimi ljudmi, nabirajoč vtise za svojo veliko knjigo o Jugoslaviji, katere rokopis je končal še pred svojo smrtjo. Kdor je imel priliko se seznaniti z njim, ne bo nikdar pozabil lepega. visokoraslega moža, pametnega, vedrega obraza, ki je govoril slovenščino s prijetnim domačim naglasom svoje rodne Dolenjske. Obljubljal je, da se še vrne; zdaj, ko mu je prerana smrt prekrižala načrte, se lahko tolažimo samo s tem, da nas v nekem smislu ni zapustil, ostal je med nami in za nas pomembnim delom svojega dela in s svojim poslednjim pozdravom stari domovini, s knjigo,'ki ji je dal naslov »Tito«.
ROMB
Rombovo meso je zelo cenjeno. Pripovedujejo, da je bilo nekoč v Parizu glašovarije, meso katere ribe je najboljše in da je odnesel prvo mesto romb. Francozi pravijo rombu zajec. Tako je mehko in sočno to meso kot zajčje meso. Se celo slavni pesnik Horac je imel za potrebno, da v svojih pesmih, ki so ohranile pomen in vrednost do današnjega dne, dvakrat- omenja romba. Meso je mehko, listasto, mastno in nežno. Znameniti zdravnik Galen, ki je pred dva tisoč leti veljal za najslavnejšega zdravnika svoje dobe in ki ima še dandanes veljavo v zdravilih, je priporočal rombovo meso onim, ki so prestali hudo bolezen in se s počasnim okrevanjem in dobro hrano vračajo k ljubemmu zdravju. Dandanes povejo nekateri vedeti, da je romb težko prebavljiv in da je le za močne želodce. Toda za kakršne lcoll želodce naj že bo, romba ni mogoče jesti v vsakem času, kadar se komu zazdi, kajti ribiči dobro vedo, da se romb ujame le pozimi. Naši ribiči ga love s posebnimi -mrežami, ki jim pravijo škednar. Ti škednarji so dolge mreže, na rahlo razpete v morju, bog ne daj, da bi bile nategnjene. Vise prosto v morju, do en seženj od dna.
Proizvodi jugoslovanske galanterije
winiiiuittHiiiiiiiiiiiniiwiiuniHiitiiiuiiiiiHiiiiiuiiiiuiiiiiiitiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiNiHiiuMiniriiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiuiHiiiiHuuiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiuiMiiiiiiiiiHinHiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiinuiitiHiiHiiiniiiiiiiiiH	.............................................................................................tim.......i.............................n.....inumi
V. ,
»Panem et circenses!« so kričali .državnim voditeljem preprosti Rim-l/ani, ko so bili siti pomanjkanja, vojska in cvetoče kulture bogati-ryov. Zdi se,, da zahteva po kruhu (dobrem, -belem!) in zabavi še ni umrla, vse kaže, da .še bolj kot oni zapiramo oči in gremo brez cilja in skrbi — kam? Svet se vrt-i in veseli. Ples . sinoči, ples drevi, ples jutri! Danes ga priredi Aurora, jutri ga bo Medusa, potem Zveza borcev ali kdo drug. Se kulturne prireditve se ne posrečijo, če ne napovemo za konec proste zabave s plesom (za jedačo in pijačo preskrbljeno!) .. . Potem nogomet, boks,, tekmovanja vseh vrst. In Svengali! Razbijmo šipe, kolnimo, jočimo, prerivajmo se hura! Take priložnosti res ,ne smemo zamuditi! In motoristične dirke. V nedeljo ste slišali: od zore do mraka, od mraka do dne so divjali vozači po mestnih ulicah, ljudje so uživali ob smrtno nevarni vožnji, vroče sonce jih ni motilo; vse se je trlo ob cestah in proslavljalo junake dneva . . . Novi časi, novi ljudje.
Prav je, da smo veseli. Saj nam ni hudega. Delo imamo in siti smo. Kdo se ne oi pozabaval? Casi jezuitske ozkosrčnosti so minili. Ali vendarle je čudno, če vidiš, kako oče s sinčkom vred kriči v kinu, ko se na platnu stepo. Posebno pa je težko človeku, če ob tem norem veseljti spozna, da je vse to dokaz za našo skromnost, da ne rečem omejenost; kajti prav v istem času, ko so zabavišča in športna igrišča nabita, so naša gledališča, naše razstave in kulturne prireditve, so imši prosvetni domovi skoro prazni, ali pa je obiskovalcev toliko, da jih
jaliko iiu piSt-e	jfi*i je juui
VE j Pi N J E	KO
to tista kultura, o kateri govorimo in na katero so mnogi tako zelo ponosni?
Zaneslo me je. Govorim o stvareh, ki ne spadajo v vejanje našega jezika.'Kdo bi si upal soditi in reči zadnjo besedo? Kaj je staro in kaj novo?'2e v Hamletu je Shakespeare tožil: »Svet je iz tira, prokletstvo in sram, in jaz nisem rojen, da ga uravnam!« A svet je vendarle lep, še vedno urejen in teče .. . Zato pustimo modrovanje tistim, ki se z njim ukvarjajo, in solze onim, ki znajo z njimi služiti denarce — pa pričnimo z jezikovnimi pogovori!
Hitrica je naš bog: vozimo se, hodimo, delamo, mislimo, pišemo m govorimo tako, da nas prednici ne bi več poznali. Tudi časniki in radio s-i prizadevajo, da bi naročnike čimprej obvestili o vsem, kar je po svela v politiki, gospodarstvu, posebno pa športu novega. In o tem nekaj besed! Navada je, da poročajo posebni dopisniki in napovedovalci že z igrišča med tekmo ali nastopom, ali pa vsaj takoj po njem; potem zapojo telefonske in brzojavne žice ter prenašajo novice v vse štiri vetrove. Razuriiljivo je, da so taka poročila pripravljena zelo hitro in da sestavljalci nimajo nili toliko časa, da bi napisane članke še enkrat prebrali, preden jih odpošljejo. Z ato postaja jezik nam ših športnikov drugi mednarodni jezik, esperanto v novi izdaji, če hočete; razumeti ga more pripadnik
kC;«nsga koli naroda, če se nauči
tistih 50 mednarodnih športnih izrazov. Odveč bi bilo poudarjati, da vseh tujih besed, k-i so pri športnikih danes v rabi, ne moremo nadomestiti z lepimi domačinkami, kajti treba je, da prevzamemo z igro ali načinom tekmovanja tudi izraz, če ga doma nimamo. Ali vendarle je mogoče reči, da bi se dalo mar' sikje in marsikaj popraviti, če bi imeli malo več dobre volje in narodne zavesti.
Poglejmo za danes nekaj besed, ki jih vedno uporabljamo! Kako pišemo: sport ali šport; športnik, športnica ali športaš, sportašica; fiskultura ali fizkultura? Prvo besedo smo dobili pred nekaj desetletji po Nemcih, iz angleščine, kjer pomeni sport — igro, zabavo. Danes ni človeka, ki tega izraza ne bi poznal; priboril' si je domovinsko pravico in zato moramo reči: šport. Človek, ki se z njim ukvarja, je v angl. sportsman, pri nas pa športnik, športnica. Izpeljanki na -aš, -ašica nista dobri. Ali to, kar je prepovedano, privlačuje. Danes so poročila polna prav tistih tvorb, ki jih tako Pravopis kakor vsi ljubitelji lepe govorice odsvetujejo: košarkaš, odbojkaš, dolgoprogaš, nogometaš,-pinkponkaš, kajakaš, zapre-kaš, frakcionaš, blokaš, harmonikaš, popravkaš itd. Pripona -aš ni slo* venska. Dobili smo jo iz madžarščine s tujo besedo vred (pajdaš) preko hrvaščine ali vzhodnih narečij, v katerih je zelo plodovita. Da pripona ni naša, priča tudi dejstvo, du Uiiüümo 'ustreznega obrazila
-aša za ženski spol. V knjižni jezik smo morali sprejeti glagoljaša, plemenitaša, bogataša, pristaša, kajakaša. in še nekatere druge -aše, toda da bi postala ta končnica edino živo obrazilo za tvorbo novih samostalnikov (nomen agentis), je le malo preveč! Ali ne bi mogli reči: košarkar, odbojkar, tekač, frakcio-nist, harmonikar; blokaša in poprav-kaša in podobne besede pa sploh odpraviti? Tudi beseda fizkultura ni stara. Sestavljena je iz dveh tujk: fizičen in kultura, kar pomeni po naše telesno vzgojo, telovadbo. Tako pišimo tudi vse izpeljanke: fiz’ kulturnik, fizkulturnica, fizkultu-ren, fizkulturniški, če se nam zdi, da domači izrazi niso tako sočni in ne povedo toliko kakor nesrečna tujka!
Sedaj odtrgajmo še nekaj drugačnih rožic na — fizkulturnem polju. Ali na njivi, na igrišču ali na področju? Vidiš, dragi, tudi jaz ne vem, kajti beseda polje ima tako različne pomene, od katerih so eni dobri, drugi pa ne, da se bo treba natačneje izražati: orjem na polju, tekam po igrišču ( = campo sportivo), delam na tem in tem torišču.
Poglejte, kaj smo že vse po nepotrebnem spravil-i na polje: udejstvujemo se na vseh poljih fizkul-ture, branili bomo ljudstvo pred fašisti na vsakem polju, tudi danes je na polju gospodarske borbe mladina velika sila, pred mladino stoje danes velike naloge na gospodarskem in kulturnem polju; na
političnem polju, na šolskem polju, na bojnem polju, na tem polju, delavci na prosvetnem polju, na polju znanosti, na polju izobrazbe i. pd. Vse te zveze so se rodile pod nemškim, oziroma italijanskim vplivom. Prim.: auf dem politischen Felde, nel campo politico, auf dem wirtschaftlichen Gebiete, nel campo economico. • Kampplatz, campo di battaglia. V vseh prej naštetih primerih opustimo polje in recimo lepo po domače: v fiz-kulturi (v vseh vejah, panogah telesne vzgoje), v gospodarstvu, v kulturi, v politiki, v znanosti, ali pa ga zamenjamo z izrazom torišče, področje: on je na tem področju, torišču doma, on je v tem, v tej stvari izvedenec!
Navadno tekmujejo posamezniki ali skupine, ki zastopajo društvo ali vso državo. Preizkušajo svoje moči in žele osvojit prvo mesto — vse za čast in denar. Prav sedaj se ženejo po cestah okrog Hrvatske in Slovenije. Poglejte poročilo, ki ga objavlja Slovenski poročevalec dne 16. sept., in počasi, pazljivo berite! Pa ne mislite na vsebino, na jezik, na izraze pazite: generalni plasma, »miss« dirke, glavna favorita, »aut-seaderji« se prebijajo, cilj prve etape, start ekip iz Celja, skupina in-dividualcev, so »vzeli« hud tempo.. . Kaj nam pove ta skromni izbor? To, kar smo že v začetku dejali: jezik naših športnikov ni več slovenski, to je babilonščina, ki jo piše tisti, ki ne ve več, kaj je lepa materinščina, razume pa, kdor pozna tuje jezike ali pa se kot papiga nauči besed, ne da bi jih količkaj razumel. Norec bi bil, kdor bi trdil, da Slovenci tujk ne potrebujemo. A tudi tisti ne bi bil mnogo boljši, ki bi dejal, da so vse ne-
nadomestljive in da so današnji športni (pa tudi znanstveni) izrazi alfa in omega naše učenosti. In nič bolje ni, če po tujem vzorcu narejene zveze z vejicami in narekovaji iočimo od ostalega stavka — kajti, kje je zapisano, da nepoučeni posnemalec ne bo že prihodnji dan vejic opustil in zapisal, da so športniki vzeli hud tempo?!
Ali ljudje res ne bi razumeli poročil, če bi rekli: preglednica, razpredelnica, razpored, izid, mesto, položaj, junak dneva, tekmovanja? Etapa je iz francoščine in pomeni prvotno postajo, počivališče, odmor, presledek. Tu si s temi izrazi ne moremo veliko pomagati, lahko pa bi jo nadomestili z del, koš poti. Ekipa je skupina (naglas na i), moštvo, družina; individnalci " pa posamezniki. Gorje ti. Slovenski pravopis, -ki novorojenčkov v pisavi in govoru ne boš mogel sproti objavljati!. Kam boš s lemi indivi-dualci, ko -ni več prostora in ko ti že individiuum ni dobrodošel?
Res je, kar je. zapisal pred meseci dr. Bajec: »Slovenščina nam danes ni le bistri studenec, kamor si človek gre gjsit žejo ob uri oddiha, marveč nam je delovna sila, ki mora’ gpati vseh vrst delavnic in tovarne in s tem nujno sprejema vase mnogo nečistosti kakor voda, ko goni turbine in nosi ladje. Zadeva okusa je, kam gre kdo po pitno vodo: k čistemu studencu ali v pogonski tok.« Ne smemo vsega sprejeti, kar slišimo in beremo, ne dajmo, da bi nas zapeljeval dnevni tisk, ki je jezikovno marsikdaj ne-izčiščen! Pač pa segajmo po dobrih domačih knjigah, po ngših pesnikih in pisateljih, po naših klasikih ter se od njih učimo, kako moramo govoriti in pisatiI	Si St
Romb ni ribica, je prava riba. Včasih ujamejo tudi take, ki tehtajo petnajst kilogramov. Romb je kakor plošča in morski list ploščata riba in leži na morskem dnu. Tüdi v mladosti ni bil ploščat in ni v mladosti ležal v morskem blatu in pesku, marveč je plaval kot lepa mala ribica po morju. Pozneje šele se je viegel v blato in pesek ter menjal docela svojo zunanjost. Postal je ploščat. Levi bok je postal zgornja stran, desni spodnja stran. Levi bok je postal rjav, desni bel. Desno oko je prišlo na levo stran, tako da sta obe očesi na levi strani. Telo je elipsasto. Okoli in okoli obdajajo telo plavuti. Repna plavut se zdi, kot bi se z malim pecljem držala telesa. Romb je sicer ploščat, toda nikar si ne mislite, da je ozek, kljub svoji ploščatosti je še sorazmerno debel in visok. Temnejša stran je vsa posuta z bodi-kavimi ščiti.
Zanimiva je pobočnica, nekaj časa poteka ravno proti glavi, ob prsni plavuti se zakrivi navzgor in čez nekaj časa poteka zopet naravnost do glave. Usta so grozna, posebno 'spodnja čeljust, ki je dokaj večja od zgornje in jo v dolžini še nekoliko presega, prav pošastno štrli in reži. Ti znaki kažejo, da mora biti romb ropar in razbojnik. Po vsebini želodca ,so ugotovili, da je le ribe.
Leži zakopan v morsko blato iri čaka, kdaj bo prišla njegova ura in, ko pride, je gotovo ne zamudi. Tudi črve in rake jé, toda ribe so vse kaj boljšega, ribe so skoraj samo meso, kdo bi se mučil z nerodnimi polži in školjkami, ki jih je sama lupina, in z raki, ki jih je sam oklep. Romb je zvit. Cesto se napoti na izlive rek ali pa na izhode jezer, ki so v zvezi z morjem. Na takih mestih je po navadi vedno dosti blata. Zarije se v blato na teh prehodih in čaka, čakanje se mu izplača, kajti od tega čakanja je vedno sit in pod kožo se mu nabira mehka in sladka mast.
V Parizu prodajo mnogo rombov. Skoraj vsi, če ne prav vsi ti so bili ujeti na izlivu Sene, Some al ipa Some. Tam jim nastavljajo tudi dolge udice s par tisoč trnki. Na trnke pa nataknejo kot vabo trske ali slanike. Ko pride čas drstitve, gre romb vedno v plitvo morje. Tu odloži samica svoje ikre in samec jih., oplodi. Nato izplavajo iz iker majhne, lepo somerne ličinke, ki zrastejo v še lepše majhne ribice. Ko pa te ribice dorastejo, gredo na dno k svojim prednikom iri postanejo ploščate, listaste oblike. Ko se gredo drstit, gredo navadno v velikih jatah. Tam se najdejo samci in samice, ki jih kliče narava. Toda ko rombi najbolj zamaknjeni in pozabljajo na vse, tudi na hrano, takrat seže mednje človek in zmoti klic ljubezni in ohranitve rodu.
Romb je riba Sredozemlja in severnega Atlantika. Na zapadni in severnozapadni obali Evrope jih je vse polno. Tudi v Vzhodnem morju so. Povsod jih lovijo in tudi zelo cenijo. ' Ce ujamejo prav velike, jih sekajo tako kot tuna ali govedino. Cvrti v olju so skoraj nenad-kriljiva, okusna in sočna jed.
IS A P S © Nadaljevanje poročila o izvršitvi plana
jugoslovanske conè Trsta
OD 22/	f9!>i DO'28. It. 1952
Poročila vsak 'dan — ob 7.00 (ob r.etfeijah ob 8.00 X, ia.^J>, l&gk 23(00.
(Nadaljevanje in konec)
Pri napràvi beiega Vinài iž 'zdravega grozdja napolnimo od stiskalnice tekoči mošt v sode, in sicer-ne nad 9 desetink vsebine. Pri uporabi čistih kvasnic naj bo ta prazni prostor še večji.
Za kipennjem je bolje vzeti večje sode, ker je mošt v njih manj odvisen od zunanje toplote. Ker se most v njih zaradi kipenja močno segreje, ne sme biti v začetku kipelna toplota višja od 12. stop. C.
Predèn napolnimo Sod z moštom, mošt žveplamo. Vrenje žveplenega mošta, tudi sulfitno vrenje imenovano, se je izkazalo v mnogih primerih zelo priporočljivo,, zlasti tam, kjer je nevarno, da nastane nečisto vrenje zaradi razvoja škodljivih glivic na grozdju. To je posebno v letih, kadar je jeseni slabo (deževno) vreme, grozdje se kvari (gnije) itd. V južnih krajih, ker nastane zaradi visoke toplote lahko o-cetno- vrenje, bo sploh žveplanje mošta posebno na mestu. Znano je, da preneso dobre vinske kvasnice, štirikrat več žveplove sokisline kot pa slabe,' ozir. škodljive, glivice. Ža-to se -z zmernim žveplanjem mošta zadrži razvoj slabih glivic in orno5 goči razvoj dobrih kvasnic.
S poskusi So dognali, da prepreči 50mgr žveplovega dvokisa v litru Ocetno vrenje, medtem ko prenesejo .kipelne kvasnice tudi še enkrat toliko, ako so v čvrstem razvo-ju. Ako zažgemo za vsak hi soda eno tenko trščico azbestnega žvepla (4 gr žvepla), posrka mošt okoli 5 mgr : žveplovega dvokisa, Iz tega Sledi, da bo ta množina v vsakem primeru zadostovala, v navadnih primerih pa-bo zadosti,: ako vzamemo polovico te količipe. Za žvepla, nje mošta lahko uporabljamo tudi sulfitne soli; to je natrijev ali pa. kalijev metalbisulfit.
Kadar je sod dovolj napolnjen, ga zapremo s kipelno veho. Kipelna veha omogoča, da' ogljikov dvokis ali Ogljikova kislina, ki se razvija pri kipenju lahko uhaja iz soda, ne da bi, mogle vanj pohajati škodljive glivice. Kipelna veha zabranjuje tudi .izhlapevanje alkohola in buketnih (dišečih) snovi iz kipečega mošta.
Ker je Ogljikova kislina zdravju Škodljiva in bi se v njej ljudje, zlasti v globokih kleteh, lahko zadušili, je treba klet -.zračiti, kar se pa mora zgoditi previdno, to je tako, da se klet pri tem preveč ne ohladi. Ce je hladno vreme, moramo po prežračenju, ako je potrebno, tudi zakuriti.
Ce 'bi kipenje prezgodaj prenehalo, je dobro mošt pretočiti, prezračiti in nekoliko segreti. Navadno pa zadostuje,.. da ga samo premešamo in segrejemo. $ tem se dvignejo in ožive na pno. padle
kvasnice in' kipenje se zopet nadaljuje.
Pri pripravljanju črnega vina pa pustimo, da kipi najprej nekaj dni (4 do 5) V kadi na tropi, potem ga šele iztisnemo i-n spravimo v sode. Ako ga hočemo žveplati; moramo zažveplati tak mošt že v kadi.
Po .končanem bhrnem kipenju, ki traja kakih 6 do 8 dni, pričnejo padati, drože na dno soda in se vrši še mirno kipenje ali dokipeva-nje. V tem času napolnimo sode z enakitn vinom do vrha in jih zopet zapremo s kipelho Veho. Tako ostane. vino do prvega pretakanja.
Dva Škodljiva hrošča na gUgu Slovenije
V koprskem, sežanskem in goriškem
okraju sta razširjena dva hrošča. ..velika škodljivca kulturnih rastlin, ki ju ostala Slovenija, zlasti enega od teh, ne pozna. Temu hrošču bi po naše rekli Sivovrat — Capnodis te-nebrionis. V hrvatskem jeziku je Ži-logriZ, kar pa ni prav posrečeno ime.
Sivovrat je velik tršat hrošč, hrapav, črne barve 20 do 28 ram dolg. Ovratnik-je ob straneh izobčen in posut z nekakim pepelnatim poprhom. Zelo popikane pokrovke se rezko oža-jo v zadek. ,30 do 40 mm dolga ličinka se pozna po prvem velikem členku za glavo v podobi črke V narobe. Ta hrošč je južnjak, zato ima rad toplo podnebje in se nahaja v vseh deželah sredozemske kotline.
Sivovrat živi na račun črnega trna, rešelike in različnega sadnega drevja. V koprskem okraju je po vsej verjetnosti osnovni škodljivec in povzročitelj usihanja črcšehj in breskev na veliko. Sicer bom raziskovanja v tej smeri nadaljeval. V Dalmaciji je uničil skoraj vse višnje (maraske). Tudi v Italiji ga imajo za škodljivca št. 1, Pri nas opažamo! odrasle hrošče v maju in juniju. S svojevrstnim brenčanjem in naglim letom se v sončnih urah selijo z enega drevesa na drugo. Hranijo se z lUbom vej. Pogosto odgrizavajb peclje listov in plodov in napravijo tudi na ta način precejšnjo škodo. Vendar pa je ličinka tista, ki nam usuši toliko drevja. Samica odlaga običajno jajčeca pri tleh na vrat debla in debelejših korenin. Tukaj začno dolbsti široke in vijugaste rove med lubom in kambijem. Pozneje izglodajo in zaidejo tudi glóblje ‘ v leš. Rovi So natlačeno polni izgriskov. Sita in zrela 'ličinka izje večjo luknjo (gnezdo) v bližini luba, v kateri se preobrazi v bubo, iz te pa odrasla žUzelka — hrošč, ki prevrta skorjo in vzleti, da se pripravi za nov rod ali generacijo. Razvojni krog na splošno je dvoleten.
Borba proti temu škodljivcu je do danes slabo ali malo znana, predvsem bo treba organizirati množično in obvezno pobiranje hroščev. Prav tako obvezno bo treba izkopati zlasti čre-šnje, odžagati podzemni del, poiskati ličinke in odpeljati domov. To velja predvsem za koprski okraj. Nove nasade' ih mlada drevesa, ki ne kažejo znakov napa'da, bomo zdvarovali s tem, da preprečimo samicam dostop k vratu dreves. Tukaj borno Uporab-
ljali kako kCniično smrdljivo àirètru-peno snov.
Drugi -večji škodljivec med i hrošči predvsem na' Koprskem je njivski gonjač, Pentod'on punctatUs. Ta hrošč pa ne -živi na iztrebkih prežvekovalcev in kopitarjev kakor sobratje iz njegoVe družine; ampak se hrani z podzemnimi deli steblik; ločike ali solate, turšice, paprike, tobaka itd., je torej pravi rastlinojedec (fitofag).
Njivski govnjač je nekoliko blesteč, črn, zavaljano-okrogel, 29 do 23 mm dolg hrošč, razmeroma kratkih ‘ nog. Pokrovke ne pokrijejo popolnoma zadka. 'Njegova ličinka , je podobna ličinki rujàvega ali majskega hrošča. Loči se le po tem, da ima na Zadnjem zadkovem obročku na trebušni strani porasle luskice brez pravega reda.
Ta hrošč je redek v srednji ‘Evropi, zato pa bolj pogost na jugu. Na Koprskem ga je veliko. Pògostoma sem1 ga videl lezti čez dan po njivah v celi vegetacijski dobi od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Samice odlagajo jajčka v zemlji. Ličinke objedajo poleg-gori omenjenih rastlin tudi peso, korenine trte in še nekatere druge, tako da usahnejo.
Tudi proti temu hrošču ni borba lahka. Najbolje je, da sé ga pobira, kadar se orje, koplje ali pleVe. Pri presajanju sadik se le-te zavaruje s kakimi žuželkotoornim praškom, na primer gamesänom, pantakänom, katerega potrosimo po koreninah.
Josip Ukmar.
»Öd Včeraj do danes« vsak dan (ražen nèdelje) ob 14.30.
Jutranja glasba -°- vsak dan oh 6.43 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in-8.1'5).
Glasba za lahko noč 411- vsak dan ob'23'. 10.
SOBOTA 22. IX. 1951 -- 13.45	-
JùgóSIoVanska kola, 14.00 Zabavne rilelodijd, 14.35 — Bach: Klavirski koncert v D-molu, 17.30 10 Ipt revolucije; 18.15 — Skoz Svet ih čas: O radijski sluärti igri, 13.30 — Igra kmečki trio, 19.00 ; - Instrumentalna glasba, 21.00 -- Veder sobotni večer, 21.30	— Priljubljene
melodije, 22.00.^ Lahka in plesna glasba.
■ NEDELJA 23. IX. Ì951 — 8.30 — Za naše kfnetövälce '—’ znanstveni žaVod, '9.30 >‘u-. Mladinska :oddaja Žogica Nogica, 13,45 — Glasba po željah, 16.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov, 17:00 a— Melodije na harmoniki; 17.15 1—Pisan pópóldanskr koncert, 17.50 —‘ Reportaža: Savudrrjski 'svetilnik (laidi jski prornet med FLRJ in Istrskim okrbžjern), 18.15 — ' Hrvatski kulturhi prilog, 19.00 — Koncert saksofonista Srečka Dražila.
PONÉDELJEK 24.' IX. 1951	—
13.45 -- Igra oikèster Angelini, 14.35
—	Za vsakogar nekaj, 18.0Ó" Strani iz slovenske' književnosti. Razgbvor ž di. Andrejem Budalom,
19.00	— Poje komorni • zbor «Ràdio jugósìóvàiìske bone 'Tlstä pi. v." Vlada Lovca, — 21.00 — Slušna igra: F,--Erjavec- »Ni vse zlato,' kar se sveti«, 22.30 — Plesne melodije.
TOREK 25. IX. 1951 — 13.43 — Beethoven: Leonora III. .— Oiiver-tura, 14.00 — Vedre melodije, 18.00 —> Skladbe za kitaro, 18,15 — Kulturni pregled; 20.00 — G. Donizetti: Lucia di Lammermoor, opera v tre'h dejarijih.
SREDA 26. IX. 1951 — 14.00 — Pojö: sl'aVnr pevci, 14.35 — Poje slovenski sindikalni kvinie!. 18.00
—	Antonin Dvoržak: Slovenski plesi, 21.00 — ’ Suppé: »Bocc'aćcio«
—	'opereta‘v 3 dejanjih.
ČETRTEK 27. IX. 1951 — 13.45
—	PaVèl: BapHrtis in Cloe, 14.00 — Pisan pojjoidanški koncert, 14.35
—	Operetne melodije, 18.15 — Iz • Tržaškega1 ozemlja, 18*30 — Dalmatinske narodne, 19.00 ^ Operne arije poje basist Friderik Lupša.
ratuje."Ta' postaja je doslej Sz-'’ vedla več. uspeli)'. in. pomembnih poizkusov za izboljšanje živinoreje. Omeniti je: predvsem treba poizkuse za regeneracijo1 istrskih pasem kokoši, póizkus Vzgojè mlàdè jperut-hiiie'' in poiZkiiSe valjenja, £Wf£ktis krmljenja z ribjimi odpadki DOije-je isti'zavod izvedel poižRiiR gilojenja-1 s ItbihpbštnO žemljo,' ki' ji jB primešan upnerri'' dušik.
, Izvršil sg . je,, tildi iPoizfeus.iz.jf«-nimi, vrstami krompirja,, da ,se ugotovi , njìhoyp donosnost z ozirom na tukajšnje terenske in klimatične ražfnere. Za ‘ pòbi'jhrijé OIDRJMA je e izvedèh ■ tudi'1 pdižiiUs ' ‘Ižkbri'šče-ifjä ođpađkdv',1 Tei bašfanfejtLpfi’ '"ptà- . ižVodn'ji plHla oŽiToiiia njegtìvég'à čiščenja (Fe2 S3); Tùkai^riji žaVod sodeluje' tildi1 'z -žat/bdoiti za raž’iskb-vahje industrijskih' iWrttür z* 'Zir-gréliftf ina Jpóaro&ju1 vkgbjè1 A'ruA'dO donakša kot 'surbvine■' za proizvn'd-’ njo celuloze:	*
Na ppflr(j>pj,u riijarstvg .se.^ayoid Siavi pr.edjYSem ,Z: vprašanjem ,prp-mazovanja ,in konzerviranja ribiških mrež in z rejo ostrig.
p« i c : ibhrstva se 1 zavod
Df se dvigijq prašii^reja, je bilo jz Jugoslayija uvoženih preko 1.100
Mati oglasi
- S tanič ■ Rezar-iz-Padne je -25. -«a j» letos izgubila,v Trstu ;.v_ulic^ Terra Cochia .'Sobret iàfc^jJicbic S-àem jo'
razglaša za neveljavno.
gerbo gojena ..Oblak Jij.stj.na ,iz Rozarja je 23. oktobra lani izgubila v Izoli: osebno izkaz,nico. Ker jo še ni tlašla, jo s tem razglaša za neveljavno.	' 1
Ob priliki poroke tovariša Ivana Pj-imoŽIća so, darovali za Dijaško Matico v Kopru 1268 dinarjev naslednji tovariši: Rafael Bizjak, Valerij Fjirlanič, Ivan Primožič in Ivan Rupena.
Odbor Dijaške , Matice se v svojem in imenu dijakov iskrenq in t;pplo zahvaljuje darovalcem.
Uredništvo in uprava »Istrskega , tednika v Kopru. — Odgovorni «teaune Srce»» ‘Vllhär: —- Tiskala 1 tiskarna »Jadran« v Kopru
KONČANA JE DIRKA PO HRVATSKI IN SLOVENIJI
Marguillier zmagovalec — Fonlanoi, Apollonio in Kuret najboljši .mied našimi
LE ENKRAT 91 VIDEL, KAK SONCE GOR GRE
Le enkrat bi videl, kak’ sonce gor gre, bi videl, kje luna, kje zvezde blišče; al’ tema poskuša nad mano si moč, ne vem, nič od dneva, obdaja me noč. Le enkrat..,
Le enkrat bi videl višnjevo nebo, zeleno planino in belo goro, le enkrat bi videl oblak nad seboj, bi vprašai ga glasno: Se jočeš
z menoj?
Le enlfrat.. .
Le enkrat bi videi dolino in gaj, ob, blagor, veselje, ikdor vidi ta raj. Le enkrat bi videl, kak’ cvetke cveto, iftèd drugim; strup meni v prsih neso. Le enkrat .. .
Le enkrat bi videl soseda oči, bi vpraša! v očesih, kar srce taji. Svet zame ni ustvarjen, le grob si : v	želim,
le v grobu resnico in up zadobini.
Le enkrat...
PREDICA
Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo krotičUa, in tud’ ne tkalcu trgala.
Poštena je predica, in stara ta pravica, da tisto dekle kaj velja, k’ obleko vso doma ’ma. Le predi prav vesela, boš lepe pesmi pela, kolovrat pojde rad okrog bo tekla lepše nit od rok.
Boš tanko nit storila', da ne . M pozabila, kako življenje nežno je, ki kakor nit pretrga se.
Le pridno, dekle, predi prav lepo nit naredi, bo skoro smrt nit vtrgala, bo kon’c življenja tvojega. Kar si boš tu naprela, boš na večnost s sabo vzela, al’ čednost’ lepih suknjico, al’ pa pregrehe butaro.
Pred 30.000 gledalci se je v nede-'jo končala fta-Stadionu Dinama v Zagrebu sedma prireditev pledna-i rodne kolesarske dirke po Hrvatski' ih Sloveniji. Po 1219 km dolgi progi SO Se utrujeni kölesärji vrnili na štartno mesto, kjer je ža njihov trud in požrtvovalnost dočakala neverjetno velika množica Zagrebčanov, ki je enodušno vzklikala ■ zmagovalcem, inozemcem in domačim dirkačem.
Pred začetkom dirke smo pisali o možnosti zmage ' posameznih ekip. V naših" predvidevanjih smo se pa nekoliko prevarili. Mislili smo namreč", da bo letošnja" dirka zabeležila v zlato knjigo ime Jugoslovana kot zmagovalca. To se pa ni zgodi-
lo.	Zmagali so ponovno inozemci, tokratcBelgijci, ki so bili od prve do zadnje etape zasluženo nositelji Cumene majice in prvi tudi v ekipnem plasmanu.
Po Malabrocchi in Fantiju je letos Märjjuiller tisti, ki je s svojo požrtvovalnostjo, neumotnostjo in prebrisani taktiki zasluženo zmagal.
On in njegovi sotovariši iz Belgije so rešili inozemsko slavo, ker ostale ekipe se niso zares prav posebno izkazale.
Jugoslovani bi letos morali zabeležiti večji uspeh, a so jim odpovedali kolesarji velikega slovesa kot, Strain, Široni, .Poredski in drugi, ki niso bili kbs yelikim naporom in močni , inozemski konkurenci. Prišli, so pa na dan novi, mlačli kolesarji, ki bodo. v prihodnjih letih prav gotovo kos vsem najboljšim.
Poglavje zase je naša ekipa. Startala je. iz Zagreba brez kakšnih visokih ciljev. Po nékaj etapah je imela svoje člane med prvimi, tako da je kazala, da bo resen tekmec
ža prvo mesto. V drugem delu pa so naši kolesarji 'nekoliko popustili in so še morali zadovoljiti s tretjim mestom v ekipnem plasmanu, medtem1 ko v posameznem- so' 'rrtestk Föntänota,1 Apollonijà, Kureta,1 Lori-žariča in Lu'glija kar Zàdovbljivà.
■ 'Jjfajboljši med v^enil in pravo presenečenje dirke je , bil nedvomno mladi Apollonio, ki je v vseh etapah, razen v tretji, v kateri je imel nič manj kot sedem gumidefektov, bil kos najboljšim in se vedno u-vršlil med prvo desetorico. Nj'ègovb sedmo mesto v' generalnem plasmanu nam potrjuje, da od njega lahko mnogo, pričakujemo v prihodnjih letih..
Fontanot s svojim šestim mestom ni zadovoljil. Od ..njega smo pričakovali nanovo več. Saj je bil vseskozi1 do pete etape na drugem mestu. V zadnjih je pa precej popustil in tako zgubil kar tri mesta v generalnem plasmanu.
Pohvale Jvrč'den jg že; starj Kuret, ki je pokazal, da ^-požrtvovalnostjo in vztrajnostjo se da marsikaj doseči. On, ki je zasedel deveto mesto, je pustil za seboj mnogo kolesarjev- večjega slovesa.
Dobro sta se tudi jzkazala, Lon-zarič in Luglio, ki sta' igrala vlogo pomočnikov prve ‘trojice, tako da St4 'morhla skhbètì zase in za druge ’iff kljub 'teìriu1 Žašedlk zàVidlJlVl me'š’ti. :'	!	'1 ‘ 1	- '■ j
Od zaključku, lahko rgčpmo, da je naša ,ekipa.,povsem jzpolpila in celo presegla naše pričakovanje. Z novimi in mlajšimi kadri bo y priHòdrijérh letu dosegla prav gotovo šo zavidljivejše uspehe.
Konéniwplasma .sje bil:
V I J MARGUILLIER, Belgija, v urah 48(29”!,
% SIQUENZA, Franeija, po 13’07”
3.	Van Bossei, Belgija, po 19’47”
4.	Ročic1, 5. Bat B„ 6. FONTANOT,
7.	APOLLONIO, 9. KURET, 17. LÖNZÄRIC, 20. LÙGLIO, 29. SELLIÉR.' 1
V hSoštve'nem plasmanu je zmagala Belgija pred Jugoslavijo in pred našo ekipo.
MOTORISTI SO DRVELI PO KOPRSKIH ULICAH
V nedeljo je bila v Kopru Pijava »šagra« motoristov, ki so zvabili na koprske ulide Veliko 'štečilo |le-dalcev, ki. so navdušeno sledili drznim vozaččm Kopra, Ižofč, Buj in ¥rSta. Pet' od njih si je zasluženo Osvojilo častni naslov prvaka Istrskega'okrožja ža lel!ö 1951.
Mfcd hajzariimivejšb dirko dneva moramo prištevati ono v kategoriji 250 cc, v kaieri sta se' srdito no'-rlla "zmagòvàlec Spessot in Cergolj. Slednji je vozil na čelu s précèjs-rijo prednostjo do četrtega kroga, nakar ga je Spessot. ki je vozil neverjetno hitro in pogumno, dohitel in prehitel ter dospel na cilj z 21” prednosti.
V kategoriji 350 cc je zabeležiti edini resnejši padec dneva. Tržačan Pbi-Àti: je* pKdriždl1 'na -hvinelc, ki iz tržnice vodi proti Taverni s preveliko brzino, tako da' ni zmogel ovinka'. Zaključek: motorist na tla, motorno kolo pa v morje.
' Novi ’prvaki' litrskega okrožja sp postali v kategoriji 125 cc DucVpe iz Izole, v j j\.ib ' cc Stefančič Angel iž k-pprq, v' |25'Ór'cc Cergolj Julij h kopra, č oSö'cc in SÓ0 cc pa ,Stefe Matevž iz Kopra.
Naslov prvaka so si namreč osvojili samo dirkači našega okrožja, medtem ko, Tržačani, čeprav so zmagali v treh kategorijah, so startali izven konkurence.
komadov prašičev. Dasi se s tem ali 129% številčnega stanja svinjereje iz 1950; plana, leta' še ni doseglo, vendar je bila
s tem izkazana zngtna pomoč raz-vòjù pràsìéjereje v Istrskem okrožju.	,
Plan pogozdovanja je bil izvršen do konca julija na 48ha od predvidenih lOOha. V Rižani in kvar-neriji je bilo na novo posejanih 800.000 komadov drevesc ali 160% nasproti letnemu planu. Te sadike so" riamen jebe zk pogozdovanje v prihodnjem letu.
Žja ureditev, kmetijsko delovnih zadrug in izboljšanje, njihove proizvodnje so bili ustanovljeni skladi za mehanizacijo pri OLO -e- Koper in OLO •-J* Buje.1 Uvedeni so bili proižtodno 'finančni plani. Kmetijske delövne zadruge so bile napotene na 'uvedbo normiranega dela.
V zadružne domove je bilo" dò konca julija InvČStiždriih" "10;238.000 di-nkžjetl kli '54%"'predvidéne letne iii-vešticijske1 všdte, ža'‘zadružne hieVC pa 2;289.000' 'dinarjčv äli1 83‘.8% pžedVidehe fèt'ne ifivčističijske VsWte.
kibiškim zadrugam se je nudila pomoč, izposlovalo se je. dovoljenje j.a ribarjenje v jugoslovanskih teritorialnih1 vodah, posredovalo se je v Istrski banki za kreditna sredstva, ' dodeljevala so se devizna sredstva za popravilo ribiških ladij. Do konta julija so bile v glavnem izvršene pripravč za ustanovitev- ribiške šole v , Piranu.
Za cenejše izvgjänje gradbenih del se ie začel s sistematičnim uvajanjem novih metod deta v gracU beništvu, predvsem na podlagi akbfdnčga dela. "UspoSobilò se je tildi 'vččje ' šfekilo " nbvlh mlađih gkddbBhiH kadrhk. Z dtrditkijo grad-bČtfdh’'podjetij' Sö še’‘ztnk'tijšali štbo-šJČf upžaVe ih povkcaiä" š‘e je gradbena storifnošt, todb tb’Velja'pred-1 vsem'žk' gfadtiena podjetja v okrà-jü koper. Nadalje se jb' omogočilo gradbèhim pòdje'tjérh povečanje kapacitete za mizafsko1 gradbeno pohištvo.
V ta namen je bila zgrajena mizarska delavnica pri podjetju Napredak v. Bujah in pri podjetju Edilit v Izoli, kjer je bilo investiranih okrog' 5 milijonov dinarjev.
Z izvršitvijo stranskih obratov in skladišč podjetja Edilit' se je povečala -storilnost gradbene operative v koprskem okraju.
'Znatno se. je, razvil, tudi ,suhq-zen-.ni prqmet. Do konca julija je bilo investiranih v garažo Koper rti Umag 9,400.000 din. Za izboljšanje pfevöza 'potnikov SO bili ffa-bdVljeni" štirje avtobusi /tiamke Mercedes. ' Ustanovilo 1 se je tudi pbdj’étjV »Takt«, ’ ki pa v celoti riè ddšega poSlaVljenih nalog. Ptevoz-nL podjetji' V ' Kopru iti' v Bujah ižVršiljeta zé šeddj Skoro vsd’gene-rdlhà in tekoča pìtòràVilà za lastni in džugi'Vozni päik. "Organizira se pieVožhiška družba (Ždlrtizenje), ki bo' izboljšala ih olajšdia prevoz V tovornem in osebnerti prometu.
Z tl gradnjo ceSté1 Križišče—Riža-nä, aSfältirärije1'cesie'Pórtòroz, Piran, Škofije—-Sečovlje, Kaldanija—
Buje in Buje—Kračica—Portapor-ton je bil'ó" invešbirahih 20,671.000 dinarjev ali 42,5% letne investicijske" vs'òtej Polei’ t4'|a- so bili as-fàlltran'ì' ce’stìhi odcèpi 'v Pqrtprbzu, doVršila Se je' pesta Babiči—Borst in Iz-žrsila razširitev ceste v Büjah.
Izvedla so se tudi večja popravila ria drugih' okrajnih1' iri krajevnih cestah.
Za ureditev obalnega prometa se izvajajo obnovitvena dela pomola in Valobrana v Izoli. Umagu. Dahi in Novemgradu; v ta namen je bilo do korica julija tl. investiranih 11,037.000 dinarjev ali 6'9%- letnpgh plana. ' ' ”	'	‘
Obrtniška proizvodnja je bila v glaynem dobro oskrboy.gna z ra-produkcijskim materialom. Nekateri obrtniki želijo biti vključeni v pla^ ni rano proizvodnjo. Tako je bilo 12 obri nikov vključenih 1 ',v, prpjz-vodnji plan sobnega in kuhinjskega pohištva podjetja. »Stil«. Ti obrtniki so do konca julija izdelali , 50 garnitur v skupni Vrednosti , 1,070.000 dinarjev. ■ .	...	',j	,
Za. obnpyitev turi^tj,cp,ega qentra v Portorožu je bilo do konca ju-lija J tl. iriveštiranih " 47,^55.000 dinarjev ali 111% letnega investicijskega plana. Na; podlggi uspehoy te investicijske gradnje je začel »Palace hotel« v Portorožu obratovali v mesecu juliju. Qbnoyityena deia »Palace hotela« so potekala normalno. Zaostala, so le urejevalna dela hotelskih obratov, kopališč, športnih, komunikacijskih in podobnih naprav.
Ža dovrševalna dela hotela v Kopru je bilo do konca julija tl. investiranih 10,267.000 dinarjev,
letnega investicijskega d-	■
Za obnovitev hotela Meniš v Izoli, Stella-Maris in Belvede*- v Umagu je bilo do konča juiija tl. investiranih 2,800.000 dfnarjev aU
28.8^, letnega investicijskega plana.
Znatni investicijski delavnosti na podroiSju turizma jn gostinstva pa ne ustreza operativno izkoriščanje ustvarjenih mpžnosti turizma in gostinstva. Predvsem opera-, tivno vodstvo turističnih in gostinskih obratov ni vodilp dovoljno skrbi o organizaciji in kadru, kar se je v začetku sezone znatno poznalo v postrežbi. Priliv novega kadra v turistična in gostinska pod-jeja pa je na drugi strani prekomerno povečal število zaposlenega osebja, kar je v nekaterih turističnih in gostinskih podjetjih ogrožalo. njihovo rentabilnost.
Ža elektrifikacijo v okrožju je bilo do konca julija tl. investiranih 6,000.000 dinarjev. Od te vsote se je 53% uporabilo za dogradit-vena dela na vodu visoke napetosti'Crni kal J— Koper in Karojba— Efüje,'kakor tudi za dovršitev transformatorske postaje v Kopru. Ostalih 47% je bilo uporabljenih za elektrifikacijo podeželja v nizko napetostnem omrežju.
Ža obnovo porušenih poslopij na porušenem podeželju, je bilo do konča julija investiranih 4,192.000 dinarjev ali 70.5% letnega investicijskega plana.
Zpatno so se povečale kapacitete v, bolnicah. Do konca julija je bilo doseženih 131 novih bolniških postelj. S tem se je kapaciteta-, bolnic-povečala za J ,87. bolniških postelj na 1.ÖOO prebivalcev.
Ce pri tem" upoštevamo prejšnje število boiniških postelj, ki je koncem leta 1950 znašalo v našem okrožju 294 bolniških postelj, se je Skupno število bolniških postelj do konča julija 1951 dvignilo preko 500, kar predstavlja 7.71 bolniških postelj na 1.000 prebivalcev. Dela za preureditev bolnic v Pi-ranu se dovršujejo. Začela se je tudi ureditev pediatričnega oddelka pri Bolnici v Kopru. Bolnica za pljučne bolezni v Ankaranu že obratuje, vendar kapaciteta zaradi manjših dovrševalnih del še ni popolnoma izkoriščena.
Borba za večjo proizvodnost dela je*V nekaterih podjetjih dobila posebni odraz v uvajanju deia po noj-mah. Doseženi so ,že bjli znatni uspehi. Ta napredek v naši proizvodnji je, treba v prvi vrsti pripisati delavskim, svetom in njihovim upravnim odborpm. Lep primer je tovarna Stil, kjer so na pobudo delovnega kolektiva izboljšali organizacijo dela in utrdili delovno disciplino, s Semer So Znatnò zmanjšali proizvodne stroške,. Podobna akcija je Lila izvedena tudi v podjetju »Adria«, kot tudi v nekaterih
drugih podjetjih.	, ,	____
Od 1. Ì. — 31. 7. 1951. sta bila organizirana d.va tečaja, za, strokovno dviganje delavcev, v tem šola za Učence v gradbeništvu z 29. kandidati.	. ,.	.	*,t,T
Usanovila se je strokovna šola za učence v gospodarstvu slovenske narodnosti v Kopru in hrvat-sko-italijanske v Bujah. Organizira se centralna strokovna šola za učence v gospodarstvu vseh strofe Ta šola naj bi pričela s poukom v novem šolskem letu. Poleg tega . se pripravljajo tečaji v vseh večjih podjetjih; namen teh tečajev je pripraviti- .delavce za polaganje izpitov za kvalificirane delavce.
ZAKLJUČEK
IžVršeValije' 'pihria proizvodnje in plana investicij v razdobju od L 1. do 31. 7: 11)51 tl. kaže, da poleg, objektivnih ovir so tudi znatne subjektivne težave.
To pušča kvarne posledice rpred-vs.em ng-področju proizvodnje,, u Da se zagotovi izpolnitev proizvodnega, pigna do kqnca tega leta, je trgba predvsem izvesti: i pravilno kategorizacijo in razmestitev delovne sile;-,
2.	uvesti normiranje dela, predvsem akordni sistem;
, ?. postaviti.. evidenčno-anaiitično obdelavo rezultatov proizvodnje.
4.	povezati proizvodnjo s plasiranjem proizvodov; ,da bosta asortiment in kvaliteta proizvodov ustrezala- zahtevam tržišča;- ■
Pravočasno si zagotoviti surovine in si oskrbeji- potrebne investicije in tehnološki proces.
5.	Poglobiti demokratizacijo v u-pravljanju podjetij s tem, da se ukrepi za izvrševanje planskih nalog. obravnavajo na skupnih sestankih delovnih kolektivov podjetij.
...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................!!iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiffi)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiHHiij!iui!HifiÌMiii(iniiiiiiifiiiiiiiiii!i!iiHiiiiiiiii>iiiiiiiii......
Franc S, Finžgar s
-----gd—r i	—.——------------ .	-------
Jutro velikega iedna.
Ob dveh čez polnoč.
Okrog ledij setn imel lesno stisnjen pas z zaboji, na rami dvocevko. Toliko je bilo veselje, da sem občuti! udarec srca. Nobenega oblaka, nobene lise po nebesu. Sama čista, rta gosto v zvezdah trepetajoča božja dlan. In sem se napotil.
Psi na vasi se niso oglasili. Zakaj skrivnosten je bil moj korak, namfenjen skoz tesne vaške ulice v gorsko sotesko. Že je ostala zadnja hišica za menpj, skrita na koncu vasi med drevjem, pa v nobenem oknu ni zakrvavela luč za rdečim zagrinjalom. Hiše so spale in sdnjale.
Iz soteske mi je dahnil v lice òster zrak. Pa ni valovil. Še toliko ne, dp bi zdramil najtanjši brst na mladem bukovju. Tiho je plul po dolini, kako je bil potok pod njim, kakor moj korak po kolovozu. •Kot rani popotniki smo šli svojo pot. Nismo se pozdravili, ne ogovorili in ne vprašali; kam? Zato potok ni Šumel, kakor šumi ob belem dnevu tri škropptajoč polni korce mlinskih koles. Potajno je točit vodo čez skalice, da je cingljalo kakor srebrni kraguljčki. In pred zarjo razgibani zrak bi ne ganil kodra na čelu, pa me je vendar poljubljal, da je i skelelo v lice. Celo zvezde na ozki progi neba se niso ganile in se niso ùtrinjalè, a je vendar
žarelo iz njih s čudovitim ognjem, ki je gorel čislo nizko.
Edino sivo umazana pot je zdaj pa zdaj Zaječala; kadar je v temnem mraku noga predrla tanko ledeno skorijco na strjeni luži.
Ali vselej takrat je občutila moja duša, da se je dvignil božji prst in mi velel: »Pssst!« ...
Iz mračnega gozda ob levi in desni je dehlel skrivnosten vonj, duh velike noči, duh vstajenja. Srce se mi je razburjalo ob tej tajni pomladnega jutra.
Noga ni občutila grudove poti, teža skrbi je drsela Z römen, čelo Se je jasnilo, pleča so se dvigala sproščena in prsi so se širile. Začul sem jasno klic vstajenja, zahrepenelo se mi je po življenju.
»Naprej!« je vzklikalo v duši. »Naprej, to je kakor pol do paradiža!«
Tedaj se je na ovinku hipoma dvignil steber sivega dima v motnih obrisih kipel kvišku miren in re-serr.
Prebudil me je iz sanj, da sem za hip obstal in premišljal.
»Lovčevo znamenje!« sem hitro uganil. »Bojim se, da ne najdem kraja, domenjenega za svidenje!«
Opozorjen sem naglo krenil na levo in kmalu zagledal skozi goščo rdeče plamene, ki so mimo, kakor nà sliki, žareli pod stebrom dima.
Ob ognju sem zapazil svojega lovca. Na štoru je sedel, resnoben in zamišljen, kot človek, ki čaka velike dogodke. Dolgi brki so bili praznično zasukani. Tako se spodobi za slovesnost.
»Dobro jutro!« ’ ,
Loviic me ni začutil, ker sem šel nalahko in
previdno po stezi. Moj pozdrav ga je predramil. Oko je v bliskih ognja zažarelo v veliki radosti, bfki' sb se Ob smehljaju ušthre postavili kvišku kakor v pozdrav.
»Dobro jutro! Tako ste prišli, kot pride divja mačka. Sem čakat, včasih drugih strelcev na petelina. Pa je ta in oni prisopihal in prilomastil, da sem: mislil: medved dre.«
»Ko ste pa dremali!«
»Kaj? Dremal? Vso noč nisem zatisnil očesa!«
»Zakaj ne?«
»G<d skrbi, pravijo, da človek ne spi. In od veselja tudi ne!«
»Ali vas tako skrbi in veseli petelin?«
»Takole vam povem: če bi prišel k meni človek in bi me povabil: Ti, France, na svatovščino pojdeš jutri in starešina boš — in ob tistem bi prišel drug in bi govoril: Na petelina greva jutri — tedaj bi jaz starešinstvo odpovedal in šel na petelina: — Takle sem, gospod!«
»No, in kako sodite današnji dan? Bo?«
, »Snoči sem šel že opazovat. Pa se je pripeljal na tisto bukev. Starec, povem vam, da takih ni mnogo! Tako, sodim, ga dobite, kakor bi šli v kurnik ponj.«
»Bomo potlej videli.«
»Je tudi res. Zakaj stari petelini so pretkani. Po trebuhu ti zakruli, brrr — pa zleti. Vse sliši, hudiri Mladega naskakovati — igrača. Nori in brusi in poka tjavdan, da bi na lovil prijezdil podenj. Prav zares.«
»Pa pojdiva! Ne?«
Lovec se je ozrl na zvezde-,,1 ' :
»Niič se še ne mudi. Lahko se pogrejete ob ognju. Je mrzlo, da bi se mi skoro zanohlđlo!«
»Pa vendar! Rajši počakava jutra v hribu nego
tu v dolini.«
Lovec je vzel iz torbe majhno svetilko, segel po ogorek v ogenj in prižgal.
»Z lučjo 'bova hodila?«
»Je henfarto slaba pot in ledena po tem žlebu.«
Nato je poteptal ogenj,, pa sva šla.
Takoj za prvim robičem sva morala čez vodo.
»Pazite!«
Lovec je govoril skoro šepetaje, dasi je bil prej ob ognju zelo glasen. Prevzela ga je trenutna slovesnost.	,
Prekoračila sva potok — hudournik — po gugajočih se kamnih.
»Dajte mi puško! Reber je zelo drsna!«
Tudi to je govoril čisto tiho, skrivnostno. Nato
sva krenila kvišku.
Korakoma sva se dvigala po strmini. Včasih so zahreščali žeblji na sklizki poti. Vselej je lovec hitro zaobrnil svetilko, da sva se ognila poledičnih plasti in kosov /mr/lega snega, ki se' je svetil na črni zemlji kakor bele zaplake. Izpregovorila pa, nisva besedice več.
Ob hoji se je zagrelo srce. Kri je zaplakala se z veselejšimi valovi. Noga ni čuiila napora. — Zdelo se mi je, da z vsakim hipom, raste strast, da se razplameneva hrepenenje.
Krog in krog je iz zenailje čudovito puhtelo. Pa^lo ni bil vonj, ob katerem se jeseni povesi glava in človeka objame modrost — smrti, ko brodiš skoz gozd po vlažnem listju.