Stev. 292
V Trst«, v soboto 25. oktobra 1919
Letnik X1VI
v«-»k dan. udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulic« sv.	» *	štev. 20, L nadstropje — Dopisi naj se pošiljajo uređ-
aju	rsma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —
faojiat^	rr«. urednik Steian Godina. — Lastnik konsocdj UaU
Cdinori — lis* tiskarne Edinost. — Naročnina maša na mesec L 3'—, pol leta L t «•— in celo tete L 3S—. — Telefon Hredniitsa Sn uprave a«v. 11-57.
Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 10 stoltnk. — Oglasi se računajo v itrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mns po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L i'—. Oglase sprejema inseratai oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti Uprava ia inseratni oddelek se nahajata v Tišiu, ul. »v. Franoškt As 2<L
Iz Jugoslavije.
Prehrana. — Izvažanja. — Valuta.
BfcLORAD, 21. Danes dopoldne se je vršila seja in in istrskega sveta, ki >e trajala do tri mi istih. Pri »e«i so bili navzoči skoro vsi ministri. Ob cesetih le prijel k seji tudi dr. Trumbić. da se pes! m od
svojih tovarišev, ker je ob 10*30 imel oč$i ovati v Pariz. Pri seji se je razpravljalo o vpra.^anu prehrane, o katerem je minister Bukšeg poda' obširno poročilo. NafilašaJ je, da uspeh njegovega dela odvKi od rednega prometa, nakar je minister saobračala Draškovič izjavil, da se bodo .prometne razmere v kraikem temeljito izboljšale. Daije se je razpravljalo o končno vel javni ureditvi izvozne carine. V ta namen se bo skiicala anketa strokovnjakov in konsumentov. Predmet posvetovanja je bilo tu Ji vprašanje valute, o katerem je poročal finančni minister dr. Voja Veljkovič, ki je po svojem okrevanju danes prvikrat prisostvoval sen ministrskega sveta. Iz njegovih izvajanj izhaja, da se bodo naše ki one ali zamenjale za nove bankovce, ali pa kolkovale s posebnimi znamkami.
Izpremembe v kabinetu.
BELORAO. 21. V političnih krogih se govori, da
v primera preosnove kabineta vstopi v ministrstvo en Črnogorec, najbrže Marko Dakovič.
Minister dr. Poljak odide v Švico.
BELGRAD. 21. Ker bo minister dr. Poljak odpotoval na daljše bivanje v Švico, ga bo začasno .zaitopa! v resortu za poljedelstvo ministrski ■podpredsednik Biankini, v resortu za agrarno re-Jormo p1 minister Korač.
Vpokojttev Raše Miloševih
BELGRAD. 20. Kakor se doznava iz >dobro poučenega političnega vira. je vlada sklenila vpo-kojiti Raša MiloJeviča, upravitelja državnih monopolov. K:kor se je že poročalo, bo imenovan za iivega upravitelja državnih monopolov neki Francoz, za njegovega pomočnika pa dr. Uroš Stajic. Potovanje ministrov Pribičevića In dr. Kramerja.
BELGRAD. 21. Nocoj ie odpotoval z ekspresnim vlakom minister Svetozar Pribičevič v Zagreb, miroster dr. Kramer Da v Ljubi ano. Oba se vrineta koncem te*a tedna v Bel grad.
Skupština hrvatske zajednice u Osijeku.
ZAGREB, 23. Velika skupština -pouzdanika Hrvatske Nar. zajednice iz Oseka i Slavonije, održana je u nedelju Ane 19. listopada u gornjem gradu Oseka. Skupština je bila brojno posečena te joj prisustvovahu četiri Izaslanika Narodnog kluba. Predlagane bi i (primljene jednoglasno sledeče resolucije:
U prvoj odobrava se rad Narodnog kluba i želi se, da klub ostane cdlučno kod svojih zahteva.
U drvnoj predlaže se, da se sazove opći zbor svih Zajedničara. U njoj su i predloži o radu i organizaciji.
U trećoj rezoluciji izražava se želja, da se sve hrvatske stranke slože u Hrvatskoj Za-je.!n!ci na programu za rad do konstituante i u njoj da se omogući sloga svih srpskih, hrvatskih i slovenačkih stranaka. Samouprava i ravnopravnost da dodje do izražaja protiv centralizma, koji ugrožava sve socijalne, kulturne i ekonomske tekovine.
U četvrtoj se osudjuje zatomi rad Demokratske Zajednice i gaženje izjava i utanače-nja Narodnog Veća, te centralizam, koji guši sve gra-dianske slobede. Demokratska uprava izigrava prava samoodluke naroda, koji se je ujedinio u jednoj državi pod dinastijom Kara-gjorgjeviča.
Udeljenje za uvoz i izvoz.
ZAGREB, 23. Javljaju nam iz Beograda, da ge u ministarstvu trgovine osnovano odeljenje uvoza i izvoza, čiji je načelnik dr. Slokar. Centralna uprava za promet s inozemstvom kiti e izvršni organ toga odeljenja.
»Slobodna Reč« v Betgrad«.
BELGRAD, 21. Prihodnjo soboto bo začela v 3c 1 gr adu zopet izhajati »Slobodna Reč«. List 'se j>o izdaja! v obliki revije, ki bo obsegala 16 strani.
Ravnopravnost ćirilice i latinice.
SARAJEVO, 23. »Jugoslavija« donosi: Povjerenik ministarstva za šume i rude u Bosni i Hercegovini upravio je na potčinjene urede opomenu, po kojoj da ovi uredi ne slušaju naredbe o ravnopravnosti ćirilice i latinice, jer da mu, s malim iznimkama, dolaze svi spisi i podnesci pisani latinicom, pa veli, da strogo opominje urede, da se drže gore rečene naredbe gleie ravnopravnosti obaju pisama, i da u buduće dobiva ćirilicom pisane poneske, i da se ćirilici imade prvenstvo dati.
Odlikovanje predsednika srbskega Rdečega križa v Londonu.
BELGRAD. 20. Predsednik srbskega Rdečega križa v Londonu Hafting je bii včeraj spre et pri prestolonasledniku regentu v avdijenci. Pri tej priliki ga te regent odlikoval z redom belega orla H. vrste.
PODLISTEK
Za stero iriudo.
(21)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVL stoletja.
>Eh, zakaj pa ne bi dal, gospod župnik,« fe odgovoril kmet veselo, »od gosposke ni bilo ivkake zapovedi, svoje delo na polju sem dovršil kako tako, pak. kako da bi vam ne ustregel, ko ste nam kmetom prijatelj in nas te*:te in nam obvezujete naše rane.«
«!Cako ti je doma, kako žena in otroci?« je vprašal brdo vaški župnik Ivan BabiČ.
-Kar nas je krščenih ljudi pod streho, vsi smo, hvala Bogu. zdravi, a tudi radi neme živine se ni pritožiti. Njiva stoji dobro, a tudi trte kažejo lepo. Ako ne bo suše ali toče, bo tudi blagoslova; mraza se ne bojimo več. Okolo Stubice pa so slabo odrezali. Nedavno se je moj kum Matija Gubec, idoč po opravilih k gosposki v Mokrice, ustavil pri rmeni. Pravi, da jih je mraz nemilo osmodil. Vsi vinogradi da so črni. Gospa Heningovica se je na clabo oreselila. A veste-li vi. <?osj>od
Dolazak zarobljenika iz Italije.
ZAGREB, 22. U nede%» na večer došao je u Zagreb jedan transport naših ratnih suž-njeva iz Italije, B io ih je oko 700, a došli su iz zarobljeničkog logora u Milanu. Svi so obučeni u poderanim starim austrijskim uniformama. Najvećim delom su invalidi. Sada su smešteni u gradske vojarne. Neki su već otputovali svojim kućama.
Proti korupciii.
BELGRAD. 20. Iztrebljevanje. korupcije v ministrstvu trgovine se nadaljuje. Zdi se, da bo več uradnikov v kratkem odpuščenih iz službe. Izvoz se bo uredil na drug način. Strokovnjaki trdijo, da bo imelo naše kraljestvo letos okoli 50.000 vagonov živil na razipoiago za izvoz.
Povrnitev internirancev.
SPLIT, 23. Iz internacije so se povrnili v Zader profesor Parenta, Plažo vič, Frank. Vitaz in trije možje iz benkovtfške okolice. Z i-tim parobrodom je dospelo iz Italije tudi 32G naših ujetnikov.
Poniankan.ie živil v Zadru.
SPLIT. 23. Iz Zadra se poroča: Mestni prehranjevalni urad je iposlal na Reko za D'Annunzieve čete razen velike množine testenin tudi mnogo drugega živeža. Prebivalstvo Zadra vsled tega ta mesec ni orejelo običajnega odmerka testenin, kakor tudi ne drugih živežnih nakaznic.
Kako će se proeesti izbori na Reci?
REKA, 23. Galbriele D'Annunzio na temelju par. 21. rečkog statuta, koji kaže, da vlada može u svako vreme da raspusti gradsko veće i da raspiše najdulje za 4 tjedna nove izbore, i par, 36., u kojem se raspravljaju načini izbora, kao i na temelju zakona rečkog »Con-sigHa NazionaJe« o izbornom redu, raspušta postojeće gradsko veće, raspisuje izbore za 26 oktobra i sazivlje prvu sjednicu novoizabranog veća za 30. oktobra, kao na godišnjicu prve aneksije Reke k Italiji. Tomu D'Annun-zijevom aktu pripisuju Talijani veliku političku važnost, jer će se time prvo afirmirati prava volja Rečana prema Jugoslavenima, a drugo, jer je D'Annunzio opet pokazao tim aktom, da je cm pravi gospodar Reke. Medju-tim je na Reci velika struja, koja propagira, da nitko ne glasuje, dakle pasivnu resistenciju s razloga, što ne vide da će se izbori moći objektivno da provedu. Rečki »Consiglio Na-zcnale* u septembru rzradio je novi izborni zakon, kojim je isključeno 33.000 stanovnika Reke od izbora, jer nisu tobože rečki pripadnici. Reka je koncem decembra brojila u svemu oko 17.000 Rečana, a od ovili ima 11.000 pravo glasa. Tendencija je ovih izbora posve jasna. Izborne borbe uopće neće biti, ^er Jugoslaveni usled terora, morali su da ostave grad, svi koji nisu aneksionisti, neće smeti da istupe svojom listinom zbog progona, tako će ostati samo listina, što će je izraditi U-nione Nazionale Italiana« — jedna medjustra-načka t. j. aneksionistička formacija. Kao zanimivost moramo spomenuti, da u listini izbornog odbora medju 140 imena ne možemo da naajemo imena profeso-a Zanelle, koji je, kako je peznato, došao u konflikt sa D'An-nunzijem i rečkim »Consiglio Nazionale«.
Razpustitev reškem narodnega sveta.
RIM. 23. Reški narodni svet se je včeraj sestal pod predsedstvom žunana dr. Vija in sklenil, da odda -svojo oblast občinskemu zastopstvu, ki se IzvoH dne 26. t. m. Izvrševalno oblast bo vršil v bodoče upravni odbor, v katerem bodo zastopani predsednik naroinega sveta in šest voditeljev raznih upravnih strok. Tih šest članov izbere predsednik narodnega sveta. Seja se ie zaključila s klici poveVn^ku D'Anmmziju in dr. Grossichu.
Reški župan Anton Vio je izjavil, da se umakne iz političnega življenja.
Rečki autonomaši.
BEOGRAD, 23. Beograjski novinski ured širi ovu vest: Pisanj« Talijana u pariškom »Eclairu« o izjavama rečkeg autonomaško« vodje Gothardija o rečkem pitanju, dalo je povoda »Politici«, da upravi izvesno pita: ;e ministarstvu inostranih dela. Ovlašteni sm~ tim povodom izjaviti, da rukovodni princip naše spoljne politike u odnosu našeg spora s Italijom o Jadranu i Reci ostaje uvek isti, što petvrdjuju i ranije peripetije kao i sadašnja faza spora sa Italijom. Što se tiče Gothardija, jednog od prvaka rečke stranke, njegov dolazak u Beograd i odlazak u Pariz isključivo je posledica inicijative samih talijanskih autonemaša sa Reke. Ovoj akciji ministarstvo inostranih dela nije činilo niti smetnje niti pak olakšice ma u kom pogledu. Od ministara Gothardi bio je primljen samo od ministra predsednika.
D'Annunzljeva volja.
/»LavoratOTu* brzojavilajo iz Rima, 23: Poveljnik D'Annunzijo je podal zopet dokaz o svojem diktatorskem euhu. Pred volHnmt zborov?n*em je izjavil: »Recite Rečenom, da će bi oni danes ne
župnik, brez zamere, zakaj <je stara zapustila Susjed?«
*Ne vem, dragi Ilija, jaz ne vprašujem mnogo za gosposke muhe. Človek je tako mir-
neji.«
*Res je,« je potrdil kmet in pognal konja
dalje.
V tem sta prišla skazi vas pod Susjedom. Psi s o zalajali silno izza ograj, ali po hišah nisi videl luči. Seljak je pripomnil:
»Glejte, niti ene luči po vsej vasi. Pravi jazbeci so tudi v poletnem času. Saj po mojem računu ne more biti več nego deseta ura. Tako vsaj kažejo zvezde.«
»Tudi ni,« je odgovoril župnik. Ilija je zopet pognal konja in ko so se oddaljili od sela Zaprešića, je izpregovoril iznova:
»Nu, recite mi, milostljivi gospod, na kaj kaže ta izprememba? Vi ste siromaku kmetu dober, vi ste učen gospod, vi morate vedet!
to.«	*
»Ako bi vedel, dragi Ilija, bi reki!, kaj da ie,« je odvrnil župnik. »Ali, meni gospoda nič ne x>rix>ov©duieio. Gledaio me — to pra-
hoteli več, da se Reka priklopi; Italiji, da hočem to jaz tudi proti ojihovi volii!« D'Annunzijo ie morda .povedal resnico I
B RUSIJE*
Judenlčeva ofenziva ustavljena.
LONDON, 23. General Judenič se je ustavil kakih 8 miij pred Pertrogradom in pričakuje ojačenj. Bofševiške čete se medtem pripravljajo, da bi ga spravile med dva Oignja in mu (prišle v hrbet. Sedaj je jasno, da so ga boljševiki bržkone hoteli primamiti v za-sedo, samo da ga potem lažje uničijo. Zato ie naletel v začetku na zelo majhen odpor. Igra ni še odločena, toda Judenič je na vsak način v nevarnosti, ker se govori, da ima na razpolago samo 12.000 mož. Ni mnogo upa, da bi zmagal boljševike, ki so sicer izstradani, toda številno m morda tudi moralno močnejši. V malo dneh se na vsak način stvar odloči.
Z druge -strani se je zopet začelo govoriti o pogajanjih baltiških pokrajin z moskovsko vlado. Tudi angleški podtajnik le izjavil včeraj v dolnji zbornici, da so taltiške ij,;>krajine izrazile željo za pogajanja z Lenjinom. Zdi se, da nimajo tudi De-njikinove in Kolčakove čete mnogo sreče v boju .proti boljševikom. Kolćaka *?e zadel neuspeh za neuspehom, a Denjikin javlja, da je zopet zavzel Kijev, toda Moskva ie še daleč, in pot do nje postaja vedno težja, iker bo vsak čas pritisnila zima. Zdi se, da ie za letos reakciionarni udarec dokončan.
V poslanski zbornrci so včeraj mnogi poslanci protestirali proti angleškemu vmešavanju v ruske zadeve. Gurohill je zagotovil, da ne bo v par dneh nobenega angleškega oddelka ne v Rusiji ne v Sibiriji. Tudi Asqirith se je postavil na stališče IaboTistov, to je, da mora Anglija odnehati od poopiranja ruskih reakcfjonarcev bodisi z denarjem aH pa vojnim materijalom in da se ne sme vtikati v ruske zadeve.
Boljše viška ofenziva protf Poljski*
VARŠAVA, 23. Neko uradno poročilo javljaj da so začeli boljševiki energično ofenzivo proti poljskim četam in da zbirajo vedno večja ojačenja.
Promet v baltiškem zalivu in Severnem morju omejen vsled blokade.
KIEL, 23. (S.) Vsled blokade s strani zaveznikov sta promet in plovba v kanalu in v zapadnem delu baltiškega zaliva popolnoma ustavljena; samo nekoliko osebnih parnikov z nizozemsko zastavo je v prometu š skandinavskimi lukami. Po Severnem morju vozi le omejeno število ladij z nevtralnimi in zavezniškimi zastavami.
Boji proti boljševikom.
BLROLIN, 23. »Vossische Zeitung« javlja: Kakor poroča »Prizive, so dospela nastopna, poročila od ruske fronte z dne 21. oktobra: Fronta generala Judeniča: Boji v predmestjih Petrograda se nadaljujejo. Sovražnik poizkuša na vse moči, ca bi se branil. Sovražnik je dobil močne rezerve. Fronta generala Benjiktna: Boji v predmestjih Kilo\a z napredujočim »sovražnikom. V centrumu smo dospeli do železnico Orel—Tula. N-še čete so zasedle me^io Mzensk. severnovzhodno cd Orel a.
MOSKVA. 21. Uradno se poroča: biozetnske brezžične brzojavke nadaljujejo razširjati napačne vesli o položaju pred Petrogradom, tako n. or. ca je železniška zveza m-cd Pstrogradom in Moskvo prekinjena. Ta vest je popolnoma neresnična. Politični in voiaški položaj sovjetske republike je •dober in se je zadnje dni vsled velikih uspehov oroti Denjikinu znatno poboljšal. V Finskem zalivu je vse mirno. Navzlic težkemu peložain pred Petrogradom, ni nobenega vzroka, da bi bilo mesto -pred padcem. Nasprotno je prihitelo vse prebivalstvo mesta in okolice, da brani rdeče glavno mesto. Komisar velikega glavnega stana sovjetske vo ske DaniŠevskL
MOSKVA, 22. Včeraj popoldne smo zapustili Kijev. V tem odseku so <se naše čete irmeknile. Zavzeli smo Voroneš.- Čete Oenjikina bežijo proti iugu.
Poljska komisija pri Denjikinu.
ODESA, 23. General Denjikin je v Taganrogu sprejel poljsko misijo, kateri je naznanil, da se njegova vlada ne zanima za Galicijo do Zbrucza in da r.e ^reml po aekdai avstrijskemu ozemlju.
Boljševički napadi odbiti.
VARŠAVA, 23. (S.) Sporočilo poljskega vrhovnega štaba pravi: Boljševiška fronta: Napadi, katere ponavljajo boljševiki v okrajih južno od Po-locka. so bili krvavo odbiti. Severno cd Borisova so naši oddeAki z nepričakovanim napadom pognal: rnečne bcljševiške čete' v beg; ujeli smo 60 mož !2r zaplenili 2 topa in 2 strojnici.
Kz Romunske.
Danev odstopil.
BLKAREST, 22. Agencija Daciai javlja iz Sofije, da je bolgarski finančni minister Danev odstopil, ker je njegova stranka sklenila; da ne vstopi v vladni blok. Te dni pričakujejo tudi ostavke vsega kabineta.
Romunska politika na Madžarskem.
BUKAREŠT, 23. Romunsko vladno glasilo po-u-zarja, da se še nobena merodajna oblast ni ba-viia z vprašanjem personalne unije z Madžarsko. Proti vzpostavitvi monarhije na Madžarskem v
vim samo tebi — nekako postrani, ker sem vam kmetom prijatelj.«
»Vem,« je potrdil kmet, »ali, Bog že poplača tudi njima — je ga mrmral bolj tiho.
»Da, v Boga zaupajmo, sinko,« je rekei stari duhovnik mirno,- »ostajajmo v prav*
meri, ko je dobro, n ** izgubljajmo srca in pameti, ko je sin. Srednja pot je najbolja. Je tudi na njej jarkov, kamenja in trnja — ali:
v katerem smrtnem življenju ni nesreče? Nu, mirna duša ve, da vsako dobro in vsako zlo ima na svetu svoj konec in da vsaki dan ne pokajo gromi. Božji sm je nosil svoj križ, nosimo ga tudi <nil<
-»Eh, milost vaša,., je zasukal kmet glavo, »nanosili smo se ga tudi za dva Človeka.«
»Vem,« je prikimal župnik, »ali Bog da, da bo tudi dobro. Ce si potrpežljiv, si rešen.«
y>Ali, ta potrpežljivost že predolgo traja; en gospodar nas meče drugemu v roko, kakor da smo turšični klasi, a vsakemu ostaje v roki nekoliko zrna. in tako izhajamo le siromašno. Heningovci nam ne pijejo ravno krvi, toda verujte mi, ljudje ©o vaseh «o ozlovoljeni.«
(Dalje.)
Romuniji ni pomislekov, v kolikor ne prihajajo v poštev Habsburžani.
Iz Madžarske.
Izjave madžarskih strank.
CURIH, 22. Vse madžarske stranke, razun socijalistične, so se izjavile v prid povrnitvi monarhične vladavine. Najprej bi prišel do oblasti nadvojvoda Josip s .pomočjo vladnega načelnika Štefana Friedricha. Mihael Karoly je izjavil, da se postavi proti monarhični vladavini. Anglija dela na to, da bi se postavil na madžarski prestol princ Teck, dočim je kandidatura princa Otona sedaj že pozabljena in zapuščena.
Izročitev Bele Kana.
BUDIMPEŠTA, 22. *Az Est« poroča s kompetentne strani, da ;e prišel odgovor avstrijske vlade glede zahteve, da se izroči Bela Kun in tovariši. Odgovor poudarja, da obtožba ni dovolj dokazana, vsled česar prosi za nove dokaze. Ogrska vlada je Še pred odgovorom avstrijske note poslala ogrskemu poslaništvu na Dunaju nov dokazen materi-jal.	__
Iz Nemci 3.
Gradivo / predzgodoviiti vofne.
BEROLIN, 22. Prvi pododsek »parlamentarnega odbora za preiskavo glede vojne krivde je zsaslišal Karla Kautskega o njegovih predlogih glede nabiranja dokazilnega gradiva o neposredni pred-■zgodovini vojne. Po triurni, temeljiti razpravi -so se določila vprašanja, ki se bodo stavila odgovornim državnikom in ki se tičejo dogodkov od sarajevskega atenteta do voine napovedi. V približno 14 dneh bo začel preiskovalni odbor zasli-šavati osebe, o katerih je znano, da so dobro poučen ev
Zborovanje zveze nemških kovinskih delavcev.
BEROLIN, 22. »Vo&slscbe Zeitung« poroča iz Stuttgarta: Zveza nemških kovinskih delavcev je imela zborovanje, na katerem ie sprejela resolucijo, kjer se pozivljcjo delavci vseh držav, naj delujejo na to, da su ukine blokada, ki je naperjena proti boljševiški Rusiji. Obenem se zahteva od nemške vlade, da nemudoma stopi v diplomatske in gospodarske odtiošaje s sovjetsko Rusijo.
Odgovornost za nadaljevanje vojne.
NAUEN. 23. Kakor že poročano, se je sestal v torek dopoldne drugi pododsek preiskovalnega odseka nemške narodne skupščine, čigar naloga obstaja v tem, dognati koliko je bilo med vojno možnosti za mrr in krivdo na popolnem izjalovljenju mirovnih stremljenj, zlasti Wilsonovih. Seje so se poleg članov odseka ufeležili zastopniki domačega in tujega časopisja in nekateri znani diplomati.
Zarota v Strassburgu.
LONDON, 23. V Strassburgu so odkrili zaroto ■za nevtralizscijo AJzacije-Lotaringije. Trije zarot nlki so bili aretirani. En voditelj strokovnih or gcnizicrj, en bivši alzaškolotaringijski poslanec in en francoski socialist so baje v zvezi s t-o zaroto
Zborovanje narodne skupščine.
BEROLIN, 24. (S.) Narodna skupščina je proučevala proračun ministrstva za zunanje za-deve. Miiller je izjavil, da se pri zbiranju funkcrjouarjev ne sne ozirati na n^hovo pekolenje. Treba je narediti v inozemstvu ytis, da ie republika v Nemčiji utrjena. Miiller ie pristavil: Ne bomo si polagali računa za trde posledice vojne; plačali bomo. kar zmoremo in ne več. Rekel jc, da so za nemško socialistično vlado največji sovražniki Lundendorf in njegova garda, ter tdodal: Naučiti se moraino izooznavati dušo inozemskih narodov. Glemenceau je nekega dne rekel: »Mi smo gospodarji « To je ton. katerega nismo bili navajeni niti od pangermanistov in ki se slabo strinja z zvezo narodov.
BASEL, 24. (S.) V narodni skupščini je izjavil Miiller v svojem govoru, da hoče Nemčija mir in da mora .vsled tega odtegniti nemške čete iz baltiških pokrajin; izrazil se je. da ne cdcbTava br-zo:avke, ki jo je Von der Goltz poslal .polkovniku Bermondu. Končno ie izjavil, ca se morajo ohrani dobri odnošaH s sosednimi državami. Pfeifer je vztrajal pri predlogu, naj se vzpostavijo diplomatske zveze z Vatikanom.
Švica in zveza narodov.
NAUEN, 23. Švicarski zvezni svetnik Galon der ;e govoril v Baslu pred tisočglavo množico in se je zavzemal za zvezo narodov. Dejal je, da smatra zvezo narodov za poskus rešitve svetovnega probipma.	_
Iz Avstrije.
Dunajske šole zaprte radi pomankanja premoga.
DUNAJ, 27. »Achtuhr abendblatt« javlja od verodostojne strani, da bodo vse dunajske šole radi pomankanja premoga zaprte od 13. novembra 1919. do 15. februarja 1920.
Manjšinske šole.
DUNAJ, 22. Župan Reumann je objavil v današnji seji občinskega sveta dopis državnega podtajnika za pouk glede sestave in postopanja preiskovalne komisije za manjšinske šole. Naloga komisij, v katerih bosta tudi dve češkoslovaška zastopnika, Lo ta, da se takoj ugotovi število šoloobveznih otrok z avstrijskim državljanstvom, ki so češkega jezika in ako bodo dani predpogoji za ustanovitev šole s češkim učnim jezikom v zmislu državnega zakona o ljudskih šolat, naj se takoj vršijo poizvedbe radi priprave šolskih prostorov.
Avstrija in delovna konferenca.
DUNAJ, 22. Državni urad za socijalno pravo poroča, da nemiko-avstrijska vlada n» bo poslala zastopnikov v Washington. Mero-dajni so za to financijelni razlogi, kar bi z oz:-rom na nizko stanje avstrijske valute stalo potovanje ene osebe 200.000 kron.
Delovanje narodne skupščine.
DUNAJ, 23. Narodna skupščina je sprejela v drugem in tretjem branju predlog državne vlade iglede izpremembe eksportne akademije na Dunaju v visoko šolo za svetovno trgovino, nadalje zakon glede razpustitve generalne inspekcije državnih železnic in dodelitve poslov te inspekcije državnemu uradu za promet. Na predlog predsednika Boitza sklene skupščina starviti z ozirom na nujnost na današnji dnevni red (predloga državne viade glede zakona o državni otoški in glede
izrednega liudskega štetja. Poročevalec dr. VVeis-kirehner utemeljuje predlog o državni obliki in poudarja, naj se razveljavijo snmo one določbe zakona z dne 12. novembra 1918 in zakona z dno 12. marca 1919. ki nasprotujejo mirovni .pogodbi'. Posl. dr. Viber je nasprotoval temu. ,<da se je opustilo ime Nemška Avstrija. Po debati sc je sprejel zakon z dvetretjinsko večino v drugem in tretjem branju. Posl. Hafner je poročal o zakonu ljudskega štetja. Posl. Stricker predlaga, naj se sprejme v listine za ljudi ko štetje poleg rubrike občevalnega jezika tudi rubrika glede narodnosti in naj bo »dopustna izjava k židovski narodnosti, ker židie ne pripadajo nemški narodnosti. Državni kancelar dr. Renner je izjavil, da je iz upravno-tehničnega stališča v vprašanju ljudskega štetja odločilen občevalni jezik, ne pa materinski jezik Brezpogojno mora zahtevati, da se pri Ijudskeml štetju navede občevalni jezik. Samo ob e?eb! je umevno, >da more biti narodnost različna od ob-Čevalnega jezika. Dosedaj je znana samo židovska konfesija. Posl. Hirber je podpiral Strrckerjev ipredlog, ker se more dati vsakomur pravica izjaviti se za židovsko narodnost. Državni kancelar dT. Renner je odgovoril, da bo še mogoče, meritorično odločiti v tem vprašanju, ko se bo vršilo redno ljudsko štelie. Pri gl-asovanju le c!a-sovalo 25 poslancev, med term vsi člani velenem-, ške zveze, čehoslovaški poslanec tn pet krščan-. skih sccirateev za predlog, 4S poslancev le glasovalo proti predlogu poslanca Strielterj-a. Zakon o ljudskem štetju se je spreiel v drugem in tretjem branju. Na dnevnem redu prihodnje see jQ .poročilo državneira tajnika za finance o gospodarskem in financijelnem vprašanju.
Zavezniška komisija za odškodnino na Dunaju.
PARIZ, 23. Iz Pariza sta odpotovala na Dunal francoski in angleški član za Avstrijo določenega pododseka odškodninske komisije, kontrolor M a ir-clere in Sir VVilliam Goode. Amerikanski zastopnik bo prejkene polkovnik Smith. ki se Še nahaja na Dunaju. Za italijanskega zastopnika je bil imenovan Trovati.
Aretacija komunista Ruegga.
DUNAJ. 23. Tukaj so aretirali komunista Ri'iar-da Ruegga, ki je pod napačnim imenom bival v stanovanju znanega dunajskega komunista Pavli Friedlanderja. Pri Rueggu so našli listine, iz katerih je razvidno, da so j*a iposlali na Dutw! nemški špartekovci v politični mkviji. Z Dunaja je na« meraval odpotovati v Rim.
Komisija za ureditev prometa.
DUNAJ, 22. Danes popoldne se je v d»v2av* nem uradu za pramet veled zahleve ententa sestala komisija za promet. Navzoči so ibill zastopniki držav, ki so nastale na ozemlju bivše monarhije. Ugotovilo se je, da jc poinan-kanje premoga povzročilo tudi nedostajanj« vagonov. Pred prevratom je imela Avstrija 300.000 vagonov.
Mirovna konferenca.
Delovanje vrhovnega sveta.
PARIZ, 23. Eno izmed najvažnejših balkaiH skih vprašanj, s katerimi se bavi vrhovn! svet, je getovo vprašanje sovražnih bank v Carigradu. Finančni odber je predlagal, naf se sovražne banke v Turčiji postavijo v bodoče pod nadzorstvo. Crowe je naglašal, da so zavezniki s Turčijo še vec'no v premirnem stanju, in da so torej upravičeni ukrepi v svrho zavarovanja proti skrivanj« vrednostni« s strani Nemcev.
—	Na prošnjo turške vHde je vrhovni sve! sklenil dovoliti esobju turškega poslaništva ni Dunaju povrnitev v domovino.
—	Grki so zahtevali, naj se vključi v mirovno po£cd)bo z Madžarsko klavzula, ki do« loča, da se mora povrniti imetje pravoslavna občine v Budimpešti.
—	Jugoslovani so zahtevali, naj se prtkl;uč Jugoslaviji madžarski rudnik pri Peči, tod Tittoni se je uprl temu predlogu, češ da je tt edini madžarski rudnik, a Jugoslavija da }e dobila po bolgarski pogodbi zadosti rudnikov.
—	Romuni so zahtevali zastopstvo v kom!-« siji za odškodnino. Odgovorilo se jim ie, da s<j ustanovi po uveljavljenju mirovne pogorJb« medzavezniška komisija, po kateri tbodo lahfeo zastopani v komisiji za odškodnino.
—	Končno je vzel vrhovni svet na znanje, da se je spustil v Kovnu neki nemški zrakoplov, ki je bil na poti v Moskvo. V zrakoplovu sta bila dva nemška pilota in trije potniki, med temi en Nemec in Turka.
Pripombe bolgarske vlade k mirovnim pogojem.
PARIZ, 24. (S.) Polkovnik Henri je izročil tajništvu mirovne konference tri spise predsednika bolgarske delegacije Teodorova, kj vsebujejo razne pripombe s strani bolgarski vlade k mirovr:m pogojem, ki jih je ententđ stavila Bolgariji.
(z Francije. ^
Za ustavitev sovražnostL
PARIZ, 23. (S.) »Journal Oificiel« objavi^ besedilo zakona, ki določa dan za ustavite* sovražnosti.
Izvršitev smrtne kazni Lenoira.
PARIZ, 24. (S.) Izvršitev smrtne kazni Le-noira se je določila na danes.
FARIZ, 24. (S.) Smrtna kazen. « katero fe bil obsojen Lenoir 8. majnika zaradi občevanja s sovražnikom, se je izvršila danes cA 7.04 v Vincennesu; obsojenca so morali med potjo podpirati orožniki.
Iz Amerike.
Pridržki ameriškega senata k miroval pogodbi.
WASHINGTON, 24. (S.) Senatova komisija za zunanje stvari je odod>rila 5 novih pridržkov k versailleski pogodbi. Pridržki so naslednji: i- Zedinjene drŽave si pridrže popolne svobodo delovanja glede zadev, ki se tičejo Šantunga. 2) Ureditev trgovinskih dogovorov med Zedinjenimi državami in Nemčijo, katere sestavi pripravljalna komisija, mora biti odo-ibrena od kongresa. 3. Kongres določi, ali naf prispevajo Zedinjene države k stroškom
V Tnl«v a AjUfeTM*
tm*	fe M	Ifi
4j Glefe
\\lai* se	Atium «ti».
g i pridržuje kongres pravice, dxpmr^H ifbo
silo v slučaju, da H K	dr-
4(lx& eapletle v vojno ali da bi bile ogroienc *>d ?dem. 5, Aaneriškl podaniki shi^o nndalje-
»aH ia ohranili trgovinske in finančne stike s podaniki drugih držav, tudi v ilufMih »15 e.
d en j h v Č|, 8 mirovne pogodbe
Wnsomi jre na norce.
WASHJNQTON. 24. (S.) Zdravstven« W<l<ona se večino boHs?.
stanje
<iao k trm veo tadi i vsaj nekolftco pr? vibeti rmUtvi	vpraSaaja.
Domače vesti.
Sej« pflHtJčnega društvu »Edinosti« se bo vršife v tTttJo, 12. novembra t. 1.. ob 25 v Narodnem do-v Ti stii. Vabljeni sa \ go^adje odborniki in pn nfe fezitim:rani sostje. Radi sestave dnevnega reda prosim. da odseki in posamezni odborniki j pravočusno naznanijo svoja .poročiia. Predsednik.
Izpremetnba prifntita. Z dovoljenjem generalnega civilnega komisarja je izpremenif Edvard Miil-ler, rojen 13. novembra 1895. In pristojen v Trstu, *voi priimek v Micitelli ; nov priimek dobi tudi tije^crva soproga SUvija, rojena Tcrrachinr. Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo, 26. t. m..
Vi Anglije.
španski kralj ▼ Londonu.
i_QNJX)N( 24. (S.) Nocoj je prispel #enikftfj*ta dve predstavi. Popoldne ob 15 se zadnjič po-kralj,	j ?>ovi krasni igrokaz v petih denmHJi »Bratje sv
i Bernardam Za to predstavo si je nabavilo gleda-| -iSko vodstvo krasne kostime in nove kulise.
Zakotji načrt aied« inuzeuuev.
LONDON. 34. iS.) Cuoptsi pravijo, da v parlamentarnih krogtii ne verjame, da bi včeraj-lole Vasovanje v doJjnli zbornici, -pri k*ter«m te Ostala v!ada v nianjžini. moglo imeti resne fične posfedise. Smatra se. da bo razpravljanj? 0 zakonskem načrtu glede hiozemcev nadaijevito futrf. Nekatere osebe menijo, *Ia je mogoče, da poda Sbcrt. taktik za notranje stvari, svojo demisijo.	____________
D' Annunzijeua slava bledi...
Članek lista Corriere della Sera-, v katerem svari D'Artnu»ziia pred neslanimi dejuiji le besedami in v katerem -.pravi, da bi hilfi IcaJca abu$aa pustolovščina največja nesreča Ca Italijo, je naredil po vsej Italiji velik vtisk. *-Cerriere« je v članku samo namignil, da bi tnoralo italijansko časopisje vendar protestirati proti tako ^neucnaum^ in neslanim« DAsmunizijevian izjavam, ki kvarijo ugled Italije v zimanjetn svetu, ki mora na ta na-tin smatrati, da italijanski narod ni politično Zrel, — in že se čita po vseh italijanskih listih poscedek njegovega članka. Vsi mu priti-fujejo, vfi so naenkrat na njegovi stranit rti, tudi tisti, ki bi bili prej obsodili v smrt vsakogar, kdor bi si upal vreči tudi najmanjšo senco na D'Anminzijevo pesniško in vojalko slavo. In danes? — V italijansko javnost pri-iiaja počasi zavest, da ne živimo več v srednjem veku, v viteških Časih... Počasi *ricer, toda prihaja. Pred nekoliko časom bi bil D'Annunzio lakko mirno stopil pred Italijo 4n vprašal: »Kdo si upa prvi pobrati kamen In ga vreči s^ame7» Našli bi se bili i!c«r nekateri, toda njihov glas bi se bil izgubil V gromkem kriku; »Vsi smo s teboj I« Koliko iskrenosti je bilo v vsem tem bojnem kričanju, nam dokazujejo sedanji dogoditi. Seda), ko je prvi list, ki je dvignil svoj g!as Zr D'Anmrnzija, javno obžaloval svoj Čin, — sedaj prihajajo drug za drugim, bojazljivo sicet, 7. belimi rokavicami, ponižno in obzirno, toda prihajajo. Večina si še ne upa na dan s bvo-jimi misli in se omejujejo na prkrbčitev rezkega »Corrierovegaoc članka brez vsake pripombe. Tupatam se najde list, ki stopa ia *a korak dalje nego Corriere«.
Tako piše med drugim rimsku »Tribuua*, •ki je ena med prvimi iposnela »Corriejrov* članek: x-Ntso nam še prišli pred ©Bi val ti proglasi in pogovori, o katerih govori milanski list. Prišel je k nam v teh zadnjih dn«h samo en proglas grozilnega značaja, ki uvaje na Reki smrtno kazen, proti vsakomur, kdor bi bil proti Reki. Ogromna coprineaoat iege proglasa je morala postati jasna vjakomui, tudi manje poeornemu čitatelju. Ta preglas bi lahko postal grozovito orožja v rokah ti stih, ki zanikajo itaHjanstvo Roka, kar »v mesto, ki fe pokazalo toliko Junaška Želja ar priklopitev k materi domovini in za ohranitev sroMa ltalfcanstva, bi taki ukrepi gotovo ne MU potreboL« (Pr»esli amo ta atavak dcslovao fz »Tribune-, čeravno »mo prepričani, da bi bolj odgovarjal resnici, če bi se glasil: ...ker v mestu, ki je bc|c pokstfalo itd Pr. ur.) Če bd bil ta ukrep ukrenjen prot: narpr«tn.iixcm, ali Že huje, preti o«obam, ki se ne strinjajo z dosedanjo ureditvijo, nadaljuje »Trirbuna-, bi bil pa pretiran In bi kazsl ne kako nervoznost; v tako kočljivem pdožaiu pa je potre^aa največja rednost, ki prihaja o<? pr^^^e zavesti pravice. Nihče ne ve ibolj'e od D'Annunrzija, ki jo je sam proslavljal, da je bila rednost najizrazitejši značaj Garibaldi jeve duše, naj\Tzvišene;ša krena njegovom-frn?škem« dithu. D'Annunzio in nje^o-vi junaški fccje-vniiki, ki so skupno žnjira prevzeli veliko odgovornost za to podjetje pred Italije in za Italijo pred svetem, bi morali biti prvi. ki bi spoznali in občutili meje, do katerih se-*a ta odgovornost. Naše mnenje je tole, zaključuje ^Tribuna.: V reškem vprašanju so-vsi Italijani, vredni svojega imena, sloŽnt, brez c~z:ra na žrtve, ki nam jih nalaga in nam jih še naloži ta zadnji diplomatski boj. Reka je za Italijo simbol sloge v najvišjen-narodnem čutu; toda ravno zato ne sme prit iz Reke nič, kar bi moglo uničiti to slogo ln vreči državo v žalostne notranje boje.«
Veseli nas to dragoceno priznanje ne morda radi škodoželjnosti, zaradi razočaranja, ki ga ie doživela italijanska javnost, ker smo prepričani, da bi se italijanska javnost razočarala v veliko večji meri, Če bi se našel poštei: človek, ki bi ji povedal, zakaj se tako zagrizeno bojuje.
Tržaška kmetijska družba.
V zadn em času se ie pojavila v naši gornji okolici kuga v gobcu in na parkljih. To je boiezen. Ijitere se vsak kmetovalec najbolj boji ter s strahom in trepetom posluša, če mu sosed bližnje vasi Tove. da je v njc,?ovi vasi kužna bolezen v gobcu in na par kijih, kajti danes ve vsak otrok, da Je ta strasna bolezen grozovito nalezljiva, ker se ie o njej že sto in stokrat pisalo in predavalo. Ta kužna bolezen se prenaša navadno po osebah, ki prihajajo iz okuženih krajev, čestokrat tu;dl po :akih. ki nrso brli niti v hlevu, ampak so samo šli po cesti in stopili na sled, koder je hodila bolna živina na pašo aH k ire-pajališču. Najčešče pa prenašajo to bolezen mesarji ki potujejo po raznih krajih k?npovat živino ter pripeljejo včasih nevede bolno živino v druge kraje. Vzrok bolezni je gljivica, ki se u-aseli v gobcu, na sluznici m jeziku ter na -smrčku in parklji, včasih tudi na vimenu In sescih. Ta gi ivica se jako hitro pomnožnje ter povzroča na mehkih in sl-uznatih delih živinskega ielesa smojne mehurčke, ki se rszpokajo, in tekočina. ki se izceja iz njih. okužuje vso okolico, kjer se naha.a bobia živina. S4ine, ki se Izcejajc iz gobca bolne živine, okužujejo krmo, stelio. vodo in obleko ter obuvalo vsakogar, ki pride žnjo v dotiko. Kamor stopi taka živina, je že okuženo. in okužilo se bo prav gotovo vsako živinče ki hodi po isti cesti ali se pase na istem pašniku ali n;pa>a pri istem studencu. Zalo bi bilo treba gosebno paziti na to kužno bolezen ter se ne bi melo dovoliti, da ljudje iz krajev, kjer razsaja bolezen, prehajajo v zdrave kraje ali pa hleve, kjer je blago še zdravo. Gnoj Iz okuženih hlevov ;e treba vlagati na poseben prostor ter ga razkužiti z epneno raztopino. Tudi je rreba paziti, da snajoica ne odteka na dvorišče. V času ko razsaja bolezen, je treba -držati pse, mačke in kokoši zaprte, ker prav lahko prenašajo bolezen. Sploh bi bilo dobro zapreti obolelo bla^o, hlapca, gospodarja in vse. ki so prišli v dotiko z živino m hlevom za paT tednov, kakor se to dogaja pri nalezljivih človeških bolezni. Takof, ko se opazi pri živini mrzlica, slinjenje neješčnost in otekanje gcbene sluznice, je treba bolezen takoj prijaviti oblasti ter držati obolelo žlvinče zaprto, da ne more priti v dotiko z zdravim blagom. Oboleli ži-Jo je po našem mnenju edina pot, ki vodi ne vini naj streže sanlo ena Oseba, katera naj se do-
Vsled tega je torej
naše veselje omejeno.
Drug je vzrok našega veselja! *Corrierov» članek nam je dokazal, da je dostopen treznemu premišljevanju ne samo del italijanske javnosti, o čemer sicer nismo dvomili, temveč tudi del italijanskega časopisja, o čemer smo pa dvomili. Naša želja je torej, in mislimo, da izražamo s tem željo vseh resnih Italijanov, da bi »Corriere* uporabil svoj ugled, ker so zadnji dogodki dokazali, da ga ima. tudi na drugem polju- Prepričani smo, da se mu posreči odpraviti edino oviro, ki stoji na poti rešitvi reškega in sploh jadranskega vprašanja: poman kanje volje za sporazum. Ker če bo volja, bo tudi dejanje. »Corriere« naj bi torej naredil svoje v Italiji, in našli se bodo gotovo- ljudje, ki si bodo nadeli isto nalogo pri njeni sedanji nasprotnici Jugoslavif
Zve čer ob 20 se ponovi Rudolf Str^ussova komedija v treh dejanjih »Skiedulizniki« (»Zlata skleda*) z Silo in BolesTavskim, ter gč. Mezge-<jevo v glavnih ulogah. Ta fina satira je žela na Četrtkovi premijeri, zbog svoje velezanrmive in aktualne saovi obilo priznanja. Vstopnice in se deii za obe predstavi so v predpredaji pri blagaj-ntčarki v veži -Narodnega doma
—	Gledališko vodstvo se tem potoni najtopleie zahvaljuje vsem onim, ki so se odzvali njegovi OTOšnJi in so darovali različne predmete za uporabo na odru. Da bi našli mnogo posne.malce v! Vsak. tudi na^icznatnejši predmet je dobrodošel. Darove sprejema bi2gajničarka, ali pa pošlje gledališko vodstvo na doin nonje, a.ko se rmi sporoči «sslov.
Z Nabreihi*. V nedeHo, 36. L ni. ob 15 se bo vršfr občni zbor Javne ljudske knjižnice v prostorih bolniške blagajne v Nabrežini. Javna ljudska knjižnica je tekom vojne izgubila vse svoje .premoženje. vredno do 10.000 lir. Ker se pa doznava, da Imajo društveniki ter drugi ljudje knjige, ki so last gori omenjenega društva, se naprošajo, da jih nemudoma vrnejo. Knjige Javne ljudske knjižnice so raztresene povsod, posebno v sosednih vaseh. Naprošajo se dotičniki, ki Jih imajo, da jih nemudoma vrnejo. Knjižnica inta svoje društvene prostore v hiši bolniške blagajne v Nabrežini. Ravno tako se naprošajo tisti, ki imajo knjige društva Vzajemnost, da 'jfih oddajo knjižnici. Lepo in koristno ddo bi napravili posamezniki ki razpolagajo 'Z več knjtgamf, da bi knjižnici darovali in odstopili nekaj knjig.
Mestna zastavljalnica. Oanes zjutraj in <popol-dne se bouo prodajali razni nedragoceni predmeti serije 144 od št. 1901 do št. 3100, perilo in oWeke.
Neprijete« ofcisk. Nočni gostje i>o obiskali preteklo noč buiet Josipa Dreiia v uJ. del Bosco 1. Ker so dobili' vrata zaprta, so vstopili po nekih drugih vratih na dvorišču. Privoščili so si marsikaj. odnesli vsak svoj del in »pestili lastniku račun za 1576 Hr.
—	Drugi obisk je veljal Emiliji Mihelovi. stanujoč! na trgu Sv. Ivana I. Niso hoteli motiti ljudi po noči, temveč prišli so včeraj opoldne. Miheio-va ie bila slučajno odsotna. Tatovi so udrli vrata ki odnesli iz stanovanja nekaj ženskih oblek, vrednih 960 lir.
—	Tudi barako Josipa Picchettiia so obiskali včeraj neznan« tatovi in trkradli 3 pare eevtfev, vrednih 150 lir.
—	V kabino v zdi gala št. 81 v prosti luki so vdrli tatovi, ki so odnesti za 200 Ur raznega ocodia. last Josipa Cigoja.
»Zapisati« so včeraj radi hitre vožnje 4 civilne in 4 vojaške šoferje.
Napad. Ko je šel preteklo noč Josip Lenazzi, star 30 let, stanujoč v ul. S. Apollinare. iz kavarne »Venezia proti domu. ga ie napadlo v ul. del Toro vtt neznancev, ki so »ga začeli pretepati. Vrgli so ga na tla tn ntu izpulili listnico v kateri !e b»lo 130 lir. Nato so napadalci zbežali. Lenazzi je moral tekati pomoči na rešilni postav, kjer so mi obvezali rane na kolenih, obrazu in na ramah. Nato je odšel domov.
—	Istotako je napadlo par neznancev Bruna Ke»serja. ko je Šel po ul. S. Zaccaria. Keiser je za-iel upiti na pomoč in k sreči so prišli orožniki. Napadalci so zbežali in orožniki so tih zasledovali. PosreiHo -se jim je, da so dva izmed njih ujeli in sicer Nunziata Mfzzana in Antona Ferrante, oba 20 let stara Pri obeh so našJi bodala. Spravili so :tt v zapor.
Zopet avtomobil. VonašJri kamijon je prevrnil včeraj zjutraj na trgu G. B. Vico neki vojaški voz n konja. Toda to ni bilo še tako hudo. Voz in konj sta povozila Marijo Busatti. staro 70 let. Poškodovala se je na čelu. na sencih in si zlomila desno nrgo Z avtomobilom zdravniške postaje so jo odpeljali v mestno bolnišnico.
ihto opere Iti preobnje ter ^redblece.. Icader izhle (z hleva drogant. Bolno blago je treba branit* z lahko hrano iu napajati doma. Škodo, ki jo povzroča ta kužna bolezen, ie radi ofene naSezliivosti vel&anska, ker živina *ako shujša, meso in mleko postane malo vredno, a nileko je treba proćajaii prevreto, ker le nevarnost, da se tudi človek, a posebno otrok okuži. Bolezen preneha navadno ra 2—3 tedne, ako se zdravi, včasih se pa dogaja, da pogine do polovice obolele živine. Ce oboli več glav, je dobro okužiti vse živali v istem hlevu in dvorišču, da t-o&o bolezen prej neha. To okuženje nam služi kot cepljenje v svrho hmmizaeiie. k! traj-a približno 1 leto. S krpo se obriše cd bolne živine nekaj gnojne sline ter se je natare na ustno sluznico zdrave živine. Vse živali prebole bolezen ter ostanejo potem skozi 1 leto odporne proti tej kužni bolezni.
Tako bolno živino mroanio i>a zdraviti. Hlev naj bo hladen in vsak dan je treba meriti živini toplino. Posebno je treba čistiti gobec ter izpirati z galimovo raztopino, hipermanganokislim kalijem aH kinosolovo vodo po trikrat na dan. a paT-kiji se izpirajo s kreoliuovo raztopino najbolje z brizgalnico. Vroča vimena pa se hladijo z mrzlimi obkladki ocetnokisie gline ali se mažejo z borovo (bor) mažo. Tele je treba od bolne krave takoj odsiraniti ter posebej napajati z povzetim mlekom.
Za časa bolezni }e treba posebno paziti na bike plemen jake, da se ue puščajo k vsaki kravi ker se bik lahko okuži pri kaki navidezno zdravi kravi. Kjer razsaja bolezen, naj se ne uporablja bik tako doigo, dokler se ne proglasi, da je dotični okraj zdrav. V ostalem pa se je treba držati oblastvenih odredeb, ki gredo za tem, da se širjenje bolezni prepreči.
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega fnseratnega oddelka poštjefo denar, naj blago vole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotlčnega računa. —-
USOLJENE SARDELE
zajamčeno zdrave, v sodih po 12 k«, prodaja in pošilja po povzetju po najnižjih cenah DELOSTE, Trst, Hi. TrenlO 5.
Listnica nrediiištva.
G. Brajnik. Šiberce: Pišete nam: »V štev. 278. dne H. t. m. iiočete zatretl cerkvene shode! Kaj so shodi krivi pretepov? Plese ustavite! Koliko se zapravi pri tem nesrečnem veseljačenju denarja, zdravja in morale! AH ste sklepi, da -tega ne uvi-dite, ali ste v zvezi z odpadniki — dmgo je izključeno! Narodni ugled trpi na dve strani izven narodnega blagostanja. To poudarjajte v uvodniku, če se ga upate sestaviti; uredovati s škarjami je znamenje nezmožnosti. Kje je slara ^Edinost«? Pri Vas ne! Oprostite, da sem odkritosrčen.c — Prisrčna Vam hvala na tej. recimo tako, .'»blagohotni« odkritosrčnosti, za katero Vam najbrž ni bilo treba — škarij, ker Vam gotovo ni priučena, pač pa prirojena, in ravno tako tudi najiskrenejša hvala na -priznanju naše nezmožnosti, ki sega tako daleč, da smo namesto članka, kakor si ga že-iite Vi, objavili dopis o cerkvenih shodih, ki nam ga je posial naš dopisnik, ki je slučajno — — katoliški župnik in niti oddaleč ne misli na odpad-nišfcvo. Olede ustavitve plesov se morate pač tudi obrniti na drug naslov, tjakaj namreč, kjer jih dovoljujejo. Kar se tiče starih ^Edinosti«, pa imate popolnoma prav, da jih ni pri nas, kajti, kakor se morda spomnite, so nam jih ob priliki zadnjega napada na naše uredništvo, raztrgali skoraj vse. Potemtakem Vam res ne moremo postreči žnjtmi. In tako prosimo tudi. da nam oprostite našo odkritosrčnost, ter se priporočamo še nadaljni taki Vaši naklonjenosti, kakor nam jo izkazali s svojo dopisnico.
PARADIŽNIKOV EKSTRAKT
prva znamkat sode po !/to do kg prodaja in pošilja po nizki ceni
DELOSTE, Trst u!. Trento Jt. 5.
Tombola s koncertom
40 - Alta cfttfi iff Trfeđe-40
Ulica 6. Cardatcf (prti Torreate) itev. it
{zgotovljene moške obleke lastnega izdelka Crne, modre, sive obleke po L 90.—, dežn. plašči L 105.—, površniki L 130.-, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38 —, volnene srajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih oblek za moške in dečke po abso---iutno konkurenčnih cenah. - —
Oglase In osmrtnlee sprejema luseran 1 oddelek Edinosti, ulica S\. Frančiška štev. 20. pritličje.
IZREDNA PRILIKA!
Žganja
Rum . . . Vermouth Maršala . . Konjak po Malinovec po
L 6.-L 6,— L 4.40 L 4.40 18.-L 6.—
lit.
prodaja Križmiinčič. Trst Hi. 30. ottoto 3.
in —
Borzna poroiita
Trst, dne 24. Teč^Bt
Jadran sit a banka
CosJich (Austroamericana*
Dalmatia (Parobr. dr )
Gerolimich
Lloyd
Lussino
Martinolivh
Navigazione Libera Triestina
Oceani*
Premuda
Tripcovich
Assicurazioni Generali Riunione Adriatica Ampelea
Cement Dalmatk Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica riža Krka
Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja
oktobra 1919.
250— 255 483— 490 290— 300 1380— 1410 825— S45 1425— 1475 370— 3S0 1340— 1370 410— 420 560— 580 470— 480 16500—16750 3075— 3150 430— 440 2S5— 295 330— 345 1950— 2030 270— 280 360— 370 225— 230 875— 925
Pepina Turk Ivo Bukovič
poročena Trst-Vipava, 25. oktobra.
M&L! OGLASI
se računajo po 10 »tot. beseda Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
ČEVLJARSKA prešivaika se išče takoj. Kocjan-čič, ul. D. Bramante 8.	4268
SPREJME se krojaški pomočnik ali pomočnica za moško deio. UL Massimo d'Azegiio 22, IV.
4269
PRODA se nova spalna soba za 1700 L, 2 postelji, 2 omari, 2 ponočni omari in umivalnik. ,Pakor, al. Udme št. 67, gostilna	4270
PRODA se 1500 kg brinja, da se tudi v zameno z3l stavbeni les. Naslov pove ins. odd. Edinosti.
4271
BUFET z dekretom se spreime v najem. Naslov pove ins. odd. Edinosti	4260
RADI važnih stvari se išče Anton Paučič, stanujoč prej v Rojanu »Čase spanse«. Naslov naj blagovoli poslati na ins. odd. Edinosti. 4263
SOBNO In kuhinjsko pohištvo, primemo za družine delavskega stanu se proda. Oreh, Scorcola Coroneo 744, od 9-12 in od 3-5.	4264
RADI selitve se proda pod ceno: hiša z 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekarno, z velikim, s kostanji obsenče-nim dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 m® in kmetska hiša. hlev, več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postaji. Katarina Ličen, Rihemberk 174 pri Gorici.	42ob
SREBRN denar kupuje urar ul. Alanzoni št. 17, vrata 2, priti.	4262
FOTOGRAF A. JERKTC, Trst, oL Roma 24. Gorica Corso Št. 3« na dvorišču.	P 711
SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam iz mesta in okolice. UL Alessandro Volta št. 2. V. nadstr.f vrata 19. (za ljudskim vrtom).
•	I
•	•
• • t •
prosto zabavo
se bo vi šila
jutri u nedeljo, 26. t. m. v Trebčah. Dobitki:
Terno . . ... L 50.— Činkvina , . . . L 100.— Tombola . . . . L 200.—
Začetek ob 15. Igra domaČa godba.
K obilni udeležbi vabi odbor.
V slučaju dežja se bo tombola vršila prihodnjo nedelo.
v kateri se nahaja že nad pol stoletja trjjo-vina in gostilna, prenočišče za tujce in letovišče, z gospodarskimi poslopji in ledenico, z sadnimi in zelenjadnimi vrtovi, njivami, trav* niki, pašniki ter hrastovim, bukovim in smrekovim gozdom — vse v najlepšem stanu — blizu Postojne, na državni cesti, 10 minut o<T kolodvora južne železnice — radi bolezni ii> izselitve — ceno na prodaj.
SJovenec, Srb, Hrvat ima prednost pri fia-ki*pu!
Naslov pod »3199« pove iz prijaznosti r oddelek Edinosti.

ZALOGA OH IH ZLATAR S
na veliko izbero se vdobi pri
POVH v Trstu
TRG GARIBALDI (BARRiE.iA) 3.
Riunione Adriatica dl Sinuti u Trsta.
(Lastna Mtačs!.	Ustanovljena leta 1838.
Zavarov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli *J2 eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanj« v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992,40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.849'—. C£kar obstoja družba, je bilo v vseh branžah Iz-piačano oa škodah K 872.^53.443'85. Zastopstva v vseh deželnih slavnih mestih in važnejših krajih.
Dr. FRANZUTfl
ZOBOZDRAViNIK v Trstu, illca Genova HI št. i3, I nadstr. (prej ulica Campnnile) TrhniSki v.>dja \. Johnschrr, dolgoletni asistent Dr J. Č rmaka - lzilnnj* zia orez oolečin. Plombiranja. Umetni zojje.
Županstvo Miren
proda vse svoje obširne po vojni poškodovane usahle
TaiHo društvo iarja'
priredi
laH, « ncđ:l]o, 26. oKtoBra
veselico s petjem, Uro
m ttrniforfinjem
VzKlieaa cena 30.000 Ur.
Pismene ponudbe L varščino 3'JOO L se sprejemajo do 10. novembra t. !. — Vsak ponudnik naj se zglasi do te dohe pri županstvu v Mirnu, kjer se mu označijo po-drol ni pogoji in pokažejo vsi pogozdovali.i nasadi.
Žipstvo v E!im 19. olfira 151C.
Župan: URŠIČ PETER.
'II

ZLATAM G. PHO, TRST
se n?.ha;a na Kcr^u It. 15 (Sivi? satarnica G. Z N iOt/lTZ & FIjIIj)
VeHVa Izbera srebrnih !n zl«uh ui. uhanom, verižic iti.
SCSir^T-." J2»-53
ZOBOZDRAVNIK Atnrmsmem
D". M8MEIC msi
Corso 24, I. nadstropji
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 poo.
Crmolatno \ii\m\i z?X pMiraia Ia amtei tifti
Trii® s ©s
JADRANSKA BARKA
Deln gliv. K 3 > )).0 >3, Resjrve K »J ».d /0 Centrali: TJl/
fiatim divini) 5 -¥13i. » 5
Podružni:e: Dubrovnik, Dunaf. -Cotir. 1 j 15-Ijaan. Metković, Joitiji Sp'U, >e.ii i ZjJjt Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b nč:io str>o spiltjsiJ p>*!i
Sprajana vbja
na hranilne knjižice proti ii/2«,, letni n rtn* stlm v o.in:ogiro pr »metu proti let ll n )-brestlin T.a odpoved naveza ie zveste spri-jema po najugodneje Ji pogojili. iti ie i.najj pogoditi od slučaja do »lučaja.
[a|ev najju mvMi .inJili (iilu Juiii? \
Blagajna posluje od 9.30—112.30 in 14.30—16
Uf*' 'Lil."
v žagnem obratu verzirani in en poljedelski adjunkt se pri podpisanem gozdnem uradu pod naslednjimi pogoji
takoj sprejmejo.
Letna plača od 1900 do 2000 lir, vojna doklada 1200 lir, prosto mebliiano stanovanje in 16 m drv. Prošnje naj se naslovij) na
Gozdni urad Kneza Ulndisehgratza Planina pri Rakeka.
najzanesljivejše poizkušeno sredstvo odpravi v njjkraj-
sem času vse
Era doza zadostuje za celo hišo. Cena L 2 s poštn no vred proti naprej poslanemu znesku Preprodajalci dobijo popust.
Lekarna J. MED o Utpau?.